Glasilo delovne organizacije Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo Ne le besede, tudi sredstva Sodelovanje potrošnikov aluminija in al-polizdelkov pri modernizaciji proizvodnje primarnega aluminija v TGA Projekt modernizacije proizvodnje primarnega aluminija je eden izmed tistih projektov, ki jih je nemogoče zagotoviti z običajnimi viri financiranja. Nemogoče je pričakovati, da bi lastna akumulacija investitorja zadoščala, enako pa velja tudi za bančna sredstva domačih poslovnih bank. Če se ideja o modernizaciji pojavi v obdobju, ko celotna družbena akumulacija niti približno ne zadošča za uresničitev vseh zastavljenih projektov, potem je težnja po zbiranju vse, še nerazporejene akumulacije toliko razumljivejša. Vse te ugotovitve so nas tudi vodile v odločitev, da morajo pri izvedbi projekta modernizacije proizvodnje primarnega aluminija sodelovati tisti, ki ta aluminij in al polizdelke potrebujejo. Vsem našim in impolskim kupcem smo predlagali, da si svojo bodočo oskrbo (s tem pa tudi eksistenco) zagotovijo s sodelovanjem pri projektu MPPAI. Predložen sporazum je predvideval 5 letno združevanje finančnih sredstev v višini 15 % vrednosti dobav za aluminij in 12,5 % vrednosti za al-polizdelke. Osnova združenja bi naj bile tekoče dobave izdelkov iz SOZD Unial, kar je bistvena razlika od sporazuma iz leta 1980. Sporazum obvezuje vsakega kupca na plačilo deleža sprotno na vsako dobavo in omogoča sprotno kontrolo resnosti vsakega podpisnika. Združena sredstva bi se naj pričela vračati eno leto po pričetku redne proizvodnje v moderniziranih zmogljivostih, s tem da se obrestujejo le v dobi vračanja (za še neodplačani del). (Nadaljevani« na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) Odziv kupcev je bil več kot ugoden. Že 16. marca, ko je bil podpis sporazuma v prostorih TGA, smo s pristopnimi izjavami zajeli 87 % vseh razpoložljivih količin aluminija in al-izdelkov. Današnje stanje je še ugodnejše, saj je ta delež že mnogo višji: približno 92 %. Menimo, da smo se približali optimumu možnega zajetja posameznih količin in kupcev, saj je potrebno upoštevati predvsem določene težave pri prilagajanju proizvodnega a-sortimana impolskih kapacitet. In bistvena sprememba glede na sporazum iz leta 1980? Predvsem ta, da sporazum že izvajamo! Sredstva pritekajo! Seveda s tem delo na sporazumu še ni končano. Potrebno bo nenehno spremljanje njegovega izvajanja, ter takojšnje in dosledno reagiranje na vsako njegovo kršitev. To bo zahtevalo tesno sodelovanje vseh strokovnih služb v TGA in v Impolu. Ne smemo pa pozabiti na še en pozitiven vidik sprejema tega sporazuma. Vsem (vsaj upam tako!) v naši družbi, ki so širili farno o nepotrebnosti aluminija v Sloveniji smo dokazali, da je resnica drugačna: večina porabnikov je pokazala, da rešitve svoje surovinske oskrbe ne vidi brez modernizacije v TGA Kidričevo. To svoje spoznanje že podpirajo in ga bodo tudi v bodoče, ne samo z besedami, temveč tudi s sredstvi. Danilo Toplek Pozdrav predsednika KPO TGA Alojza Gojčiča Nagovor predsednice skuščine Skupnosti za medsebojno plansko poslovno sodelovanje na področju aluminija Mirjam Blažičeve Udeleženci podpisovanja Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za modernizacijo proizvodnje primarnega aluminija 27. april dan OF 1. maj praznik dela Vsem delavcem, upokojencem, štipendistom in poslovnim partnerjem želimo prijetno praznovanje 4. maj DAN, KO JE ONEMELA VSA JUGOSLAVIJA »Smrt je odvisna od tega, kako je kdo živel. Če ste naredili kaj koristnega, vas bo to preživelo. Četudi je imel kdo v življenju kakšno koristno vlogo, svet tudi po njegovi smrti ne bo krenil navzdol. To, kar je naredil, bo ostalo za vselej. Veliko je odvisno od tega, kaj je kdo naredil za državo ali za narod. Zgodovina je dolgotrajen proces. Ljudje nikoli ne pozabljajo, kaj je bilo dobrega pri kakem državniku. Vedno se bodo spominjali tistega dobrega v njegovih delih. Poznamo pregovor .Srečen je tisti, ki večno živi.’ To pravzaprav pomeni, da je naredil kaj dobrega.« Tito Poskusne peči v elektrolizi B Res je, da poskusne peči s predpečeno anodo v elektrolizi B postavljamo že drugič. Prvič so se za postavitev poskusnih peči odločili že v letu 1969, ker so že takrat menili, da so peči s predpečeno anodo sodobnejše in da je tehnični napredek v proizvodnji primarnega aluminija mogoč le na pečeh s predpečeno anodo, tako z vidika regulacije in avtomatizacije procesa, kakor tudi možnosti zajetja in čiščenja plinov, seveda v smislu znižanja specifične porabe energije in ostalih surovin ter izboljšanju delovnih pogojev in zaščite okolja. 2al se postavitev teh poskusnih peči ni zaključila z rekonstrukcijo elektroliz, kot je bil program razvoja TGA. V drugo postavljamo poskusne peči v TGA z istim ciljem: peči naj bi bile osnova za poznejšo rekonstrukcijo elektrolize B, ki je zajeta v okviru koncepta modernizacije proizvodnje aluminija. Ker je bila odločitev za postavitev teh peči v letu 1983, smo jih imenovali B6P-83. Seveda pa je delo na dokumentaciji, idejnih rešitvah, teoretičnih predvidevanjih za obratovanje peči, steklo že mnogo prej v okviru Tehničnega razvoja v TOZD Proizvodnja aluminija. Na odločitev za takšno konstrukcijo peči, kot jih sedaj postavljamo, pa je vplivala obstoječa peč v elektrolizi B, od katere smo želeli zadržati in uporabiti, kar se je dalo. Kajti splošni koncept rekonstrukcije elektrolize B na predpečene anode zajema uporabo: — dvorane elektrolize B — tokovodnikov — katodnega dela z manjšimi spremembami — žerjavov za remont — sredstev talnega transporta — usmerjevalnice. Obzidava Poskusne peči Za poskusne peči bo postavljen improviziran sistem za odvlek plinov, ki bo zagotavljal enake pogoje glede količine in hitrosti odvlečenih plinov na pečeh, kot naj bi to bilo po rekonstrukciji celotne elektrolize. Pri posluževanju poskusnih peči bo uporabljena obstoječa mehanizacija v elektrolizi, potrebna je bila le nabava stroja za zamenjavo anod in priprave za dvigovanja anodnih tokovodnikov. Priprava anodnih kompletov se bo opravljala v improviziranem roddingu. V teku je torej postavitev prvih šestih poskusnih peči in sicer od 801 do 806, na tej skupini je možno dodatno napajanje za doseganje višjega toka. Glede na stanje del na pečeh predvidevamo, da bi prve štiri peči lahko dali v pogon konec aprila ali v začetku maja 1984. Dela opravljajo delavci »Metalca« iz Čakovca in naše TOZD Vzdrževanje. Pri obratovanju peči bomo testirali naša predvidevanja za rekonstruirane peči in dodelali konstrukcijske fešitve. V skladu s programom dela bo na pečeh potrebno zasledovati številne parametre in določiti kvantitativne vplive, ki jih določen parameter ima na obratovanju peči ob upoštevanju mnogih soodvisnosti, ki se pri obratovanju peči pojavljajo. V osnovah smo upoštevali, da bi te peči obratovale pri toku 70 kA, vendar bomo zasledovali tudi cilj čim večje proizvodnje po peči, zato bomo testirali obratovanje peči pri različnih jakostih toka: 70 kA, 72 kA in 75 kA. Narejen je program meritev, ki jih naj bi opravljali na pečeh za optimiranje obratovanja peči, bodo pa tudi osnova za strokovno utemeljitev, kakšne rezultate bo (Nadaljevanje na 4. strani) Pri katodnem delu peči je spremenjena dolžina katodnih blokov od sedanje 2120 mm na 2300 mm in stranska obzidava z vencem. Glede na določeno ekonomsko gostoto toka v vodnikih (0,324 A/ mm2) je bila potrebna zamenjava obstoječih tokovodnikov in sicer anodne deske in fleksibile. Na pečeh smo želeli urediti anodno konstrukcijo tako, da bi bilo možno urediti sistem za odseso-vanje plinov in pokritje peči. Anoda je sestavljena iz 14 anodnih kompletov, uporabljen je večji del obstoječega nosilnega jarma, nosilci jacksov, spodnji mali jacksi, osi, reduktor in ležaji, Anodni deski sta novi in ravni. Pokritje je sestavleno iz trdnega, negibljivega dela in dveh gibljivih delov, ki ju dvigujeta pnevmatska cilindra. V trdnem delu pokritja se zbirajo anodni plini, ki se preko cevovoda odvajajo v zbirni cevovod. Na gibljivem delu pokritja so bočni pokrovi (segmenti), tako da pri določenih delovnih operacijah ni potrebno odpirati celotne peči in je tako učinek zbiranja plinov lahko večji. Obisk delegacije sindikatov Bosne in Hercegovine Delegacijo sindikatov BiH je v naši delovni organizaciji pozdravil predsednik sindikata TGA Franc Korošec Delegacijo sindikatov BiH je vodil njen predsednik Kemal Karačić (prvi z desne), spremljal pa jo je predsednik ZSS Marjan Orožen V začetku aprila je bila v Sloveniji delegacija sindikatov iz BiH. Vodil jo je predsednik Kemal Karačić. Gostje so se sestali s predstavniki slovenskih sindikatov, kjer jih je predsednik Marjan Orožen seznanil z organiziranostjo in nalogami ZSS ter družbenoekonomskimi in političnimi razmerami v Sloveniji. Obiskali so Tovarno avtomobilov v Mariboru in tovarno oblačil in perila v Murski Soboti Tudi v Kidričevem si je delegacija najprej ogledala del proizvodnje, predvsem elektrolizo in novo livarno, nato pa sedla k pogovorom, kjer so jih predstavniki konference osnovnih organizacij sindikata seznanili z delom, težavami in uspehi tovarne, z organiziranostjo sindikata in medsebojnimi odnosi po ukrepu družbenega varstva. Z zanimanjem so gostje prisluhnili informaciji direktorja marketinga o poslovnih odnosih z delovnimi organizacijami v BiH, ki so bili v preteklem obdobju zelo dobri, kar pa ne moremo trditi za zadnji dve leti. Zataknilo se je pri delovni organizaciji Elektrobosna, ki ima velike težave z redukcijami električne energije, zato dobavlja manj silicija tovarni glinice in aluminija, ki je največji jugoslovanski kupec te prvine. Posledice so seveda hude, saj TGA ne more izdelovati livnih zlitin, kar pomeni manjšo proizvodnjo tudi v okviru poslovnega združenja SUAL. Dogovor, ki so ga sklenili lansko leto, opredeljuje te medsebojne soodvisnosti (Elektrobsna— TGA — Tovarna dušika Ruše), samoupravni sporazum o trajnem medsebojnem sodelovanju, o katerem zdaj razpravljajo samoupravni organi, pa naj bi dokončno uravnal te odnose. Žal pa se v TGA ne morejo pohvaliti z dobrim sodelovanjem z rudnikom boksita v Jajcu, od koder je TGA še pred tremi leti dobivala večino surovine. Po dvajsetletnem dobrem sodelovanju so se vezi pretrgale kar čez noč-—-boksit odhaja v Mostar, TGA dobiva le simbolične količine. Podobno je tudi z odnosi s Koksno kemijskim kombinatom Lukavac. Pred leti je TGA dobivala od njih vse potrebne količine smole, zdaj le tretjino, preostalo pa uvaža. Koksno kemijski kombinat pa, da bi si zagotovil devizna sredstva, svojo smolo izvaža. Pogovori v zadnjih dveh mesecih dajejo upanje, da bodo obnovili sodelovanje, saj jim je Kidričevo pripravljeno