ìpf Gorenjski časnik od ieta 1947 ^^ijfc^ L/ / r Prvi pridhodhiktidnik Gorenjec leta iooo PETEK, 12. JANUARJA 2007 Leto LX, Št. 4, cena 1.21 EUR, 290 SIT, 19 HRK Odgovorna ureoncca: Marija VolČjak izhaja ob torkih jn ob petkih naklada: 22.000 izvodov thJ ISKl Ci US,il Na Bledu nova ultrazvočna ambul i nta v blejskem zdravstvenem domu so slovesno odprli ultrazvočno ambulanto, polovico denarja za novo investicijo pa je prispevala domača občina. Vilma Stanovkik v prihodnie vabimo tudi za- da in okoliškili občin, ki gra- ...................................... sebnike in koncesionarje» ki vitirajo na storitve Zdravstve- Bled - "Naša hiša bo letos sta- bi želeli delati v njej," je ob nega doma Bled. Za nujne ra Štirideset let» vseskozi pa odprtju novih prostorov ul- primere čakanja ne bo, za skrbimo za obnovo in razvoj, trazvočne ambulante pouda- druge pa je trenutno zgoli tri Tako se ie rentgenu pridruži- nI direktor Zdravstvenega tedne. "Odkar sem šest tedia ultrazvočna diagnostika, z doma Bled Leopold Zonik in nov na občini Bled, sem naj-njo pa smo v naš zdravstveni dodal: "Občina Bled je sofi- bolj vesel kadar podpišem radom pridobili tudi novega nandrala investicijo, vredno čun za novorojence. Vesel pa sodelavca, bivšega predstoj- 14 milijonov tolarjev, saj je v sem tudi danes, saj vem, da bodo novi prostori in napra« va koristili vsem občanom dr. Edvarda Mikelja, ki je še ju, kier stoji zdravstveni nekdanje občine Bled, ki ima nika Splošne bolnice Jeseni- osnovnem zdravstvu Gorenj« ce, specialista rentgenologa ske navada, da obÒna v kra- pospešil razvo). Ultrazvočna dom, primakne k investiciji, sedaj z odcepitvijo Gonj dru» diagnostika je namreč v zad- V naši občini je dogovor, da gačne meje. Ker pa je bila na- prispeva 50 odstotkov, za kar se občini Bled iskreno zahva- njem času začela premagovati rentgensko in sodobni trendi osnovnega zdravstva I ju jem." kažejo v to smer. Temu smo Nova pridobitev bo zagoto- sledili tudi v naši hiši, saj žc- vo dobrodošla za mnoge od limo biti dobro opremljeni in okoli 34 tisoč prebivalcev Ble- župan )anez Fajfar. ravna celota, moramo sedaj čim bolje sodelovati, in to je tudi v tem primeru," je ob odprtju novih prostorov ultrazvočne ambulante dodal Specialist rentgenolog Edvard Mikelj je že začel delati v novih prostorih, kjer so se mu ob odprtju pridružili tudi gostje in sodelavci na čelu z direktorjem Zdravstvenega doma Bled Leopoldom Zoni ko m. 91- Glasova preia Loška športna stoletnica Lenart Oblak, ki je tudi odličen Športni Gimnazije Škofja Loka. m ijak Generalni pokrovitelj Glasove preje je Mercator. prijave sprejemamo v tajništvu Gorenjskega glasa na tel.: 04/201 42 00 ali po e-pošti na: tajnIstvo{3)g'glas.si. vaD enii Telesna kultura je dejavnost, ki vzgaja dobre ljudi, najboljši med njimi pa v svetu promovirajo kraj, katerega prihajajo. Takšno je spoznanje zbornika Sto let športa v ot>Čini Žkof)a Loka. Uredil ga je Ivan Križnar, med pisci je tudi legendarni Miroslav Cerar. Z njima se bo o pomenu loške športr^e stoletnice pogovarjal publicist Miha Naglič. Glasova preja bo na Loškem gradu v Škofji Loki v četrtek, 1S. januarja, ob 19. uri. V glasbenem uvodu bo nastopil mladi harmonikar a i s ercatop Gorenjci na Norveškem ložh košniek ki bo s pomočjo tematskih ....................................... delavnic, srečanj Ì11 pogovo- Kranj - Ta teden je na obisku rov s sodelovanjem prebival- v mestu Hamar v norveški cev izoblikovala akcijski na- regiji Hedmark številna dele- črt upravljanja, razvoja in tr- gacija iz Gorenjske, ki se v ženja mesta v prihodnje. bil ie Kranju bodo obnovili Kianj živ (Lively Old Town), sezna- sko hišo (213 tisoč evrov), v nja z načini oživitve starili Triiču kulturni center (230 mestnih jeder. Oživljanje tisoč evrov), na Jesenicah T^ mestnih jeder Radovljice, Stara Sava (240 tisoč evrov), Škofje Loke, Kranja, Jesenic v Škofji Loki kulturno infor- in Tržiča bo z 1,42 milijona macijsko točko v Kristalni evrov podprl tudi norveški finančni mehanizem. Slavka dvorani (235 tisoč evrov) in v Radovljici Linhartov muzej z Zupan z Regionalne razvoj- večnamensko dvorano (230 ne agenoje ^oren)SKe je povedala, da bodo ta denar v 22 . V so predstavniki zgodovinskih mesecih v omenjenih petih mest, vladne službe za ev- gorenjskih mestih namenili ropske zadeve, Razvojnega za oživljanje starih mestnih sveta Gorenjske in Regional- jeder. Projekt je sestavljen iz ne razvojne agencije, člani dveh delov. Prvi obsega pre- projektnih skupin in župani novo javnih objektov, drugi podžupani Jesenic, Kra- pa vsakem mes tu vzpostavi ja nja, Radovljice, Škofje Loke lokalno projekmo skupino, in Tržiča. poslovanje z banko doma m elektronska b oren GerlitzeN lU.y l?,vritr#e proge KI os t er le • smučarska proga v dolino je odprta! irektno na smucilc«. Zvečer s smučmi do p ar ki niča: irack OoiKlur Sch • u«; hdefit^MH • Arriach • parkiril^i flS^Krle kn), LjUei)ana Mednarodni razpis za koncesijo Vlada se je na včerajšnji seji odloČila, da bo spremenila uredbo o organiziranju sil za zalčito, reševanje in pomoč, tako da naj bi koncesijo za he1ila m o predoru na H, 15 KMETIjSTVO Domači sekači, domača beseda rov in I obsegajo imajo dedinje razpleta denacionalizacijskega a v zakasni uporabi, delajo domačim. Ljudje se v gozdovih lahko naprej prosto gibajo, še naprej pa je slišah slovensko besedo. VREME Danes bo pretezmjasno, pih(d bo severozakcdni veter. Jutri, v soboto in neddjo bo sončno z občasno poitówo oblaćnos^o. Razmeroma toplo bo. h h jutn: precG jasno irj cm V0 rs m o 2 POLITIK/S da nica .za url @g-glas.si GORENJSKI GLAS petek, 12. januarja 2007 Ljubl)ana Ministrica Marija Lukačič odstopila V kabinetu predsednika vlade janeža )anše so v sredo potr* dili, da je 12 zdravstvenih razlogov odstopila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marija Lukaćtč, ki je bila na to funkcijo imenovana 3. decembra 2004. Lukačičeva, rojena 10. avgusta 1949 v Ljutomeru, je do imenovanja za mi- nistrico vodifa sklad kmetijskih zemljiSČ in gozdov in urad za denacionalizacijo, od leta zooi naprej pa je bila podsekretarka na ministrstvu za kmetijstvo. V janševem kabinetu so povedali, da so bile v času njenega vodenja na kmetijskem ministrstvu izpeljane vse ključne naloge za izpeljavo ukrepov skupne kmetijske politike, dobro pa so potekale tudi priprave na predsedovanje Evropski uniji. Z njenim de- zadovoljni tudi v strankah vladajoče koalicije, lom so opozicija pa je pričakovala njeno zamenjavo. J. K. k ran) Delegacija iz Estonije na Gorenjskem v ponedeljek, 15. januarja, bo obiskala Gorenjsko Itevrina delegacija ministrstva za notranje zadeve in Agencije Enterprise Estonija Iz Estonije. Gostje Iz baltske drlave, ki je bila skupaj s Slovenijo sprejeta v Evropsko unijo, bodo najprej obiskali Regionalno razvojno agencijo (RRA) Gorenjske in Poslovno podporni center Kranj (BSC) v Kranju. Seznanil se bodo z dejavnostjo obeh ustanov, s projekti, ki jih je na Gorenjskem sofinanciral tudi evropski sklad za reglonaln razvoj in z razvojnimi projekti Gorenjske do leta 2013 ter posredovali izkulnje Estoncev pri koriščenju evropskih sredstev. Po pogovorih v Kranju bodo obiskali hotel Lovec na 8ledu, športno dvorano v Kranjski Gori in Športni center v Planici, ki jih je kot uspešne projekte financiral tudi evrop» ski regionalni sklad. j. K. -mill ' I m Loka TV osobljenosti tovec«Dražgoše. Pohod se bo vajo navodila policistov in re- ložnostni žig in dopisnico, ^^ policistov, je Pch ki bosta na voljo v nedeljo veljstvo za podporo iz Krađo 14. ure v osnovni šoli v nja. PonoÜ s sobote na nede- kih in (e po zahtevnosti enak na partizanske borce in pobi- začel v soboto opolnoči pri zimskem bazenu v Železni- darjev. Sporočilo organizatorjev je: Počastite spomin D ražgoŠah. Ijo in v nedeljo zjutraj se pohodu s Pasje ravni. Pred- te Dražgošane. Uživajte v na-bodo začeli trije najzahtev- sednik Planinskega društva ravi na obrobju Jelovice. Podpisali koalicijsko pogodbo Oserri radovljiških političnih strank in list je podpisalo koalicijsko pogodbo o sodelovanju v občinskem svetu. )ože Rebec (SD) bo tudi v tem mandatu podžupan. Cveto Zaj>lotnik prli uveljavitev občinskih ....................................... olajšav za gospodarska vlaga- Radovljica - Občinski odbori nja in subvencij za podjetni-LDS, SD, SMS, SNS. De- ke. sprejetje občinske pros-SUS, AS, Glas žensk Slove- torske strategije in občinskih nije in Obrtniško podjetni- lokacijskih načrtov za stano-ške liste ter župan Janko S. vanjska, poslovna in turisdč-Stušek 50 prejšnji petek pod- na središča, krepitev turistične dejavnosti, vlaganja v komunalno infrastrukturo in pisali programsko koalicijsko pogodbo o sodelovanju v občinskem svetu in pri izva- plinsko omrežje, gradnjo ne- janju občinskih programov v mandatnem obdobju 2006- profitnih in varovanih stanovanj, odprtje zdravstvene 2010. Omenjene stianke in ambulante v Lescah, gradnjo liste so župana podprle že in posodobitev cest, parkirišč pred drugim krogom župan- in pločnikov, obnovo Graš0-skih volitev in zdaj v občin- ne, KJinarjeve hiše, Skirarje- skem svetu zasedajo petnajst od šestindvajsetih ve kovač nice in Kapusove graščine, ureditev Linhartove svetniških mest. Župan se zbirke, popestritev dogajanja je prizadeval za širšo koalici- na gradu Kamen In Pustem jo. SDS, Id ima tako kot LDS gradu ... v svetu šest članov, je vstop Župan Janko S. Stušek je v koalicijo že decembra za- petek za drugega podžupana vrnila, predsednik občinske imenoval Jožeta Rebca (SD), odbora SDS Zvone Prezelj Id je to funkcijo opravljal že v pa je ob tem dejal, da so se prejšnjem mandatu in bo pripravljeni pogovarjati o pristojen za družbene dejav- sodelovanju pri posamez- nosti, društva, kulturo, šport, nih programskih točkah, ki rekreacijo in krajevne skup- bi jih predlagali sami in žu- nosti. Že sredi decembra je pan. Podpisniki koalicijske pogodbe se bodo prizadevali za župan za podžupana, odgovornega za razvoj, gospodarstvo, prostor, infrastrukturo. uresničitev občinskega raz- turizem in informacijske de-vojnega programa za obdo- javnosti, imenoval Primoža bje 2006-2013 in bodo pod- Jegliča (LDS). Gorenjski Glas ODCOVORNAUREDNCA NAM ESn^lKAOCXiOVORNE UREDNICE )oŽe Ko$njek, Cveto Zaplotnik UREDNIŠTVO NOVINARjh UREDNIKI: Boitjan Bogata). AJenb Brun, Igor Kavčič, jože Košnjek. Vri* Petemel. Sto^n Sajfr. Vdma Stanovnik Cveto Zaplotnik Danica Za^ Žlebifi Slizana P. Kovačič, Štefan Žargi, Mateja Rant; stalni soöeUvcI: Jasna Paladin. Marjeta Sn>olnikar, Ma^až Cr^r^, liha Naglič, Milena MikiavČ^ Simon ŠubiCi Maja Bertoncdj, Igor Žerjav OBU KOVNA ZASNOVA Jem«) Stritar, Tricikd TEHNIĆN UREDNIK Cr«ga Flajni FOTOCRAfIJA Doki, Corazd Kaväi Corazd § LEIOORICA Maketa Vozlič VO DjA OC LASN EGA TRŽE N) A Mate^ Žvižaj CORENjSKl GLAS je re|is(ritdna bldpvna m st^rrhren^ ?r>9mkd pod il* 9771961 pu letdp: Krani i}r2à\j RS u intelektua fid ü^tnine. Ustanovit» J Oi&tcau: Man)» Vofjai / r^aslov: Zoisova k 4000 42 i3i e^ma s^l ^a og a^i m osrnanicc: lei.: 04/201 42 47 (spiej«m nd dvt^malst^m ^iviiiku 24 ur dn^no); uradn« tire: v$ak delovni don od 7* do ure / Co/^nj&ki poltodnik cb l^rkih m pptkih, v nakladi 99.0QC ^ifvodov / Pedne piti^gt: Moja Cor^j^kd, LMopis Cotfojikd (er^kfat letno). Na pottp \rk ^fdem tokalnih pru log / Tisk. SZT. d.d., Ljubljana / Nifcinina: id*: 04/201 42 41 / Cćna irvoda: 1,21 CUf* / 290 S1T, iMna naro^ku: ofilisno (rianjr te 201 42 4 GORENJSKA GORENISK) GLAS petek, 12. januarja 2007 KRATKE NOVICE raoovliica Radovljiške smeti spet na Malo Mežaklo Javno podjetje Komunala ica je z novim letom spet začelo voziti komunalne odpadke na jeseniško Malo Mežaklo. Kot je ob tem povedal direktor podjetja Drago Finžgar, jih bodo po pogodbi vozili tja nedoločen čas oz. vse dotlej, dokler bo deponija izpolnjevala pogoje za odlaganje odpadkov. Cena je S5 evrov za tono odpadkov In je za pet evrov nižja, kot je bila v Logatcu, kamor so iz radovljilke občine vozili odpadke vse od marca 2004- Čeprav je razdalfa do Jesenic krajša kot do Logatca, pa jim cesta na Malo Mežaklo ne omogoča, da bi tja vozili odpadke s tovornjakom "prikoličarjem", kot je bilo to možno v Logatec. C. Z. Naklo Gradnja napreduje Lansko jesen so začeli graditi ob zdravstvenem domu Naklem nov dom za starejše občane. V prvi zgradbi bodo poleg sob s 26 posteljami za potrebe občine prostori razdelilne iedilnice, dnevnega bivanja, terapij, pisarn kuhinje, jeoiinice, onevnega Dtvanja, terapij, pisarn m servisov ter kapela. Drugi del stavbe, kjer bo še 20 postelj, bo namenjen za varovance od drugod. Kot je povedal župan janež Štular, delavci podjetja Gradbinec GIP Kranj zaradi mile zime lahko delajo brez zastoja, Na temeljih in pod-kletenem deiu stavbe bodo kmalu zrasli zidovi. Bolj jih skrbi pomanjkanje denarja v letošnjem proračunu» saj bi morali zagotoviti bitzu 835 tisoč evrov. Če to ne bo mogoče zaradi drugih nujnih Investicij, bodo morali podaljšati rok izgradnje, ki je bil predviden konec leta 2007. S. S. Komunala Kranj No podioQì 40. člena Pogodbe o ustanovitvi drjzbe Komu» nolo Kronj, javno podjetje, d. o. o., in 2. členo Pravilniko o de* lovnih rozmerjih direktor razpisuje prosto delovno mesto: SANITARNI (-A) INŽENIR (-KA) Kandidati | tke| morejo poleg splošnih pogojev, določenih z zokonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: •pridobljeno viljelolsko ali visokošolska izobrazba sanitarne smeri, • najmanj dve leH delovnih izkülenj na podobnih delovnih mestih, ■ poznavanje delo z račjnolnikom (Word, Excel). Izbron l-a) kandidat ( ko) bo sprejet (-o] v delovno roznierje za določen čas šestih mesecev s poskusnim delom treh mesecev. Kandidati |-tke) morajo pisne ponudbe s krotkim življenjepisom, dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega delo. pos afi na nos ov: fCo UNco Mifkg^odnovo i. 4000 Kranj, v petnajstih dneh od objave razpisa. Izbiro ustreznego kandidate (-tke) bo podjetje opravilo v 30 dneh po preteku roko za pnjovo. Kandidati («tke) bodo o izbiri obveščeni (-e) v nodaljniih osmih dneh. van Hočevar di rektor iMi I « ir^ « čisto je lepo vodstvu občine Drago Zadnikar je postal v. d. direktorja občinske uprave v Tržiču, kjer je zamenjal Marto Jarc. Doslej je delal v policiji. Stoiak Saie Tržič - Po lanskih lokalnih volitvah se je direktorica uprave Občine Tržič Marta Jaic iz Kranja odJočila, da bo odžia s tega delovnega mesta. Zato ie novo županom Sajovicem iskalo primernega človeka, ki bi jo zamenjal. Za ta korak se je odločil 50-letni specialist javne uprave Drago Zadnikar, ki je bil doslej zaposlen na Generalni policijski upravi v Ljubljani. Policiji je bil zvest drovske menjave. Skupaj vala kot občinska svetnika bomo naredili presek tre- iste stranke, sedaj pa bo nutnega stanja in se dogo- priložnost, da se še bolje vorili, kako naprej. Moje osnovno vodilo bo kvalitet- spoznava pri vodenju občine. Seveda gre za delo, ki no delo, S katerim bomo mi pomeni velik izziv za skušali uresničevati po- membne projekte za obči naprej, " je povedal Drago Zadnikar ob prevzemu po- no, zlasti pa zagotoviti Čim membne funkcije. boljši servis za občane. S Novi v. d. direktorja upra- slednjim mislim na pomoč ve Občine Tržič se zaveda, v reševanju njihovih oseb- da zaradi nezdružljivosti nih potreb, kar je v naši pri- funkcij ne bo mogel biti več stojnosti. Med državno in svetnik LDS. Svoj mandat občinsko upravo obstajajo bo vrnil in predlagal pri-določene podobnosti, zato s toj ni komisiji imenovanje drugega. Kot je še zaupal, mu ob službenih obvezno-goj za dobro delo je tudi stih veliko pomeni tudi sem postal vršilec dolžnosti dela 30 redno zaposlenih» tesno sodelovanje z iupa- družina. Z ženo in sinovo- direktorja tržiške občinske sem se seznanil že prej. Za nom, pri čemer nikakor ne ma že 22 let živi v Kovcrju, dobrih 32 let, od prve zapo- prago Zadnikar vodi slitve 1974. leta. "V sredo. 10. januarja. občinsko upravo v Tržiču. mi bodo delovne izkušnje Iz preteklosti v pomoč- Po- uprave. Z vodji uradov, kjer zdaj niso predvidene ka* bo težav. Doslej sva sodelo- jer so zgradili svojo hišo. V Žirovnici iščejo naj spominek Zavod za turizem in kulturo Žirovnica je objavil javni natečaj za najboljši turistični spominek Kmalu bo še razpis za naj domačo jed. Ana Hartman kulturni dediščini. "Značil- za obiskovalce," je razložil, nost naše občine sta tudi ne- Komisija bo spominke, ki jih 50 tisoč tolarji ter jih objavili. "Nekaterimi avtorjem Žirovnica - Po besedah jane- okrnjena narava in tehnična bodo sprejemali do petega bomo ponudili možnost za Dolžana. predsednika Za- dediščina, pa konjereja se marca, ocenjevala po petih odkupa avtorskih pravic, da voda za turizem in kulturo vse bolj Širi. Tržne niše zago- kriterijih: po umetniško-et- bomo spominke izdelovali Žirovnica, na spletiu strani tovo so," je dejal. V petčlan- nološkem in komercialnem v večjem številu aH pa bo zavoda je objavljen razpis, iš- ski komisiji bo le en doma* ter po kriterijih turistično- avtor sam v koncesiji izde- Čejo spominek, po katerem Čin. "To pa zato, ker domači- promocijske vrednosti kra- loval in prodajal spomin- bodo znani tako v Sloveniji ni ocenjujejo zase. Spomi- ja, uporabnosti in dekora- ke," je Še povedal Dolžan, kot tudi izven njenih meja. nek morajo izbrati drugi, ki tivnosti ter tehnološkega dveh tednih nameravajo na Prepričan je, da je ta Čas ob- znajo bolje oceniti, kaj nas procesa (ročni, strojni). svoji s pie tni strani obj aviti Še čina Žirovnica najbolj prepo- najbolj odraža. Spominkov Najboljše tri spominke javni natečaj za najboljšo do- znavna po Čebelarstvu in pač na delamo zase, ampak bodo nagradili z So, 50 in mačo jed. V šoli za starše tudi dedek UršaPeternel pri vzgoji, spregovorili tudi okviru šole za star- Mojstrana • V prostorih Še bodo pripravili Še tri sre-osnovne šole v Mojstrani se čanja, vsako v torek ob 18. je minuli torek zvečer zače- uri, namenjena pa so zlasti la šola za starše, ki jo izvaja Zakonski in družinski in- sta rše m odraščajočih otrok in mladostnikov. Udeležba štitut Krog. Odziv staršev je je za starše brezplačna, bil izjemno dober, saj se je stroške krije LAS Občine prvega srečanja udeležilo Kranjska Gora. Kot je pove- petnajst staršev, med njimi dala njegova predsednica sicer zvečine mame, a tudi Vlasta Skumavc RabiČ, so z trije očetje in celo en de- odzivom staršev zelo zado-dek. Predavatelja Sara in voljni, na preostala tri sre-Drago jerebic sta na zani- čanja pa vabijo še nove miv način govorila o tem. kako biti dober oČe in udeležence, ki bi se radi bolje usposobiU za aktivno mama. Med drugim sta po- reševanje problemov v dru- udarila» da je kakovosten žini brez uporabe nasilja, partnerski odnos med star- Teme naslednjih srečanj so Sema temelj dobrega star- Razumeti otroka oziroma ševstva. V poldrugo uro mladostnika. Izzivi staršev- dolgem srečanju so o izzi- stva ter Odvisnost in samo- vih, s katerimi se srečujejo mor. Kranjska Cofta Smučajo Hrvati in Rusi V Kranjski Cori se tako kot na drugih slovenskih smučiščih zaradi pomanjkanja snega soočajo s precejšnjimi težavami. Kljub temu pa jim je uspelo dodatno zasnežiti Šest prog in tako obratujejo vlečnice Mojca Mojca 2 in Rožle ter štirisedežnice Dolenčev rut, Vitranc 1 in Podkoren. Kot je povedala Klavdija Comboc iz RTC Žičnice Kranjska Gora, so vremenske razmere nenormalne, saj se temperature gibljejo okrog deset stopinj, zaradi česar ne morejo dodatno zasneževati smučišč. Tudi snežna podlaga je zelo tanka, debela je komaj 25 centimetrov, in v RTC Žičnice Kranjska Cora upajo, da jim visoke temperature ne bode prehitro pobrale še tega snega. In kako je z obiskom? Na smučišču so trenutno predvsem hrvaški in ruski smučarji. U. P. JSSENICE Španov vrh še brez smučarjev Na smučišču Spanov vrh nad Jesenicami so odvisni od naravnega snega in v tej sezoni naprav še niso pognali Po besedah direktorja Zavoda za šport Jesenice Zorana Kramarja so izgubili že polovico sezone, kljub temu pa Še niso povsem obupali. Po nekaterih napovedih naj bi do obilnejših snežnih padavin prišlo okrog 20. januarja, tako da upajo, da bodo naprave lahko pognali vsaj do konca meseca. Lani so na Španovem vrhu našteli kar 85 smučarskih dni, prodali so dobrih deset tisoč smučarskih vozovnic, prihodek pa je znašal 14,4 milijona tolarjev. Občina Jesenice se je sicer odloČila poiskati strateškega partnerja za Španov vrh, razpis naj bi bil objavljen do konca meseca. U. P. GORENJSKI GLAS petek, 12- januarja 2007 GORENJSKA ' 5 Vrača se k svojim koreninam Božični koncert v cerkvi sv, Petra je bil priložnost, da je Preddvor znova obiskala potomka družine Wurzbach, nekdanjih lastnikov tamkajšnje graščine Novi dvor. Mateia Rant kjer so prejeli zakramente ....................................... njeni predniki, in tako se je Preddvor - Margit Würz- porodiJa ideja za boži6iikon-bach Edler von Tannenbei^ cert, kà so ga pripravili v zaje svoje slovenske korenine četku januarja. Margit začela odkrivati Šele po oče- Wurzbach, ki je sicer diplo-tovi smrti pred štirimi leti, O mirala iz klasične filologije, usodi preddvorskega gradu je namreč študirala tudi so-in življenju njenili prednikov lopetje. "Leta 1990 sem pre-namreč njen oČe» ki je po voj- vzela vodenje cerkvenega ni prišel v Nemčijo, ni želel zbora, začek sem igrati orgle govoriti. V Slovenijo se nikoli in opravila izpit za poučevani upal vrniti, Čeprav je bila to nje v cerkveni glasbeni šoli." njegova velika Želja, saj so nje- Leta 1997 je ustanovila svoj govega brata po vojni aslrelili. glasbeni studio v Coldbachu. "Oče mi je veliko pripove- Ta Čas vodi štiri zbore, igra or- doval o svoji domovini Slove- gle in nastopa kot sopranist- Grad, v katerem so Živeli predrtiki Margit Wurzbach^ danes niji, vedno je hrepenel po ka. Na božičnem koncertu v žalostno propada./foto Cecndiuwic II se spominja Margit Preddvorujeprvičzapelatudi Wiirzbach, A si kljub temu ni upaJ tvegati vrnitve. Sele po njegovi smili je med njegovimi papirji našla naslov svoje- V slovenskem jeziku. Prvi iz družine Wurzbach, ki je prišel v Slovenijo, je Samuel Wurzbach. Družina katero sta imela tri otroke, praded Margit Wurzbach. Marijo, Frančiško in Maximi- Njegov sin Maamilian UL pa liana I. Slednji je kot odvetnik je leta 1897 kupil grad v Pred-delal v Ljubljani in med dru- dvoru, ki je kasneje prešel v ga bratranca, ki živi v Kranju. sicer izhaja iz nemšk^a me- gim zastopal barona Žigo 2oi- last sina Arturja Wurzbacha. "Navezali smo stike in ga po- sta Thüringen, njihove kore- sa, zato ga ta večkrat omenja vabili na praznovanje 80. nine pa segajo vieto 1580. Sa- tudi v svoji avtobic^afijl Po^ V grobnici poleg župnijske cerkve v Preddvoru so tako rojstnega dne moje mame. muel Wurzbach je prišel v ročil se je s hčerko bogatega pokopani Maigitina prababi- Potem nas je on lani povabil Kranj kot vojak peliotnega re- ljubljanskega trgovca Josefino ca Antonie in praded Maxi» za svoj rojstni dan v Pred- gimenta. Leta 1778 se je poro- Pinter. V z^onu se jima je ro- milian Wurzbach, stara star- dvor." Tedaj so jo slišali peti čil z baronovo hčerko Elizabe- dilo 11 otrok, med njimi tudi ša Artur in Margit Wurzbach pri nedeljski maši v cerkvi, to Beintner von Altenberg, s Maximilian IL, ki je bil pra- ter stric Norbert. Skupaj na izlet, nato poroka Angela in Marijan sta se zbližala med sindikalnim izletom. Stoian Saje Tržič - Angela je bila peta od desetih otrok v družini Kurent rodila hči Daria. Nato sva le dobila začasno stanovanje v Tržiču- Ker na kupljeni parceli v Preski ni bilo mc^oče graditi v Šentrupertu na Dolenjskem. zaradi plazu, smo se preselili v Po šoli se je pressila k teli Justi Križnar v Tržič, kjer je dobiU majhno tovarniško stanovanje na Ravnah. Družina se je več-delo v predilnici. V Isti tovarni ala-pohčerkistaserodilasino-je od leta 1946 delal Marijan, va Mitfa in Borut. Leta 1968 prvorojenec med tremi otroki sva kupila večje stanovanje v družine Pemuš iz Hudega Bistrid. Tam smo ostali dvajset Grabna pri Tržiča Ko si je slu- let, vmes pa gradili hišo v Preži! kruh v tkalnid, je postal tudi ski. Tu živimo devetnajst let predsednik tovarniškega sindikata. sedaj je z nama le še najmlajši sin," je povedaJ Marijan Per- "Angela je bila zaupnica .sin- nuš. dikata v predilnici, zato sva se večkrat srečevala. Poleti 1956 sva šla na sindikalni izlet v Po- žič, kjer sem bila knjigovodja. S tem delom se zamotim tudi žino na Švedskem, se rada vrača v Slovenijo. S Tino sta "Kljub obveznostim doma doma, Še posebej po izgubi bili najini priä na zlati poro-in v službi sva se ob delu izob- hčerke Darje- V veselje so ki, ki so jo pripravili 6. janu-raževala. Marijin je končaj nama štirje vnuki in pravnulc arj a 2007 v Občini Tržič. Za- r^. iqer sva se zbližala. KmaJu. srednjo in višjo tekstilno šolo, po hčerki UiSa in Miha. po sta- hvaljujeva se županu Borutu 29, decembra, sva se poročila. jaz pa srednjo ekonomsko rejšem sinu Tina in Martin, Sajovicu in njegovi soprogi jaz sem živel doma, žena pa je Šolo.PoznejesemodšlaizBFT po Urši pa i4-mesečni Ja- Janji za lep obred in darilo," odšla na Dolenjsko, kjer se je Trač na Obrtno združenje Tr- kob. Čeprav Urša živi z dru- je dejala Angelc PemuS. Gasilci delujejo sedemdeset let Suzana P. KovaČjč Trstenik - Prvo januarsko sobo- letošnjem letu praznuje 70-let-nico obstoja, v ta namen bodo priredili nekaj slavnostnih dogodkov in izdali kroniko dru- tretje mesto, udeležili smo se Babnega Vrta. V meseai po- štva. "Izvedli bomo tudi vse gasilskih posvetov in srečanj žame varnosti smo pregledali planirane vaje po točkovnilcu. nega doma občni zbor Prosto- na ravni občine. Dobili smo hidrante in cevi, ljudi pa pouä- udeležili se bomo občinskega to je bil v novi dvorani zadruž- avto Mitsubishi za prevoz oro- li, kako se pravilno ravna z nji- tekmovanja in organizirali , za pomoč pri nakupu se še mi. Pregledali smo vse bazene; srečanje gasilskih veteranov voljnega gasilska društva Tr- posebej zahvaljujemo predsed- na Babnem Vrtu, v Čadovljah Gasilske zveze (GZ) MOK in stenik (PGD). "Plan za leto ni^ Krajevne sk^nosti (KS) in na Trsteniku," je povzel Edo srečanje članic GZ MOK," je 2006 smo v celoti dosegli. Trstenik Jožetu Lombarju, Bečan, predsednik PCD Trste- napovedal Bečan in se obe- Med drugim smo se uddežUi Mestni občini Kranj, predsed- nik. PGD Trstenik ima 91 da- nem zahvalil vsem članom iz občinskega tekmovanja, na ka- nikii KS Tenetiše Damijanu nov in se lahko pohvali s števil- GZ MOK za uspešno sodelo- terem so mladinke do.segle Vetemiku in Janezu Perčiču z nim podmladkom. Društvo v vanje. Ekonomska gimnazija v nove prostore Minulo leto ie za Ekonomsko Šolo Kranj praznično, saj so poleg Številnih tradicionalnih prireditev pripravili tudi več dogodkov, povezanih s praznovanjem 60-letne tradicije Šole. Ma- " Nekatere od glavnih prireditev oziroma dogodkov so tematični maraton, literarni večer z naslovom Sila spomina, Kabaret večer v tujih jezikih, kviz iz znanja ekonomije, razstava ob dnevu Zemlje, projekt knjižna skrinja - Bücherkiste, kviz Lepo je biti dijak In izgradnja odbojkarskega igrišča na mivki," je sporočil Jure Šink, predstavnik za stike z javnostmi na Ekonomski Šoli Kranj. Vse prireditve so bile t jdi uvod v slavnostno odprtje nove stavbe ekonomske gimnazije na Zlatem polju Kranju, ki bo \2. februarja. Ekonomsko Šolo Kranj v letošnjem šolskem letu obiskuje 1588 dijakov. Na Šoli sta dve organizacijski enoti: Srednja poklicna in strokovna šola ter Ekonomska gimnazija. S selitvijo gimnazijskega programa na Zlato polje se bodo izboljšale razmere za delo obeh programov na Šoli, tako za dijake kot za profesorje. 5. K. Popravek v torkovi številki Gorenjskega Glasa smo v Članku z naslovom Nova enota v Šenčurju napačno zapisali "Eržiš- nikÄ-Perc". Pravilno ime družbe se glasi "Ržišnik Pere". Za napako se opravičujemo. Uredništvo WWW.GORENjSKICLAS.SI AdriaticSiovenlca Zavarovalna drvjibs e KO Group as > J/V k ^ < J/ ADRIATIC SLOVENICA Zavarovalna družba cJ^d. |e sodobna, druga največ^ splošna slover\skpa zavarovalnica z bogato Iri kakovùsino pon^dtx) zavarovanj. V«čkoi pol mitjonu zavarovarKam žaiirro r^idiil odlične zavarovalne sionNa. najbdjSo dodatno oonudbo in sv^rovar^. v razvejano mrežo postovnl^ enot po Slovenqi vabimo prcdoma motivir^r^o in k uspehom naravnane zavarovalne zastopnike/-ce zastopniške kandidate/-ke Ki boate pnaobivali/e stranke )n (ržiii na$a premoženjska zavarovanja Žiri, Cerklj na Gorenjskem in okolice, Šenčurja in okolice, Kranjske Gore, Rateč, Radovljice, Lesc ter Bleda. Od kandidatov priče kuje m o« ze zasedbo delovnega meala zavarovarnega zastopnikaAce: vsaj ^V, stopnjo cobra2be, ve2filékl izpJt "'S'kataffonja. dovofjetije Agencija ta zavarovalni nadzor za opravljanje pcalov zavarovalnega zastopanja« pozns^je üporabe orodi) MS OIRca, ze ze$a0bo ^elovneea mesta zastopniškega kandidata/*ka: vsaj IV, ttcpn)o izobrazbe, vozni&kitzprt ^B''haK^enje. poznavanje uporabe orodij MS Office, Ponujamo vam možnost: iinosti, i ^n komunjKacljsUn voscin« doKazovQnfa evojih sposoDriost!, samostojnega organiziranla delovnaoa četa t^ pogojs zs osKrvn^^Q me^ia zawova^nagct žastopoKt W ^ar>4idsTd/2i)SMen4Ke Kjneiđalkt lr\ té els ^udi komurnkA^ivn^, samostojni lo rfiieliativtii« ss nsm là^ko pndnjii(e v orsisfism m prij^inem delpvnsm OKofju Ì Već li o vsebini dela TaKKo dobile po teletony 0^/2817 neh od nsnepnjave zdoKazi oizpofnjevanju pogojavnairi objave na nasfov: Adnatlc $levenica d.d. Koper, Poalovna enota Kidričeva Os 2,4000 Kran^.Kandidati/Ke bode o odločitvi obvei£eni/ev 8dnan po sklenitvi pogodbe z izbranimi kandidati/KAmi, 6 GORENJSKA info(§>g'glas.$i GORENJSKI GLAS petek, 12. januarja 2007 KRATKE NOVICE KaliSče Bašljanom koča na Kališču Manjia koČa na zemijiŠČu agrarne skupnosti Bašelj na spodnjem KaliŠču je v preteklosti zamenjala već lastnikov. Sedaj je znova v rokah Bašljanov, ki so jo odkupili od zadnjega lastnika- V soboto so jo svečano odprli. Sedaj jo bodo obnovili. Prepričani so, da se bodo prebivalci vasi pod Storžičem, kakor tudi drugi obiskovalci, v njej počutili domače. če bo na zemljišču ob koči ponovno zaživela paša, bo koča še posebej dobrodošla in koristna. Na sliki: BaŠljani pred svojo kočo na Kalilču. ). K. RfTEče Ponovoletni koncert v Retečah Kulturno umetniško društvo janko Krmelj Reteče-Gorenja vas in Tamburaški orkester Bisernica prirejata jutri, 13. januarja, ob ì8. uri v kulturnem domu v Retečah 16. ponovoletn koncert z udeležbo kakovostnih glasbenih in pevskih skupin iz Slovenije in Koroške. Poleg domačega otroškega cerkvenega pevskega zbora pod vodstvom Andreje Kuralt, flavtistk Barbare Volčič, Eve in Ane PoljanŠek, domače tamburaške skupine Bisernica pod vodstvom Janeza Kermelja bosta nastopili dve kakovostni slovenski skupini iz Koroške: tamburaška skupina Tamika iz Železne Kaple pod umet- niškim vodstvom Hanzija Gabrijela in pevski oktet Suha iz Suhe v Podjuni, ki deluje pod umetniškim vodstvom Matevža Fabijana. J. K. Največje podjetje za storitve zasebnega varovanja na Gorenjskerri, podružnica mednarodnega podjetja« ponuja delovno mesto: * vodje finančno-računovodskega oddelka • samostojr^o vodenje računovodstva » kontrola knjiženja in kontiranja ter obračun DDV • pomoč pri fakturiranju, plačah in ostalih izplačilih fizičnim osebam • priprava mesečnih izkazov stanja, izkazov poslovnega Izida in denarnih tokov po IFRS za potrebe notranjega poročanja managementu • izdelava analiz, sodelovanje in priprava poslovnega proračuna in plana • priprava letnega poročila za potrebe poročanja zunanjim in notranjim uporabnikom (zaključni račun) Za knjiženje in druga pomožna dela je na voljo referent. 2aposlitev bo sklenjena za nedoločen čas (s poskusnim déiom). Poù oii: • ekonomska izobrazba Vi. ali VII. stopnje, najmanj 5 let izkušenj z odgovornimi deli v računovodstvu • osnovna znanja gospodarskega prava • odlično poznavanje računovodskih standardov in davčne zakonodaje • odlično poznavanje vsebin s področja prejemkov fizičnih oseb • odlično poznavanje računalniških orodij za potrebe računovodstva (po možnosti poznavanje programov podjetja Vasco) tet MS Office » tekoče znanje slovenskega in angleškega jezika Prošnje z življenjepisom s pripisom »računovodja« pošljite do 2S.1. rtd naslov: Group 4 Securitas d.0.0., Gorenjska cesta 39, 4202 Naklo ali po e-pošti: i nfQ@q rou c>4sec u rita s. si Nekdaj kmetija, danes hotel Družina Jezeršek je v prenovljeni Hočevarievi domačiji na Zgornjem Brniku odprla hotel s 40 ležišči. Simon Šubic Zgornji Brnik • Franc |ezer* šek je pred leti zaslovel z odprtjem prvega objekta za potrebe cateringa v Sloveniji • Hišo kulinarike jezeršek v Sori pri Medvodah. Pred štirinajstimi meseci pa so se )e-zerškovi lotili prenove 220 let stare in že propadajoče Hočevarjeve domačije na Zgornjem Brniku ter ji določili nove vsebine, kar izpove-duje tudi novo ime - Dvor Jezeršek, Brnik 1768. Naložba je bik vredna približno 4,5 milijona evrov, od tega so Je-zer^kovi pridobili približno pol milijona evrov evropsldh stniktur^iih sredstev. V Dvo- jezerškovl so Hočevarjevo domačijo prenovili z veliko mero odgovornosti In izjemnim ru lezeršek bodo na novo za- posluhom za ohranitev pričevanj preteklih stoletij, poslili petnajst delavcev. Na mestu nekdanjih po- » možnih gospodarskih poslopij Cepdja hotela, prostor za dm- arhitekt Matjaž Deu zanusljl etnolog dr, Janez Bogataj, Je- je zrasel sodoben hotel s 40 le- ženje in osrednji bivalni pros- restavracijo, v nekdanjem seni- zerškovo naložbo pa so do- žišfi. v prostorih stare stano- tor ("hiša") z ohranjezüm sta- ku pa manjšo dvorano. bro sprejeli tudi domačini, vanjske hiše so i^edili dva rim stropom in knjšno pečjo. "Franc Jezeršek in njegova To najbolje pove misel, ki jo apartmaja, opremljena z re- V pritličju hotela je gostilna, v družina sta pokazala izje» je Francu jezeršku zaupala stavriranim stilnim pohištvom kleti pa vinska klet in vinoteka. men posluh za ohranitev starejša vaščanka: "Tu se ne iz nekdanje Hočevaijeve do- ^ prenovljenem gospodar- naše dediščine," je ob odprt- redijo več podgane, ampak mačje. V tej stavbi je tudi re- skem poslopju si je projektant ju Dvora Jezeršek poudaril nastajajo sobane." Zlata poroka zakoncev Grims Suzana P. Kovači č Kranj • Pred dobrimi petdesetimi leti, 29. decembra 195G. sta si obljubila zvestobo Cvetka in Franc Grims. Dom sta si ustvarila na Primskovem pri Kranju; Franc se je že v otroškiii letih z družino preselil v Kranj iz rodne Stare Cerkve pri Kočevju, Cvetka, rojena v Šmar-jeti na Dolenjskem, je Kranj prišla zaradi službe. Spoznala sta se v Prešerno- vem mestu, poročila pa v Od leve: Emllijana. Andrej, zlatoporočenca Cvetka In Franc, Marta, Branko. Ijubljansld stolnici. Ohcet je bila po tradiciji najprej na že-ninovem domu in se nadaljevala na nevestinem. V zakonu so se rodili štirje otroci; Marta, Emilijatia, Branko in Andrej, danes ju obkroža že Lea, Katja, Sebastijan, Lara, je bila maša v domaČi Žup-Tim in Tea. nijski cerkvi in za čudovit Zakonca sta v en glas po- obred se zahvaljujeva žup-vedala, da je bilo slavje na zlati DOTO ki zelo poroki "Praznovali smo v lepo. širšem niku Francu Godcu. Zatem sva goste povabila v župnijsko dvorano na pogostitev. skrbeli tudi pevci Cerkvenega mešanega pevskega zbora, pri katerem oba pojeva," je povedala Cvetka, ki je na zlat poročni dan držala v rokah Šopek belih vrt* osem vnukov: Danijel, Maja, družinskem krogu. Najprej Za prijetno vzdušje so po- nie z zlato kopreno. Dražgoške koče v Loškem muzeju Matija Rant ga muzeja )ane Mlakar na- freisinškega gospostva kot ....................................... stala na željo domačinov, v Drasigos oziroma D rasi- Škofla Loka • Dražgošam, ki ' katerih še živi spomin na gosh. Njeni prebivalci so se jih večina pozna po Dražgo- stare Dražgoše. Avtorica v preteklosti ukvanali pred-ški bitki, od katere letos mi- razstave ie Mojca Šifrer Bu- vsem s kmetijstvom, da medeno pecivo, imenovano "ta mal kruhk", ki ga danes poznamo kot dražgoški kruhek. Kak dodaten dinar, še dodala Jana Mlakar, so neva 65 let, so v Loškem lovec, oblikovala pa jo je Jas- lažje preživeli na tem sko- zaslužile tudi s klekljanjem. muzeju posvetili še poseb- na Vasti. pern koščku zemlje, pa so Pred drugo svetovno vo)no no sobo, v kateri predstavljajo zgodovino le znamenite vasice pred drugo svetovno vojno. Postavitev je po Skozi razstavo sta želeli zlasti kajžarji na Dražgoški je bilo v Dražgošah 80 hiš. v prikazati zgodovino vasi, katere začetki segajo že v leto ] gori kopali železovo rudo, katerih je živelo 444 ljudi, kuhali oglje in sekali les ter Danes vasica šteje 337 pre- pisnih virih jo izdelovali sode. Ženske pa bivalcev, ki prebivajo v 72 besedah direktorice Loške- prvič omenjajo v urbarju so po nekaterih hišah peWe hišah. % GOREN)SKl GLAS petek, 12. januarja 2007 RADOSTI ŽIVLJENJA as.si 7 Papaia Boris Bergant ko j, nedozorele pa pustimo na sobni temperaturi, da porumenijo. Papajo lahko uporabimo tako kot melono, svežo, pokapano samo z limoni-nim sokom, za solate, slado- ....................................... lede, šerbete. Uporablja pa se Papaje izvirajo iz tropske tudi pri pripravi številnih Amerike, gojijo pa jih v trop- sadnih sladic, napitkov, mar-skih in subtropskih predelDi melad in chutneyjev ter kot sveta. So najbolj izrazita sad- priloga mesnim jedem, ri-na vrsta, ki se uporablja tudi bam in morskim sadežem, kot zelenjava, čeprav je papa- Papaja pa vsebuje tudi encim ja odlično sladko sadje, jo v papain, ki beljakovine razgia-jugovzhodni Aziji skoraj po- juje v aminokisline, zato so gosteje uporabljajo kot zele- že davno papajo uporabljali njavo. Cenjeni so nezreli, še za mehčanje mesa, skrbi pa dihitga škroba. 2 žlid tidi plodovi, ki jih kuhajo v tudi za nastajanje prebavnih endmov in iz bolj lu je beljakovinske razmere v celicah. karijih in dnigih zelenjavnih jedeh- )edo jih pražene s Česnom in jajcem ali celo pol- njene podobno kot pri nas ^ • a iz mešajte, zalijte z juho in du- koruznih kalčkov, sveže stis- šitc, dokler riž ne vpije vse njen sok ene limone, i dl slad- tekočine. Primešajte peterke smetane i n papriko. Danes po svetu gojijo približno 50 sort papaj. Sa- , maslo in solite ter popo-prajle po okusu. Odstavite z Piščančje prsi narežite na ognja in mešajte, dokler se kocke in jih povaljajte v jedil- maslo ne raztopi ter takoj Za 4 osebe potrebujemo: j nem škrobu. Na olju prepra- postrezite. deži posameznih sort se med papajo, 30 dag očiičenih ko- Žite čebulo, dodajte piSčanč- seboj razlikujejo po obliki, zie, jo dag mešanih kalčkov, 2 je prsi. Se malo prepražite in MafinI z mandili in oapajo Za 12 maß nov potrebujemo: barvi in velikosti. Papaje so paradižnika, 2 papriko, sveže zalijte z 0,5 1 vode. Dodajte dolge od slabih 10 pa do 80 stisnjen sofc ene limone. 3 žlice na kocke narezano papajo in centimetrov, največje tehtajo ekstra deviškega oljčnega olja, limonin sok ter solite po t svežo papajo, 2} dag moke. & celo več kot 10 kilogramov. 2 žlici balzamičnega kisa in okusu. Zdušite do mehkega dag rjavega sladkorja, 5 dag Po obliki razlikujemo okro- soi gle, hruškaste, podolgovate in nazadnje zalijte s sladko masla, 1 jajce. 2 dl naiHidnega smetano, dobro prevrite in jogurta. 6 dag sesekljanih man- in jaj časte papaje. V državah Očiščene repke kožic ope- postrezite z rižem. ob ekvatorju plodove obirajo cite na oljčnem olju in pusti- vse leto, Neužima lupina je te, da se ohladijo. Medtem med rastjo zelena, ko sadež olupite in na rezine narežite dozori, postane rumena ali papajo in jo pokapajte z li- 1 zavitek pedine^ praška in malo limonine lupine. Rižota s škampi in papajo Papajo olupite in jo nareži- Za 4 osebe potrebujemo: 1 te na kocke, dodajte moko, oranžna, Tudi barva papaje- moninim sokom. Dodajte čebulo, j sv&zo papajo, 2 žlici sesekljane mandi je, pecilni 'učnega olja, 20 dag arborio prašek, sladkor in limonino vega mesa je rumena ali na kocke narezana paradiž-oranžna, pri nekaterih sortah nika, papriko in oprane kal» riža, 1 paradižnik. 