162
v.              "                                   l
Zgodovinske reči.
Odkod so Kelti (Galli, Vlahi) prišli v \orikutii
in Panonijo?
Spisal D. Terstenjak. I. Matija Koch *) je najpervi terdil, da so noriški Tauriski iz K rime2) prišli. Dosihmal so vsi kritični zgodovinoslovci, kakor: učeni Niebuhr, ostroumni Šafarik, visokočislani Mannert terdili, da okrožje med adrijan-s ki m morjem in Karpati ni bila pervotna domovina Keltov; Niebuhr3) je celo mislil, da so pred Kelti v Noriku stanovali liburniski rodiči, kteri so bili ilirskega rodu. Mannert in Surovviecki in ž njima tudi Šafarik 4) pa dokazujejo,   da so Slovani že v temni
') M. Koch: „Ueber die alteste Bevolkerung Oesterreichs und Baierns" stran 28. 2) Pri starih Chersonesusytaarica, tudi scvtica. 3) Niebuhr „R5m. Gesch." I, 84. 4J Šafarik „Slaw. AUerth.« I, 258 itd.
163
pradobi od baltiškega do jadranskega morja stanovali, in da so Kelti še le leta 380 pred Kristusom čez planine (Alpes) in Rhen se potegnili.
Koch da noriške Ta ur is ke prebivavce solnograškiti Iz gornje-stirskih gor naravnost iz Kri me priti.
Preiščimo, je li to terdenje resnično.
Najstareji prebiva vci Kri me, ktere zgodovina pozna, so Kimmerci.
Ta narod je nekdaj velik bil v Bosporu in je gospodaril v Taurii, vendar ker so ga Skvthi nadlegovali, se je mogel v malo Azijo preseliti, in sicer najber-žeje za ljudskega kralja Ardvsa v pervi polovici 7. stoletja pred Kristusom. *)
Oče zgodovine, zvesti Herodot 2) piše, da so se v oni dobi Kimmerci pod svojim kraljem Lvgdamisom \ veliki množici v mali Azii naselili, se do Aelije, Lvdije in Jonije razširili in si Sardes osvojili.
Na iztočni strani Ma i o ti de se najde mesto K i odmeriš, jednako s C i m meri um  rimskih pisateljev.3)
Tudi v Paflagonii je stalo mesto Kim meriš, in sicer tam, kjer pozneje je Sinope stalo.
Tudi v Bvthinii se najdejo sledovi Kimmercov, od kodar pa so jih Thraki pregnali. 4) Ravno tako so po Aristotelu Kimmerci celih sto let stanovali v Mysii, in mesto Kimmeris pričuje resnico Aristotelovega sporočila. 5)
Kimmerci se niso toraj v Evropo podali, kakor M. Koch blancuje, ampak v malo Azijo.
Res je, da tudi v Azii niso terpeli zavoljo plenenja, in Alvattes, oče Kroisov, jih je pretiral v pervi polovici 6. stoletja pred Kristusom. 6)
V oni dobi bi si bili toraj mogli Kimmerci, bodi si skoz zemljo Getov, Dakov, Panonov, ali pa skoz zemljo Skvthov in Sarmatov prek čez Karpate v Nori k um pot prekeršiti, in stanovnike Norika prevladati. Vendar to se ne da dokazati.
Res je, da od Kimmercov v ti dobi ni nobenega sledu; kam so prišli? Imenujejo še se sicer tudi pozneje na kimmerskem Bosporu; al bili so že slabi ostanki pod skitskim vladarstvom. 7)
Ako vse stare zgodovinopisce preberemo, ni v jugu in iztoku Evrope najti nikakorsnih Kimmercov. Kocha je zapeljala jednakost imen „Tauri", kakor so se Kimmerci tudi zvali, in Tauriski; vendar že Eustathi8) piše: „Norici autem Taurisci apud Geograpbum ali i sunt, quam Ta uri isti".
Ker so si povsod v mali Azii, kakor smo gori culi, kjer so se naselili, postavili mesto z imenom Kimmeris, bi tudi gotovo v Panonii in Noriku našli takošno ime, da bi Kochova resnična bila.