zagotoviti potrebne devize. Vsekakor pa lahko omenimo dobro sodelovanje z Energoinvestom, predvsem z njihovimi strokovnjaki v elektrolizi, pa tudi gospodarski stiki potekajo prek poslovnega odbora vseh elektroliz, kjer obravnavajo načrte nabav, problematiko prodaje in podobno. Gostje so ob koncu obiska dejali, da so prijetno presenečeni nad dobrimi poslovnimi rezultati TGA pa tudi odnosi, kajti v delovni organizaciji pod družbenim varstvom so pričakovali vse kaj drugega. »Vesel sem, da ste spregovorili iskreno, neprijetno pa mi je, če se dolgoletno sodelovanje zmanjšuje. Ne vem sicer zakaj, prepričan pa sem, da to ni prav. Obljubljam, da se bom z vsemi delovnimi organizacijami pogovoril in videl, zakaj je nastal kratek stik,« je dejal ob koncu predsednik Karačić. Vera Peklar (Nadaljevanje s 3. strani) na teh pečeh možno doseči in zakaj bodo mogoča odstopanja od teoretično predvidenih rezultatov (napetostna bilanca, toplotna bilanca peči!). Obstajajo argumentirani pomisleki glede obnašanja obstoječe katode ob novih termičnih obremenitvah. Skupina delavcev, ki se bo ukvarjala s poskusnimi pečmi, bo v okviru razvoja teh peči delala na: —■ izdelavi predloga sprememb na katodnem delu peči, — dodelavi oz. spremembi pokritja peči, — konstrukcijski rešitvi in testiranju lokalnega odvleka plinov. Ob tako zastavljenem delu, rezultatih in novih predlogih, se naj bi dopolnila dokumentacija za poskusne peči in pristopilo k postavitvi naslednjih šest peči na skupini BI2P. Nek delavec v elektrolizi, ki je z zanimanjem opazoval peči, ki dobivajo svoj novi videz, je dejal, da upa in želi, da bi to le pomenilo prvi korak v začetku uresničevanja programa modernizacije proizvodnje aluminija v TGA. Banič-Kranjčevič Ivana, dipl. ing. SEMINAR Za boljše delo samoupravnih organov V plan aktivnosti smo ga zapisali že takoj po ukrepu družbenega varstva, vendar zaradi preobilice drugega dela, pa tudi zato, ker smo to pomlad izvolili nove samoupravne organe, so se zadnjo delovno soboto v tem mesecu končala predavanja za delegate samoupravnih organov. V treh seminarjih, vsak je trajal osem ur, so se zvrstila številna predavanja, ki jim je prisluhnilo okrog 230 delavcev. Člani odbora za kadre so se seznanili z enotno kadrovsko politiko normativno ureditvijo delovnih razmerij, nagrajevanjem po delu in varstvom pravic delavcev. Delegati delavskih svetov so poslušali predavanje o bistvu samoupravljanja kot načina življenja ter o ločnici med upravlja- njem in samoupravljanjem, o vlogi in pristojnosti delavskega sveta, vlogi pri odločanju ter enotni razvojni politiki TGA. Delegati samoupravnih delavskih kontrol in disciplinske komisije TGA so se seznanili s svojo vlogo pri odločitvah, o normativni ureditvi in našli odgovore na marsikatero vprašanje. O skoraj vseh temah so predavali naši strokovnjaki, med gosti pa so bili: Ivica Čas, Slavko Soršak, Filip Dolinar in Stanko Le-pej. Predavanja so bila kratka, dovolj jasna in razumljiva vsem, zato lahko rečemo, da bomo pridobljeno znanje koristno uporabljali, kajti odločati v tem trenutku, posebno našem, ni lahko. V. P. Po starem ne bomo preživeli Čeprav bo šele konec meseca znano, kakšna bo projekcija gibanja cen v letu 1984 — potem ko naj bi nehal veljati odlok o zamrznitvi cen, sprejet decembra 1983. leta — je že zdaj jasno, da bo tudi sprostitev cen nadzorovana. Drugače očitno ne gre, če ne želimo tudi letos visoke stopnje inflacije, ki bi izničila stabilizacijska prizadevanja. Časovna stiska, M je značilna tudi za pripravo na odmrznitev, nenehno spreminjanje projekcije (inačica iz prejšnjega tedna je bila nerealna, saj je temeljila na možnem povečanju cen proizvajalcev le za 25 odstotkov, novejša, iz tega tedna, predvideva 30-odstotno povišanje) ne bi smelo zamegliti osnovnega cilja, ki naj bi ga dosegli v prvi fazi uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije: ne prizadeti živih, sposobnih delov gospodarstva, hkrati pa omogočiti, da bi prenehali tisto proizvodnjo, ki nima možnosti ustvarjati dohodka, seveda ob uveljavljanju ekonomskih zakonitosti, ne pa privilegijev, prisvojenih pravic in po-družbljanja izgub. Četudi naj bi polovico ali nekaj več kot polovico cen oblikovali svobodno — bojazen, da bo to pritisk na inflacijo, da bo ponovno prišlo do prerazporeditev dohodka in da bo to pritisk tudi na standard, je upravičena — bo za drugo polovico veljal režim za oblikovanje cen in nadzor nad njimi. Za 10 odstotkov cen naj bi veljala neposredna kontrola izvršnih organov države, dobro tretjino naj bi določali ozdi s samoupravnimi sporazumi s kupci svojega blaga in storitev, te sporazume pa naj bi verificirali pri pristojnih skupnostih za cene (zveznih, republiških itd.). Seveda svobodno oblikovanje cen ne pomeni, da bo to potekalo brez nadzora, ampak naj bi ozdi tudi te spremembe '(navzgor, saj si ne znam predstavljati, da se bo kdo odločil in pocenil kakšen izdelek ali storitev) skupnostim za cene. Zvezni izvršni svet pa bo določil rok, ko morajo skupnosti za cene dati pripombe (v igri sta 8-dnevni in 30-dnevni rok) ali pa z molkom (tudi v tem primeru bo molk zlato) izraziti svoje strinjanje s podražitvijo. Za popolno informacijo (nekateri krogi, zlasti novinarski, so zadnje čase vso pozornost usmerili na popolnost ali nepopolnost sporočil za javnost, zato se mora pisec izogibati vnaprejšnjim nesporazumom) je treba omeniti še luksuzne izdelke, katerih cene lahko podivjajo tudi do 100 in več odstotkov. Če se bo tudi tokrat posrečilo Crveni zastavi in drugim sestavljalcem doseči, da bodo ob zabavni tehniki na tem spisku tudi avtomobili, bodo imeli potencialni kupci tega luksuznega izdelka res lepo voščilo za prvi maj, praznik dela. Že razprave ob projekciji gibanja cen v letu 1984, o finančni konsolidaciji gospodarstva in o svežnjih ukrepov, ki jih pripravljajo zvezni izvršni svet in drugi pristojni organi — vse to je sestavni del uresničevanja dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije in zato tudi teh delov iz prve faze ne smemo jemati ločeno — dajo vedeti, da gre za izjemno pomembne ukrepe, hkrati pa tudi slutiti, da si bo marsikdo poskušal pomagati po starem, po svoje in preživeti. Predvsem ni malo takih, ki računajo, da bodo posledice teh ukrepov spet prevalili na drugega, da se bodo iz zaostrenih razmer gospodarjenja rešili tako, da bodo pač spet zidali cene. Tudi zato, ker bo gospodarstvo po prvem maju pod hudimi bremeni višjih obresti (lani je gospodarstvo dalo za obresti 396 milijard din, kar je 95 odstotkov več kot leta 1982), spremenjenega tečaja dinarja in s tem tečajnih razlik, povečane stopnje amortizacije, obratnih sredstev in ukrepov, ki naj prispevajo k finančni konsolidaciji. Ker bi že tako obremenjeno gospodarstvo težko zadržalo tudi dodatna bremena, bodo hkrati z ukrepi vgrajeni tudi mehanizmi, ki naj bi vsaj nekoliko ublažili položaj. Med temi so od zmanjšanja raznih članarin, cenejših bančnih storitev, manjših prispevkov za SLO in družbeno samozaščito, premije zavarovalnic do kle-ščenja zveznega proračuna, podaljšanja izvedbe zakona o obratnih sredstvih s petih na sedem let; velja omeniti tudi zmanjševanje davkov in prispevkov iz dohodka tozdov (5 odstotkov) in na račun skupne in splošne porabe zmanjšanje dajatev od osebnih dohodkov (2 odstotka). Med izredno pomembnimi olajšavami, kar pa še ni razdelano in je tudi vprašanje, kaj vse bo povzročilo v delovnih kolektivih, je za desetino zmanjšan prispevek za delovne skupnosti skupnih služb. Lahko si je predstavljati, da bo razpon (ne) odobravanje, kar to zadeva, zelo širok: od spontanega pritrjevanja do vnaprejšnjega zavračanja, zlasti tam, kjer med tozdi in delovnimi skupnostmi prevladujejo proračunski odnosi, kjer ne merijo stvarnega prispevka strokovnih služb k dohodku, ampak jih plačujejo pavšalno. Vse to samo podkrepljuje zahtevo, da bodo morali v vseh organizacijah združenega dela — ne glede na razprave ob zaključnih računih 1983 — nemudoma znova narediti lastno oceno ekonomskega položaja in ekonomskih možnosti in poiskati takšne rešitve, ki bodo prispevale k boljšemu gospodarjenju. To pa ne pomeni skozi poviševanje cen oziroma priklanjanje dvojnosti: proizvajalca, ki se dopoldne rešuje skozi višje cene svojih izdelkov ali storitev, popoldne, kot potrošnik, pa se jezi na tistega, ki dviguje cene. Vsako zidanje cen je namreč kot bumerang, hkrati pa bi povzročilo tudi letos eksplozijo inflacije. Visoka stopnja inflacije — o tem smo se prepričali lani, ko so cene na drobno zrasle za 58,48 odstotka, cene proizvajalcev za 55, življejnski stroški pa za 60,18 odstotka — negativno deluje na vse gospodarsko in družbeno življenje v državi. Lani je prispevala k temu, da je nastal zastoj v uresničevanju dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije, še zlasti pa protiinflacijskega programa. Inflacija 83 je vplivala tudi na poglabljanje socialnih razlik v družbi, zlasti na hitrejši padec življenjskega standarda prebivalcev z naj nižjimi osebnimi dohodki (lansko povprečje OD v gospodarstvu je bilo 24.567 din, najvišja raven je bila pri proizvodnji zemeljskega plina 47.612 dinar- jev na delavca oziroma 193,81 odstotka; najnižja je bila pri proizvodnji azbesta: na delavca le 13.743 din ali 55,94 odstotka od povprečja in v vinogradništvu 16.137 din ali 65,68 odstotka od povprečja). Še hujši pa je vpliv inflacije, ki ga povzroča z uveljavljanjem inflatornega načina mišljenja, z motnjami na trgu, hkrati pa zmanjšuje spodbude in zanimanje za to, da bi povečevali proizvodnjo, zmanjšali stroške in večali storilnost. Zaradi vsega tega je še kako pomembno, kako se bodo v gospodarstvu lotili'analiz svojega položaja. Veliko lažje pa bo tistim — podprla jih bo tudi široka družbenopolitična aktivnost — ki bodo pogled naprej usmerili v to, kako bodo bolje gospodarili, kako se bodo povezovali v vsem jugoslovanskem prostoru in si na ta način s surovinami in re-promaterialom zagotavljali večjo proizvodnjo, zlasti tisto, namenjeno za izvoz, kako bodo združevali delo in sredstva, skratka: se odprli in skupaj z drugimi gospodarskimi subjekti prispevali k stabilnejšemu gospodarstvu, kar je tudi cilj dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije. (Iz Gospodarskega vestnika) Poslovili smo se od Janka Vogrinca V soboto, 31. marca smo se poslovili od JANKA VOGRINCA, delavca-proletarca, komunista, političnega aktivista, od prijatelja. Janko Vogrinec je že v rani mladosti okusil trdo življenje na bajtarski domačiji v Ceza.njevcih pri Ljutomeru, kjer se je rodil 2. decembra 1910. V Ljutomeru se je izučil za mizarja, nato je služboval v raznih krajih, dokler ni v letu 1935 dobil zaposlitve v Železniških delavnicah v Ptuju. Prišel