f-flStn!na plaCani v gotovini % “ "V )*' E O- — Maribor, četrtek 5, decembra 1935 * K. o Sta*. 277 (Loto ARIBORSKI Gena 1 Dtn VEČERNIH Uredništvo in uprava: hlaribor, <3o*po*k. ul., tl / I olaton uredništva 2440, uprave 245i Izhaja razen nedeije in prašnikov vsak dan ob 14. uri > Velja mesečno prejaman v upravi ali po poali 10 Bin, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku > Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani / Pofitnl čekovni račun St. 11.409 99 JUTRA 99 Mr Me preko vse severne flbesiniie Ibeiinska ofenziva se, kakor vse kaže, že ni pričela - Italijani In Abesinci v utrjenih postojankah - Gverilski spopadi se nadaljujejo - Abesinci zopet osvojili več tovornih avtomobilov in tankov Dve strnjeni fronti LONDON, 5. decembra. Položaj na abe sinski fronti je trenutno precej nejasen. Včerajšnje vesti, da so Abesinci prešli tako na severu kakor na jugu v splošno ofenzivo, se po dogodkih ne potrjujejo. Zdi sc, da so Italijani smatrali gibanje abesinskih čet na fronti za pričetek ofenzive in prve spopade s prednjimi četami že za veliko bitko. Dejstvo je pa, da so Abesinci v resnici zbrali na severnem bojišču okoli 400.000 mož, strnili svoje čete in tako ustvarili utrjeno fronto, ki sega od sudanske meje preko vse severne Abesinije do Danakilske puščave. Tako sta ustvarjeni sedaj na severnem bojišču italijanska in abesinska fronta, ki se morata premakniti le s celotnim spopadom obeh sovražnih armad. To dokazuje, da Abesinci ne bodo več pustili Italijanom prodirati dalje brez najodločnejšega odpora. Vprašanje pa je, kdo bo tu pričel ofenzioo, Italijani ali Abesinci? Italijani bi bili bolj zadovoljni, da ostanejo v defenzivi in izvabijo Abesince iz njihovih Utrjenih postojank v odprte boje. Naj- brže pa čakajo tudi Abesinci na italijanski napad, da ga odbijejo in s tem šele j pripravijo razpoloženje za protiofenzivo. Gverilski spopadi LONDON, 5. decembra. Kljub strni tvi italijanske in abesinske fronte na severnem bojišču, se nadaljujejo gverilski spopadi. Abesinski četniški oddelki napadajo dalje posamezne italijanske čete. Tako so Abesinci napadli neko italijansko kolono, obstoječo iz 500 mož, jo obsuli z ognjem iz strojnic ter jo pognali v beg. Okoli 50 Italijanov je bilo ubitih, 100 pa ranjenih. Več manjših podobnih spopadov je bilo tudi na področju Temb-jena. Italijani trdijo, da so abesinske čete oborožene povečini z orožjem angleškega izvora, ki so ga prejele zadnje dni. Bogat abesinski plen ASMARA, 5. decembra. Včeraj so napadle abesinske čete motorizirani oddelek Italijanov v neki zasedi. Abesincem se je posrečilo Italijane potolči in jim odvzeti 24 tovornih avtomobilov, naloženih s puškami in streljivom. Pred mirom ali vo no Zadnja posredovalna akcija Pariza in Londona upanja v uspeh PARIZ, 5. decembra.O novi akciji, ki Malo -e baje pripravlja za kompromisno rešitev italijaiisko-abesinskega spora, se izve, da pristaja Anglija na ta prizadevala le v toliko, da daje Italiji rok do 12. t- ni. da se odloči ali za sporazum ali pa ta poostritev sankcij. Iz Londona se iz-k, da je angleška vlada slejkoprej trdno la stališču, da ni mogoče več popuščati, bnpak je treba uporabiti brezkompromisno vsa sredstva in načine, da se vojna v vzhodni Afriki zaključi. Odbor za sanacije se sestane v jenevi, kakor določeno 12. tm. Pogajanja med državami, ki dobavljajo Italiji bencin, so v glavnem k zaključena in je dosežen zadevni spo-,azura. , PARIZ, 5. decembra. Včeraj je spredi Laval italijanskega poslanika Cerut-fjia in mu sporočil predloge Anglije in fancije za poravnavo abesinskega kon-''kta. Izjavil je, da sta Francija in An-ttlija v vsem sporazumni in je to posredovanje zadnje. Ako ga Mussolini ne prejme, se bodo sankcije poostrile celo d° blokade. Listi pišejo s tem v zvezi, a bo ta teden usoden za nadaljnji raz-,°i in za vprašanje miru ali vojne tudi V Evropi. PlM, 5. decembra. Mussolini je sprejel Negacijo mater bojevnikov in v svojem čno pripravlja na odpor proti poostrenim sankcijam. V primeru, ako bo Društvo narodov poostrilo sankcije, v prvi vrsti na prepoved uvoza petroleja je sklenje- Južno bojišče LONDON, 5. decembra. Abesinska vla da izjavlja ponovno odločno, da sta mesti Gorahcj in Gerlogubi v abesinski posesti in so vsi demantiji italijanskega vojnega vodstva neresnični. Kljub temu pa ni mogoče ustvariti prave sodbe o poteku sedanjih italijanskih in abesinskih postojank na južnem bojišču. Iz raznih poročil se dajo posneti samo posamezni dogodki. Tako so abesinske čete približno 60 km južno od Goraheja napadle itali jansko kolono, sestoječo iz 12 tovornih avtomobilov, ki so obtičali v blatu. Ker Italijani z avtomobili niso mogli pobeg niti, so jih prepustili Abesincem. Prav tako je obtičalo v blatu tudi 24 tankov Znamenje iz nebes ADIS ABEBA, 5. decembra. Na praz nik sv. Jurija, abesinskega patrona, se jc nad prestolnico utrgal oblak, kar so praznoverni ljudje smatrali za dobro znamenje. Po njihovem mnenju je nebo tem odgovorilo na njihove molitve za zmago. no, da se bodo pričeli še bolj intenzivno eksploatirati obstoječi izvirki nalte v Italiji in njenih kolonijah in se bodo iskali novi. Skušalo se bo obenem zamenjati pe trolej kolikor mogoče z drugimi surogati. Izvirki nafte so v Italiji zlasti v okolici Piacenze, mimo tega pa so tudi v Pie-mentu in v Siciliji. Nove izvirke bodo iskali v Luccanll. načrte, Italija pa zopet ne bo popustila, dokler k temu ne bo res prisiljena, bodisi po porazih na bojiščih, bodisi po posledicah sankcij. Po vsem tem v sporazum zaenkrat še ne moremo verjeti, pač pa v novo poostritev sankcij. Sporazum zaenkrat še ni mogoč Italija >n Abesinija bosta popustili šele tedaj, kedar bosta zmagali, ali pa bosta poraženi kovoru izjavil med drugim: »General-Rarola je odpor. Italijanske rezerve so V JV • IVUI1>C11I.UU.L/ 1 V/.V1 v v ou kakor mislijo v tujini. V Ženevi so J'UH, da bodo Italijo položili na operacij v 0 mizo in jo rezali, eden prejšnjih za-*nikov Italije pa prodaja Abecincem --0 bombe.