Al gospod Koch bi mi utegnil reči: Ker v za padu Evrope nahajamo rod Kvmbrov, zakaj ne bi mogoče bilo, da so iz Krime pretirani Kimmerci se tudi naselili v jugu in iztoku Evrope?
Res nahajamo v zapadu Evrope silen roparsk rod Kvinbrov, ktere so že stari gerški pisatelji s Kimmerci jednačili. 9)
Al v novejših časih učeni zgodovinarji ne dajo veljati, da bi kakošna narodna zaveza bila med Kvmbri in Kimmerci, tako Schlotzer 10), Adelung n) in Prihard. ,2)
O Strabon I, 61. 309. 494. 2) Herodot, I, 15. 103. Cal-limach „Hymn. in Artera." 251. 3) Scymnus „Aeia" 1, Ptolom. 5. 9. primeri Plin. „Histor. nat" 6, 6. in Pompon. Mel. 1, 19. 4) Herodot, 4, 12. Scymnus, Asia, 64. primeri: Arrian pri Eustath. k Dionys. Perieg. 322. 5) Ar i s to t. pri S te p h. Byz. pod besedo *AvzavdQO<;. «) Herodot 1, 16. 7) Di onys. Perieg. 158. 167. primeri Plin. „Hist. Nat." 6, 14. 8) Eustath. in Dionys. stran 104. ed   Basi 1.    9)  S t rab on, 7. stran 239. Steph. Byzant.   pod
besedo^^oi. 10) Schloetzer „Allg. nordisehe Gesch." str. 277. n) Adelung Mithrid. II, 114. n) Prichard „Naturgesch. des Menschenge6chlechtesu III, 1. str. 109.
Gfrorer *) o njih piše, da so Kvmbri bili narod za se, kteri so v sredi med Kelti in Germani stali ,,die gleichsam die Brucke von dem einen zu dem anderen bil— deten". Ostroumni Mommsen 2) ima Kymbre za Nemce, in ime izpeljava iz C h e m p h o — Kaempfer. Tudi Jakob Grimm 3) dokazuje, da so Kymbri bili Nemci. 4)
Pa dajmo Kochu veljati, da so Kimmerci in Kym-bri edini narod, da so noriški Tauriski, taurijanskih Kimmercov potomki, — vendar sopet ne bode obveljala njegova, da so noriški Tauriski izseljenci iz kimerske Taurije, ker Kymbrov v starem svetu nikjer indi ne nahajamo, kakor na jutskem polotoku, med Labo in Renom.5) Plini poznamlja del Istaevonov kot kymbriški rod, Caesar in Dio Cassi štejeta Advatičana v Belgii h Kymbrom, in Appian še bolje proti zapadu stanovajoče Nervije. 6) Kvmbriško pleme je toraj bilo po celi severni German i i razširjeno tje do Rhena, in severno morje se je po njih velelo Cymbrica The tis. 7) Caesar, Dio Cassi in Appian so dobro poznali prebivavce Norika; gotovo bili bi nam povedali, da med njimi in kymbriskimi rodovi vlada sorodnost, ako bi jo bili našli.
Al narodnost prebivavcov iztočnega in južnega Norika, dalje zapadne Panonije je tako bila vlastovita, da noben star pisatelj njih ne prišteva ne h Keltom ne Ilirom. Neresnične sklepe iz sporočil starih gerških in rimskih pisateljev, po kterih bi pred Noričani bili Kelti, in Panoni Iliri sem v svojih spisih že večkrat poderl.
Iz kopne Evrope, posebno iz Belgije, so se Kymbri v Britanii naselili, in še do danes v zapadnih straneh Anglije se ohranili.
Pa utegnil bi nam gospod Koch priti s Plutarhom 8), kteri pravi, da oni od Skitov pretirani Kimmerci niso bili ves narod, temoč največji in najhrabreji del tega naroda je prebival v daljnih pokrajinah na najskrajnem morji, v zemlji solncu neobhodni, polni gostih logov, kteri so se do her-cinskega loga raztegaii".