je v osveščeno delavsko sredino, kjer so se najnaprednejši delavci že povezali v ilegalno partijsko celico, ter se takoj vključil v politično delo. Tu ga je za- tekla vojna v kateri je prestal vse grozote od zapiranja in mučenj do zloglasnega taborišča Dachau. Po končani vojni se je Janko vrnil na delo v železniške delavnice, vendar je ikot prekaljen borec in komunist prevzemal dolžnost za dolžnostjo. Opravljal je dolžnosti predsednika okrajnega sindikalnega sveta, sekretarja občinskega komiteja ZKS, predsednika Občinskega ljudskega odbora v Ptuju, poslanca gospodarskega zbora Skupščine SRS, bil član vrste delovnih teles družbenopolitičnih organizacij. V vsem tem obdobju je veliko storil za razvoj naše občine, naše družbe. Za svoje delo, prizadevanja in uspehe je prejel vrsto priznanj, pohval in odlikovanj. Kljub visokim letom niti sedaj ni poznal počitka. Z vso svojo odgovornostjo je vodil občinsko organizacijo zveze borcev tako, da ga je smrt zatekla sredi ustvarjalnega dela. Akcija ga je bolj zanimala, kot veliko okrasnih besed. Do zadnjega dne je hotel biti v središču arene življenja, ne le kot opazovalec dogodkov, ampak kot borec, ki se zaveda, da je potrebno svet spreminjati in si v delu, ustvarjalnosti krojiti srečo in usodo lastnega in tujega življenja. L. C. Fotografija In tekst iz Ptujskega perutni-narja. Zamenjava računalniške opreme v SOZD Unial S pogodbo o medsebojnih razmerjih v zvezi z ustanovitvijo in poslovanjem skupnega računalniškega centra SOZD UNIAL, smo si postavili naslednje cilje: — učinkovitejše poslovanje delovnih organizacij TGA in IMPOL — optimalno izrabo računalniške opreme — enakopravnost in ekspeditivnost obdelav podatkov obeh DO — možnost integriranja obdelave podatkov — možnost daljinske obdelave podatkov — poenotenje in izmenjava izkušenj na področju AOP Skupni računalniški center je v poslovnih prostorih DO TGA Kidričevo. V računalniškem centru je od januarja 1977. leta inštaliran računalnik IBM 370/115. Obe delovni organizaciji imata svoje kadre za razvoj AOP posameznih poslovnih področij. Operativna dela na računalniku pa izvajajo delavci UNIAL. V službah za AOP so tudi kadri, ki zajemajo podatke, sprejemajo in razdeljujejo listine ter arhivirajo podatke. V času delovanja računalniškega centra SOZD UNIAL nastajajo naslednji stroški: — najemnina za sistem in enotne programske produkte, —- najemnina za sistemski prostor, prostor UNIAL in prostor IMPOLA v TGA, — osebni dohodki in drugi stroški delavcev UNIAL, ki delajo na računalniku, — stroški šolanja kadrov UNIAL, ki delajo na sistemu, — stroški dislokacije IMPOLA (prevozni stroški, PTT stroški in stroški tiskalnika v IMPOLU. Vse zgoraj navedene stroške pokrivata delovni organizaciji v enakem razmerju. V TGA »BORIS KIDRIČ« Kidričevo izvajamo avtomatsko obdelavo podatkov na dveh računalnikih. Oba računalnika sta IBM in sicer: IBM 1130, ki je naša last in računalnik IBM 370/115, ki ga imamo v najemu v okviru SOZD UNIAL. II. Računalnik IBM 1130 je namenjen predvsem za reševanje mate-matično-tehničnih problemov (optimiranje proizvodnje, mrežno planiranje, reševanje matematičnih in statističnih problemov, izdelava konstrukcij s pomočjo računalnika itd.). Za reševanje vseh zgoraj navedenih nalog imamo kupljene sistemske programe. Računalnik IBM 370/115 pa omogoča obdelavo proizvodnih in ekonomsko finančnih pod ročij. Avtomatsko obdelavo imamo v TGA uvedeno na naslednih poslovnih področjih: — kadrovska evidenca z evidenco prisotnosti na delu, — evidenca disciplinskih prekrškov delavcev, — obračun osebnih dohodkov, — materialno poslovanje, — materialno poslovanje za investicijsko področje, — drobni inventar v uporabi, — osnovna sredstva z vsemi evidencami in obračuni, — glavna knjiga z analizo fiksnih in variabilnih stroškov, — spremljanje proizvodnje glinice, — spremljanje proizvodnje aluminija, — spremljanje porabe električne energije po stroškovnih mestih, — obdelava vseh anket v DO, — izdelava mrežnih planov za večja popravila vzdrževanju. V fazi testiranja pa imamo uvedbo avtomatske obdelave na: — področju kupcev, spremljanje plačil po SaS za MPPAL področje ekonomike investicijskih projektov V letu 1983 so se zahteve po avtomatski obdelavi v TGA povečale. Organizacija AOP naj bi se izvedla na naslednjih področjih: — salda konti kupcev in dobaviteljev, — izdelava letnega plana s pomočjo računalnika, — prenos podatkov za spremljanje predelave aluminija na računalnik, — prodajno področje, — nadaljevanje del na materialnem področju za potrebe nabavne službe, — organiziranje evidenc za področje SLO in DS. Katero od zgoraj navedenih področjih bomo v letu 1984 analizirali se bo potrebno dogovoriti in napraviti prioritetni red. III. III. Naloge na področju AOP v TGA opravlja 21 delavcev. Večina teh delavcev dela na operatvnih delih, zajemanju podatkov, ažuriranju podatokv, arhiviranju podtkov, koordinirnju obdelav in sprejemu in izdajanju listin. (13 delavcev). Za razvoj opklikacij na posameznih področjih AOP pa je zadolženih 8 organizatorjev programerjev, ki so razdeljeni v dve skupini, na organizatorje programerje za tehnično področje in organizatorje programerje za ekonomsko področje. Strokovni kader s katerim služba AOP razpolaga je sposoben sprogramirati in organizirati za AOP vsako poslovno področje. Kvaliteta obdelave avtomatskih podatkov pa je odvisna od pravilno postavljenih želja in ciljev koristnikov in njihovo aktivno sode- lovanje pri uvajanju AOP. Obdelava podatkov na računalniku oz. s pomočjo računalnika je takšna kot smo si jo skupaj s koristnikom organizirali, nekje slabša, nekje boljša. Primer, kako lahko propade dobro zastavljena organizacija AOP, je obdelava tehnološke dokumentacije za delovna sredstva, kjer bi morali na osnovi zbranih podatkov od tehnološke linije do rezervnega dela izvajati razpis dokumentacije za vzdrževalna dela. To osnovo je pripravil zavod za organizacijo dela iz Ljubljane delavci tehnološke priprave dela iz TOZD Vzdrževanja pa bi morali to nalogo realizirati, toda od leta 1976 ni vnešen niti en podatek v računalnik, čeprav imamo v naših datotekah delovnih sredstev rezervirana polja za te obdelave. Vse obdelave na računalniku IBM 370/115 so parcialne, ker ni mogoče organizirati banke podatkov (premajhen spomin centralne enote 128 K). Na računalniku 370/115 izvaja avtomatsko obdelavo tudi DO IMPOL. (materialno poslovanje, blagovno poslovanje, salda konti in obračun osebnih dohodkov s kadrovsko evidenco). Zato računalnik že dalj časa ne zadovoljuje potreb obeh delovnih organizacij in onemogoča razširitev obdelav. V letu 1978 smo začeli zbirati ponudbe za razširitev računalniškega sistema, v letu 1979 pa smo po objavi nove serije 4341 oz. 4331 želeli zamenjati sistem z namenom doseči postavljene cilje iz pogodbe o ustanovitvi skupnega računalniškega centra. Toda predpisi so nam to akcijo onemogočili. IV. Praktično realizacijo razvojnih ciljev AOP smo ponovno želeli realizirati v letu 1982, ko smo podpisali pogodbo s podjetjem INTER-TRADE o zamenjavi sistema, toda tudi te aktivnosti nismo izvedli zaradi novih predpisov, ki so začasno zabranjevali uvoz računalniške opreme. Šele z objavo postopka o zamenjavi oz. nakupu računalnikov v Ur. I. SFRJ št. 76/82 smo razpisali licitacijo za javno zbiranje ponudb v Ur. I. SFRJ št. 13/83. Z zamenjavo računalniške opreme bomo dosegli : — zamenjavo slabšega računalnika z boljšim za enako najemnino, — možnost interaktivnega dela in ažurnost obdelav, —■ uvedba novih obdelav s področja proizvodnje, — zagotovitev kontinuitete obdelav, ter hiter prehod iz sedanjega sistema na novi sistem, — odpravo dislokacije DO IMPOL, — možnost širjenja spomina in priključitev večjega števila terminalov, — možnost poenotenja obdelav, — organiziranje banke podatkov. Na osnovi objavljenega natečaja za zamenjavo računalniškega sistema so do roka dostavili ponudbe: ISKRA DELTA INTERTRADE HERMES COSAG BIROSTROJ VELEBIT za sistem delta 4850/300 za sistem IBM 4331 za sistem HEWLETT PACHARD 3000 za sistem IBM 4341 —dva sistema za terminalsko opremo za terminalsko opremo Vse ponudbe so na podlagi temeljite analize ocenili in izbrali ponudbo COSAG, ki je ponudila najugodnejšo konfiguracijo in dva sistema za 12.300 $. Najemnina se plačuje 50 mesecev, po tem roku pa je oprema last SOZD oz. obeh DO — poslovnih partneric. Ponudba obsega: 2 procesorja IBM 4341 s kapaciteto 2MB 2 kontrolni enoti IBM 3830 8 diskovnih enot IBM 3550 2 kontrolni enoti IBM 3803 4 tračne enote IBM 3420 2 tiskalnika IBM 3203 2 komunikacijska kontrolerja IBM 3272-lokaIni 12 terminalov IBM 3272 z možnostjo prikaza 1920 znakov Firma COS nam nudi dva sistema IBM 4341 s periferijo, kar je predvsem ugodno glede na realizacijo postavljenih ciljev v AOP v obeh DO. Sistema bosta povezana z namenom poenotenja poslovnih obdelav in možnostih »BACUP«. V času zamenjave računalniškega sistema in priprave aplikacij za interaktivno delo morajo nemoteno potekati vse dosedanje obdelave. Pri zamenjavi sistema za sistem IBM 4341 predvidevamo, da ne bo problematičen prenos obstoječih obdelav. V primeru prehoda na kakšen drugi sistem, pa bi morale teči obdelave na obstoječem sistemu ob upoštevanju dejanskega stanja še dve leti. (prešolanje kadrov, drugi programski jeziki in povsem drugačen način dela). Obe DO si kot investitorja prizadevata za skupen izbor proizvajalca računalnikov, da si s tem olajšata medsebojno povezanost obeh sistemov in zagotovita nadomestne obdelave v primeru okvar enega ali drugega sistema. Računalnika IBM 4341 sta po hardwardski in sftwarski opremi kompatibilna. To pa omogoča enoten informacijski sistem v DO in SOZD UNIAL. (Nadaljevanje na 7. strani) Inventivna dejavnost v letu 1983 Inventivna dejavnost se mora obravnavati kot popolnoma enakovredna in ekonomsko pogojena dejavnost v proizvodnem procesu, zato je prav, da smo seznanjeni z uspešnostjo te dejavnosti v naši delovni organizaciji. Za področje inventivne dejavnosti opravlja tehnično-administra-tivne naloge Služba za inventivno dejavnost v delovni skupnosti skupnih služb. Njene konkretne naloge so določene v 20. členu Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za urejanje obveznosti in pravic iz naslova izumov, tehničnih izboljšav in koristnih predlogov. V letu 1983 smo evidentirali 77 inventivnih predlogov, kar predstavlja na 100 zaposlenih 3,17 inventivnih predlogov. Delavski sveti temeljnih organizacij so v letu 1983 sprejeli 49 inventivnih predlogov, od katerih je bilo 33 tehničnih izboljšav in 16 koristnih predlogov. Gospodarska korist in posebna plačila za leto 1983 Letna gospodarska korist in posebna plačila avtorjem izračunavamo po zaključnem računu, zato