« Na merodajnem Italijan« em mestu pa odločno zanikajo, da bi bi lj PrejeH kakršenkoli nov predlog za . kiproniisno rešitev vzhodnoafriške za- m da o kaki laki akciji sploh niče- Včeraj smo poročali o novi akciji Londona in Pariza za kompromisno poravnavo italijansko-abesinskega spora. Temelji predlogov te akcije javnosti niso znani, kajti to, kar oznanjajo razni listi, so zgolj ugibanja, nekatera zelo nespretna, ker je na prvi pogled očito, da na takih temeljih ne samo ni mogoč noben sporazum, ampak tudi ni mogoča niti zadevna akcija za sporazum. Toda izkušnje zadnjih mesecev so nas izučile, da tem optimističnim vrstam sploh ne zaupamo in ne verujemo. Koliko podobnih akcij za »kompromisni sporazum« smo že doživeli in — preživeli! Kdo pa naj tudi najde formulo, ki bo zadovoljila enako Italijo, Abesinijo in Društvo narodov, odnosno Anglijo? Morda bi bilo to ob začetku ita-lijansko-abesinske vojne še mogoče, a da nes prav gotovo ni. Italija v vzhodni Afriki ni dosegla uspe hov, ki bi pomenili poraz Abesinije, zato v sedanjem za njo precej kočljivem položaju na bojišču, ne more v pogajanja za »sporazumno poravnavo«, ker se dobro zaveda, da ji manjka prepotrebni fait acomplie. Samo, če bi postavila Abesinijo in Društvo narodov pred dovršeno dejstvo posesti pokrajin, ki jih zahteva zase, hi bili njeni izgledi dobri. Abesinija bi se naposled morala vdati in najbrže bi tudi Društvo narodov dalo naposled svoj bla- V r he vedo. Nasprotno pa se Italija mrzli1 gosi o v vsaj v neki, četudi zelo reducirani obliki. Nasprotno pa tudi še ni tako poražena, da bi bila prisiljena sprejeti vsak izhod iz neprijetne zagate, samo da bi še kolikor toliko obvarovala njeno čast. Še manj si seveda moremo misliti, da bi bila neporažena Abesinija, zlasti sedaj, ko se je prepričala, da italijanska vojska le ni tako nevarna, kakor se je mislilo, naenkrat pripravljena na tak kompromis, ki bi ji za ceno ustavitve sovražnosti odcepil kar cele pokrajine. Ako pa Abesinci na tak kompromis ne bi pristali, kdo naj jih k temu prisili? Ali naj pošlje Društvo narodov proti Abesiniji vojsko, ki naj jim iztrže tista ozemlja, ki jih Italija zahteva in doseže to, kar ne more doseči Italija z vso svojo vzhodno-afriško vojsko po skoraj enoletnih pripravah? Tudi ako bi torej Italija sprejela kompromis, Abesinija ga gotovo ne bo. Položaj bi spremenila šele dokončna italijanska zmaga nad Abesinci. Smemo to po sedanjem poteku bojev pričakovati? Naposled pa tudi ne moremo verjeti, da bi naenkrat tako daleč popustila Anglija, ko se je eksponirala z vso svojo težo za svoje cilje in interese na Sredozemlju in v vzhodni Afriki. Angleške prestolne besede, da naj sc spor konča častno tako za Društvo narodov kakor za Italijo in Abesinijo, pomenijo zato le vljudnostne fraze in nič več. Anglija ... ne . _ „________________________ bo dovolila Italiji, da bi uresničila svoje .kinlteta .za .novinarstvo. Francija in nemška mornarica PARIZ, 5. decembra. »United Press« objavlja razgovor svojega dopisnika s predsednikom odbora za pomorska vprašanja francoske poslanske zbornice Coro-detom, ki je dejal: »Ako Anglija ne poviša tonaže, ampak bo samo zamenjala stare ladje z novimi, tudi Nemčija ne bo smela povišati tonaže svojega bojnega brodovja. V tem primeru tudi Francija ne bi zahtevala povečanja. Ako pa Anglija poveča število svojih bojnih ladij, dobi s tem Nemčija avtomatično pravico, da tudi sama poveča procentualno svoje bojno brodovje, kar bi prisililo Francijo, da stori isto. Francija smatra podmornice za defenzivno orožje in ne more dovoliti, da bi se njihovo število znižalo. Sicer pa zahteva Francija pariteto z Italijo na Sredozemskem morju, in to zaradi tega, da si zavaruje zvezo s svojimi kolonijami.« BOJ PROTI POSLEDICAM SANKCIJ. BEOGRAD, 5. decembra. V Pariz in London je odpotovala posebna delegacija, da se z merodajnimi krogi pogaja n povečanju našega izvoza v Anglijo in Francijo. Pogajanja se bodo vršila na podlagi sankcijskih sklepov, ki določajo medsebojno pomoč zaradi sankcij prizadetih članic Društva narodov. SUDAN« IZVAJA SANKCIJE. ŽENEVA, 5. decembra. Angleško zunanje ministrstvo je obvestilo generalno tajništvo Društvo narodov, da se je tudi Sudan priključil izvajanju sankcij proti Italiji. Ta sklep je zelo pomemben, ker je tako onemogočena italijanski vojski v Eritreji vsaka dobava česarkoli iz sosednega Sudana. ZBIRANJE ZLATA V ITALIJI. MILAN, 5. decembra. V Milanu so stavili prebivalci oblastveni prostovoljno na razpolago razne zlatnine v skupni teži 500 kg. Odlikovanci so pa izročili 529 zlatih kolajn. Iz Genove pa poročajo, da so nabrali tam 200 kg zlata. Vsi italijanski škofje so darovali svoje zlate križe, verižice, zlata razpela, zlate kipe, posodje itd. PRSTAN KRALJICE HELENE. RIM, 5. decembra. Italijanska kraljica je darovala za obrambo domovine svoj poročni prstan. PODIRANJE MOSTOV. RIM, 5. decembra. Po vsej Italiji se zbira železo za vojne namene. Podrli in odstranili so že vse železne ograje pred javnimi zgradbami, sedaj pa pridejo na vrsto tudi železni mostovii, ki se zamenjajo z lesenimi. TOVARNE SE ZAPIRAJO. RIM, 5. decembra. Mir.oge italijanske tovarne so zaradi posledic sankcij morale zelo omejiti delo, mnoge pa bodo delo sploh ustavile. Velike preglavice dela sedaj oblastvom vprašanje, kaj početi z delavci, ki izgube zaslužek in kruli. OBSEG AMNESTIJE. BEOGRAD, 5. decembra. Amnestija, ki je bila izdana 1. decembra, se nanaša na okoli 1500 ljudi. NOVINARSKA FAKULTETA. RIO DE JANE1R0, 5. decembra. Tu se je slovesno ustanovila na uuiverzi fa- ; -1 AMim Zasedanje našega kmetskega parlamenta Občni zbor sreskega kmetijskega odbora za ievi breg Važni sklepi za povzdigo, poljedelstva, sadjarstva, vinogradništva, travništva, 'gozdarstva, živinoreje, reje prašičev, perutninarstva, čebelarstva in kmetske