20 Skampo- lupino ter vse skupaj zme- pa je zrelo meso močne oranžno-rdeče barve. V sredi- čke. Vse skupaj začinite 2 repkov, 1 dl suhega belega šajte. Dodajte še jajce, stop oljčnim oljem, balzamičnim TÜ sadeža se skriva ogromno kisom in soljo ter premešaj-majhnih črnih okroglih se- te. Na tako pripravljeno sola- vma, 4 ai zelenjavne juhe ali vode, 5 dag masla, sol, sveže mleti poper in 1 žlico svežega eno masio in jogurt ter zmešajte v gladko testo. Povelike modelčke za men, okus papajevega mesa to naložile Se ohlajene repke sesekljanega peterfilja pa je tak, kot da bi šlo za križanca med melono in breskvijo. Pri nakupu izberemo enakomerno rumene ali oranžne sadeže; če lupina kožic in postrezite s svežim kruhom ali toastom. Na oljčnem olju prepražite Čebulo. Dodajte riž, ga poste mafine namastite z maslom, obsujte z ostro moko in jih do dveh tretjin napolnite s testom ler jili v na 200 stopi- Pižčančii ragu s papajo klenite, primešajte na kocke nje Celzija ogreti pečid peci- narezan paradižnik te dvajset minut Ko se malo okoli pedja ni rumena, papa- Za 5 osci? potrebujemo: 80 ne Škampove repke, oluplje- ohladijo, jili previdno stresi-ja sploh nikoli ne bo dozore- dag piščarU^ih prsi brez kosti, j no ter na kocke narezano pa- te iz modelčkov in jih posuj-la. Zrele papaje pojemo ta- s^ežo papajo, 1 čebulo, j žlic je- pa jo in zalijte z vinom. Pre* te s sladkorjem v prahu. ZELENO IN CVETOČE Igor Pavuč Orhideje Kako zelo smo jih vzeli za na steblu in so nenavadnih obvezne rože v naših domo- barvnih kombinacij. Zacveti-Res so kraljice naših jo pozno jeseni ali na začet-lončnic. Neverjetno, kako ku zime, cvetijo do pozne dobro so se le tropske rožice pomladi. Vrtnarji so vzgojili privadilé na naše okolje! že ogromno križancev in nenaravnem okolju je zna- kateri cvetijo tudi dvakiat v nih veliko različnih vrst. Naj- letu. Pri nas najlepše uspeva-bolj razširjena rastišča so v jo v toplih rastlinjakih, ali na hribovitih predelih Indije in okenskih policah za Šipo, ^ na Filipinih, Za orhideje so značilni nenavadna oblika kjer jih greje sonce. Zanje je najbolj ugodna temperatura cveta, ban/e in odlenki cve- od 15 do 18 stopinj Celzija. , ki so živih barv in pre- Zelo pazljivi moramo biti pri primerni so prozorni lončki, predeni s poudarjenimi žili- zalivanju. Orhideje so posa- skozi katere lahko vidimo Škodujemo korenin. Če ima- cami. Nekatere sorte so dobi- jene v poseben subsUat, ki je korenine. Substrat mora vse- le orhidejo že nekaj sezon, jo moramo paziti, da ne po- le zaradi oblike cvetov tudi ime čeveljc. Vse vrste imajo trde, povoščene liste, zelo živo zelenih barv, Cvetna stebla so visoka in mesnata, je cvetijo kar nekaj mesecev namenjen samo njim, ne prenesejo mokrote, ampak stalno vlažnost, ker lahko pride do gnitja korenin. Zato najprimerneje, da jih z memo zalivamo enkrat te- bovati drobno sesekljano je bolje zavreči in nadome-lubje, ki naj bo pome.^ano s stiti z novo. Zbirateljev te stiroporom in z ogljem. Do- priljubljene lončnice jc vse gnojujemo čez celo leto z več, nekateri imajo radi zbir-gnojilom za orhideje. Presa- ko vseh vrst, ki se dobijo v dimo jih po cvetenju, vendar naših vrtnarskih centriJi. Iz- skupaj. Cvetovi so nanizani densko, ali po občutku. Zelo je to zelo zalitevno opravilo, bira je res izvrstna. KUHARSKI RECEPTI Za vas izbira Danica Dolenc Tedenski jedilnik Nedelja • Kosilo: česnova juha s kruhovimi ocvrtki In parmezanom, ocvrta pišČanČja bedfca, pomfri krompir, radič s fižolom, skutna torta; VeČerjar polnozrnati kruh, sojin namaz, kisle kumarice. Ponedeljek - Kosilo: jota s kranjsko klobaso, palačinke s Češp-ievo marmelado; Večerja: pražena piščančja jetrca, pire krompir, mešana solata. Torek • Kosilo: korenčkova juha, krompirjeva musaka, zeljna soiata z lečo; Večerja: jajčne omlete z zelenjavo. Čebulni kruh, jogurt. Sreda • Kosilo: paradižnikova kremna juha, ocvrte sardele, krompirjeva solata z zeljem; Večerja: poštengana kaša. bela kava. Četrtek • Kosilo: čista goveja juha z zelenjavo iz juhe, meso iz juhe, pražen krompir, radič z lečo; Večerja: rižota z mletim mesom in zelenjavo, rdeča pesa v solati, Petek • Kosilo: juha Iz bučk s kislo smetano, zrezki morskega psa po pariško, radiČ s krompirjem; Večerja: skutni Štrukelj, kompot. Sobota • Kosilo: golaž s krompirjem, jabolčna pita, kompot; Večerja: topli kruhki s Šunko in sirom, vložene pečene paprike in kisle gobice. Sojin namaz s topljenim sirom Za sojine namaze pripravimo vnaprej sojin pire: namočeno in kuhano sojo zmeijemo v mešalcu v pire in jo z raznimi začimbami in drugimi dodatki zmešamo v okusne namaze, 12 dag sojinega pireja zmešamo s tremi trikotniki topljenega sira, z 1 zvrhano žlico kisle smetane, s sesekljano kislo kumarico, četrtino drobno zrezane sveže rdeČe paprike, strtim strokom česna in sesekljanim peteršiljem. poA/9vt-XXl đio"a/fji Osk Kidfičeva 72b 4220 Škotid Loka Pidnsn Q o.o škoQ3 Lokd r«2pi»uje natkednja prosta delovna mesta: ■VEČ DELAVCEV V PROIZVODNJI Pnöakujemo prijave delavnin in de avcev z dobrimi flziSnimi kvaliHdranin In nekvallfitinoih in ročnimi spretnostmi. D»4ovno razmerie sa z izĐranIm karididatom sklan» za nadolodan ioA t 6-me$eCnim poskusnim de^om KandidaU lahke poSljajo pisno proinjo na zgornji naslov ali case sklicuje z rìarrienom, da se uskladijo priporočila, usmeritve frt legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede predvidene prostorske ureditve. Udeleženci prostorne konterence, ki predložijo dokazilo, eia stopajo organ, organizacijo, društvo aJi drugo pravno osebo, lah- $ ko na prostorski konferenci dajo ^/oja priporočila in usmeritve v š zvezi s pripravarDì SPRO, Obč nažiri A I J župan Bojan Starman» unrv.dipl.ekon. ^ 8 •• • •• • •• • • •• ••• « ## « •• 'Bi as. SI GORENJSKI GLAS petek, 12. januaria 2007 VABILA, PRIREDITVE TurnosmuČarski reli Krvavec • Postaja Gorske reševalne službe Kranj bo jutri, v soboto, pripravila tekmovanje turnem smučanju na Krvavcu. Prijave sprejemajo v Domu na Cospincj (pri Rezki), kjer je tudi start in cilj tekmovanja, ZaČeb se bo ob lo. url, več o prireditvi pa lahko Izveste na www.grskranj.org/ glej povezavo Rally. V. S. Mednarodni odbojkarski turnir za kadetinje in mladinke v Kranju - Ženski odbojkarski klub ŽOK Triglav Kranj bo jutri in v nedeljo organizator mednarodnega odbojkarskega turnirja za mladinke in kadetinje. Poleg domaČih ekip se ga bodo udeležile tudi ekipe iz Srbije, HrvaŠke in Itafije. V dvorani na Planini se bo začel jutri ob 10. uri. V. S. Občni zbor Športnega društva Marmor Hotavlje • V gostilni Lipan se bo jutri, v soboto, ob 19. uri začel 13. občni zbor Športnega društva Marmor Hotavlje. Po poročilih bodo zvolili novo vodstvo in predstavili načrte za letošnje leto, uradni del občnega zbora pa bodo zaključili s prikazom filmov z letošnjih prireditev. V. S. Košarkarski spored • V 13. kolu v ligi UPC Telemach bo ekipa Loka kave jutri gostovala pri Kopru, ekipa Triglava pa bo tekmo v domači dvorani na Planini odigrala jutri zvečer z začetkom ob 20.15, ko bo gostila moštvo Zlatoroga. Ekipa He-liosa je že v torek v gosteh premagala ekipo Misel Postojnska jama z rezultatom 83 : 6z. V1. SKL za ženske bo jutri ob 18. uri v Domžalah gorenjski derbi med ekipama Domžal in HIT Kranjske Gore. Ekipa Odeje pa gostuje pri KED P. lirtj V. S. Rokometni spored • V t. A ligi za ženske bo ekipa ŽRD Škofja Loka v nedeljo ob 16.30 url gostovala pri Olimpiji PIK. V. S. Hokejski spored • V avstrijski ligi bo ekipa Acroni Jesenic danes ob 19.15 gostovala pri Gradcu, v nedeljo ob 18. uri pa pri Linzu. V. S. Turnirja v hokeju v dvorani • Jutri in v nedeljo bosta potekala turnirja v velikem in malem floorballu za državno prvenstvo, jutrišnji turnir v velikem florbalu se bo v dvorani v Železnikih začel ob 10. uri, nedeljski v malem floorballu pa ob 13. uri, V. S. Turnir v malem nogometu v Šenčurju - V športnem centru Prolenex v Šenčurju bo prihodnjo soboto, zo. januarja, potekal 4. turnir v malem nogometu Protenex 2007. Prijave do srede, 17. januarja, do 19. ure sprejemajo po telefonu 041/945 399, sledilo pa bo žrebanje. V. S. Odprto Člansko šahovsko pn/enstvo Gorenjske • ŠS Tomo Zupan Kranj in tK Stari Mayr Kranj sta organizatorja letošnjega članskega pn/enstva Gorenjske, ki bo potekalo od i6. januar» ja do 27. marca. Prvenstvo se bo igralo predvidoma vsak torek oz. po razpisu od 17.30 dalje in bo potekalo v klubskih prostorih ŠK Stari Mayr Kranj v Kranju, Prijave sprejemajo do 16. januarja od 16, do 17.15, nakar bo izveden žreb in začetek tekmovanja s prvtm krogom ob 17.30. l^ezultati bodo upoštevani za slovenski in FIDE rating, Kontakt: Vid Cazvoda^ telefon: 04/233-26-31, GSM; 031/419-305. O. O. Prvi ponedeljkov turnir Corenjke - SD Gorenjka Lesce bo v ponedeljek, 75. januarja pričela nov ciklus rating turnirjev, ki bodo potekali v klubskih prostorih restavracije Center, Alpska s8, v Lescah. Prijave sprejemajo do 16.45, začetek turnirja ob 17., predviden zaključek ob 20.30. Informacije: Janez Petrovič, GSM: 041/406 369 ali elektronski naslov: sioLnet. O. O. ga. nota MALI NOGOMET CeRKLje Svetoduharji najboljši četrtič zapored Minulo soboto sov Športni dvorani v Cerkljah pripravili 4- tradicionalni novoletni veteranski turnir v malem nogometu. Na njem je sodelovalo 16 ekip, med katerimi so nekatere nastopile tudi z zvenečimi imeni, saj sta med drugimi nastopila tud kapetana zlate slovenske nogometne generacije AleŠ Čeh tn Miran Pavlin. Turnir, poin lepih akcij, zadetkov in atraktivnih potez, je !e četrtič zapored pripadel ekipi Stripy-Pizerija Oliva od Svetega Duha, ki so tako na najboljši možni način, vstopi li v jubilejno sezono, ko praznujejo 20-letnico delovanja. V Četrt-finalnem srečanju so najprej premagali ekipo Primorja iz Ajdovščine s 4 :v polfinalu $0 bili boljši od ekipe iz Medvod z 1 : O, v finalnem srečanju pa so se pomerili z ekipo kranjskih veteranov na čelu z Miranom inom. Srečanje pa je pet m nut pred koncem z Izjemnim strelom odločil novinec v ekipi Branko Božič. Vse napade, da bi Kranjčani izid v zadnjih trenutkih tekme izenačili, je odbil v soboto odlično razpoloženi vratar Lado Bratuš. Za zmagovalno ekipo so nastopili: Ahčin, Bratuš, Božič, Bogovič, Pogačnik, Potočnik, Epih, Jereb, Štular in Feltrin, trener ekipe pa je Franci AhČin, V. S. Dejan na zadnjo veliko tekmo Deskar Dejan Košir je pred odhodom na svetovno prvenstvo sporočil, da je to njegovo zadnje veliko tekmovanje, da pa ga še malo ni strah za naslednike, ki že dosegajo vrhunske dosežke. Vilma Stan o vn i k Ljubljana • "Čeprav po letošnji sezoni končujem tekmovalno kariero, odhajam na svoje zadnjo veliko tekmovanje dobro pripravljen in si želim nastopiti po najboljših močeh. Kakšen rezultat bom dosegel, sicer težko napovem, zagotovo pa si želim kariero končati s Čim boljšim," je na priložnostni novinarski konferenci pred odhodom na svetovno prvenstvo v Aroso povedal naš najboljši deskar vseh ča.«iov 334et- ni Kranjskogorec Dejan Košir, pejan Košir se poslavlja od Rok Flander se je pred mesecem dni veselil svoje pn/e ki je leta 2003 postal svetovni tekmovanj. / Fotoicorord k^^^« prvak v paralelnem veleslalomu, dobro pa si bo v svoji kari- ne pri Smledniku. "Lepšega eri zapomnil tudi nastopa na izhodiŽČa za nastope, kot so le- zmage v svetovnem pokalu. dva člana reprezentance, Izi» dor Šušteršič iz Medvod in pa je v reprezentanco uvrščen tildi mladi Luka Jeromel, za oUmpijskili igrah v Salt Lake tošnje uvrstitve preprosto, ne Rok Mai^č iz Braslovč, sta preostali dve mesti pa se bodo Qtyu in Torinu, kjer je osvojil bi mogel imeti. Je pa uspeli na pred nastopi na svetovnem pr- fantje še pomerili na internih 5. oziroma G. mesto. tekmi odvisen od marsičesa, venstvu zadovoljna z zadnjimi kvalifikacijah. V snowboar- Povsem drugačne načrte pa Upam, da bo vzdušje v ekipi pripravi in si zastavljata vi- deroossu bo kot edini tekmo- ima na svetov^iem prveastvu, ki se v Švici začne jutri in bo pravo, zmagovalno in da se bom na startu dobro počutil. soke dlje, kar je zagotovo uvrstitev v ÉDale. Edina ženska valeč Slovenijo zastopal Rok Rogdj. "Deskanje je trenutno naš trajalodo 20. januarja, naš naj- Zadnje dni smo dobro trenira- predstavnica v slovenski repre-boljši deskar v alpskih disdpli- li in tudi to je lepa popotnica," zentand je mlada Velenjčanka najuspešnejši nah Rok Flander iz Dragočaj- je prepiičan Rok. Tudi druga Gterija Kotnik, ki pa si želi od šport, reprezentanca pa je le- _ prvenstva odnesti predvsem tos najštevilnejša in najboljša. Zato vam za dosežene uspehe čestitam in želim obilo sreče koristne izkušnje in se boriti Svetovno prvenstvo v Arosi se bo v nedeljo začelo s ^a najboljšo dvajseterico. tekmo deklet in fantov v snowboard crossu, v torek bo Visoke načrte za letošnje tudi v Arosi," jevnovih prosto- □a sporedu tekmovanje v paralelnem veleslalomu, v največje tekmovanje si je za- rih Smučarske zveze Slovenije sredo pa bosta tekmi v paralelnem slalomu. Danes te- ^^^ ^ prostem na Podutiški v Ljubljani tek- den bo obračun najboljših v big airu, prihodnjo sobo« to pa še v halfpipu. slogu na Čelu z odličnim Ma- movaJce in vodstvo naših de- tevžem Petkom. Ekipo bo v Švid vodil trener Luka Gartner i2 Železnikov, poleg Matevža skai'skih reprezentanc na pot v Švico pospremil direktor |aro Kalan. Gorenjski tekači po turneji V nedeljo se je končala prva turneja smučarskih tekačev, Tour de Skl. Maja Bkrtonceli Kranj - Z eno zmago in skupno 6. mestom je bila naša prva dama Petra Majdič (Atrans) iz Brinja. Poleg nje so nastopili še Štirje Gorenj- Nejc Brodar (Tekae ^hs ra lezeršek in Maja Benedi« čič (vse Merkur Kranj), ki pa turneje ni končala. Razlog? "Kombinacija želodčnih težav in prebavnih motenj, kar se mi je vleklo že nekaj časa. Ne počutim se dobro, srčni utrip imam zjutraj visok. V ponedeljek sem dala kri in čakam na izvide. Treniram bol) počasi. Kar se pa Toura tiče. težko rečem, koliko je bila tudi Besničanka Vesna Fabjan, ki se v letošnji zimi redno uvršča med najboljših trideset šprinterk: "To me ne preseneča. Vesela sem, da sem do točk prvič prišla tudi v klasiki. Za kaj več me je ovirala poškodba pokostnice. Apetiti so seveda vedno viiji. Kar se pa utrujenosti tiče, prihaja za mano, a je treba trenirati, če» prav sem malce nervozna, ker zaradi pomanjkanja snega še ne vemo, kam in kdaj bomo šli." Nejc Brodar pra-Naša najmlajša na Touru je ^ sHšal, da naj bi bilo bila 20-1 etna Kranjčanka Barbara jezeršek. zadovoljivo v Trbižu, o Tou- ru pa je v sredo pred odhodom v fitnes povedal: "Dol-Pred tekmo smo ga preho- go sem Čakal nove točke, trpela, če bi tekla vse tekme, " diii in izgledal je hujši, kot se upam, da si bom naslednje je obrazložila tekačica s Ko- je potem izlcazalo." jezerško- pritekel prej. Tudi na sploš-krice in dodala, da ostaja va je bila vesela, da je dobila no moram biti zadovoljen, optimistka, saj je poleti dobro trenirala. Cilj, končati Tour si je zadala najmlajša, 20-letna priložnost nastopa in si je Utrujenost? Tista prava se predvsem nabirala izkušnje. pokaže Šele po dveh dneh. Po prihodu domov si je vze- ko se telo umiri, Ljudje pri- la dva dni za počitek, v sredo čakujejo, da bomo ležali, a Kranjčanka Barbara jezer- pa je skupaj z B-ekii)o treni- sploh ne. Smo kar dobro šek, ki je takole opisala zadnji res naporen vzpon: rala na RogU, kjer pa so snežne razmere slabe. Tam preživeli. Seveda pa se telo mora regenerirati." VATERPOLO K RAN) Koristno sodelovanje Minuli ponedeljek so v Kranj na priprave prišli vaterpolisti beograjskega Partizana. Ne gre sicer za moštvo, katerega člana sta tudi naša reprezen-tanta Matej in jure Nastran, temveč gre za mlado moštvo, ki ga vodi Nenad Vasrlevski. Pri deiu mu pomaga Mirko Petrovič. V Kranj sta pripeljala sedemnajst mladih igralcev, priprave Partizana pa so izkoristili tudi vaterpolisti do* mače Kokre in 2 njimi že odigrali dve tekmi za trening. Prav tako je dve tekmi odigra- a reprezentanca letnika 1989, i jc vodi Aleš Komelj. Bivanje Partizana v Kranju pa je izkoristil tudi trener reprezentance letnika 1991 Igor Štirn, saj se bodo njegovi varovanci z moitvom Partizana pomerili danes zvečer. Vodstvo Partizana pa je Že pred odhodom domov povabilo kranjske vaterpoliste na trening v Beograd, saj so oboji prepričani, da se mJadI na teh srečanjih la^ko veliko naučijo in da je tak5no sodelovanje 5e kako koristno. 1. M. GORENISKI GLAS petek, 12. januarja 2007 :::: mm : Vil ma.stanovnik 9 Našim dekletom ni V Radovljici so se končale kvalifikacije kadetinj za nastop na evropskem prvenstvu, na Češkem pa bosta nastopili Nemčija in Estonija. Branko Maček na, in očitno je bilo, da se bo- ...................................... sla Z3 drugo mesto, ki je Se Radovljica • Mlade Sloven- vodilo na finale evropskega ke, ki so bile med favoriti za prvenstva, pomerili Sloveni-napredovanje, tokrat niso ja in Estonija. Sobotno tek-bile uspešne. Pravzaprav so mo so bolje začele gostje, a na celih kvalifikacijah odig- so jih naše hitro prehitele. rale le eno slabšo tekmo, Žal Po tesnem porazu v prvem pa je bila prav ta odločilna. nizu (29 ; 27) se Slovenke Uvodno tekmo je naša re- niso predale, a neustavljiva prezentanca, v kateri so vid- Kajalina ni dopustila presene vlogo igrale tudi igralke združe n e eki pe ) es en ice Bled, odigrala pioti Norveški. Igralke s severa Evrope niso bile dorasle našim igralkam, ki so bile mnogo boljše v vseh elementih in so tek- nečenja in zinaga je odšla na Baltik • Slovenija : Estonija o : 3 (• 17, • 22, -18). Predzadnji dan prvenstva so naše kade- tinje zbrale dovolj moči, da so ugnale Latvijo s } : o (16, 10,14), zadnji dan prvenstva mo zanesljivo in hitro dobile pa so v zadnji tekmi kvalifi-s 5 : o (9,10,16). Tudi drugi kadj le dokazale, da bi si zadan na tekmi proti Izraelu so služile nastop tudi v fmalu naše povsem upravičile vlo- evropskega prvenstva. Kade-go favorita. Pod vodstvom tinje iz Nemčije so se mora-Urše Jerala, ki je dobro "zala- le krepko potruditi za zmago gala" z žogami svoje napa- s 3 : o (22,26, 22). dalke, je Slovenija dobila tek- Za Slovenijo so na kvalifi- odličnim predstavam se naše mlade odbojkarice niso kacijah nastopile: Petra Dež- uvrstile na evropsko prvenstvo. / Foto cor^d k.vö^ man, Tjaša KikelL Monika mo s 3 : o (II, II, 20). Že po derbiju prvega kro- ga med Estonijo in Nemčijo Čančar, UrSa Jerala. Meta Manica Bombek Bule. Elmi- Sara Hutinski (Nova KBM pa je bilo jasno, da je ekipa rala (Jesenice Bled), Tea Le- na Handanovič (Šentvid), Branik), Sara Valenčič (Ko-Nemčije izvrstno pripravi je- narčič, Lea Urbančič (Vital), Ana Skarlovnik (P reva I je), per). ODBOJKA Rftoovg tcA V prvem polčasu zmaga za Autocommerce v osmini finala evropskega pokala Top teams so odbojkarji Autocommerca minulo sredo zvečer v nabito polni dvorani v Radovljici gostili moštvo Ferenbahce iz Istambula, Dvoboj $0 državni prvaki odlično začeli in ga tako tudi končati. Največ teždv so imeli v drugem nizu, ko se na začetku Turki niso dali, nato pa so domačini znova vzeli vajeti v svoje roke in ga tudi dobili. Tudi v nadaljevanju tekme gostje niso našli prave obrambe za res razigrane Blejce, tako da so se na koncu morali sprijazniti s porazom 3 : o (16,20,19). Z domaČo zmago pa je ekipa Autocommerca opravila šele pol naloge, saj jo za napredovanje v četrtfinale Čaka še povratna tekma v Turčiji. V. S. ZABAVA V KRANJSKI GORI Prireditveni šotor Arena, Kranjska Gora Petek, 12.01.2007, od 19.00 Podelitev priznanj iole smučanja intersport B«rr^lk. ob19.30 P<«dstaNHt«v modnih oblačil I ntersportovih znamk, ob 20.30 VIMTEfifiPOfVr Vesna Pisa rov I ć koncert 5 sp re mlj eva Ino skupino ob 21.00 Sobota, 13.1.2007,od 16.30 Smučarska zabava zanimatorji, ob 16.30 2Iva glasba, ob 20.30 Happy hour Nedelja, 14.1.2007, od 16.30 Spoznajmo $e Predstavrtev Kranjske Gore OJ party Happy hour VSTOP PROST! VABLJENI! hifc holidays Kranjska Goro Kmalu // Prva liga // Od 1. januarja poteka prestopni rok za nogometaše in tudi pri kranjskem Triglavu je že neka/ sprememb. Kmalu pričakujejo tudi pomembno odločitev o izgradnji nove tribune. Vi lm a StaKO vnik ja res nevarna, strokovne Dosedanje s predsednikom ....................................... analize so pokazale, da ob- Brankom Svojem je v treh Kranj - Kranjski nogometni jekt ne ustreza nobenemu letih dela popolnoma preu- drugoligaŠTriglavGorenjska standardu. Dosedanja mest- redilo delovanje kluba, ki je je letošnje leto začel z neka! na oblast ni zmogla odloČiti tonil v dolgovih. Zdaj ie to zanimivimi dogodki- Od 1. ne o prenovi ne o izgradnji • januarja namreč poteka pre- računamo, da bo klub z eno n stopili rok in tako je mladi, Kran) končno dobil človeka vre» nogometnih šol v državi in z vpetostjo v gorenjski prostor, komaj i^-ietnj reprezentanl den osrednji Športni ob- Za igralce Triglava se zani- Miral SamardžiČ prestopil v jekt/' pravi direktor kluba majo tudi tuji klubi, Kranj NK Maribor Branik, v Kianj Miran Šubic in dodaja, da je in Gorenjska pa si zagotovo pa je iz Šenčurja priSel vratar to želja atletov, nogometa- zaslužita prvo ligo: "Gospo- Milol Popivoda (sin nekda- Sev in Športne javnosti: "Ni- darstvo v našem okolju lah- njega asa Danila Popivode). mamo ne ogrevanja, v ko« ko reši ta problem, klub je člansko moštvo je že začelo palnicah tekajo podgane, zdrav in po množičnosti priprave na novo sezono, vse skupaj je na trhlih teme- eden največjih v državi," klub Da letos Čakajo po- Ijih • 40 let smo Čakali, zdaj pravi Šubic in pojasnjuje, da pa membne prelomnice. "Vsi pričakujemo končno odločitev o izgradnji nove tri- pa je Čas za konČuo odločitev!" bodo oblikovali tudi poseben odbor "Prva liga", kjer ND Triglav 2000 bo v fe- naj bi bili ljudje, ki se zave-bxine v Kranju. Zadeva posla- bruarju dobil novo vodstvo, dajo, da Kianj in Gorenjska zaostajata tudi na tem področju. Prek joo aktivnih igralcev in okoli 170 otrok v nogometni Šoli do osmih let so razlogi, ki nogometnemu Triglavu letos zastavljajo ambiciozne cilje, äanl so vrhu 2. SNL in naskok na prvo ligo je trajna naloga kluba: "Imamo skoraj same domače igralce in prihajajo novi, Triglav Gorenjska je klub vse pokrajine, Kranja pa Še posebej. Zato za pomlad obetamo boj za vrh, Direktor NK Tridava Miran Šubic je prepričan, da je za preno- borben in hiter nogomet,*' vo prostorov na kranjskem ^dionu zadnji čas. /f^t^.ccvi načrtuje trener Uroš Bučan. d 01 ' ni 200? ^ « .■CO. 14:15 14:13 12:00 14:00 à pri nt Ženske Šprint moékl Zasledovalno ionske Zailedovalno moški SkupInakI fttart ienake Skupinski itart moiki i VSTOPNICE 19 KOMPAS } } 1 Ü DK6 •zmoocma 10 K o I Simon. -slas .st GORENISKI GLAS , 12, ianuana 2007 NESREČE v Kranj Stopil pred avto v ponedeljek ob 18.40 se je na Planini zgodila prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena 51-letna voznica osebnega avtomobila In 63-letni pešec, oba sta Iz Kranja. zapisala policija, /e voznica peljala z neprilagojeno hitrostjo, peiec, k) se je v nesreči hudo ranil, pa je nepravilno prečkal cesto. KranjČanka je z osebnim avtomobilom vozila po ulici Planina v Kranju. Ko je pripeljala v neposredno bližino stavbe Planina 64, je z njene leve strani cesto zunaj prehoda za peice prečkal S^-letni Kranjčan. Voznica je takoj, ko ga je opazila, pričela zavirati, vendar ji zaradi neprilagojene hitrosti vozila ni uspelo ustaviti pred pešcem, zato ga je s prednjim delom vozila zadela v bok. Kranjčana je vrglo na pokrov motorja, kjer je z glavo udaril v vetrob-ransko steklo, nato pa je padel na vozišče. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali v Splošno bolnico na jesenke. S. S. Jesenice Talina ušla iz peći v torek ob 6.30 je v enem izmed obratov jeklarne Acroni na Jesenicah prišlo do tehnične napake na zamašku ponvice na elektro peči zato se je iz peči izlila večja količina jekla. Zaradi visoke temperature je talina, ki so jo kasneje ustrezno ohladili Šele gasilci, poškodovala tudi nekaj električnih strojev v bližini peči. Nihče od delavcev ni bil ranjen, izlitje taline pa je Acroniju povzročilo za približno 15 tisoč evrov gmotne Škode. S. S. KRiniNAL Kran) Vlomil v lokal Neznani storilec je v noči na sredo vlomil v goslinsk na Jezerski cesti v Kranju, iz lokala je odnesel digitalni fotoaparat, tri črne denarnice s po ^o evri drobiža in nekaj steklenic žgane pijače. Škoda je ocenjena na okoli 400 evrov. Kran), škofja Loka Kraji avtomobilov v sredo popoldne je nekdo s parkirnega prostora na območju Labor v Kranju odpeljal osebni avtomobil 6MW 525 D, let* nik 2005, srebrne barve in z registrsko Številko KR T4-790. Lastnik je vrednost ukradenega avtomobila ocenil na približno 33 tisoč evrov. V noči na torek pa je nekdo s parkirnega prostora na Partizanski cesti v Škof)! Loki odpeljal osebni avtomobil Audi A4 Avant 1.9, svetlo sive barve in z registrsko številko KR H9'336- Lastnik vozila je bil s tem oškodovan za 17 tisoč evrov. RAOOvgtcA Vzel denar in zlato Neznani storilec je v sredo vlomi! v stanovanjsko hlŠo na Zgornjem Otoku. Po pregledu vseh prostorov je s seboj vzel več zlatih predmetov in 800 evrov gotovine, Lastnika je s tem dejanjem oškodoval za približno tri tisoč evrov. Kranj Na kradel za 550 evrov V noči na ponedeljek je neznani storilec na območju Rupe vlomil v tri osebne avtomobile In iz njih vzel avtoradia, torbico z dokumenti in manjšo vsoto denarja. S temi dejanji si je nezakonito pridobil za koristi. 550 evrov premoženjske Kranj Izbral je golfa v noči na ponedeljek je neznani storilec na Trgu Prešernove brigade v Kranju pristopil do osebnega avtomobila znamke Volkswagen Colf 1.4, bele barve in registrske številke KR 73-44A, Vozilo je na neznan način odprl, spravil v pogon in se z njim odpeljal neznano kam. Tat je lastnika oškodoval za okoli šest tisoč evrov. S. S. Šestdeset tisoč klicev na leto V kranjskem regijskem centru za obveščanje prejmejo na leto 60 tisoč klicev na številko za klic v sili 112, ki jo v Sloveniji uporabljamo že deset let. Simon Šubic ft * * Kranj - Prvega januarja je minilo deset let, odkar 50 Sloveniji (med prvimi v Evropi) uvedli enotno evropsko številko za klic v sili 112, ki je zamenjala dotedanje interventne številke 93 (reševalci), 94 (gasilci) in 985 (center za obveščanje). Številka 112 je torej namenjena vsem» ki potrebujejo kakršnokoli hitro pomoč reševalcev • gasilskih, zdravstvenih, gorskih, jamarskih in podobno, medtem ko na številki 113 prikličete operativno komunikacijski center oziroma o. Kdorkoli torej zavrti vse bolj poznano trimestno klicno številko in ga glas na drugi strani ogovori s "112, klic v siii'\ vstopi v enoten sistem Jernej Hudohmet: 'V kranjskem regijskem centru za obveščanje na leto prejmemo 60 tisoč telefonskih klicev. Nekateri so na žalost tudi lažni." / ^0(0 corazd za odkrivanje in spremljanje podvodne reševalne službe, gi katerih se izvede približno naravnih in drugih nesreč, enote reševalnili psov, enoto 1.800 gasilskih intervencij, alarmiranje in vodenje reše- za varstvo pred neeksplodi- 3.300 intervencij nujno me- vahiih akcij. Vtem sistemu v ranimi uboj nimi sredstvi ter dicinske pomoči, približno opozarja H udohmef. kraj nesreče opiše čim bolj razumljivo. Torej kot nekomu. ki Še nikdar ni tam Sloveniji deluje trinajst Re- kar 126 gasilskih enot, od ka- 160 posredovanj gorskih re- kranjskem regijskem * * « gijskih centrov za obvešča- teriii sta dve poklicni - v Kra- Sevalcev in 100 reševanj s centm, v katerem poleg nje- nje, ki delujejo pod okriljem nju in na |esenicah," je po-Uprave RS za zaščito in reše- iasnil Jernej Hudohmet, pomočjo helikopterja. "Klic na 112 lahko reši živ- ga delajo še njegov nik in sedem vanje. Mednje sodi tudi cen- vodja kranjskega regijskega ljenja, zato je zelo pomemb- večkrat prejmejo tudi latne ter v Kranju, ki deluje na lo- centra. Vsakodnevno kaci j i gasilsko reševalnega centra na Bleiweissovi iilid • * re gli- ski center tudi kontaktira s no. da zna klicatelj čimbolj prijave nesreč. "Reševanje ta-opisati osnovne podatke o kih primerov predamo poli- 34 v Kranj u. komunahiimi podjetji (npr. nesreÒ. Torej, kdo kliče, kaj. ciji. Vsak lažni klic je namreč težave s pitno vodo), inšpek» kje in kdaj se je zgodUo, koli- za nas breme in nam jemlje "Regijski center za obveš- cijskimi službami in podo- ko je ponesrečencev, kakšne dragoceni čas. lahko bi se čanje v Kranju je za ljubljan- bno, zadolženi pa so tudi za so njihove poškodbe in kakš- zgodilo, da bi zaradi ukvaria- skim drugi največji v državi, javno alarmiranje. ne so okoliščine na kraju ne- nja z lažno prijavo ogrozili tako po številu klicev kot po Čeprav se Se pogosto zgo- sreče. Le tako se bo naš ope- življenje nekoga tretjega, ki specifičnosti intervencij, Po- di, da klicatelji ne vedo na- rativec hitro odločil, pomoč je resnično hudo ponesre-krivamo 18 občin s približno tančno, koga so poklicali na katerih reševalnih enot je po- čen," je pojasnil Hudohmet. 200 tisoč prebivalci, osem Številko 112, pa se število kli- trebna. Dokler še nimamo Več informaci j o sistemu var-postaj nujne me<üdnske po- cev na regijski center vsako usposobljenega avtomatič- siva pred naravniini in drugi-moči, deset postaj gorske re- leto povečuje. Na leto tako v nega lociranja klicatelja, kar mi nesrečami ter številki 112 Sevalne službe, jamarsko re- Kranju prejmejo že približ- sicet že obljubljeno. lahko preberete na spletni Ševalno službo, dve enoti no 60 tisoč klicev, na podla- zelo pomembno, da klicatelj strani www.sos112.si. Prijeli nasilne mladoletnike Domžalski policisti sumijo sedem najstnikov iz Domžal, da so grobo pretepali svoje vrstnike in jih tudi oropali. Simon Šubic tri sedemnajstletne Domžal- naj jima pokaže denarnico. Domžale - Domžalski policisti SO kazensko ovadili sedem na j stoikov iz Domžal in okolice, ker iih utemelje- Čane, enemu pa so tudi vzeli mobilni felefon. V noČi na Iz nje sta potem vzela bančno kartico in oškodovanca 10, december sla osumljeni prisilila, da je Šel z njima do no sumi)o, kaznivih dejanj nasilništva. petnajst- in Šestnajstlelnik na Ljubljanski cesti v Domžalah zgrabila sedemnajs- tletnega Domžalčana in ga ropa, velike tatvine in izsilje- skušala zvleči v garažni del vanja. Čeprav so Štirje stari stanovan Oško- bližnjega bančnega avtomata in vtipkal osebno kodo. Osumljenca sta nato z njegovega računa dvignila 35 tisoč tolarjev (137,5 evra). Ko so domžalski policisti šestnajst let, dva petnajst, dovancu se je uspelo iztrgati zbrali dovolj dokazov in ugo- eden pa je komajda polnole- in pobegniti, vendar sta ga tovili identitete mladih nasil- ten, je večina že dobro znana čez čas dohitela. Iz žepa sta nežev, so trem šestnajstletni- polidji, saj jih je v preteklosti mu vzela okoli pet risoČ to- kom in osemnajstletniku od- že obravnavala zaradi podo- larjev (20,83 evra). vzeli prostost in jih pridržali. bnih dejanj. Dva šestnajstletna osum- S kazensko ovadbo so jih iz- Na siJvestrsko noč je tako Ijenca sla 16. decembra po- ročili preiskovalnemu sodni- šest ovadenih skupaj s še ne- noči na Ljubljanski ulici ku, ki jih je po opravljenem znano osebo sredi Domžal Domžalah od šestnajsdetne- zaslišanju izpustil na pros-brez vzroka grobo preteplo ga Domžalčana zahtevala, tost. Brezje Na Brezje po avto Neznani storilec je v noči na torek pristopil do osebnega avtomobila Renault Megane 1.5, kovinsko srebrne barve n registrske Številke LJ Y2- je bil parkiran pred stanovanjsko hišo na Brezah. Vozilo je na neugotov-jen način odprl, motor spravil v pogon in se odpeljal. Lastnika je oškodoval za ibi žno 12 tisoč evrov. Ziri Vlom v počitniško hišico V noči na torek je nekdo vlomil v počitniško hišico na območju Rakovnika. Iz notranjosti je vzel solarno napeljavo s koEektorji in akumulatorjem za razsvetljavo počitniške hišice. Lastnika je oškodoval za približno 800 evrov. S. Š. 84 Priloga Gorenjskega glasa Leto 2007 bo za Slovence prvo leto "življenja'' z evrom in izvajanja davčne reforme. Reforma ni tako korenita, kot so si želeli bolj liberalno usmerjeni reformisti, a vendarle prinaša nekatere pomembne vsebinske spremembe in administrativne poenostavitve. Za obdavätev letošnjih prejemkov bodo davčni zavezanci prihodnje leto prejeli od davčnega urada že informativni izračun dohodnine, ki bo postal dokončna odločba, če mu zavezanec ne bo ugovarjal. V vasa C vfto Zaplotn i k Delo letos ne bo več tako obdavčeno, kot je bilo doslej Dan D(ohodnine] se poslavlja niso plačevali akontacije do- dneh ne bo ugovarjal, postal odstotka prejemkov. Zave- hodnine niti niso uveljavljali dokončna odločba o odmeri. Davčni zavezanci so se že olajšave za vzdrževanega Če zavezanec z obdavčljivimi driižinskega člana. Za davč- doho'dki do konca maja no bolj "razgibane" zavezan- 2008 ne bo prejel informa- zanci bodo do pol odstotka dohodnine lahko namenili za humanitarne, dobrodelne. kulturne, ekološke. in po čemer je Slovenija iz- pogosto spraševaU, za- ^ stopala v Evropi. Dohodld iz davčni urad sam ne ^^ ^ dohodninska napoved, tivnega izračtma, bo moral športne in druge namene ter zaposlitve, iz dejavnosti ter iz «dmeri dohodnine, ko pa ki jo bodo morali oddati do sam vložiti napoved do 30. za fmanciranje političnih kmetijske in gozdarske de- razpolaga z vsemi podatki o konca aprüa, morda že tretja }unija. Davčni organ ne bo strank in reprezentativnih javnosti so bili še lani obdav- njihovih izplačilih, letošnje ^ nizu letošnjih davčnih na- sesUvü informativnega izra- sindikatov. leto bo očitno prelomno, saj ^^^^ Zavezanci, ki so lani čuna za zavezance z manj bodo zavezanci do konca oddafali v najem hiše. stano- kot 2.800 evri obdavči j ivega Oprostitev za prvi dedni kov, letos ie razpon med naj- pre)eh po pošti od poslovne prostore, dohodka in za upokojence, .^d ostala nižjo in najvišjo stopnjo ob- ^avčmh uradov napoved z zemljišča, opremo, bivalnike ki imajo poleg pokojnine ' davčitve bistveno nižji in že vpisanimi podatki o izpla- in prevozna sredstva, mora- manj kot 80 evrov drugih ob- znaša od 16 do 41 odstotkov. ^»odo potem le ^^ j, januaiia oddati na- davdjivih dohodkov. čeni po zelo progresivni stopnji, od 16 do 50 odstot Zaposleni bodo spremembo Preverili, ter sami vpisali še v dohodninski lestvici prvič f»^^« za uveljavljanje mo poved za odmero akontacije dohodnine od dohodkov iz Pri obdavčitvi prometa nepremičnin je osnova za davek prodajna cena, novost Spremembe pri olajšavah je v tem, da ta ne sme več kot za petino odstopati od pos- občutili pri januarskem iz- olajšave za vzdiževa- oddajanja premoženja v na- plačilu plač, najbolj se bo po- dnjžmske člane, za reše- februar pa je zadnji Kaj je še prinesla davčna plošene tržne vrednosti, ki znala v žepu tistim z najvišji- ^a^)® stanovanjskega pro- ^ok za oddajo napovedi za reforma, ki letos že velja? Pri mi plačami. blema in za vlaganja v različ odmero dohodnine od obre- dohodku iz dejavnosti so jo bodo ugotovili na podlagi zakona o množičnem vred- Davčni Čeprav so bili lani ob spre- namene. Ce je bil doslej g^j bančnih depozitov ter prag za ugotavljanje davčne notenju nepremičnin. DavČ- 31. marec "dan D(ohodm- kapitalskih dobičkov ob osnove z upoštevanjem nor- na stopnja ostaja enaka kot ne}", ko ie bilo treba oddati podaji vrednostnih papir- miranih odhodkov dvignili doslej, i-odstotna, obdavčit-Z3VCZ3riCl so S6 plačane plače kot evropsko dohodninsko napoved, bodo deležev in investicijskih na 42 tisoč evrov oz. približ- ve pa so oprostili prenos ne- jemanju davčne reforme "pritiski", da bi davek na iz- ^ , . posebnost odpravüi takoj, se zavezanci napoved lah- kuponov. no na deset milijonov tolar- premičnin pri razdelitvi pre- zc dosicj je vlada odloČila za postopno ^^ od m^s^»*«-«-», «vgntK.,, oj->s. J-ia m lailiC. I >_» ZnOtra], ki ni se ni bHa do konca zgrajena, bilo tudi pri nas. Ker so Mo- sta zato, ker sta nepremični- djskega načrta, ki ga je pred mnenju Marte Kalpič Zalar 1 . Za dokončanje naselja je vensi odvzeli deset stano- no kupila pri Mebles Inženi- dobrim letom spr^'el medvo- pa ta tožba ni utemeljena, ODremenjena. Abanka vipa v soglasju s ste- vanj, to podjetje ni imelo ka- ringu in ne direktno pri Me- ški občinski svet. Ta predvi- saj plomba Knifičevih po Čajno upraviteljico Meblesa pitala, s katerim bi lahko do- blesu, praktično "izbrisana", deva tudi gradnjo novih šest- njenem ni nobena ovira za najstih stanovanjskih objek- izpolnitev prevzetili pogod- ljubljanskega okrožnega so- ne," meni Hreščak, na vpra- večji kupec "izbrisana" tudi tov, ki bi jih zgradil novi in- benih obveznosti. Dodaja Še, iem 10 pa IMS in stečajnim senatom končalo naše nepremični- predvsem pa, da je kol naj « y 1 * a j i^UiJ a-aa.9r« vg« WC^VMtVgCI ov IliClU i i > T "CZJ Ll. l>UUfl|d dC, prepiacai in diSča oktobra 2003 izbrala šanje, kje je potem denar, ki Movensa, "Afera Zbiljski gaj vestitor, Gradiš skupina G. V da če bo sodišče odločilo, da 1 gradbeno podjetje Gradiš in- so ga kupci plačali Mebles je primer nepoštenega, ne- prvi fazi pa bi investitor mo- so Knifičevi upravičeni do IZgUDlI na ženiring (danes Gradiš Sku- Inženiringu, pa odgovarja: pravičnega, nemoralnega in ral dokončati prometno in ločenega poplačila, je za po- j ^ y pina G). "Movensa, kot glav- "Mebles inženiring je vse te diskriminacij skega sloven- komunalno energetsko in- plačilo terjatve teh upnikov deSettlSOCe m kupec nepremičnin pri nepremičnine Meblesu pia- skega sodstva, ki je v sodelo- frastrukturo, kar bi omogoči- po sklepu stečajnega senata , Meblesu in njenih 54 kup- čal z asignadjami, torej di- vanju z Abanko povzročilo Io normalno uporabo prebi- znesek za njihovo poplačilo cev, ki smo kupili nepremiČ- rektno Abanki, ki je Meblesu ogromno Škodo oškodova- valcem v že vseljenih objek- rezerviran. evrov. H GORENJSKI GLAS petek, 12. januarja 2007 CESTE Razgledi Pretekla jesen je na področju prometne infrastrukture prinesla pomembne novosti. Pri pripravi državnega proračuna za prihodnji dve leti je veliko večji poudarek na gradnji državnih cest, v Resoludji o nacionalnih razvojnih projektih 2007-2023. pa je namenjenih prav cestam in železnici daleč največ sredstev. Zanimalo nas je, kaj to pomeni za Gorenjsko. Državne ceste bodo ve ko • v v sce Ianez Božič, minister za promet Štefan Žargi njena vrednost 1,446 miiijai- da postopoma "spravimo" na ..............................................................................de evTOv) in dodatni avtocest- evropsko raven tudi dilavno Katero prometno področje ni program (ocenjena vred- cestno omrežje, ki je zaradi v Sloveniji najzahtevnejše? "Največ pozornosti je seveda namenjene cestnemu nost 1,362 milijarde evrov). II premajhnih vlaganj v preteklih desetih letih zelo slabo. V Sloveniji je mogoče veČ- marsikje celo obupno." prometu, kjer se obseg del iz- krat sli£ati mnenje, da so dr- Resolucija o nadonalnih raz* redno povečuje, zlasti pri žavne ceste zanemarjene na vojnih projektih 2007-2023 v letu račun uresničevanja nacio- na področju državnih cest gradnji avtocest. Samo v len 2006 smo vložili 170,5 mili j arde tolarjev "Po mojem globokem stoikov več kot v letu 2005. V . . letu 2007 bodo ___ prepričan U segla skoraj 200 milijard nalnega programa izgradnje opredeljuje tudi tako imeno-avtocest. Ste morda uspeli iz- vano četrto razvojno os, ki Četrta razvoj na boljšati razmerje med vlaganji v avtoceste in ostale državne ceste? "Vzporedno z gradnjo avto- "Tako sem sam poimeno-cest poteka tudi intenzivno val cesto od Ljubljane do Tol- naj bi om<^oäla boljšo pove* zavo med Gorenjsko m Primorsko. larjev, s dJjem, da se do leta 2008 konča osnovni avtocestni program • izgradi v ce- ukrepanje na državnem cest- mina in naprej do Vidma v za financiranje iz struktur- loti avtoceste na 5. in 10. ev- nem omrežju. Ministrstvo za ropskem koridorju. Na Go- promet jeza ukrepe na nado- Italiji, ki bi Gorenjsko prek idrijsko-cerkljanskega ob- 'Meseca novembra 2006 je nih skladov