je na osnovi zbirnih podatkov šele sedaj možen opis podatkov, kar je razvidno v razpredelnici: Opozoriti moramo, da od prijave predloga do dokončne obravnave in odločitve traja postopek ugotavljanja več mesecev, v nekaterih primerih celo nekaj let. Opazno je, da v temeljnih organizacijah prepočasi in tudi neresno pristopajo k strokovnemu razreševanju inventivnih predlogov. Za sprejete oziroma umestne inventivne predloge, ki so bili predloženi v mesecu marcu 1983 — mesecu inovacij v TGA — je 14 avtorjev prejelo (poleg posebnega plačila) knjižne nagrade v skupni vrednosti 14.416,00 din. Temeljne organizacije (oz. FRS) bi morale v bodoče v zaključnem računu razmejiti oz. posebej izkazovati povečani dohodek, ki je bil ustvarjen iz naslova inovacij. TOZD število prijavlj. predlogov število sprejetih predlogov Gospodarska korist 1983 dm Posebna plačila %-ni delež din 4 : 3 Enkratne nagrade — gosp. koristi ne ugotavljamo SKUPAJ 4 + 6 1 2 3 4 5 6 7 Tovarna glinice 10 9 15,247.013,00 502.671,00 3,3 36.649,00 539.320,00 Proizvodnja aluminija 5 4 231.643,00 15.863,00 6,84 24.659,00 40.522,00 Predelava aluminija 23 7 601.880,00 58.765,00 9,76 55.029,00 113.794,00 LLBK Trbovlje 23 9 271.845,00 34.256,00 12,35 63.796,00 98.052,00 Vzdrževanje 15 18 611.122,00 63.394,00 10,37 89.192,00 152.586,00 Promet 1 1 — . — 7.930,00 7.930,00 Kontrola kvalitete — 1 — — — 7.638,00 7.638,00 SKUPAJ : 77 49 16,963.503,00 674.949,00 3,97 284.893,00 959.842,00 Iznajditeljstvo INVENTIVNI PREDLOG ŠTEV. 377 z naslovom »KOTNI NASTAVEK ZA STRUŽENJE« sta prijavila inovatorja BALOH Rudi in LENART Branko iz TOZD LLBK Trbovlje. V TOZD LLBK so ugotovili, da pri izdelavi novega orodja določenih pozicij ne morejo izdelati z rezkanjem, zaradi prevelikih dimenzij pa je tudi normalno struženje nemogoče. Izdelavo takih pozicij bi morali iskati v drugi delovni organizaciji, ker v svoji nimajo potrebnih strojev. Avtorja sta predlagala in izdelala kotni nastavek za struženje, ki omogoča vpenjanje velikih obdelovancev in hkrati točno centriranje in pozicioniranje obdelovanca (natančnost pozi-cioniranja mora biti do 0,05 mm). V TOZD LLBK so predlog ugodno ocenili in ga uporabljajo. Njegova koristnost je predvsem v boljši izkoriščenosti opreme. Kotni nastavek se le občasno uporablja, zato ni smiselno ugotavljati gospodarske koristi predloga. Komisija za inventivno dejavnost je na predlog službe pre- dlagala delavskemu svetu TOZD LLBK, naj avtorja nagradi z enkratno nagrado, in sicer vsakega v znesku din 3.088,00. Delavski svet je tak predlog potrdil. Nagrado smo nakazali. INVENTIVNI PREDLOG ŠTEV. 378 z naslovom »PREDELAVA REZ-KARJA« je prijavil inovator Dušan ZELENŠEK iz TOZD LLBK Trbovlje. V TOZD LLBK so imeli pri rezkanju ohišja za gravurne vložke probleme zaradi globine odprtine za gravurne vložke. Rezkarji, ki so jih uporabljali, so bili prekratki, rezilo imajo dolgo le 60 mm, globine pa so bile tudi 100 in več milimetrov. Pogosto so iskalu usluge, ki niso bile poceni. Avtor se je spomnil načina, kako bi se izognili nakupovanju dragih rezkarjev in iskanju uslug. Obstoječi rezkar je postružil po steblu v dolžini 35 mm na 0 15 mm. Nato je izdelal še steblo rezkarja, ki se natakne na rezkar in pri stiku zavari. Med konicami se rezkar pobrusi po steblu in nato je v linealu rezina rezkarja. (Nadaljevanje s 6. strani) Zamenjava računalniške opreme prinaša same prednosti pri avtomatski obdelavi podatkov v DO kakor v SOZD UNIAL. Zato je upravičena odločitev za zamenjavo z ekonomskega in strokovnega stališča. Kajti za enako najemnino in nekaj dinarskih stroškov dobimo sodobnejši računalniški sistem, ki omogoča najsodobnejšo obdelavo podatkov. Naloga strokovne službe za avtomatsko obdelavo podatkov pa je, da te prednosti v sodelovanju s strokovnjaki iz TOZD in DSSS čim bolj izkoristi na komercialno finančnem in tehničnem področju. Tako bodo odločitveni faktorji dobili točne in pravočasne informacije in na osnovi teh prinašali poslovne odločitve. Stanko Meško S takim rezkarjem lahko delajo odprtine za gravurne vložke do 160 mm globine. V TOZD LLBK so oceinli, da je predlog koristen, njegova koristnost pa je v boljši izkoriščenosti opreme. Ker gospodarske koristi ni smiselno ugotavljati — predlog se uporablja občasno — je komisija za inventivno dejavnost na predlog službe predlagala delavskemu svetu TOZD LLBK, naj avtorja za njegov predlog nagradi z enkratno nagrado v znesku din 5.028,00. Delavski svet je tak predlog potrdil. Avtorju smo nagrado že nakazali. INVENTIVNI PREDLOG ŠTEV. 361 z naslovom »PREDLOG ZA NEMOTENO DELO V ODDELKU LIVARNE« je prijavil ČANČAR Jože iz TOZD LLBK Trbovlje. V TOZD LLBK Trbovlje se je v maju lanskega leta zlomilo jedro na orodju »Kučište TL. 0.12«. Za izdelavo novega jedra bi potrebovali 30 dni in prav za toliko časa bi izpadla proizvodnja tega odlitka, ki je bil takrat zelo pomemben za proizvodnjo. Avtor je predlagal, da bi zlomljeno jedro nadomestili z jedrom iz starega orodja, ki je bilo uničeno, le jedro je bilo nepoškodovano. Zamenjava sama je trajala neznaten čas, poizkusni komad je mersko popolnoma ustrezal in proizvodnja se je lahko nemoteno nadaljevala. V TOZD LLBK so ugotovili, da take in podobne zamenjave opravijo njihove službe sproti, v danem primeru pa so na to orodje pozabili. Vsekakor je koristno, da se je avtor spomnil te možnosti popravila orodja. Na predlog službe in komisije za inventivno dejavnost je delavski svet TOZD LLBK avtorja nagradil z enkratno nagrado v znesku 2.000,00 din. C. P. Predsednik KPO med delavci v novi livarni Kako smo poslovali TABELA I — DINAMIKA POSLOVANJA — indeksi fizičnega obsega Iz tabele 1 in II je razvidno, kako smo poslovali v mesecu marcu. Kolona indeksi v tabeli I prikazuje odnos dosežene proizvodnje tekočega leta s proizvodnjo v istem obdobju preteklega leta ter odnos dosežene proizvodnje v primerjavi z letnim planom poslovanja 1984. Plan DOSE ŽENO I N C 1 E K S 1 TOZD/PRO IZVOD Enota mere poslovanja 1 983 19 8 4 1984/1983 1084 III. l.-lll. III. l.-lll. III. l.-lll. 7:5 8:6 7:3 8:4 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 TOZD TOVARNA GLINICE Al hidrat — AI203 t 8.775 27.675 9.126 26.134 7.891 23.803 86 91 90 86 Od tega: predelava Al 203 t 400 1.261 528 1.547 — 637 41 51 Kalc. glin. — red. proizv. t 8.741 25.659 8.238 25.278 8.160 25.252 99 100 93 98 Kalc. glin. — predelava t 85 249 — . 27 11 Prod. hidrat Al 203 — predel. t 338 992 527 1.547 , 610 39 61 Prod. hidrat Al 203 — red. proiz. t — — — _ 26 26 Skupaj (kale. gl. + prod. hidr.) t 9.164 26.900 8.765 26.825 8.186 25.915 93 97 89 96 Raztop. vodno steklo t 918 2.694 455 925 797 2.019 175 218 87 75 Zeolit A — suhi t 305 895 63 104 156 547 248 526 51 61 TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA Elektrol. Al — hala A t 1.753 5.148 1.811 5.228 1.807 5.268 100 101 103 102 Elektrol. Al — hala B t 2.066 6.067 2.133 6.261 2.112 6.223 99 99 102 103 Skupaj hala A + B t 3.819 11.214 3.944 11.489 3.919 11.491 99 100 103 102 Anodna masa t 2.392 6.864 1.323 5.465 2.359 6.093 178 111 99 89 TOZD PREDELAVA ALUMINIJA Al formati t 973 2.825 2.385 5.557 2.176 5.207 91 94 224 184 Al formati —- za izparilce t 204 592 — 401 255 790 — 197 125 133 Al žica t 445 1.293 482 1.728 67 793 14 46 15 61 Al trak -— za prodajo t 474 1.378 181 661 317 989 175 150 67 72 Al trak — za rondelice t 441 1.282 36 38 266 799 739 2103 60 62 Rondelice — TGA t 170 493 18 19 133 385 739 2026 78 78 Rondelice — IMPOL t 51 148 — — — — ' Izparilci t 102 296 11 14 111 272 1009 1943 109 92 Al zlitine: gnetne t 956 2.775 350 1.624 675 2.225 193 137 71 80 livarske t 743 2.157 1.034 1.872 322 1.438 31 77 43 67 Predzlitine: last. poraba t 108 312 114 270 98 267 86 99 91 86 za prodajo t — — 39 39 — — — — — Drogi za kline in stikala t 10 28 4 13 28 140 700 1077 280 500 Livarna skupaj: Od tega t 4.677 13.579 4.654 12.236 4.448 13.305 96 109 95 98 Blagovna proizvodnja t 3.914 11.365 4.461 11.475 3.801 11.309 85 99 97 100 Pretapljanje Al t 594 1.726 160 970 297 591 186 61 50 34 TOZD TOVARNA GLINICE V mesecu marcu smo proizvedli 7.891 ton Al hidrata Al 203 in s to količino nismo dosegli planirane proizvodnje za 884 ton oz. 10 %. V prvem kvartalu smo proizvedli 23.803 ton Al hidrata Al 203, od tega je predelano 637 ton Al hidrata Al 203 ter s to količino nismo dosegli načrtovane proizvodnje za 3.872 ton (indeks 86), proizvodnje v istem kvartalu preteklega leta pa nismo dosegli za 2.331 ton (indeks 91). Mesečna proizvodnja kalcini-rane glinice znaša 8.160 ton, Al hidrata Al 203 pa smo prodali 26 ton, to je skupaj 8.186 ton in je za 978 ton manjša od predvidene (indeks 89). Kumulativna proizvodnja (kalcinirana glinica in prodani hidrat) je dosežena z 25.915 ton, to pomeni, da je za 985 ton oz. 4 % manjša od planirane v letnem planu poslovanja in 910 ton manjša kot v istem obdobju preteklega leta (indeks 97). z tabele II je razvidno, da smo pri proizvodnji Al hidrata Al 203 v prvem kvartalu porabili 145 % Na hidroksida, 122 % pare, 270 % žganega apna in 110% električne energije. Pri kalcinirani glinici smo v prvih treh mesecih presegli samo porabo toplotne energije za 6 %. Manjša pa je poraba Al fluorida za 67 % napram planirani porabi. V tretjem mesecu smo proizvedli 797 ton raztopljenega vodnega stekla in s tem nismo dosegli načrtovane proizvodnje za 121 ton oz. 14 %. V prvem kvartalu je proizvedeno 2.019 ton raztopljenega vodnega stekla, to je 675 ton manj kot smo planirali v let- nem planu poslovanja (indeks 75) in 1.094 ton več kot v istem kvartalu preteklega leta (indeks 218). Proizvodnja zeolita A-suhega je v marcu dosežena s 156 ton (indeks 51), v prvih treh mesecih pa znaša 547 ton in ne dosega načrtovane za 348 ton oz. 39 %. TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA V elektrolizi A smo v marcu proizvedli 1.807 ton elektrolitskega Al ter s to količino presegli planirano proizvodnjo za 54 ton oz. 3 %. V času od l-lll znaša proizvodnja 5.268 ton in prav tako presega plan za 2 %, proizvodnjo v istem obdobju preteklega leta pa za 1 %. V elektrolizi B znaša marčevska proizvodnja 2.112 ton, torej je za 46 ton oz. 2 % večja od načrtovane v letnem planu poslovanja Kumulativna proizvodnja je 6.223 ton in presega predvideno za 156 ton (indeks 103). Skupna proizvodnja hale A in B je dosežena v tretjem mesecu z 3.919 ton, kar pomeni, da je za 100 ton večja od planirane (indeks 103). V prvem kvartalu smo skupaj proizvedli 11.491 ton in s to količino presegli načrtovano proizvodnjo za 277 ton oz. 2 %, proizvodnjo v istem kvartalu preteklega leta pa smo presegli za 2 toni. V hali A smo v prvem kvartalu presegli samo porabo kriolita za 13 %, ostalih surovin pa smo porabili manj kot smo planirali in sicer: anodne mase za 4 %, Al fluorida za 20 % in električne energije za 1 %. Tudi v hali B smo v prvih treh mesecih presegli samo porabo TABELA II. PREGLED PORABLJENIH NAJVAŽNEJŠIH SUROVIN NA ENOTO PROIZVODA TOZD/PROIZVOD Enota Plan DOSEŽENO INDEKSI mere 1984 III. i.