iz-obrazbe tom, da so na ta način Izboljšali svoj pridelek. Pomagal je kmetom do cenejšega kemenskega žita. Razdelil je več tisoč stotov doma vzgojene pšenice in ječmena. Nadalje je nudil našim kmetom pomoč v denarju pri nabavi raznega kmetijskega orodja in strojev, kakor tudi pri nakupu raznih pripomočkov za uničevanje škodljivcev na polju, travniku, v sa-donosniku in vinogradu. Travništvo je odbor pospeševal s tem, da je dajal podpore za nakup travniških semen in umetnih gnojil v svrho naprave umetnih travnikov. Za uničevanje rjavega hrošča je razdelil šolam nad 1000 Din nagrad. Posebno skrb je posvečaj sadjarstvu, saj jc mariborski levi breg v tem pogledu vodilni in na prvem mestu med vsemi okraji v Sloveniji. Odbor je razdelil mnogo sadnih drevesc najboljših sort sadnega izbora, prispeval je k nakupu škropilnic in razdelil po znižani ceni raznim kmetijskim podružnicam večje količine arborina, žvepla, aresina, urania, zelenila in afidona. Mimo tega pa se bavi odbor tudi z načrtom, kako bi omogočil škropljenje vsem sadjarjem. Med vinogradnike je odbor razdelil na tisoče cepljenk in večjo količino cepilnih gumijevih trakov ter s tem pospešil precepitev šmarnice. Tudi je nadaljeval akcijo za poskusno vzgojo namiznih sort grozdja. Gozdarstvo je odbor pospeševal na ta način, da je po znižani ceni in brezplačno razdelil ogromno število gozdnih sadik iz lastne drevesnico, v Zamarkovi. V prepričanju, da je samo v napredku rešitev, je odbor izdatno podpiral kmetsko izobrazbo. Podelil je mnogim učencem kmetijskih in njim sorodnih šol štipendije, izdatno pa je podprl tudi razne tečaje. Poročilu predsednika g. Šikerja je sledila razprava o obračunu za. letošnje in proračunu za novo poslovno leto. Tajnik g. Kuret je poročal da so znašali letošnji dohodki odbora 150.392 Din, izdat, ki 'pa 122.049 Din. V novem proračunu so predvideni dohodki odbora na 134.441 in prav toliko tudi izdatki. Pri proračunski razpravi se je razvila stvarna in dolgotrajna debata, v katero so posegli narodni poslanec g. Janžekovič, ireferenta gg. Škofič in Zupanc, kmetijski referent g. Kuret in drugi. Pri raznoterostih pa je bilo sklenjeno, da bo imel glavni kmetijski odbor prihodnje leto dve seji, dočim bo vse posle opravljal dosedanji ožji odbor s predsednikom g. Šikerjem na čelu. Včeraj dopoldne je imel sreski kmetijski odbor za mariborski levi breg svoj ietr.i redni občni zbor. V sejni sobi sreskega načelstva so sc zbrali ppodstavniki skoro vseh kmetijskih odborov podeželskih občin na levem bregu. Zaskrbljenih obrazov, stvarno in brez vsakega besedičenja so razpravljali v vseh vprašanjih, ki zadevajo kmetski stan in sprejeli mnogo važnih sklepov za povzdigo in napredek našega kmetijstva. Iz poteka zborovanja je bilo v splošnem razvidno, da se naš kmet žilavo in hudo bori za svoj obstanek, da išče utehe in pomoči za zboljšanje v samem sebi, to je v napredku kmetijstva. Izkušen je že in ve: če si sam ne ho, mu drugi ne bo pomagal. Zborovanje je otvoril in vodil predsednik sreskega kmetijskega odbova g. Al. 8 iker. Pozdravil je uvodoma vse navzoče. Ko je prečital tajnik kmetijskega odbora svetnik g. Kuret zapisnik lanske skupščine, je poročal o delovanju odbora v letošnjem letu predsednik gosp. Š i k c r. Iz njegovega poročila posnemamo, da si je odbor mnogo prizadeval ža napredek in povzdigo kmetijstva. Dajal je našim kmetom pobude in pomoč v žilavem boju z današnjo' krizo, ki je mimo nekaterih drugih slojev najhujše zadela prav našega kmeta. Po svojih močeh je odbor pospeševal poljedelstvo, sadjarstvo, vinogradništvo, gozdarstvo, travništvo, po speševal je rejo živine in prašičev, mnogo je storil proti nimi pri živini, pospeševal perutninarstvo iti čebelarstvo' in izdatno podpiral tudi kmetsko izobrazbo. Med drugim je odbor v letošnjem letu prispeval za pospeševanje živinoreje 11 občinam k nakupu 16 bikov in 6 merjascev izdatne zneske. Za premovanje li-cencovanih bikov je nagradil 55 posestnikov. Podprl, je s primernim prispevkom delovanje rodovniške zveze za .selekcijo bele govedi. Ker je letos pomladi hudo razsajala v nekaterih občinah svinjska kuga in rdečica, je odbor prispeval za pocenitev stroškov pri cepljenju izdaten znesek 11.400, Din. Na ta način je rešil milijone narodnega premoženja. Mimo tega je plačeval na mesto občin lenarškega'sodnega okraja živlnozdravnika pri Sv. Lenartu in je nosil tudi vse stroške licericovania bikov. Za povzdigo poljedelstva je odbor izvedel več koristnih akcij. S pomočjo banske uprave je nabavil skoro štiri vagone semenskega krompirja raznih sort in ga po znižani ceni nudil našim kme- ^Muadatslut aviieuje Naše nacionalne terjatve Hudo prizadeti vlagatelji bivše poštne hranilnice nestrpno čakajo rešitve vprašanja izplačila svojih vlog. — Po današnjem kurzu je zamrznjenih okrog 192 milijonov dinarjev Po naših bankah in hranilnicah ležijo t konvencije od 6. aprila 1922 in dopoluil-zamrznjeni težki milijoni. Zaščita, ki so | nega sporazuma od 23. februarja 1925, j : j: .. je ^ila izvršena razdelitev ostalih aktiv bivše avstrijske poštne hranilnice na Dunaju med države naslednice sorazmerno vsoti terjatev njihovih današnjih prebivalcev, nekdanjih vlagateljev hranilnih in čekovnih računov pri omenjeni bivši avstrijski poštni hranilnici. Da bi se zbrali potrebni podatki o vsoti teh terjatev, so vsi interesenti v naši državi prijavili svoje terjatve proti dunajski poštni hranilnici. Po teh prijavah so izračunali, da znašajo terjatve v 15.120 hranilnih knjižicah 13,255.100 kron, na 2843 čekovnih računih pa 27,283.613 kron — skupno torej nekaj nad 40 milijonov kron. Cc' preračunamo približno vsoto ter* jatev vlog in čekovnih računov naših ljudi pri dunajski poštni hranilnici v zne- se je poslužili naši denarni zavodi v današnji denarni krizi, je naravnost gospodarsko uničila veliko število predvsem malih vlagateljev, ki so že napravili križ čez svoje vloge, čez svoje