Al zopet ne moremo tega dela v Noriku iskati, temoč v severo-zapadu, in ti Kimmerci so mogli že pred Germani in Slovani od Bospora v severo-zapadne kraje Evrope se izseliti.
Poglejmo si reč po kakoršni koli strani: Kochova je povsod piškava.
Dozdeva se nam, da gospod Koch sam ni verjel, kar je pisal, zato na 28. strani svoje natolcevanja polne k n j i -žure piše, da so noriški Tauriski tudi od adrijan-skega morja prišli v Nori k um. Al odkod in kako so na adrijansko morje Kelti  prišli,   nam g. Koch   sopet ne pove.
Kraj adrijanskega morja malo Keltov nahajamo v starem svetu. Na boku dalmatinskem so stanovale ilirske plemena Liburnov in Dalmatov, Istranov itd., kteri niso bili Kelti. Japodi so bili ilirsko-keltska zmes, in da bi K ar ni bili Kelti, se tudi ne da dokazati iz točnih izrekov starih pisateljev.
Vendar gospod Koch modruje tako: „Kako bi mogli Kelti pred Aleksandra Velikega tako ponosno stopiti, ako bi se ne bili v herbtu opirali na dobro uredjeno in oboroženo narodsko zavezo ?a
Dragi nasprotnik moj! preberite Arriana. 9) Tam bote našli, da to 5?ponosno postopanje" ni druga bilo kakor ba-hanje. in da Aleksandar sam teh Keltov za druzega ni imel kakor za  bahače.
Da bi že pred 4. stoletjem Kelti kraj A d rije prebivali bili, bi nam bil vendar kaj Herodot o njih  povedal. A\
') Gfrorer „Urgeschichte des menschl. Geschl." stran 30. 3) Mommsen „R6m. Gesch." II, 164. 3) Grimm „Geschichte der deutsch. Sprache". 634. 4) Eustathi (in Dionys. str. 67) pravi, da so Kimmerci bili Skyti. 5) Štrabon 7. Tacit. Germ. 37. 6) Plin. H. N. 4, 28. Caesar, „Bellum gall." 2, 29. Dio Cass. 39, 4. Appian, Gall. 4. 7) Claudian »Bell. cet." 335. 8) Plutarh, Marius,   cap. 11.    "i Arrian „Exped. Alex. magn.u I,   3. 4.
164
») Herodot, 5, 9. 2) Diodor. Sicul. lib. 27. 3) Pausan. „Grac." X. stran 750. Mannert „Germaniena stran 494 — 495. 4) Vanicek „Progranam des k. k. Gymnasiums zu Vinkovce" 1854 stran 5.    5)   Dr. H ah n „Albanesische Studien" str. 239.
njemu so v teh pokrajinah samo Syginni l) znani. Še le „olympia centesima decima quarta haec gens (Gallatarurn) prirnam Graecis innotescere coepit"   piše  Diodor   sikulski 2)
V Thracio so še le iz Gallie Kelti prišli in sicer 360 — 335 pred Kristusom. 3) V oni dobi so se začenjali kervavi boji Vlahov s Slovani kraj Dunaja, o kterih Nestor govori. Te silne keltske trume so velik del Slovanov pregnale nazaj čez Karpate iz panonskih ravnic.
Do tega resultata je tudi prišel učeni prof. Vaniček 4) pisaje, da so k el tiske trume, ktere so prek Rena se vlekle proti noriš k i m in karnskim planinam, in oue, ktere so čez Kras pod imenom Skordiskov in Tav-riskov vihrale proti nemškemu polotoku; Slovane rivale deloma nazaj čez Karpate, deloma tudi proti jugu čez Savo in Dravo. Za Rimljanov jih še nahajamo od blatenskega jezera do virov Save in od cerkniškega jezera do cetinske gore. Ne tajim, da so vmes tudi utegnile betve keltiških ljudstev stanovati, posebno po planinah koroških in gornje-štirskih. To pušk i napis „Vidae soli tanae sacrum" tudi prof. V7aniček spoznava za slovenskega, in mu služi za dokaz, da so še za Rimljanov Slovani stanovali v Panonii. Južno od Dunaja tudi je našel sledove Slovanov ostroumni dr. Hahn, in ime postaje Pulta via (Pultava), ktera je stala pred Pe to v o m, je tudi  po Hahn-u čisto slovensko. 5J                   (Dal. si.)
119
Zgodovinske reči.
Odkod so Kelti (Galli, Vlahi) prišli v Norikum
in Panonijo?
Spisal D. Te r stenj a k.
II.
Kakor Koch terđi, da so noriš ki Kelti (tako on imenuje vse stanovnike starega Norika) iz Kri me v No-rikutn prišli, tako drug pisatelj, dr. Ilwof, se trudi dokazati, da niso iz Gallie prišli noriški Kelti, ampak da so se iz iztoka prišedši v Noriku naselili. Njegove besede se glasijo: „Das Volk der Kelten zog bei seiner Einwanderung ununterbrochen von Osten nach Westen, und nachdem es in Gallien festen Fuss gefasst hatte, fand keine Rückwanderung eines ganzen keltischen Stammes nach Osten mehr statt, folglich wurden alle ostwärts von Gallien gelegenen und von Kelten bewohnten Länder, mithin auch
180
Norikum früher als jenes, und zwar unmittelbar von Osten her bevölkert". l) Ilwof po takem zametuje sporočilo Cae-sarovo,2) kteri očitno pravi, da so Kelti čez Rhen v Germanio prišli, dalje Livijevo,3) kteri tudi pripoveduje, da so Kelti pod Sigovesom sli čez heroinske loge, in pod Bellovesom v Italijo.
Tudi eden najnovejših kritičnih zgodovlnopiscov, učeni Mommsen,4) terdi, da je Bellovesova truma koračila čez grajske planine,  to je, Klein-Sanct-Bernhardsberg.
Dr. Ilwof zametuje sporočilo Tacitovo,5) kteri ravno to terdi opiraje se na Caesara, da so se med hercinskim lesom in rekama Rhenom in Moenom Helveti, in odtod dalje Boji bili naselili, in slavni Mommsen6) sopet komen-tuje, da so Boji zares stanovali od gore „Rauher Alp" do Böhmerwald-a, in da ena betva Bojev se je vlekla čez „moriš Poeninus", to je, veliko Št. Bernardovo goro v Italijo, in da so se v Italii Kelti razširili od Rimini do Jakiua.
Dr. Ilwof zametuje dalje sporočilo Justinovo,7) kteri iz Pompeja Troga, rojenega Yrlaha, navaja povest, da so se Galli, ker v Gallii niso imeli zadosti prostora, izselili, in da je en del (portio) obsedel Italijo, drugi del pa zalive ilirske (jllyticos sinus) in Panonijo,8) in potem, ko je Panone zmagal in z bližnjimi rodovi se dosti let vojskoval, med  njimi naselil.
Do sedaj se niso največji kritični zgodovinarji spodti-kali nad resnico gori omenjenih sporočil gerških in rimskih pisateljev; verjeli so jih: Niebuhr, Diefenbach, Zeus, Muchar, Ukert, Safarik, Gfrörer, Mannert, Knobel, Mommsen — zgolj slavne imena; odslej pa, ker vam dokazujemo, da pred prihodom Keltov čez Alpe in Rhen so že v teh pokrajinah nekeltiške ljudstva stanovale, odslej je vse neresnično, kar Li vi, Caesar, Tacit, Justin pišejo; odslej je izvlak Bellovesov in Sigovesov „mythos!" — Takošno terdenje se pač sme drugač imenovati kakor derzno.st.
Pa dajmo veljati, da vse to ni res, kar gori navedeni klasiki pišejo, — pa vendar sopet ni res, da bi Galli skoz veliko dunajsko dolino iz Azije v Gallio bili potovali. Njihova pot je bila zadi za Karpati, in njihove perve stanovališča v prostornih okrožjih južne Rusije.
Za to pot govorijo njihovi pervi sedeži. Ti pa so bili po Plutarku 9) unkraj rifejskih gor. Odtod se je ena betva Keltov vlekla do severnega Oceana in se je naselila na najskrajnih krajih severne Evrope. 10) Druga betva pa se je naselila med Alpami in Pyrenei. Tako Plutark, in tudi Herodot u) za svoj čas le ve za Kelte pri izvirih Istra in okoli mesta Pyrenne v uajskraj-nem zapadu.
Herodot je pisal 424 pred Kristusom, in ker je vsakemu dobro znano, da Ister ne izvira v Noriku in Panonii, ne bode noben učen mož terditi mogel, da so Kelti od nekdaj prebivavci Norika in Panonije bili, in naravuost iz iztoka pridši se v teh zemljah naselili.
Plutark 12) še tudi omenja, da. so Kelti, kteri so v Italijo prišli, že dolgo [%qovov nolvv) pred v Gallii prebivali. Ravno tako Polybi 13) piše, da so cisalpinski Kelti iz Galli e prišli, in da so soplemeniki transalpinskih; dalje Kelte imenuje upotnike (Einwanderer) od zapada proti iztoku, ne pa od iztoka proti zapadu, kakor dr. Ilwof terdi.
Vlak Keltov je toraj  bil od rifejskih   gor prek B o-
*) Dr. Ilwof „Beiträge zur Geschichte der Alpen- und Donau-Länder" stran 14. 2) Caesar „Bellum gall." 4 , 24. 3) Li vi u s „Hist." 5, 34. 4) Mommsen „Römisch. Gesch." I, 210. 5) Tacit. „Germ." 28. 6) Mommsen „Römische Gesch." II, 119 (primeri: 1,210). 7) Justin. 24.4. 8) Ali menda vse to ne leži v iztoku? 9) Plutark „Camill." cap. 15. 10) Tudi novejši zgodovinarji, kakor Diefenbach (Celtica II, 54) terdijo, da so Kelti iz severo-i z to ka v Gallio privihrali, in ljudstvo, ktero so že našli (Ibere-Vasko) proti jugu tiščali. ll) Herodot II. 32. ") Plutark „Camill."  cap.  16.     13)  Polibij.  II,  15,   17.
rysthena, Viđtule (Viele), Viadra (Odro), JVIoena, Rhena v Gallio in čez Pireneje, ne pa gori po Dunaj i čez n o r i s k e, r e t s k e in h e l v e t s k e planine.
Rifejske gore stavi Ptolomaj *) tje, kjer Ta na is izvira. On piše, da evropejsko Sarmacio ločijo od Azije. Tudi po Pliniu 2) in Lukanu3) izvira Tanais iz rifejskih gor, ktere so mejaši nje dvojih delov sveta. Damostes,4) kteri je 430 pred Krist, živel, in ethnografio spisal, tudi pripoveduje, da med Skyti stanujejo Isedoni, verh teh pa Arimospi, in nad temi so rifejske gore. Ta popis toraj sopet kaže  na Ural.
Iz onih krajev od Urala so toraj potovali Kelti proti severu in zapadu, in ktera pot bi bila naravniša m ložja kakor ta skoz velike ruske ravnine?
Ker so po tej poti koračili za Kelti tudi Germani, kteri so tudi s svojim Odinom od Tanaisa5) privreli,6) je tedaj ta pot tudi za Kelte najpripravniša bila.
Po Germanih so iz Azije šli Slovani tudi čez Ural, ker so severno in zapadno Evropo že našli naseljeno od Keltov, Germanov in C udov, so jo potegnili čez Karpate in čez Dunaj do jadranskega morja, kar se je po mojem mnenji gotovo že 1500 let ali najmanj  1000 let pred  Kristusom godilo.
Skoz malo Azijo in čez Propontis, ali pfe čez Kaukaz ni nikdar keltiški narod potoval v Evropo. Gotovo bi ka-košen ostanek v mali Azii našli; ali ne najdemo ga. Gallati še so se le pozneje iz Gerške tam naselili. Zemlja, ktera južno od Hema in Istra leži, je pa že za trojanskih časov 1200 pred Krist, bila obsedena od Trakov.7) Od leta 1500 — 1200 pa že najdemo Gerke v bojih s pervimi sta-novniki Böotie, Attike in Peloponesa (brez dvombe so ti rodovi bili jutrovci — Semiti), — tako so Gerki gotovo že za ono dobo, kadar so Kelti stopili v Evropo, do kaukažkih dolin prišli, in tako bi pot za Kelte skoro nemogoča bila čez Propontis, skoz Moesio, Dacio, Panonijo, kjer še razun tega pred prihodom Keltov v Evropo so že ilirski narodi zendskega plemena stanovali, kteri pa se niso sopet v starem svetu dalje raztegovali, kakor od Istra do Adrije po zemljah Tracie, Moesie, Dar-danie, Ilirije, Daimacij e, Japidije, Liburnije, Is trije in Venecije.8) Od Adrie do Karpatov in odtod dalje gori proti baltskemu morju pa je pred prihodom Keltov 383 pred Krist, čez Alpe stanoval nepretergoma slovansk narod, in ta se toraj sme imenovati per-votui stanovnik Norika in Panonije.
Ne dolgo pred Kristusom so ga iz severnega Norika iztišali keltski Boji, in kakih 200 let pred Kristusom so keltske betve Tauriskov in Skordiskov vrinule se vjužno Panonijo. Da tudi sosedna dežela starega Norika ni bila v pradobi naseljena od Keltov, namreč Ret i a, spoznavajo Mommsen, Becker in Ottfried Müller;9) ravno tako tudi ne Karnia.
V teh deželah nahajamo sledove starih Etruskov, kterih narodnosti še učeni niso dognali. Velika množica ima jih za semitisk rod, tako: Tarquini, Sickler, dr. Flor, kar tudi ni nemogoče, ker pred Gerki v Grecii nahajamo sledove semitskih stanovnikov, tedaj so utegnile betve tudi  v Italijo in R-etio priti.
Iz vsega tega pa se prepričamo, da pred 360 — 335 pred Kristusom ni bilo nobenega Kelta v Panonii in v Noriku. Ker se dokazati ne da, da bi stari Pa u oni
x) Ptolom. III, 5. V, 9. *j Plin. 4, 24. 3) Lucan. III. 273. 4) Damostes pri Steph. Byzantinsk. st.. 727. 5) O potovanji Germanov beri obširniše v Ritte rovi „Vorhalle europäischer Völkergeschichte" str. 472 in v Geijerovi „Geschichte der Schweden46 I, stran 19 in 27. «) Edda Saemund Tom. II. stran 865. 7) Skylax „Peripl." 67 (primeri II i as 2,844). 8) Glej Pott „Die Ungleichheit menschl. Rassen" XIX—XXX. 9) Mommsen „Römische Geschichte" II, 160, Becker „Geschichte der alten Welt" ed. Loebell III. Theil str. 226, Ott fr ied Müller „Die Etrusker" str. 134, 135.
181
bili zendski Iliri in Trak i, ali pa Noriki ctruškega pokolenja, tedaj drugac ne moremo kakor da priznamo, da prebivavci Panonije in Nori ka ao bili Slovani, v kterih zemljo tudi Nestor perve Slovane postavlja.
Da so v teh pokrajinah Slovani se tudi živeli za rimljanskega gospodarstva, sem že v svojih spisih več kakor enkrat dokazal. Kakor je že Wietersheim *) prerajtal, Panonija za Rimljana ni več imela kakor en milijon sta-novnikov. Polovico manj je utegnilo Slovencov v Noriku biti, ker 250 D milj v Avstrii, 100 D milj na Koroškem spada na keltiške prebivavce.
Jez toraj mislim, da je za Rimljana poldrugi milij. Slovencov bilo od Ter sta do Dunaja, od blatenskega jezera do virov Save. Med njimi še najdem keltiško zmes kraj pleškega jezera („deserta bojica" kraj Neusiedier-See), dalje v okrožji No reje, v ktero so kel-tiški  Boji 58. pred Kristusom derli. 2)
(Dalje sledi.)