-iii. 4:3 5:3 1 2 3 4 5 e 7 TOZD TOVARNA GLINICE Al hidrat — Al 203 — boksit t * 2,680 2,454 2,667 92 100 — Na hiperoksid t * 0,11302 0,17897 0,16356 158 145 — para t 4,450 5,406 5,449 121 122 — žgano apno t 0,0405 0,12639 0,10925 312 270 —■ el. energija Kalcinirana glinica kWh 350,918 397,549 386,533 113 110 — toplotna energija GJ 5,094 5,330 5,416 105 106 — para t 0,04203 0,04203 0,04201 100 100 — Al fluorid t 0,0004 0,00013 0,00013 33 33 — el. energija TOZD PROIZVODNJA Elektrolit. Al — hala kWh 30,997 ALUMINIJA A 31,09379 31,05397 100 100 — glinica t 1,920 1,92008 1,92002 100 100 — Anodna masa t 0,580 0,52367 0,55430 90 96 — kriolit' t 0,030 0,03019 0,03403 101 113 •— Al fluorid t 0,040 0,03761 0,03199 94 80 — el. energija Elektrolit. Al — hala kWh B 17.971 17.624 17.718 98 99 — glinica t 1,920 1,92012 1,91988 100 100 — anodna masa t 0,570 0,57026 0,55792 100 98 ■— kriolit t 0,030 0,02555 0,03263 85 109 — Al fluorid t 0,040 0,03757 0,03674 94 92 — el. energija Anodna masa kWh 17.537 17.406 17.486 99 100 — petrolkoks t 0,67165 0,67799 0,67812 101 101 — katranska smola t 0,338015 0,33240 0,33316 98 99 — mazut t 0,0055 0,00352 0,00320 64 58 —• el. energija kWh * — programiran normativ 150 141 149 94 99 kriolita za 9 %, medtem ko smo anodne mase porabili za 2% manj, Al fluorida pa za 8 % manj kot smo planirali. V tretjem mesecu smo proizvedli 2.359 ton anodne mase, kar je za 33 tön oz. 1 % manj kot smo načrtovali in 1.036 ton oz. 78 % več kot v istem mesecu preteklega leta. Kumulativna proizvodnja l-lll znaša 6.093 ton in je za 771 ton manjša od planirane proizvodnje (indeks 89), od proizvodnje v istem obdobju pre-(Nadaljevanje na 9. strani] Kako rešiti usodo športnih objektov v Kidričevem Problematika športnega objekta v Kidričevem in pobuda za dolgoročno rešitev vzdrževanja tega objekta Športni stadion v Kidričevem so zgradili delavci TGA »Boris Kidrič« Kidričevo leta 1953. Izgradnjo športnih objektov je financirala tovarna, mnogo pa je bilo opravljeno s prostovoljnim delom delavcev TGA in krajanov Kidričevega. Športni stadion v Kidričevem obsega : — 2 igrišči za nogomet — 1 igrišče za odbojko — 1 igrišče za mali nogomet — 2 teniški igrišči z zidom za treniranje — atletsko stezo — strelišče — zgradbo s skladiščem, slačilnicami, sanitarijami ter klubskimi prostori. Vsa leta po izgradnji tega športnega objekta, ki je bil last TGA, so se letno planirala tudi sredstva za vzdrževanje in se je objekt redno, tekoče in dobro vzdrževal. Tako stanje je trajalo do sprejetja zakona o ustanovitvi SIS družbenih dejavnosti oz. ustano-novitev SIS za telesno kulturo v občini Ptuj. Po ustanovitvi SIS za telesno kulturo občine Ptuj in združevanju sredstev za dejavnost telesno-kulturnih organizacij in vzdrževanje športnih objektov iz osebnih dohodkov posameznega delavca, se je pričakovalo, da bo dejavnost in vzdrževanje športnih objektov v telesni kulturi sistemsko urejeno. Zato je TGA tudi predala objekte KS Kidričevo. Toda sistematsko se je uredilo samo vzdrževanje objektov v mestu Ptuju in sicer: stadiona DRAVA in telovadnice MLADIKA. Ti objekti se tekoče vzdržujejo in tudi stalno posodabljajo (izdelava novih ograj, izgradnja spremljajočih objektov na nogometnem igrišču, na rokometnem igrišču in stalno urejanje atletske steze, ter sodobna ureditev sanitarij, slačilnic z vsemi potrebnimi stroji za vzdrževanje objekta). Vzdrževanje objektov v Kidričevem pa je bil in je še za telesno kulturne delavce v SIS za telesnokulturo občine Ptulj vedno prevelik strošek. Menijo, da mora ta objekt v Kidričevem vzdrževati KS Kidričevo in TGA »Boris Kidrič« Kidričevo. Vsa leta od ustanovitve SIS za telesnokulturo v občini Ptuj se namenja le majhen del združenih sredstev za sofinanciranje športnega objekta v Kidričevem. Da je objekt še v takšnem stanju je pravi čudež, saj ga z minimalnimi finančnimi sredstvi in prostovoljnim delom vzdržujejo člani TKO, ki ga uporabljajo in to: strelska družina Kidričevo, NK Aluminij Kidričevo in teniška sekcija TGA. Iz razpredelnice je razvidno neenakomerno in skromno financiranje vzdrževanja objekta v Kidričevem, saj je bil leta 1978 enak znesek kot leta 1983. Pri razdelitvi finančnih sredstev se ne upoštevajo plani in realni prikazi ter stalna opozorila delegatov na skupščinah TKS iz KS Kidričevo in DO TGA, o potrebah po financiranju tega objekta. Sredstva, ki jih letno namenijo za vzdrževanje športnega objekta v Kidričevem zadoščajo le za pokrivanje stroškov porabljene vode, električne energije, umetnih gnojil ter dimnikarskih uslug. Zahteva, da naj objekt vzdžuje TGA brez vlaganja združenih sredstev in opravičljiva in ni sprejemljiva, saj delavci TGA združujejo kar precejšnja sredstva za telesno kulturo v občini Ptuj. Slabo financiranje vzdrževanja športnega objekta v Kidričevem je privedlo do tega, da je ta v fazi propadanja. Stanje je naslednje: tenis igrišče ima popolno uničeno ograjo, letošnja zima je porušila barako za skladiščenje premoga, drv in orodja, ograja okrog objekta je na večjih mestih otrgana, atletska steza ni utrjena in uničeni so robniki, stavba je zanemarjena, streha na stavbi prepušča vodo, ki teče v prostore, sanitarije so dotrajale, na tribuni razpadajo betonski e-lementi in polomljeni so sedeži, Če ne bomo s skupnimim močmi pričeli s takojšnjo sanacijo, bo ta družbeni objekt popolnoma propadel, kar pa seveda ne smemo dopustiti, kajti objekt, ki so ga zgradili naši delavci, danes stane nekaj milijard dinarjev. Zato predlagamo, da se na vseh nivojih prične akcija za dolgoročno rešitev vzdrževanje tega športnega objekta, tako v KS Kidričevo, TGA »Boris Kidrič« Kidričevo, TKS Ptuj in ZTKS Ptuj. KS Kidričevo naj skliče sestanek s predstavniki TKS Ptuj, ZTKO Ptuj, TGA »Boris Kidrič« Kidričevo in TKO, ki objekt koristijo, na katerem se naj doseže dogovor o dolgoročnem vzdrževanju tega športnega objekta. Možne variante dolgoročnega vzdrževanja objekta so: 1. Objekt se prenese v TGA v službo za družbeni standard, s tem, da del združenih sredstev, ki jih združujejo delavci TGA ostane v TGA za vzdrževanje tega športnega objekta. 2. Objekt se prenese v last ZTKO Ptuj, ki je lastnik objektov v Ptuju in se financira po enakih kriterijih kot objekti v Ptuju. 3. KS Kidričevo, SIS za telesnokulturo Ptuj in TGA sklenejo dogovor o skupnem dolgoročnem financiranju vzdrževanja objekta v Kidričevem. 4. V KS Kidričevo se ustanovi samostojno enota SIS za telesno kulturo, kjer bi se stekala sredstva iz DO Kidričevega za financiranje športne dejavnosti in vzdrževanje športnih objektov na področju KS Kidričevo. Stanko Meško ISKRICE Iz česa sestoji življenje? Iz tega, kar iz njega napravimo. MAUGHAM Življenje pomeni nepretrgano vrsto osebnih odkritij. G. HAUPTMANN Živeti — to ne pomeni dihati, temveč delati. ROUSSEAU Težave rastejo, čim bolj se bližamo cilju. GOETHE Če imaš uspeh, te poznajo ljudje, če nimaš uspeha, spoznaš ti druge. ANON Za ilustracijo te trditve navajamo naslednje podatke: — leta 1979 so delavci TGA združili 710.744,12 din — leta 1980 so delavci TGA združili 1.015.500,00 din — leta 1983 so delavci TGA združili 2.286.720,00 din — leta 1984 bodo delavci TGA združili/cca. 4.000.000,00 din za leto 84 je izračun napravljen na osnovi januarskega združevanja sredstev za telesno kulturo v občini Ptuj, ki znaša 343.000,00 din. Pregled združenih finančnih sredstev, ki so namenjena za vzdrževanje objektov: Leto Športni objekti Ptuj Športni objekti Kidričevo 1978 1979 1980 1981 1982 1983 1984 predlog ZTKO 667.818,15 758.113,45 802.200,00 1.571.500,00 2.473.053,95 2.736.387,80 4.192.709,70 102.800,00 114,000,00 770.193,85 78.592.00 94.310.00 114,900,00 ni nakazana nobena 1/12 za 1.84 kljub temu, da je sklep skupšč. SIS za začasno financ, sprejet teklega leta pa je večja za 628 ton (indeks 111). Pri kumulativni proizvodnji a-nodne mase smo porabili 101 % petrolkoksa, 99 % katranske smole, 58 % mazuta in 99 % električne enrgije glede na plahira-no porabo surovin. TOZD PREDELAVA ALUMINIJA V livarni in obratu predelave smo v mesecu marcu proizvedli 4.448 ton različnih livarniških proizvodov ter s to količino nismo dosegli planirane proizvodnje za 229 ton oz. 5 %, proizvodnje v istem mesecu preteklega leta pa ne za 206 ton oz. 4 %. Od skupne proizvodnje znaša mesečna blagovna proizvodnja 3.801 ton in je za 113 ton manjša od načrtovane proizvodnje v letnem planu poslovanja (indeks 97). V prvem kvartalu smo proizvedli 13.305 ton različnih proizvodov, to je za 274 ton oz. 2 % manj kot smo planirali in 1.069 ton oz. 9 % več kot v enakem kvartalu preteklega leta. Kumulativna blagovna proizvodnja je 11.309 ton in je za 56 ton manjša od predvidene (indeks 100). V tretjem mesecu smo pretopili 297 ton Al za tuje naročnike, to je 50 % planiranega pretap-Ijanja. V prvih treh mesecih znaša pretapljanje 591 ton Al in dosega plan samo s 34 %. Gradivo pripravila: Dragica Leskovar Popravek! V prejšnji številki Aluminija je prišlo pri tiskanju do neljube napake pri tabeli št. I„ kjer je bila pomaknjena vrstica, zato so bili rezultati malo drugačni. Kolikšna bo moja pokojnina? A. Kako se izračuna pokojninska osnova? Pokojnina je poleg pokojninske dobe odvisna predvsem od osebnih dohodkov, ki jih je zavarovanec prejemal v določenem obdobju, kar oblikuje tako imenovano pokojninsko osnovo. Za zavarovanca, ki se upokojuje po splošnih predpisih, je pokojninska osnova mesečno povprečje osebnih dohodkov iz zadnjega desetletja njegovega zavarovanja pred uveljavitvijo pravice do upokojitve, ali katerih koli drugih zaporednih 10 let zavarovanja, ki jih lahko zavarovanec sam izbira vse od leta 1966 dalje. V matematičnem jeziku povedano je pokojninska osnova: vsota valoriziranih povprečnih osebnih dohodkov, ki se deli s številom let, iz katerih je bil vzet povprečni osebni dohodek. Upokojenec ima torej pravico, da si za izračun pokojninske osnove lahko izbere najugodnejše obdobje zaporednih desetih let zavarovanja vse od 1. 1. 