težko prislužene prihranke. Podobna nesreča pa je zadela tudi vlagatelje bivše dunajske poštne hranilnice, ki si na vso moč in na vse načine prizadevajo, da bi rešili vsaj del svojih vlog, svojih prav tako krvavo prisluženih prihrankov. Kakor v našo poštno hranilnico, so imeli ljudje zaupanje tudi v bivšo avstrijsko poštno hranilnico, Id je imela svoj se de® na Dunaju. Številni naši mali vlagatelji so dunajski poštni hranilnici zaupali svoje hranilne vloge, naši trgovci. Obrtniki in drugi pa so imeli pri njej Svoje čekovne račune. V smislu rimske sku 40 milijonov kron, upoštevajoč pariteto avstrijskih kron koncem leta 1918., ki je znašala 31 švicarskih frankov za sto kron. vidimo, da je znašala prava vrednost navedenih terjatev koncem leta 1918. okrog 12,400.000 švicarskih fran kov, ali po današnjem faktičnem kurzu nad 192 milijonov dinarjev. Ko so bili torej zbrani potrebni podatki o terjatvah naših vlagateljev pri bivši dunajski poštni hranilnici, je bil s tem ugotovljen blok naših nacionalnih terjatev, proti kateremu pa je bil določen s konvencijo blok kritja. Poštna hranilni ca na Dunaju je namreč cedirala naši državi svoje zahteve proti naši poštni upravi iz medsebojnega prometa po našem osvobojenju. Skupno jc torej naša država dobila za kritje terjatev fz naslova hranilnih vlog in čekovnih računov, ki tvorijo takozvani nacionalni blok, za njegovo kritje 11 milijonov dinarjev. To dejstvo je vzbudilo med prizadetimi vlagatelji in imetniki čekovnih računov bivše dunajske poštne hranilnice veliko nevoljo. Naša poštna hranilnica je namreč že lani v juniju vložila predlog finančnemu ministru, naj bi se zadeva terjatev iz naslova nacionalnega bloka čimprej rešila in likvidirala. Še večjo nevoljo in nezadovoljstvo pa je povzročila med vlagatelji ugotovitev, da je naša država ta denar prejela že sredi leta 1929 in da še do danes ni niti načela tega vprašanja, ki jc prav tako pereč, kakor nešteto drugih problemov. S tem so prizadeti v pretežni večini socialno in gospodarsko naši najšibkejši ljudje, ki so vlagali v bivšo poštno hranilnico svo-)je skromne prihranke. Hudo prizadeti in nekateri popolnoma uničeni so nižji držayni nastavljcnci in upokojenci, ki žive danes v najtežjih razmerah. Naj še omenimo, da so druge države-nasledniee že davno rešile to vprašanje in izplačale vse terjatve nacionalnega bloka, in sicer na ta način, da so izplačale vlagateljem in imetnikom čekovnih računov bivše dunajske poštne hranilnice njihove terjatve malo da ne v zlati valuti, ali pa jim vsaj večje zneske začasno akontiraile. 'Ruske uauu& Proslava 1. decembra v Rušah Letos je bil v Rušah proslavljen državni praznik z vsem sijajem in veličastvom. Že na predvečer so bile vse hiše okrašene z državnimi zastavami. Ko je legel na vas mrak, so se na vseh oknih prižgale sveče. Posebno okusno so bile razsvetljene nekatere hiše, ki so imele okna Gkrašena z'državnimi zastavicami in lampioni. Točno ob 19. uri se je pred gasilskim domom formiral sprevod, pri katerem so sodelovali: gasilci z godbo na čelu, šolska mladina in člani in članice Sokola. Sprevod se je zaključil pred Sokolskim domoni, kjer je starosta Sokola br. Krejči z lepim nagovorom odkril novi napis na Sokolskem domu, ki je posvečen spominu na pokojnega Viteškega kralja Aleksandra 1. Zedinitelja. Udeleženci so na to napolnili prostrano dvorano v Sokolskem domu, kjer se je vršila svečana akademija. Pred začetkom je br. Pivko predaval o sokolski ideji, zakar je bil nagrajen s spontanim aplavzom. Nastopile so vse vrste Sokola, ki so tekmovale med seboj, katera bo boljše podala svojo točko. Višek sporeda je tvoril nastop članic, ki je bil tudi za najbolj razvajeno oko pravo presenečenje. Splošna želja vseh navzočih je bila, da bi kaj takega še večkrat videli na Sokolskem odru. Vsa hvala za 'ep uspeh gre predvsem br. Zeju in s. Ko-ntizovi, kakor tudi vsem voditeljem in voditeljicam posameznih odsekov, ki so se trudili, da so članstvo izvežbali do te višine. V nedeljo zjutraj se je vršila v domači cerkvi svečana služba božja, po maši pa nroslava v Sokolskem domu. Br. Krejči je v svojem lepo zasnovanem govoru poudaril pomen praznika 1. decembra ter prečital poslanico saveza. Br. Teržan je v lepem predavanju predočil zgodovino ilirskega pokreta, delo guslarjev med narodom in številnih žrtev, da smo prišli do skupne domovine. Br. Zej je govoril deci o pomenu Sokolskega znaka, katerega je danes prejela. Sledila je skupna zaobljuba vseh navzočih članov m članic, da bodo vedno stali trdno v vrstah Sokola, kot pravi nesebični borci za lepše dneve domovine. Vse letošnje proslave so se vršile v znamenju bratstva in medsebojne ljubezni,, ki v zadnjem času druži vse pra" ve Sokole. Članstvo se zaveda, da so voditelji, posebno br. starosta Krejči in poslevodeči podstarosta br. Teržan, nosilci ideje demokratičnosti in nesebičnega bratstva. Le na tej pravi Sokolski podlagi bo. Sokol v Rušah uspeval in se širil. K. Mmim Smrtna kosa. Na Bregu pri Ptuju ie umrl trgovec in posestnik Josip Zorko v starosti 61 let. N. v m. p. Mojstrska izpitna predavanja v Ptuj«' V ponedeljek 9. tm. se začnejo mojstrska izpitna predavanja v Ptuju, ki jih priredi obrtnopospeševalna poslovalnica Zbornice za TOI. Predavanja bodo trajala domnevno 8—9 dni in bodo obsegala vso snov, katera se izprašuje pri mojstrskih in deloma tudi pri pomočniških izpitih« kakor aritmetiko, geometrijo, kalkulacijo, mere in uteži, spisje. knjgovodstVo, izven tega pa najvažnejša določila iz državoznanstva, obrtne zakonodaje, dav čilih predpisov, zakona o delavskem zavarovanju in socijalni zaščiti, Falziftkati 20 dinarskih kovancev. V Ptuju so se pojavili falzifikati 20 dinarskih kovancev, ki so enega ir. istega izvora. Falzifikati so sicer dobro izdelani* vendar se razlikujejo od pravih po temnejši barvi. Policija je tri take kovani zaplenila. V zvezi z razpečavanjem teti falzifikatov je policija aretirala 25 letn° T. H., posestniško hči iz Spuhlja. Aretirano dekle so izročili ptujskemu okrajni' nemu sodišču Težke telesne poškodbe. Viničar Jakob Drevenšek iz Gorce pri Podlehniku se !