EU na povezavi bil storjen že tudi prvi korak: Posočja z osrednjo Slovenijo sklenjena je bila pogodba za izbolj š ala le renjskem to seveda pomeni nalnem dižavnem cestnem močja povezala s Posočjem sta; projekt posodobitve cest- začetek gradbenih del ki ob- povezave med dokončanje preostalega odseka Vrba-Podtabor. Sredstva omrežju v letu 2006 nameni- In naprej z Italijo. Po mojem Io4i,7niilijardetolarjevali27 globokem prepričanju ta ce- ne povezave Jeprca-Zminec-Želin; in projekt posodo- segafo pripravljalna dela in ureditev križišča na Ljubljaii- V skupni višini dobre milijar- odstotkov več sredstev glede sta ne bi izboljšala le poveza- bitve cestne povezave Želin- ski cesti. Vrednost del je 329 temi regijami, de evrov so bila zagotovljena na realizacijo v letu 2005. S ve med temi regijami, ampak Peršeti-Kobarid-RobiČ Naj milijonov tolarjev, od tega je ... z zakonom o soglasju in po- spremembami proračuna za bi omogočila zlasti enako- poudarim, da bodo s temi 250 milijonov tolarjev prispe- ampaK 01 ro§tvu za najem kreditov in leto 2007 pa se za programe memejši regionalni razvoj in ukiepi odpravljena ozka grla, vek Direkcije Republike Slove- , , izdajo dolžniških vrednost- državnih cest načrtuje 51,5 boljšo navezavo na medna- izboljšani tehnični elementi nije za ceste in jo milijonov omogočila zlasti rnh papirjev, v Resoluciji o milijarde tolarjev ali 23,5 od- rodno omrežje, hkrati pa cestne povezave ter izboljša- toiarjev prispeva občina Škofja nadonalnih razvojnih pro- stotka več sredstev glede na zmanjšala tudi stroške upo- no stanje vozišča." enaKomeme) si jektih 2007-2023 so s podro- veljavni proračun 2006, torej rabnikov in povečala zaneslji-čja cest predvidena vlaganja v skupaj 57 odstotkov več v letu vost transportnega sistema. Loka. Ob tem bi želel povedati še to, da sem kot pristojni Obvoznica Škofje Loke v Po- minister že dal pobudo mi- refflOnalm modemizadja državnega 2007 glede na leto 2005. Me- Projektna predloga Minis- Ijansko dolino se bo po veČ nistrstvu za okolje in prostor cestnega omrežja na priori- rüm, da ti podatki več kot ^o- trstva za promet za Državni kot 30 letih končno le začela tudi za izgradnjo "selške ob- razvoj. temih razvojnih oseh (oce- vomo pričajo o naši riameri, razvojni program 2007-2013 graditi? voznice", za kar je minister Evroje tu 26 Računalnik in jaz Pred nam i je Še zadnji konec Ijate si, kaj vse je hUo potreb no rom. Vse ostalo je plastika, do- pouaani v om reijt in se nadzi- poteka samodejno. Kot h i paČ tedna, po katerem bo n^ii tolar prilagoditi in spremeniti. Vse dana je le Še baterija za napa- rajo iz enega centra v Sloveniji, zamenjali državo in živeli v ne- nepreklicno odšel in ho k še lep računovodske in knjigovodske janje. Mikroäp je tanka plo§ä- Prav zato je bilo mogoče, da so kem drugem sveiu. Zdi se, daje spomi nek. Tudi pri nas je zap- progra me. blagajne, vse progra- ca, ki prevaja električne signale, programsko opremo spremenili lodai cvro.Jaz irruim z njim še kar nekaj težav, še vedno ma- mreč nimam občutka vredno- me za izdajanje računov in Signai potuje v mikroäpu pre- druge finančne programe. Ogromno dela za podjetìa, ki ko množice stikal, ki se odpirajo in zapirajo, kot da bi priži- sti. feo vidim znesek napisan v ponujajo tovrytne storitve. In se- gali in ugfišali luči. Vsak zapis evrih. Pomagam si z cvro kal- veda ogromen zaslužek. Vseka- na zaslonu evro kalkulatorja k ulato nem, ki mi z neske pre- kor pa je in vest icija n ujna, a predstavlja določeno kombina- na enem mestu in jo nato po omrežju razposlali na vse ban-komate. Operacija je bila izvedena v zào kratkem času. Podobno vdja za vse POS terminale in računalnike v bankah. prilagoditev vseh teh naprav še najmanjši zalogaj. Težje gre in bo Šlo to v tuišik glavah. Teh ni moČ naenkrat vseh pre-programirati na nov sistem. Prehod je posUtpen in težje ga je nadzirati. Veliko bolj zahtevno Robert Gu^hn računava v iolatje. Takomajh- vredna vsakega ^a. Ročno ob- äjostikai Prav tako in nič dru- Tudi za njih so centralno spre- je delo in obvladovanje ljudi, kot na naprava, pa zna biti tako vladovanje takih sprememb in gflče dduj^opravi računalniki, menili programsko opremo in pa je to mogoče delati z raču-zelo koristna. Mislim, da bom prilagoditev bi vsekakor prive- !e daje mikroäpov več in so ti jo nato preko omrežja le razpo- nalniki. Računalnik ima fitnk- še kar nekaj Časa cene preti^ar- dia do zloma poslovanja. Ra - bolj zmoéjivi. jal v tolarje. A kot vsega, se Čunulnik je pri tem zelo dobro-bomo navadili tudi tega in došel in nujen pripomoček. V Sloveniji imamo okrog tisoč petsto É^anfeoma^oi». Navse^ slali naokrog. Po pomoč pri privajanju na evro se lahko obrnete tudi na dje, iri smo mu jih vgradili. Človek pa je zelo komplicirano in samosvoje postrojenje. Zato pa čez Čas pozabili na tolar. Sicer Država nam je vsem poklo- je bUo potrebno spremeniti na- spletno stran http://ww.evro.si. pravim, da so računalniki le pa so trgovci dolžni še do 1. ju- nila računalnike, evro kalkula■ stavitve, da prikazujejo evre in Tu najdete informacije o evm, naše orodje in so, v primerjavi z lija 2007 dvojno označevati tone. S tem smo vsi, hote ali ne- omogočajo dvigovanje gotovine o prehodu na evro, o preraču- ljudmi, zelo enostavni. certe in izdajati račune z zne- hote, postali del informacijske vevrih. Si predstavljate, kako bi navanju in zaokroževanju. Upam, da Čez Čas ne bomo skom tudi v U/laijih. Tako tudi naše življenje lažje. družbe. Naprava je majhrxa in bilo videti, če bt na vsakem Zapisana je kopica uporabnih spet priča prehodu na neko priročna. Njena cena je pod bankomatu morali scrvisei^i informacij, tako za posamez- drugo denarno valuto. Ko se Poleg trgovcev, ki so z "za- 2^0 uMirii oziroma približno i osebno izvesti pop ra vke? Misija nike kot tudi za podjetja. ukvanamo z denarjem, nas to okroževanjem " cen lepo zasl u- evro. Kako, da je tako poceni ? nemogoče. In prav v tem je Brez računalniške opreme bi običajno precej drago stane. žili, so imela velik profit od evra njej se skriva le mikročip, v prednost sodobnih informacij- bil prehod na evro zeb zahtev- Pesem "Daj mi jurja", pa bo tudi podjetja, ki se ukvarjajo s katerem je zapisano menjal no sfeo kom u n: kad/skih tehnolog no in dolsjtrajno dejanje. Tako po trebno vseeno prepes niti v prcgrflfniran/em. Kar predstav- razmene med tolariem in ev- iw povezav. Vsi bankomati so pa je to nadzorovan proces. "Daj mi 4,17 evra". ■J GORENISKI GLAS petek, 12. januarfa 2007 CESTE Razgledi bnik dal pobudo Občini Škof-ja loka za izdelavo lokacijskega načrta." mimr nico, kjer se v vižini sedanjega iaižišča za Presko priključi na sedanjo glavno cesto, do Med» Veliko zanimanja je hidi za nega je predvidena razširitevv naän preboja med Gorenjsko Štiripasovni co, skozi Medno in Primorsko s predorom pod je predviden potek med seda-Kladjem. le že znana trasa? njo glavno cesto Ln železniško "Za odsek Cerkno-H otavlje prc^o. Po terminskem planu, ki ea ie orioravilo ministrstvo Predvidena pomembnejša dela na cestah po Gorenjskem Oblina Bled lahko odkupili vsa potrebna zemljišča ter pri Obvoznica Bled (jug): letos bodo začeli pridobiva- noveliran projekt za gradnjo. ti projektno dokumentadio. Gradbena dela za . . ^ obvoznko so na podlagi predinv^ticijske zasn> Kranjska Gora "Glede na rezultate vrednotenj a na celotnem ve ocenjene na približno 5 miÜiard tolarjA'. Cesta Kranjska Gora-VršiČ: V planu je predvi so predlagane Stiri variante nove cestne povezave. Trenut- predvi Obvoznica Bled (sever): pobuda ministrstvu dena postopna preplastitev regionalne te ce- odselCLl za okolje in prostor za pripravo državnega lo- ste. V iaa'skem letu je bU zaključen odsek do Vladi no je izdelan program pripra- den sprejem sklepa o naj« ve Državnega lokacijskega na- ustreznejSi vi črta. V fazi oddaje del je okolj- RS v januaiju sko poročilo, gradbeno teh- Uredbe c kacijskega načrta. Občina Bohinj skoraj 6. kilometra, v letošnjem pa bodo izve- naveZOVSlne dii gradnjo na naslednjem odseku. Odsek regionalne ceste je bil v zelo slabem stanju in CeSte JeprCa- Hrfcivnpm Bohinjska Bistrica (jelovška cesta); predvide- & ^«J® ^^ preplasöü z vzdrieval- nični del variant ter njihovo skem načrtu pa je predvider na ureditev skozi naselje Bohinjska Bistrica; ninii deli. Zato so morali izvesti zahtevnejša StaneŽlČe-BrOfl pripravljen sporazum s sofinanciranju, do- dela na sanadji spodnj^ ustroja, -^rrÄd - .e.,.™ „„.s „,... je predlagan Študij bo izdelan predlog izbora najbolj optimalne vari sama izgradnja odvisna o« r^žnoffti in načinov finand polaganju z zemljišči. Rekonstrukcija ceste skozi naselje Jereka: tnem delu tudi odvodnjavanje. ante, za katero bo nato izde- ranja, menim pa, da bo moral P" Občina Naklo potek V lan Državni lokacijski načrt" imeti ta projekt pomembno Če se vmeva Še k zadregi z do- prioriteto. " Občina Cerklje na Gorenjskem Rekonstrukcija glavne ceste Kranj-Spodnji Kn)0šče Nakk): Direkdja RS za ceste je prido- ŠtUlpaSOVni bila izvedbeno projdctno ter Investicijsko doku- . ji * »» mentacijo za rekonstrukcijo krožnes križišča 1ZV€QD1. stopom Gorenjcev v Ljublja- Gradnja cest je zagotovo po- Brnik: v sodelovanju z Letališčem Bmik ter Naklo Na podlag te dokumentaaje no.^e r^ načrtujete? dročje, kjer so Peresi in s Občino Cerklje se vodijo postopki predhod- so p^^ih potrebna do^ V lesoludji o nadonalnem tem tudi pritiski najbolj kon- "ib Pridobljeni so izvedbeni projdcti. zemljišči. Letos so začeb z gradii)o, ki bo kon- programu izgradnje avtocest kretnL Naj bo to ob sprejema- Rekonstrukcija ceste Spodnji Bmik-Zgomji ^ v sredini pnhodnjega lela. so na območju severozahod- nju proračunov, ali in zlasti še Bniik: dokončanje gradnje, Rekonstrukcija nega dela Ljubljane zajeti od- ob volitvah, Kako jih zdržite? bo obstala ureditev enostranskih pločnikov, Občina Radovijtca seki Ieprca-Stanežiče> Stene- "Ob zadnjih lokalnih volit- izgradnjo avtobusnih postajališč in javne raz- Nova cestna povezava med regionalno cesto žiče-Brod, in 1 eprca-Povodje. vah je bilo izjemno veliko svetljave ter obnovo komunalne infrastruktu- Lesce-Kamna Gorica-Lipnica do gjavne ceste Odsek Starežiče-Brod je zajet dela. Poskušal sem biti in pre- Dokončana je izvedbena projektna doku- Lesce-Čmivec: pripravljen investicijski pro- osnovnem programu, med- pri^ sem, da sem uspel, do mentacija za rd(onslnikdjo krožnega križiš- gram in pripravlja se sporazum o sofinand ranju. Izgradnja nove povezovalne ceste mora biti Časovno usklajena z zaključkom gradnje avtocestnega odseka Podtabor«Vrba. tem ko sta ostala odseb zajeta vseh pošten, ne glede na ča v Spodnjem Bmiku. v dodatnem programa Za vse stranicarsko pripadnost V teh tri odseke ie bik s strani minis- dneh sem obiskal zelo veliko Občina Kranj tistva za promet podana pobu- občin in povedal, kaj načrtuje Cesta Hotemaže-Britof: Podpisan je d«^vor da za izdelavo dilavnih lokadj- država, in za vedno resničnih med ministrstvom za okolje in prostor, mi- Občina Sko^a Loka stàh načrtov. Glede na rezvilta- potreb» r^a katere je bilo opo- nistrstvom za promet ter obema tangiranima Cesta KlanČar-Podlubnik: Lani končana prva te vrednotenja na celotnem od- zorjeno, lahko rečem, da smo občinama o pripravi, sprejemu in fìnandra- etapa, letos nadaljujejo z drugo. Finančna seku navezovalne ceste Jeprca- jih pokrili. Bil sem odprt, str- nju priprave medobčinskega lokadjskega na- sredstva bosta zagotovila Ministrstvo za pro- StanežiČe-B rod je pred]agan pen, včasih je potrebno poslu- Črta ter financiranju in izvedbi prostorske met, Direkdja RS za ceste ter občina Škofja potek v štiripasovni izvedbi. Po šati kritike, hkrati pa zavrniti ureditve skupnega pomena - izgradnje regjo- Loka v svojih proračunih na podlagi predhod- pododsekih je predlog naj- trditve, ki niso resnične. Lah- nalne ceste Hotemaže-Britof. V pridobivanju no podpisanega sporazuma o financiranju. ustreznejše variante od Jeprce ko rečem, da bodo v prihod- so potrebne strokovne podlage. Po sprejemu Pogodba bo dvoletna, z rokom dokončanja v do Medvod razširitev sedanje njih dveh letih državne ceste odloka o državnem lokacijskem načrtu pa bi sredini leta 2007. glavne ceste v štiripasovnico, eno veliko gradbišče." ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ Preja 67 IZ STARIH ČASOV Miha NaguČ Bog ve, ali bi na Gorenj' "Bolj ko bo pridna / pozimi skem ie uporabljali besedo predica. / bolj bo rožljala preja, Če je ne bi v zvezi z pod palcem petica." In Še: Giasovo prejo? Preje kot starodavnega ljudskega običaja namreč že dolgo ni več. Začela se je po prazniku svetih treh kraljev in trajala do pusta. Postnemu času ni bila primerna, saj se je med njo do^jalo tudi marsikaj nedo- "Jerice pogače,/poticejedo, lanovi Slovencem j cekine neso. " Ali veste, od kod beseda platno? Od glagola platiti oziroma planoti. To nam lepo razloži proßsor Niko Kuret v Prazničnem letu Slovencev nos vsake gospodinje, m samo hnečke. Le redki so bili kraji na Slovefiskem. kjer se ni predlo in tkalo." Se danes sploh Še kje? Prqe so bile torej gospodarsko opravilo, ki pa je imelo tudi "praznični in izrazito občestveni značaj". "Ne samo mladi svel, vsa vas se je veselila p reje. Preja je nadomeščala pustnega, o tem poroča že (i-^. JCfßyji): "Vsa indoev- prejšnjim rodovom na kmetih Valvasor. Sicer pa glavni na- ropska ljudstva so goji la lan vrsto zabav, k i jih je p ri n^el men preje ni i»ilo druženje v in konopljo. Tudi Sbuani so novi Čas: kino in gledališče, Kolovrat, orodje preje dolgih zimskih večerih, kot si močno cenili platno. Saj jim radio in televizijo. Preja je Predli so do polnoči, potem so se mnoge od predic Še dru-gaČe zapredle s tistimi, ki so jim delali družbo. "Po polnoči pa pospremi vsakdo svojo domov in ji nese preslico do doma. Marsikatera se mu za to tako hvaležno izkaže, da se odloči njemu na ljubo prevzeti in nositi drugo preslico, ki stajo dva hkrati opredla ln ki iz nje nastane podoba njih dveh. Zakaj nekateri teh udvorljivih presličarjev ostanejo kar pri njih ali narobe. danes marsikdo umišlja: njen je bilo do 12. stoletja plačilno imela tudi dobršen delež pri ske omike. Odkar prge ni več, one pri fantih, in spe z njimi razlog je bil gospodarski. Na sredstvo; odtod naš glagol pia- ohranjanju izroäla: pesmi in zanjo v tem po^u še nismo tako sramežljii^o in v tako prejah so izdelovali prejo, iz titi, plačati. Skoraj vse sloven- uganke, pravljice in bajke, našli pravega nadomestila." skrivni, globoki zaupljivosti, katere so tkali platno, to pa je ske pokrajine so skrbele za la- pripovedke in smešnice so pre- Te besede, zapisane sredi šest- da se šele prihodnje leto izve. bilo v časih, ko iz daljnih dežel Še nismo uvažali cenenega tekstila, nadvse dragoceno blago. To ve že gorenjski rojak Valentin Vodnik, ko zapiše: neno in konopljeno prejo, vsaka domačija seje postavljala s centi prediva in številom spre-denih Štren. Polne skrinje platna so bile bogastvo in po- hajale tako iz roda v rod. Še desetih, veljajo tudi jfo let po- kako spodobno so skupaj leža- bolj kakor ličkanju in podo- zneje, v času, ko smo vse bolj li. " Tako je bilo že v Valvasor- bnim jcscnsU m op ravilom gre zaprede ni v spletn o p rejo; ta jevem Času in hvala bogu, da preji posebno velik pomen v pač ni "pravo" nadomestilo vsaj ta oblika pre^e tudi danes življenju in obstoju naše ljud- za Živo zapredenost. Še ni izumrla ... i6 GORENJSKI GiAS petek, 12. januarja 2007 USODE Razgledi Kolikor daleč mi je segel spomin, sem morala sama skrbeti zase, oče in mama sta me prav tako pustila samo, Če sta imela opravke. Red mi kar ^na II Če bi bila Milena Mikiavčič se ga )e končno dobro "za- otroka v rejo, sem nekako nika, jokala, norela po stano- ....................................... del" in da sva jaz in moja spet spoznala, da gre zares vanju, vse sem počela» ker Ko bi imela Ana takrat pankrtka krivi, da je bil on in da ni več Šale, " nadaljuje nisem vedeh, zakaj ima vro- kvasi samovoljno legitimnih ustanov pravne ob meji s Slovenijo ne bo majo za enakopravnost slo- odstranil večjo tablo s slo- države"'. Medsebojno spo- uspelo z zahtevo po dvoje-venske narodne skupnosti venskim imenom krajev in štovanje brez predsodkov in žičnem napisu, se bodo pri- zmerni optimist). Predvsem pričakujejo zanje sprejemljive rešitve. GORENISKl GLAS petek, 12. januarja 2007 ALPINIZEM Razgledi v ponedeljek, 8. januarja, je bila v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani svečana premiera filma Manaslu • Usodna gora Nejca Zaplotnika. Gora / ne Jelena Justin Leta 1996 je Grošelj na Nejčev grob odpeljal Vrh je bil prvi^ dosežen ni mogel nihče predvideti. "Gore, ki tako zareže v dove- vdova Mojca Zaplotnik zaleta 1956, ko je Japonec To- Med taborom ena in dva se kovo notranjost, ne moreš upa svoje doživljanje tegren- Dvorana v Cankarjevem shio Imanishi skupaj s šen» je tistega usodnega 24. aprila pozabiti. " domu je bila ob premieri fd- Gvalzen Norbujem stopil odJomiJ orjaški del visečega Skozi celoten film sprem- ke življenjske izkušnje. VikijU Grošllu je od ideje ma Manaslu • Usodna gora nanj. Prvi Evropejec na vrhu ledenika in ledeni plaz je pod ljamo GroŠljevo doživHenje in scenarija pa do filma po- Manasluja, saj se je z goro srečal kar Štirikrat. V filmu N^ca Zaplotniko skoraj raz« je bil legendami Reinhold seboj pokopal SplitČana An* prodana-Alpinisti, gorniki, Messnerletai972. Vrhjedo- teja Bučana in Kranjčana planinci, ljubitelji divje gor- segel po, do takrat, še nedo- Nejca Zaplotnika. Njegovo nastopi tudi Reinhold Mess- ske pokrajine in "nekoristne- taknjeni južni steni - Tirol- truplo so našli in ga pokopa- ner s svojim pogledom na to ea sveta so si prišli cffiledat ska smer. Vendar v noči se- li med gorami, ki jih je tako kruto goro in s svojim posle- magala Televizija Slovenija, kjer bo le-ta tudi prvič predvajan, v torek, 6, februarja, ob 21. uri. v prihodnosti naj bi posne- premiero .drugega filma v se- stopa je goro zajel vihar in u- ljubil, pod steno gore, ki je dom na Nejca Zaplotnika, ta- U še preostale filme o vseh šti- riji filmov o štirinajstih naj- ginila sta dva člana tirolske prekinila njegovo življenje. krat najboljšega slovenskega rinajstih najvišjih vrhovih višjih vrhovih sveta. Prepri» odprave Franz Jäger in Andi Naslednje leto se je Viki himalajskega plezalca. Lani sveta. V letu 2005 je bil po- čaria sem, da je večina obis- Schlick. Ogromen plaz, po- Grošelj skupaj s Stipetom je v Nepalu tudi potekala sve- snet Mahüu-}oktpozn^e,]d kovalcev z obiskom premie- sledica viharja, pa je na se- Božičem, Alešem Kunaver- čana slovesnost ob 50. oblet- govori o prvem slovenskem re prišla izkazat tudi spošto- vernih pobočjih terjal življe- jem in Edom Redjem vrnil nid prvega pristopa na goro. vzponu na osemtisočak. Na vanje do Človeka, ki ga je ne- nje petih Članov korejske od- pod Manaslu. Kljub temu da V filmu so objavljeni tudi po- vseh Štirinajstih osemtisoča- usmiljena moč narave na prave in deset Šerp. Gora, ki je šlo na začedcu vse narobe, snetki s prireditve, obenem küi je plapolala tudi slovenska M anasluju odtrgala od druži- se v sanskrtu imenuje M ana- sta Viki in Stipe 4. maja pa se je lani pod Manaslu- zastava. To je bilo veličastno ne, soplezakev, prijateljev: sa in pomeni Gora duha. je s 19S4 stopila na vrh Manaslu- jem še četrtič mudil Viki izkazat spoštovanje do Nejca tem dobila zlovešči sloves. ja. Vzpon je potekal v takrat Zaplotnika, legende sloven- Prva slovenska alpinista, ki še revolucionarnem alpskem Grošelj, ki sta se mu pridružila snemalec Anže Čoki in dejanje, ki ga je potrebno prenoti na filmski trak in shraniti za zgodovino. 2e danes se skega alpinizma in gomiške sta se srečala z Manaslujem, slogu in le malo kdo je tedaj snemalna ekipa športnega lahko veselimo naslednjega literature. Za njegovo knjigo sta bila Nejc Zaplotnik in verjd v njihov uspeh. društva Freeapproved. Po- filma, ki nas bo s svojo zgod- Potbilahkorekli,daieposla- Viki Grošelj, ki sta se leta Leta 1996 je Grošelj na sneli so najnovejše kadre iz- bodivjegorskelepote,mistič- la prava alpinistična Biblija- 1983 kot povabljena Člana NejČev grob odpeljal njegovo pod tega krutega vrha v ne energije, entuziazma Film nas popelje v zgodo- pridružila splitski odpravi, ženo Mojco in njune sinove, osrednji Himalaji. Film odli- zalcev in nečloveških naporov vino osvajanja te osme naj- katere Član je bil tudi Stipe To si je obljubil takrat, ko se kujejo tudi posnetki prvega popeljal v višave, ki so nam, višje gore sveta (8156 me- Božič, ki si je goro že c^edal je zgodila nesreča. V soavtor- slovenskega vzpona na goro, običajnim ljudem, nedoseglji- trov), ki se je v kronike hima- od blizu. Cilj odprave je bil stvu z 2eIjkom Kozincem in ki jih je posnel Stipe Božič, ve. Ali kot je zapisal Nejc Za- laizma zapisala kot ena naj- preplezati spodnji del stene Jočem ŽnidarŠičem je takrat zgodbe in avanture pogum- plotnik: "Kamor seže oko. njegovo ženo ^^ nevamlhin nepredWdlji- po Tirolski smeri, potem pa nastala knjiga Pot k očetu, nih alpinistov, trenutki sreče Mojco in njune sinove. To si je obljubil takrat, ko se je zgodila nesreča. V soavtorstvu z Željkom Kozincem in Jočem ŽnidarŠičem je takrat nastala knjiga Pot k očetu, zgodba o nenavadni slovenski družini in pretresljivi zvestobi očetovemu vih gora. Omenjeni osemti- po jugovzhodnem grebenu zgodba o nenavadni sloven- in žalosti povsod same gore. Drzne skalne ostrice. ledeniki, mo- soćak se je tudi nam pokazal naravnost na vrh. Odlično ski družini in pretresljivi zve Subjektivna nota v filmu je gočna ledna pobočja najvišjih kot gora tragedije in zmago- plezanje in rzdušje v ekipi je stobi očetovemu spominu, močno poudarjena, sploh v vrhov sveta ... Vse to je moje slavja. skalila tragična nesreča, ki je Kot je zapisano v knjigi: trenutkih, ko nam Nejčeva nie. II Spominu. Viki Grošelj prižiga svečke prì spominski plošči Nejca Zaplotnika. / feto: Anie čolrk 1 8 GORENISKl GLAS petek, 12. januarja 2007 KNJIGA Razgledi Godešič je v letu dni dobil dve knjigi. Po obsežnem zborniku Godešič skozi tisočletje 1006-2006 je decembra izšla Še knjiga z naslovom Kulturna dejavnost na Godešioa v 20. stoletju. gre poveza v v va sca ne Janez Hostnik, eden izmed treh avtorjev knjige o kulturni dejavnosti na Codesiču Mata Bertomceu zbornika je poglavje o kultiir- "To je ena redidh samo» ............................................................................ni dejavnosti omejila na tri- stojnih knjig o kulturni de- Kulturna dejavnost je bila deset strani in dvajset foto- javnosti v Sloveniji. Prinaša pred drugo svetovno vojno in grafi), zbranega gradiva pa je urejen dokument kulturne ponjej na Godešiču zelo raz- bilo za kar okrog slo strani in dejavnosti na vasi, pomem- vita in center dramske dejav- bilobiškoda.ieganebiizda- ben predvsem za naslednje nosti so iz sosednjih Rete^ li v primerni knjižni obliki, generacije. " prenesli v svojo vas. Vse sku- Ta nova knjiga je za Godešič paj se je začelo z gasQci, ki so velika stvar. Moram pa pove- Je io prva knjiga, ki ste jo dali pobudo za ustanovitev dati, da sem jaz pisal tekst napisali? II dramskega odseka. Prvo igro sestra Ivanka Igličar in sosed na svojem odru v gasilskem [ože Rant pa sta od hiše do domu so zaigrali leta 1938, hiše zbirala fot<^afije." sledilo j i je dva j setletno obdobje uspešne igralske dejavno- Je bila na Godešiču res tako šti pod vodstvom Alojza No- razvita kulturna dejavnost.^ "Kulturna dejavnost je Godešič zaznamovala pred- vinca. Leta 1950 je dramski odsek prenehal delovati v ok "Doslej sem napisal že veliko strokovnih referatov in študij, je pa to res moj prvenec, kar se leposlovja tiče, a mi ni bilo težko pisati. V zadnjem času imam Čas brati tudi leposlovna dela, Moja največja ljubezen so To IC Cn3 viru gasilskega društva, saj so vsem od leta 1938 do 1962. prav knjige, rad tudi potu- J. ustanovili KUD Brata Križ- Leta 1938 je prižlo do preno- jem, grem na sprehod. " rCdKln nar. Zadnja igra na GodeŠiču ve gasilskega doma, v kate- je bila odigrana leta 1967. rem so zgradili oder. Dram- Sicer pa ste magister elek- S31T10St0jnill Najpogosteje so igrali sloven- ska sekcija je odlično odigra- trolehnike in na tem podro- ske, domače igre. Predstave la vlogo poslanstva in poziv- Čju ste lani prejeli odmevno priznanje? "Kot eden redkih iz elektrogospodarskih podjetij sem prejel Vidmarjevo plaketo za strokovne dosežke 1 • • 1 1, • —> ——— -o*"' — ••-O" t--———«- ... f—.. tCnjlS o Kulturni so bUevedno ob nedeljah, po Ijanjakulturenavasitervak- j . . njih pa so organizirali ples, tivnem in četrt stoletja traja- ClC)3VnOStl V da so za svojo dejavnost zbra- jočem obdobju do leta 1962 I .,, li Se kakšen tolar veČ. Starejši postavila na oder J40 gledali- blOVCnill, vaščani imajo na tìsta leta šklh predstav, kar pomeni zelo lepe spomine. povprečno eno ali dve na me- na področju obratovalne sec. Takšnih let ni bilo prej problematike elektro distri- j Godešič je v enem letu do* in menim, da jih ne bo niko- bucijskega sistema in uva- prPClVSCm bU drugo knjigo. Kako to? li več, saj so družbene raz- janje novih tehnoloških re- pomembna Odločitev za samostojno mere drugačne. za prihodnje knjigo o kulturni dejavnosti generaaje II izven zbornika se je porodila iz več razlogov. Urednica Kaj prinaša knjiga v širšem kulturnem prostoru? Šitev v srednje napetostne vode. Ves Čas, 40 let, sem bil zaposlen v Elektro Ljub- Janez Hostnik je napisal knjigo o kufturni dejavnosti Ijana." v domači vasi. Politična koma SEDMICA Naj spomnim, razpad Lihe- nosH. da bo Liberalni akade- državniških fitnkcij kažejo katerem bo Janez Jania čez nekoč "pomagal" z oblasti, ali ralne demokradje Slovenije miji tik pred strankinim kon- "zvezde".} V nasprotju z ai^- dve leti stal, težko zamajala, poiskati svojega kandidata? sem napovedala te. ko je bila gresom uspelo umiriti sprte alnim predsednikom države se Tako rekoč briljantni prevzem Če držijo ruimigovanja ne Maäifta Smolkikar stranka ie trdno v vladnem se- strani in steber slovenske opoz i- je nekdanje m u predsedni k u evra, h rzdanje cen in predsedo - kateri h med ijev, naj b i se Ja^ diu. Verjamem, da se je moja cije v prihodnjih dveh letih Milanu Kučanu slika zjasnila vanje Evropski zvezi, (ki ga bo nez Janša (politično/ vnovič takratna napoved marsikomu ohraniti cel. Kaj torej ostane šele pred kratkim, vsekakor pa ta vlada zelo verjetno prav tako oziral za Barbaro Brczigar. zdela navadna špekulacija, saj LDS? Da se vsaj navzven po- ne takojpo izidu držuimozhor' briljantno spel/ulu koi evru), so Kar je. so se liberalni demokrati od miri in dc prihodnjih državno- sfeifi volitev, koje dotedanjemu politični kapital, ki ga Janez prvega do zadnjega dne svoje zborskih volitev najde izhod iz vladnemu predsedniku mag. Jania za^tovo ne bo kar tako oblasti vedli, kot daje ves svet nastale situacije, ki seji rečc Antonu Ropu Čestital za pri- zakockal. po mojem mnenju, slabo. Nff zaradi Barbare Brezigar, saj se je ta na zadnjih predsedniških njihov in jim potemtakem politična koma. Iz katere sc hod v opozidjo. In celo izjavil. Kar se političnih tekmecev in tekmiz Janezom Drnovškom politična konkurenca ne more bodo. ali pa ne bodo zbudili. da je Slovenija dobila močno načrtov tiče, pa nima mirnega izkazala kot odlična kandi- do živega. Po dwgi strani je Prvemu seje resnica o min- opozicijo spanca niti vladni predsednik datka, pač pa zato, ker Slo- bilo očitno, da je vezno tkivo Ijivosti oblasti razodela Janezu Če kdaj, je i mela slovenska Ja nez Janša. Niti zato, ne, ker ve nei pogrele strankinega organizma iz- Drnovšku in jo je ob prvi pri- vladajoča elita močno opozici- seje iz nje^ve vplivne cone iz- očitno ne prebavljajo. To se je, ključno oblast. Po izgubi obla- ložnosti in koje bil Še Čas, po- jo v sedanjem vladnem pred- muznil evropski polneč Lojze mimogrede, izkazalo na vo- stije začel vezni člen popušča- brisal na JUnkajo predsednika ti, stranka pa razpadati. Malo je sicer verjetno, da bo k Jrakdja, zbrana okrog nekda- države. (Mimogrede, nisem stoodstotno prepričana, da Janez Drnovšek ne ho kandidiral sedniku Janezu Janši in njegovi stranki Tudi Če se LDS do Peterle m mimo njegove vo^e, verjetno pa tudi mimo volje prihodnjih državnozborskih dr. Andreja Bajuka, napovedal vol itev iz kome zb udi in zase karuOdat uro na letošnjih pred- njega Šolskega ministra Slavk^i tudi na letošnjih predsedniških najde kor\sistentno politično sedniških volitvah. Dilema Ja' Gab ra, ustanovi la svojo stran- vol itvah. dilema je le, kako mu orientadjo oziroma prazen po- neza Janše naj bi bila, podpre-ko, zelo malo pa je tudi mož- dede na eksotično pojmovanje litični prosar, bo piedestal, na ti Lojzeta Peterleta, ki mu je čija, kajne. za ljubljanskega župana, koje dr. France Arhar gladko izgubil, zdaj pa naj bi za zahvalo menda dobil mesto predsednika uprave NLB. Kar sploh ni slaba kup- « J p' GORENJSKI GLAS 12. lanuana 2007 EKONOMIJ; Ite fan. za rgi {gia^aìassi 19 Šentviški predor dvakrat dražji Bo vlada soglašala s načrti DARS-a, ki želi 'odmašiti' dostop Gorenjcev v Ljubljano? ŠTEfKfi 2ARGI Ljubljana • Čeprav so že vse ključki na Celovško cesto, pa ta znesek dvigujejo še na ia8 nov evrov. Pri tem nadzorni svet tako, da bodo drug, ločen projekt, ki prvotno imeli predstavniki države sploh ni bil predviden. To je lansko !eto prihajale vesti o kaže poudariti, da so orne- tpm, da imajo gradbinci teža- njene spremembe izrednega ve pri vrtanju šentviškega pomena za dostop v Ljublja-predora in da so se na Druž- no, saj ne mine jutio, da po bi za avtoceste (DARS) odio- radiu ne poslušamo opozoril večino. Minister za promet Janez Božič nam je o tem dejal; "Gradnja avtoceste - nave- na zahodno ob- zava goren voznicoje vpolnem teku in bo končana v Utu 2007. Vendar bila moja ideja, ko sem bil še na DARS-u. Lokacijski načri je bil sprejel brez tega prikljuČC' vanja oziroma predviden je bil polovični priključek. Pred' nest naj bi imele gradnja štiri- Čili, da spremenijo projekt na kolone, ki nastajajo na sto mmtórstvi za in pasovnia Stanežiče-Brod, ven- tako, da bo mogoča najprej delna, nato pa polna priklju- ätev z ljubljanske vpadnice • stan cesti m njem koncu gorenjske avtoceste. Tisti, ki se vozijo v Avtocestni odsek Šentvid - Koseze - Predor Šentvid prostor, ki je predlagalo lokadj- da r smo ocenili, da je promet ski načrt za polno navezavo na po stari gorenjski cesti tako ve-CelovŠko cesto (priključni ram- lik, daje treba rešiti prikljuä- tev. Vlado sem opozoril, kako pomembna rešitev prometnih zastojev bi bila ta priključitev, in upam. da se bedo kmalu našle rešitve za nadaljevanje tudi teh del. Do nadaljnjega nam, Gorenjcem, ostaije sedanji pri- UVOZ V predor s Celovške ceste Za vstop na avtocesto in priključke na Celovško cesto bo treba hrib nad Šentvidom rtavrtati kar na štrrih krajih. ni obroč cu pa preusmeritev na samo avtocesto, kjer bo promet pod Celovško cesto tekoč. " Pomemben korak v smeri na priključ« Idh Celovške ceste je bil slor« jen v torek, ko je nadzorni svet DARS-a soglašal s predlogom uprave, 3a se priključitev izvede v polnem obsegu, to pa pomeni, da bo celoten projekt: predor in podalj- Celovške ceste na podaljšek Ljubljano na delo ali v šolo, gorenjske avtoceste do za- vedo povedati, da ni redko ju-hodne ljubljanske obvozni- tro. ko kolona sega vse do Medvod, ko je od Medvod do srediSČa Ljubljane potrebna kar cela ura vožnje. Kijub temu pa s temi podražitvami in spremenjenimi načrti DARS-a tokrat le ni ce, se to ni zdelo nič posebnega, pa čeprav so bile po- dražitve, Id so to spremljale, izredno velike. Prvotni predračun za gradnjo predorov je bil namreč 47 milijonov ev-rov in bii že lani zarad: razširitev predorov z dvopasovnih spodbudilo vlado, da se je v pi in modernizacija celotnega odseka Celovške), ter za finance vladi predlagali, ta pa je io potrdila, da se načrt zamrzne, dokler se ne preverijo tnožnosti financiranja in sofinanäranja Kß^rani m«fa Liuhtiana. direk- äje za državne ceste j ter možnosti za vračik šlo gladko. Prav to je namreč kreditov skozi cestnino If Ob tem je pojasnil : "Pouda- na tripasovne ter težav pri sami gradnji povečan na ilijona evTov, odloči- 70.9 tev, da se zgradijo polni pri- decembni odločila poseči v rim pa naj, daje navezovanje DARS, spremeniti statut gorenjske avtoceste na zahodno tega državnega koncesionar- obvoznico en projekt, priključe- za avtoceste in spremeniti vanje na Celovško cesto pa avtoceste, 263 milijonov evrov. Znano je, da so gradbeniki konec decembra prebih daljšo (106 o-metrsko) cev prvega predora, drugo pa naj bi v tem mesecu. Na DARS-u ocenjujejo, da dokončanje avtoceste na zahodno ljubljansko obvoznico do konca letošnjega leta ni vprašljivo, polni priključki Cslovške ceste skupaj z rekonstrukcijo te bili izvedeni ceste pa na) do konca leta iooS. Seveda mora te načrte potrditi Se slovenska vlada. Kaj ponuja nova Na prenovljeni Gospodarski zbornici Slovenije so predstavili svojo ponudbo, 5 katero upajo, da bodo ustavili plaz izstopov svojih članov Štefan ŽARGI s te v ter posredovala informacije o razpisih znotraj 7. okvirnega programa za raz« iskave in razvoj ter organizirala delavnice za pripravo projektov. Dodatno bo GZS svojim Članom omogočala, : sodelovanje bodo predstavljala več kot pisane zahteve gospodarstva strokovnjakov GZS v pogaja- dve tretjini kapitala in zapo- slenih v Sloveniji. Cil) so : ine članice, kar bodo Ljubljana - V torek so na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) predstavili novo po- skušali zagotavljati z atraktivnim programom po meri podjetij, Nova GZS naj bi za konkurenčne j še okolje -po področjih in s časovnimi dimenzijami, ustanovljen bo Lobislični center GZS, njih za podjetniške kolektivne pogodbe, podporo pri prijavi na nacionalne in mednarodne programe in razpi- nudbo storitev podjetjem, ki izhaja iz novega položaja nov produkt je tudi sistem se in pri iskanju partnerjev. Popusti član^članu, kjer si GZS, ko nima več obvezne- imela vpliv na pogoje pošlo- dani med seboj ponujajo do- ga članstva. Kol je poudaiil začasni predsednik Samo Hribar Milit, so pri oblikovanju ponudbe izhajali iz treh temeljnih vprašanj: kakšne koristi bo zagotavljala GZS za svoje člane, kak- ften '/pliv bodo imele članice na aktivnosti GZS ter koliko vanja ter bila kredibilna partnerica socialnim pa rene rjem in državi na vseh ravneh. za svo e iz- udeležbo na poslovnih zajtrkih in kosilih, storitve Klic- delke oz. storitve, strokov- nega centra GZS, certifikat njaki GZS bodo na sedežih podjetij svetovali in pomaga- Poleg spremenjene celo- li podjetjem pri reševanju Company on Net, pomoć pn iskanju delovne sile v tujini, individualne izobraževalne stne podobe - logotipa GZS - njihov zahtev, težav, prek programe, izvedbo poslov- poslej bo lipov list digitalizi- Razvojnega sklada gospo- nih, izobraževaInih in dru- ran, je začasni predsednik darstva bo dajala podporo gih dogodkov podjetja po na- predstavil tudi nove produk- pri uresničevanju podjetni« roCiiu, oddajanje pisarn z bodo podjetja plačevala za te nove GZS: Zeleno knjigo - Ških zamisli, podjetjem bo vso infrastrukturo. Vse pod storitve GZS? GZS si je postavila temeljne dlje, da bo priročnik poslovanja za pomagala pri vključevanju v novim sloganom GZS: Spremala in srednja podjetja, programe UNIDO in IPA za jemamo izzive - ustvarjamo združevala podjetja Člane, ki Belo kniigo - v njej bodo za- pridobivanje finančnih sred- priložnosti! Izredna seja skupščine Aerodroma Ljubljana Štifan Žarci voznik. Družba Flnnair, ki ..............................................................................bo Slovenijo štirikrat tcden- ßrnik-V sredo se je na Brni- sko povezovala s Helsinki, ku sestala skupščina Aero- Zanimanje za Slovenijo je droma Ljubljana na izredni med fmskimi potniki že seji, na kateri so zamenjali pred odprtjem letalske pove- člana nadzornega sveta, zave veliko, pričakuje pa se. Skupščina, na kateri je bilo da bo privlačna tudi za do- zastopanesa 79»56 odstotka mače potnike. Razloga za to kapitala, je potrdila sklep, da sta predvsem dva: to je prva se na predlog Vlade RS od- letalska povezava med Slove-pokliče član nadzornega sve- nijo in Skandinavijo, Helsin-ta družbe Janez Potočnik- Za novega Člami nadzornega sveta za obdobje do izteka Štiriletnega mandatnega obdobja, ki je začelo teči 4. julija 2005. je bil izvoljen Franc Že I j ko Župa nič, generalni direktor Direlctorafa za civilno letalstvo v Ministrstvu za pa so tudi dobro vozlišče za nadaljnje poli v države Ruske federacije in na Daljni vzhcd. O dodabiih povezavah z Brnika se Aerodrom Ljubljana pogaja tudi kocenovnikom Wizz Air, Za leto 2007 družba načrtuje 1, ijona potnikov, kar promet. Točka dnevnega pomeni 7-odstotno stopnjo reda, ob kateri naj bi se gla- rasti 45.800 premikov letal, sovalo o plačilih članom kar predstavlja povečanje za r^dzomega sveta družbe, je 14 odstotkov, in 1Ö.800 ton bila z dnevnega reda umak- tovora, kar bi bila i6-odstot- njena. na rast v primerjavi z Sicer pa Aerodrom Ljub- 200S. Načrtovan čisti poljana še naprej širi svojo de- slovni izid za leto 2007 je z letališča 9,6 milijona evrov. kar je za devet odstotkov nad oceno za javnost, sa) Ljubljana od aprila letos letel že deseti redni letalski pre- Do mžale V Heliosu razširili upravo v Heliosu so na nedavni seji nadsornega sveta potrdili nova Člana uprave, se seznanili s posfovnim načrtom za letošnje feto in dodatno okrepili ključne službe v svoji skupini, pred- vsem na področju informatike in zagotavljanja kakovosti. Podpredsedniku uprave Matjažu Hafnerju je prenehal mandat zaradi vodenja Colorja. Ponoven petletni mandat je dobil podpredsednik uprave Marko Vrcsk, Skupina Helios je v zadnjih letih svoj razvoj beietiia z izjemno dinamiko. Tako je trenutno v sestavi skupine več kot dvajset hčerinskih družb. Te so locirane od Italije na zahodu. Po na severu, Rusije na vzhodu In Makedonije na jugu. Skupina trenutno zaposluje nekaj več kot 2300 delavcev. Njena letna f nančna realiza- dja je 250 milijonov evrov. Po zadnjih ocenah se uvršča visoko med največje evropske družbe premazne irrdustrije. Š. 2, MRAf^Hf/iCA LON 0X3. KfOr^ informocM 04/2^00-777« www lon.si DO 6 Bt 89,8 91.1 96.3 Gorenjski prijatelj RADIO SORA Kadio Sora d.o.o., KapuciAfOo bg 4, 4220 Škofjd Loka. tel: 04/506 50 50, fax: 04/506 50 60, e-rriäilr infoOS^radio-sora.ss Z veljavno smučarsko karto dobite popust v toplicah »Erlebnistherme Warmbad« Beljak. WW w> 3 laender eck. at u£im(<« kart« s (^^stgm prf: IPASS TAAVÌL Kmniska Gor« 'email Cirni.itfl, 04. ÌB2 rz~i ali prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovani kot kmetje. Znanje morajo obnoviti na tečaju na vsaki dve leti. Kmetijsko gozdarski zavod Kranj bo v kratkem organiziral takšen obnovitveni tečaj, za katerega že sprejemajo prijave v enotah Icmetijske svetovalne službe. C. Z. v 4 GOREN|SKIGLAS petek, 12. januarja 2007 FINANCE p^eto. zapi otnik Si 21 Na borzi // rogovili // bik trga SSI 20 je decembra pri« dobil Vse delnice, ki so vključene v SBI 20, so lani pridobite na vrednosti, "bikovski trpndi" pa sp nadaljujejo tudi lelos. Cvrro Zaplotn i k Kranj - Ljubljanski borzi med delnicami investicijskih skladov pa z delnicami MFD 1 in KD ID ter investì. svoje vrednosti» v vsem letu pa je porasel skoraj za 38 odstotkov. Indeks blue-chip delnic SBI TOP je v minulem letu beležil skoraj 57-odstotno donosnost, samo decembra je porasel za 3,7 odstotka. Lansko dogajanje na borzi Indeks delnic investicijskih skladov PIX je lani pridobil e bilo v znamenju "bi vrednostnih papirjev je bilo cijskimi kuponi vzajemne-lani (brez poslov s svetnji ga sklada MP-Balkan. in prometa na trgu uradnih vzdrževalcev likvidnosti) za 996 milijonov evrov (25S7 milijarde tolarjev) prometa ali za 417 milijonov evrov {99,8 milijarde tolarjev) vcČ kot leto prej. December je bil s 103.6 milijona evrov (24,8 milijarde tolarjev) prometa drugi " na j moč ne j-i" lanski mesec. Več kot oz. naraščanja tečajev delnic in borznih indeksov. Indeks Stiri petine vsega prometa je bilo z delnicami družb. Med delnicami je bilo največ prometa z delnicami Krke, Telekoma, Petrola, Luke Koper in Gorenja, Delnica Enotni lefaj v evrih (si t) 4.1, 2006 9.1. 2007 Gorenje 22,90 (5488) 27^67 (6.031) Intere uropa 21,90 (5,248) 27.06 (6.485) Krka 439,41 (105.300) 841,37 (201.626) Mercator (37-M4) 221,85 (53'J64) Merkur »48.79 (55-656) 234.47 (56.188) Petrol 297.93 (71-396) $27,67 (126.451) Aerodrom Ljubljana 40,91 (9.804) 60,75 (14'55S) Istrabenz 33.75 (8.088) 48.fi} (n.6$4) Luka Koper 39,22 (7.002) 49,67 (11.903) Pivovarna USko 30.61 (7.335) 42.95 (10.293) Sava 176.83 {42.376) 236,98 ($6.790) 2ilo 124,72 (29.888) 175,78 (42.124) 28 odstotkov vrednosti, zadnjem knskem mesecu delnic borznega in prostega 3,8 odstotka. Indeks obveznic BIO je kot edini borzni indeks lani "utrpel" izgubo, saj se ie njegova vrednost znižala skoraj za tri odstotke. in kaj se je lani dogajalo g tečaji posameznih dclmc? Nobena delnica, ki je vključena v indeks SBI 20, ni izgubila na vrednosti, na vrhu donosnosti pa so delnice Krke (+ 83,8 odstotka), Pe- trola (+ 67.3 odstotka). Luke Koper (+ 59,4 odstotka), Mercatorja (+ 38,4 odstotka), Aerodroma Ljubljana (+ 36,2 odstotka) in Merkurja (+ 35,9 odstotka). Krani Potrošnikov evrotelefon odprt vsak dan v Zvezi potrošnikov Slovenije so aprila lani odprli Potrošnikov evrotelefon (080/80-22), na katerem so potrošnikom vsak ponedeljek, sredo in petek od 8, do 12. ure odgovarjali na vpraSanja o evru in hkrati sprejemali obvestila o podražitvah. Ker se je Število klicev decembra zelo povečalo, so se odloČili, da bodo januarja potrošnikom svetovali preko "ev-rotelefona" vsak dan. Ko so jiii pc^zvali za pomoč pri spremljanju cen izdelkov in storitev, jih je presenetil velik odziv. V manj kot pnpm tpHnii pr^j^ll več kot šeststo obvestil o različnih podražitvah, Vse bodo preverili, tiste, ki presegajo šest odstotkov, pa bodo uvrstili na črno listo. C. Z Bled Zaustavili trgovanje z delnicami CG Bled Na Ljubljanski borzi so v torek začasno zaustavili trgovanje z delnicami Gozdnega gospodarstva Bled, kar je prvi korak do njihove izključitve z organiziranega trga. Uprava borze se je tako odioòla na podlagi sklepa delničarjev CC-ja, da "gozdarske" delnice izključijo s Drostega trga. C. 2. Okrajno sodišče v Kranju Razpisuje 2. javno dražbo ki bo 15.01.2007 ob 11.00 uri - soba it 7/II, Okrajnega sodišča v Kranju Predmet prodaje je nepremičnina, vpisana pri vložkih §t,.54i in 764 obe k.o. Podbrezje na naslovu Podbrezjezo, Naklo, vložek 764 k.o. Podbrezje in obsega; parc.št: 565/2, travnik, 566/2, sadovnjak, 570/4 sadovnjak, vloiek obsega parc.šL 566/1 ki se bodo predajala celota. Skupna vrednost nepremičnine je 248.040,35 EUR .440.389,47 SIT). Nepremičnine niso obremenjene s služnostjo, stavbno pravico ali stvarnim bremenom, Cena nepremičnine na dnjgi javni dražbi se ne sme prodati za manj kot polovico ugotovljene vrednosti. javne dražbe se lahko uddeži vsak. ki pred dražbenim narokom položi varSCino, ki znaSa io% ugotovljer>e vrednosti, ro je 24.804.04 EUR (5.944.040,^5 SIT). Varščino je potrebno položiti na transakcijski račun Okrajnega sodišča v Kranju Št. on00-696042i758, sklic na §t.: 001071-99382002289-1 In se ati s potrdilom o plačilu varščine. Plačana varščina se viteje v kupnino. Suo -Uk«tMi7 e. tmka. Aucnn DAVČNI URAD KRANj SPOROČA DOSTAVA PODATKOV ZA ODMERO DOHODNINE ZA LETO 2006 Davčni urad k!ranj obvelča, da rnorajo podatke za odmero dohodntnezd leto njene napovedi, ki bodo predvsem te- rabite in izkori?tKe vse prednosti, ki jih mdjile na kontrolnih podatkih izplače- prinaša elektronsko posbvanie. 2006, zavezanci za dajanje podatkov, valcev dohodkov, bo tokrat le posebej m Sfcer: 1. pravne osebe, združenja oseb, ki so brez pravne osebnosti, In fizične osebe, ki opravljajo dejavnost m so hkrati plačniki davka, druge pravne osebe, združenja oseb, ki sc brez pravne osebnosti, in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost m niso plačniki davka, 3. upravljavci vzajemnih pokojninskih skladov, pokojninske družbe in zavarovalnice .ooo SIT), za odgovorno osebo pa 400 do 4.000 evrov (95.S56 do 958.560 SIT). Še en razlog 2007 skrbnika - certifikat) in preko odprtega P^^-^^asno in pravilno dosta- portala, brez uporabe certif kata. Ker bo Davčna uprava Republike Slovenije zavezanitem dohodnino do 31. eDavki se izkazujejo kot zaneeljiv splet* marca 2007 m dom poslala predizpol* ni servis, zato vas vabimo, da ga upo- vite kontrolne podatke. Mcfijaho rEmaic 1 Olfi - Sfl Cilka Habjan direktorica Obrestovanje evro depozitov cvcto Zaplotn iK zave, zneska in kajpak tudi od lega, ali banka izplača ob- Kranj - Pogodbena določila o resti po vezavi tolarjev se z uvedbo obdobja ali vsak mesec spro- evra niso spremenila in bodo ti. Na Gorenjskem je s svojo veljala do konca pogodbene- ponudbo navzočih sedem- ga obdobja, v bankah in hra- najst bank in hranilnic, med nilnicah so s i. januarjem Ic njimi so glede varčevalnili tolarske zneske spremenili v evrske. Obrestna mera, ka- pogojev precejšnje razlike. Kratkoročne evrske vezave, kršno določa pogodba, bove- sklenjene od enega meseca Ijala do konca veljavnosti po- _ godbe, edina sprememba je ta, da j e referenčno obresmo Novi zakon o bančništvu, mero Sitibor zamenjal Euri- «o ga začeh uporabi)ati bor. Ker se nekateri sklenje- z novim letom, določd, ni depoziti obrestujejo na da so vloge v bankah in podlagi temeljne obrestne hranilnicah zajamCene mere (TOM), bo državni sta- „„j^^ ^^^ „ (5.272.080 tolarjev). do enega leta, obrestujejo po letni obrestni meri. ki se giblje od 1,45 do 5,6 odstotka, tistični lU'ad še naprej vsak mesec objavljal tidi TOM. Tolarske vežave je bilo možno sklepali le do konca lanskega leta, z novim letom je možna le vezava v evrih, ki so postali domala valuta, in dolgoročne vezave, sklenje- kajpak še naprej tudi v tujih ne za eno leto ali več, pa od 2 valutah, kot so ameriški do- do 4 odstotke. V SKB banki lar, švicarski frank, angleški ponujajo tudi vezavo, pri ka- funt.... Obrestne mere za teri obresmjejo depozit na evrske depozite so različne podlagi trimesečnega Euri- in so odvisne od trajanja ve- bora. Gorenjska 96 MHz RAD O Z A RADOVEDNE |určič&Co.> d. o. o. Bodovi j e 9 a 4220 Sko^a Loka zaposli: 1. več voznikov tovornih vozil (m/ž) za mednarodno Špedicijo z opravljenim vozniškim zpitom kategorije C in E. . avtom ehanika 3. avtoličarja (m Pod 1, 2 in 3: Kandidati naj pisne vloge s priloženimi dokazili naslovijo na r^aslov družbe do vključno 30. i. 2007. Več inforrrtacij po tel. 041 /76"k 400 (Valentin). .st. GOZDARSKO KMETrjSKA ZADRUGA Srednja vas v Bohinju, z. o. o, Boh. Češnjica 4267 Srednja vas v Bohinju zaposli nove delavce na lesnem obratu v Boh, Češ nji d: 1. LESNEGA MANIPULANTA {m/i) Pogoji: • končana najmanj srednja esarska sli gozdarska šola - vozniški izpft fiategorije B • organizacijske sposobnosti in samostojnost - osnovno znanje dela z računalnikom Delovno razmerje bomo sklenili za določen das 6 mesecev z možnostjo podaljšanja za nedoločen Čas. 2. MIZARjA ALI POMOŽNEGA DELAVCA NA LESNEM OBRATU (m) Pogoji: • telesna sposobnost za fizična dela in samostojnost Delovno razmerje bomo sklenili za coločen Čas 6 mesecev z možnostjo podaljianja za nedoločer^ čas. Pisne vioge z dokazili no 19. januarja 2007 na upravi zadrjge. O izboru bomo kandidate obvesti i KAŽIPOT, ZAHVALE ■Blas. Si GORENJSKI GUS petek, 12. januarja 2007 HALO - HALO GORENJSKI GLAS teefon:04 201 42 00 pt' uo tDt< po if^ftonv V OV. t^nu 13 d^r ^Ön^ 2ciSövi I s po Mil I • Qö pO'^CC 'H ' .err ik j (10 Mürel C en^ oqUionn ponudb « litfiJroui^adnđ Janez Rozman s.p. • Rozman bus, Lancovo 91,4240 Radovljica Tel.: 04/53 IS 249. Fa»- Ö4/5J 04 230 TRST 1. 2.: MADiARSKC TOPLICE 2$- 1 do 28. 1.: PUSTOVANJE 15. 2. do iS. 2. Kulturno društvo Loški oder Škofja Loka» Spodnji trg 14, 4220 Škofja Loka 16. 1. ob 10. uri Feri Lainšček: KO SE PTIČKI ŽENIjO, režija: j. Berce m M, Petrać, gostovanje v Litiji Obvestila o dogodkih ob)avljamo v rubriki glasov kažipot brezplačno samo enkrat. ; izpred OŠ Tržič. Prijave in informacije do srede, 17. januarja» po : tel.: 5971536 oziroma pri mentorjih na šolah. 4 4 : Na pustovanje v Izolo I Kranj • Komisija za izlete In turizem pri Društvu upoko» • jencev Kranj vabi na pustovanje v hotel Delfin v Izoli in sicer ; od 15, do 18. februarja. Plačate lahko v dveh obrokih, zadnji : obrok je februarjd. « « : Na kopanje v Zdravilišče Dobrna i Kranj - Komisija za izlete in turizem oprl Društvu upoko-: jencev Kranj vabi 77. januarja na kopanje v Zdravilišče Do-: brna. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri izpred i Creine. Prljave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do ! zasedbe mest v avtobusu. : PREDAVANJA PRIREDITVE Smučarska tekmovanja Po poteh partizanske Jelovice : Prehrana in holesterol \ Radovljica • O novem vedenju, kaj ustvarja holestero : našem telesu Ir kako si lahko zvišan holesterol popolnoma : ozdravimo po naravni poti bo danes, v petek, ob 18. uri : Knjižnici A. T. Linharta predavala Irma Bembič Ogorevc. « 4 Rudno polje • V okviru 50. tradicionalne spominske prire- : Osupljive najdbe ditve Po stezah partizanske Jelovice, ob 65'letnici dražgoške j Kranj - Društvo prijateljev Sv. pisma nadaljuje z avdiovizual- bitke, bodo tudi smučarska tekmovanja Slovenske vojske, 'j ^imi predavanji Osupljive najdbe v Gimnaziji Kranj, učilnica Tako bo ie v soboto, 13. januarja, ob 9. uri štart 36. i 9. jutri, v soboto. 13. januarja, bo ob 9. uri na sporedu pre- smučarskega prvenstva v patruljnem teku enot Slovenske vojske in slovenske policije z mednarodno udeležbo. Start veteranov bo okoli ia. ure v bližini vojašnice na Rudnem polju. Avtobus bo člane ZZB na Pokljuko odpeljal: iz Železnikov ob 7. uri. iz Škofje Loke (Dom ZZB) ob 7.15, Iz Kranja izpred Globusa ob 7.30, iz Radovljice z avtobusne j je. Korak za korakom globlje proti bistvu Zemlje in hkrat postaje ob 7.50, z avtobusne postaje v Lescah ob 8. uri, s i govori o odsevu posameznih stopenj v naši notranjosti. Pre- ; davanje: Dan, ko je bila razglašena smrt. Predaval bo Jani : Grubelnik. Vstopnine ni. ^ \ Pot V notranjost zemlje ; Naklo - Notranjost Zemlje ostaja skrivnost, kot duhovno bit- postaje na Bledu ob 8.10 in z Rudnega polja ob 8.30. dava Marko Pogačnik» danes, v petek, ob 17.30 v Vita Centru Naklo, informacije po tel: 04/2519 558 in 031/367 896^ PROSTA DELA študentje,dijaki Nvww.m94(ra nj^i OBVESTILA : Delavnica ročnih del na Kokrici Mednarodna razstava psov : Kokrica • Turistično društvo Kokrica vabi vse krajane na Ljubljana • Kinološka zveza Slovenije bo v soboto in nedeljo, j delavnico ročnih del v ponedeljek, 15. januarja, ob 17. uri v 13. in 14. januarja, organizirala tradicionalni 46. in 47. medna- : prostorih društva. V delavnico lahko pridete vsi, ki delate rodni razstavi psov vseh pasem. Največja slovenska kinološka : kakršnakoli ročna dela ali pa le na družabni klepet, prireditev bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Na ; ogled bo kar 223 pasemskih različic psov. V soboto in nedeljo bodo sodniki po 15. uri izbrali najlepše pn/ake dneva. Razstava bo za obiskovalce odprta vsak dan od 9. ure naprej. RAZSTAVE IZLETI : Razstave Foto kluba Anton Ažbe : Skcrl]a Loka - Foto klub Anton Ažbe vabi januarja na naslednje : prireditve: v sredo, 17. januarja, ob 19. uri bo v Martinovi hiši na i Mestnem trgu razstava na temo Strehe - pokrivala; v sredo, 24. Pot za srce-po Savrinskih gričih nad Koprom i januarja, boobi9.uri-vWartinov;hiši<^prtierazstaveOvon^ Šenčur-Turistično društvo Šenčur organizira v nedeljo, 21. ì -stopnišča,vsredo,3iJanuarja,paboobi9.uhpravtakovMar. januarja, pohodniški izlet Pot za srce • po Šavrinskih gričih j ^^^^^ ' nad Koprom. Skupne zmerne hoje bo od 3 do 4 ure. Odhod j 2venenje brezčasja avtobusa bo ob 7. uri izpred pošte Šenčur. Informacije in j ^ ^^^stave Zvenenje prijave z vplačilom zbira do petka. 19. januarja. Franct Erzin, : t>rezčasja avtorice Biserke Komac. Odprtje razstave s kratkim tel.: 041/875 812. V Dražgoše in okoli Brda Kokrica • Društvo upokojencev Kokrica vabi svoje člane ne kulturnim programom bo v torek, 16. januarja, ob 18.30 v Muzeju občine Šenčur. Razstava bo odprta do 4. februarja in sicer ob torkih in petkih od 17. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure. prireditev v Dražgoše, ki bo v nedeljo H. januarja. Ob 9. uri : nppnCTA\/P se boste zbrali pred Domom krajanov na Kokrici in se odpe- rnCL/O I r\vC ]b\\ do Nemilj, od tam pa pot peš nadaljevali do DražgoŠ. V : ^ soboto, 20. januarja, po bo rekreativni pohod okoli Brda. : P" Francki na večerji Zbor bo prav tako ob 9. uri pred Domom krajanov. Na Pogoško planino Preddvor - Jutri, v soboto, 13. januarja, bo Igralska skupina : KUD Matije Valjavca Preddvor ob 19.30 v Kulturnem domu : uprizorila veseloigro Pri Francki na večerji. Predstavo bodo Gozd Martuljek - Planinsko društvo Gozd Martuljk vabi v j ponovili v soboto, 20. januarja. Vstopnice lahko rezen/irate nedeljo, 14. januarja, svoje člane na pohod na Pogoško plani- • po tel. 031/568 203. no. Odhod bo ob 7. uri izpred penziona špik v Gozd Martuljku. Zmerne hoje bo za približno 5 ur. Prijave sprejemajo še danes, v petek, po tel: Majda 051/336 635 ali Renata 031/532 963. Na Vrsnik in Ledine Planinsko društvo Iskra Kranj v soboto, 20. januarja. Ledine. Odhod m Kranj - vabi na p aninski izlet na Vrsnik udeležencev s posebnim avtobusom izpred hotela Creina bo ob 7. uri. Skupne neprezahtevne hoje bo za okrog 5 ur. Prijave in dodatne informacije: Niko Ugrica. tel. 041/734 049, Lojze Zelnik, tel. 04/204 15 04 alt ob sredah od 17. do 18- ure v pisarni društva. Poslovni center Planina 3, Kranj : Kam iz zadrege ! Šenčur • Gledališče Šenčur v letošnji sezoni pripravlja : ponovitev gledališke predstave z naslovom Kam iz zadrege, : ki jo bodo uprizorili v nedeljo, 14- januarja, ob 18- uri v Kul- : turnem domu Jezersko (pri pošti). » : Marjeta in ljubimci : Mošnje - jutri, v soboto, 13. januarja, ob 19.30 bo gostovala : dramska skupina KD Brezje v kulturnem domu v Mošnjah z : Ankerstovo komedijo Marjeta In jubimci. « j Mož moje žene j Stražišče, Voglje - Jutri, v soboto, bodo ob 19. url člani j Dramske skupine Kulturno-umetniškega društva Pod lipo i Adergas gostovali s komedijo Mira Gavrana Moj moje žene 4 Draga-Poljška planina-Sankaška koča*Sv. Peter-Begunje Kranj-Mladinski odsek Planinskega društva Tržič vabi v soboto, ! v Šmartinskem domu v Stražišču. V nedeljo, 14. januarja, ob 20. januarja, vse otroke in njihove starše na pohod Draga-Poijš- Ì 16. uri bodo s komedijo gostovali v dvorani Doma krajanov ka planina-Sankaška koča-Sv. Peter-Begunje. Odhod bo ob 8. url i v Vogljah. Nagrajenci nagradne križanke GORENJSKEGA GLASA, objav- lene v Novicah občine Žirovnica decembra 2006. ki prejmejo darilni bon Konfekcije Triglav, so: 1. Anja Prešeren, Breznica 7, 4274 Žirovnica; 2. Nada SokliČ, Breznica 60,4274 Žirovnica; 3. Danica Jamar, Breznica 59, 4274 Žirovnica: 4. Mici Černilec, Breznica 35, 4274 Žirovnica: 5. Mirjam Tavčar, Breg 58, 4274 Žirovnica; 6. Tanja Saje, Vrba 16, 4274 Žirovnica. Nagrajenci bodo nagrade prejeli po poŠti. Čestitamo. Nagrajenci nagradne križanke ŠEŠIR ŠKOFJA LOKA, ki je bila objavljena 22. decembra 200€: 1. nagrada: bon v vrednost 41,73 evra/10.000 SIT: Janko Novak, Planina 6, Kranj; 2. nagrada: bon v vrednosti 29,21 evra/7.000 SJT: Slavka Zupan, Staneta Žagarja 6, Radovljica; 3. nagrada: bon v vrednosti 20,87 evra/5.000 SIT: Janez ViŠnar, Kosova 13, Jesenice. Tri nagrade, ki jih podarja GORENJSKI GLAS prejmejo: Marija Strah, Pod- lubnik 238. Škofja Loka: Mojca VreČek< Mačkovo naselje 24. Šenčur in Janez Kern. Čadovlje 9, Goinik. Nagrajenci nagradne križanke JELOVICA ŠKOFJA LOKA, a objavljena 19. decembra 2006: 1. nagrada: je i ga - F. Štele - Slovenija z dlani: Stane Krelj, PodreČa 74, Mavčiče; 2. na* grada: Knjiga • F. Steie • Alpske prisoje: Tanja Slapar. Breg Sa Komenda; 3. nagrada: DražgoŠki kruhek • Silvestra Stenovec, Gogalova 8, Kranj. Tri nagrade, ki jih podarja GORENJSKI GLAS, prejmejo: Alojz Kokalj, Ševlje 34, Selca; Kristina Šest, Dovje 863, Mojstrana in Mojca Jošt, PoljSica 16, Podnart. Nagrajenci nagradne križanke VIESSMANN. ki je bila objavlja-na 22. decembra 2006. za katere prispeva nagrade Anton Zaplotnik. 1. nagrado - brezrokavnik in dežnik prejme; Kaja Fon, Poljlica 74. 4247 Zg- Gorje ; 2, nagrado - dežnik prejme: Cvetka TuŠek, Lenart it, 4227 Selca; 3. nagrado • dežnik prejme: Sonja Makovec, Golnik 111, 4204 Golnik. Nagrajenci nagradne križanke VIESSMANN, ki je bila objavljena 29. decembra 2006, za katere prispeva nagrade Viessmann: 1. nagrado - nahrbtnik prejme: Leon Palčič, Mošnje 38. 4240 Radovljica; z. nagrado • velur jopico prejme: Mici Černilec, Breznica 33,4274 Žirovnica; 3. nagrado • kapo in Šal pa prejme: Ana Treven, Pod gozdom 1.4201 Zg. Besnica. OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je mnogo prezgodaj naš oče, sin in stric Boris Jelar Pogreb pokojnika bo v ponedeljek, 15. januarja 2007 ob 15. uri na pokopališču v Križah pri Žara bo na dan pogreba od 10. ure tamkajšnjem pokopališču. Žalujoči: hčerki Vesna in Saàa, mati Marija, oče Jože Alojzija, sestra Zdenka in vsi ostali OSMRTNICA Po hudi in težki bolezni nas je zapušili dragi mož in oče Leopold Ferk Blaževa ul. 4, Škofia Loka Pogreb pokojnika bo d: v Lipici. Žara bo od 8. vežici. Pogrebna maša pogreb pa ob 16.15. . v pelek, 12. dalje v v cerkvi Sv. januari a i Žalujoči: žena Milena, sin Leon, bratje in sestre LOTO Rezultati 3. kroga • 10. i. 2007 14,15,17,19. 23, 34. 371^36 LotKo: 7. 7, 9, 9, 3, 3 Predvideni sklad 4- kroga za Sedmico 400.000 EUR / 95.856.000 SIT Predvideni sklad 4- kroga za Lotko: 67.000 EUR / 16.055.880 SIT GORENJSKI GLAS petek, 12. januaiia 2007 MALI OGLASI info (g)g-glas^si 23 domplan OruM ZA rMmig, r4eiwiićrm* kfOannmffi «wvMiD. VM. Otoi»!»* H M.: 041/647-439 tel.: 20 68 700 BANOVANJE PRODAMO Vodovodni stolp « evo$obrw» lil 19». CK, »»«fefl. EUI' (25 rt^ Xfifì^ Plà/iindI «štinsobro« t. nad^.^v izmeri 90 leto izgr« 198^, prefiovlfena 2C03, cena ijazi^.y EUR. (36 m» SFT), bloki,4vesobno-^kJI nad-itr.. v izmen 72 m:, I egr* 19S9. cen« 169^0,79 CUR (40|£ mto SIT). Btedi btoki^ dvmobno, If. nadsfr«, v izmen ms, izgr* 1989, cen» ni^io.oo EUR (26,7 mioSIT^, Krvi Kokrica varneri 57 mt pHtli£^. leto ap. 1964 ogfvvtnie ru trda go^. bakofìe pokrit lurbmi prostor^ kaM TV, ttleioo. ddrio Certa 9^^60*00 EUR (2Z9mioSrT). Bisa pti TfSài « I nadstr. v 17,79 ^ ' izgf. 1973, d«lAo o^ nov^ J003, cwa )9'4«.79 ^^^ (9 5 ftiio sn). Knnj^ Planina t, dvosobno, IV. nadslr* v izmen $3.10 mt l i2.6é9,oo EUR {27 SIT)^ STANOVANJE ODOAMO V NAJEM: tanji okolica, nisobno v tUr>ovin|ski hiii, L izgradnje 2003. mansarda v izrneri 135,00 ma, v «lolr opfwn1(eno, CK, inV, telefon, polovt paik^ml pf oCTor, sprotno plačilo, eoi vai^fns, cvna 650ÄC6UR (i5^766.c>oSrT) + $uoit(i. HISE • PTODAMO BKäru CflrtMlj na Gorenjskem, pml^- na, ilonsa 12x11 ma r\d parchi velikosU 572 m2, L Izgradnje 1992, ccna 162.74411 EUft {39 mio SIT) Comtpiià • Begunj ^onidserop^a. v» ikosti 730 m3, oa parcelj ^likosTi 2370 m2. z^jena leta 1894. 'eto prenove 2COJ, opftma. ADSU CK, bbehki riei. Idimj, vt^ teWfonw^ t>alkon, gara* 2a. lefasa» parlom^h nest. urejena \ip * bfvif letni dvorec z vsem soòobnfm üdobjem na atratdivni »kaeij\ v bližini do&top n« avtottsto. primerno tako la stanevanisko na^ m*mbno« kot ZS poslo^rio^ zdravil* stvo, zdravstvo, sanatorij Cena 1.500.000,00 EUR (}5946o.cooco SIT). Bftžina Kranji * Bntof uoj^k*novogradnfa. parceh ^iilikosti mt uporabne f>ovrSir>e 140 mi ^afene bodo do po^ ddljianc III. gr, pntb^ fci^binja, jedilni* a, drvma soba* WC ^Qmba, pr^seba v nadstropju dve otnih sobi, spak niča. kopalnica ($9 m?), podstrešje * mož/iostckdacnega pmlora* 25^3. Hiie bodo i tn$o irt balkorom. cgrei«« pred* V4di>2489.9)1.00 sit), OOVje Lahovće, pntliCna. dvostsn«van|ska^ v IV. gradbeni (ul, üonsa 220 niz, na parcelr I $00 m2, voda, elekiika. CK, lele^ ^tezniea. prip^avlj^oo tudi u pnkijuM na kanahucjio. praža u avtornobila. Leto iz^drie 2005/06, ixr\4 EUR mo SIT]. POSLOVNI PROSTOR - HK>&AMO Knnj, Straiike, visoko prrtlk^e. v izmen 209 m:, leto ^z^adnie 1974 delno ob* nobena 2002, lastno par^niće yo mi, za tfgovrno ali podobno dejavnost. cena ^^^ (J2 moSfl). FOSLOVNI PRODOR ^ ODOAMO V NAJEM: Sico^ Li)ka» i. nadstr., izmere izs ma, Ho izgr, 1990, aa pisarne, mesečna na* emnina 1Z50.00 EUR {299 $50,00 SrT) in strc^W in38m2 vpritWju l2gr, 1990, za mirno d^' na najemnina 494»oo (11^382,00 SFT) ins^ki^ SKLADIŠNI PROTOftl • mOtZVOONE IHALE' PRODAMO« NAJEM pH Tdikc^Ü 6ou rru. siarost }0 let leto izgradnje 197$, cena 437.724.9z EUR (i0Ze5 ^ rnožnost ujdi oajeau^cma 4^72,92 E UR mesečno stroSkiOnmoSrT^SVC^ki PARCELA« PRODAMO Kranj, Rupa-^azidlf^a v izmeri $57 mz, ;tna $5.^44*98 EUR (20>sniu3 SfT). Hdina She^ UU^ zudlfiv« v izmen 746 mr 111.900,00 mio SH)* MmüU rom rod jescnicairi, v (zmeri 759 tu, na pareelt eki^ka in v^ehc. sooćru. dostop z Ì»vm 816.00 EUR (>o,$ mio SfT) RAACCLA 2A VIKCNO PftODAHO Gorenjska, Srednja vas pri Coriiah. v «mw 403 ma, cena 37.556,33 SUR (9 mio SfT), po$o, vsi pnklji^ in infmstruktuja. Cena •2$.ooo EUR ^đoaoo&co SIT). PRODAMO HI$E: BimiCA m TRŽIČU: samcstotna. m2 bivalnih povriin, L 70, obn. 2006 na parodi 400 ma* Cena 160.6)7,65 EUR (38.$ mio SIT). sutna ajo ma na parceli 5$$ tti2, sončrJ tega. 3 gradber>a hzè. moderna zdsncva, v^r^i ogrevalni sistem, dovi^* jena poslovno * stanovanjska raba* cena:iso.225,34 eur (36 m« wvii^.gékkoprojekt.S r^EPREMIČNINC I^CAL C&TATF «ver i^e d.0.0* E4014 KAAI«! uDc« 12 4000 Tli 04/20114100 sveten« premieri ne s . svet^neorem ičn 1 ne.si STANOVANp^ prodamo KRANJ - nova stanovanja v poslovno etancvanjskem objektu v bìdinì vo* dovodnefa stol pai od 41 rni do 94,10 ml. Stanovanja bodo sgrajena do julija 2007* Cefie: od CUR/ms {407*047iöe SIT) do 2.01^7 EUR/m2 (48vS85,oo SIT), KRANf • ^oriijevo nj dvosobno, 54.13 ma, nad., dvi^lc, balicon, dob^a ' lokadja, i. 1972, prazno. Cena IQ4 EUR (25 mio S1T), KRANJ • Zlato polje: dvosobno, 67,20 m2,3 nadstropje, 1.1998, urejeno, svetlo, balkon. v cenr jc zajet garažni boks v garažni hi S i. Cena 105489 EUR (24,8 mio StT). KRANJ « Planina U: dvosobno. €9,26 m2, S77nh, prijetno stancvanj«, vzhodna stran, I 1982, velik balkon. Cer>4iio.s^5 EUR (26,5 mio SiT), KRANJ • Planina I: 115,60 m2. man^ iifàny stanovanje v 'većstanovanjsk) stavbi, nad, ?/2* Star\ovanje je pros* torno, ločen bi vai m in spalr>i del, 2 klimi, opremljeno, CK ••plin. Cena 150225 EUR (36 mio SIT), H IS E podamo iK. LOKA« Crenc: lepo urejena dvo-stano/anjska hlia^ cca. 150 ma b^va nih površin, K^P^N, v celoti a rana 2000,11964,36a m? parce e. Hiia je vredna ogleda. Cena2oo.3oo EUR US mio SIT). SENCuR: 1&2 fita. v ahodnem na* sclpa so naprodaj tn e^od^iimke h&e, ^lene do 3. podalj&ane Hiie so pocWelene, kUsićno grajene» 2 dobnm izkonstkom proslov jn zasebno2)o p^ $ameznih ertot. Iz dnmie sobe imajo iz^ hod na zelenico, vsaka hiia ima udi bat kon innadstieietizadva jvtomobia^ Par* cele merijo 293, 306 02 371 nu. CenajSo.oco EUR (43 mio SIT). Kupe družba rjeva u ica s. Kranj. Telefon: 236 73 73 Fi^: 23673 70 Internet* ww7lessni STANOVANIA PRODAMO: KRANJ « ennn^sobno, v prK većstanovanjske hiSc, 471OO ma^ obnovljeno aoo6. cena 66,000,00 EUR (15.416.240,00 SCT) KRANJ « PLWINA h dvosobno, I nadsL, 65,79 m2, l.i^radnje 1974 cena 110.581,34 EUR (26.500000,00 SIT). KRANJ • PL^INA i: dvosobno stano^ vanje, 63, ti m2 + 7,08 m2 kletn 3./$ I nadsL. I. (zg cena 100150,22 EUR f ^ jm KRANI • PUM (NA lienosobno, 41,85 ms, PR/13 nadsL, I. izgradnje »974. cena 81.573.00 eUR (19.500225,72511). KRANJ • Svolevo naaeljc: dvosobno, 7./9 nadst., 52 ma. I. izgradnie 197z cena 104.323.15 EUR (25,000.000,00 KKANj • Sedija^ rtase^ enosobno, 2V3 n^st. 41.20 m2, L izgradnje 196& cena £UR {20,soo.ooo,oo KRANJ • bJfžna Preiemovegagaja: dvi> sobno, cca. 56,00 m2, v starKTvanjski hiši, II. nadsDripje, v celoti obnovljena cena 79.225,60 EUR .000.000,00 srn. KRAN; « PLANINA i; pntliC e. 26 ma, I izgradnje 1978, cena 61. KRAN} * mestno jedro, dvosobno, de^ no mansard 57,90 mi. I obnovljeno 1992, cena 99.000,00 (23 SfT)^ KRANI • PUNINA II: dvosobno, 65,79 m2, 5/7 radst. I izgradnje 1974 1105^34 EUR (26.^.000,00 Srf). PREDDVOR: enosobno. PR/3 nadst, 41,55 mz, I. izg. 1983, cena §345^,^3 EUR (20.000.000,00 SIT) nadslreM za avto. ÌKOF\A LOKA • fVxflubnilc dvosobno XiL/Xill nadA, 60.32 ma, I. izgradnje 1980, cena 90.552,50 EU P. TRŽIĆ; dvosobno, 60,67 ma, L izgrad^ nje 1981, vsj prikfjuòd. vseljrvo 02.2007 cena 85,544.98 EUR (20.500.000.00 KRANJ « bližina ( : trisobno, , 7452 ^ ' izg^dnje 1964. ob* novtjeno, cena 116.S41.93 EUF (28.ooo.ooo.co SIT). H tSE PRODAMO: POORCCA; stanovanjska ^ rrovograd^ nja. na III. gradbena ^a, tn umer« 153.34 ^ If ii£e 249,9c 71 m2 dovos de hiSe Cena 164 810,57 EuR ^9.500.000^00 SIT). SEiiKA DOUKA « bližina Sonike pl» nme stareji« bivairia hiŠa, 70 m2 povr. j neizdelana mansarda, L izg. i923r I v c^minhnrtvljpna d rpK;i^ čd 334 m), cena 62,593.89 EUR CERKUC 'OKOUCA: dvosUnovanjska 300 m2r u zgraonje 1975 cena 194.041.06 SUR {46.soaeoo.oo KRANJ « PREDOSgL stanovanjska hiša b^,povr,i2om2,1, egradnje 1963, obnov i(na I. 200:< zemlirića 939 mt^ cens (s5xp90.090.00 sit), BOH. BELA: polovico dvostanovanjske hi^ {dvosobno starwanje z balk^om 54 43 m2 4 pol kleij ^ pd podstrešja) na zeml(iMu 305 mz, I. rzg, 1974. cena 95.142,71 EUR (22,800.000.00 SiT). KAMNIK • FODCOR|E: d^ostanovanj hiša, 116 m2, parcda 474 mz, vs u ga^ža^ nadstreiek I. izgrad* ^fi ^975t vs( jiva, cena 2)6.992,1$ EUR MKSND. 5rARI VRH * PODVRH: vikend v skup^ ni izmen 106,50 mz, zemljišie 327 ms, . cena 104.323,13 EUR www. Mlinska ul, 1, Maribor, PE TriiČ, Sle Mane 'ux Mines 9/a TeJ«fon: 592 59 49. 030/30 20 n STANOVANIA PRODAMO KRANJ • Š^rlljcvo naselje, cnooobno, 41,50 m2. II./3,1.L ^968, $kfajna lega bloka v naseifM, obnovljeno In opremljeno v cilotL Cena: $5.545 EUR (20.S niio SiT). TRŽIČ ' Ravne, enosobno, 45,50 mz, VP/4, U. 1986, C?nar 60.924,72 EUR {14,6 mio SIT), KRANJ * Planina I. dvosobno. 70^26 m2, in./4. Li. T974, vzdrževano, odprt pogled. Cena: 102,236.69 EUR (24,5 mio SIT), TRŽIČ • meslo, dvompoltobno, 67 m2, IL nad., obn. I. 2000« takoj vseljivo. Cena^ 64.6S0J5 EUR (15,5 mio SIT). LESCE - trisobna 60 mz v mansardi sc^novanj^k^ vik obnrtvijeno v celoti . 2002. terasa i$m2, vrt, nadstrešek za avto. Cena: 110.582,54 EUR (26,5 mio TRŽIĆ - trfsobn«, dvoetaSrio, 74iS5 m2. I^M, terasa vikali, obnovljeno v celoti i. 2005 Cena: 94.725,42 EUR mio TUŽIČ • R0I na 2ah Rovf, In dvoetažno, 87,05 m2, VP In L nad, l,(, 1947, obnovljena. Cena: 73.026,20 EUR (^7^5rnioSJT). KRANJ - Huje, tHfnpoisobno, 115^60 m2. M/2, obnovleno, galerija, 2 n kli* ma. Cena: 150.225,34 EUR (36 mio SIT), HI SE PRODAMO RRfTOF PRI VRANjU ^ Postao, hiia v sklopu dvojčka. Ili, gr, l^za, cca, 2$0 m2 biv. površine, parcela cca 500 mz. Cena; ^9,5o6 EUR (35.9 mio SIT), DRU LOVKA * stan. h ila, vrstna, končna, 210 m2 f 40 mz neizdelane mar>sarde, parcela 141 m2. IX 1994, zeleni pas, možen najem 1000 mz a 140 mi. parcela 400 ma, obnovljena 06, CK « olje^ dobra lokacija Cena: 160.660 €UR (3<.500.5624SIT), KUPIMO: Enosobno rn dvosobno v Kranju. Manji o kmetijo rs Gorenjskem. CELOTNO PONUDBO NEPREMt^ ^NIN NAJOFTE NA NASI SPLfTNl mWN ww,mp«projekt ,si Ks KERN NEPREMIČNINE fv^aìstrov tr|; M, 4000 Kranj Tel 04/2021353.2022566 USM 051/^20700, EmaiMnfoi9li3*kem.sil POSLOVNI PROSTORI: Oddmo: KRAN{ mestno jedro v ^li^u , na odlični lokaciji cca. 25 mz, obnova eta 1999. rasfifne dejavnoftr, cena s Predamo: KRAH}, tik ob centru * pume čajna kuhinja ♦ WC vve4.8^,94 m2. popolr>0' rriA n» obnovljeno zt^oj. 5 . P' lahko z opremo, možnost par^iriSč, cena * ^^ ^ (52-231,58 SrTi, KRANj ' pnsfzvodno, s^iSčnN egovs^ ki prostorr v izmen cca 5.000 m2 v pritličju in s ooo mz v 1, nad, letnik 1992, t^oj na voljo, možnost nakupa cena »420 EUR/ma za 1, nad. lAA Sft ^rr/m^V in OA FLIR/m^ HI^E: Prodvna H WTlE«5tan biia vel 180 m2 (K, P in M), samostojna, zgraje'ia 1.1990,435 mz zemljCSČa. na robu naselja. Cena: 175.500 EUR (42.05 mloSn). KRANji Predot^« lepe ur^ena stan. hiSa na robu nasetje^ obnovljena leta 2002, vel. \oxì] m2< na parceli 655 mi sonfna lokadja s pogledom na hnbe, cena ■ 250.000 SUR {59,9 mio 8ESNICA: 30 let Raro 1ÌS0 na parseti 960 m2, hiia ima klet prrtličje, nad* stTopje in podstr^o, vsaka etaža 90 ms, loätna je garaža 15 m: in manjSa bajnar>a, cena ■ 200.^00 £UR {4S.0 mio $rr). gUftNO pri Radovlfid enodružinska stan hiSaizzgrajeru leta 1990. kte(«50 m2, prHiiČje v 78 m2 in /nansanid • 70 m2,^balkonf. pdeg hiia je vrma uta z iifom, parcela « SB) cena v 196.127 £UR (47,0 mio Sit). DRULOVKA: stan hrSi stara 45 let. primerna tudi za dvodruiinsko hi$o. stan. povr^fna 270 ma, veiikovt parcelo 1.000 mz, cena • 229.5)0 EUR (55,0 mio SIT)» VELESOVO: slan. hiia iMruk ^979. cca, $5 ms na etafo (K, P, N m podsCreijo). parcela 681 mz, dva ločena starKDvanja^ cena «183 60S EUR (440 mio SrT). ŠENĆUf^ stan. hiša, letnik 60. uporab^ ne površine 200 mz. obnova v letu 2004, izdelana ktel, pnQ<:je m mansar« da, parcela 900 ma, ceru «i$7.7Si EUR (45»0 mio SIT), LESCL bkäna: stan hisa vel. m, (Uetr pritličje in mansarda), parcela 320 m2, Iffnik 1965, obnovljena leta 2000 (streha, fasada, okna, vr^ta, tlaki), cena «306.559 £UR (49,5 mio SFT). V bliSini TRŽICA stan, hiia s tlorisom 10,80 X12 m^ staro 30 m. na parcele 7CO m7. Ima stanovanje cu, 100 mz v * u ^n nadstropju, prìmema za družini, hiia |e podlcieteva in izdelano podstreho, c«ia = 20O.;co EUR (48.0 mfo ZEMgi^* Prodamo: LESC£* bfižina: zemljiiče 714 rru z gr. dovoljenjem za gradnje veČstancvan« jskega objekta (6 aparorajev), ^rafene ženrvie. cena« 123.101 EUR (29,5 mio 1550 mz z leseno u. po 3 EUR/ma 9rito£$«vcr^Vofe. partela 7t7 pevkom, cena = 1S0 EUR/m2 (43155^00 SrT/m2). Gorite stavb, parcelo za stan. hiio 998 m2 po 95 EUR/mz (^2765,00 SrT/m2}, mNOVANjA: Prodam« KRANj, Pianir>a I: dvos^no 60 mz v 9. nad.e letnik 75, cena »93290 EUR (22,5 SaMr stav, brunanro ctb KRANj^ Planina I: tnsobno 7740 m: v 9. nad./i2 nad., letnil 74, cena « 1Q4.323 EUR (aso mio 31). KRANJi caiten di^Uu dvosobno ^ K 68,7^ ma v 3. nad., maisarda, letnik 1989, kuhinja z dnevr« sobo in kopa nfca v eni etaii, 2 spalnici v vsi priključki, cena • 103^ EUR (24,7 mio SIT), KRANje Zfato pdje tnsobno 79,6 m2 v visokem prftiiiju, nizek blok^ obrvova 2003, cena ■ 110.5&2 EUR (26,5 m3o Sko^ Loka, Podlubnilc dvosobno So m2 v 8. nad., letnik &?, jufna lega, prazno, takoj vsdjivo, cena « 95.977 EUR (23,0 mio SfT), Oddsmo« Kranj, centen dvosobno aH trisobno stanovanje {po potreb) 1 cca. 70 mz. popolnoma prenovljeno leta 2003. z opremo, takoj na voljo, cena = 330-350 EUR/mes (79^o»i SIT- www,k3*kern,s PE 66, d. 0/0. Jezerska cesta 41 TeL nov 04/23419 88, fax. C$M 041/305 1989 PRODAMO, Sic L0ovan|e, 57 m2, leto izgradnje 19^. adapt, 1998, kuhinj), dnev. soba * oprema po meri, masažna kad. p^^otivlom. vrata, zastek. balkon, izredno lepo. Cena: T14.75547 EUR {27.500.000,00 SfT), KRAK] • dvosobno. 67,13 mz. 1.1975, kühinja 4 jedilnica,dnevni prostor, WC 4 kopalnica, spalnica, vsiji bal« kon. Cena: 106409.63 EUR (25.500.000,00 SIT) KRAN^ - poslov, proston v skupni iz* men 9500 mz, 1,19S3. primerni za skladišče, nakladalna rampa, dovo: za tovorna vozila, možen nakup po delih. Cena: 450,00*550,00 EU I? ,00*131.802.00 SIT) ORGANIZIRAMO TUDI {AVNE DRAŽee NEPReMIĆNIK IN VOZIL VSI ZAINTERESIRANI POKLIÙTC t Z9IRAMO PRIJAV6I POTRUDILI SE fiOMO ZA VAS AKTUALNA PONUDBA NA NASI SPLETNI STRANI! I ližete nov dom ali kupca m svojo r^epremiinfno^ na enem mestu. Aktivno • jasno ali itev vas delamo Preudarno AjP do*o. Kr«ni Koroška cesta 4000 Kranj gsm: 031/330 * 040 STANO VANI E PRODAM KRANj • dvosobno mansard no 53,43 m2 z garažo tS m2,1. iz. 1955 v celota obnov. 2006. lakof vseljivo ns lepi l> kaci i bUzu centra mesta. Cena 26.796.^ EUR {20.800.000,G0 SIT). TRŽiC, CENTER - dvosobno \ II nad* mz i kurilnico, delavnico, dr* varrico. vrtno i^to ter vrtom na pripa^ dajc^m zemljišču 26S ma, Stanova^ njefsv^tarcjii hiii, obnovljena 1.2005, vcebti opremljeno, CK ^je alitndago* riva, tel iSDN, ADSU Cena* ^.150.00 EUR (18.008.946,00 SIT), HiSO PRODAM ZC, BESNICA * v L 2005 moderno na In delno oprem jena sta* hiša {P'fM, de no klet) s 183 mz z^m cca. 400 mz Iz« ». t^l. redno lepa lokacija. CK c ADSL. V$eljivo po dogovoru. Cena Z38.300.00 EUR (57*10^ 212,00 SfT), POSlOVNf PROSTOR PRODAM KRANJi Savska loka * 9*400 ma v pr(* tličju in kleti, primemo za p^orzvod-ne dejavnost ali skladilče. Cena: 550 ali 450 EUR/m2, {107.838 SH PARCELE PRODAM ZC, BITNJE 050 m od glavre ceste, 6705 mz do 1336 m2. Cena 22.765,8oSIT/m7 (95,00 EUR/mz). $KOF]A LOKA obrtna cona Trata, i85€,3> mz. Cena 76,00 EUR/m2 oz 18.212.64 SFT/mz, Za :narve stranke najamemo v Kra* njü H okolic^ garsonjero do tnsoOno, okal Za znane stranke kupimo parcele cca. 5001200 mz; 500-700 mz, Zg. savska dolina za vikend; 16 «20 000 ma za irgradr^io poslovne stavbe Šenčur, Cerkl^, Vodice; starejšo hilo . z veijim vrtom na Gorenjskem; i/z hiše s 5Vojim vhodom Kranj z oko i-co, Triič ter eno do trisobna stanovanja * Kranj fn okolica, škof^a Loka, Tr ht Radovljica, Bled, Žirovnica. www.a p,s GG mali oglasi 04/201 42 47, postđ: maiiogldsi%g1đs.si www.QOfenjskiqlas.si 24 MALI OGLASI GORENJSKI GLAS petek, 12, janiiarja 2007 Tdvć*oeva ulica 3t, P.E. StriUrieva uL 4000 Uit 04/2380 «430,04f2y6y^6o 04/2}65 }65, PROOAh^ KRANI « PUNINA, prodamo garsonjero v izmen mz $ kleT)0. staro 34 lA cM rwobrwijrne, 1./3 nad., kuhiniski niz na Hodoiku. bre balkona. ysi pfiUjoÖo. vse* marec ali a pni Cena S9.672.084 EUR (14.300.oco.co SIT}» ENOSOBNA STANOVANjA KAANj • IURČIĆCVA, prodamo eno- sobni ^unpvanfi, ^ko v izmen mz. PK/2 nad., stare« objekta ^ let, prenov* Ifeno leta 2006, brc balkona, eno pukir« no pr^ikosti 43.69 m2. M/2 nad., stavba zgrajena pred ktom 1900, ddaptirarioM.CK^eOe.teM^v kompletu opremljer«, vseljivo lako|. Cena 73026 EUR (i7$C0.0ö0,C0SfT) OVOSOeNA STANOVANjA KRAN^SORUjEVA UU prcxkrpo dosob-no stanovanje s Icabfnet^m ve*ikon 66.0& ^ 44om2 Uetii $t&ro37 H delrio prenovljeno pred jlelv >/3 nad, balkon,CK »olie,vsi pn^ kl|ii6cl v$(l$(ve maj 2007* Cena: ii&92&40 EUR(2Ä5000COXO StT). KRANJ • MRAKOVA, prodamo dv«sobv no stanovanje veiikost mj, starost objeku 43 let. stanovanje pfvnov* leno letd 2000, poti^čno, CK*2emel|ski plin, opremfjenost po dogovoru, vii pri* klju^kf, vscijivost avgusi 2007. Cena: 98 063,76 EUR {23.500.000,00 SIT). KRAN) • ZLATO POLJE, prodamo dvosobno viancvanje 2 garažnim boksom v rieposredni bližini, veliko» 67,20 m2» 374 nad., brez dvigala, balkon^ CK * olje, vsi pnkfju^bi, vsel/ivoTt avgusC £007,. Cena* \Oi.yx> EUR (24802.740,00 SU). TRI In VEČSOBNO STANOVAN)E KRANI * KIDRIČEVA, prodamo tnsob* no stanovanjev cmeri 79,60, ms, VP/3 nad, 9taro ^7iet, pred 3 leb adaptirano, balkon« CK « olje. vs) priključki, pruno, vse^M^ost po dogovonj. Cena: EUR (26.500.000,00 SIT), MALO NAKLO na robu nas«1|d, prodamo StiHsobno stanovanje, velikost 103,34 m2, objekt zgrajen leüigoo, u/ m., garaža ^ drvarnica pred objektom, ^revan^e na trda goriva, vsi prlklju9e240 mz. na parcels velikosti $03 m2, staro 28 let, adaptirano IA 2GPO4, balkon 4 teQ« sa, CK • dts, vsj pnklju^. vsdjivost po dogovoru. Cena: 242.029,71 EUR ($S.ooo 000,00 SJT). BLED • POT NA UUC&, prodamo Hio prostorom, jian. m2, (o je petsobr>o stanovanje m neizdelana podstreha, avtoližarskc delavnice m2. veli 1S44 mi. staro 14 lei. vsi vseljivost pa dogovoru, urejeno as* faltno dvoriife, brunarica Sn ba* Zèrt, CéAy. i,ööO,Oöö|öO EUR .640 000,00 KUPIMO: Kupimo ved ra2!i^nih nepremičnin 2a že znane kupce. l www,agentkranj«si MEDIA I MEDIA NEPREMICMINČ a C Te 4386 1 $68 80 00 Fax:-Kisćises 8001 Mob,: t386 51 6S6 32a . o. o lana P- n2, možnosi takojšnjo vselilve, zasebna ponud&a, cena po do^voru. 040/452-279 ^oco ITD NEPREMIČNINE, d.o.o. MAiJTROVTRC?. 4000 KRAN} TÉ L 04/»3-Svi20, 04t/755-296. 040/204-66T, 041/900^ esposta: itd.ncpremkAlneig>siQ!.n«t www.ild-plijt.s ŠK, LOKA Frankovo naselje, enosob-no stanovanje, 40 * atri), cena 92.600 EUR (19.794,264 SIT). « 031/751-284 rocoaie KUPIH GARSONJERO ali vzamem v najem na cDmoćju Šk. Loke alf Kranja, V 041/632-^77 7oc-?.ei OODAM OPREMLJENO, stanovanj«, v oKollci Kran^, z^nsk^a v starosti 50 do 65 el, « 04/204-23<97 'coo9«i ŠT^R($OBNO &Tanovanje, uom^ elA-ža hiše. novogradnja na Črnivcu pri Brezjah, cena po cfogovoru, 4 04/S30-93-77, 040/435-438 fcccsM NAJAM E M ENO • ENOINPOLSOBNO, stanova-nie na Zlatem SAMOSTOJNI podjetnik brez otrok, Esče eno- aii tf^/osotno stanovanje za daljše obdobje na obrrKviJu Radovijice ali Ldsc z okolico. Lahko je tuOi etaža stanovanjske hiše aH dvojoek., 9 040/253-774 'ooo?w ZAMENJAM DVOSOBNO slanovan)e Kranj-Plan»na I, 53 m2, S. nad,, dvigajo, velik bah Kon , lep tdz- . vsi pr gfed, za dvo al) trisobno, If. aJi lil. rud. Zlato polje ah Vodovodni atolp, 03t/743-158 HIŠE PRODAM OVOSTANOVANJSKO tiišo, obnove 2 vecjim vrtom in objeldom, leoa lokacija, 066 '(TXÌ7U ENODRUŽINSKO hiäo na Kranj-Skofja Loka, « 031/510-760 7a, možrv^t c^h stanovanj, 9 040/899-919 ioookj HIŠO, Bistrica priTrzIću. vel. 220 m2. Darcela 400 m2, v celofi ot^ovliena. tepa sončna le^a, cena 160.657,65 EUR (38,6 fnio SlT^, «041/707-201 fOO^'f hišo NOVO ZGRAJENO na Druovkt pri Krar^ju, SAMOSTOJNO Hišo v Kra^, pccMete- no, z garažo, 11x10 m, par, 800 ni2, mož» na dve siano>iarij at pceL San, obfet^, lepa ut^armna cena 230,CC0 EUR (55.117.200 STD. ® 04/23-11-189 «001» VIKENDI» APARTMAJI ODOAM TT4 APARTMAJE v Krar^sKj Goii, tn a» äano^. 9 04/588-18^2, od 10. do 11. uredil, cd 17. ds 19. me POSESTI PRODAM ÒJOOVTTOPAftCeLOvèk Idìq np siđDOvancke hite. ZAZIDLJIVO PARCELO, Ik. Loka - Sv Duh. 500 m2, tfsa Infiastnjh^ura v blein 130 eur/m2 ce,31,200 sifm2 , 051 /ddl >104 «Ol 1 Fl^Si Jezerska c. 54^. PE Sučeva 27, Kranj V 30. dneh prodamo vaio nepremičnino 04/23 44 080.041/626 041/S66 896,041/734 19S 2Aut/àhfi n 9or< m i cnine^ra sX. ü ZAZIDUiVO PARCELO na Qrencu pri ŠkofjILokj, 500 m?, voda in oiektnKav blöni, cena. «031/786-303, Janez 70002«? TRAVNIK. 2300 m2. v Mošah, • »ooöät MAJAMEH NJIVO, ali travnik na cbmočnJ občine CerhJie, 9 031/4e&^40 POSLOVNI PROSTORI PRODAM ALI ODDAM gostinski lokal na oCIfcn 051/388-822 iooootó ODDAM LOKAL, 30 m2 na odlični loKacIj rom- ali pisarno s parkirnim presto •31 '»O209 GARAŽE ODDAM GARAŽO, 1S Zlato pofje In prodam dvoaoDno slanovante ter me&a^ec za beton, 9 031/549-008 'ocoue MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAM ODKOP. PRODAJA, PREPIS, rabije-nih vozil, gotovh^sKo plačilo. Avto Kranj, O.o.o., Kranj, SavŠKa 34, Kranj, 04/20-11-413, 041/707-145, CITROEN AX, I. 88, 140.000 km, 1124 ocm, 40 KW, rea. do 4/07, '0001M CITROEN EVASION enoprostorec 2.0 e, I, 98. 149.000 km, ktima, možna memava - Clio, 9 051/435-699 '000(74 CITROEN JUMPEfì, I. 98, 258.000 Km, opravljen vQlIkl servis. Cena 3900 EUR i934.596$rT) 9 041/706-328 '000113 PE 22.4202 PRODAJA IN MONTAŽA: - pnevmaiike in platišča, • amortizerji ^r^^omar hiln servis vozi •avioopuka vse za podvozje voiil, - I2PUŠ0I si&iem^ ka(ali2aiocji ( fpl. 04l2Sn0i7 ^^ Hiip : w w.MoanUtr. si ^ FORDESC0fTT1.8TDkaravan,I 99, 7000124 FORD FIESTA, I. 9S, 107.000 lun, izredno vzdrževan, 9 041/419-883 70001 bs FORD GALAXY1,9TDI, sedežev, temna stekla, A8S, radio, 483 , klima, 5 volan MA SPORTAGE AxA 2.0 MRI, I. 95, v dobrem stanju, narejert kp(. servis, nove gume, 9 041/697-492 Tivirrt- MiTSUBISm con 1.3, I. 96, 68.000 km, odlično ohranjen, 9 040/426-987 7CCQMS NISSAN MIGRA 1.0 i, I. 93/94, 133.000 km, nekarambolirsn, redno servisiran, 100% brezhiben, 9 041/761-760 rfWOAB ODKUP • PRODAJA, rabljenih vozi uredfmo prepis, Mepa:« d.o.o.,, 041/773-772 rooo?« OPEL ASTRA QLS, 1, 93, 135 000 Km, seivo volar\, 1. lastnik, cena po dogovoru, 9 04/258-02-23 /ooww OPEL ASTRA, I. 96, rdeć. reg. do 6/07, v^ oprema, broz klimo, 8 rooom PEUGEOT 206 1.4 elan, 1. 01, Uast-nik, kfima ter ostata opreme, ugodno. RENAULT S cariipus. I. 93, 110.000 Km, bele banre, lepo ohranjen, 9 •$10,041/229-159 'ooonò RENAULT CLIO 1.2, I. 97, 130.000 km, 5 V, sive kovinske barve, zelo -719 70QDM1 RENAULTlAGUNA Bf£AK 1.9TDI(teel. 1.00, 163.000 km, modre bar«, etre po dc^ooru, ugodno, W 031/375-736 nxoiTO SUBARU VlVlO 4x4, I. 95, dobro ohranjen 9 041/619-642 70001» SUZUKI JIMNY 4x4, I, 98. klfma, el. stekla, viBĆna naprava, 2xair bag, 9 7OQ0I41 VW GOLF IV 1.6 comtorlline, 1.98, 1. astnik. avt. klima, vsa oprema, 1. barva, 9 041 /396-574 VW POLO 1.4, I. 9S, 127.000 km, ohranjen alt menjam za cenejše vozilo, V04l/44d-445 VWTOURAN 1.9 TDl. I. 04, kovinsko siv, 7 sedežev, 8 pres., v&a oprema, odiiòen, 9 041/259-272 iooohò DRUGA VOZILA PRODAM POČITNIŠKO PRIKOLICO Tabbert 380, starejša z baldahinom, registrirana. S 041/366*992 70001«? MOTORNA KOLESA PRODAM SKUTER APRIUA SONIC 50. I, 02, v odKčnem stanju. « 031/632-512 70(101 M MOTOR HONOACB900,1,03, modrs barve, cena po dogovoru, možna ntdva. 9 040/780-096 7c«iao AVTODBLI IN 0PR6MA PRODAM 4 PLATIŠČA In gume Pirell Ol aN Saxo, 9 04/204-50-74 Peug^ 7CMQI3? KARAM BO U RANA VOZILA PRODAM POŠKODOVAN CUO, 1.4 RT, I. 93, 0590/23-750, po 20. urt jcpwu KUPIM POŠKODOVANO VOZILO, lud) total-ka • ponujam najvaò, lakojien odkup, prevoz. 9 031/770^33 80n?«r TEHNIKA Ml KDO PODARI še možnosti s letetekstom, 942- zvader BTV, po 040/222- reeoioo PRODAM MONITOR 23 računalnik 15 »nč, cena 19 EUR tipkovnic In mlsko podarim, 'cccsee MOBILNI telefon Alcalel CTT 310, star je 4 leta z novo batenio. 8 041/534-770 »c«»?e3 TELEVIZOR OrH»i 72 cm, star 2 Isli. ekran ne dela, ugodno, 9 040/955- 682 roixaiA STROJI IN OROPJA PRODAM NOVO mizarsko delovno meo, 9 04/531-«0^8 7000180 OBREZOVALKO fümt rja H6ler 400 cm, debelirtko-poravr lalko 36 cm, žago z rezkaijem n 041/879-377 vozJčkom, 9 Toooiaa TRAČtJO žago za kov no, S 041 /25&-636 '0007« VILIČAR 1500 kg, p1l n, . 90, cena 3.600 EÜR (910.632 SIT), 9 031/812-2 89 'OO0«O KUPIM MIZARSKI namizni 041/SI 29 r^zkar, 9 7009160 OPREMA PRO DAM STEKLENO OMARO, hladlJr>o za slas- čioe in aparat za smetano ter salamo- reznico. 9 041/848-663 7cooi7i GRADBENI MATERIAL 0RADB6NI MATERIAL PRODAM 2 m3, suhih, bofmh poiJogoMorj, 16 mm. nam 270 kosov, smrekovih desk za ograjo dira. 950x110x18 rnm, 9 031/607-872 PtOšČE 2xT m, fleir. 18 mm, 57 kosov po 2.e EUR/kos (623 SfD, 9 03V512-289 70002&9 SMREKOVO niodowno, delno lubad^ rice, na>bol|šemu ponudniku, 9 041/584^8 SUHE mizarske in deske, S 'OOONS SMREKOVE pnzn>Q, deb. d cm, hrastove, kostanjeve plotie. 9 031/271-1S1 7CC01'& STAVBNO POHIŠTVO PRODAM NOVA sbins vhodna vrata 30% ceneie. KURIVO PRODAM BREZOVA In kostanjeva drva. BUKOVA drva« rasaBana na ?5 cm, suha. 051/413-373 BUKOVA drva, Vinko 41 04/633-OS- 7ÒM1M DRVA motrska a i do. « . možnost DRVA brezova, »uha. /0001^ LESNE &nKate za kurjavo, ugodno. 04/53^1-848, 040/88-74-25 /ooo^fii SUKA üukova drva. « 041/S7S-668 SUHA mešana drva. stavim, s 041/268^96 n do- SUHAmasanadA«. S 041/641-632 SUHA DRVA 5 fii3, vo, hrastove plohe, za 3D n^ni, 7Qt£iì70 SUKE btftaro za kurjavo, ft 04/252- roco^fi/ STANOVANJSKA OPREMA PONISTVO PRODAM MLADINSKO postelio z novim ležiščem In letveno ìfXtOfiJ OKROGLO MIZO In 6 atolov ter Inoks ploščo za sted. Nardi 3x p1in, ixelek,, 9 051/42d^S7 70001M GOSPODINJSKI APARATI PRODAM LTH zamrzovaln 290, novi, še 041 /708-931 ZS 210 in 2S no, rocoise PRALNI strof Perfekt, nov, 04/576-61-00 PRALNO^UŠILNI stroj CanGy alise CLD 135, S Kg prania, 5 kg su6enja, nov, še v emDalaži, 9 040/205-940 7000111 ZAMRZOVALNO vzdrzevano, 300 !, dobro -13-23 70C0?er GLASBILA PRODAM 0U7ONICNO HARMONIKO, BE, ES, AS, cena I SSO EUR (371.442 SU). 9 041/597-S96 ^GOOiv SPORTp REKREACIJA PRODAH SMUČARSKE ČEVUE ài. 40, dobro ohranjene, novejši model, cena 20 EUR, «041/906-717 7000272 SMUĆI Atomic 160 z vezrr Inolia 2x 7DCA2fi2 HOBI KUPiy STARE knjige In razglednica, 041 /662.152 OBLAČILA PRODAM KLOBUKE damake in Da/ete s šildom, 8 04/204-20-53 iO(iOH2 OTROŠKA OPREMA PRODAM OTROŠKI JOGI 120 x60 cm, ležalnik 2ie dojenčke, zraven podanm otroàko stajico, « 040/852-46O rooot'ž ŽIVALI IN RASTLINE PRODAM EN£GA PSiČKA in dve aamojeđ Iz vrhunskega 7tan40 040/399^42 paame , cena po . Majda, roooioe NEMŠKO OVČARKO 19 mescem. 04/23-11-176 7CC0I» SARPLANINCE mladiče, cena po dogovoru, 9 031/57^905 'ooous lANSKE MLADIČA, miškatne r^, sn» lagdoe lacd, par Uuških gc6i in laCiodjih 9cei m 4 pave, 9 01 /d33-22^0 7oiw3 ZAJCE In ptičke coDrice, kanarčke, akoDčevke in galeDčke, S 04/204-66-40 70009:«' PODARIM KUŽKA slarega dva meseca, 031/717.615 /ooDSc* PSIČKE mešančke, man^ r^ti. 2 mes., rnooMA POSLOVNI STIKI KREDITI Do 7 let ria osebni dohodek ali pokojnino, do 50 % obremwltve Krediti na osr>osn vozita, ier leashg< za vozila stara do let MOŽNOST ODPU^IU NA POLOŽNICE, PRIDEMO TUDI NA DOMI NUMERO UNO Robet Kukov«c Mlinska id 22, Marter Tdj 02/252*4Š'26, mob: 041/750560,041/531«! FESSI 5. Kraul Nudimo vse vrste posojil. ugodne obresti fait u«. taM M, Mu KMETIJSTVO KMBTUSKi STROJI PRODAM CEPILNm drv na sveder, • 04/59- 5$-500 fooom STABILNI hladilni bazen za mleko, 1001, 9 031/352-196 'ooo?^ TRAKTORSKI vrifčar s traktorsko hidravlika, 791, 00 14 uri na TftAMSPOHTER inrrakzagnol Kovin, kompiel z molofil ter nizke pnveze Kovin, DU hatnik Tajfun, nakl. pnkolico S1P 17 n^3 m zgrabljainik SIP 330 Tandem, « 040/887*335 ŽAGO Hot2 - herza lazrez Nerrii Dbšć, po končna rt kuo^ zaterrìalto za čelni reM» 2m KUPIM SAMOKAKLAOALKO za aeno m pejek SIP, 9 040/661-859 roooi^a SAMONAKLADALKO sip na 6 aii 9 nožev, 9 041/669-386 /ooMra PRIDELKI PRfiD&U BALIRANO seno v kockah, 031/276-930 roooia? 8AURAN0 »no v kocS^, (31,1S SfTAg), 0,13 DOMAČA iabolka, različnih son, bo-skopskl kosmač. Žeje 1, 9 04/26-71- DROBNf krompir zs krmo, PodbrszFS 158. 9 04/533^1-76 'oMt*^ KRMNO oeeo, 9 041/347-248 tcosm NEŠKROPUieNA i 61 -2 2S ka, 9 04/25- rofiGins NESKROPUgNA 1 . Besnicfi, 9 . vosčenke, Id SENO batirano, calate t>ato, z dostavo, 041/533-526 ;cc02i& SUHE. Loka. , slive, ugodne, Škofia 7ci00i& V£C SORT, obranih labolk /emi^ VINO cviček Ter žganie sadjevec, sIk vovkoin hruška, možna dostava, ugoc^ no, 9 VINO cviček, dobro žganje in neàkrop-lena labdka, Sr Dobrava 14, Kropa. 9 04/533-66-1Ö rooeiu VZRE JNB ŽIVALI PRODAM 2 BURSKI hozi z rr^kerr« ri 2 rodcvrton, 9 040/266-798 meoM 4 TELICE đM« ĆB, đt« Isele oeeme. v^ stat^ m tedne, 8 04/5>33-196 on, 'flCDtefi BIKCA simentaica, teikega 300 7neoi*7 BIKCE od 120 do 22 kg, 9 03t/37- nvMidd é « GORENJSKI GLAS petek, 12. januarja 2007 MALI OGLASI, ZAHVALE 25 Č8 e»KCA starega ^A dni. • 04/516- 7000144 ČeeiKCA« 03I/304'13d 7000195 ĆB TELIČKO slaro 14 dni. B 031/21CM94 ?c«?i> ENOLETNE KokožI m dnevno sveža jAca. 9 0A^/7ie~eià ffiAVO sintenuiko brejo tretie lele. * '0001M LEPEGA BIKCA sfmenialcd, starega 10 dni, 9 04/263-16-67. 041/973- MLADE zajkljd za P^ma. \jgodno, 0A/S5&-14-67 NA EKOLOŠKI kmaliji. ovčka 4 rT>es.. 0/es. pride ki 12 sadja. S 041 NESNICE 19-tedenske ra sàfogi. 9n cbn $tdra peaitf^ina po rarocdu, Dc^ rračil«. Sr 04/S30-94-S4 bohO«; F^LOVtCO fM W lebäso m^rm kD, »O 14 »CMI/aO&zaS mm PRAdtĆAa2aktf,«040/3«MCe'co3i« PAAŠIČA za zakol» domada krma In PRAŠIČA, ta tako^, dorraca kima» 040/607-451 PRAŠIĆE težk« 100 do v O kg. doma-Či krma. 8 041/90&-557, popoldan 'oooan PRA&IĆE 30-40 kg. tr^Oco 20 mes S pac^n' hrastova drva. B 04i /37^ 937 rooo^^i PRAŠIČE Uffi^ 9„ ■ 04/2S3'l0>26 farktco m pmäiöe 100 W ISO kg. Sfanonik, Log 9. « 04/51-Ö5- 546,041/694-265 »0001M RODOVNIŠKEGA trebčka, s^pv. hadn. pasme ta naäalrio rojo, • 04/572-5&-21. 031/20e'539 rmnoa tELICO sivko, la;ko 110 kg. cena 2.92 EUR/kg <609,75 $lT/kg). • 04/516-20-54 »000174 TE L ICO simenTalko, OreK 7 mesecev. TEUCO sM^, brefO 5 mesecev in 4 0/G6 04/57-2l-€90 TELI CO simantalko, sfato óve leti. 04l/20a-5l8 7oco?-9 TCLICO. simentafko, 041/603-107 7000261 TELIĆKO. sirrìanlalko, stiro 7 đni. 7000171 TELIČKO, belgijsko plavo, staro 14 m 04/S33-15^7 TELIČKO simertalko staro 14 dni. 040/966-041 TOMiNO TELIČKO 04/56-91-262 ko. staro 10 dni /naoMS TELIČKO, sfmemaiko, 04/53-14^37 200 Kg. ZAJCA, sarrca in deske za rezanje rre&a. • 04/252'l6-26 70oo?i4 ZiUCE, nemški isec. äa/^ ä masecev, za •04/202-1446 'cccecte KUPIH BIKCA, simenlalpa, težkega do 100 kg, •04/5t9-S1.29 7000iW 9KCA. sKrentatca. leik^ 2XKQ, 9 041/963-148 od 70 do roctr?!! BIKCA mesne 041/608-642 , de 250 kg, 70009" BIKCA simentafca, 04/259-15-41 dva m^ >OOOMO 8IKCA airrentaioa, 041/841432 Starega Qo 14 dni P&ŠNO brejo telico ali telKO starocca, eno Jeto ter žrebeia do leta In pol. TELIČKO SI rnentalko, staro do 6 mesecev. • 04/252-1 OSTALO PRODAM BETONSKE statare 041/936-163 za kozoiac, KOTEL za žganjekutio 132, 031/216-232 7 000119 OMETALEC za omelanje ^tjel, ■ /00070/ ZAPOSLITVE HUDIM FANTA, t vM6(j«m do po kopaBékàuL 17, iače deHavca v strežbi. • O4/?04-eB-8e 7ooom IŠĆEMO pomoć ZA d«lo v stfdžbi ob vikenoih, GTT Joit, ti.o.ou Sv* Joél nad Konjem 2, Kwj 04/?0n21-28 od 8. do 20. ura» rven c>ooe0e naočnike Kuhinje za meh($ko restavracijo v Kranju, plačilo po do^ovooj, Porto M Canhaiievs 1, Kranj, 9 041/621*685 ZAPOSLIM rvtalM za delo v mehéfo rastavTac«o v lov^, pAaiio po d^ Qi^oj, Porlo M d 0.0. Kfar*. yrmaaa ZAPOSLIMO peka za nadoloćen Pekama Pc^jdčnk, Radovljica, 9 70DQÙW 6i. 041/756.186 V ko^ podjetja A^ometal vabi- oio, da se nam pridruži liHi JpiÉÉ^ li "I* Imi je zavzetost za deh), poštenost, komunikativnost, znanje vsaj enega tujega jezika in poznavanje kmetijskih strojev. Kudimo vam redno zaposlitev s poskusno dobo in dobrim ptačV iom. Stamst do 35 let. PcSIŽte ptsne ponudt» rwi naslov: Agroneta!, Gorjupova 11, 1000 üubli^äTä: 01/42366 20 2AP0SUM0 deua za str^žĐo AvtoMI d.o.o., Zq. &rtnje 161, žatsnica, S 041/75-11-66 ZAPOSUMQ DEKLE vkava baru Sleepia pub, KUnčeva 67, ^kofja Loka. zaželene urejenost lo 041/710-018 ZAPOSLIM vceolka (ovotnega vozila • cisterne za prevoz v mednarodnem DTomäu, SHer Slavko, Visoko 70, Visoko. 9 041/634-082 7ocoi?e Avtohiša Vrtač, d.o.o. Kranj Delavska cesta 4.4000 Kranj (el.: 04 27 00200. fax: 0427 00 222 www.a vtoh i &a vrtac.s i GOOD Audi GMpodareko vArito lara pov O postovon o rozpiiu emo prosio defovno meslo 1. PRODAJALEC VOZIL (m/ž) Zahteve pod 1»: • no|mon V, stopnje izobrazbe ekonofnske oli tehnične $meri • poznava njo ovlomobi - da ovne ^rcÀttì « pasivne znonjo enago lujego jezika (zncnia nemškega leziko - poznov<3nje delo : ročunolnitom ponudba i dokozili o izpolnevor^u ^goiav ter sne opisom po ob ovi. delovnih n som in ife no nai v v OUO AOLO deb na oDielnicah. porokah z zabavno in nafDdno glasbo, PAEVAJANJ£ in in^njKciia c angle* ikoga jezika tor mala^rì^Ke za osnov ne m sreiünre iole, • 03l/32;^235 7CC07U STORITVE NUDIM AST E RI KS SCNĆIU Rozman Peter Senl6no 7, Kräe, toL: 59-55-170,04T/733-7O0; žaJuziJa, roloji, rolete, lamelne zaveso, pine zavese, k^ mamiKi, markJcei wwMr.utanka.nat éOiiMS AVTOVL£KA poškodovanih vöZiL po ugodni ceni ^ar moren odkup voz Gams-Mobil, d.o.o., VelesovaKa 32 roiW^ &VUAMO H]Se m »anovaA>a v ^ m okolica « rezervira/te svo^ ler« 1. Megamaln: ika42. Träc. ii«i«)azcncfcenfni ^ rtwTìi iTOfno 12 M ä y mednarodriem rranaportu. Gelobti^ d.o.o., KopalđKa uL 43. Ško^ LoUi 04iy6l1-e84 DOyOPREIU ééA DO! Wim OPfOA nunWLL mum pmmn II JMRM owmv. 10.0. NA puvài n. 42281 i:ì9i M Zaposlimo 9 nàatft (poMicnd i^tra ali srednja tehnt^a izobraAah za nedoločen Čas, poskusna doba 3 mesec* Ezkuinie ;a2etene. Pniave na gomi naslov v roku 10 dni. v KRANJU zaposlimo telefonista/ko, delo od DWì. de pe(. od de 16* ure, eobrazDa rt pomembna. Faniom iniar« national, d^o^o«, U]. M. Crevenbrobh Cel)e. 9 051/436-146 eoicb^g ZA EKSKLUZIVNO prodajo - novost na trgu (zeiiično negovalni izdelki téòemo regionaJne zastopnike/ee. Od-ićni pogoii. Informacije: Stocktet, d.o o.. ZWrće 34 b Trfić, « DELO v tetel)ini branzj nudijo žonsku Delo je pogodbeno ali redno za ddi> čen cas. 8fQZdrlvan s p., Bntof 112 a, K/an|, • 041 /385^54 tooòCm^ KLEPAR • KAOVEC doDi dolo za nad. čas. Zaželene nekajletne del. izk« na teh delih In voznüki izpil &kal., lint^ lativen osebni dohodek« začateh dgla takoj. Zorafì Sodnik s,p., ßmajnloa 9. Komenda, • 041 / 719^99 a&i i o» MEHANIKA za tovorni program zaposlimo, Hroj Maievz o.o.o«, 4 C. Medvode. « 041/69V764 &^OSLIM delavca za predelavo lesa na žagi In cdelavi palef, 00 po dogovoru. Ogrlnee Milan s.Pn 5p. 6mlk 041/664^50 70001 ZAPOSLIM sodelavce v tesni prolz«^ vodnji, Jan9z Rakovec s.p.. Javornik 3. Krani, « 040/715-322 Tcoe«6 RE IM AU LT Srro uape&en prodajno^serinsni center vozil Rerraul v Slovenij Številnimi dejavnostmi sme ne lem področju luai pMietje 2 na, ponudbo* Zaoo^iU U 1. PRODAJALCA NOVtH VOZIL Od kar>dpdald pnädkujemo: e V* aJi VI. elopnjo ustrezne izobrazbe, e veselje de dela v prodaji vo^i, ■ komunikativnost, crgantzJranosi ri samolnlciabvno^t. ■ moin^t upo^lHvd imdjo tudi »^trah ak ihidenh. 2. PRODAJALCA NOVJH VOZIL VELIKIM KUPCEM (rrVi) Pr^avite u kandidati^ Ki fQX>nju|ete riaslednje pogoje e VI. all VIK stepfije ustrezne izobrazbe, a odlH^ organizadiSkei komuniKad|$ke in pogajalske sposeCnoefì, ■ znanje engieikegs jezika. ■ peznevenie eviemo&iisKega irga^ izkoinje ^ prodaji in sklepanju poslov s pravnimi esebami so prednost. je sa določen 6ee 1 leta s (nmese&iim poskusni n delom In z možr>osl)o zaposlitve za nedoloćan 6as Nudimo dalo v od^^ćni prodajni skuplr^i, stin^ulaitvnd piaöle in strokovne Izpepofn^avanje v prodaji OeiDvno mesto ja v L^bijan^ ali v r^afa poslovni enoli Remont v Kranju Vaie ponudbe pnCakuiemo v 6 dnen po objavi rxa na^v: Avlehlia Reai^ sarupls«^ Vodovodna cesta 93^ 1000 Uubljana zaposum siwt hh rl/n Oeb^ za vc<$0 KOFRA • VAPNA 46, Kamnd^ 051/451-200 BARVATUE faad in rìapuiów v januanu .d.o.o.. ZAŠĆrtNE oKensKe mrež« 'gavtre in kovane zeiezne egra^ po naročilu. Ocidi, Francarija 8. Preddvor, 04/256^11-29. 041/584-369, 7AÙ0IM ZAPOSUMO Bsaqa in grata» ga det^cä Fervi; doe^ Sifti pri PrKb-9^56. «041/&34«60 ^90. •041/570057 ww BELJEHJE nairan^> prostorov, klanje tfi srgpcv. odsmW^je tapet, bars^nie s«eh vftf taeed. prerraa oken, vfat In n» cuačav^pavecko&p.ipcdbrezie 179, na^ 031/39^2909 Toxmi l&ČCM liĆEM POMOĆ na domu, prt oskrbi prem^neoabolnika. 9031/307-673 ¥£tr»f\ bar v Kranju poleg Adn3^ca SCe deWe OL far!ta za delo v slražb 2 gostm-sto tzebraä» za določen čas ihxWiv z bku^niart za pomoč v slieàbi za dobro pl^io. Zaiatek čtm prH INR na Qsm 031.'30 40 70 SYTYOt SKALA d.n o. Siruževo 3a, Kranj, izvajamo dela od temeljev do »irohe, ifut^anje ungete, fad^o«, aoep* lacije, kamnrte ikarpe, urejanje in Ha* kovanje dvortić, z našim ali važim rr» lehalom. 8 041/222*741 eonzio RAZNO PRODAM ZAPOSLIMO ddtavca sa delo v kfarski delavnici, Pdrnuš Martin s.p,, Zg. em;k d2. Corkljc. 9 04/26 580 rcc030ft ZAPOSLIMO parkgTana ali Gelavca za GRADeem RSIHO cm., A Cetl^ bs^ od lernet^ doa notra* ril omeb. vse vfsla tafiad, harrr life sKarpe. ytyty^. iTB^r^ristornantiö^c^. 9 041/5a&€96 70M4} IZDEUVA dodusI a v finuar- tu. Kfeoamatriz, d.o*c*. Siai^ova 39, Kranj. »041/570-957 CISTERNO, pt8«t>či>o 11G0 I Zd vocSo aH olj« in (^toc8no pokolieo n g^&er, reg, do 08, nudte na Parksiarstvo Paviič d.o.o., Zupanova 7, Šenčur ali do tal., 9 041/644-423 7000?« ^ làÒEM h^UKTOR MATEMATIKE 'éUdniki in prijatelji 26 ZAHVALE GORENJSKI GlAS petek, 12. januarja 2007 Srcc tvoje je zastalo, zvon v slovo tijc zapel misel note je ostala, v ZAHVALA hudi boleäni sporočamo žalostno vest. da nas je po kratkotrajni hudi bolezni, v 52. letu starosti zapustil naš dragi sin, brat, mol oče, stric, last <šTari cič^. TPt in svak Jože Močnik s Sp. Brnika Isloeno se 2ahv^pj}emo Id ste ga v tako velikem ^cvüu pospremili na nj^ovi zadnji poti Posebna zahvala gospodu župniku fožetu Mtvarju 2A oWske in molitve v adnjiii dneh njegovega trpljenja, prijateljem, sosedom in sorodnikom za duševno in denarno podporo, vsem za izrečena in pisna sožalja. cve^e in sveče. Zahvala sod£avcem kolektiva Creina Kranj, Gorenjske banke d d. Kranj, Triglav konfekdji, gasilccm PGD Sp. Brnik» Vopovlje in sosednjim gasilskim dmžtvom. g. Milanu Bolki in g. Lojzetii Kalinžku za poslovilna govora in Frandju Seknetu za zvonjenje, prijateljem, pritrkovalcem za pritikovanje ob slovesu, cerkvenim pevcem za zapete pesmi Zahvala gospodu župniku Mar^u Zupancu za lep pogrebni obredzmaSo. Vsem skupaj in vsakemu posebej ISKRENA HVAIA! Žalujoči: mama Ana, žena Bernarda s sinovoma Matejem in Bojanom, hčerka Romana z družino in sestra Mari z družino ZAHVALA Ob izgubi naše drage, dobre mamice, babice in žene Marije Cundrič roj. Subic bi sc radi zahvalili sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za iskreno pomoč, darovano c'vetje in sveče, razumevanje tctkih dneh slovesa. m izKazano pnpravljenost pomagati v Posebej bi se radi zahvalili ge. dr. Krivčevi za njeno nesebično razumevanje in pomoč v dolgih letih zdravljenja, kakor tudi g. Župniku Nikolaju štolcarju za lepo opravljen obred in Sveto maSo, zvonarjem in pogrebnemu zavodu Novak, posebej pa še Kocjančičevima in Sračnjekovi Minki. Iskrena hvala za izraženo sožaJje in lepe besede prav vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste jo imeli radi, počastili njen spomin in jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsem iz srca islaena hvala: mož Tomo ter otroci Rupert, Aieksander. Bine in Monika z družinami Ljubi mami Katarini! Hvala ti. mama, za srcc, Jci si mi ga dala. Tvoja Ofga ZAHVALA Svojo pesem ljubezni j in mama. Katarina Primožič roj. Podobnik, od Sv. Duha pri Ško^i Loki Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, bivšim sodelavcem Ljudske univerze in Osnovne šole Skof^a Loka • Mesto. Društvu upokojencev - Univerzi za tretje življenjsko obdobje Škofja Loka, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvctje in sveče ter spremstvo aa njeni zadnji poti. Prisrčno zahvalo izrekamo zdravstvenemu osebju Kliničnega centra Ljubljana, gospodu župniku Romanu Poljaku in Župnijskemu mešanemu pevskemu zboru za prelepo pogrebno goslužje, pesnici Neži Maurer za topel poslovilni govor, Hvala pogrebni službi Loška komunala. Hvala trobentaču Eriku Hrastu za lepo zaigrano žalosrinko. Hvala gospe Minki Kovačič za zvonjenje. Hvala vsem, ki ste imeli našo mamo radi. Njeni: Olga, Cilka z možem Milankom, vnuka Ada in Luka Sv. Duh, 4. januarja 2007 ZAHVALA 86. letu starosd se je od nas poslovila draga mama, babica prababica, tašča, sestra in teta Pepca Pivk iz Loke 9 pri Tržiču Ob boleči izgubi bi se radi iskreno zahvalili vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za podarjeno cvetje, sveče, izrečena ustna in pisna sožalja. osebni zdravnici dr. Alici Kikelj za zdravljenje njene bolezni, gospe Jožici Koder za izrečene besede slovesa, bratom Zupan za zapete žalostinke, podjetju Komunala Tržič in gospodu župniku Vladimirju Pečniku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste io imeli radi, jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo in nam kakor koli pomagali, a vas nismo posebej imenovali. VSI NIENI ZAHVALA Ob Izgubi naše drage žene, mame, stare mame in prababice Albine Dolinar roj. Zorman, stanujoče Voglje, Na vasi 12 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za ustna in pisna je in sveče ter Številno spremstvo na jemo se tudi občinskemu odboru SLS poslovnemu združenju, DruStvu Sloveniji in Kmetijski zadrugi Cerklje. sosedom, sovaščanom, sožalja, podarjeno cvet-i zadnji poH, Zahvalju- Šenčur, Govedorejskemu Črno-be lega goveda v Hvala duhovnikoma iz Šenčurja in Predoselj za lep pogrebni obred, hvala pevcem iz Predoselj za zapete pesmi. Žalujoči: mož Martin, sin Marko in hčerka Martina z družinama ZAHVALA V 86. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama in babica Marija Česen to\. Svetel) iz Vogelj, Šenčurska pot 5 Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, soddav» com in znancem za izrečeno sožalje, za darovane sveče, cvetje in prispevke za sv. maše ter številno spremstvo na njeni zadnji pota. Hvala bolniškemu osebju bolnišnice Golnik odd, 500 ter njeni osebni zdravnid dr. Mariji Gašperlin - Kuralt in sestri Mariji Nikolov, HvaJa g, župniku janežu Zupancu iz Naklega za lep pogrebni obred s sv, maSo, pc^ebnj službi Navček in pevcem Klasje iz Predoselj. Vsem imenovanim in neimenovanim Se enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hčere Štefka, Milena in Marina ter sinova Florjan in Lojze z družinami • 50 ti zaprl 5i Zdaj spokojno spU. a 7 »mm( ZAHVALA J V 53. letu starosti se je poslovil od nas dragi mož, oče in brat Milan Pusar iz Kranja Lepo se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za podarjene sveče ter izrečena sožaija. Posebno zahvalo izrekamo g, žujmiku s Primskovega g, Francu Godcu za lep pogrebni obred. Hvala vsem. ki se ga boste spominjali. Žalujoči vsi njegovi » h ft : S} za öom, iimžiru? vscuaai. Od dela tvojih pridnih rok siedi ostale so povsod. Žalost, soiza te zbudila ni. ZAHVALA zeioboli. 57. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, dedek, sin, brat, stric, tast, svak Marjan Brezar z MUj 46 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem za darovano cvetje, sveče, izrečena sožalja ter svete maše. Zahvala pevcem, g, župniku za lepe opravljeno pogrebno mašo in obred ter ge. Silvi za ganljive besede ob slovesu. Vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot in ga boste ohranili v lepem spominu, smo iz srca hvaležni. VSI NI EGOVI ZAHVALA V 75. letu nas je zapustil nai^ dragi mož, oče, ata in dedi Stanislav Batželj iz Stražižča Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vs prijateljem, znancem in bivšim sodelavcem za izrečeno sožalje. podarjeno cvetje in sveče, Lepa hvala pogrebni službi Navček in pevcem bratov Zupan in vsem, ki sle ga pospremili na njegovi zadnji pori. VSI NJEGOVI StražiiČe, 4. januarja 2007 GORENJSKI GLAS petek, 12. januaqa 2007 ZAHVALE 27 ZAHVALA V 55. letu nas je po hudi bolezni zapustil naš ljubljeni Andrej Zalaznik iz Drol^evega naselja Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, vsem, ki ste se poslovili in ga pospremili na zadnji poti. Zahvalo izrekamo g. Župniku Cirilu PleScu za lep poslovilni govor \ Kranju. Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi Orehek, Kranj» Ljubljana, Tufiak, 6. januarja 2007 OäSd si^.ì^m sdza, ni trpijmjo. n^gofja. Ostala nam tvoja je dobrina. v srcih na^ bokčina in tiha soka vGČmgn spomina. « y ZAHVALA V 6S. letu starosti je skJenil življenjsko pot naš dragi mož, ati, ata. 3rat. stric, tast in boter Marijan Kos p. rt. Pfrtnmv Iskrena hvala vsem. ki ste ga spoštovali, s« ga spomnili in ga pospremili na zadnji poti v tako velikem Številu. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izražena sožalja« darovano cvetje, sveče in sv. maše, Zahvaljujemo se g. župniku za lep pogrebni obred z mašo, kaplanu, pevcem za zapete pesmi, trobentaču za zaigrano Tišino, gasilcen*. in pc^ebni službi Navćek. Se enkrat iskrena hvala vsem in vsakemu posebej. Vsi nj^ovi Voklo, 29. decembra 2006 V SPOMIN S. ianuar^a )e minilo 20 let, odkar je odšla v večnost najina mami Marta Rupar roj. Res man Hvala vsem, ki se je spominjate z mislijc, molitvijo, svečko -, Melita in Bojan 2 družinama ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše drage tene, dobre mame, stare mame, sestre, tete in tašče Marije Mrak rof. Novak 1924 - 2006 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, osebju trgovine Zevnik, pogrebni službi Navček. pevcem Zupan in župnikoma iz Šenčurja in Hrastja. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat hvala za izražena sožalja in izkazano podporo v težkih trenutkih. Žalujoči vsi njeni Htastje, januar 2007 ZAHVALA V 91. letu starosti je umrla draga leta Vida Matoz roj. PuŠar Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znaacem za izrečeno sožalje, cvetje in sveče ler spremstvo na njeni zadnji p^ti. Hvala tudi njenemu osebnemu zdravniku dr. Fran ciju BeČanu za dolgoletno zdravljenje in patronažni sestri ge. Barbari za nego na domu. Hvala gospodu župniku Francu Grihku za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem bratov Zupan za lepo petje, društvu upokojencev Naklo in pogrebni službi Navček. Kečak janež in nečakinja Mira z družinama Duplje, 7. januarja 2007 ZAHVALA V 9A. letu starosti nas je zapusdl naš dragi mož, oče, stari oČe, tast in stric Franc Tratnik v krogu družine in sorodnikov smo se od njega poslovili v nedeljo, 7, januarja 2007, na pokopališču v Naklem. Vsem sorodnikom, sosedom in znancem se zahvaljujemo za izrečena soialja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na rrjegovi zadnji poti. Zahvala tudi g. župniku za lep obred in pogrebni službi Navček za pogrebno storitev. Žalujoči: iena Magda, hčerki Marija in Renata z družino in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 84. letu je sklenila svojo življenjsko pot gospa Nada Teran Grajska C. 15, Bled Iskrena hvala vsem, ki ste sc je spomnili in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala gre osebju Doma dr, Janka Benedika Radovljica, osebju bolnišnice Jesenice. Zahvala gre gospodu župniku AmbrožiČu, cerkvenemu pevskemu zboru, pogrebni službi Novak, pevcem in trobentaču. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in svete maše v njen spomin. VSI NJEM Bled, 2. januarja 2007 ZAHVAIA V S3, letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, ta.fl in stric Peter Brankovič p, d. Spinov ata iz Štefanje Core Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, sveče, cvetje in denarne darove, skrena hvala gospodu Župniku Stanetu Gradišku za lepo opravljen cerkveni obred, pogrebni službi Jerič in pevcem, skrena hvala vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste kakorkoli počastili njegov spomin na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Marija, sin Peter z družino, hčerke Anica, Štefka in Marica z družinami in Branko z družino SPOROČILO O SMRTI Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš dolgoletni sodciavcc Bojan Marko Capuder Ohranili ga bomo v lepem spominu. Sodeiavci podjetja Casino Bled, d. d. ZAHVALA V 72. letu starosti je sklenil življenjsko pot dragi brat in stric Joža Mežek p. J. SkrbCcv z Rodin Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetjc in svećc. Hvala gospodu župniku Cirilu Btglezu, patronažni sestri Saši, zdravnici dr. Marjani Grm, osebju Urološkega oddelka Kliničnega centra v Ljubljani, praporščakom in pogrebni službi JEKO JN. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali in ga pospremili k večnemu počitku. VSi NJEGOVI 28 info GOREN) SKI GLAS petek, 12. januarja 2007 Anketa Podpiramo prepoved kajenja Simon Šubic Minister za zdravje Andrej Bručan predlaga prepoved kajenja v vseh zaprtih javnih prostorih in na delovnih mestih ter prodaje tobačnih izdefkov mlajštm od i8 let. strinjate s predlagano novelo zakona? roto CfktaSd KJICi^ Avguštin Benedik, nekadilec: "Zakonski predlog odločno podpiram, saj Imajo tudi nekadilci pravico do Čistega zraka. Tudi sam sem včasih kadil, sedaj pa že 20 let ne fn se počutim veliko bolje." lV ♦ i 'i Nuša Rozman, kadilka: "S predlogom ministra Brv-Čana se ne strinjam, morda tudi zato» ker sama kadim. Sicer pa mislim» da se obisk okaiih zaradi prepovedi kaje ne bo prav nič zmanjšal." Sandra Šajnovič, nekadilka: "Prepoved kajenja v lokalih se mi sicer zdi pravilna, a kot natakarica vem, da bodo zaradi nje gostinci vel izgubili. Pametneje bi bilo fizično ločiti kadilski prostor." Franc Čarman, nekadilec: "S prepovedjo kajenja se popolnoma strinjam» saj me zakajeni prostori motijo. Ločitev prostorov za kadilce in nekadilce nekateri gostin« ci sedaj slabo upoštevajo. " Štefan Petran, nekadilec: "Kot nekadilec se seveda strinjam s predlogom mi» nistra Bručana. V gostinskih lokalih je sedaj zares zelo neprijetno sedeti, saj so preveč zakajeni. " Naj spominek je veduta Kranja Zavod za turizem Kranj je razglasil najboljše kranjske spominke za leto 2006. Suzana p. Kovaćić Kranj • "Najboljši kranjski spominek" je projekt Zavoda za turizem Kranj, ki s pomočjo Mestne občine Kranj teče že tretje leto. "Z njim želimo spodbuditi male podjetnike in rokodelce, da v protokolarne in promocijske namene delajo izvirne izdelke," je povedala Natalija Polenec, direktorica Zavoda za turizem Kranj. V petek je bila v Mestni hiši razglasitev najboljših spominkov za leto 2006. Na javni natečaj jih je prispelo osem, Po izboru strokovne komisije pod vodstvom Bena Fekonje ie prvo mesto pripadlo Društvu kulturnih dejavnosti Vagant s spominkom "Vedute Kranja". Spominek v obliki odtisa ve- Od leve: Damijan Perne, Jernej Kosmač, Boris jalovec, Milan Perne in Natalija Polenec dute Kranja se lahko izdeluje na repliki stare stiskalni- nje popestrili tudi s kratko Kosmaču s spominkom mi avtorji dogovorili za tree» izdelane po lesorezu iz gledališko igro," je povedal "Kranj skozi sioletja' ; lese- ženje in pričakujem, da 16. stoletja, ali na ročnem ti- Boris Jalovec, predsednik no Šatuljo odpremo s pote- bomo spominke lahko zelo skarskem strojčku iz 19. druitva Vagant. gom držala, ob tem se nam hitro poslali v Turistično stoletja. Veduta se odtisne na ročno izdelan umemiški Drugo mesto je pripadlo prikaže zgodovina Kranja v informacijske centre. Od-Milanu Pernetu s spomin* letnicah, od leta 1256 na- prtje kranjskega informa- papir različnih barvnih od- kom "Kranjski vodnjaček, tenkov ter različnih dimen- dišeča svečka". Učitelj Per-zij. "Vesel sem, da je Go- ne se je ob tej priložnosti zahvalil svojim učencem na Osnovni šoli Staneta Ža- renjski muzej dal dovoljenje, da laiiko naredimo re- prej, "Vsak izdelek je na cijskega centra na Glavnem svoj način izviren. In ker trgu načrtujemo julija," je dajemo velik poudarek povedala Polenčeva in do- oživljanju mestnega jedra. dala, da so denarne nagra- želimo v ponudbo vključih de zgolj simbolične, in da produkcijo. Moj predlog je. garja v Kranju, saj je ideja o tudi kakšnega od teh spo- je večji poudarek na tem, da bi veduto tiskali pred obis- spominku prišla s strani minkov," je povedal kranj- da dajo ljudem možnost, da kovalci, §e najraje pred Pre- otrok. Tretje mesto je pri-šemovo hišo, ko bi dogaja- padlo Tržičanu Jerneju ski župan Damijan Perne, si ustvarijo ime, prepoznav-"Upam, da se bomo z vse- nostin trženje spominka. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes bo pretežno jasno, pihal bo severozahodni veter. Jutri, v soboto in nedeljo bo sončno z občasno povečano oblačnostjo. Razmeroma toplo bo. OcAcii« fiS u , Urad ra M«t««/loeij« PETEK 2/1 SOBOTA -1/irc NEDELiA 1/1 rc o Golovec J2/-I -C i Q is/s-c o _ «5/61 NA KONCU Med malimi delničarji Terma vre Avstrijski Heraklith se je odločil, da bo iztisnil male delničarje škofjeloške družbe za proizvodnjo izolacij. Štefan Žarc plačali lani lanezu Deželaku ..............................................................................in da je 44,7 evra za delnico $kofja Loka • Vse kaže, da se daleč od portene cene, zlasti niz vročih sej skupščine del- še, ker dmžba posluje iispeš- ničariev škofjeloške družbe no. Mali delničarji tudi sicer Termo, ki je od lani v skorai z več iz popolni lasti avstrijskega He- ugovarjajo kar nekaj prete- raklitha, še ne bo prekinil, klim sklepom na skupSČi- Vestotem.dabodo24. janu' nah, težava pa je v tem, da o jih uprava Terma ne obra« vnava enakopravno z drugi- mi ar I a na iztisnjenju malih delničar- jev, je med njimi povzročila mi lastniki in jim zapira pot kar precej hude krvi. Prepri- do informacij. Podrobnejše čani so namreč, da jim Hera- poročilo o tem pripravljamo klith ponuja pol manj, kot so na strani Ekonomija v torek. Križe Priznanja za junake Planinsko društvo Križe že več let podeljuje priznanja planincem, ki se udeležujejo akcije junaki Kriške gore. Gre za [a tamkajšnje spodbujanje Čim bolj pogostega obis koče društva, kar je v preteklosti naletelo na velik odziv, ju-, januarja, ob 11. uri bodo pred kočo razglasili najbolj zveste obiskovalce v letu 2006. je povedal predsednik Ivan Likar, je lani doseglo normo obiskov kar 140 udeležencev. 2 največ vzponi se lahko pohvati njihov član iz Kranja, ki je zbral v knjigi pohodov 357 podpisov. Za ljubitelje Kriške gore bo zanimivo tudi to, da bo društvo pripravilo 28. januarja jubilejni, že 20. zimski pohod na to goro. S. S. GG V * narocmne 04/201 42 41,e-postd:narocnine@^g-gla5.si www.gorenjsklglas.si RADIO KRANJ d.0.0. Stritarieva ul. 6, KRANJ t^UV^ON (04) 2812-<04) 2812^22 i TiaikNjL (04) 2022-<05t) 30^80-5 t^AX <04) 2012 (04) 2012 "«AM-CilA TVmjB ratll okra nJQ'Vacll o-ltr spletno stran' www. ra d io- b rSnj .si nl.sl HRJBQU miu^flnn RADIJSKA PDSTAJfl Rft CuRFftJSKfm Gorenjski Glas Ieseniške novice so redka priloga časopisa Gorenjski qlas Odgovorna urednica: Marija VolČjak Časopis izhaja dvakrat mesečno wvai/.gohe n1 s ki g las .si Prva nova Jeseničanka letu 2007 Gaja V jeseniški bolnišnici se je prvega januarja letos prva rodila mala Gaja z Jesenic. Ur5a Peternel dojenčka morali Čakati vse mica Radmila SUnko, zaka- S pričetkom novega leta vsa« ko leto nestrpno pričakujemo tudi prve novorojenčke, ki prijokajo na svet z novo letnico, letos torej z letnico 2007. A v jeseniški bolnišnici so na prvega letošnjega do prvojanuaiskega popoldneva. Ob uri in 39 minut pa se je vendarle zgodilo - rodila se je mala Gaja. 55 centimetrov in 4030 gramov težka dojenčica, ki je doma prav z /esenic, s Titove. RodiJa io je 33-letr;a ma- tero je to drugi otrok, prvo» rojenka Lana ima dobra tri leta. Kot je povedala srečna mamica, je rok imela za božič. a se Gaji ni nikamor mudilo in je počakala na leto 2007. Radmila je po sil-vestrski noči prvega januar- ja zjutraj imela reden pregled s CTG-jem in zdravnik se je odločil, da je Čas za porod. Radmila je rodila s pomočjo epiduralne analgezi-je, torej skoraj povsem brez bolečin. V jeseniški bolnišnici so v letu 2006 našteli 578 porodov. Radmila Stanko z jesenic z malo Cajo Kmalu za Gajo pa se je v jeseniški bolnišnici rodil še drugi prvoj an J a rs ki dojenček. Ružica Cosič iz Medvod je rodila krepkega dečka Kristijana, ki je meril kar 57 centimetrov in tehtal kar 4520 gramov- Ružica je rok imela 28. decembra, silves-trsko noč pa je preživela na ' porodnem oddelku, kjer je mirno prespala praznično pokanje petard z jeseniških ulic. Tudi Ružica je rodila s pomočjo epiduralne analge-zije, in kot je povedala, se je za jeseniško bolnišnico odločila prav zato, ker omogočajo tovrstno lajšanje bolečin pri porodu. "EpiduraJna je super, čutila nisem niti enega popadka, rodila sem povsem brez bolečin in mo- Ružica Čosić iz Medvod s Kristijanom rali bi jo dati vsaki porodnici, ne da bi jo spJoh vpraša-, " je povedala po porodu. Kristijan je sicer njen tretji otrok, v družini imajo že i8-letno in osemletno hčerko. nišnice delala dežurna ekipa, ki so jo sestavljali zdravnik Andrej Tratnjek, dr. med., babica Špela Urh in medicinska sestra Breda So-d ja. Za razliko od prejšniih V jeseniški bolnišnici so na prvega letošnj^a dojenčka morali čakati vse do prvojanuarskega popoldneva. Ob 16. uri in 39 minut pa se je vendarle zgodilo • rodila se je mala Gaja, 55 centimetrov in 4050 gramov težka dojenčica, ki je doma prav z Jesenic, s Titove. zanimivo pa je, da se imena vseh treh otrok začenjajo na Črko k - Kristina, Katarina in Kristijan. Za silvestrovo je na ginekološko-porodniškem oddelku jeseniške bol- let so najdaljšo noč preživeli mimo, brez dela v porodni sobi. Prvega januarja popoldne pa so pomagali na svet spraviti oba prva letošnja novorojenčka, Gajo in Kristijana. OBČINSKE NOVICE Odškodnina države zaradi železarstva Občinski svetnik Boris Smo-lej že osem let vztraja, da mora država občanom in občini povrniti Škodo, kf jI je bila storjena zaradi železarstva. Stran 2 kultura Zgoščenka z opernimi arijami Priznani bariton 1st jaka |era-Sa z J«senic je izdal zgoščen* ko z odlomki iz oper. Edinstven I posnetki In petje arij v slovenščini. Stran 7 Spori Hud boj za uvrstitev v finale EBEL lige Boljši poznavalci hokejskih razmer nekoliko dvomijo o možnosti uvrstitve Acronija v finale lige EBEL Omenjajo različne scenarije, s katerimi naj bi to organizatorji lige oriemogočlli. Stran 11 zanimivosti 'Svaka čast Bregantu" Na zahvalnem koncertu nekdanjemu županu' Borisu Bregantu je za presenečenje poskrbel brezdomec Pero, ki je prišel na oder in se zahvalil Bregantu. Zahvalo je ime napisano kar na računu iz trgovine ... Stran 14 Mencinger poklicni župan S prvim januarjem je župan Jesenic Tomaž Tom Mencinger, ki je svoje delo od volitev pa do konca decembra opravljal nepoklicno, postal poklicni župan. Obenem je z začetkom leta delo nastopil tudi drugi podžupan BoHs Kitek (SDS), ki se je pridružil Borisu Bregantu, ki podžu- pansko delo opravlja že od sredine novembra. Oba jeseniška Župana funkcijo Opravljata nepoklicno. U. P. Jeseniške novice, petek, 12. januarja 2007 Občinske novice Jeseniški župan Tomaž Tom Mencinger \e pred novim letom obiskal jeseniške varovance Doma dr. ]anka 8enedika. V domu živi kar devet Jeseničank In Jeseničanov. Za več znanja Jeseničanov občina Jesenice bo tudi letos financirala program izobraževanja odraslih. Usposabljanje za življenjsko uspešnost m jezikovni tečaji. Na podlagi sprejetega proračuna za leto 2007 je župan Tomaž Tom Mencinger določil letni program izobraževanja odraslih v Občini Jesenice/^ci se bo fmanciral iz sredstev občinskega proračuna. Letos bo Občina za Urša Peternel stopnja. Program usposab- janja za življenjsko uspešnost bo trajal skupaj 75 ur, načrtuje|o dve izvedbi, posamezni programi s področja jezikovnega izobraževanja pa bodo trajali 90 ur, načrtujejo pa tri izvedbe. Skupaj naj bi se vseh petih programov udeležilo vsaj 60 ude-namenila 12-519 eviov, izva- ležencev, udeležba v progra- janje programa pa so zaupali javnemu zavodu Ljudska mu usposabljanja za Življenjsko uspešnost bo brez- Po besedah vodje oddelka za družbene dejavnosti in splošne zadeve na Občini Jesenice Teje Višnar z letnim programom izobraževanja želi občina omogočiti izobraževanje čim širši populaciji občanov, ki se zaradi različnih ovir ne morejo vključiti v različne oblike vseživljenjskega učenja^ ki ga ponujajo izobraževalne oi^nizacije. univerza Jesenice. V okviru programa bodo pripravili dve vrsti izobraževanj, in si- cer program usposaDi}an)a za življenjsko uspešnost, imenovan Beremo in pišemo skupaj (BJPS), ter jezikovno izobraževanje. V okviru slednjega bodo na ljudski univerzi pripravili tečaje angleškega jezika 2. stopnja. nemškega jezika i. stopnja in italijanskega jezika i. plačna, v jezikovnih tečajih pa bodo udeleženci morali prispevati 20 odstotkov cene programov. Na zaključku izobraževanja bodo udeleženci prejeli potrdila o obiskovanju tečaja. Za izvedbo programa bo Ljudska univerza Jesenice objavila poseben razpis v medijih» za Čim boljše obveSčanje občanov pa bo pripravila tudi zgibanke in plakate. Denarna socialna pomoč za novorojenčke Občina Jesenice od leta 2003 dodeljuje enkratne denarne socialne pomoči za novorojenčke. Kot je povedala Tončka Casar z oddelka za družbene dejavnosti, so v lanskem letu prejeli 30 vlog, od tega je biio 29 vlog ugodno rešenih, ena vloga pa ni izpolnjevala pogojev. Tudi letos so v proračunu Občine jesenice zagotovljena sredstva za ta namen, višina enkratne denarne socialne pomoči za novorojenčke pa znaša sto evrov- Vlagatelji morajo za pomoč zaprositi najkasneje tri mesece po otrokovem rojstvu. Pisno vlogo lahko dobijo na spletnih straneh ali pa v sprejemno informacijski pisarni Občine Jesenice. In kdo je upravičen do tovrstne enkratne pomoči? "Do enlcratne denarne socialne pomoči za novorojenčka )e upravičen eden od staršev pod pogojem, da sta z otrokom državljana Republike Slovenije s stalnim bivališčem na območju občine Jesenice, da prejemata denarno socialno pomoč, starševski dodatek ali republiško Štipendijo/' je pojasnila Gasarjeva. Vloge starši lahko odda-jo na Oddelku za družbene dejavnosti in splošne zadeve Občine Jesenice. U. P. Odškodnina države zaradi železarstva Občinski svetnik Boris Smolej že osem tet vztraja, da mora država občanom in občini povrniti škodo, ki ji je bila storjena zaradi železarstva. Božena Ronner (Iz gradiva za sejo občinskega sveta) kaj najbolj pomembnih. Sa- - nacija objektov in infra- V preteklosti je občinski strukture (ceste, Čistilna na- trditev in zahtevek le še argumentira. Naštel pa je nekaj najboV svetnik (že drugi mandat) Boris Smolej večkrat postavljal vprašanja in dajal pobude z zahtevo do države, da mora občanom Jesenic povrniti škodo, zaradi ekoloških in fizičnih posegov železarstva in jeklarstva na tem območju, posebno na različnih lokacijah občine Jesenice. Prepričan je. da je to zadnja prilika, ker se država kot večinski lastnik iz družb, ki so nastale iz nekdanje železarne, s prodajo svojega večinskega deleža umika. Mora pa se računati s tem, da bo moral del iztržka ostati na Jesenicah za pokritje stroškov sanacije. Ogromno dejstev se je nakopičilo z leti v obliki različnih dogodkov, kar to prava zaradi uporabe kupljene jeklarske žlindre in posledice zaradi njenega raztezanja v fazi, ko je že bila vgrajena. Uporabniki o posledicah niso bili obveščeni s strani prodajalca - Železarne Jesenice. Sanacija degradiranih zemljišč: fizična zamenjava zemlje ... Sanacija akumulacije reke Save Dolinke (jez HC Mo-ste), saj vemo, da se je vanj stekalo in se še steka vse, kar ni bilo v obliki plinov ali pretežko, da bi voda odplak-nila. Sanacija območij na lokacijah v središču Jesenic (stara Železarna, Hrenovi-ca, halda); sanacija območij novejših obratov • Slovenski Javornik, Trebež, Koroška Bela. Ker so detajli Še mnogih izpuščenih dejstev na razpola» go v obliki slikovnega in pisnega gradiva starejših in mlajših datumov, meni, da moramo na teh osnovah zahtevati delež od prodaje, ki mora biti vsaj delni popravek za nastalo situacijo • povzročeno škodo, Poleg omenjenega izpostavlja še položaj krajanov in občanov Jesenic: zemljišča in objekti, ki jih imajo, so zaradi degradacije v preteklosti (kontaminacije zemlje) manj vredni - do 50 odstotkov. Občani so v Piranu preprečili gradnjo manjšega gradbenega podjetja, ker je njihov objekt zakrival pogled Že zgrajenim, Ve, il Jesenice niso turistični center, niso pa tudi industrijski geto. Te lokacije so še vedno nezdrave, saj ni bila zamenjana niti lopata zemlje - to zamenjavo so priporočale kompetentne institucije na enem od mnogih sestankov lokalne skupnosti s predstavnikom železarne ter obravnav Aaonija. Ker so objekti Acronija in drugih družb naslednic nekdanje Železarne Jesenice ter njihova dvorišča npr. Haida Jeklame Ii... estetsko moteča za okolje in s tem za krajane in potencialno nove , prosi župana, občinski svet, svetnike novega sestava, da zahtevajo pošteno odškodnino. Predlaga najmanj 50 milijonov evrov. Ta denar naj se ne izroči individualnim oškodovancem, temveč se mora porabiti za sanacije, boljšo infrastrukturo, predvsem najbolj prizadetih okolij in pospeševalno urejanje bodočih poslovnih območij. Povzročiteljem in lasmikom železarskih lokacij pa predlagatelj želi čim višjo ceno, ki jim jo bo uspelo iztržiti od kupcev. Namesto Titove ceste ime Evropska cesta? Občinski svetnik Marjan čufer predlaga, da bi Cesto maršala Tita preimenovali, ker naj bi dajala Jesenicam prizvok zaostalosti. Urša Pfterncl Eden od novih občinskih svetnikov Marjan Čufer (SDS) je podal zanimivo pobudo, s katero želi doseči preimenovanje glaviie ceste skozi mesto - Ceste maršala Tita. Kot meni, je Titovih Sloveniji še prav Še na Cesti maršala Tita in je povedal svoj naslov. "Poleg tega to ime daje Jesenicam prizvok nekakšne za- , ujetosti v zgodovinski jantar, ne sledenje napredku ... Po športno bi lahko dejali, da to ime po svoje zbija rating in konkurenčnost jesenic," je prepri- In kaj o morebitnem preimenovanju Ceste maršala Tita meni župan Tomaž Tom Mencinger? Kot je povedal, so se tovrstne pobude pojavile že večkrat, opravljali so tudi razne ankete med domačini, a do preimenovanja ni prišlo. Tudi zdaj meni, da jim ni treba posvečati velike pozornosti, saj so na Občini Jesenice osredotočeni na pomembnejše projekte, kot je denimo urejanje poslovnih con, stanovanjska gradnja... malo, prav tako tudi v gih državah na območju nekdanje Jugoslavije, In še to gre v glavnem za kake stranske ulice, meni Čufer. Kot pravi, ga sicer ime samo kot tako ne moti, bolj ga skrbi začudenje, ki ga je pogosto doživel, ko je stanoval čan Čufer. Zato predlaga, da bi Cesto maršala Tita preimenovali v Evropsko ulico. "Takšno ime bi bilo primerno za večne Čase. Tudi stroški preimenovanja ene same ulice, ki je povrhu ne bili veliki." še glavna, je še prepričan Čufer. In kaj o tem menijo stanovalci Ceste maršala Tita? Nekaj smo jih poiskali v telefonskem imeniku in jih povprašali po njihovem odnosu do imena ulice. "Sem zadovoljna, ime me ne moti." je dejala ena od stanovalk. Dr\iga je dejala: "Če ne bi bilo treba menjati vseh dokumentov, bi bila takoj za. Tako pa se mi zdi neumno. Razen če bo stroške zamenjave plačal predlagatelj..." Tudi eden od sobesednikov, ki ima podjetje na tej ulici, je dejal, da bi bili stroški spremembe naslova izredno visoki, notarsko bi moral spremeniti naziv firme, zamenjati vizitke ... Če bi že moral razmišljati o spremembi imena ulice, bi se zavzel za staro ime Go- sposvetska ulica. leseniške novice, petek, 12. januajja 2007 3 Občinske novice Zelena luč visoki šoli bo Visoka šola za zdravstveno nego Urša PrrtRNEL Vlada je sredi decembra sprejela skJep o podelitvi koncesije Visoki Šoli za zdravstveno nego Jesenice. S tem je Šola dobila zeleno luč za začetek delovanja in bo prve Študente sprejela letos jeseni. Kot je povedala vršilka dolžnosti dekanje, višja predava» teljica Brigita Skela Savič, so prejeli koncesijo za vpis 70 rednih študentov, prav tako pa bodo vpisali 60 izrednih Študentov. Za redne študente bo študij brezplačen» iz« redni pa bodo morali plačati šolnino. "Višina Šolnine za izredni Študij Še ni določena, je pa izračunana cena prvega letnika Študija za redjie Študente, ki znaša $549 ev-rov na študenta. Studij je drag, ker se 50 odstotkov ur izvaja v obliid neposrednega dela z bolnikom, v manjših skupinah ob mentorstvu visokošolskih učiteljev in mentorjev iz učnih baz. Izračunana cena stroškov na Študenta je primerljiva z drugimi tremi Šolami v državi, ki izvajajo program zdravstvene nege," je poudarila Skela Savičeva. Trenutno pripravljajo vse potrebno za izvedbo programa. V okviru akreditadje programa Brrgita Skela Savič so pridobili trideset pred a va-teljev, ki so nosilci predmetov in imajo status visokošolskih učiteljev ali pa izpolnjujejo vse pogoje za ta habilitacijski naziv in bodo ha* bilitirani prek Sveta za visoko Šolstvo. Od tega jih je pridobilo soglasje delodajalcev za dopolnilno aH redno zaposlitev 20 iri ti so člani akademskega zbora. Drugi bodo delo izvajali prek pogodbe. Po besedah Erigile Skela SaviČ bo šola prvo leto delovala na začasni lokaciji. Predavalnico bodo uredili v nekdanji sejni sobi občinskega sveta v pritličju zgrad* be zdravstvenega doma Jesenice, medtem ko bodo prostori dekanata in referata v prvem nadstropju sosednje stavbe, za katere je občina že sprožila pogovore za začasno zasedbo teh prostorov do septembra 2008. Seveda pa bo to le začasna rešitev, že v prihodnjih dneh bodo stekli pogovori o začetku prenove bivše upravne stavbe Merkurja, kjer bo šola dobila svoje stalne prostore. Po načrtih naj bi bili novi prostori urejeni že do začela šolskega leta 2008/2009, prenovo pa bo vodila in fmancirala Občina Jesenice. Sicer pa bo dobršen del pouka potekal v bolnišnicah, po programu je namreč kar polovica praktičnega dela neposredno ob bolniku, Po besedah v. d. dekanje bo organiziranje praktičnega dela kar zahteven logistični zalogaj, saj bo delo moralo potekati v majhnih skupinah pod vodstvom mentorjev iz šole in klinične prakse, ki jih bo treba Še usposobiti. Prvo leto bo večina praktičnega dela potekala v Splošni bolnišnici Jesenice in v bolnišnici na Golniku, v višjih letnikih pa tudi v psi- hiatrični bolnišnici v Begunjah, na Osnovnem zdravstvu Gorenjske Kranj, po potrebi pa tudi v ljubljan* skih bolnišnicah. Program je visoko strokovni, študij bo trajal tri leta, zanimivo pa je. da je to prvi Študij, ki je akreditiran ičot usklajen s področno direktivo EU in bolonjskim procesom (program preostalih treh visokih šol v Sloveniji, ki izvajajo program zdravstvene nege, še ni). Ena od posebnosti, ki jih prinaša s seboj bolonjska direktiva, je tudi ta, da ukinja absolventski staž. To pomeni, da bodo študenti 31. septembra, ko bodo zaključili tretji letnik, morali hkrati tudi diplomirati, To bo seveda pomenilo bolj naporno in intenzivno delo v tretjem letniku tako za študente kot za mentorje. "Prav tako je pomem b na spreme m ba tudi ta, da diplomanti ne bodo imeli več pripravništva, kar je za Šolo in učne baze, kjer bo potekala klinična praksa, izjemno odgovorna naloga. Pedagoški pri* stopi bodo morali omogočati tesno povezavo med teorijo in prakso ter nenehno preverjanje Studen tove ga napredovanja ob delu z bolnikom," je poudarila v. d. deicanje. Novi jeseniški podžupan Boris Kitek /e bil za občinskega svetnika izvoljen na listi SDS. S prvim januarjem je prevzel mesto podžupana jesenic. Rojeni Celjan je oče treh otrok, eno od njegovih vodil pa se glasi: Tudi počasi se daleč pride. Urša Peternel Kratka osebna predstavitev: datum in kraj rojstva, stan, število otrok "Rojen sem bil 30. decembra 1966 v Celju, kjer sem opravil tudi osnovno in srednjo šolo. Živim v zunajzakonski skupnosti in imam tri otroke, dva sina in hčerko. Zaposlen sem v družbi Gradiš IPGJ, d. d, v Ljubljani." Želim si, da bi Občina Jesenice postaJa ... (opis v nekaj stavkih) ' Želim si, da bi Jesenice po» stale regijsko središče, še bo\\ kot so to nekoč že bile. Menim, da ima mesto vse potrebne infrastrukturne rešitve in tudi sama geografska lega kaže na to. Vendar pa je mogoče premalo narejenega na sami promociji mesta in možnosti, ki jih Jesenice ponujajo za nadaljnji razvoj, tako na poslovnem kol tudi na osebnosmem področju." "Za svetnika sem bil izvoljen na listi Slovenske demokratske stranke - SDS, tako da v okviru tega stojim za našim programom, katerega osnovni cilj pa je boljša kvaliteta Življenja na Jesenicah. Že do sedaj je bilo veliko narejenega v okviru "prestrukturiranja", vendar pa je za končni uspeh potrebnega veliko dela in časa. Vsekakor Katere svoje tri osebnostne lastnosti bi izpostavili (pozitivne alt negativne)? "Na tole vprašanje je težko odgovoriti, bojim se, da bi bil preveč subjekriven pri merilih za negativne lastnosti in preveč objektiven za pozitivne lastnosti, lahko je tudi obratno. Vsekakor je pa res, da veČino stvari počnem v zadnjem trenutku." Najljubši hobi oziroma pre* življanje prostra Časa "Kar se hobija tiče ne bi mogel reči, da imam kakšnega posebnega. Prosti čas ponavadi preživljamo z družino na raznih izletih v hribe ali pa na kakšnih loajših potovanjih." Zadnja prebrana knjiga "Zadnja prebrana knjiga, poleg kakšne strokovne literature , j e kn j iga pi sateljice J -K. Rowling o Harryju Po-tterju z naslovim Ognjeni kelih. Tako da moram Še kar neicaj prebrati." ^i tudi na moriu, Če je dosti ic Katere cilje boste zasledovaJ se bom potrudil, da bom ne- Najljubši kraj za dopust kol občinski svetni k/svetni- kaj doprinesel k nadaljnje- "Najljubši kraj za dopust je mu razvoju Jesenic." kakšen miren kraj v hribih Na kaj ste v Življenju najbolj ponosnih "Ponosen sem, da smo si v driižini ustvarili življenjsko okolje, kjer vsi delamo, ustvarjamo, se učimo in prenašamo znanje na prihodnje rodove." Življenjsko vodilo ali moto "Kakega posebnega življenjskega vodila ali mota nimam. Življenje gre vedno svojo pot, in če preveč načrtuješ, si laliko razočaraji. A po drugi strani je življenje v tem dinamičnem svetu lahko zelo pusto, če nimaš ciljev. Sicer pa se tudi počasi daleč pride." Vprašanje o aktualnem do* gajanju: Kako ste vi osebno sprejeli uvedbo nove valute evro.^ "Glede nove valute nimam problemov. Naša generacija je na take menjave že več kot navajena. Drugače pa večinoma plačujem kat s karticami." Andrej Klinar, zavarovalni zastopnik, Kočna: "Prve dn5 po uvedbi evra sem pri svojem delu s strankami imel celo vrsto težav» zlasti s preračunavanjem. Osebno se bom na novo valuto hitro navadil, po mojem ne bo težav, razen mogoče s centi. Sicer pa bom verjetno v denarnici imel bolj malo evrov, ker zvečine plačujem s kartico." Rahim Maloki, prodajalna sadja» Jesenice: *'S prehodom na evro ni problema, bili smo pripravljeni. Ljudje plačujejo tako s tolarft kot z evri. Cene smo pustili enake, niti slučajno nismo ničesar podražili. Za driige lokale ne vem, ampak tu zraven, kamor hodim na kavo, je cena enaka, dvesto tolarjev.'* FASADERSTVO STIROJNI OMEn GSM: 041 584 227, FAX.: 04/ 583 62 31 eVMT "M»« 40 . \MC4 ùt'iCÈmtid t. 4^10 ^ jeseniške novice WW%VtESENlC{ SI Gorenjski Glas n^vice to pni^d IZDAJATELJ Cc'fr>Jskl ó^O.O ^ Knnj, ZcfBcva t« 4OM Kr^nj ODCOVOKNA UKEONICA Marijj HMDKOVNA $OCXUVKA Bolénà ftonn^i URCDNICA Urlj P^ttMl OBUlCCPVNA ZASNOVA i bnTtààlf^ pMi^ ^ fmp^Wv^ t iMfn jne^. oVfi^r f^Abatf SetOHM^^ Mant«« CM&N^SKl CtAS ft ^if^fii la moti cri A trtnkd pod It 9771p^ tS jm Uìv^ r^ò ^ C^Ktai^i/ DirtMoncj.V^Ui«^/Z^KNli.4000Plf ^00, mhft^èt u, miti opéiA In osmsmf^: itL 4t u w dnevno) : utr, n^ Mp^» 7.4^1 v w^ /C^tf^i^ki 12h eh If) »frvjh. Uc^ / ^tónt pn^. Me^i C^^e^V^ka. Inofl» Ni SCT. d d . / Nai6ci. p^éktm 99% pernii. Imu cm p nèùMm DDv p» >tc«n|t li nif^r«n| ^ M^HIM «d )9koČf Irv^ilUi óo ^if^^ prpkUj. 11 w^a ^ f M>Udnp«^ IM obdobja / OkUh^ ii^tf/t Mbwv tfl 4^ 4 Mnenja leseniške novice, petek, 12. januarja 2007 Mitja Novak, menjalnica na železniški postaji, Jesenice: "Tudi po uvedbi evra bo naša menjalnica na železniški postaji ostala odprta, čeprav se je promet precej zmanjšal. Zato smo tudi nekoliko skrajšali delovni čas. Pričakujem, da do začetka poletne sezone stroškov ne bomo pokrivali samo z menjavo, tako da bomo morali najti še kakšno dodatno dejavnost. Od velike noči naprej pa je promet običajno spet večji in tudi letos računamo, da bo tako. Na Jesenicah prevladuje menjava v bosanske marke in hrvaške kune, pa tudi srbske dinarje, še naprej bo aktualna menjava v ameriške dolarje, švicarske franke, britanske funte ..." Spoštovani krajani Krajevne skupnosti Slovenski javornik-Koroška Bela! Novoizvoljeni Člani Sveta Krajevne skupnosti Slovenski )a-vornik-KoroŠka Bela se vam iskreno zahvaljujemo za zaupanje, ki ste nam ga izka2.dli na oktobrskih lokalnih volitvah. Oa pa bi to zaupanje čim bolj upravičili^ vas prijazno vabi» mo k sodelovanju. Posredujte nam svoje Ideje fn zamisli in nas sproti obveščajte o šibkih točkah našega kraja. |e to področje komunale, sociale, prometne ureditve, urejenosti okolja, kulture, Športa Povejte nam, pišite nam. Proučili bomo vale pobude in ideje in jih skušali v okviru naših pristojnosti in danih možnosti tudi udejaniti. Če ne bo šlo v kraju, jih bomo posredovali ustreznim občinskim organom. Pišite nam na naslov: Cesta Borisa Kidriča 37c, 4270 Jesenice. Uradne ure: - torek: od 8. do 14. ure - vsaka 2. in 4. sreda v mesecu: 8. do 12. in od 14. do 17. ure • četrtek: od 8. do 14. ure Veselimo se sodelovanja z vami. Obenem vam želimo, da bilo v novem letu 2007 natartko tako, kot ste si zamislili vi! Svet Krajevne skupnosti Slovenski javornik-KoroŠka Bela Mnenja Razmišljanje o Srednji šoli Jesenice Ko se Človek vozi ali Ic bolje hodi skozi Jesenice, opazi, da so postale zelo čisto in z veliko cifctja okrašeno mesto. Prepričal sem se na lastne oči. sem si ogledoval goreryske občine, da se po tej plati samo Bkd lahko primeija z Jesenicami, Zaželeno je, da bi čino cvetja in zelenja §e povečali grmovnicami in različnimi vrstami dreves na večini javnih površin. Bivši župan in sedanji podžupan Boris Bregant zasluži zato vse priznanje, in ker je bil dolga leta generalni direktor Železarne ter dva mandata uspešen iupan, po mojem mnenju nesporno zasluži tudi plaketo čast nega občana. Srednja Šola Jesenice pa s SVO' jo grdo fasado bode v oči. Moj starejši sin, sedaj študent medicine, ki jo je obiskoval, mi je večkrat potož il. da ga je sram. ker obiskuje tako grdo šolo. Proračun za letošnje leto je sprejet, za prihodnje leto pa hi bilo treba razmišljati vsaj o prenovi fasade stavbe Srednje Šole Jesenice, Nekaj bi prispe-obäna, druga sredstva pa bi se našla morda pri Acroniju in Rotomatiki, pa še pri kom drugem, tako da se zamenjajo vsaj okna. polepša fasada šole in postori še kaj v not ranjosti. Druga težava pa je program omenjene šole. Programa po* slovni tehnik in tajnik sta v krizi. Stvar je logična: v ta dva meri programa so se v vpisovali učenci s slabšim učnim uspehom in manj primernim vedenjem. Poleg tega fantje za tajnike niso primer-ni. Le kdo bo vzel za svojega tajnika moškega in povrhu še s slabimi manirami? Jaz ga ne i. Za tajnico je vsekakor ico bolj primemo čedno i« bilicano mlado dekle, pa čeprav ni posebno vešča svojega posla. Torej program, ki je bil že v koreninah zgrešen. So pa seveda rešitve. Ena možnost, ki bi bila gotovo perspektivna, je uvedba recimo dveh oddelkov višje, dveletne strojne šole in vi^'e Šoie za kozmetičarke, ki bi bila lahko nadgradnja zdravstvenim tehnikom. So programer za preproste stvari, kot so recimo spletne trgovine in podobno. Nikakor pa ne za zahtevno programsko opremo. Ricimo zahtevna programska oprema je inteligentna programska oprema za vodenje nestabilnih letal, nadzor atomskih central, kompleksnih proizvodnih linij, bančnih sistemov ipd. Zakaj pa je morala Nova Ljubljanska banka kupiti program SIGMA v /z-raelu? Zato ker pri nas preprosto ni res dobrih programerjev, iki bi bili kaj takega sposobni narediti. Marjan Čufer plastik, posebno kompozitnih, na osnovi ogljikovih vlaken, kot je kevlar, imajo lepo pri- Razmišljanje ob Članku hodnost in izjemno velik trg. Nebodigdtreba možnosti. Poglejmo recimo Kranj. Na tamkajšnjem šolskem centru so uvedli nov program mehatronik. Torej združitev si rojn ištva in elektron ike. i na Jesenicah šli nemudoma v akcijo za nov srednje- in kasneje višješolski program metaloplastik. To bi bila združitev bivšega metalurškega tehnika z obdelovalcem no-materialov. Različne vrste ki se Še povečuje. Ne Čakajmo torej, da nam nekdo drug uk rade i n prej u res n iči idejo. Nadalje Evropa potrebuje ogromno dobrih računalniških programerjev. NaŠe šolstvo jih žal ne daje. Dobijo samo minimalne osnove in potem ima-'O tovrstna podjetja Še vsaj leti truda z njimi, da jih primemo usposobijo. Hipotetično bi lahko torej uvedli višjo Šolo za računalniške programerje. Žal je tu problem v kadru, ki Gospod Blaž Račič je v Jeseniških novicah S. decembra 2006 objavil prispevek z naslovom Nebodigatreba. V njem je javno pozval k polem i -ki o jvojih prispevki h v tem časopisu. Že kar takoj naj povem, da gospoda Račiča m poznam, nihče mi ga Še ni predstavil, tudi druge prilike ni bilo: to sem zapisal zato, da ne bi kdo mojega odgovora razumel tako, kot da Človeka na- bi poučeval. Ministrstvo z šol- menoma žalim ali brez osno- "inter arma silent Musae ", kar bi se po domače reklo, da med vojno muze molčijo, in tudi sam mislim, da bo spomenik železarstvu tudi izziv za vse umetnike, ki bodo sodelovali pri realizaciji projekta. Spomenik naj bi odražal estetsko. a tudi zgodovinsko podobo Jesenic, f^epričan sem, da bomo Jeseničani lahko ponosni na vizualno podobo naše preteklosti. Ali kot že rečeno, ta predvolilni intermezzo je vso zadevo nekoliko upočasnil, sploh pa ne dvomim, ali bo uresničena. In uresničili jo bodo predvsem tirti. o katerih se gospod Račič zaskrbljeno sprašuje, kaj neki da ti ljudje sploh počno. Kdor je k a da rkoli sodelova I pri podobnih projektih, ve, da vselej trčiš na težko premostljivo oviro: DENAR: Tega smo se predlagatelji dobro zavedali, a se nismo ustroSiii. Sam pa sem trdno prepričan, da je samo pisarjenje in kritiziranje premalo, da bi dosegli cilj. Zato vabimo gospoda Račiča, da se nam pridruži v prizadevanjih. da polepšamo podobo Jesenic, da bodo v veselje in ponos našim zanamcem. Vsakršnega prispevka bomo veseli, kajti "Hic Rhodus, hic salta!". V ve kritiziram. Medtem pa on ne samo mene, ampak vse Zato bi po mojem mnenju častne občane Jesenic sprašuje stvo postaja tudi zaradi evropskih direktiv fleksibilnejše. takšna višja šola morala imeti maksimalno pet predmetov. Matematiko, fiziko, načrtovanje infonnacijskih sistemov in dva programska jezika, recimo Viruq/C++ in php ter Java script. Ali kot druga varianta DELPHI, Oracle, Assembler in še kaj. Programerji iz take šole bi morali na koncu pisati izvorno kodo tako tekoče kot recimo dobra tajnica poslovna pisma. Programirati bi morali toliko, da bi to potem Še ponoči sanjali, potem bi pa bil rezultat za izvoz. Morda bo kdo rekel, Ceš zakaj pa matematiko infiziko. Odgovor je preprost, človek, lei ne obvlada zdo dobro matematike in fizike, preprosto ne more oziroma ugiba, kaj koristnega ii ljudje, k i jih je občina pov- zdignila med svoje vidne obča- omenja novega ž upa na, gosp oda To maža Toma Mencingeija, ki da mu nenehno oponaša dejstva, da v Novicah samo kritizira. Čeprav on dvomi, da svetniki, kaj šele častni občani sploh beremo njegove prispevke, ga moram razočarati. Berem jih, zato pa tudi sam nimam kaj drugačnega mnenja o tyegovih občin i, n aj v spomin na stolet- prispevki h. Že Fran Levstik je sredi 19. stoletja rekel, da mora kritika graditi, ne pa podi rati. ne, sploh delajo ali počnejo. Ker se počutim izzvanega, mu moram povedati naslednje: častni občani smo dali pobudo no železarstvo postavi v mestu kip martinarja na krožiŠČu pred občino. Imenovanje bil odbor, ki je prevzel dolžnost, na Čelu z županom, ki se je s predlogom strinjaL Stvari teče- 0 z nekoliko upočasnjenim tempom naprej, vedeti pa je treba, da ta pobuda morda ni prišla v najbolj ustreznem Času. Tedaj, sredi leta 2006, se je že začela "vojna " za novega župana in svetnike. Že stari biti dober programer. Lahko je Rimljani pa so ugotovili, da Članekf-ki) kažejo, daje iz Janezove Šole. ki veleva: "Ti kar podiraj, gradili bodo že drugi." To je nevarna, predvsem pa nekoristna pot^ Pa si ja (pisec) avtor tega n4 Če pa je to res, in vse kaže na to, potem je nasiov njegovega članka kar ustrezen! Bratko Skrli Biaž Račič izzivanja II I I dobr III Kljub nekaterim spodbudnim dejstvom, predvsem pa kJjub besedam o uspešnosti Jesenic se pogosto zdi, da današnjo jeseniško realnost določa razmišljanje, ki ga zaokrožuje tako imenovana filozofija "s' j' dobrPogosto si namreč naključni opazovalec lahko ustvari vtis, da se različne jeseniške politike sprejemajo le zato, da pristojni lahko rečejo "to pa pri nas imamo", medtem ko o učinkih sprejetih politik ni treba izgubljati besed. Ena izmed konkretnejših pojavnih oblik omenjene filozofije se zadnje Čase kaže pri iskanju rešitve za smučišče Španov vrh- Najprej so nas prepričevali, da mora smučišče najprej urediti in ga nato prodati. Ko smo pred časom spraševali, ali imajo pripravljen program ali načrt, kaj bodo s smučiščem počeli, natančnega odgovora nismo dobili. Kasneje smo opozorili na to, da namerava občina sama investirati v smučišče. Nato si je, presenetljivo, premislila. Dokler nismo opozorili na problem, je veljalo prepričanje, ki je zapisano v naslovu. Podobna zgodba, za katero je značilna filozofija "s* j' dobr'", je zgodba z dvorano Podmežakla. Občina je pred leti ustanovila zavod za šport, katerega namen je med drugim tudi ta» da skrbi za športne objekte v občini, torej, da skrbi tudi za omenjeno dvorano. Za letošnje leto so v občinskem proračun«.! med drugim zagotovili pribl. tri tisoč evrov, s katerimi naj bi plačali člane posebne komisije, ki naj i pripravila predloge za prenovo dvorane. Pri tem se zdi smešno dejstvo, da na Jesenicah deluje zavod za šport, ki bi moral biti po logiki stvari strokovna institucija. ki se spozna na Športne objekte. Torej bi kot uk moral poznati potrebe športnikov in bi tako lahko kar sam ponudil predloge za prenovo dvorane. A ne. Na podlagi namere za ustanavljanje omenjene komisije lahko sklepamo, da je strokovnjakov v zavodu za Šport, ki se spoznajo na potrebe dvorane» premalo in morajo zato oblikovati še posebno komisijo. Na ta način bodo vsi skupaj izgubili eno leto časa in ^i tisoč evrov, hkrati pa bo tudi zavod za Šport dobil sploh imamo zavod za šport, če je treba za vsakega hudiča vkup klicati razne komisije in drago plačevati te modrijane? Le zato, da bodo še enkrat ugotovili tisto, kar vam bo vsak športnik, ki se več mudi v športnem parku Podmežakla ali v hokejski dvorani, povedal ob kavi, Na občini pa se tolažijo in pravijo "s* j' dobr', bomo imeli komisijo". Filozofijo "s' j' dobr'" pa je začel udejanjati tudi novi jeseniški župan Tomaž Mencinger. V eni od zadnjih Številk )eseniških novic smo med drugim lahko prebrali zapis o tem, kako je obiskal enega od jeseniških lokalov in prisostvoval tekmi v pikadu. Nič ni narobe, da se župan zanima zo Glasbena Šola Jesenice praznovala častitljivih 60 let delovanja. V Gledališču Toneta Čufarja je v četrtek, 2i. decembra, potekal božič no-novo letni koncert Glasbene šole Jesenice. Glede na celoletno uspešno delovanje mladih glasbenikov, so tokrat pripravili kar 30 glasbenih točk, od tega dva recitala pesmi in seveda zaključni govor ravnateljice Glasbene šole jesenice Martine Valant. V pestrem celovečernem programu so sodelovali pianisti, flavtisti, harmonikarji, kitaristi, citrar, saksofonistka, pevka, klarinetisti in baletke. Med nastopajočimi pa naj omenimo še goda n orkester in harmonikarski orkester. Za dobro pripravljene glasben talente so čez vse leto skrbeli pedagogi, kar 21 jih je vpisanih na vabilu na koncert, od tega so Štirje skrbeli za klavirsko spremljavo, dve dirigentki pa za oba orkestra. Na koncu naj še omenimo, da bo maja 2007 Šola praznovala častitljivih 60 let delovanja, pa tudi v letu, kt se je poslovilo, se lahko pohvalijo z uspešnim delom. Poleg domačih nastopov so gostovali Še v Avstriji, Nemčiji in Češki, gostitelji iz teh dežel pa so jim glasbene obiske tudi vrnili, j. P. ELElOBO^jTIM «im,MONttttHWN COtllNIltfV EUKTIUnCvoi VMo 4273 Blefshs Dobrava E-MAIL: i nf o i^elekt ro-ku ro s. si Tel.: 04 587 43 38 GSM 041 676 873 GG naročnine 04/20142 41 e-po§ta: narocnine@g-gla5.si www.gorenjskiglas.si Žogica Marogica in Kriza y stari V Kulturnem domu na Slovenskem javorniku sta bili kar dve premieri gledaliških del. Janez Pipan V soboto, 23. decembra, sta bili v Kulturnem domu na Slovenskem Javorniku kar dve premieri gledaliških del. Zgodaj popoldjie so mladi igralci pri Gledališču AKSA uprizorili otroško igrico Žogica Marogica. Vsa pohvala mladim umetnikom, saj so spontano in igrivo odigrali, pa jih Še predstavimo. Babico je igrala Karin Ravnihar, Dedka Blaž Istenič. dvojne vloge pa so imeli, glede na Čas trajanja in dogajanja, Laura Ravnihar kot žogica in kuža, Rok Župančič kot zmaj in policaj, Mario Bešič kot strašilo in ptiček, Pripovedo- valka vsebine igre pa je bila Sara Pavlovič. Scena je delo Draga Sullgoja, glasba in vodstvo neutrudnega Francija TuŠarja, režiserki pa sta Brigita Horvat in Katja Ko-lenc. Ob koncu predstave pa je prišel še dobri stari dedek Mraz in vsem otrokom izročil novoletna darila ter jim tako polepšal dan. V večernem času pa so zaigrali starejši igralci AKSA. Naslov komedije na krstni uprizoritvi Kriza stari je imela dodatni naslov - Čigav je rdeči modre avtorja Rafa Kolbla. V lahkotni komediji in situacij- skem zapletu po "hudi žur- ki" prejšnjega večera se v dveh dejanjih zadeve razjasnijo in skoraj romantično končajo. Pa še dežurna ekipa na odru. Raf Kol bi je imel vlogo Joca (fant, Id ljubi lahkotno življenje in rad pogle- V njegovega najboljšega prijatelja, raču- strokovnjaka Marko Župan, prijateljico Miča je igral intimno Tanjo je zaigrala Brigita Hor-, navihano zapeljivko z resničnim zapeljivim stasom in glasom Vido pa je odigrala Polona Razinger. Prijetno, lahkotno gledališko delo je primerno za predprazniino vzdušje In sorazmerno polna dvorana je bila zahvalni pri- Razstava likovne pedagoginje Janiz Piapk V avii Osnovne Šole Prežihov Voranc jesenice so konec decembra pripravili zanimivo likovno razstavo del likovne pedagoginje Irene Horvat, ki že dobra tri desetletja deluje na tem področju, vendar je na prva samostojna razstava. pa )e povezano 2 qenmi lanskim dodatnim izobraževanjem na Pedagoški fakulteti in je to v bistvu njena diplomska naloga s podroija likovne umetnosti pod delovnim naslovom Linije v slikarstvu in Rastlinska abstrakma motivi-ka. Za kulturni program na odprtju so poskrbeli vokalna pevska skupina Šole, učenke ter OrfFova skupina pod vodstvom Stanke Mencinger. O delu slikarke je nekaj misli povedala pomočnica ravnateljice Rada Polajnar ter dodala nekaj svojih pesmi za to priložnost, razstave pa je seveda odprla ravnateljica šole Eienka Robič. Ravnateljica Elenka Robič, slikarka Irena Horvat in pomočnica ravriateljlce Rada Polajnar f^ > Jeseniške novice« petek, 12. januarja 2007 7 KU LTU RA Zgoščenka z opernimi arijami Priznani baritonist Jaka {eraša z Jesenic je izdal zgoščenko z odlomki iz oper. Edinstveni posnetki in petje arij v slovenščini. Urša Peternel Bariton • )aka feraša • Od-lomld 12 oper. Takole se gJa-si naslov zgoščenke, ki je izšla pri Založbi kaset in plo^ RTV Slovenija in ki predstavlja svojevrsten spomenik vrhunskemu baritonistu Jaku leraši. Domačin 2 Jesenic, ki je skoraj trideset let prepeval na odru ljubljanske Opere, je edini pevec operne glasbe na območju od fesenic do Rateč, in kot pravi sam, tudi ni nikogar, ki bi nadaljeval to pogosto trnovo pot opernega pev» ca. "Zgoščenko sem si dal narediti za spomin, " pravi sobe-sednik, ki je na odm ljubljan- ske Opere prv^č nastopil leta 1970 in do upokojitve nanizal 64 vlog, od tega 25 velildh, sodeloval pri 1224 predstavah, pa tudi po upokojitvi je na odru ljubljanske in mariborske opere nastopil še skoraj stokrat. A v tridesetih letih dela v Operi nikoli ni bilo priložnosti. da bi dobil lastno ka- seto ali zgoščenko. Kot pravi, so vedno snemali zgolj za Radio Slovenija in tako ostali brez avtorskih pravic^ "Imam ogromno posnetkov, Traviato, Don Pasqualeja, Figarovo svatbo ... A za pripravo zgoščenke sem moral na Radiu Slovenija prositi, da mi odstopijo avtorske pravice... " Tako f .ft * f» no v svet J TELEFQ CENIK .PRISTOPA NA INTE • . s 4 ^ k* Pakel jeseniceNet 4096 JeseniceNet 3072 S JeseniceNet 3072 JeseniceNet 1536 S JeseniceNet 1536 JeseniceNet 768 JeseniceNet 512 JeseniceNet 128 JeseniceNet 64* Varo^/alni sistem F-secure Hitrost prenosa 4096/768 3072/676 3072/384 1536/768 1536/384 768/384 512/128 128/64 64/64 kbit/S EUR/mesec 9je 4,oe SIT/mesec 9,200,00 8.200,00 7.200,00 6.200,00 5.200,00 4.200»00 3.200,oo 2.200,oo 980,00 359,4e NOVO - DIGITAtNA KABELSKA TELEVIZIJA ■ več slovenskih in tujih programov ■ kristalno čista slika enostaven in prijazecuiaoin izbiranja programov ■ razlicf^rogramski paketi 9 a hi flit a in^ tv pi id C IT mimitqlrlw 1 v cun 91 ( nakup sprejemnika nakup sprejemnika skupaj z 12-mesećno obvezo F^čevaiija kateregakoli plačljivega digitalnega paketa 80,12 37,58 19.200.00 9.000,00 Mesečna naročnina Paket A Paket E Program HBO PaketA + E Paket A + program HBO Pakel E + program HBO Paket A + 6 + program HBO Polna cena EUR SIT Akcijska cena EUR SIT 7,01 1.680,00 5,26 1.260,00 10,16 2.620,00 7,89 1.890,00 6,30 1.990,00 6.23 1.493,00 12.45 j 2.990.00 9.38 2.243,00 12,49 2.990,00 9,36 2.243.00 14,56 3.490.00 10,92 2.618,00 16,65 3.990,00 12,49 2.993.00 NOVO - IP telefonija: ■ ugodna cena naročnine konkurenčna cena telefonskih impulzov ■ dve telefonski številki I pregled opravljenih klicev na spletu Prijave 5n informacije na naslovu: TELESAT, d. o. o., Jesenice Cesta talcev 20, 4270 Jesenice Tel.: 04/58 65 250, fax: 04/58 65 E-naslov: info@telesat.si vAw\/.te)esat.si je za zgoščenko izbral dvanajst arij in duetov. "Gre za vrhunske posnetke, res na visoki ravni, s katerimi me ni treba biti sram nikjer na svetu, " pravi sobesednik. Posebnost zgoščenke je tudi v tem, da so vsi odlomki zapeti v slovenščini. "Vedno sem pel le slovensko. Zdi se mi, da je sramotno, da nekateri pojejo v tujem jeziku!" Sam je vso svojo poklicno pot ostal zvest ljubljanski Operi, čeprav bi mu morda tujina rezala boljši kruh. In ko danes pogleda nazaj, mu je najbolj žal prav za to, da ni šel v tujino, kar bi mu odprlo vrata opernih odrov po vsem svetu. "V Ljubljani smo vedno mislili, da bo bolje, pa žal nikoli ni bilo... A držali smo se neke sigurno- sti, stalnega angažmaja." (n omenja Se eno značilnost - da se sami nikoli niso znali dovolj ceniti. Danes Jaka feraša ne poje več. Nekaj let po upokojitvi je Še poučeval in Štirje njegovi učenci ► med n j imi tudi M oni-ka Bohinec, so postali poklicni glasbeniki. Zdaj je opustil tudi to. A kot vendarle priznava, petje vsaj nekoliko pogreša. Petje in publiko. Kajti ko je pel, najsibo v Ljubljani ali na Jesenicah, so biJe dvorane vedno polne. Na plodno glasbeno pot ga danes spominjajo ne^eti posnetki, pod katerimi se šibijo police omar v njegovi dnevni sobi, veseli pa ga tudi, da glasbeno pot nadaljujejo nove generacije, nečaka in tudi Že njuni otroci. TRGOVINA Z METRSKIM BLAGOM Alpska 37, Lesce, tel.: 04/531-87.57 Za hladne dni vam nudimo pestro izbiro: ❖ bombažev ❖viskoze ❖lanu ❖jerseya ❖ blaga za svečane priložnosti ❖ Poteg naštetega vam nudimo veliko izbiro podlog, zadrg, sukancev, gumbov in ostale poza m ente ri je. Delovni čas od 9.00 do 19.00, sobota od 8.00 do 12.00 Servis računalniške opreme • osebni rafiuralniki» • prenosni računalniki. • Uskdlnikl, moni • računalniške mreže in Internet, vinjsov • profcvlrvsnl program F-secure • nadgrddnjd ra6j nalnikov • Poobisičen s«rv!$ m računalnik« PCX In t^sktmik« Broihtr i»- Pokličite nasi Pomagali vam bomo. Cdsta železaiiev 73. Jesenice, te). (04) 56-36-444, ww«v.3bm.si m 8 Mladi Jeseniške novice, petek, 12. januarja 2007 Letos kviz o Koroški Beli V Cornjesavskem muzeju Jesenice že pripravljajo gradivo za kviz in knjižico o Koroški Beli. Urša P eterne l Tudi letos bo na Jesenicah potekal kviz o poznavanju zgodovine krajev jeseniške občine. Učenci jeseniških osnovnih Šol in obeh srednjih šol bodo letos proučevali zgodovino Koroške Bele. Kot je povedala direktorica Coinjesavskega muzeja Jesenice Irena Lačen Benedi' čič, se v muzeju ie priprav« Ijajo na kviz, zbirajo gradivo, sodelavec muzeja Tone Ko-nobetj pa pripravlja tudi knjižico o Koroški Beli. Po besedah direktorice muzeja je Koroška Bela izredno zanimiv kraj, po zgodovinskih virih je najstarejše naselje v občini, njegova posebnost pa je tudi ta, da je med 10. in 15. stoletjem sodil pod blejsko gospostvo. Zgodovina kraja je zelo bogata, tako da bo rudi gradiva kar nekaj, je povedala sobesednica. Tudi letos bodo pripravili tri te» žavnostne stopnje kviza, in sicer za nižjo stopnjo devet-ieike, za viljo stopnjo in za srednje šole. Po dosedanjih izkušnjah se učenci in dijaki na kviz vedno pripravijo izredno dobro, v času priprave na kviz tudi pogosto obiščejo Gornjesavski muzej Jesenice, zelo pozitivno pa je tudi to, da zanimanje za Irena Lačen Benedičič svoje domove In zbudijo zanimanje za zgodovino tudi pri starših. Kviz na Jesenicah pripravljajo od leta 2000, prvi dve leti so pripravili le gradivo, nato pa so pričeli tudi izdajati knjižice, ki sodijo v okvir domoznanskega gradiva. Tako so doslej izšle knjižnice o zgodovini Planine pod Golico, JavorniŠkega Rovta, Stare Save in Hrušice. Kviz o Koroški Beli bo tudi letos potekal ob občinskem prazniku v mesecu marcu, letošnja posebnost pa bo ta. da bodo sodelavci Gomjesavskega muzeja Jesenice v Kosovi graščini pripravili tudi muzejsko razstavo o Koroški Beli, ki jo bodo predvidoma odprli v začetku kalno zgodovino prenesejo v junija Trije pevski upi Naši uspešni pevski upi Nina Bauman. Blaž Drobnjak in Tajda ŽnidaršiČ radi nastopajo tudi na dobrodelnih prireditvah. Pohvalno! |. P. Prevoz in vgrajevanje betona t" • '. ^ t Tarmali Roberts, p. Pianina pod Golico 64, 4270 Jesenice Telelon: 041 646 230 Učenci med starostniki Učenci s Koroške Bele so pred novim letom obiskali krajane Slovenskega )avornika in Koroške Bele, ki bivajo v Domu dn Franceta Berglja. Anaela Pajic in Ines Tomić v domu so bili zelo veseli obi- diti, zato ne morem V ponedeljek, i8. decembra, smo obiskali krajane Slovenskega Javomika in Koroške Bele v Domu dr. Franceta Berglja na Jesenicah. Pridružili smo se predstavnikom Druitva upokojencev in Sveta krajevne skupnosti Janezu Cerarju, Branki Do-beršek in Maji OtoviČ. Sprejela nas je Karmen Pirih. V dvorani doma nas je že čakalo okoli 30 gospa in gospodov. V kotu je stala lepo okrašena novoletna jelka, na belo pogrnjeni mizi piškoti in sokovi, na odru pa je že čakal citrar, gospod Valentin. Najprej je prisotne pozdravil Janez Cerar, potem jim je nekaj toplih in spod« budnih besed povedala še Maja OtoviČ. Tnje učenci re-citatorskega krožka, Ana Še-bat, Jaka Zor in Tjaša Srnec so recitirali nekaj pesmi Toneta Pavčka in Ivana Minat-tija, ki sta tako kot marsikdo v tem domu tudi že sivolasa moža Častitljivih let. Upokojencem smo razdelili tudi nekaj darilc • novoletnih okraskov, Id so jih izdelali učenci naše šole in s katerimi bodo lahko za praznične dni polepšali svoje prostore. Gospe in gospodje ska in darilc, veseli pa smo bih tudi mi, kajti občutek, da nekomu polepšaš dan in ga razveseliš, je nepopisno lep. Anaela Pajič in Ines Tomič iz novinarskega krožka pa sta malo poklepetali z udele-ženkami tega srečanja. Mimogrede, precej več je v domu žensk kot moških. Anaela se je pogovarjala z gospo Ivanko Leitner. Takole je pripovedovala: "Rojena sem bila v času i. svetovne vojne; letos sem namreč stara že 93 let. Preživela sem torej tri vojne! Imam šest razredov osnovne šole, potem pa sem se izučila v obrtniški šoli na Jesenicah. Za vedno sem ostala v svojem rojstnem kraju • na Jesenicah. Imela sem dve sestri; no, ena še živi in je stara 85 let. ena pa je pred tremi leti umrla. Očeta smo izgubile, ko mi je bilo 5 let, od materine smrti pa je minilo 44 let. Poročila sem se zelo mlada, pri 20 letih sem imela že hčer. Poročena sem bila kar 53 let, mož pa je bil hudo bolan, Bila sem Šivilja, nekaj let pa sem hodila kuhat na Vršič, pet let sem bila v gledališču. Ko sva z možem dogradila hišo, sem zbolela. Sedaj ne morem ho- sama. Tukaj sem že dve leti. i bila doma, rada bi se Leto po hčerini smrti sem padla in si zlomila kolk. Štiri mesece sem več pogovarjala, da dnevi ne bi bili tako enolični • ob sedmih vstajanje, umivanje, oblačenje, potem na zajtrk; sledi terapija, ob enajstih poči-vanje, potem kosilo; po kosilo počitek do pol treh; popoldne smo lahko v dnevni sobi, kjer se družimo in klepetamo; ob šestih je večerja» potem pa se že pripravimo na spanje." Anaela je gospe Ivanki trdno obljubila, da jo bo še obiskala in ji tako popestrila kak dan. Ines je prisluhnila gospe Mariji Zemljič. Takole je obujala spomine: "Včasih smo bili med seboj vsi prijatelji. S prijateljicami smo velikokrat pele. Ob nedeljah smo hodile na sprehod. V šolo sem hodila na Koroško Belo. Veliko stvari smo se morali nau6ti. Kasneje sem hodila še v meščansko šolo. V službo nisem nikoli hodila. Ko sem bila stara 25 let, sem se poročila. Imela sem eno hčerko, ki je umrla pred petimi leti. Moj mož je pokojni že štiriindvajset let. Imam vnuka in pravnuka. Obiskat me pridejo vsak teden. niči, Po tem nesrečnem do- ne morem sama doma. Ker moji sorodniki niso mogli skrbeti zame, sem prišla v ta dom. Tu se lahko pogovarjam z veliko ljudmi, na žalost pa se mnogi med njimi že maj zavedajo, kaj govorijo. Jaz sem stara že S6 let, marca jih bom dopolnila 87. Zelo rada se spominjam svoje mladosti. Po zabavah smo zelo malo hodili. S prijateljicami smo raje doma pleüe, vezi e, kvačkale, šivale Iz šolskih dni so mi najbolj ostali v spominu izleti, na katere smo hodili z vlakom. Potem pa pot pod noge in v hribe!" Ja, takole sta v prijetnem klepetanju In druženju minili skoraj dve uri. Odšli smo z obljubo, da še pridemo. In čeprav je bil zunaj pust, meglen decembrski dan, smo se počutili toplo in sončno, saj... "na svetu si, da ^edaš soncc, na svetu si, da grrf za soncem, na svetu si, da sam si sonce in det s sveta odganjaš sence." (Tone Pavček) Psst Božiček prihaja! Dijaki programa vzgojitelj predšolskih otrok so pripravili igrico, s katero so razveseljevali najmlajše Dijaki tretjega letnika programa vzgojitelj predšolskih otrok pod vodstvom profesorice Marte Baje so 14. decembra razveseljevali otroke na oddelku pediatri j e bolnišnice na Jesenicah z igrico Psst. Božiček prihajal Kot je povedala Marta Baje, morajo v programu vzgojitelj predšolskih otrok dijaki in dijakinje v tretjem letniku v sodelovanju s profesorji pripraviri plesno-glasbeno dramatizacijo pravljice. Dijaki sami poiščejo in izberejo zgodbico ter jo dramatizirajo, sestavijo koreografijo, glasbeno spremljavo in dcnlelajo kostume za samo predstavo. Xilj nastopanja je razvijanje pozitivnega odnosa do skupinskega dela, premagovanje treme in predvsem razvijanje odnosa do otrok s poudarkom na iznajdljivosti, samostojnosti, izvirnosti ter kreativnosti. S takim pristopom si dijakinje pridobivajo samozavest za od^ki nastop pred otroki, starostniki in svojimi starši, profesorji za svoj bodoči poklic pomoùiice vzgojiteljice/' je povedala Baj- Čeva. Dijaki so predstavili igrico še v vrtdh Toneta Čufajja Jesenice. Koroška Bela, Lesce, ŽirovrUca, Bled, na osnovni šoli Poldeta StražiŠarja Jesenice in v Domu dr. Janka Benedika v Radovljici. Muzejske delavnice za otroke v sredo, 3. januarja, so v Cornjesavskem muzeju Jesenice pripravili muzejsko pedagoško delavnico, na kateri so ustvarjali koledarje za prihajajoče leto. Pod pokroviteljstvom podjetja Acroni bodo v muzeju v letu 2007 pripravljali brezplačne delavnice vsako prvo sredo v mesecu ob 17. uri, so sporočili iz Cornjesavskega muzeja Jesenice. U. P. Mlade baletke Mlade nadebudne učenke baletne Šole pri Glasbeni Šoli Jesenice pod vodstvom uveljavljenega baletnika in pedagoga Ahdrewa j. Ste« vensa nastopajo tudi na različnih kulturnih prireditvah na Jesenicah in drugod na Gorenjskem. Med drugim smo jih lahko videli na novoletnem koncertu Pihalnega orkestra Jesenice-Kranjs-ka Gora v dvorani jeseniškega gledališča. ]. P. Jeseniške novice, petek, 12. januarja 2007 9 Razpis Občina Jesenice objavlja na podfagi 4. èie na Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za podjetniške in razvojne projekte mladih na območju občine Jesenice (Ur. list RS, štev. 5/04} RAZPIS ZA PRIJAVO PODJETNIŠKIH IN RAZVOJNIH PROJEKTOV MLADIH NA OBMOČJU OBČINE JESENICE ZA LETO 2007 1. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet razpisa je sofinanciranje izvedbe podjetniških in razvojnih projektov mladih na območju občine Jesenice s ciljem: gram, pnredftev afi aktivnost izvaja na območju občine Jesenice in vključuje večino udeležerv cev Iz občine Jesenice. povečati iniciativnost mladin in spodbujati razvojrio usmerjene projekte» motivirati mlade za samozaposlovanje. kar bi imelo dolgoročno multiplikativen učinek pri zmaniševanju brezposelnosti, povečati zaposljivost mladih v lokalnem okolju, aktivno vključevati mlade v podjetniške in razvojne projekte, spodbudit inovativni pristop mladih na podro- V. POGOJI ZA DODELITEV SREDSTEV Delež dodeljenih sredstev iz tega razpisa znaša do sto odstotkov stroškov izvedbe projekta. Na podlagi ocenjevanja projektov se bo izoblikovala prednostna lista. Sredstva se bodo dodeljevala projektom po sistemu naMšje dosežene končne ocene projekta. Sredstva se bodo dodeljevala najbolje ocenjenim pn:jektom do vsote, ki je v letu 2007 predvidena za ta razpis. razvoja m vzpostaviti med mladimi na ob Jesenice bolj inovativno okolje VI. KRITERIJI ZA DODEUTEV SREDSTEV II. NAMENI, ZA KATERE SE DODELJUJEJO SREDSTVA Nepovratna sredstva se dodelijo upravičencem za naslednje namene: projekte, ki omogočajo odpiranje novih delovnih mest za ciljne skupine mladih, novativne podjetniške in razvojne projekte za mlade, za promocijo mladih inovatorjev in podjetnikov ter izboljšanje konkurenčne sposobnosti, za strokovna izobraževanja mladih na področju podjemištva in razvoja, • Informacijsko podporo podjetništvu mladih po djetnikov, • raziskovanih podjetnislùh projektov za mlade, «strokovne podjetniške in razvojne stadije za mlade, • za projekte prepoznavanja, preverjanja In uresničevanja podjetniških idej mladih, • projekte spodbujanja povezovanja mladih pod-jetnikovv regijf, med regijami in prek meje, izdelavo študij izvedljivosti in projektnih dokumentacij mladih podjetnikov, projekte na področju sodelovanja Izobraževalnih institucij in podjetništva mladih, pnsjekte, ki spodbujajo raziskovanje In razvoj v podjetništvu mladih, projekte povezovanj mladih s podjetji ph raziskovanju in v razvoju, podjetniških pnredHev za mlade in za udeležbo na tekmovanjih mladih s področja p odjetn ištva, 1. ADMINISTRATIVNA PRAVILNOST VLOGE Pravilnost vfoge se bo preverjala na podlagi kontrolnega seznama, ki je priložen obrazcu A PRIJAVNI OBRAZEC. IM. SKUPNA VIŠINA SREDSTEV 2. USTREZNOST PRUAVTTELiA. PARTNERJEV IN PROJEKTOV ZA SODELOVANJE NA RAZPISU Ustreznost prijavitelja, partnerjev in samega projekta se bo pregledovala r^ podlagi mehi, ki so določena pod IV. točko razpisa - Upravičenci. 3. USTREZNA KVALTTETA IN FINANČNA OCENA PREDLOGA PROJEKTOV Kvaliteta posameznih predlogov projektov, vključno s predlaganim finančnim načrtom, se bo ocenjevala na podlagi vsebinskih meril, so določena v posebni ocenjevalni tabeli» kj je navedena v Navodilih prija\^teljem za sodelovanje na razpisu. VII. OBUKA. ROK tN NAČIN ODDAJE PRIJAV Prijavitelji morajo predložiti svojo vlogo na predpisanem obrazcu A Prijavni obrazec in morajo dosledno upoštevati fomiat in navodila. Vsako vlogo mora ponudnik oddati v enem podpisanem originalu. Rok za oddajo prijav je 1, marec 2007 do 15. ure na naslov Občina Jesenice, Oddelek za gospodarstvo. Cesta železarjev 6, 4270 Jesenice, Vloge lahko oddate tudi osebno na Občini Jesenice, na Oddelku za gospodarstvo ali v sprejemni pisarni do dne 1. marca 2007 do 15. ure. Vloge morajo biti oddane v zaprti ovojnici, na Sredstva so namenjena za dodeljevanje nepov- kateri mora bW vidna oznaka; "Ne odpiraj -vlo- ratnih sredstev in se zagotavljajo v proračunu občine Jesenice v višini, kije določena z Odlokom o proračunu Občine Jesenice za leto 2007. Okvirna višina nepovratnih sredstev, ki bo na razpolago za izvajanje podjetniških in razvojnih projektov mladih na območju občine Jesenice, za leto 2007 znaša 4 .173 evrov. ga na razpis - PROJEKTI MLADIH " in na zadnji strani polni naslov pošiljatelja. Vlog, ki ne bodo prispele pravočasno, komisija ne bo obravnavala in bodo vrnjene pn^sifcem. Vloge, ki ne bodo pravilno označene, bodo v postopku odpiranja izločene kot nepravilno opremljene. IV. UPRAVIČENCI Upravičenci za dodelitev finančnih sredstev z obravnavanega območja so; • gospodarske družbe, ki se po 52. členu zakona o gospodarskin družbah šteiejo za majhno družbo, ali • fizične osebe, ki imajo st^us samostojnega podjetnika ali obrtnika, ali fizične in pravne osebe, ki so v postopku pridobivanja predpisanih dovoljenj, razen za ustanovne vloge ali če ne gre za pridobivanje ustanovnega kapitala ali fizične osebe, in javni zavodi ter dn;stva, Prijavrtelj mora imet) sedež oz. stalno prebivališče v občini Jesenice. Za prijave mladoletnih Rzlčnih oseb odgovarjajo polnoletni mentorji al organizacije, ki so nosilke projekta. Izjemoma se lahko prijavijo na razpis tudi izvajalci, ki imajo sedež ali stalno prebivališče izven občine, v primeru, da se projekt, pro* VI ir. RAZPISNA DOKUMENTACIJA IN INFORMACIJE Natančni podatki o tem razpisu so podani v Navodilih prijaviteljem za sodelovanje na razpisu, ki jih lahko dobite na spletni strani jesenI- ce.si ali osebno v sprejemni pisami Občine Jesenice v času uradnih ur. Prijavitelji lahko svoja vprašanja gfede razpisa pošljejo po elektronski pošti na naslov; aieksandra.orel@jesenice.si. IX. OBRAVNAVA VLOG Odpiranje \rfog ni javno in bo v petek, 2. marca 2007. Predvideni datum objave rezultatov ocenjevanja je marec 2007. èt.i 302-20/2006 Datum: 3. januar 2007 ZUPAN: Tomaž Tom Mencinger OBČINA JESENICE Cesta železariev 6, 4270 Jesenice Datum: 4. januar 2007 St: 3528-15/2006 Občina Jesenice na podlagi Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (UL RS 18/74 in ^remembe) te r Pravi I nika o oddaji poslowiih prostorov in garaž v lasti Občini Jesenice v najem ter določanju naiemnin (Ur. list RS, št. 34/2000 in spremembe) objavlja: JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO POSLOVNEGA PROSTORA V NAJEM Z ZBIRANJEM PISNIH PONUDB Občina Jesenice, Cesta železarjev 4270 Jesenice oddaja poslovni prostor Restavracijo Turist, ki je v stavbi na l^dričevi 37/c. Jesenice, v najem kot sledi: a) PRrmČJE: pisarna v izmeri 7,35 m2 kmečka soba v izmeri 21,19 m2 kuhinja v izmeri 31,16 m2 kavama v izmeri 86,14 m2 b) KLET: skladišče s predpn^orom v izmeri 14,55 m2 prostor pod stopnicami v izmeri 3,10 m2 sanitarije s predproslorom v izmeri 3,20 m2 garderobas pred prostorom In tušem v izmeri 5,15 m2 v skupni izmeri: 171,84 m2. Poslovni prostorseoddajavnajem za potrebe opravljana gostinske dejavnosti. Insicerzadotočen čas 5 let z možnostjo podaljšanja. Zainteresirani ponudniki dvignejo razpisne pogoje vsak delovni dan, v času uradnih ur v sprejemni pisami Občine Jesenice, Cesta železarjev 6, Jesenice, od dneva objave teoa javnega razpisa v sredstvih iavnega obveščanja do vključno 26. januarja 2D07. Javni razpis in razpisni pogoji so objavijeni tudi na ^letnl strani občine Jesenice, naslov strani http://www.jesenice.si. Ponudba mora biti sestavljena v skiadu z razi^snimi pogoji, v nasprotnem primeru se bo štela za nepopolno in se v nadaljnjem postopku ne bo upoštevala. Ponudbo je treba vložiti v pisni obliki, s transparentno navedbo ponudnika in v zaprti ovojnici z oznako: "Javni razpis za poslovni prostor ''Restavracija Turist" - ponudba - ne odpiraj, in sicer do vključno ponedeljka 29. januana 2007 na naslov Občina Jesenice, Oddelek za okolje in prostor, Cesta železarjev 6. 4270 Jesenice. Ponudbe je mogoče oddati priporočeno po pošti ali z osebno oddajo v sprejemni pisarni Občine Jesenice v času uradnih ur Nepopolne ponudbe in ponudbe, ki bodo prispele po preteku tega roka ne bodo upoštevane, Vse dodatne informacije so na voljo pri kontaktni osebi Antonu Kalanu, na telefon št, 04/586 92 72. Ogled poslovnega prostora bo mogoč v skladu z navedbami v razpisnih pogojih. Občina Jesenice Župan Tomaž Tom Mencinger Občina Jesenice na podlagi 10. Člena Odloka o proračunu občine Jesenice za leto 2007 (Ur, list RS, št. 134/06) objavlja JAVNI RAZPIS ZA PRIPRAVO IN ORGANIZACIJO TURISTIČNIH PRIREDITEV V OBČINI JESENICE V LETU 2007 2 1. Predmet javnega razpisa je določitev nosilcev priprave<(n or^nizacije naslednjih turističnih prireditev, pomembnih za občino Jesenice: - Jožefov sejem na Jesenicah v mesecu marcu in druge prireditve ob praznovanju občinskega praznika (20. marec), - prireditve v mesecu maju v Planini pod Golico (osrednja in spremljajoče prireditve v okviai "meseca narcis"), - novoietne prireditve v decembru, - druge prireditve s turistično vsebino. Okvirna višina razpoložljivih proračunsl^h sredstev javnega razpisa znaša 22.117 evrov. Na razpis se lahko prijavijo pravne a{i fizične osebe, katerih interes je organizacija zgoraj navedenih prireditev. Prijavitelji morajo vlogi dodati naslednjo dokumentacijo; - p rogram prireditve, - opis organizacijske sheme, ' predlog projektne skupine z opredeljenimi referencami, - seznam predvidenih podizvajalcev, • finančno konstnjkcijo z opredeljenimi stroški po namenih in s predlogom financiranja projekta (viri finančnih sredstev), ' dokazilo o registraciji. Rok za oddajo prijav je petek, 26. januar 2007, do 12. ure, na naslov Občina Jesenice, Oddelek za gospodarstvo. Cesta železarjev 6, 4270 Jesenice. Vloge lahko oddate tudi osebno na Občini Jesenice, na Oddelku za gospodarstvo ali v sprejemni pisami do 26. janua/ja 2007 do 12. ure. Vlo^e morajo biti oddane v zaprti ovojnici, na kateri mora biti na pr^^ strani pripisana oznaka: "Ne odpiraj - vloga na razpis • "TURiSTlĆNE PRIREDITVE" in na zadnji strani polni r>aslov pošiljatelja. Dodatne informacije so navoljo na Občini Jesenice. Oddelku za gospodarstvo. Cesta železarjev 6, Jesenice, na tel. št.: 04/586 92 60, 5. Tomaž Tom Mencinger Župan 10 Jeseniške novice, petek, 12. ianuarja 2007 Razpis Na podlagi 10. člena Odloka o proračunu Občine Jesenice za leto 2007 (Ur, list RS, št. 134/20Ö6 2 dne 20. deceoibra 2006) in Pravilnika za vrednotenje letnega programa športa v občini Jesenice, Občina Jesenice obiavlia JAVNI RAZPIS ŽA LETNI PROGRAM SPORTA V OBČINI JESENICE V LETU 2007 ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v sportu in so sploèno koristne In neprtriilne, zavodi 8 področja športa, vzgoje in izo* braževanja tz občine Jesenice. Športna društva in njihova združenja imajo pod enakimi pogoji prednost ph izvajanju nacionalnega programa. lahko prevzamejo razpisno dokumentacija jo dodatne informacije na Občini JeseniC' železariev 6. 4270 Jesenice, vsak delavr do 13. ure (soba H/7) ali po tel. 04/586 92 12 , ' za športno vzgojo otrok in rpladine s posebnimi potrebami: 463 evrov (110.953,32 sit), - zs vrhunski šport: 13.103 evn3v(3.140.002,92 sit). • za ka^wjsärt šport 82.666 €MW(19.786.116,24sÄ), -zašpcrtnoid«!^:^: 15.636 e^ {3.794.939.04 -zašport invaJidov: 463 evrov(110.953,32 sit), -za delovanje zvez športnih društev; 5.145 evrov (1.232.947,80 sit), • za infom^atiko in založništvo v športu: 463 evrov (110.953.32 sit), -za propagandno dejavnost v športu: 463 evnsv (110.953,32 sit), - za šolanje in izpopolnjevanje stn^kovnih kadrov; 5-517 evrov(1-322.093,e8sa). VI. Rok in način oddaje prijav Predlagatelji morajo vloge oddati po pošti kot priporočeno pošiljko oz. osebno najpozneje do 12. februarja 2007 na naslov: Občina Jesenice. Cesta železarjev 6, 4270 Jesenice, v sprejemno pisarno (pritličje) s pnpisom ' razpis za letni program športa v občini Jesenice za leto 2007 - ne odpiraj!". Šteje se. da je prijava prispela pravočasno, če je bila zadnji dan roka za oddajo prijav oddana na pošti s priporočeno pošiljko ali do 12.30 oddana v sprejemno pisarno Občine Jesenice (pritličje). Na ovojnici mora biti napisano sledeče; - naslov prosilca (potni naslov pošiljatelja), - naslov prejemnika (Občina Jesenice), pripis'Javni razpis za letni program športa v občini Jesenice za leto 2007 - ne odpira]!". zveze -za športne prtrecStse; 4.540 evrcv (1.087,965,60 sft) Dodeljena sredstva za izvajanje letnega programa športa morajo biti porabljena v letu 2007. Vii. Postopek obravnavanja vlog Komisija za odpiranje vlog Občine Jesenice bo 14. februarja 2007 odprla pravočasno prispele vloge in ugotovita, ali izpolnjujejo razpisne pogoje. Odph ranje vlog ne bo javno. Vloge, ki bodo prispele po za prijavo, bodo zavrlene, organizacije, pisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa, V. Vsebina vloge in dodatne informacije Vloga za sofinanciranje letnega programa športa v razpisnem Vsi vlagatelji bodo v roku 30 dni po sprejet odločitvi obveščeni o izidu javnega razpisa. Z izbranimi Izvajalci projektov oz. programov bo rani u. « ft ni Jesenice mora bit^ Izdelana izključno na obrazcih tz razpisne dokumentacije. Predlagatelji ŽUPAN Tomaž Tom Mencinger L jeseniške novice, petek, 12, januarja 2007 Sport Hud finale za uvrstitev EBEL li Boljši poznavalci hokejskih razmer sicer ves čas nekoliko dvomijo o možnosti uvrstitve Acronija v finale lige EBEL. Omenjajo različne scenarije, s katerimi naj bi to organizatorji lige onemogočili. $lo naj bi za pristransko sojenje in podobno ... ÌANKO RABIČ [eseniški hokejisti v letošnji sezoni orjejo ledino v uve-javljanju te atraktivne zimske Športne discipline na drugi strani Karavank. Kot novinci v elitni avstrijski ligi EBEL so se korajžno spopadli z novim Ì22Ìvom, ki vodi k većji uveljavitvi jeseniškega in posredno tudi slovenskega klubskega hokeja v Evropi. Upravičenost nastopov l!>o pokazal Čas oziroma letošnji zaključek sezone. Po prvem "polčasu" prvenstva oziroma 28 krogih avstrijske lige so bili [eseniča- ni na 6, mestu med osmimi moltvi. Nadaljevanje je še bolj obetavno. Po odmevni nedeljski zmagi nad avstrijskimi prvaki VSV Beljak v dvorani Podmežakla so se- i L "m ^ 1 9 r / 4. ▼ ' A y A v' 9 ^ .t l'I.m-'- -.t i dejstvu, da nasprotniki vse bolj prihajajo v formo. To bo pravi boj za točke na sleherni tekmi, še posebej v gosteh. Po ocenah iz vodstva HK Acroni je bilo doslej povprečno na tekmo več kot dva tisoč gledalcev, na vseh tekmah pa že več kot 40 tisoč. daj po 56 krogih na petem mestu skupaj z Dunajem. Za vodilnim Salzburgom zaostajajo pet točk, CQj 4. mesto ob zaključku prvenstva je še vedno realen. Seveda ns Trener Matjaž Kopitar ved* no poudarja, da ima za to usposobljeno moštvo, vsaki tekmi mora biti glavni motiv zmaga. Poudariti je treba, da so jeseničani po- stali spoštovanja vreden nasprotnik na drugi strani Karavank. Doslej jim je uspelo spraviti na kolena prav vse nasprotnike, posebej boleči so bili porazi pred domaČim občinstvom v avstrijskih dvoranah. Boljši poznavalci hokejskih razmer sicer ves čas nekoliko dvomijo o možnosti uvrstitve v finale. Omenjajo različne scenarije, s katerimi naj bi to organizatorji hge onemogočili. Slo naj bi za pristransko sojenje in podobno. Razplet bo kmalu znan, saj se tekme vrstijo kot po tekočem traku, Kakorkoli že bo, ie treba že sedaj zapisati, da so igralci Acronija letos odprli novo stran zgodovine jeseniškega hokeja na pragu 60.. jubilejne sezone, Navsezadnje so še najbolj zadovoljni zvesti navijači, ki iz tekme v tekme polnijo tribune. Po ocenah iz vodstva HK Aaoni jih je biJo doslej povprečno na tekmo več kot dva tisoč, na vseh tekmah pa že več kot 40 tisoč. Lepo Število najbolj zvestih navijačev pa igralce spremlja tudi na gostovanjih, predvsem v Beljaku in Celovcu. Ura športa na dan bi morala postati vodilo če bi se vsi držali omenjenega nasveta, bi se po svetu sprehajali ljudje bolj nasmejanih obrazov, boljše volje, bolj zdravi... Gaber Šorn P riče tek novega leta veliko ljudi izrabi za različne zaobljube, kaj vse bomo narediU dobrega in boljšega v novem letu. V ta namen sem se odločil napisati nekaj besed za tiste, ki so se odločili, da se bodo več ukvarjali s Športom. Ker smo Jeseničani precej športno izobraženi in se veliko ljudi s ukvarja športom, verjamem, da takšnih zaobljub ni bilo veliko, pa vendarle. S Športom se je treba začeti ukvarjati postopoma. Pred vsako športno aktivnostjo se je treba ogreti, s tem zmanjšujemo možnosti različnih poškodb. Ljudem s prekomerno telesno težo svetujem različne sprehode v naravi, saj ima tovrstna športna aktivnost poleg fizičnih mdi psihološke po- PREVOZNISrVO IN GRADBENA MEHANIZACIJA BOHI NEC Peter Bohlncc s. p. Tomšičeva 98đ« 4270 Jesenice Tel.: 04/563 21 31, GSM: 031 67«-763 - prevozi Z autodvigabm -nakladanje zQrabežem In ocJwiz ruševin - prevoz gramoza ' prevoz peska za maito - izkopi na težko dostopnih mestih z mini nakladačem zilivne učinke. Pri hoji je smiselno uporabljati tudi pohodne palice ali palice za nordijsko hojo. Palice pri hoji zmanjšujejo obremenitve sklepov, poleg tega pa nas tudi prisilijo vsaj k rahlemu razgibavanju ramenskega obroča in posledično tudi celotnega zgornjega našteval. dela telesa. Pred časom me je prevzel članek, katerega naslov je bil Ura športa na dan bi morala postati vodilo. Ce bi se vsi držali omenjenega nasveta, bi se po svetu sprehajali ljudje bolj nasmejanih obrazov, boljše volje, zdravi ... in Še bi lahko AS SUHA MONTAŽA Sadet Agič, s. p. Cesta maršala Tita 84, JESENICE GSM 041/499 896 ■ mansarde predelne stene t spuščeni stropi ■ stenske obloge Montaža s KNAUF sistemi V spomin Borisu Pajiču (1963-2006) Po kratki zahrbtni bokzni je konec novembra lani umri Boris Pajic. Samo deset dni je trajalo, ko so ga pripeljali v bolniinico v Celje, pa se je končalo življenje odličnega hokejskega branilca in nekdanjega reprezentanta. V krat- kern času je izgubil boj z limfitim rakom in tako pri 43 letih zapustil družino in prijatelje. Rodil seje 24, junija na Jesenicah. Kariero je začel te zelo zgodaj, njegov vzornik pa Je bf/ starejši brat Murajica. Kmalu Je postal prvoligalki igralec, saj je debitiral v prvi ligi nekdanje Jugoslavije v sezoni 79/S9 v dresu Kranjske Gore. Naslednja leta Je preživel v dresu Jesenic, kjer Je prispeval velik delež k trem naslovom državnih prvakov (i^Si, Kasneje Je igral za Olimpijo (pet sezon ), zagrebSk i MedveŠČak (s to ekipo je bi i dvakrat državni prvak), svojo bogato kariero pa Je končal v Celju. Skupno Je odigral 444 prvoligaških tekem, na katerih Je dosegel 91 golov in 16 J podaj. Biho. kakor so ga poimenovali prijatelji, je bil v osemdesetih in začetku devetdesetih let nepogrešljiv Član državne reprezentance. Za Jugoslavijo Je odigral 64 tekem (6 golov, podaj, 107 minut kazni), v moštvu samostojne Slovenije pa Je odigral lö tekem (2 gola, ena podaja, 25 minut kazni). Boris Pajič je nastopil na sedmih svetovnih prvenstvih ipS;. 1559, 1990,1991,199J, 1994^, na katerih je odigral 49 tekem (5 golov, osem podaj, 14 kazenskih m-i nut ). Ko sem ga pred časom srečal kot delavca na bencinskem servisu pri Celju, mi je vidno zadovoljen razlagal o svojih hokejskih časih. "Žal mi je samo, da nisem odigral niti mi- nute hokeja v skupini A. sicer sem v tem Športu dosegel vse. " Žal se Je njegova življenjska pot sklenila prehitro, hokej Je z njegovim odhodom izgubil enega najmodernejših slovenskih branilcev vseh časov. Andret Stare Kegljanje na ledu za zaključek leta Ob zaključku leta 2006 smo organizirali rekreacijski turnir v kegljanju na ledu. Tekmovala in tekmovalke v hali Podmežakla so Imeli na tekmovanju vsak deset metov, pri katerih so bili pozorni na bllžanje v sredino polja. Reglstrrranl tekmovala niso imeH pravice do nastopa. Turnir v organizaciji Zavoda za šport Jesenice In KegljaŠkega kluba na ledu jesenke je bil že drugI po vrsti, lahko rečemo tradicionalni. Tovrstne turnirje bomo vsekakor Še organizirali, saj so Idealna priložnost za pridobivanje novih mladih Članov v klub, poleg tega pa prijeten družaben dogodek. C. i. jeseniški kegljači na ledu uspešno v novo sezono Pri Klubu za kegljanje na ledu Jesenice v novi sezoni spet pričakujejo dobre tekmovalne rezultate. Ekipa TURBO HIT, ki je že vrsto let nepremagljiva v Sloveniji, je uspelno zače-novo sezono. Po pn/ih dveh krogih državnega ekipnega prvenstva je v vodstvu. Nastopa v standardni postavi: Borut Berčič, Matjaž Kocjan» Milan RadanIČ In Branko Štefelin. Poleg tekmovalnih nastopov bodo člani kluba prireditelji tretjega, zaključnega kroga državnega ekipnega prvenstva 14. januarja in ciljnega državnega prvenstva, ki bo 4. februarja. Obetavne cilje imajo tudi v mednarodnem merilu. Ekipa TURBO HIT, ki je steber državne reprezentance, bo na moStvenem evropskem prvenstvu marca branila srebrno kolajno, ki jo je lani osvojila v Zagrebu, j. R. jeseniški sankači na pragu dveh jubilejev Pri Sankalkem klubu Jesenice bodo v letošnjem januarju slavili dva pomembna jubileja, in sicer 50 let tekmovanj za Pokal mesta jesenice in 20 let tekmovanj za srednjeevropski pokal. Z odličnim izvedbami so si pridobili velik ugled v Sloveniji in pri Mednarodni sankaŠki zvezi FIL jubileja bodo slavnostno praznovati na tekmovanju 27. in 2S. januarja v Savskih jamah. Oba dneva bo začetek ob 9. url. Za priprave in izvedbo skrbi prekaljeni organizacijski komite pod vodstvom Braneta Iskre, v njem pa so še jože Žagar, jani CregoriČ In janež Štojs. Veliko dela čaka tekmovalni odbor. V njem je predstavnik Mednarodne sankaške zveze F Josef Thaler, vodja tekmovanja bo janež Hrovat, vodja proge Marjan MegliČ, pri izvedbi pa bodo sodelovali še rugi dolgoletni zavzeti sankaŠki delavci. jub neugodni zimi brez snega so vendarle naredili ledeno podlago na progi, želijo pa si vsaj nekaj snega in nižje temperature. Savske jame ljubitelji sankaSkega Športa dobro poznajo. Prireditelji vse vabijo, da si jubilejna tekmovanja ogledajo in s tem dajo le bolj prazničen ton velikemu Športnemu dogodku, j. R. Jeseniške novice, petek, 12. januarja 2007 Nasvet Prometna varnost letu Damjan Bertoncelj pomočnik komandiija P P lesenice Čim več bomo policisti prisotni na cestah, bolj bomo vidni, intenzivneje bomo ugotavljali najhujše kršitve» varnejši bo promet na naših cestah. Navedeno že prehaja k pojavu ugotavljanja "večkratnih kršiteljev cestno prometnih predpisov". Ti so potencialno najnevarnejši vozniki in marsikatera črna na poved v zvezi s posameznim, točno določenim agresivnim voznikom se je žal izkazala za točno. Leto 2007 se je komaj priče- in policisti Policijske postaje Jesenice vam bomo v tem prispevku predstavili temelje zagotavljanja varnosti v cestnem prometu za občino lesenice, kajti v preteklosti se nam je Že obrestovalo seznanjanje širše javnosti z našimi aktivnostmi. Cilji, ki jim bomo sledili, so opredeljeni tudi v Nacionalnem programu 2007-20:1. Nacionalni program do leta 2011 predvideva ohranitev 600 življenj, torej bi se moralo Število žrtev prometnih nesreč zmanjšati za polovico. Policisti P P Jesenice bomo še naprej sledili tako imenovani "viziji nič", ki pomeni izvajanje vseh ukrepov v okviru pristojnosti, s katerimi bi lahko zagotovili takšno varnost na naših cestah, da ne bi bilo smrtnih žrtev. V letu 2006 smrtnih žrtev v občini Jesenice ni bilo, na kar smo posebej ponosni. Torej eden glavnih ciljev je, s policijsko dejavnostjo prispevati k višji stopnji varnosti cestnega prometa. Kvaliteta dela namesto kvantitete bo Se naprej osnovno vodilo. Drugače povedano, delež represivnih ukrepov, ki se nanaša na kršitve cestnopro- metnih predpisov, ki predstavljajo potencialne najhujše posledice v prometnih nesrečah (alkohol, hitrost, varnostni pas in varnostna Čelada) bo znašal vsaj 65 odstotkov. še naprej bomo intenzivneje kot druge ugotavljali navedene kršitve, saj zaradi visoke stopnje pričakovanja udeležencev cestnega pro-meta, da bodo obravnavani, pogosto opustijo nespoštova-nje predpisov in tako postanejo povsem zgledni vozni- ki. Pomislite, kako ravnate ob obvestilu, da je na določeni lokaciji radarska kontrola ali da poteka akcija! Cim veČ bomo policisti prisotni na cestah, bolj bomo vidni, intenzivneje bomo ugotavljali najhujše kršitve, varnejši bo promet na naših cestah. Navedeno že prehaja k pojavu ugotavljanja "večkratnih kršiteljev cestno prometnih predpisov". Ti so potencialno najnevarnejši vozniki in marsikatera črna napoved v zvezi s posameznim, točno določenim agresivnim voznikom se je žal izkazala za točno. V okviru zakonskih pooblastil bomo storili vse, da ti vozniki izboljšajo svoje ravnanje v prometu. Kar se tiče ugotavljanja kršitev cestnoprometnih predpisov, ki se nanašajo na prekoračitve hitrosti, vam zagotavljamo, da se bodo izvajale na odsekih cest, kjer se pogosto zgodijo prometne nesreče v 70 ocistotkih, v 20 odstotkih tam, kjer je tovrstne problematike največ in v desetih odstotkih na lokacijah, kjer občani občine Jesenic uko želijo. Večino nadzorov bomo izvajali vidno, saj se zavedamo, da tako dosežemo večji učinek glede zmanjšanja hitrosti. Tako kot v preteklem letu bomo izvajali meritve hitrosti po metodologiji Veriga, ko zaporedno meri hitrost več merilnikov hitrosti. Glede alkohola lahko povemo, da je ta problem rakasta rana jeseniških voznikov. Kar 1$ odstotkov voznikov, ki so bili udeleženi v prometnih nesrečah, je bilo pod vplivom alkohola, povpr^na stopnja alkohola pri udeleženih v prometnih nesrečah, ki so bili pod vplivom alkohola, pa je znašala prek 1,5 grama alkohoh na kilogram krvi. Stopnjo pričakovanja, da bodo vozniki, ki vozijo pod vplivom alkohola, obravnavani bomo zagotavljali z akcijami "PROMIL" in tudi s siceršnjimi tovrstnimi kontrolami ob drugih kršitvah. Tako bomo še naprej vsem udeležencem prometnih nesreč odrejali preizkuse. Enake stopnje nadzora bodo deležni vozniki, ki vozijo pod vplivom mamil in drugih psihoaktivnih snovi. Večje Število jeseniških policistov se je v ta namen v letošnjem letu ustrezno usposobilo, saj ie tovrstnih voznikov na ce- stah Čedalje več, prepozna pa jih le izurjeno oko policista, ki dobro pozna simptome tovrstnih lašiteljev. Veliko truda v letu 2007 bomo vložili v prepričevanje ljudi o uporabi varnostnega pasu, tudi na zadnjih sedežih. Policisti smo prepogosto priče posledicam prometnih nesreč, ki bi bile 2007 bistveno blažje, če bi vozniki varnostni pas uporabljali. Ravno pri nižjih hitrostih, v mestnih ulicah se uporaba varnostnega pasu ob morebitnih nesrečah izkaže za najkoristnejšo. Kot zanimivost naj navedemo ligolovit-ve meritev, da voznice uporabljajo pas v 90 odstotkih, vozniki pa v 85-odstotnem deležu. Posebno pozornost bomo posvečali tudi šibkejšim udeležencem v prometu, kot so otroci, pešci in kolesarji. Organizirali bomo akcije, prek katerih bodo vozniki opozorjeni na to» da niso v prometu zgolj in samo motoma vozila, in šibkejše udeležence ozaveščali ter opozarjali na nevarnosti, ki prežijo nanje v prometu. Največ energije bomo v letu 2007 vložili v preventivno delovanje, ki obrodi največ sadov. Primerno ozaveščeni otroci, splošna uporaba kresničk ponoči in poznavanje delovanja opojnih substanc, opozarjanje na nevarne od- seke in še in še je mnogo več kot le "špohtlanje in kasiranje", kot se marsikdo rad izrazi. Ustrezen nadzor mora biti podprt z drugimi aktivnostmi, na kar ste sicer Jeseničani že navajeni. Seveda je napisano le osnova našega delovanja. Glavni akterji ste kljub vsemu občani občine lesenice sami. Policisti Policijske postaje Jesenice smo le eden od elementov, ki lahko pripomore k večji stopnji varnosti, nikakor pa nismo najpomembnejši. Tako je treba navesti tudi vlogo Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem,prometu, ki pod okriljem Občinske uprave občine leseiuce doda levji delež v okviru preventivnega delovanja. Cilji so nam skupni: ob spoštovanju cestnoprometnih predpisov, strpni in ustrezni kulturi voznikov prispevati Čim večji varnosti na cestah v občini Jesenice. V prihodnje vam obljubljamo poročilo o cestnoprometni varnosti občine lesenice v letu 2006 - zanimivo bo! Mr. sc. m£D. Zeuko Iakeuč, dr. dikt. med. AIDS preventiva najboljše zdravilo Hitro širjenje in neozdravlji- vost aidsa je pripeljalo do velike zaskrbljenosti prebivalstva, do spremembe obnašanja ljudi in načinov zdravniškega in stomatološkega zdravljenja. Svet od leta 19S1 na a. december zaznamuje svetovni dan boj a proti aids u. Letos poteka pod geslom Stop AIDS, Keep the promise oz. Ustavimo aids, držimo obljubo. Z geslom Ustavimo aids, držimo obljubo, s katero Želijo pobudniki poleg oživitve upanja in spomina na umrle spodbuditi politike in mednarodno javnost, da začnejo uresničevati zaveze in dokumente s področja boja proti šiijenju aidsa, sprejete v minulih letih. AIDS - sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti -je končna faza okužbe z vi- rusom imunske pomanjkljivosti. Okužba s HIV predstavlja kronično in napredujočo bolezen, za katero so značilne novotvorbe in opor- tunistične ter druge okužbe, ki so posledica okvarjenih imunskih mehanizmov. Najpogostejše so okužbe s heteroseksualnim! spolnimi odnosi, ne homoseksualnimi, kot je prepričana veČina. Poleg teh 50 predvsem okuženi in trave ns ki uživalci drog, bolniki s hemofilijo ter njihovi spolni partnerji. Virus je v krvi, izločku materinega vratu in spermi, v manjši meri solzah, materinem mleku in drugih tekočinah. Prenaša se predvsem s spolnimi odnosi, okuženo krvjo, z matere na plod. Med narkomani se prenaša z okuženimi iglami. Virus okuži predvsem bele krvničke, ki so potrebne za odpornost proti nalezljivim in rakavim boleznim. Večina okuženih z virusom dolga leta živi brez znakov, deluje popolnoma zdravo, predvsem pa brez testiranja aidsa umrlo že 2,9 milijona ljudi, Število novih okužb pa ocenjujqo na 4,3 milijone. Slovenija za s^j ostaja ena od redkih držav, kjer je Še relativno malo okuženih s HIV, in sicer manj kot eden na tisoč prebivalcev. Slovenija za sedaj ostaja eoa od redkih držav, kjer je še relativno malo okuženih s HIV, in sicer manj kot eden na tisoč prebivalcev. ne ve za okužbo in lahko okuži druge, Združeni narodi ocenjujejo, da je od leta 1981, ko je bil prvič omenjen aids, po svetu umrlo okoli 25 milijonov ljudi. Na svetu živi okoli 40 milijonov ljudi, okuženih z virusom HIV. Letos je zaradi Zanimivo je, da je v Indiji največ okuženih prebivalcev. Pozitivnih je kar 5,7 milijona ljudi, sledi pa južnoafriška republika z okoli 5,5 milijona okuženimi. Najnižjo stopnjo okuženosti po podatkih UNAIDS ima vzhodna Azija (0,1 odstotka prebivalstva). Brez zdravljenja se aids v poprečju razvija deset let po okužbi z virusom HIV. Ker učinkovitega zdravila še vedno ne poznamo, ostaja dejstvo, da je preventiva še vedno najboljše zdravilo pri nastanku okužbe z virusom HIV. MpdvL'ä- Literatim* Ma roll GfroiSfek. M ., (ek A.; InfekcO^kc bolezni Tangram, 445-470 MSD. VfÜIu zdravstveni pnro^ml: Ljub» 1)4nd. Založba MIadirìska knjiga, 20co; 9 20« 2 www spolnofft.com/aids/brosura htm Mnlerìovrf. J.. Raiùif P HIV Infekcija j sirìdrom $t«žcn« imun&defidjenci;«. Sonda sfzg ht/broj 10. Skalcrič. U.: Razvrsrtlev in razpoznava znakov okiižbe z virusom AlDS-a v ust« m votlim. ZobV, 3.4,1992 www.anvip eom/arilc- le^ead www.bgdcare.cum/Vesti/cUnak> 1233 hünl Klikov«, B . AlDS.Interr^ei jakellć. Z.: AIDS • pivvvntiva ft najboli* i« zdravilo. Priloga Coienjskego 22 Obćino [esente^. Obćinskr novice. anusi 2006:35. Jeseniške novice, petek, 12. januarja 2007 Zanimivosti Stoletnica Štefka S mole j Janko Rabič Življenjski vrtiljak je nepredvidljiv. Včasih koga obdari z dogodkom, ki ni dan vsakomur. Ena takšnih srečnih oseb je Šleflca Smolej, stanovalka v Domu dr. Franceta Bergija na Jesenicah, sicer doma s KoroSke Bele. Lanski 26- december je bil njen trojni praznični dan. God svetega Štefana in dan samostojnosti je zaznamoval Se njen stoti rojstni dan. Več kot 50 sorodnikov, njenih krajanov s Koroške Bele in drugih povabljenih ji je v domski dvorani zaznamovale težke preizkušnje. Najprej dve svetovni vojni, leta 1950 je v nesreči v Železarni izgubila moža Valentina. Z vo roko z najlepšimi Čestitkami- Izhaja iz znane glasbene družine Lužnik s Sela pri Žirovnici. V mladosti je igrala v tamburaške m orkestru. Njeno življenjsko pot so , energi|o m dobroto v srcu je zmogla premagovati vse. Kot izučena pletilja je znala delati čudovite volnene izdelke. Že v drugi svetovni vojni je z njimi pomagala partizanom. Kasneje so se jih veselili njeni najbližji in drugi, vse do 82. leta. Štefki je zdravje dobro služilo do 92. leta. ko ima pr* viČ v knjižici vpisane podatice o obisku pri zdravniku- Nekaj let zatem ji je zdravje prvič resneje ponagajalo. Po kapi težko govori in hodi-Na slavju sta bila na mamo najbolj ponosna sinova Zdravko in Andrej: 'Res je veličasten trenutek, ko smo danes vsi zbrani ob i (f / / ^ $ pra pravnu ki njo Špelo Zdravje se ji je po bolezni pred meseci toliko povrnilo, da sedaj sploh ne potrebuje zdiavil. Mama ie včasih tudi rada veliko potovala. Bila je večkrat v Medžugorju, pa v Rimu, tudi to so bili prijetnejši dnevi njenega življenja." Štefka Smolej s sinovoma Zdravkom in Andrejem in drugimi sorodniki Najstarejša vnukinja Irena je dodala: "Babica me je "spravila gor", Posebej vnuki se spominjamo toplih nogavic, ki nam jih je pletla. Najbolj pa vsi pogrešamo njen najboljši golaž. ' Najlepši trenutek na slavju je bil, ko so ji v naročje položili dva meseca staro prapra-vnukinjo Špelo. Ima že enega prapravnuka Luka, kmalu pa pričakuje rojstvo Še tretjega prapravnuka ali • vnukinje. Sin Andrej je že vrsto let znana glasbena osebnost: 40 let vodi priznani narodno-zabavni ansambel Slovenski muzikantje. Nekaj Članov je povabil tudi na mamin jubilej in zaigrali in zapeli so ji nekaj lepih pesmi. Andrej je poskrbel še za eno presenečenje. Prvič v javnosti je zaigral tudi s svojima sinovoma Jernejem in Klemenom. K vsem izrečenim lepim mislim ob stoletnici Štefke Smolej sta svoje dodala še župan občine Jesenice Tomaž Tom Mencin» ger in direktorica Doma dr. Franceta Bergija Veronika Bregant. 9S.6I6.36 SIT r i JE D ovo LJ / \\ f Cisto majčkene cene Pohitite in prihranite do 2.503,75 EUR (600.000 siT)* IN7IGRAL AVTO JeMA^ * ikuplm Alpetour Pdtov^no C4#fKl|o Ceito morlalo Tr^ 4270 Je^^r^ke / $$ 33 3?3, 33 373 rol^ovto.n^ inteđroNcvf o ji DA ODPCLJETE PEUGEOT 207 vklmčno z zimskimi pn«vmadkami in kasko zavarovanjem HtOi SWO 3*tCUfl SIT) Mfoh EUR 74140 SIT) n» M fW9cav ^M »UlJiSV www^vtopartner*sl t f i 4 I IB.I $i«yiw>\U'J| kil (Botwiw J» Iiinrp.r« pMiM IIJJ^MHtbn mMwCOi Jt4 ni^ktn AVTO PARTNER d.fto.. CMQ 2T. 4270 i»f«>%ke . t«L? 04 S83 «6 Naidenčki iščejo dom Oddamo šestmesečno mešanko Poppy, razigrana psička je primerna za družino z otroki» bo srednje fa^i, več informacij na mob. 031/240 916. Oddamo mucko, staro 5 mesecev. Navajena je bivanja tudi v stanovanju. 040/365*99$. Sterilizirana črna mucka išče nov dom. |e zelo prijazna in crkljiva» 04/23-24-989. Božični šopek teloha Letošnja zima brez snega in 2 razmeroma visokimi temperaturami ustvarja velika neskladja v naravi. Teloh, ki je bil včasih prvi znanilec pomladi, je letos že kar v decembru na sončnih obronkih veselo pokukal iz zemlje In se razcvetel. Niso osamljeni primeri cvetenja trobentic, v dolini pa je celo možno v tem času nabirati regrat. Ljudje opažajo, da se slišijo glasovi ptic pevk. Na sliki je šopek teloha, nabran na božični dan na poti pro-ti«HruŠČdnski planini. L R. >4 Jeseniške novice, petek, 12. januarja 2007 Zanimivosti Ocvirki, pohvale Novoletni potres ni bil vzrok za popolno uničenje avtobusnega postajališča pri start bolnišnici, temveč je to posledica sindroma novoletnega stresa skupine nočnih raz-posajencev. Razbita stekla pa so odgovoril zelo hrtro pospravili. Prometni znak pri zdravstvenem domu je bil očitno žrtev neznanega Šaljivca, saj tako obrnjen ne dovoljuje izvoza s parkirnega prostora. Če pa bi to pomenilo prost uvoz na parkirišče, bi seveda prišlo do velikega zastoja v prometu. K sreči vozniki vozijo tako, kot je bilo pred "spremembo orientiranosti" znaka. Na rezervno jeseniško ledeno ploskev na Cesti 1. maja vabi izvirna postavitev odpadnih gum v podobi hokejista. I Besfdjio in foto: Unez Pipan II Svaka čast Bregantu II Takole pravi brezdomec Pero, ki je poskrbel za prijetno presenečenje na zahvalnem koncertu nekdanjemu županu. Urša Peternel Na zahvalnem koncertu nekdanjemu županu Borisu Bregantu konec decembra v Glasbeni šoli Jesenice je za presenečenje ob koncu poskrbel brezdomec Pero - Peter DaniioviČ, ki je prišel na oder in se v imenu tako imenovanih "klošarjev" zahvalil Bregantu za vse, kar je storil zanje v času svojega županovanja. Zahvalo je imel napisano kar na računu iz trgovine- "Gospod Bre- gant! Mi tako imenovani klošarji, brezdomci, se vam zahvaljujemo vašo skrb, da ste nam omogočili dostojno življenje," pisalo na listku, s katerega je in DOžel velik kot da sem v apartmaju! " se je pohvalil rojeni HrušiČan, ki ga je splet Življenjskih okoliščin, težave z zdravjem in raziiod s partnerko, pred leti pognal na cesto. Vrsto let je Pero skrbel za nakupovalne vozičke v Mercatori u, od koder se ga zagotovo še povedal Pero in dodal: spomnijo mnogi Jeseničani. "Svaka čast Bregantu!" Zdaj tega dela ne opravlja več, veČino Časa preživi kar v zabojniku, pogosto pa gre na obisk k prijatelju Zimi, mu je tudi napisal zahvalo za Breganta. In kakšen se mu je zdel zahvalni koncert? "Enkraten, res Čudovit!" ie aplavz obiskovalcev koncerta v nabito polni dvorani v glasbeni šoli. Perota smo nekaj dni po koncertu obiskali tam. ki er zdaj biva, v bivalnih zabojnikih v Logu Ivana Krivca. Tam se, kot je povedal, odlično počuti. "Enkratno je. Pasji prvak v agilitvju Lino Pritlikavi pudelj s Koroške Bele je na tekmovanjih osvojil že 64 pokalov. Urša Petirnel kot pravi, spravil nazaj vživ- jenje. Že ko je imel leto in Lino je prijazen, igriv in ži- pol, sta se udeležila tečaja tietje mesto na državnem tekmovanju. Obstaja Se višja kategorija A3, katere zmago- vahen siv pudeljček, ki je pravi prvak na tekmovanjih v agilityju. Kot je povedala njegova gospodarica Ivanka Svetanič s Koroške Bele, je Lino pasme pritlikavi pudelj» vendar pa nima rodovnika. Dobila agüityja na Hrušid, nato pa kmalu šla že na prvo tekmo. Začela sta osvajati pokale, jih imata Že 64, naj- ga )e osmimi leti, ko je bila in novi pasli prijatelj pred le. večji uspeh pa je bila osvojitev naslova državnega prvaka v kategoriji Al small. Zdaj je Lino napredovai že v zahtevnejšo kategorijo A2 small, kjer je letos osvojil Ivanka, tudi neverjetno pameten, kar je sicer značilno za pudlje. Je zelo učljiv, pa tudi pravi "planinec", saj svojo gospodarico spremlja gospa ivanxa, je i-mo ze na planinskih pohodih 2 ja- make v letih in bržkone v vorniškimi upokojenci, zahtevnejši razred tekmo- Tako je že osvojil Stol, bil na vanj ne bo veČ napredoval. Staničevi koči ... Predvsem Poleg tega nima rodovnika, pa je svoji gospodarici kar je pogoj za udeležbo na tudi vsem obiskovalcem) s se uvrst])o na svetovno prvenstvo, a kot je povedala . i e Lino že u. cer pa je Lino živahen, igriv psiček, in kot pravi gospa svojo pnjaznostio, igrivostjo in živahnostjo v veliko veselje. PVC OKNA, VRATA, ROLETE IN ZALUZUE N. NOVO, NOVO - možnost nakupa elementov in samovgradnje ^ JESENICE, 04/586 33 70 GSM: 040/201 468 KRANJ, Savska c. 34 04/236 81 60 za novogradnje zamenjava starih oken wFwvtf.oknamba.sl v? . sr.aiLcri ee ue ee«TffvA im ^ ^ * ' popust) s£ uè se&tevajo! ÄV tO S llM GG naročnine 04/201 42 41 e-pošta: nar0cnine@g-9las.sl www.gorenjsklglas.si Jeseniške novice, petek, u. januarja 2007 15 Zanimivosti Recepti babice, ene župnikove kuharice Tokrat povzemamo nekaj receptov iz knjižice Recept Recepte je dobesedno prepisal in v knjižico ročno sk Golaž Daj v kastrolo mast, drobno izrezano čebulco in ko se nekoliko izmmeni, priloži zraven mokce in paprike in pusti tri en lorbarjev perje, vsoli in vkisaj. Izpohaj na virfel-Čke narezanega louha in ga daj v juho. To rabiš potem v petek namesto mesne juhe. da se imuneni, daj notri na Nadevani kifeljčki koščke izrezano meso, pusti da se potensta, zali) ga z vodo, daj notri lorbarjevo perje in prav malo z jesihom poüj. Krompirjevi krofi Krompir pasiraj, daj notri 3 rumenjake, j žlico smetane, malo vsoli in naredi iz tega rahlo testo z mokco. V sredo teh krofov daj izrezano drobno kuhano meso ali Sinken, daj v to meso 1 jaj-iek, malo popra, malo soli in malo smetane, potem s tem filaj, pomoči v jajček in v drobtinah povaljaj, potem spohaj in daj k mesu. Fižolova juha Skuhaj feržoi in ga durh pasiraj in s tisto župo zalij, v kateri se je kuhal. Naredi ajnpren in ga zabeli, daj no- Vzemi 25 dkg masti ter tri velike žlice sladkorja, za noževo konico soli ter tri velike žlice sladke smetane, nastrgano eno limono, 3S dkg moke, vse to dobro vmesi in postavi testo na hladno mesto, kjer ga pusti do naslednjega dne. Drugi dan testo razvaljaj in ga razreži v kvadratne icepe, ki jih nadevaj 2 marmelado in zvij v kifeij-Čke. Namaži jih z raztepe-nim rumenjakom, jih potresi le z orehi ah leSniki ter jih speči. Ko so pečeni, jih lahko potreseš s sladkorjem. Van ili kifeljčki 28 dkg moke. 21 dkg putra, 10 dkg mandeljnov aÜ lešnikov, 7 dkg cukra, napravi testo, ko so pečeni, jih povaljaj v cukru, zmešanim 2 vanilijem. Orehovi poljubčki Iz 4 beljakov sneg. 1/4 kg sladkorja. 1/4 kg orehov. 2rezanih« 4 dkg drobtìn narahlo mešaj in speči v peči, napravi kupčke. Dober tek! Nagrajenci križank iz prejšnje številke Pravilno geslo iz prejšnje številke križanke se glasi SANC HAI ODLIČNA PONUDBA HRANE. Sponzor križanje KITA)-SKA RESTAVRACIJA SANG HAI, Delavska n, 4270 )esenice, tel. 04/586 69 99, podarja naslednje nagrade: 1. nagrada - meni za dve osebi: kislo pekoča juha> spomladanski zavitek, piščanec z bambusom in gobami» hrustljava raca, sladica: Spela Jenko» Cesta na jezerca 2a> 4240 Radovljica. 2. nagrada • mongoisko pečeno meso; Ra^ta $uligoj, Kidričeva 9» 4270 jesenice, 3. nagrada - ocvrto mešano sadje s sladoledom: Jožica Fon, Tomšičeva 70b, 4270 jesenice. Nagrajenci naj se za nagrade oglasijo v kitajski restavraciji Sang Hai na Jesenicah. Pravilno geslo druge objavljene križanke pa se glasi: NAj BO ŽIVLjENJElGRA (IGDA) DIRENDAJ. Sponzor križanke trgovina Direndaj v Mercatorju na Jesenicah, telefon 04/583 30 T2, podarja naslednje nagrade; i. nagrada • prenosni sesalnik: Zdenka Jevnikar» Visoko 74 a, 4212 Visoko. 2. nagrada • osebna digitalna tehtnica: Andreja Kočevar, Trboje z, 4000 Kranj, 3. nagrada - dežnik: Frančiška Bajde» Valburga 35, 1216 Smlednik, 4. nagrada • dežnik: Mici Černilec» Breznica 35, 4274 Žirovnica. Nagrajenci naj po nagrade pridejo v trgovino Direndaj na Jesenicah. 9 I I RADI FOTOGRAFIRATE? Obja^/ite vci.%8 liClelke na razstavil Časopis ßoreni^ glas v tetošnjem leUi praznuje Svetnico izhajanja. Jubilej bodo spremljate številna aktivnosti med örugimi pripravljamo fotograisb razstavo, ki bo v galeriji Gorenj^ega muzeja na ogled v začetku marca 2007. Ob pripravi tega dogodka tudi V&s, spoštovani bralci, vebimo k sodelovanju Vabimo Vas. da nam pošljete fotografije, ste jih 2e posneli, ali pa jih le boste, ki predstavljajo svetlo, prijazno in pozitivno stran avijenja ne Gorenf^^em. s poudarkom na življenju. Vsak petek bo razpisena nova tema za natei^aj fgtografiL oovTeta pa rubrikah ŠPORT • PRAZNO- Gofenjske9a gless. Oo sedaj razpisana teme so bile: RADOSTI ŽIVUENJA: DRUŽINA. IGRA. KOSU VANJE:ORUŽINSKASREČANJA KUHNARIKA.OKRAŠEVAMiE.DARILA < PRtREOrrVE: KULTURNA ŠPORT?^E. DRUŽABNA ^EČArUA- NA^E VSAKDANJE DECO Zai^/ija razpisana tema je: MESTNI IN VAŠKI UTRIP ŽIVUEfllA Cim prej pobr-skajte po svojem fotografskem ar1)ivu ali na novo posnemite Čim več fotografij na katemkoli izmed do sedaj razpisanih tem, mi pa bomo med prispelimi izbrali najboljše, ki bodo nagrajene z 21 EUR /5.032 SIT. objavljer^B v Gorenjskem glasu in na razstavi. 8vmu dela oniaki^ do 15 ? 2007 v dgt^ cOib |X) eleirir^ ne naskv, (ctoS^^ta&ii sprpecm "Za too roisčn' ai ns CSyp z mnmaho c«3 2043 X 1S39 (tfito » rud skenisn panata), DOŽ»te lahko ^ ttogr^ fTwr>»gga tjnrao 15x21 cm na («ao/i. 40ö0Kraa täo s préecni *Za fero rosča* ^^ehrno se VdleoB odzivd in Valih tdTogrsfa c«n» «C wKtjfwt« M «««u ra^ww« i Gorenjski Glas ^J^J mali Ogian \ SPONZOR KRIŽANKE jE FOTO TRICUV. 8oris Praprotnik, s. f>., C m. Tita 22/a. 4270 jesenice, tel.: 04/586 41 66, £-naslov: fototriglav^folotriglav.com, www.fototri gl a v .com. Nagrade so: 1. nagrada: 40 brezplačnih fotografij formata lo x 14 ah io x 13. 2. nagrada: brezplačno fotografiranje za dokumente, 3. nagrada: ^-krat povečava 20 x 30. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz Črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) poSljite na dopisnicah do petka» 22. janu- arja 2007, na Gorenjski glas, Zoisova 1. 4001 Kranj, p. p. 124 ali vržite v naS poštni nabirain AVrcA: CVETO ERUW ZAPIRALKA N OVENSKI pamK 1919 1987) FOTCCRA FUANARE J^IZ RAZLIČNIH KfVUV dOSM SZOQ SAfUi^A TEMN DELMEVA ALläCE. STANO VANiE (POO.) oTANKA AESKA IXANMA EVAJB.EH < GAàM BOGHiA SMLE JUfMK PO AMTIÒNO MTiR£MSCĐOeiLE IU6 MSSTOOe VlSGlCkÙ , NERETVI MllA lemi^TA RASTl'NA KOR AlK 1 SUXA^TA OSTZ ZW.USTJO : 9 raOOAJEV ZAHOONM WflPATJH. aovA^ iffPCUSKA aPTPMi w IHWJ8K1 toSOGWA ft ♦ RUSKA ' SPfWTER AOCMINA UsZ mh utflfov SLAVNI SnvHIK PRI PRAVA ZADRSAfUe oarakje' TOKOVM . O&JEUNIK : pri raufvAAj zaoTTOA KOVINA SAEBflNE POO ^ KCMB» NACUA IN Bao*u 0AVID OiSTRAH Dere. OTBOK rT
  • MSK P£2SÉR neuSM AKIHER STANE R034AN ÌA prebtva lAi n^/^t PTiC TB^AC i PaOTOKA ATKE IMESL» venske pevke PROONK PLODU UftOH H/MJT vnc KAM ZA ČMAK£ PRBIVA- l£c)QA t* « « Mmxo^ LfTALEC . ZHUAA I FRANC, ' klavifuev fc. - potuh- NJFNEC vajRA pncA SELIVKA ] _ PASTtRC OPEflE KAPKA TURIST volevca, voioia De1 - l^tvega^u» potem je to od^a pot. Če pa bi bili radi prepričani, da boste opravili primeren nakup za vaše Dotrebe, vam tega ne To t r.« 11 li, da mora imeti vaše ležišča^jadp, dru||J trdote kot npr«o^ ležišče vašega soseda. Že^^ugo desetle^e pomagam^ do boljš^ spanja več tisoči kupcem iz Sloveoije in tujine. Zato dobro poznamo probleme, ki se pojavljajo priport>čamo. Zato se pred nakupom posvetujte s prodajalcem, ki vam bo znal razložiti, zakaj je Moiočen tip ležišča l^imereo za vas. Pri Hitexu vam bomo v salonih svetovali na podlagi dolgoletnih izkušenj. Podrobneje vam bomo pojasnili, zakaj vam neko se sla- material^] Pn Hitttu linamo lastno proizv^jo ležišč, ki so narejena .lè'.^z skrbno izbranega.'latexa. 'Preden smo se odločili za dobavitelja latex o testisi različne jeder svetovno priznane ponudnike tega materiala. Izbrali pa smo tistega, ki lahko zagotavlja najbolj zdravo spanje ob dolgi življenjski dobi ležišča. Hitexu vam v kombmacijt z leŽHči priporočadzo^' r* uporabo Hitoflex postelja " -nib vložkov, saj omogočajo boljšo zračnost, pnla'^ofljivöst teži in òbUki'lelesar S tm tudi poda^fate življenjsko dobo ležišča. Pravilno lego glave in vratnih vretenc pa nam nudijo ansfomsko ortopedski latex vzglav» niki. Te vam mora pomagati izbrati svetovalec, glede na vašo lego pri spanju in konstitucijo. center - Jesenice latex lezisca anatomski vzglavniki hitoflexi - letvena dna kašmir merino posteljnina Zdravo spanje JESENICE - Tuš center, tel.: 04/583 13 26 Ljubljana, Maribor, Celje, Murska Sobota, Ravne na Koroškem Ania )eršin, so pobudo za koledar dale mariborske ho-kejistke, Za fotografiranje v različnih bolj aii man) razgaljenih in vrodh pozah se je odloälo deset deklet, ki so pozirale fotografu Bonitu Midlilu. Vse skupaj je potekalo v fitness studiu v Mariboru. je povedala Anja, in sicer že junija lani. Trema? "Ne preveč, čeprav je bilo na začetku mogoče malo Čudno»" je povedala Anja. Pa vendar, zakaj so se odloČile za tako posebno santopro-močijo? Kot je povedala Anja, je glavni razlog v tem. da bi na ta način rade "zaslužile" del denarja za udeležbo na svetovnem hokejskem prvenstvu marca v Pjongjangu. Stroški bodo zelo visoki, nekaj bo prispevala Hokejska zveza Slovenije, nekaj sponzorji in starši, nekaj pa bi dekleta rada zaslužila sama. Tako tudi sama skrbijo za prodajo ledarja, po ceni 8,35 evra ga je mogoče dobiti tudi pri vseh treh omenjenih jeseniških hokejistkah. In zanimanje za koledar? "Je kar veliko, kupujejo pa ga pred-vsem - moški Saša AnIa Katarina GG mali oglasi 04/20142 47, e-pošta: mali09la5i@g-9las.s1 www.gorenjskiglds.si GG PRILOGA GORENJSKEGA GLASA t 02 PETEK 12.1.2007 GL ▲ SB Nina po snemanju videospota na FHipine Mladi režiser Mitja Okorn Irt Nina Osenar sta prejšnji te-den snemala videospot za njen prvi singel Moment Like This. "Za Mitjo sem se odločila, ker sem že večkrat delala z njim in tako vem, da iz rok vseeno da vrhunski Izdelek," je svojo odločitev pojasnila Nina. Za snemanje spota, ki so ga zaradi težav z denarjem prelagali, je bilo menda treba oditeti mastne denarce. bo pa precej krvav in brutalen ter poln vročih scen. "Z videospotom sem dobesedno izraziU samo sebe. V njem so vkijučenf tudi moj) najljubši fìimi/' je bila po snemanju zadovoljna Nina, ki ji dela očitno ne zmanjka. Ta teden je namreč na vročih Filipinih v kopalkah pridno pozirala pred fotografskim objektivom Aleša Bravničarja. Sicer pa bo pre* miera videospota, pri katerem je sodelovala 40-članska ekipa» v začetku februarja. A. H. Atomiki za vse ribiče December je bil tudi za skupino Atomik Harmonik izredno naporen in debven. Prav zato so sedaj toliko bolj veseli» da je končno prišlo nekaj dni oddiha. Enomesečni oddih bodo preživeli vsak na svoj način - tako je Špe-a odpotovala na Tajsko, ]anl v Francijo, Tejči pa se posveča šolskim obveznostim. Če pa vprašale Fral Tonlja, kaj je zan) največji "odklop"» bo zagotovo rekel ribarjenje. In točno o tem govori tudi njihov najnovejši singel, saj je namenjen vsem ribičem, ne glede na to, kaj lovijo. Toni je pa ribo ujel se nahaja na aktualnem albumu Vriskaaaaj. Atomiki so prepričani» da bodo ribiči pesem takoj vzeli za svojo, saj so se prav na podlagi predlogov nekaterih ribiških družin, ki so jih neprestano spraševale, kdaj bo mogoče skladbo kaj večkrat slišati tudi na radijskih postajah» odločili, da bo to njihov najnovejši sin* gel. Pod taktirko )ani)a Pavca so za omenjeno skladbo že posneli videospot» ki pa je trenutno še v fazi montaže. Glavno vlogo v njem pa ima kdo drug kot Frai Toni, ki je prav poseben ribič ... A. H. CG IZLETI ODDIH V MADŽARSKIH TOPLICAH Kdaj: 26.- 28. januar Kje: mesto Z^lakaros je poznana po Termalnih vrelo h s temperaturo do 36 staprnj, leži na JZ delu MadiarsVe, 70 kilometrov od slovenske meje in le 25 kilometrov od Blatf^ega jezera. Program: 1»din:2é.jaRuaR Oćhoii đvtobusa ob 4.00 uri zjutraj izpred železAiike postaje na Jesenicah, ob 4JO ; avtobusne postaje v Radovljici in ob 5.00 fi,e 1 «J .'ir m PFTFK 12.1.2007 03 TELEVIZIJ; Anketa Bi zamenjali ženi in za koWkol Ana Hartman Tokrat smo naSe sogovornike povprašali, ali bi bili s svojo družino pripravljen za tisoč evrov nastopitt v novem resničnostr^em šovu Zamenjajmo ženi, ki ga bodo pripravljali na POP-u. Fotd' CDrA?d Kivfif S Tomai Kos, Triič: "Ne. Ndgrado v šovu Zame-njajmo ženi bi morali vsaj podvojiti. Ne vem, kdo se bo prijavil za ta denar. Sam se sploh ne bi orijavll v res- ničnostni Sov. Nisem tak Človek. Sem bolj sramežljiv in res ne bi hotel biti stalno na televiziji." Luka FlorjaniČ, Tržič: "Karkoli dobiS, je dobro, Čeprav je to samo tisoč evrov, čeprav bi bila nagrada po moje lahko malo višja. Sam i nastopal v resniČnostnem ^ovu, a Še nisem razmišljal, da bi se prijavil. Na to gledam, kot na novo izkuinjo." ■■r Tanja Srni d, Kranj: "Nagrada v Šovu Zamenjaj-mo ženi se mi zdi absolutno štiri premajhna. Vsaj tisoč evrov ali milijon tolarjev bi morali dati vsaki družini. Na rcsniČnostnc Sove se prijavljajo samo tisti, so ali neumni ali pa bi radi postali slavni." ru I 4 \ -t: ki Jure Grah, Tržič; Igor Trupi na, Ljubljana: 'Nagrada v oddaji Zamenja- j "Kakih tri tisoč evrov bt si mo ženi je preslaba, Če ti- j pa zaslužila vsaka družina, soč evrov razdeliš med dru- : Kdo se bo prijavil za tisoč žinske člane, vsak dobi ne- ! evrov? Sicerpa se mi resnič- sto evrov. Najmanj pet I nostni šovi zdijo debilni. tisoč evrov bi morali dati : Prikažovali naj bi realnost, v družini! Sam bi se prijavil na : resniČnostni šov. Zakaj? 2a- - radi denarja," : resnict pa je tisto, mo po televiziji, vse prej kot to." Ana Hartman velikega zanimanja za ved al Gorazd Slak, a sodelovanje v popularnem res-ničnostnem Šovu Big Brother, ki ga bodo spomladi predvajali na Kanalu A, so prejeli že več kot tisoč prijav, Čeprav je do konca zbi- spremlfanje rcsničnostnih šovov, pač pa tudi za sodelovanje v njih. Iz prijav je razvidno, da so si kandidati dobro prebrali pravila in da pro- giamski direktor Pro Plus. Ce je za Big Brathepa izjemno zanimanje, pa je pov« sem razumljivo manj za ni* manja in prijav za šov Zame- vedo, kaj lahko pričakujejo; njajmo žetu, v katerih bodo zabavo, prepoznavnost in tudi najvišjo nagrado v res-ničnostnih Šovih doslej • 75 tisoč evrov (17.973.000 ranja le-teh še mesec dni. SIT). Nagrada gotovo je do-"Velik odziv ponovno potr- datni motiv za sodelovanje, nenazadnje sodelovale cele družine in se morajo tako vsi družinski Člani strinjati s tem. "Prijav je že veČ desetin, kar je fenomenaleri odziv," so bili nekoliko skrivnostni v juje, da v Sloveniji ni samo nikakor pa ne edini," je po- službi za odnose z javnostjo Pro Plus, V vsaki epizodi {serija ima dc9ct epizod] sta dve družini iz povsem različnih okolij Slovenije postavljeni pred verjetno največji izziv v svojem življenju. Ženi izbranih družin namreč za deset dni zamenjata svoji vlogi, se preselita v nova domova, zamenjata moža in otroke ter t družinske navade, ne pa tudi spalnic. Vsako izbrano družino za Šov pa Čaka nagrada tisoč evrov. Rado nadaljuje z dobrodelnostjo Zelo uspefna božična dobrodelna akcfja zbiranja skodelic in igrač za otroke v PediatnČni kliniki Ljubljana v okviru oddaje Naj domači video na TV 3 je bila povod za novo dobrodelno akcijo. Na voditelja R^da Muleja se je namreč obrnila tričlanska družina iz Ljubljane, ki ima neizmerno nizek mesečni prihodek. Najemodajalcu dolguje nekajmesečno stanarino v višini 1.127 evrov. Rado je začel z zbiranjem denarja in zopet naletel na dober odziv: zbral |e skoraj tisoč tolarjev in tako pomagal družini Iz stiske. Voditelj je povedal, da je bil zelo presenečen, da je v enem samem tednu zbral toliko denarja in da je glede na to, kako dober odziv )e doživela prejšnja dobrodelna akcija, pričakoval, da bo uspei zbrati vsaj polovico dolga za stanarino. Na televizijo pa Še vedno prihajajo pisma gledalcev, ki prosip za pomoč, in Rado pravi, da bo vsekakor $ pomočjo videosmeSnic nadaljeval z dobrodelnimi akcijami. A. H. Tričlanski družini iz Ljubljane je Rado v sredo predal zbran denar. Dannyjeve zvezde so ugasnile z novim letom so na Kanalu A prenehali predvajati oddajo Dannyjeve zvezde. Kot so sporočili s Pro plusa, so se zato odloČHi, ker oddaja nI več ime- a zadovoljive gledanosti. "Predvsem pa smo, ob pogleću v eto 2007, uvideli, da moramo investirati v bolj zanimive oddaje, ki bodo pritegnile nlajio populacijo in predvsem več gledal- Petra cev, )e Uranjek. dejala Dannyjeve Zaradf pmnizke gledanosti so ukinili Dannyjeve zvezde. zvezde so bile oddaja z najdaljšim stažem r)a Kanalu A. Predvajali so jo kar 15 let, vede-ževalec pa je v tem Času pripravil 1.222 od* daj. Danfjel Šmid Danny rad pove, da se je na televiziji pogovarjal s 23 tisoč Slovenci in gostil okoli Soo znanih oseb. Ikona slovenskega vedeževanja se z napovedovanjem usode ukvarja že več kot 17 let, In §e zanimivost - prvi pogovor z njim je bil ob njegovih začetkih objavljen prav v Gorenjskem glasu in tega se, kot pravi, zelo rad spominja, saj je po rodu Gorenjec (prihaja iz Zalega Loga v Selški dolini). A. H. V Turističnem kažipotu oškofji loki v Turističnem kažipotu, ki bo na kanalu Deželne televizije to soboto in 27. januarja ob 20. uri in 35 minut, se bodo posvetili znamenitostim in zanimivostim srednjeveškega mesta Žkofia Loka. A. H. Romih na nadonalko, Natalija odhaja Oddajo Pri jožovcu z Natalijo ste Še zadnjič lahko spremljal na silvestrski večer. Vtem letu Jo bo namreč nadomestila nova narodnozabavna oddaja Na zdrsvje z voditeljema Jasno Kuljaj in Boštjanom Romihom, ki ;e tako očitno rapusti' Raketo pod kozolcem. Oddaja Pri Jožovcu z Natalijo je bila pn/ič premerne predvajana iS. januarja 2003, v dveh letih pa so jih skupaj predvajali 74-krat. V razvedrilnem programu TV Slovenija hq Nataliji poniirli- vodenje nove oddaje skupaj z Romihom, vendar se )e odločila, da je ne sprejme, ker se ramerava v prihodnje bolj posvetiti glasbeni karieri. Kako se bo jasna Kuljaj, sicer znan obraz TV Sloveni- ja in imitatorka Helene Blagne, znaSia v novi vlogi skupaj z Romihom, pa boste Natalija se namerava boli lahko videli že prihodnji petek. A. H. posvetiti glasbeni karieri. / Fcie: Corat4 K»v^tev tega zaključene- njem delu na vseh razstavlje- ter vse do poti, ki se vije v padlo v vodo. Tako ga cikla iskati predvsem v ta- Tiih delih in zgomjega dela, večnost, torej novim svetlim zgodbo iz nastalega materia- kratnem pomanjkanju pri- ki se od fotografije do foto- možnostim naproti.;; la in s pomočjo monfaže sku Š al kas ne je zgi a diti tako pred novim letom že podton pa ostaja enak in na- braJ izmed 40 različnih mo- doma." se Pelko spominja Fotografskega ex tempora me m ih razstavišč- OflW je grafije spreminja, osnovni Pelko ie sklop fotc^afij iz- predstavil v razstavišču Jadran v Radečah, februarja pa poveduje glavno vsebmo celote - motiv odhoda, konca. tivov, ki jih je imel na voljo. Ob tem so prve tri in zadnje Idrija, ki se ga je večkrat ak- bo fotografije prenesel še v Kot poudarja umetnostna tri v vrsti med seboj tesneje tivno udeležil in na njem po-Cafe galerijo Pilon v bližini zgodovinarka Nataša Robež- povezane v nekakšno zgod- žel tudi nekaj fotografskih Akademije za likovno umet- nik, avtor govori o znanem bo, medtem ko je med njih uspehov. Dva dia filma in za- nost v Ljubljani. "memento mori" oziroma umestil fotografije, pri kate- hteva, da fotografije v enem Serija fotografij z našlo- "spominjaj se smrti", ki je si- rih je dajal prednost različ- dnevu nastanejo na območju vom Odhod se na prvi pogled cer že dolga stoletja stahica nim elementom, ki se pojav-sicer zdi realistična, podro- v likovni umetnosti. "Priču- Ijajo v gornjem delu fotc^a-bnejši pogled pa nam razkri- joče fotografije pa na mine- Rje, bodisi motivom iz nara- tografije in tega članka želela Idrije, je bila zahteva natečaja, zgodba, ki sva jo avtor fo- je glavni motiv in postopek izdelave. Celotna serija je namreč fotomontaža dveh dia-pozi tivov: osnove z odha j a jo- 4 « vanje ne spominjajo na tiu'O- ben način, temveč te z barvo napoveduj e jo bogato, živo in rožnato onostranstvo. Ono- ve, arhitekture in jih postavil ustvariti pred desetimi leti. po nekakšnem likovnem zaporedju. "Prvotno sem želel zgodbo ustvariti na licu me- pa svojo predstavitev tako doživlja na sedanjih postavitvah imenovanih Odhod. Pod tem naslovom Gabi Grm razstavlja v Tržiču mozaike. Stojan Saje ko. v delih svoje žene tudi sam čuti širjenje energije, za kar ji ie hvaležen. Prijateljica pestrili odprtje z nastopi. Nežne zvoke harfe je v prostor razlila Bronka Prinčič iz Eli Zupan je zaigrala na flavto, skupaj z mlado risarko pa so zaplesale tudi njene a 67. razstavi v Neja Zupan je izrazila vese- Kranja. Tinkarina vrstnica prijateljice. Galeriji Atrij Občine Tržič se Ije, da je seme ustvarjalnosti Gabi tako močno vzklilo. To- prvič predstavlja maž Korek pa je obiskoval- domačinka Gabi Grm, ki je lani začela cem svetoval, naj mandale gledajo s srcem. Le-tako izdelovati mozaike, mandale bodo morda v njih odkrili in iz stekla. O vsem. kar jo je že začutili delček sebe. likovno razstavo je ob tor- dolgo zanimalo, se je poučila iz literature. Čeprav je po po- kovem odprtju označD trži- klicu ekonomistka, je vedno ški podžupan Jure MegliČ imelo prednost risanje in ob- kot pomemben prvi kultur- Ukovanje iz gline. Zadnja ni dogodek v letu, ki bo bo- leta se ji je pri tem pridruži- gatil njiliovo mesto in širšo la hü Tinkara, ki je popestri- okolico. Kot je povedal Lado la razstavo z 20 risbami. Kot Srečnik iz Turističnega dru- je priznal njen oče Matej, je štva Tržič, bo razstava na bil izbor kar težak, saj je pri ogled do 24. januarja 2007. Gabi Grm in njena hči Tinkara ter organizator razstav Lado Šestih letih ustvarila že veli- Zahvalil se je vsem, ki so po- Srečnfk I PETEK 12.1.2007 NOMIN vTOR 2J2 COftAZD ŠlhJIK Že nekaj časa se je govorilo. da se na Zgornjem Brniku, vasi, ki gleda proti Karavankam, prenavlja dotnaäja, ki naj bi "dvor'" postala- In tako so osmega prosinca povabili na "Zgom BmTc", na uradno odprtje pravega "hofa", z imenom Dvor Jezeräek • Brnik 176S in obljubili, da bo di^o po kruhu iz kruSne peči. Od tu naprej bi se dalo pisati o presežku, zagotovo o največjem in najboljšem družinskem. gostinsko-turističnem in po- Milan Kučan Jure IvanuŠič, Andrd Vc^ )anez Bceafiaj, Ljoba lenče Polonäce slovnem projektu na Gorenj- Ajda, študentka prava iz Ra- nov današnjega cekina, v kal?- družini, našemu najbolj zna- Zmagali so! Etno pevka ljoba PodbotSkom iz sosednjih Vo- sl«ra če ne kar v Sloveniji. Na kovnika pri Železnikih, pa se je rem bo s pol milijona udeleže- nemu rtv snemalcu, Šenčurja- )enče nam je pričarala nekaj le- die Družbi je Tiazdravil fe Ja- nekdanji premožni Hočevarje- odločila stati ob strani Jezer- nih novcev iz evropskih stiuk- nu Tinetu Golobu, ki je oljde- pih minut Ln si prislužila šo- nez Širše, direktor Mednarod- vi domaäji, ki je v delu vasice, ikovemu Luki, ki je tega dne turnih skladov. Se bi lahko pi- ki mu domačini pravijo "Gom uradno prevzel "oblast", dolž-konc", že iz 16. stoletja, nas je nost ter ključ glavnih vrat E)vo- sprejda Številna in ubrana dnj-žina [ezeršek. FrarKi in Sonja sta se s štirimi fanti in "že" dve- ra. In potem se je začela pripo- sai o zanimivostih projekta, tokrat verjetno kar čez dve strani. Tudi zaradi Številnih zanimi- dogajanje, pa privoščil pa- pek Dekliški zbor KUD-a Oto- nega inštituta za tujizem in metnih Šefov, Jasno, da smo se na Zupančiča iz Sore, P^onä- predavatelj turizma na eko- smejali. Kot nas je nasmejal če, prvič opravljene v starodav- nomskem "faksu". Podžupan povezovalec uradn^ dela od- no nošo, so z glasom, stasom Ljubljane Aleš Čerin pa se je ved dne, ki bo družini in po- vih povabljenih. In prav zares prtja, igralec Jure Ivanušič, to- in plesom navduševale skozi nasmihal v družbi čedne Be-vabljenim ostala še dolgo v je dišalo po kruhu izpod rok krat v vlogi evropskega mini- popoldan, ki je Šel v večer. Tri- lanke Darinke K. Pavlič, gene- ma kandidatinjama za biti nju- spomina Frana Jezei^ek se je svakinje Martine Jezeršdc, tó je stra za posteljne aktivnosti-Po- je Danili-"štajerc" Stayerzvi- rabie sekretarke uprave Tele-ni snahi, ponosno dalo oveko- ob predstavitvi hiše in gostìn- postregla s pečeno dobroto, steljne prigode so nasmejale nom, KraSevec jazbec s pi^- koma,k3zasobotoobljubliave- Petra. Jure, Martin, Sonja» Fraod, Maja, Rok, Aida in Luka Krajnik, Barlič in Pavliniek Danili: Stay^, Jazbec in \miiek z ženo Ireno Dan nka in Aleš veäti pred poslopjem njihove- sko-turističnih zmc^jivostì na ' ' Imam vdiko družino in rada družino ter ministra za gospo-ga rwvega "dvora". Hotela 2 go- dobrih 2000 uporabnih kva- ga spečem," se je prijazno na- darstvo Andreja VTzjaka. ki je stilno in a b carte restavracijo, dratnih metrih, pravi, da ne- smejala ob vratih v "hišo" s od JezcrškovM Luka prejel U- obvezno vinsko kle^o, posebno sobo • klepetalfuco ter dvo- krušno pečjo. Seveda se je vabi- stino, na kateri je zapisano: "Al lu odzval, že četrtič župan Cer- se vunder pove, zakaj ne, de J Franc Čebulj, ki v tej po- gnadlivi gospod inu minister uporabnih nimajo, najprej spominjal leta 2005 in prvega rano za srečanje in etn<^raf- obiska domačije v družbi arhi- skoohranjeno"hiŠo" vhišL Ob tekta Matjaža Deua ter zače- slovni zgodbi vidi samo dobre l^iku gori in doB ma enkrat v Juretu, ki osta ja zaposlen v Sori njanja gradnje. "Vedno, ko stvari za kiaj pod Krvavcem in leti gospodovem u vas hoditi v Hiši kulinarike, se predstavi sem prihajal in odhajal iz nadaljnji in potrebni turistični na Zgomi Bmk u Dvor ino mična temnolasa Petra, naj- jekta, sem čutil domačijo in razvoj. Z "družinskim" jabolč- eno ceremonijo imeti u lepem mlajši, èe srednješolec na gostinsko turistiöii Šoli v Maribo- '-V I 1 t /f njeno vsebino," je precej čus- niin sokom je nazdravil pred- dmru al žtbeloj." Smeh in tven opisoval obdobje štirinaj- sedniku dilavn^ sveta Jane- aplavz. In nekaj solz. Zares t ru, Martin je še "samosvoj". stih mesecev ustvarjanja nove zu Sušniku, ki je tokrat "inter- ganljivih. Mimo protokola, po- Prva v družirii, mama Sonja, z podobe. Od samega začetka je vjuval" bolj mene kot jaz njega. tem ko je bila šansonjerka Vila možem Frandjem sta pred leti projekt spremljal etiiolc^ dr. Prišla je tudi obrtniSka "ob- Mavrič k enkrat več izjemna, LuJtrekova Ajda v družbi svgje In družne Jezefšek poučevala nadobudne kuharje janež B^ataj, ki meni, da je last". Dušana Krajruka, kandi- in natakarje, zdaj pa že 25 let treba pohvaliti vsaj dve stvari. dat za župana v Škofii Loki, mama za govornico s Sonja in poskušala opisati nji- uspešno gradila družinsko ku- Da je imel novi lastnik izjemen skoraj "gorenjskiTomlslav K.", hovo življenje. Da nam pove, linarično zgodbo, ki se je zače- posluh za ohranitev etnc^raf- pomočnika generalnega sekie- kako je živeti z njenimi petimi tom in Jezeršek s Hotavelj z ja- lik Uonistični ples v CD. In sko- bolčnikom, so postregli žejnim in lačnim. Tudi okoliSkim raj smo zaplesali, ko je odličnemu Triu Kfanjc. z \aolino pri- njala v Medvodah s kuhanjem skih aačilnosti tEr da je arhi- tarjaOZSstaspremljala Štefan dedd, jé dejala in se spominja- županom, Id so se primemo skočila na pomoč Lukova An ja in razvozom malic Vse do mi- tekt Deu, eden redkih v teh raz- Pavlinjek, predsednik UO la prvega krediU. "Naj otro- odzvali povabila Prav gotovo Luštrelc Dmžini sta se postasi-nul^ prvega dne v tednu, ko merah pri nas. pcteal, kakšen OZ S in Viktor Barlič, podpred- kom poveva, kaj sva jim naie- najbolj razume turizem poli- 11 vkup, spet je zaščemelo v se )un )e uradno začenjala še izreden smisel ima za tovrstno sednik skupščine taiste usta-ena velika družinska pripoved. prenovo. "Trdini, da so danes nove. Družina že dolga leta pri- dila?" sta se s Frotraj vas bo razjedalo tisočin več vprašanj. Resnica, ne da je boleča, a nekaterih dejstev si ne boste mogli priznati. Vrteli se boste v krogu, a že z začetkom tedna se bo pojavil nekdo, ki vam bo rad priskočil na pomoč. Rak {22.6. - 22.7.} Pred vami je obdobje, ko boste zaupali le sebi, saj boste Imeli občutek, da ni človeka, ki bi vam stal ob strani. Nenazadnje se boste le vprašali, ali je pa vseeno le malo krivde Iz vaše smeri. Lev (23.7. - 23.8.} Končno boste naredili nekaj za sebe, pa naj bo to zaradi zdravja, oziroma dobrega počutja ali pa nakupovanje ^a raznih razprodajah. To.s^ res dve skrajnosti, a vsakih pet minut bo dobrodošlih v vašem napetem, hitrem ritmu vsakdana. Devica (24.8. - 23.9.) Kar ste začeli, boste stoodstotno tudi dokončali. Trenutno res ne veste kako. a pokazale se vam bodo nove možnosti, kar vas bo pripeljalo do uspešnega zaključka. Obrestuje se vam prej, kot si mislite. Tehtnica {24.9. • 23.10.) Zapletli se boste v besedne igre. in s tem slej ko prej spravili sami sebe v začasno brezizhodni položaj. temu Vsaka dejanja pustijo za seboj posledice. da boste vse to vedeli, se ne boste umaknili oziroma izognili situaciji. Škorpijon (24.10. • 22.11.) v tem tednu boste zelo cenili pogovore v dvoje, imeli boste vlogo poslušalca pa tudi govorca. Obojestransko bo obrodilo sadove na različnih področjih. Zaradi financ boste malo negotovi, a ne za dolgo. Strelec (23.11. - 21.12.) Kot ponavadi boste tudi tokrat izdelali popolni načrt. A malo vseeno bodite pozorni. Lahko pride do nepričakovanega zapleta. Večje Škode ne bo, le sam Čas realizacije se vam bo prestavil Dobili boste dobro sporočilo. Kozorog (22.12. • 20.1.) v prihajajočem obdobju se boste morali kar večkrat prilagajati, Tako na delovnem mestu kot med vašimi bližnjimi. Nikar tega ne vzemite preveč za hudo, ampak za občasno orožje proti hudi jezi oziroma prepirom. Imeli boste malce denarnih skrbi. Vodnar (21.1. -19.2.) Vedno živite vsak dan sproti in se ne ukvarjate i v naprej. Ne druge, ampak sami sebe boste najbolj presenetili, ko se boste ujeli, da razmišljate o daljni prihodnosti. mislijo za več dn Ribi (20.2. • 20.3.) Znaki utrujenosti so lahko tudi znanilci prehlada. Bolezni se otepate, a tokrat vam nekaj dni poležavanja ne uide. Poizkusili boste vse to vzeti za podaljšan dopust in na koncu vam bo še postalo všeč. \ PETEK 12.1.2007 ^GRADN KRIZ r Od sredine lanskega polet a je Kranj domise oblikovalski poudarki bogatejši za novi razstavno-prodajni salon omogočajo sestavljanje izvirnih kompozicij kuhinjskega in kopalniškega pohištva ter po meri in okusu. Vrhunsko pohištvo Gorenje, Gospodinjskih aparatov Gorenje. Pestra zasnovano z navdihi narave in tradicije, je izbira modelov, neomejene možnosti kombi- mislijo na sodobno domačnost ustvarjeno za niranja elementov, številne barvne različi- jenske stile in zazrto v nove čase. BREZPLAČEN iZRIS, PREVOZ IN MONTAŽA KUHINJ mol* (ml dom Galerija bivanja Gregorčičeva 10, 4000 Kranj T: 04 20 12 605, F: 04 23 64 609 E: info@galer!ia-bivanja.si Odprto oci od 9. do 'rI 19. ob sobotrth r.'] V Uu . i OMI stfelna HÀPflAVA ZAPOO-VODMI 3 PLOT LETAliC FQKO, tveoare vntxM WSTM UA&tù 5SJ 10 émqs1 VKMiÀ. allača 2 DftAC UlÉ» GORBUSn glas BAHKOveC ZA STO ENOr rvvoot mxA vowa t'RILfT- NOST CMU8V aftaoskeh iLNI K&fK prisias ATEaU jamalki mđalk MUU OeRMU BAđCA r.AM. ■»AUA 17 uga$ CE^^TRAIJ« rekav ftauji karma S M»-tovski BQIfiAi 2V0ĆNI ìighal2a arnos! i^ZDEVCK HOASeTf TATLOft SMtiŽisKl ooreft ZìMUlA ia boc WME A2ua PiSSTOV MEUČUr 21 FäHSKI BOC LJUKQNI SLFCVKA MlgTA) POVRiMA PO KATER] HOOllO Ä RfVR nezapo R0ÒU2A BSK» ORiW PESNICA jame2 MT) 9 LENOST JAPONSKA 2}tAHKA AVTOMO- Baov 6 mSKA PARNA uye. TlfSKOT 1 PAS PRI KIMONU KuicAU CMLMA ČRKA nv$a rOHE 14 22 novaka 20 gumo iiestc latvue .star CgU2ZA XOPJE IS kvalmca ttf OKL Rua ko&mač tilo* vamo ORODJE 16 GljVAO he5t0 ÙÀMS 1 2 3 4 5 6 7 "B 1 tO t 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 t 22 S i o I « o Giltrija bivanja priipav* u ^r«binc# tri d«narnf nagrad«: t.na9rada 30 EUR (7189,20 SIT), 2 neg^add^ 20 EUR (4.792.60 Sm. 3. nag^adr 1C 6UR (2.396^40 Sn}^ Tri negrad« prìcpava Goran|$k{ glas. R«irtv9 knunk* (nagradno 9«$lOi 9ettavlje<%o s irk 2 oS(evikt«nih pofj ^n volgano v kupon iz kr^iank«) poitjite na dopi&nicah do 24« Janu vja 2007^ naOocenjski gia&Zo40va 1,4000 Kranj, p. p. 124 OopctnfCe lahko oc^ dat« tudi v nabiralnik Gor9ni«k«g4 glau na Zoisov? 1 I 08 PETEK 12.1.2007 DRUZ ^BNy KRONIK; Športnike navadno opazujemo zgolj pri njihovih dosežkih, zmagah in porazih. Večinoma pa so čisto običajni fantje in dekleta, možje in žene, ki imajo podobne radosti in skrbi kot drugi. Vilma Stanovnik zakai ji v tej zuni ne gre po sinčka Luko. Da si je lahko do športa- Obilo ljubezni do nkč rtih. Tina vzela nekaj Časa tudi za ogled športa pa sta na dan Svetih Maze, ki se ji tudi v Kranjski tekme in klepete s prijatelji- treh kraljev v zibelko mali e dni )€ bil v sre- Gori ni "odprlo" in se je mo- carni, sta poskrbela njen Ed- Tiji položila tudi mamica dišću pozornosti rala zadovoljiti s skromnimi vin in tudi oče )ože, ki sta iz- Barbara Kalan in očka Jure znova eden naših rezultati. S skromnimi rezul- menjaje peslovala Luko ali pa Radelj. Jure, dolgoletni re- najuspešnejših smučarjev vseh tati pa nikoli ni bila zadovolj- se z njim podila po snegu, saj prezentant v smučarskih na Blejka Špela Pretnar, ki je Luka vedno manj Časa zdrži v skokih je že premišljeval o časov, Bojan Križaj, Pa ne le [z uspešne smučarke postala naročju in bo najbrž kmalu zaključku tekmovalne karie-zato, ker je smučarska sezona na vrhuncu in ker so bile novinarka m POP TV, Seve- stopil na drsalke (očka je bil re (Barbara jo je končala že da je njeno glavno področje konec tedna v Krat^jski Gori poročanfe o smučarskili tek- odličen hokejist) in zagotovo tudi na smuči. pred leti), a pravi, da mu je hčerkica zadnje dni dala do- zbrane najboljše smučarke movanjih,karpadelašespo- Vprašanje pa je, ali bosta datnih "kril" in da morda še sveta. Bojan je namreč preje- sebnim ulitkom, saj ima letošnjo zimo na smuči kaj ni rekel zadnje besede. )e pa mal čestitke ob srečanju z rned smučarkami Še kar ne* stopili mladi mamici, nekda- zadnjo besedo v svoji karieri Abrahamom, za praznovanje kaj • * pa ni bilo kaj prida časa, saj ima kot direktor alpskega pnjaieijcv m pnja svojih tekmovalnih dni. iz nji škofjeloški smučarki Špe- v Planici rekel Se en uspešen h Bračun « Vnuk in Barbara reprezentant, Igor Medved. Z mnogimi smučarskimi Kalan. Špela je prav na nove- Za slovo so ga prijatelji obil- smučarskega sklada v zad- prijateljicami se je ob tekmi v ga leta dan povila hčerko no poškropili s šampanjcem. njih mesecih dela res čez gla- Kranjski Gori srečevala še Zalo. Ali bo Zala raje smučar- In ker je konec tekmovalne vo. Zato je vpraSanje, kako se ena nekdaj uspešna smučar- ka ali pa bo stopala po stopi- kariere po letošnji sezoni na- počuti kot petdesetiemik, ka. Mojstrančanka Alenka njah očeta Tomaža Vnuka in povedal tudi naš najboljši de- vztiajno odgovarja], da o tem Dovžan. Alenka je s seboj na igrala hokej, je težko napove- skar Kranjskogorec Dejan dejstvu enostavno nima časa lekmo Zlate lisice pripeljala dovati, gotovo pa jo starša ne Košir, bo na Gorenjskem za- razmišljati. Je pa zato o tem, tudi oseminpolme seč nega bosta prikrajšala za ljubezen gotovo še tekel šampanjec. Bojan Križaj si je ob obilici dela na vrhuncu sezone komaj Alenka Dovžan si je za varstvo sinčka Luka na tekmi v vzel čas za srečanje z Abrahamom. / viim» sunovmk Kranjski Gori izposodila tudi očeta joža. i foto corani xive^^ Tini Maze, ki se le pred kratkim razšla s svojim fantom, v Špela Pretnar je iz uspešne smučarke postala novinarka, Kranjski Gori še ni šlo po načrtih. FMo* ViLma ^Unovnik (na sliki z Anjo Paerson). /^o» Wiim^ Stdrvdvnrk Iure Radelj je minulo soboto postal ponosni očkaTije, ki mu Ob slovesu od tekmovalne kariere je Igorja Medveda v jo je povila Žkofjeločanka Barbara Kalan. / foc«: viim» s»n»vnih Planici s Šampanjcem namočil Bine Norčič. / Foio Vilina Stanovnik VRTIMO GLOBUS Osvaja s humorjem Will Smith, ki je že z vlogo Princa z Bel Aira pokazal, da Ima smisel za humor, verjame, da je prav humor tisto, s Čimer moški lahko očara vsako žensko, "Smisel za humor je pomembnejši od mišic, denarja ali videza. Če žensko spravil smeh, si zmagovalec. Njeno spodnje perilo kar zdrsne s telesa," svoje osvajalske podvige opisuje Igralec. Kljub samozavesti je potreboval kar dve leti, da je soprogo, igralko jado Pinkett, spravil s smeh. Zamolčal nesrečo Po poročanju ameriškega tabloida National Enquirer naj bi imel Tom Hanks med snemanjem filma Charlie Wilson's War v Maroku prometno nesrečo, v kateri bi lahko izgubil življenje^ Šofer džipa, ki je igralca peljal na prizorišče snemanja, je izgubil oblast nad vozilom, in tik preden je zgrmel v prepad, je Tomu uspelo skočitf iz avtomobila. Na srečo jo je odnesel le s praskami, vse prisotne pa je prosil, naj o nesreči molčijo, saj ni žeiel, da bi njegovo soprogo Rito Wilson skrbelo. Umrl je Carlo Ponti Italijanski mediji poročajo, da je v 94. letu starosti v bolnišnici v Ženevi umri producent Carlo Ponti, soprog Sofije Loren. Iz bogate zbirke filmov, producira jih je več kot 140, je največji uspeh doživel Doktor Živago- 22 let mlajšo, takrat še resno mlado Sofijo je spoznal na neki modni reviji, ko je bil Že poročen. Iz nje je naredil zvez-do, ker v Italiji ločitev ni bila možna, sta zbežala v Mehi- ko in se leta 1957 na veliko ogorčenje poročila. Pravnomočno pa sta se poročila devet let kasneje v Parizu. Nagrade občinstva Sezona podeljevanja filmskih nagrad se je torek začela s People's Choice Awards, nagrad po izboru občinstva, V preteklem letu je bil ljudem najbolj všeč drugi del Piratov s Karibov, ki je bil iz- bran za najboljši film in dramo leta. johnny Depp je dobil nagrado za naj* boljšega Igralca, pa tudi najboljšega akcijskega junaka, naj ženska zvezdnica pa je postala Jennifer Aniston. Cameron Diaz so razglasili za najboljšo glavno igralko, Vincea Vaughna za naj glavnega igralca. Halle Berry pa za naj akcijsko igralko. Karin jeglič je 17-tetna dijakinja ekonomske gimnazije in srednje šole v Radovljici. Vitko postavo pridobiva na raznolikih plesnih treningih, kot so hip hop, jazz balet in disko dance. Nastopa tudi v blejskem plesnem klubu. / Fota )anei ^jpari I