1966 naprej. Trenutno lahko zavarovanci, ki odhajajo v pokoj, izbirajo pri izračunu najugodnejše variante kar med 9 oziroma 18 variantami pokojninske osnove. In kaj vse od osebnega dohodka pride v poštev za izračun pokojninske osnove? Pri tem pride v poštev osebni dohodek, ki ga je zavarovanec dobival za svoje delo v polnem delovnem času, sem sodijo tudi dodatek za minulo delo, za izkušenost in posebne delovne razmere (izmensko delo, nočno delo). Zavarovancem se v pokojninsko osnovo lahko vštejejo tudi osebni dohodki za delo preko polnega delovnega časa, kadar so bili po zakonu dolžni delati preko polnega delovnega časa. Pri izračunu pokojninske osnove se upoštevajo tudi nadomestila osebnih dohodkov za čas bolniškega staleža. Pri tem pa namesto dejanskega zneska nadomestila za izračun pokojninske osnove upošteva osnova, od katere se je nadomestilo odmerilo. Ta osnova pa se potem valorizira s količnikom za preračun osebnih dohodkov iz leta, iz katerega je vzeta. Če je denimo zavarovanec prejemal nadomestilo osebnega dohodka v letu 1982, osnova pa je iz leta 1981, se pri varianti, v kateri se za izračun pokojninske osnove upošteva doseženi osebni dohodek v obdobju 1974—1983, osebni dohodek iz leta 1982 (ki je predzadnje leto desetletnega obdobja) ne valorizira, nadomestilo pa se valorizira z enakim količnikom, kot osebni dohodek iz leta 1981 (glede na to, da je osnova vzeta iz leta 1981). Ali ni to zapleteno, kajne? V pokojninsko osnovo se ne vštejejo nagrade in honorarji za delo, opravljeno izven rednega delovnega časa. Terenski dodatek, regres za dopust in dodatek za ločeno življenje ne pridejo v poštev pri izračunu pokojninske osnove. Omenili smo že, da lahko tisti, ki odhajajo v pokoj, trenutno izberejo najugodnejšo’ pokojninsko osnovo od devetih, oziroma osemnajstih možnih. Prvo desetletno obdobje, ki pride v poštev za izračun zavarovančeve pokojnine, je obdobje od 1. 1. 1960 do 31. 12. 1975, itd. — vse do zadnjega možnega obdobja od 1. 1. 1974 do 31. 12. 1983. Vsako obdobje ima dve varianti izračuna pokojninske osnove. Posamezno leto pride v poštev za izračun pokojninske osnove le, če znaša zavarovalna doba v tem letu najmanj 6 mesecev in je zavarovanec v tem času tudi prejemal osebni dohodek. Tisti, ki bodo šli v pokoj po 1. juliju 1984, bodo tako imeli na voljo še eno dodatno desetletno obdobje za izračunavanje najugodnejše možnosti. Zakaj se sploh splača izbirati med vsemi temi variantami? Dejstvo je, da na osnovi izračuna pokojninskih osnov iz različnih zaporednih desetletnih obdobij lahko dobite zelo različne pokojnine. Vaša pravica in hkrati dolžnost strokovne službe SPIZ je, da se izbere med njimi najugodnejši znesek, torej naj višja možna pokojnina. Velja omeniti tudi socialne popravke, toko imenovani: najvišjo in najnižjo pokojninsko osnovo v naši republiki. Ta dva omenjena zneska sta določena na osnovi gibanj najvišjih in najnižjih osebnih dohodkov v republiki in se vsako leto na novo določita. B. Vloga valorizacijskih količnikov Kaj še morate vedeti, da bi lahko izračunali pokojnino, ki vam pripada? Dejstvo je, da osebni dohodki iz preteklih let zavarovanja v trenutku izračunavanja pokojnine zaradi inflacije nimajo takšne vrednosti, kot so jo imeli ob izplačilu. Potrebno jih je valorizirati, da bi jih bilo mogoče primerjati z osebnimi dohodki zadnjih let zavarovanja. Kako se izvede valorizacija osebnih dohodkov? Najbolj preprosto povedano: osebne dohodke, ki jih je delavec prejemal v zadnjih dveh letih desetletnega obdobja, ki se upošteva za izračun pokojninske osnove, štejemo v dejanskih zneskih; osebne dohodke iz preostalih osmih let pa valoriziramo s posebnimi valorizacijskimi količniki. Osebni dohodki se valorizirajo s količniki na predzadnje leto 10-letnega obdobja. Novi zvezni zakon je določil valorizacijo osebnih dohodkov na zadnje leto 10-letnega obdobja, vendar je uporabo tega člena odložil do 1. 1. 1986 dalje. Vzrok je pomanjkanje finančnih sredstev. Valorizacijske količ- nike vsako leto meseca marca določi skupščina SPIZ na osnovi gibanj povprečnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih v republiki v minulem letu. Vsaka republika in pokrajini ima torej svoje količnike. S temi količniki se osebni dohodki iz prejšnjih let preračunavajo na vrednost, ki bi jo imeli leto pred tistim letom, iz katerega se je kot zadnji upošteval osebni dohodek za izračun pokojninske osnove. Količniki so za vsako leto drugačni. Katere pa morate upoštevati v konkretnem primeru, pa je odvisno od tega, katero desetletje vzamete za izračun. Vsekakor tudi vsi ti podatki še ne zadoščajo, da bi si lahko izračunali pokojnino, ki vam bo pripadala. Za to potrebujete še podatke o vsakoletnih usklajevanjih pokojnin z ekonomskimi gibanji. Z novim zakonom je sedaj določeno medletno usklajevanje pokojnin s 1. 7. in 1. 10. tekočega koledarskega leta. Dokončno usklajevanje se izvaja na začetku vsakega novega koledarskega leta. Kot podlaga služi rast povprečnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih v minulem letu. C. Vsakoletna povečanja pokojnin V začetku koledarskega leta se dokončno uskladijo vse pokojnine, razen tistih, pri katerih smo za izračun pokojninske osnove upoštevali tudi osebni dohodek iz leta, iz katerega se upoštevajo ekonomska gibanja za izračun odstotka povečanja pokojnin. Na primer: pokojnine, pri katerih je bil za izračun pokojninske osnove upoštevan osebni dohodek iz leta 1983, niso deležne uskladitve pokojnin v letu 1984, ker so ekonomska gibanja iz leta 1983 podlaga za uskladitev pokojnin s 1. 1. 1984. Te pokojnine bodo’ prvič po rednem postopku akontativno usklajene 1. 7. 1984, nato 1. 10. 1984, dokončna uskladitev pa bo izvršena s 1. 1. 1985. Pri izračunih pokojnin na osnovi pokojninskih osnov iz posameznih desetletnih obdobij je torej potrebno upoštevati vse vsakoletne uskladitve pokojnin iz preteklih let, pri tem pa paziti, iz katerega leta je bil kot zadnji upoštevan doseženi osebni dohodek. Vsa ta pokojninska aritmetika še zdaleč ni preprosta. Skriva množico ugank in zank. Za nevešče računarje in tiste, ki bi jim matematika za bodoče upokojence morebiti naredila preveč sivih las, je služba SPIZ dolžna izračunati pokojnino po vseh možnih variantah. V zadnjem času prepuščajo izračunavanje pokojnin na naši republiški SPIZ računalniku. Izračun vseh možnih variant z izbrano najugodnejšo dobi tudi vsak zavarovanec v roke, skupaj s sklepom oziroma odločbo, da izpolnjuje pogoje za upokojitev. Za tiste, ki izračunom SPIZ-ovega računalnika ne zaupajo popolnoma ali bi radi sami, ročno ali oboroženi z digitrončkom izračunali, kakšna pokojnina jim bo pripadala, pa na najbolj enostavnem primeru prikazujemo, kako se lotiti tega opravila in ga z nekaj muje tudi opraviti. D. Primer izračuna Vzamemo primer zavarovanca K. Z., ki je s 1. 1. 1984 dopolnil 40 let pokojninske dobe in namerava v pokoj. Kolikšna bo njegova pokojnina? Ker ima polno pokojninsko dobo, mu pripada pokojnina v višini 85 odstotkov od pokojninske osnove. Na izbiro ima 9 obdobij za izračun pokojninske osnove. Kako se ugotovi odstotek pokojnine je razvidno iz članka »Predčasna pokojnina«, ki je izšel v januarski številki našega glasila. Obdobje od 1. 1. 1966 do 31. 12. 1975 Leto Povpr. OD X količnik valoriz. = valorizirani povprečni OD 1966 1.228 X 341,6 = 4.194,84 1967 1.365 X 309,3 = 4.221,94 1968 1.710 X 282,3 = 4.827,33 1969 1.817 X 245,2 = 4.455,28 1970 2.146 X 204,6 = 4.390,71 1971 2.509 X 171,3 = 4.297,91 1972 2.630 X 145,5 = 3.826,65 1973 3.017 X 125,6 = 3.789,35 1974 3.918 X 100,0 = 3.918,00 1975 4.950 X 100,0 = 4.950,00 42.872,01 Pokojninska osnova v tem obdobju znaša torej 42.872,01 : 10 = 4.287,20 din, pokojnina pa 85 '% pokojninske osnove, kar znese 3.644,12 dinarjev. Poleg tega mu pripada povečanje pokojnine na račun vsakoletne usldaditve, in sicer od 1. 1. 1977 dalje, ker je bil pri tej varianti zadnji osebni dohodek upoštevan iz leta 1975. s 1. 1. 1977 za 15,5 % = 3.644,12 X H5,5 = 4.208,95 s 1. 8. 1977 za 4 % in 60 din = 4.208,95.X 104 + 60 = 4.437,30 s 1. 1. 1978 za 10% na 4.881,03 s 1. 1. 1978 še za 2 % na 4.978,65 s 1. 7. 1978 za 7% na 5.327,15 s 1. 1. 1979 za 12 % na 5.966,40 s 1. 1. 1979 še za 1,8 % na 6.073,79 s 1. 7. 1979 za 10 % na 6.681,16 s 1. 1. 1980 za 10 % na 7.349,27 s 1. 1. 1980 še za 3,5 % na 7.606,49 s 1. 9. 1980 za 6 % na 8.062,87 s 1. 1. 1981 za 12 % na 9.030,41 s 1. 7. 1982 za 8 % na 9.752,84 s 1. 7. 1982 še za 10 % na 10.728,12 s 1. 1. 1982 za 9,4 % na 11.736,56 s 1. 1. 1982 še za 0,1 % na 11.784,29 s 1. 7. 1982 za 10 % na 12.923,11 s 1. 10. 1982 za 6 % na 13.698,49 s 1. 1. 1983 za 5 % na 14.383,41 s 1. 1. 1983 še za 2,9 % na 14.800,52 s 1. 1. 1983 še za 4,5 % na 15.466,54 s 1. 1. 1983 še za 1 % na 15.621,20 s 1. 1. 1984 za 11 % na 17.339,53 s 1. 1. 1984 še za 8,5 % na 18.813,39 Pokojnina po tem obdobju Obdobje od 1. 1. 1967 do 31. znaša torej 18.813,39 dinarjev. 12. 1976 Leto Povpr. OD X količnik valoriz. = valorizirani povprečni OD 1967 1.365 X 386,9 = 5.281,18 1968 1.710 X 353,2 = 6.039,72 1969 1.817 X 306,7 = 5.572,73 1970 2.146 X 255,9 = 5.491,61 1971 2.509 X 214,3 = 5.376,78 1972 2.630 X 182,0 = 4.786,60 1973 3.017 X 157,1 = 4.739,70 1974 3.918 X 125,1 - 4.901,41 1975 4.950 X 100,0 = 4.950,00 1976 5.079 X 100,0 = 5.079,00 52.218,73 Pokojninska osnova v tem obdobju znaša 52.218,73 :10 = 5.221,87 din, pokojnina pa 85 % pokojninske osnove, kar znese 4.438,58 dinarjev. To pokojnino usklajujemo od 1. 1. 1978 dalje oziroma že od 1. 8. 1977, ker je bila to medletna akontivna uskladitev. s 1. 8. 1977 za 4 % in 60 din na 4.676,12 s 1. 1. 1978 za 10 % na 5.143,73 s 1. 1. 1978 še za 2 % na 5.246,60 s 1. 7. 1978 za 1 % na 5.613,86 s 1. 1. 1979 za 12 % na 6.287,52 s 1. 1. 1979 še za 1,8 % na 6.400,69 s 1. 7. 1979 za 10 % na 7.040,75 s 1. 1, 1980 za 10 % na 7.744,82 s 1. 1. 1980 še za 3,5 % na 8.015,88 s 1. 9. 1980 za 6 % na 8.496,83 s 1. 1. 1981 za 12 % na 9.516,44 s 1. 7. 1981 za 8 % na 10.277,75 s 1. 7. 1981 še za 10 % na 11.305,52 s 1. 1. 1982 za 9,4 % na 12.368,23 s 1. 1. 1982 še za 0,1 '% na 12.380,59 s 1. 7. 1982 za 10 % na 13.618,64 s 1. 10. 1982 za 6 % na 14.435,75 s 1. 1. 1983 za 5 % na 15.157,53 s 1. 1. 1983 še za 2,9 % na 15.597,09 s 1. 1. 1983 še za 4,5 % na 16.298,95 s 1. 1. 1983 še za 1 % na 16.461,93 s 1. 1. 1984 za 11 % na 18.272,74 s 1. 1. 1984 še za 8,5 % na 19.825,92 Pokojnina po tem obdobju znaša torej 19.825,92 dinarjev. Obdobje od 1. 1. 1968 do 31. 12. 1977 Leto Povpr. OD X količnik valoriz. = valorizirani povprečni OD 1968 1.710 X 408,0 = 6.976,80 1969 1.817 X 354,4 = 6.439,44 1970 2.146 X 295,6 = 6.343,57 1971 2.509 X 247,6 = 6.212,28 1972 2.630 X 210,2 = 5.528,26 1973 3.017 X 181,5 = 5.475,85 1974 3.918 X 144,5 = 5.661,51 1975 4.950 X 115,5 = 5.717,25 1976 5.079 X 100,0 = 5.079,00 1977 6.395 X 100,0 = 6.395,00 59.828,96 Pokojninska osnova v tem obdobju znaša 59.828,96 : 10 = 5.982,89 din, pokojnina pa 85 % pokojninske osnove, kar znese 5.085,45 dinarjev. To pokojnino usklajujemo od 1. 1. 1979 dalje, oziroma že od 1. 7. 1978, ker je bila to medletna akontativna uskladitev, s 1. 7. 1978 za 7 % na 5.441,43 1. 1. 