-mudil v sosedni vasi po opravilih. I' društev od 9. do 14. decembra t. 1-bo vsak dan od 19. do 21. ure v žnP1^ sobi v Narodnem domu. Tečaj je nam^ njen predvsem onim, ki nameravajo na praviti 22. decembra t. 1. smučarski so niški izpit. Prijavijo se pa lahko tudi te movalci; tudi tem je potrebno natatic poznavanje tekmovalnega reda. Kdor n merava obiskati tečaj naj se prijavi svojem društvu. Prijave morajo dosP’ do nedelje, dne 8. tm. v župno pisaf — Načelnik. ______ Navodilo... .g Pacient: In mi bodo ta zdra' gotovo pomagala? dr. Zdravnik: Samo če se boste žali navodila. • Pacient: Kakšnega navodila. Zdravnik:- Da mora biti stek' ca vedno dobro zaprta. V Mariboru, dne 5. XII. 1935. i&tvr ■ '• -r .- • • Tvmtmmm Stran 3. UHT.IIII«*« Za ubožce in sirote V mestni posvetovalnici je imel sinoči mariborski mestni svet svojo sejo. Seji je predsedoval župan g. dr. J u v a n. Dnevni red seje je bil precej obširen. Ubožni svet je obravnaval mnogo prošenj mestnih revežev, ki so prosili pomoči in podpore Dvajsetim prošnjam ubožni svet ni ugodil, dočim je 95 prošnjikov v skupnem letnem finančnem efektu okroglo 170.000 Din podelil pomoč in podporo. Redno ubožno podporo v znesku od 50 do 200 Din na mesec je podelil 30 revežem, 22 siromakom je Zvišal redho podporo od 50 na 80 oziroma r.a 100 Din, 19 sirotam je podelil vzgojnino in rejnino v znesku po 50 do 200 Din na mesec, 16 siromakov je sprejel v mestno oskrbnišni-co, 4 mlade sirote pa v mestni mladinski dom. Tudi je- priznal ubožni svet 4 osebam nabavne prispevke. Kakor prejšnja leta, je sklenil ubožni svet tudi za letošnji Božič prirediti božičnico v mestni oskrbnišnici. v mladinskem domu ter obdarovati hiralce v hiralnicah v Ptuju in Muretincih. Nadalje je z zadovoljstvom sprejel poročilo o izvršenem pregledu na deželi v reji se nahajajočih ubogih otrok. Končno je mestni ubožni svet razpravljal še v kompetenci podeljevanja podpor, ki mu jo oporeka banska uprava z motivacijo, da n-božni svet po novem zakonu o mestih ni pristojni organ za podeljevanje podpor. Odslej bo vse sklepe ubožnega sveta o-dobril tudi mestni svet, s čemer bo zadovoljeno banski upravi in novemu zakonu ’ vnestih. V komaj po! metra (globoki Pesnici utonifi Ko se je ob 8. zjutraj vračal posestnik Karel Škof iz Rošpoha ob Pesnici proti domu, je opazil v Pesnici negibno truplo neznanca, ki je ležal v jedva pol meter globoki vodi. Stopil je do vode ter izvlekel neznanca, ki pa je bil mrtev. Takoj je poklical ljudi, ki so v mrtvem utopljencu spoznali 531etnega organista in cer kovnika pri Spodnji Sv. Kungoti Filipa Seljaka. Prejšnji večer je še bil pri avto* bušni postaji, kamor je spremljal neko žensko iz Maribora Po odhodu avtobusa se je podal v gostilno Franca Purkharta, kjer je ostal do približno 8. ure zvečer. Vračal se je proti domu po skrajšani poti čez Pesnico, preko katere vodi brv posestnika Temerla. Očividno je Selja« na omenjeni brvi spodrsnil in strmoglavil v Pesnico, kjer je obležal, ne da bi si mo-ge1 pomagati iz vode, ki je zlasti pri omenjeni brvi prav nizka. Njegovo truplo so pripeljali v mrtvašnico pri Spodnji Sv. . Kungoti. Odlikovanja* V zvezi S praznikom zedinjenja so bili odlikovani v sodni stroki med drugim: predsednik okrožnega sodišča v Mariboru dr. Fran Žiher z redom Jugoslovanske krone 3. stopnje, višji državni tožilec dr. Matko Zorjan z redom Jugoslovanske krone 4. stopnje. Z istim redom so bili odlikovani Fran Gorenc, starešina sreskega sodišča v Gornji Radgoni ,dr. Matija Lovrenčič, starešina sres kega sodišča v Mariboru, dr. Janko Ko-šan, starešina sreskega sodišča v Ormo-. žv, dr. Slavko Šumenjak, starešina sreskega sodišča v Murski Soboti, dr. Alež Poznik. starešina sreskega sodišča v Ptuju, dr. Ožbold Ilovnik, starežina sreskega sodišča pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Čestitamo! Iz sodne službe. K okrožnemu sodišču v Mariboru sta premeščena sodniška pripravnika okrožnega sodišča v Ljubljani dr. Fran Omladič in Dušan Jaklič., nadalje pride v Maribor Anton Zupan, dose-daj sodni pripravnik okrožnega sodišča v Novem mestu. Iz Maribora so premeščeni k okrožnemu sodišču v Ljubljano sodni pripravniki Leopold Vilder. Ciril Mikuž in Stanko Hribar. Napredoval Je v višjo skupino Vladimir Knez, višji tehnični pristav pri tukajšnjem sreskem načelstvu. Iz davčne službe. Za starešino glavnega oddelka finančne kontrole v Ljubljani je imenovan Rudolf Uranič, poverje- nik finančne kotrole v Mariboru. H glavnemu oddelku tukajšnje finančne kontrole >3 premeščen Ferdinand Troh, podpo-verjenik finančne kontrole v Ljubljani. Bog daj srečo! V zadnjem času so se poročili: artilerijski kapetan II. ki., Vilko Ogorelec. sin upokojenega nadučitelja in zaslužnega nacionalnega ter zadružnega delavca Antona Ogorelca, in gospodična Danica Petovarjeva, hči bivšega narodne ga poslanca ter odličnega nacionalnega delavca Lovra Petovarja. Franc Mihelak in Marija Fideršek. Janez Križman in Valerija Landeršek. Življenje in smrt v Mariboru. V preteklem mesecu je prišlo v življenje 115 novih mariborskih meščanov in sicer 59 moških in 56 žensk. Smrtnih slučajev je bilo 46 in sicer je umrlo 27 moških in 19 žensk. Poročilo se je 46 parčkov. Ne Vojko, ampak Bojko. V zvezi z našim ponedeljkovim poročilom o razvitju prapora Pomladka Jadranske straže na tukajšnji Trgovski akademiji, dodajamo, da je ob tej priliki govoril krasen spomin ski govor zavodov gojenec Bojko Perhavec (ne Vojko Perhavec!). Krasen uspeli Zagreškega kvarteta. Včeraj zvečer je bil v ‘tukajšnjem Narodnem gledališču koncert slovitega zagrebškega kvarteta, ki je izvajal Jarnovicevc skladbo »Kvartetino«, Gotovčev »Poziv«, Schubertovo »Smrt in deklica«, Haydnov »Kvartet op. 33. št. 3« ter