1979 za 12 % na 6.094,40 1. 1. 1979 še za 1,8 % na 6.204,09 1. 7. 1979 za 10 % na 6.824,49 1. 1. 1980 za 10 % na 7.506,93 1. 1. 1980 še za 3,5 % na 7.769,67 1. 9. 1980 za 6 % na 8.235,85 1. 1. 1981 za 12 % na 9.224,15 1. 7. 1981 za 8 % na 9.962,08 1. 7. 1981 še za 10 % na 10.958,28 1. 1. 1982 za 9,4 % na 11.988,35 1. 1. 1982 še za 0,1 % na 12.000,33 1. 7. 1982 za 10 % na 13.200,36 1. 10.1982 za 6 % na 13.992,38 1. 1. 1983 za 5 % na 14.691,99 1. 1. 1983 še za 2,9 % na 15.118,05 1. 1. 1983 še za 4,5 % na 15.798,36 1. 1. 1983 še za 1 % na 15.956,34 1. 1. 1984 za 11 % na 17.711,53 1. 1. 1984 še za 8,5 % na 19.217,01 Pokojnina po tem obdobju znaša torej 19.217,01 dinarjev Obdobje od 1. 1. 1969 do 31. 12. 1978 Leto Povpr. OD X količnik valoriz. = valorizirani povprečni OD 1969 1.817 X 422,0 = 7.667,74 1970 2.146 X 352,0 = 7.553,92 1971 2.509 X 294,8 = 7.396,53 1972 2.630 X 250,3 = 6.582,89 1973 3.017 X 216,2 = 6.522,75 1974 3.918 X 172,1 = 6.742,87 1975 4.950 X 137,6 = 6.811,20 1976 5.079 X 119,1 = 6.049,08 1977 6.395 X 100,0 = 6.395,00 1978 6.758 X 100,0 = 6.758,00 68.479,98 Pokojninska osnova v tem obdobju znaša 68.479,98 : 10 = 6.847,99 din, pokojnina pa 85 % pokojninske osnove, kar znese 5.820,79 dinarjev. To pokojnino usklajujemo od 1. 1. 1980 dalje oziroma že od 1. 7. 1979, ker je bila to medletna akontativna uskladitev. 1. 7. 1979 za 10 % na 6.402,86 1. 1. 1980 za 10 % na 7.043,14 1. 1. 1980 še za 3,5 % na 7.289,64 1. 9. 1980 za 6 %: na 7.727,01 1. 1. 1981 za 12 % na 8.654,25 1. 7. 1981 za 8 % na 9.346,59 1. 7. 1981 še za 10 % na 10.281,24 1. 1. 1982 za 9,4 % na 11.247,67 L 1. 1982 še za 0,1 % na 11.258,91 1. 7. 1982 za 10 % na 12.384,80 1. 10.1982 za 6 % na 13.127,88 1. 1. 1983 za 5 % na 13.784,27 1. 1. 1983 še za 2,9 % na 14.184,01 1. 1. 1983 še za 4,5 % na 14.822,29 1. 1. 1983 še za 1 % na 14.970,51 1. 1. 1984 za 11 % na 16.617,26 1. 1. 1984 še za 8,5 % na 18.029,72 Pokojnina po tem obdobju znaša torej 18.029,72 dinarjev. Obdobje od 1. 1. 1970 do 31. 12. 1979 Leto Povpr. OD X količnik valoriz. = valorizirani povprečni OD 1970 2.146 X 429,0 = 9.206,34 1971 2.509 X 359,3 = 9.014,83 1972 2.630 X 305,1 = 8.024,13 1973 3.017 X 263,4 = 7.946,77 1974 3.918 X 210,0 - 8.227,80 1975 4.950 X 167.7 = 8.301,15 1976 5.079 X 145,1 = 7.369,62 1977 6.395 X 121,9 = 7.795,50 1978 6.758 X 100,0 = 6.758,00 1979 9.905 X 100,0 = 9.905,00 82.549,14 Pokojninska osnova v tem obdobju znaša 82.549,14 : 10 = 8.254,91 din, pokojnina pa 85 % pokojninske osnove, kar znese 7.016,67 dinarjev. To pokojnino usklajujemo od 1. 1. 1981 dalje oziroma že od 1. 9. 1980, ker je bila to medletna akontativna uskladitev. s 1. 9. 1980 za 6 % na 7.437,67 s 1. 1. 1981 za 12 % na 8.330,19 s 1. 7. 1981 za 8 % na 8.996,60 s 1. 7. 1981 še za 10 % na 9.896,26 s 1. 1. 1982 za 9,4 % na 10.826,50 s 1. 1. 1982 še za 0,1 % na 10.837,32 s 1. 7. 1982 za 10 % na 11.921,05 s 1.10.1982 za 6 % na 12.636,31 s 1. 1. 1983 za 5 % na 13.268,12 s 1. 1. 1983 še za 2,9 % na 13.652,89 s 1. 1. 1983 še za 4,5 % na 14.267,27 s 1. 1. 1983 še za 1 % na 14.409,94 s 1. 1. 1984 za 11 % na 15.995,03 s 1. 1. 1984 še za 8,5 % na 17.354,60 Pokojnina po tem obdobju znaša torej 17.354,60 dinarjev. Obdobje od 1. 1. 1971 do 31. 12. 1980 Leto Povpr. OD X količnik valoriz. = valorizirani povprečni OD 1971 2.509 X 450,0 = 11.290,50 1972 2.630 X 382,1 = 10.049,23 1973 3.017 X 329,9 = 9.953,08 1974 3.918 X 262,6 = 10.288,66 1975 4.950 X 210,0 = 10.395,00 1976 5.079 X 181,7 = 9.228,54 1977 6.395 X 152,6 = 9.758,77 1978 6.758 X 125,2 = 8.461,01 1979 9.905 X 100,0 = 9.905,00 1980 12.467 X 100,0 = 12.467,00 101.796,79 Pokojninska osnova v tem obdobju znaša 101.796,79 : 10 = 10.179,67 din, pokojnina pa 85 % pokojninske osnove, kar znese 8.652,71 dinarjev. To pokojnino usklajujemo od 1. 1. 1982 dalje, oziroma že od 1. 7. 1981, ker je bila to medletna akontativna uskladitev. s 1. 7. 1981 za 8 % na 9.433,92 s 1. 7. 1981 še za 10 % na 10.279,41 s 1. 1. 1982 za 9,4 % na 11.245,67 s 1. 1. 1982 še za 0,1 % na 11.256,91 s 1. 7. 1982 za 10 % na 12.382,60 s 1.10.1982 za 6 % na 14.185,55 s 1. 1. 1983 za 5 % na 14.894,82 s 1. 1. 1983 še za 2,9 % na 15.326,76 s 1. 1. 1983 še za 4,5 % na 16.016,46 s 1. 1. 1983 še za 1 % na 16.176,62 s 1. 1. 1984 za 11 % na 17.956,04 s 1. 1. 1984 še za 8,5 % na 19.482,30 Pokojnina po tem obdobju znaša torej 19.482,30 dinarjev. Obdobje od 1. 1. 1972 do 31. 12. 1981 Leto Povpr. OD X količnik valoriz. = valorizirani povprečni OD 1972 2.630 X 453,1 = 11.916,53 1973 3.017 X 391,2 = 11.802,50 1974 3.918 X 311,4 = 12.200,65 1975 4.950 X 249,0 = 12.325,50 1976 5.079 X 215,5 = 10.945,24 1977 6.395 X 181,0 = 11.574,95 1978 6.758 X 148,5 = 10.035,63 1979 9.905 X 118,6 = 11.747,33 1980 12.467 X 100,0 = 12.467,00 1981 15.823 X 100,0 = 15.823,00 120.838,33 Pokojninska osnova v tem obdobju znaša 120.838,33 : 10 = 12.083,83 din, pokojnina pa 85 % pokojninske osnove, kar znese 10.271,25 dinarjev. To pokojnino usklajujemo od 1. 1. 1983 dalje, oziroma že od 1. 7. 1982, ker je bila to medletna akontativna uskladitev. s 1. 7. 1982 za 10 % na 11.298,37 s 1.10.1982 za 6 % na 11.976,27 s 1. 1. 1983 za 5 % na 12.575,08 s 1. 1. 1983 še za 2,9 % na 12.939,75 s 1. 1. 1983 še za 4,5 % na 13.522,03 s 1. 1. 1983 še za 1 % na 13.657,25 s 1. 1. 1984 za 11 % na 15.159,54 s 1. 1. 1984 še za 8,5 % na 16.448,10 Pokojnina po tem obdobju znaša torej 16.448,10 dinarjev. Obdobje od 1. 1. 1973 do 31. 12. 1982 Leto Povpr. OD X količnik valoriz. = valorizirani povprečni OD 1973 3.017 X 508,9 = 15.353,51 1974 3.918 X 405,1 = 15.871,81 1975 4.950 X 323,9 = 16.033,05 1976 5.079 X 280,3 = 14.236,43 1977 6.395 X 235,4 = 15.053,83 1978 6.758 X 193,2 = 13.056,45 1979 9.905 X 154,3 = 15.283,41 1980 12.467 X 130,1 = 16.219,56 1981 15.823 X 100,0 = 15.823,00 1982 19.075 X 100,0 = 19.075,00 Pokojninska osnova v tem obdobju znaša 156,006,05 :10 = 15.600,60 din, pokojnina pa 85 % pokojninske osnove, kar znese 13.260,51 dinarjev. To pokojnino usklajujemo od 1. 1. 1984 dalje, oziroma že od 1. 1. 1983, ker je bila to medtelna akontativna uskladitev. s 1. 1. 1983 za 4,5 % na 13.857,23 s 1. 1. 1983 še za 1% na 13.995,80 s 1. 1. 1984 za 11 % na 15.535,33 s 1. 1. 1984 še za 8,5 % na 16.855,83 Pokojnina po tem obdobju znaša torej 16.855,83 dinarjev. Obdobje od 1. 1. 1974 do 31. 12. 1983 Leto Povpr. OD X količnik valoriz. = valorizirani povprečni OD 1974 3.918 X 510,3 = 19.993,55 1975 4.950 X 408,0 = 20.195,00 1976 5.079 X 353,1 = 17.933,94 1977 6.395 X 296,6 = 18.967,57 1978 6.758 X 243,3 = 16.442,21 1979 9.905 X 194,3 = 19.245,41 1980 12.467 X 163,9 = 20.433,41 1981 15.823 X 126,0 = 19.936,98 1982 19.075 X 100,0 = 19.075,00 1983 24.685 X 100,0 = 24.685,00 196.980,07 Pokojninska osnova v tem obdobju znaša 196.908,07: 10 = 19.690,80 din, pokojnina pa 85 % pokojninske osnove, kar znese 16.737,18 dinarjev. Ta pokojnina bo usklajena od 1. 1. 1985 dalje, oziroma že od 1. 7. 1984 dalje, ker bo to prva medletna akontativna uskladitev na račun uskladitve s 1. 1. 1985. Pokojnina po tem obdobju znaša torej 16.737,18 dinarjev. Kot že uvodoma povedano, lahko zavarovanci izbirajo med 9 obdobji najugodnejše. Vsako obdobje pa ima še varianto. Skupaj je tako lahko 18 variant. O tem pa v naslednji številki. Zoran Heric PRAVNI NASVETI RAZPOREDITVE 1. Delavka iz Trbovelj je bila razporejena na dela »uvajanje v dela«, za katera se zahteva IV. stopnja strokovnosti. Pri teh delih še ni imela izkušenj. Pred njo je to delo opravljala delavka s 5. stopnjo strokovnosti. Delavka zahteva razporeditev na dela 5. stopnje. Razporeditev na dela IV, strokovnostne skupine ustreza delav-kini strokovni usposobljenosti. Ta dela so v Pravilniku o razvidu del določena za delavce, ki so začeli delati na posameznih delih in menimo, da je v tem primeru razporeditev ustrezna. Glede na svoje delovne izkušnje ne more samostojno opravljati del v zvezi s plačilnim prometom, ki jih je poprej opravila delavka, ki jo sedaj nadomešča. O tem vprašanju lahko seveda dokončno odloči predpostavljeni oz. tisti, ki pozna dela in naloge in tudi delo, ki ga opravlja delavka sedaj in ki ga je opravljala njena predhodnica. Povsem mogoče je tudi, da so zahteve previsoko postavljene. 2. V zvezi z razporeditvami v novo livarno so se pojavila mnoga vprašanja (razporeditev delavcev na druga dela). Po zakonu o delovnih razmerjih je delavec lahko razporejen v času delovnega razmerja na vsako delo in k vsaki nalogi, ki ustreza njegovi strokovni usposobljenosti ali z delom pridobljenimi delovnimi zmožnostmi. Razlogi za razporeditev v drugo temeljno organizacijo so med drugimi tudi pomanjkanje delavcev v eni temeljni organizaciji, kjer je bil povod za razporeditve v tozd Predelava aluminija. Pri delavcih z omejeno delovno zmožnostjo je potrebno pred razporeditvijo mnenje invalidske komisije. Če je mnenje invalidske komisije pozitivno, ni nobenega zakonskega zadržka, da razporeditev ne bi bila opravljena. Povsem zmotno je prepričanje, da delavec ne sme biti razporejen na dela, kjer bi prejemal nižji osebni dohodek. Take omejitve noben predpis ne pozna. Prav tako se je pokazalo kot nepravilno mnenje, da so delavci z omejeno delovno zmožnostjo (invalidi III. kategorije) v posebnem položaju. Invalidi III. kategorije so v okviru preostale delovne zmožnosti v celoti izenačeni z drugimi delavci in zanje velja edino le omejatev, da ne smejo biti razporejeni na delo, za katerega po odločitvi invalidske komisije niso sposobni. Sicer pa so izenačeni z drugimi delavci s tem, da dobijo povrnjeno razliko osebnega dohodka v primeru, da so razporejeni na slabše plačano delo od tistega, na katerem so postali invalidi. Branko RESNIK, dipl. iur. Disciplinski ukrepi 1. Nada TOMINC, mat. št. 3887, iz Delovne skupnosti skupnih služb, ni preverila hladnega obroka oz. malice ter je bila dostavljena na delilna mesta oporečna radgonska salama za hladno malico, odredila, da se izda za hladno malico oporečna mortadela, ni kontrolirala kuharic v obratu družbene prehrane, glede porabe materiala pri pripravi ma lice, zaradi česar je bilo porabljeno preveč živil, izrečen ukrep-prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 6 mesecev in plačilo materialne škode v znesku 2.858,00 dni. 2. Aleksander BLAŽ, mat. št. 1616, iz TOZD Proizvodnja aluminija, 27. 9. 1983 ob 7. uri pozabil vklopiti omejevalec konice v komandnem prostoru stikalnice, izrečen Ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 3 mesecev. 3. Stanko ŠIROVNIK, mat. št. 6223, iz TOZD Proizvodnja aluminija, 2. 1. 1984 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšala v znesku 10 % enomesečnega OD. 4. Dušan KOLMANIČ, mat. št. 5821, iz TOZD Glinica, 25. 11. 1983 prišel vinjen na delo ter istega dne grozil stražarju Cetlu, da ga bo pretepel, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 12 mesecev in plačilo pavšala v znesku 10 % enomesečnega OD. 5. Franc RAJH, mat. št. 6237, iz TOZD Tovarna glinice, 26. 10. 1983 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšala v znesku 10 % OD. 6. Drago PREDIKAKA, mat. št. 5782, iz TOZD Tovarna glinice, 30. 12. 1983 spal v prostoru za tehtanje glinice, izrečen ukrep — javni opomin. 7. Igor DREVENŠEK, mat. št. 6281, iz TOZD Tovarna glinice, 27. 11. 1983 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšala v znesku 10 % OD. 8. Franc LESKOVAR, mat. št. 5467, iz TOZD Tovarna glinice, 5. 6. in 7. 11. 1983 neopravičeno izostal z dela, izrečen i|krep — prenehanje delovnega razmerja in plačilo pavšala v znesku 30 % OD. 9. Ivan KMETEC mat. št. 5574, iz TOZD Tovarna glinice, 29. 11. 1983 žalil vratarja na glavni vratarnici, izrečen ukrep — opomin. 10. Miran NEDOG, mat. št. 5960, iz TOZD Tovarna glinice, bilo ugotovljeno, da 9. 1. 1984 ni žigosal kartice, izrečen ukrep-opomin. 11. Milan DREVENŠEK, mat. št. 6065, iz TOZD Promet, 14. 1. 1984 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšala v višini 10 % OD. 12. Anton PANIKVAR, mat. št. 4412, iz TOZD Predelava aluminija, 11. 1. 1984 prišel na delo ob 23. namesto ob 22. uri, izrečen ukrep — javni opomin. 13. Marjan HERIŠ, mat. št. 6235, iz TOZD Tovarna glinice, 22. 1. 1984 neopravičen izostanek z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšala v znesku 10 % OD. 14. Jože SERDINŠEK, mat. št. 4157, iz TOZD Vzdrževanje, 26. 1. 1984 2 uri predčasno in bez dovoljenja odšel z dela, izrečen ukrep — opomin in plačilo pavšala v višini 2 % OD. 15. Jože PUKŠIČ, mat. št. 5289, iz TOZD Vzdrževanje, 26. 1. 1984 2 uri predčasno in brez dovoljenja odšel z dela, izrečen ukrep-opomin in plačilo pavšala v višini 2 % OD. 16. Alojz MESAREČ, mat. št. 4231, iz TOZD Vzdrževanje, 26. 1. 1984 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšala v znesku 10 % OD. 17. Gorazd INKRET, mat. št. 5833, iz TOZD Vzdrževanje, 20. 1. 1984 prinesel v DO Vi I konjaka, izrečen ukrep — javni opomin. 18. Drago HOFMAN, mat. št. 4137, iz TOZD Vzdrževanje, bilo ugotovljeno, da je bil 30. 1. 1984 v vinjenem stanju in da je 31. 1. 1984 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin ni plačilo pavšala v znesku 12 % enomesečnega OD. 19. Alojz VINKLER, mat. št. 4429, iz TOZD Vzdrževanje, bilo ugotovljeno, da je zamujal na delo in predčasno odhajal, izrečen ukrep —- prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 6 mesecev. 20. Janko KRAJNC, mat. št. 2569, iz TOZD Kontrola kvalitete, 15. 1. 1984 prišel v nočno izmeno ob 22.20 uri v vinjenem stanju, imel neopravičeni izostanek, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšala v znesku 10 % OD. 21. Janez NIKOLIČ, mat. št. 4046, iz TOZD Proizvodnja aluminija, 16. 11. 1983 prišel ob 14. uri v vinjenem stanju na delo in imel 8 ur neopravičenega izostanka, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšala v znesku 10 % OD. 22. Stanko MUNDA, mat. št. 6174, iz TOZD Proizvodnja aluminija, bilo ugotovljeno, da 26. 1. 1984 ni upošteval zdravnikovih navodil in imel 15., 16. 11. 1983 in 27. 1. 1984 neopravičene izostanke, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja in plačilo pavšala v znesku 40 % OD. 23. Jože ŠTUMBERGER, mat. št. 5934, iz TOZD Proizvodnja aluminija, 24. 1. 1984 prišel na delo vinjen in imel neopravičen izostanek, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 6 mesecev in plačilo pavšala v znesku 10 % OD. 24. Ivan PESEK, mat. št. 3062, iz TOZD Proizvodnja aluminija, 26. 1. 1984 ob 20. uri šel iz DO brez dovoljenja, izrečen ukrep — javni opomin. 25. Vinko BUDJA, mat. št. 1489, iz TOZD Proizvodnja aluminija, bilo ugotovljeno, da je 27. in 30. 12. 1983 žalil vratarja, izrečen ukrep — opomin. 26. Milan KUNIČ, mat. št. 4605, iz TOZD Proizvodnja aluminija, 31. 1. 1984 odšel 2 uri predčas- no domov in ni žigosal kartice, izrečen ukrep — javni opomin. 27. Martin VESENJAK, mat. št. 4530, iz TOZD Proizvodnja aluminija, 26. 12. 1983 ni pregledal celice 323 in 2. 1. 1984 ni opravil pregleda na peči 324, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšala v znesku 15 % OD. 28. Stanko PERKO, mat. št. 3755, iz TOZD Proizvodnja aluminija, bilo ugotovljeno, da je od 5. 7. 1983 do 8. 7. 83 povzročil motnje pri puljenju klinov, izrečen ukrep — javni opomin. 29. Milan BELŠAK, mat. št. 5063, iz TOZD Predelava alumi- nija, 25. 11. 1983 prišel v nočno izmeno v vinjenem stanju, spal na delovnem mestu in grazil s fizičnim obračunom, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 6 mesecev in plačilo pavšalavzne-sku 10 % OD. 30. Jože ERLAČ, mat. št. 6049, iz TOZD Predelava aluminija, 14. in 15. 10. 1983 v nočni izmeni popisal s flomastrom izparilne plošče z žaljivimi besedami, izrečen ukrep — opomin in plačilo materialne škode v višini 333,72 din. A. Š. Krvodajalci TGA Humane akcije so se 27. 3. 1984 udeležili 1. Ronfi Branko 1958 Podvinci 122 2. Lendero Danilo 1961 Apače 104 3. Primc Marjan 1932 Belšakova 45 4. Širec Vekoslav 1963 Slape 14 5. Tumpej Jožica 1960 Majšperk 45 6. Štefančič Franc 1946 Kajuhova 14 7. Mazera Ivan 1954 Kraigerjeva 27 8. Majcen Franc 1955 Podlože 40 9. Smolinger Katica 1944 Lovrenc 85 10. Pišek Feliks 1934 Apače 118 11. Kramberger Jože 1956 Lovrenc 27 12. Sok Stanko 1933 Moškanjci 86 a 13. Ferlinc Darko 1952 Kidričevo 2 14. Petek Franjo 1948 Slovenska cesta 9 15. Vtič Alojz 1933 Sp. Hajdina 128 16. Turk Jože 1944 Gerečja vas 33 17. Avguštin Martin 1935 Podlože 118 18. Kramberger Ignac 1949 Placar 65 19. Bukovič Janez 1955 Trubarjeva 11 20. Mikša Milan 1961 Mezgovci 51 21. Zafošnik Anton 1949 Apače 20 22. Avguštin Albin 1962 Jelovice 23 23. Kavčevič Anton 1942 Apače 23 24. Gabrovec Janez 1941 Videm 13 25. Čelan Anton 1943 Pragersko n. h. 26. Pišek Janez 1944 Lovrenc 106 27. Selinšek Edi 1950 Draženci 46 28. Serdinšek Franc 1950 Župečja vas 27 29. Bombek Peter 1946 Cesta prolet. brig. Mb. 30. Adamčič Marko 1961 Jurčičeva 11 31. Furjan Vekoslav 1954 Arbajterjeva 7 32. Kajzersberger Franc 1943 Kidričevo 9 33. Medved Anton 1943 Ptujska gora 10 34. Gajser Bruno 1948 Cirkovce 62 35. Vedlin Stanko 1958 Preša 30 36. Sakelšek Marjan 1962 Mladinska 6 37. Munda Stanko 1955 Kog 51 38. Rudolf Dragoslav 1057 Vlahovičeva 9 39. Belšak Anton 1929 Gorišnica 114 40. Soršak Stanko 1950 Apače 44 Nujno klicani krvodajalci TGA 1. Vrabl Milan 1953 Sp. Hajdina 52 2. Princi Ivan 1942 Podlože 39 3. Vrabl Marjan 1950 Zg. Hajdina 36 4. Premzl Vlado 1947 Krajgerjeva 13 5. Matjašič Slavko 1961 Cesta Olge Meglič 9 6. Purg Alojz 1957 Makole 11 Sreče ne spoznaš z glavo, temveč s srcem. Norveški pregovor Nesreča je lahko tudi most na poti k sreči. Japonski pregovor Kulturni kotiček Bilo je nekaj posebnega Pohujšanje v dolini Šentflorjanski za TGA Razstava Breda VARL se nam je predstavila s samostojno razstavo osnutkov lutk in lutk za lutkovne predstave. Rojena je leta 1949 v Mariboru Po končanem študiju na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo — oddelek za industrijsko oblikovanje je deset let delala kot likovni urednik pri Založbi »Obzorje«. Danes pa je kot likovni oblikovalec zaposlena v Lutkovnem gledališču Maribor. Pred nas je razgrnila le del zelo široke palete oblikovalne ustvarjalnosti desetih let, plod iskanja in izredne domiselnosti. Na ogled predstavlja le del osnutkov za lutke in lutk. V tem času je likovno pripravila okoli trideset lutkovnih uprizoritev od Lutkovnega gledališča KUD »Kobanci« iz Kamnice do poklicnega Lutkovnega gledališča Maribor, za skupine širom Slovenije in preko meje. Njen poseben doprinos je delo za skupino MLADJE Koroške dijaške zveze iz Celovca. Na televiziji so razveselile tisoče slovenskih otrok njene žive ZVERINICE IZ REZIJE v trinajstih epizodah. Njena ustvarjalnost je ves čas močno prispevala h kvalitetni likovni podobi gledaliških predstav lutk z osnutki scen in kostumov za preko dvajset pionirskih, mladinskih in odraslih ljubiteljskih uprizoritev. Za dramo SNG Maribor je izdelala sceno za Švabičevega MLADEGA JUNAKA, Filipčičeve-ga KEGLERJA in Pavla Golie SRCE IGRAČK s kostumi. Uspešni lutkovni delež pa je dala Šeligovi LEPI VIDI, Petanovemu KONCERTU ZA IGRALKO IN IGRALCA in televizijski nadaljevanki v 12. delih IGRAJMO SE GLEDALIŠČE. Bodisi lutke, scena ali kostumi Brede Varl so bili vselej izdelani z izostrenim okusom, zlitjem barv in oblik, ki so govorile in živele z močno likovno govorico, bile sestavni, večkrat tudi temeljni del predstave, s poudarkom na izpovedi in sporočilnosti. Zato ni čudno, da je velik del teh sredstev navduševal na srečanjih od občinskih, področnih in republiških do mednarodnih. Njene stvaritve so nastajale iz ustvarjalne sile in ljubezni, brez iskana materialnih dobrin. Povsem zasluženo je Breda Varl 1977 leta prejela LINHARTOVO PLAKETO, najvišje priznanje ZKO Slovenije in ZGSS za gledališko področje. Komisija za kulturo Poleg razstav, ki se vrstijo v naši delovni organizaciji, je komisija za kulturo organizirala še gledališko predstavo v Ptuju, kjer v tej sezoni med drugim igrajo Cankarjevo Pohujšanje v dolini Šentflorjanski v .izvirni režiji Branke Bezeljak-Glazerjeve. Poglejmo, kako so predstavo doživeli nekateri naši sodelavci: —• Predstavo je bila nekaj posebnega. — Režija, scena, kostumografija je pač nekaj izvirnega. Rdeča, bela in črna barva dajejo poseben čar. — Verdno je videti izvirno predstavo. Je nekaj posebnega, sodobnega. Čestitam, da so se lotili teme na sodoben način, saj smo doslej navajeni le klasičnih del. — Predstava je na visoki ravni, umetniško pripravljena, dobra zasedba vlog. Tisti, ki Cankarja vsaj malo pozna, je nekaj imel od predstave, za nepoznavalce pa je pretežka, preveč abstraktnega je vmes. — Bilo je neko posebno doživetje. Ob otvoritvi razstave OBVESTILO OBVEŠČAMO ŠTIPENDISTE IN OSTALE UČENCE, DA BOMO SPREJEMALI PRIJAVE ZA POČITNIŠKO PRAKSO ZA MESEC JULIJ IN AVGUST DO 10. 6. 1984. PRIJAVE JE POTREBNO POSLATI V IZOBRAŽEVALNI CENTER TGA, Z NASLEDNJIMI PODATKI: NASLOV, ŠOLA, LETNIK, MESEC OPRAVLJANJA PRAKSE. Izobraževalni center TGA Hvala sodelavcu! Aprila je dopolnil štirideset let delovne dobe in odšel v pokoj Franc Tomanič. Bil je zelo dober delavec in tovariš. Nobeno delo mu ni bilo pretežko in nikoli mu ni zmanjkalo dobre volje, zato smo ga imeli radi. V imenu vseh sodelavcev zidarjev iz gradbene skupine se mu lepo zahvaljujem za pogostitev na katero nas je povabil. Imeli smo se zelo lepo. Obujali smo spomine in hudo nam je bilo, ko smo se morali raziti. Želimo mu veliko zdravih in zadovoljnih let v krogu svoje družine. Franc Vajsbaher