Dvorakov »Kvartet op. 96«. Navzoči so iskreno in toplo sprejeli mojstrsko izvajanje članov kvarteta profesorjev Miranova, Grafa, Aranyja in Fabbra. Navdušenje občinstva ob njihovem koncertu, o katerem bo naš list obširneje poročal v eni prihodnjih številk, je bilo toliko, da so morali ob zaključku dodati še prelepo Magdaleničevo »Sljepička«. Le žal, da r.i bilo gledališče tako zasedeno kakor bi bil zaslužil odlični sloves zagrebških kvartetnikov, ki sodeč po včerajšnjem koncertu v ničemer ne zaostajajo za slovitim praškim kvartetom. Vse živo je bilo v Gosposki ulici včeraj zvečer. V neprodirni množici so poslušali ljudje krasno 'proizvajanje harmonikarskega koncerta naših malih harmonikarjev od tukajšnje »Harmonije« in sicer pred radijskim aparatom, ki ga je ob prenosu praškega radia postavila tukajšnja tvrdka Meinel in Herold v veži poslopja v Gosposki ulici 20. Nezaželjeno praznovanje. Tukajšnja "Delavska politika« z dne 4. t. m. piše: 40 dni bodo morali praznovati progovni-delavci na koroški progi v času od 1. decembra do 1. aprila meseca. S to odredbo je bi! zopet prizadejan hud udarec baš najrevnejšim uslužbencem na- železnici. Ko so prišli zaupniki progovnih delavcev k nekemu prvaku JRZ, jim je baje dejal, da je sicer pripravljen intervenirati. toda najprej mu morajo prinesti vsa.i 6 podpisov, da bodo pristopili k JRZ. Komentar menda ni potreben.« Od tatvine k obhajata. »Jutro« porOča o sledečem zanimivem slučaju: »Naši vrli orožniki so kmalu izsledili zlikovca, ki je izvršil tatvino v guštanjskem župnišču, kar je-»Jutro« že poročalo. Sum, da je tat domačin, se je izkazal za pravilen. V žup nišču sta bila med mašo, ko je bila izvršena tatvina, huda psa, ki bi vsakega tujca popadla. Orožniki so osumljenca — 19 letnega cerkovnikovega sina aretirali. — Sum je zgostil dejstvo, da so mladeniča, ki je dnevno opravljal razna dela v župnišču, opazili, kako je med pridigo odšel s kora za cerkvijo proti poslopju in pozneje k sv. obhajilu. Sam je z vso vnemo govoril okoli o tatvini in trdil, da naši orožniki še ne bodo izsledili tatu. Ob are taciji je še sam g. župnik bil prepričan o njegovi nedolžnosti. Dejstvo, da je razpolagal z večjo vsoto denarja, saj je dajal članom Prosvetnega društva za vino, dekletom pa je nosil slaščice in darila, so izbile sodu dno in mladenič je tatvino pri znal. Omenimo naj samo, da je bil vnet član odseka katoliških fantov in da je kot tak zelo rad grdil mladeniče druge barve.« Letošnja pomožna akcija. Včeraj je bila v mestni posvetovalnici seja širšega odbora Pomožne akcije, na kateri je poročal mestni predsednik dr. Juvan, da se je doslej odzvalo za Pomožno akcijo 94 oseb z denarnimi zneski, 8 oseb pa z naturalijami. Iz sredstev Pomožne akcije se bo dovršil zbiralni kanal v Jadranski ulici, se bo napravil kanal v Tvorniški ulici, se bo preuredil Tomšičev drevored ter se bo kidal sneg. Na omenjeni seji se je sklenilo, da se za primer hudega mraza tudi letos otvori ogrevalnica v Ljudski kuhinji, kjer bodo brezposelni lahko dvakrat dobili čaj s kruhom. Izkaznice za ogrevalnico se bodo izročale le tistim brezposelnim, ki nimajo testnega družinskega življenja ali primernih toplih prostorov. Tudi se je na tej seji izvolil ožji odbor mariborske Pomožne akcije. Na Meštrovičevo razstavo v Gradcu, pelje udobni Putnikov avtokar v nedeljo 8. trn. Odhod ob pol 8. izpred Orla. Vozna cena z vizumom Din 75.—. Prijave do jutri ob 12. uri pri Putniku. telefon 21-22. Trafikanti! V nedeljo 8. tm. ob 15. uri se vrši v prostorih hotela »Zamorc« redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Vsi trafikanti vabljeni. Odbor. Davkoplačevalci se ponovno opozarjajo na razglas, ki je že bil svoječasno v listih objavljen, zadevajoč uredbo o izrednem delnem odpisu davčnega dolga koncem leta 1932. Po tej uredbi se davčni zaostanki koncem leta 1932. poravnajo z velikim popustom do konec februarja 1. 1936. Posebno se pa davkoplačevalci o-pozarjajo na to, da se rok za ugodnostno odplačilo davčnih zastankov ne bo podali šal in da ni govora o kakem poznejšem odpisu ali znižanju teh davčnih zaostankov. Potrebna podrobna pojasnila dobijo davkopla&evalci pri pristojni davčni u-pravi. Na Pohorje! V soboto bodo pohiteli Mariborčani na Pohorje, ki je zopet ovito z belo odejo. Pa ne samo sneg, marveč tudi marsikatera presenečenja vabijo ljubitelje belih planin na Pohorje. Tako bo v soboto zvečer priljubljena oskrbnica Mariborske koče gospa Mara obhajala svoj god in hkrati rojstni dan. Za ta dvojni jubilej pripravlja gospa Mara svojim znancem prijetna iznenadenja. Zato v soboto na Pohorje! Sv. Miklavž pride! Mamice! kot v prav!jic> iz zlatih oblakov se bo pojavil v petek 6. decembra ob IS. uri Sv. Miklavž s svojim bogatim spremstvom v '/eliki dvorani Narodnega doma. V pravljično razpoloženje bo otroke uvedla članica Narodnega gledališča Elvira Kraljeva s svojo uvodno bajko o Sv. Miklavžu. Darila se bodo sprejemala v društveni pisarni v Narodnem domu vi. nadstropju levo in sicer: v četrtek 5. decembra zjutraj od 9 do 12. ure in zvečer od 16. do 19. ure. V petek 6. decembra zjutraj od 9. do 12. ure in popoldne od 14. do 16. ure. Darilo naj ima točen in čitljiv naslov. Prosimo, držite se določenih ur! Miklavžev večer priredi društvo »Nanos« v soboto 7. tm. pri Grmeku v Studencih ob 20. uri. Vabljeni vsi 'prijatelji prijetne zabave. Darila se sprejemajo v društvenih prostorih do sobote 19. ure (v Gradu). Drevi ob 21. uri v graškem baru Miklavžev večer ISSK Maribora. Vabljeni člani in prijatelji kluba. Gasilska četa Pobrežje vabi vse prijatelje na Miklavžev večer, ki bo v soboto, ob 19. uri v gostilni Balon. Kakor vsako leto, tako bo tudi danes tiajzabavneišl Miklavžev večer v Veliki kavarni. Nočno lekarniško službo imata danes v četrtek Savostova in Minafikova lekarna, jutri v petek pa Albaneževa in Konigova. Sin ... K tozadevni notici pod tem naslovom v ponedeljski številki od 2. t. m. na pojasnilo pripominjamo, da se je 52-letni natakar Ivan Radi po nesrečnem naključju poškodoval s steklenico po glavi. Ni pa poškodba posledica sinovega napada. Krvavo godovanje. Snoči je obhajala v Poljčanah Barbka svoj god. Med povabljenci je bil tudi 29letni posestniški sin Konrad Strmšek iz Poljčan. Plesali so pozno v noč. Seveda je hotel vsak plesati tudi s slavljenko, zlasti pa Strmšek. Fo pa ni bilo všeč Barbkinemu zaročen- GRAJSKI kino Telefon 22-19 Danes; četrtek ob 16. uri veliki otroški spored z Miklavževim nastopom in obdarovanjem malih obiskovalcev. Danes oH pni 7. ure dalje veliki cirkuški film Variete 91 V glavni vlogi Hans Albers. Pride »Liselott«. Magda Schneider. Cenjeni obiskovalci se opozarjajo na veliki Miklavžev spored, ki bo v Grajskem kinu v četrtek 5. in petek 6. decem bra ob 16. (4.) uri. Izbran Miklavžev sp o red z Miklavževim nastopom, kakor tudi obdarovanjem obiskovalcev. Da je dana možnost vsakemu, se vrši ta spored po znižanih cenah. Kino Union. Danes film ljubavnega čara in prekrasnega petja prvi film z najboljšim tenorjem sedanjosti Benjaminom Gigli in Magdo Schneider »Ne pozabi me!« Od danes dnevno ob 14. uri še poseben film za mladino in otroke. »Janko in Metka« in Micky-miška-film, po znižanih cenah. REPERTOAR. Četrtek, 5. decembra: Zaprto. Petek, 6. decembra: Zaprto. Sobota, 7. decembra ob 20. uri: »Plesni večer Mercedes Goritz-Pavellčeve*. Red B. Nedelja, 8. decembra ob 15. uri »Poljska kri«. Znižane cene. — Ob 20. uri »Ma-lomeščani«. Premijera. Marcedes Goritz-Paveličeva, znana za grebška plesna umetnica z markantno o-sebno noto, ki si je sedaj utrdila svoj sloves še z zelo uspelo turnejo po Romuniji* se predstavi mariborskemu občinstvu z lastnim plesnim večerom v soboto 7. tm. Veoer, ki ga odlikuje skrbno izbran in odličen spored, bo za red B. Veljajo dramske cene. mudoma prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer so ga operirali. Ponarejeni kovanci. Včeraj dopoldne je dobila neka branjevka na Glavnem trgu 20 dinarski kovanec, ki je bil zelo dobro ponarejen. Istega dopoldne je prejel ponarejen kovanec tudi trgovec na Aleksandrovi cesti, ki mu je neka kmetica pla čala blago s ponarejenim 50 dinarskim kovancem. Oba falzifikata je zaplenila tukajšnja policija. Konjske odeje tudi kradejo. Včeraj j s nekdo ukradel vrtnarju Dimitriju Velič-kovu iz Varaždina iz konjskega hleva ti a Vodnikovem trgu dve 300 dinarjev vredni konjski odeji. Pojavila so se znamenja, kj obetajo reformo naše radiofonije. V Jugoslavijo so prispeli zastopniki Philipsovega koncerna, da se dogovore z ministrstvom pošt za zgraditev nove velepostaje. O vsem tem in o perečih vprašanjih naše radio-fonije poroča nova številka bogato ilustrJ rane revije za radio, gledališče, film U: modo »Naš val«. V novi številki se nadaljuje izredno zanimiv ruski roman.iz dobe državljanske vojne v srednji Azir »Edeninštirideseti«, nadaljuje se Goldonijeva klasična komedija »Krčmarica Mi-randolina« in roman v slikah <■> življenju živali v šumah Visoke Sierre »Sequoia<-. Duhovita črtica »Smisel stare pravljic*«, bogata modotra priloga in križanke zaključujejo redakcijski del lista, ki prinaša poleg filmskih slik še bogato aktualne* slikanico in reprodukcije del iz razstava' kiparja Franceta Goršeta. Posebna 32 stranska priloga prinaša valovno dolžino oddajnih postaj, ABC radijskih poslušalcev in točne sporede vseh evropskih oddajnih postaj. Po zgledu velikih mednarodnih revij prinaša »Naš val« tudi dnevno razdelitev po urah in v posebni!? stolpcih še izvlečke najzanimivejših točk dnevnih sporedov. V dobi sankcij. Pepe (svojemu vsemu pobitemu prijatelju Tonetu, ki ga sreča na cesti): Kako pa izgledaš? Kaj se ti je zgodilo? Tone: Moja žena je prekoračila go-cu, ki je okoli polnoči z odprtim r.ožem' spodinjski proračun, moral sem se zara-navalil na Konrada in ga zabodel dvakrat j di tega poslužiti omejevalnih sankcij, ona v roko in enkrat v hrbet, da mu je ranil mi je pa odgovorila z vojaškimi renre-pljuča. Težko ranjenega Strmška so ne-1 salijami. Billy Byrd: Neumna Angleža (Konec.) Angleža sta se pač morala v svojem stanovanju zelo dobro počutiti, saj nista šla sploh nikamor več. Jedla sta, pila, kadila kakor prej, le to je bilo Čudno, da nista pustila nikogar blizu, Se postelji sta si kar sama postiljala. Vse to se je zdelo krčmarju vedno bolj zagonetno. Zaman si je belil glavo, kaj je s tema bedakoma, ki vedno čepita za svojimi zaklenjenimi vrati. Prej sta želela imeti mir, zdaj sta pa žgala luč kar vse noči. Izgledalo je tako, kakor da sploh ne bi nič spala. Krčmar se je spet posvetoval s svojimi prijatelji. Pa se je eden spomnil: »Ponarejevalca denarja sta!« Gostilničar je preplašen letel v sobo po denar in ga pregledal, pa ni našel nič sumljivega. Dal ga je pregledati tudi pri strokovnjakih, ki so pa moža potolažili, da je denar pravilen in da ni nobenega ponarejenega kovanca. Ko je tako poteklo nekaj tednov, sta pričela Angleža hoditi na lov. Vsakikrat je šel samo eden, a drugi je ostal doma. Neki dan se je pa še pred solnčnim vzhodom ustavila pred hotelom lepa kočija. Oba Angleža sta vstopila oblečena v lovsko obleko. Kočijaž je pognal in ju odpeljal. Zdaj je bil krčmar v zagati. Tujca sta vzela s seboj ključ, a sam se ni upal odpreti in vdreti, da bi se gostoma ne zameril. Čez tri dni mu je pa bilo vsega dovolj, šel je r.a policijo in povedal, da je imel čudaška gosta, ki se že tri dni nista vrnila. Prosil je, naj odpro njuno sobo. Policija je šiloma vdrla .In kaj je našla? ? Nič! Prav nič posebnega! V sobi na mizi sta stala dva prazna kovčega in zraven je ležal list papirja. Krčmar ga je vzel in čital : »Dragi gospod! Ker veva, da ne poznate zgodovine svojega rodnega mesta in tudi ne zgodovine svoje lastne hiše, Vam vnaprej sporočava, da je bilo Vaše mesto Ostende v začetku sedemnajstega stoletja v vojnem stanju, tedaj je bila ramreč vojna med Holandijo in Špansko. Od leta 1601. do 1604. so se menjavali gospodarji mesta, ker si ga je prisvojila nihče ni tako gulil svojih gostov s a k m" enkrat ena. drugič spet druga vojska, dokler se ni holandska garnizija vdala generalu Spinoli. Med bojevniki so bili tudi nekateri junaški Angleži, sinovi uglednih angleških rodbin. Tudi eden najinih pred nikov je bil med njimi. Ta najin prednik je bil zakladnik vojske. Preden so se Holandci umeknili, se mu je posrečilo, da je vojno blagajno pred Španci zakopal. Kmalu nato se je vrnil nazaj v domovino, kjer je tudi malo pozneje umrl. Preden je mož umrl je svojim domačim povedal o blagajni in jim natančno opisal kraj, kjer je bil zaklad zakopan. Ta opis je postala rodbinska skrivnost, ki je šla od roda do roda in sva jo naposled izvedela tudi midva. Ko sva natanko ugotovila, kje zaklad leži, sva spoznala, da je zakopan prav na vašem vrtu. Zato sva vzela pri vas stanovanje in hrano in sva kmalu dosegla kar sva želela. Ne da bi vzbudila sum, sva postala gospodarja pozabljenega zaklada. Pripomniva pa. da sva tudi vam pustila polovico tega bogastva, kajti drli ste naju na živem telesu, kar ste naju najbolj mogli. Dokler obstoji Ostende, še JIIIIII llllilllllllllll II IIMIIIilll lili™ kB——MM Vi naju dva. Delali ste z nama. kako: a n bi bila padla med razbojnike ki vzamejo človeku vse, kar ima, saj sva Vam mo rala vse desetkrat preplačati. Midva sva.potrpela. Pod Vašo zadnjo sobo v novi hišici so tla izkopana. *atrl boste našli jamo, v kateri leži železna škatla. Stare dragocene cekinčke sva odnesla midva, blagajno pa imejte Vi za trud, ker boste morali jamo zasuti. Morda želite tudi vedeti, kako se »bedasta Angleža« imenujeta. Tega Vain žal ne moreva sporočiti. Sploh je pa za Vas to vseeno, tudi naju v svojem častitljivem gnezdu ne boste nikoli več videli. O najinem prestopku se r.ama ni treba nikjer zagovarjati, kvečjemu pred finančnim ministrom kraljice Elizabete ki je pa že 20 let mrtev. Če bova imela kdaj priliko, da bova > kom o Vas govorila. Vas bova žt primerno pohvalila, bodisi kot človeka, bodisi kot krčmarja oderuha!« Gostilničar je divje zarentačil. Ko je prva jeza minila, je pa izpregovoru pametno besedo: »Ta dva Angleža le nista bila tako i'e' umna. kakor sta se nam dozdevala!« la šivUjettia m sveta Usoda abesinske žene O ločitvah, svatbenih običajih in družabnem položaju abesinske žene — Žene delajo, možje lenarijo Kako je z zakonom v Abeslniji? Ni ne- razdružljiv in tako čvrst kakor bi morda mislil ta ali oni, ki bi hotel upoštevati, da pripadajo Etiopci pretežno krščanski veroizpovedi. Zakonske zveze sc tam lahko prav hitro razbijejo. Zadošča, da najde mož katerikoli razlog, pa se poda k pristojni oblasti, ki ga takoj reši vseh zakonskih obveznosti. Za ločitev zadošča, da izjavi mož, da mu na primer žena slabo kuha. Neka Abesinka, ki je imela šele 11 let in ki so jo vzgajali v krščanski šoli, je bila trikrat zaročena. Prvikrat so jo starši zaročili še pred rojstvom, drugikrat in tretjikrat pa je bila zaročena z dvema starejšima možema, ki ju ni niti poznala. Zaroke je tem lažje pretrgati, ker se tudi žena čisto enostavno kupuje kakor blago, ker si oče prizadeva, da bi dobil za svojo hčerko od zeta- čim več denarja. In svatba? Vrši se na nevestinem domu. Mladi ženin mora kupiti vse, kar je potrebno za svatbo. Hrana, pijača, nakiti. obleka, vse to je ženinova skrb. Nevesta pa se za poroko na vse načine olišpa in opremi ter izkoristi pri tem vse izsledke abesinske kozmetike ter lepotičenja. In medtem, ko svatje pijo, jedo in se veselijo, se mlada nevesta nahaja v kotu za zaveso. Tako skrita mora tugovati, ker zapušča starše in dekliško dobo. Ir. ko pride mladi ženin na svatbo s svojimi tovariši, tedaj pije najpreje z njimi fan- Mali o Razno Gostilna Barič, Tezno, soboto zvečer MIKLAVŽEV VEČER. Darila sprejema gostilničar. Priporočam se za čimvečjo udeležbo. 5546 Velika zaloga KOPALNIH IN PRALNIH BANJ od Din 25.— naprej. Sodar-stvo Sulcer, Vojašniška 7. 5545 12°/o JAKOSTI ALKOHOLA Dalmatinsko Izborno vino čez ulica Din 8.— lit.. Viški sladki Opolo čez ulico Din 9.— lit. V »Grajski kleti«. Prepričajte se. poskusite! 5505 ZAMENJAM GRAMOFON s ploščami za šivalni stroj ali za citre. Mohorko Stefan, Ko šaki. 5543 AFRIK. ŽIMA, vata, žimnice, otomane, kau-če, naslonjače v veliki izbiri nudi najceneje Novak, Vetrinjska 7, Koroška 8. 4285 Stanovanie SOBO s štedilnikom oddam takoj. Kožuhovino Veliko izbiro od najfinejše do najcenejše. Strokovno izdelano, do solidnih dnevnih cenah dobite samo pri P. Semko krznarski mojster MARIBOR •1898 Gosposka ulica štev. 37 Kupujte svoie potrebščine pri naših inserentih I Koseskega ul. 22. 5549 tovščino. Nato plača tastu dogovorjeno vsoto in pelje svojo mlado nevesto domov. Svatje se podajajo sedaj na ženinov dom, kjer se svatba nadaljuje in zopet sedi nevesta skrita za neko zaveso, objokujoč trenutek, ko mora za vedno zapustiti očetov dom. Ko pride prvi otrok na svet, se ta dogodek zopet obhaja na zelo svečan nalili. Če je Abesinka rodila sina. potem pojo po vasi sedemkrat »llillill«. Če pa zagleda luč sveta hčerka, potem pojo po asi samo petkrat ta svojevrstni in čudovitih spev. Najlepše darilo, ki ga more Z ŽVEPLENO KISLINO UGNALA LEOPARDA. Že delj časa je strahoval nevaren leopard vso okolico v južnem delu nekdanje burske republike. Zver je na čudovit način našla konec, ki mu ga je pripravila v stiski trenutka neka žena. V majhni čuvajnici se je za kratkotrajne moževe odsotnosti nahajala žena Ko je tako sedela na stolu, je nenadoma zaslišala za hrbtom rahel šum. Tedaj ji je kri zastala v žilah, kajti skozi priprta vrata se ie ravnokar utihotapil v čuvajnico leopard. Žer.a je imela še toliko -luhaprisotnosti« dobiti mlada mati, je, če reko novoro- | 27! Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja iti urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru.