Št 621. : Posamezna Številka 6 vinarjev > •*TTRO* lakaja vaak dan — Mi ok nedeljah la - ib l zjutraj, ofe ponedeljkih ob (8. rfo* — Naratom znaia: v Ljubljani v upravalStra K110, i dostavljanjem na dom K 1*50; a potta K polletne K 1»-, Četrtletno K fr—, K l“f9. Za toaaamatvo celoletno K 80"—, Ttiefon Itevllka 308. i V Ljubljani, sobota dne 18. novembra 1911. Leto li. NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. : Posamezna Številka 6 vinarjev i Uredništvo in upravnlštvo Je v Frančiškanski ulici & Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvi. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se na vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in jahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor Je priložiti lamko. : Telefon Številka 303. : Kaj nam škodi? V celi avstro-ogrski monarhiji ni »enda skromnejšega in- ponižnejšega **roda od Slovencev irt samo ogrski olovalti bi se nam v tem oziru še pnmerjati. Slovenci smo naivni *ot otroci in strahopetni kot zajci, obzirni na vse strani in premislimo stokrat vsako besedo, predno jo v javnosti spregovorimo, ker vedno trepečemo, da nam ne bi kake odločnejše in bolj moške besede zamerili »tam zgoraj* in nas radi nje — kaznovali. Klečeplazenje, lakajstvo in bizantinizem, to so reči, ki pri nas niso sramotne, smatramo celo, da je naša sveta narodna dolžnost klečeplaziti Ud. Nemci imajo pred sabo svoje nacionalne ideale, ki jim ne stavljajo nobenih mej, taki so tudi Italijani, Cehi, Poljaki, Rasi — vsi narodi av-stro-ogrske monarhije, samo Slovenci nimamo sploh nobenih idealov, mi smatramo še za velik uspeh, ako se ^godi, da dobi kak državni urad na Clsto slovenski zemlji na pfvem mestu slovenski nadpis, ali pa ako kak nemški denarni zavod, v katerem je ogromna večina slovenskega dena'ja, stavi milostno na svojem poslopju zraven nemškega tudi slovenski nadpis. Nekdaj smo se Slovenci potegovali za zjedinjeno Slovenijo, imeli smo pred sabo velik in lep nacionalni cilj, prirejali so se tabori, na katere je privrvelo navdušeno slovensko ljudstvo v trumah, več deset tisoč ljudi je poslušalo navdušene govore, plam-ječe besede narodnih buditeljev, odtočnih in naravnost idealno-požrtvo-valnih mož in takrat so nas merodajni r°gi kolikor toliko vpoštevali, danes Pa ničesar več ni, niti nacionalnih ealov, niti požrtvovalnih voditeljev, namesto katerih so prišli politični afa-*Ist|> ki z našimi narodn mi interesi aelajo prav dobre kupčije, ali pa sicer pošteni možje, ki so pa neodločni omahljivci, oportunisti od glave do P?te> ki se tresejo pri sami misli, da P1 sPregovorili narodu moško, odločno besedo To bi nam škodlol Mi ne smemo biti samo in izključno narodni, ker oi nam ,oni zgoraj' to zamerili, mi ne smemo ničesar zahtevati, ker nas proglasijo .oni zgoraj- takoj za vele-izdajnike, puntarje, revolucionarje, iredentiste, samo prositi smemo, pa še jo prav tiho, ponižno,,, kot se to spodobi 2a lojalne in vsikdar zveste av-*'iske — pidanike. Pravimo poda- e» ne državljane, ker ogromna vetrna Slovencev se ne zaveda svojih državljanskih pravic, mi se sami sma-tramo za podanike in čemu bi nas Potem smatrali »oni zgoraj” za državljane? . . Narod, ki je obsojen na smrt, ker n,ti poskušati noče, da bi se ubranil smrti in si ohranil življenje! . Naša severna meja se krči od »eya dneva, Koroška, naša zibelj-a» je takorekoč že popolnoma potuj-£ena, V L upijani, v našem središču, Kjer bi morala narodna zavednost buj no cveteti, odkoder bi se moral razširjati bojni duh na vse strani, v vse kraje kjer Slovenci živijo, se pa prepiramo o tem — kdo je bolj lojalen in privržen državi, ki nas zatira in uničuje, v kateri nimamo nobenih pravic, temveč samo velike in težke dolžnosti kot davkoplačevalci in njeni branitelji v slučaju vojne 1 Kam pridemo Slovenci, kaj se z nami zgodi? Kos za kosom naše zemlje nam bo trgal tujec iz rok, naše meje se bodo od dneva do dneva zoževale, vedno manj nas bo, vedno bolj bomo tlačeni in zatirani, ali glavno je, da ostanemo zvesti in lojalni podaniki, da ne bo imel nihče vzroka biti na nas hud, da bomo mogli onim, ki nas bodo proglašali za veleizdajnike in jugoslovanske iredentiste, vedno zabrusiti v obraz, da lažejo in nas obrekujejo ... Trezen človek mora priznati, da niti najmanje ne pretiravamo, da so razmere res take, samo od hipertrez-nih ljudi, ki poznajo vse »politične resnice*, kot je to dunajski urednik »Slov. Naroda* in od druge naše ofi-cijelne javnosti bomo slišali v profesorskem tonu izgovorjene besede: mirno, tiho, nikar s svojo nerodnostjo ne škodite naši narodni stvari 1 Ta naša oficijelna javnost pa ne bi slabo storila, ako bi dala jasen in precizen odgovor na vprašanje: Kaj smo Slovenci dosegli s svojo obzirno, oportunistično politiko? Kaj smo dobili za našo lojalnost in zvestobo? Dajte, modrijani, ki vam je znana vsa resnica, odgovorite najprej na to vpra šanje in nam dokažite, da je obzirnost in oportuniteta v naši politiki opravičena, ker sicer bomo opravičeni reči mi vam, da vi škodite slovenski narodni stvari, ker se giblje vse naše politično delovanje še vedno v smereh, za katere je dokazano, da so narodu škodljive, ker ste napravili iz našega naroda ovco, ki jo vsakdo lahko striže, ker je pač ovca, simbol — ponižnosti in resignacije ... odpovedali stanovanje In se mora seliti v 14 dneh. Vsi trije so ovadeni že orožništvu. Nešteto je slučajev omejevanja volilne svobode, katerih ne moremo ovaditi, ker se ljudje boje svojih krutih gospodarjev. Opozarjamo še enkrat državno oblast, naj stopi na prste nemškim nasilnikom. Šlovenci in Slovenke! Jutri Vam je odločiti, ali bo vladal v Tržiču še oholi in nasilni Nemec ali pa domačin Slovenec. Ne strašite se niti najhujših nemških groženj, ampak oddajte svoje glasove skupnim slovenskim kandidatom. Ž nemškimi nasilstvi bomo že obračunali na pristojnem mestu. V slovenskem Tržiču naj gospodari Slovenec in nihče drugi. I l\ v m JI mšm mt & • m •*» Volilni boj v Tržiču. Nečuvena nasilstva Nemcev. Priprave za občinske volitve v Tržiču, ki bodo jutri, se vrše srdito in krivično. Nemški tovarnarji Karol Mally, Jul. Goeken, predilnica in tkalnica v Tržiču In Charlts Molim na Slapu jemljejo delavcem legitimacije in glasovnice kar s silo. Kdor se brani, temu prete, da ga odslove Iz s užbe. Charles Molim, tovarnar na Slapu, njegov nečak Ernst Schallgruber, posestnik v Tržiču št. 149., in Alfonz M»lly, tovarnariev sin v Tržiču št 155 so zapretili Josiplnt Slbler, čevlja-rlci v Tržiču št. 149., da ji odpovedo stanovanle v hiši št. 149. v Tržiču, ako ne voli ž njimi, to je z Nemci. Ker je zavedna, dasl prlprosta žena stanovitna ostala, so j) res Iz slovenskih krajev. Od Dev. Marije v Polju. Pri nas vladajo res lepe razmere 1 Za lansko leto še do danes ni obračuna; računi za 1. 1908 so bili pač podpisani šele letos 1 Županu in njegovemu tajniku Mrcini seveda zdaj pred volitvami prihaja vroče, ker se bojita, da bo novi občinski odbor odkril vse nerednosti. Sklenila sta, da v novi občinski odbor ne sme nikdo od dosedanjih odbornikov, kdor le količkaj samostojno misli. — Kako je dosedanji občinski .odbor vzorno »delal*, za to naj služi v dokaz, da so se dela za novo šolo v Zalogu oddala kar pod roko klerikalnemu podrepniku, zidarskemu mojstru Avšiču, dasi bi se bila dela lahko ceneje oddala, če bi se bilo delo razpisalo. Možje, da boste za novo šolo morali plačati par tisočakov več, za to se zahvalite klerikalcem! Avšič jim je seveda lahko hvaležen in si zdaj v zahvalo tudi za klerikalne kandidate brusi pete. — Čudimo se, da je prišel klerikalcem v sili na pomoč celo ravnatelj vevške tovarne s tem da je svojim naprednim uslužbencem prepovedal, da se ne smejo nič geniti. — No upamo, da bomo pri letošnjih volitvah vkljub strastni agitaciji klerikalcev temeljito pomedli s farovškimi podrepniki in bodo tudi v naši občini zavladale normalne razmere v blagor vseh občanov! Iz Postojne. Za bodoče občinske volitve se naš nadebudni kaplanček Krapš močno trudi. Ne samo, da je celi dan za napoto v občinski pisarni, kjer temeljito proučuje volilne imenike, tudi po noči lazi po vaseh ter pridno agitira za edino zveličavno stranko na Kranjskem. Tako je ta bojevnik gospodov pridno na delu od ranega jutra do pozne noči, a ne v vinogradu gospodovem. Da pa še njegov angel varuh ne odobruje njegovih nepotrebnih potov je dokaz, da ga je pustil močno telebniti čez mejnik (kanton) v cestni jarek, ko se je vračal iz ponesrečene agitacije iz Grobišč domov in sicer »v mačkinih jamah.* Ni čuda potem, da ne more dolžnosti svojega stanu izpolnjevati, za kar je edino poklican in da se morajo novo- Kitajska revolucionarna proklamacija. rojenčki po dvakrat, trikrat h krstu nositi, tu se končno krst vrši šele ob 7. uri zvečer, kafr se je prigodilo tukajšnjemu meščanu I. I. in drugim. Tudi kot poverjenik Družbe sv. Mohorja ni na mestu. Ljudje prihajajo po večkrat k njemu po knjige, a tega moža ni nikoli doma. Priporočali bi Družbi sv. Mohorja, da si izbere bolj vestnega poverjenika, da ga ne bode treba vedno iskati kot izgubljenega sina. Praksa, da se umrle reveže nosi brez duhovnika iz tukajšnje okrožne bolnice na pokopališče, se je začela zopet izvajati. Občinski odbor (liberalni) je že enkrat protestiral proti temu početju, a kaj se zmenijo naši brezsrčni nunci za to. Saj se poznamo: wenn das Geld im Beutel klingt, die Sede in den Himmel springt Za tebe uboga para, pa ni raja, tako vsaj moramo sklepati po njih morali. Sedaj o volitvah se ti, nespametni kmetič, pa dobrikujejo ter zabavljajo čez bogatine in naprednjake, od katerih psički imajo več srca, kot te duhovne posode. Tudi naš dekan je bogatinec, kajti zgradil si je prav knezovsko palačo za farovž v Postojni. Ne zbirajte zakladov na svetu, kaj ne!? Zakaj si pa vi kopičite zaklade in jih raje ne razdelite med ubožce, kakor je delal naš Zveličar. On še ni imel prostora, kamor bi svojo glavo položil, vi pa zidate luksurjozne stavbe, lepše kot jih ima naš milijonar, ki ga kaplan napada. Ta mladi petelinček ne pusti tudi v miru nlših občespoštovanih posestnikov. ki slučajno ne trobijo v njegov rog. Priporočali bi mu previdnosti, sicer se mu zna dogoditi kaj jako neprijetnega. V Studenem na shodu napadal je med drugim tudi čez našega obče priljubljenega župana, katerega zasluge je odlikovalo celo Nj. Veličanstvo. Predbacival mu je razne izmišljotine na tak breztakten, brezsrčen in nizek način, da se je vse škandali-" ziralo. Torej takega gada mi redimo na svojih prsih! Sedaj pa sodite vi razsodni možje, če tak pobček ne zasluži, kot da se ga iz hiše vrže, kadar pride k vam agitirati ali pa, da se mu jih 24 našteje. Mi mu za danes samo samo svetujemo, naj nas rie iz* živa ter naj hodi politiko uganjat le v .Matelinčkov skedenj*, kamor edino spada in kamor hodi itak večkrat sla* mo mlatit. To bi bila lepa, da bi imel vpliv pri starih, osivelih možeh ta mlečnozobež v črni suknji, ki danes po milosti škofovi dela zdražbe v Postojni, mesto bi oznanjeval svete resnice in delal mir med ljudstvom. Jutri zna že odfrčati kam drugam v nadlego našega ubogega vernega ljudstva. Takih dušnih pastirjev ne maramo, ki hočejo skrbeti le za naš telesni blagor, za naš dušni, pa naj sami skrbimo. Za danes dovolj! Pa še na svidenje v kratkem 1 Volllci. VoloskoOpatijske novice. Slovensko izobraževalno in podporno društvo za Volosko - O p at i j s k i politični okraj. Po dolgem trudu in naporu prišli smo vendar tako daleč, da se bode društvo z zgoraj imenovanim naslovom še tekom tega leta ustanovilo in pričelo delovati. Pravila so že pri c. kr. namestništvu v Trstu in kakor hitro bodo potrjena, se bode sklical ustanovni občni zbor in se vse tu bivajoče Slovence na to že danes opozarja. Tega toli potrebnega diuštva naloga bode, izobraževati svoje člane s prifejevanjem konverzacijskih večerov, čitanjem knjig in časopisov, s predavanji in drugimi v izobrazbo spadajočimi dejstvi. Društvo bode tudi podporno in bode imel vsaki član od male člane, katero bode plačal, v slučaju potrebe pomoč. V slučaju smrti. člana bode društvo skrbelo tudi za pogreb. — Torej Slovenci Volosko-Opatije in sploh celega okraja I zanimajte se za to našo postojanko in pristopite vsi kakor eden, brez razlike stanu v društvo, katero vam bode dajalo mnogo ugodnosti, katero vam bode domače ognjišče, mati, oče in sploh vse. — O ustanovnem občnem zboru poročali bomo pravočasno. Igralnica v Opatiji — »Casino d’ Entrager". Tudi Opatija je dobila svojo igralnico, kjer se more veliko denarja izgubiti, a kakor se čuje, malo dobiti. Igralci, k ZEVACO: Lis i Ek. Ljubimca beneška. O tem ni bilo več dvoma. Naenkrat pa so prve vrste sprevoda obstale. Foskari je stopal v tem trenotku po enem izmed neštetih ®0stov, kt se vzpenjajo nad beneškimi kanali. Most je bil vzbočen. In ko se je izprevod ustavil, je stal dož ravno vrhu mosta. To se pravi, videli so'ga že oddaleč. In tudi on je videl daleč naokoli. Počez pred njim je ležalo nabrežje, črno od ljudi. Na drugi strani nabrežja se je videlo v dvoje tesnih ulic, družečih se pred ?vojim izhodom v pristanišče in tvorečih tako tesen trg, kjer se i* gnetla množica, dočim so bila okna okrašena s tkaninami in Ustavami vseh barv, polna radovednih gledalcev. — Čemu stoje? je zamrmral Foskari. ^ Nenadoma je zavladalo na malem trgu vsesplošno molčanje. i;epremično in nemo je stala množica in sprevod v svojih veliko-Pik kostum m h. Vse glave so se odkrile. Foskari je prebledel. In Altieri je bil bled kakor vosek. . Zapreka, ki je ustavila dožev slavnostni sprevod, je bil jr«8 sprev6d, ki ga je presekal čez sredo, z nezapisano pravico, je lastna veličanstvu smrti. Mrtvaški sprevod . . . . Dvanajst služabnikov v žalni liVreji je nosilo na ramah torj ltrsto’ na kateri so ležale insignije velikega inkvizi- Tik za krsto je korakala ženska brez spremljevalca. Oblečena je bila v črno. Dolg črn pajčolan jo je odeval od glave do nog. — Leonora! je zamrmral Altieri zamolklo. Da, bila je ona. Šla je mimo, morda ne videča sijajnega prizora, ki jo je obdejal. Za njo so stopali duhovniki in pobožne bratovščine, s svečami v rokah ... Oddaljili so se žalostni glasovi, pojoči mrtvaške pesmi... In dožev sprevod je nadaljeval svojo pot . . . Ta hip sta se Foskari in Altieri srečala z očmi. Obadva sta bila enako bleda; zdelo se je, da misli sleherni izmed njiju: — Na koga naju dveh je padel zli pogled tega srečanja? . . . Katerega je zadela »jettatura*? ... Jettatura je še dandanašnji sttašna reč. Ako se vam pripeti v Benetkah, v Milanu, v Rimu ali v Florenci, da srečate starko z bledim obrazom in glavo zavito v črno ogrinjalo, bežite: morda vam preti »jettatura*. Če se vam prikaže sredi polja, na ovinku samotne ceste, ožgan od solnca, star ovčar, ki stoji nepremično in vas meri oddaleč s potuhnjenim očesom, bežite: morda je kak „jet-tatore*. Takšna srečanja so smrtonosna vzlasti, kadar bije poldne in leži skrivnostno molčanje nad poljanami, ali pa, kadar bije polnoč . . Čarovnice, volkodlaki in ar bitja ter preže na plen, in se klatijo po naravi samo čarovnice, volkodlaki in druga zla In če vas je doletelo takšno srečanje, gorje vam! Morda si zlomite nogo ob navidezno nedolžnem kupu kamenja, morda izveste kmalu nato, da umira vaša žena; ’ morda najdete doma novico, da je vaš bankir pobegnil; morda vas vrže vročica na bolniško posteljo . . . Zatorej ne odlašajte, ako se vam zgodi kaj takega, nego brž si dajte zagovoriti zli pogled. Srečnega se lahko štejete, ako se vam s priprošnjo svetnikov posreči zarotiti nesrečonosne posledice »jettature* . . . To praznoverje, ki je še danes tako mogočno, je bilo takrat v svoji polni moči. Dož si ni mogel misliti neugodnejšega znamenja kakor to, da se je srečal na svoji triumfalni ppti z mrtvaškim sprevodom. Tudi Altieri, ki je korakal V njegovi strani, jn bil globoko potrt. In vendar sta bila obadva moža s silno dušo ... ? Ko je sprevod po tej hipni zapreki nadaljeval svojo pot sta zamrmrala obadva: — Ali je padla jettatura name? . . . XXXI. Roland Kandiano. V noči od 30. na 31. februarja je nudila soteska Piave in okolica Črne jame čuden pogled. Temni prehod in njegove Strme skaline so razsvetljevale baklje; njih luč je prodirala v prepade in se odsevala na valovih šumeče reke. Okrog teh bakelj se je zbirala množica ljudi, prve vrste v polni luči, zadnje vrste skrite v mraku, raztezajoče se do kdovekod. Navzočih je bilo kakih petsto mož. Vsi so nosili običajno hribovsko obleko. Silne so bile njih postave, njih obrazi raskavi kakor skl a* lovje te pokrajine. Ti možje, naslanjajoči se na svoje arkebuze, s pištolo in bodalom za pasom, so tvorili impozanten zbor korenjakov. Na platformi, ki se je širila pred vhodom v jamo, so stali v sklenjenem polukrogu. Tisti, ki se niso mogli postaviti v ta polukrog, so si pomagali, kakor je kdo mogel; ta je zlezel na skalo, oni se je oprijel kakega grma. V sredi kroga pa, na prostem kraju, ki so ga baklje oblivale z najbolj žarko lučjo, je stal na primitivno zgrajenem odrn neki moški in govoril. Globoko molčanje je vladalo naokoli. Slišal se je samo glas tega moža. Poslušalci, ki so ga obdajali, niso izražali niti pritrjevanja niti nezadovoljstva. Toda po njihovih gorečih pogledih, po njihovih obrazih, ki so zrli napeto proti govorečemu poglavarju, je bilo lahko videti, da je sleherna njegovih besed budila y njih mogočno simpatijo. _____________. (Dalje.) dobe, so takozvane bele vrane. Splošno mnenje je, da te igralnice sploh ni bilo tu potreba in da bi Opatija lepo cvetela vnaprej tudi brez nje. Opatija in nje prebivalci. Opatija sama po sebi je hrvaški kraj, kamor je prinesla usoda s tujci, ki jo trumoma obiskujejo tudi ljudi, ki od obiska tujcev žive, in si služijo vsakdanji kruh. Med temi ljudmi je pa tudi precej Članov tistega naroda, ki sliši na ime germanski, in kateremu, kamor pride lačen, bos in raztrgan, ko se naje in obleče, zraste greben, pa ga sam hudič ne more potem trpeti. Taki so ti sinovi blažene matere Eulenburgovcev, pardon, Ger-manije tudi tu pri nas, v naši hiši, na naši zemlji. S .punklčkom* na rami, lačni in bosi, ponižni kakor pu-deljni so prišli tu sem, a sedaj ko so se najedli in oblekli, se jih pa trpeti ne more in se ponašajo, kakor bi bili absolutni gospodarji. Največji kričači so pa seveda uradniki Kranjske (?) (germanske I) stavbinske družbe, katero so ravno s svojim kričanjem Že tako daleč spravili, da ima toliko dela, da se ji pač ne izplača vzdržavanje fili- Žalke v Opatiji. Prišel bode pa čas, [O se bode s temi ljudmi že pošteno obračunalo. Prva doktorica medicine v Volosko-Opatiji. V Volosko-Opatiji v vili .Mir* ustanovila je svojo postojanko naša vrla rojakinja gospa dr Eleonora Jenko-Groyer in že uspešno deluje. Za Volosko-Opatijo je pač to velikega pomena, ker je gospa dr. Jenko Groyer poleg tega, da je doktorica spolnih bolezni tudi specijalistinja za ženske bolezni in sama nekaka posebnost kakor zdravnica in to prva v svetovnem zdravilišču Volosko-Opatiji. Mi ji želimo itajbolji uspeh in jo vsestransko najtopleje priporočamo. Zdraviliščna palača v Volosko-Opatiji. Delo okoli te palače, katera bode stala čez 3 milijone kron, gre brzo izpod rok. Mesto na morju, kjer bode stala, je že skoraj popolnoma zasuto in v najkrajšem času se bode počelo delati okoli temelja. Palača bode gotova, če bodi šlo vse gladko izpod rok, že 1. 1913. Palača samaposebi, na morju stoječa, bode nekaj izvanrednega in pravi kras Opatije. Zida se na stroške občine Volosko-Opatijske in kurkomisije. DNEVNE VESTI. Uradniška predloga. Gautsch je odšel in ž njim so padli tudi razni njegovi načrti. Ta vtis mora dobiti vsakdo, kdor le malo pozna sedanji StOrgkhov kabinet, ki je skozinskoz konservativen in birokratičen. StUrgkh pač noče vladati s parlamentom, ampak brez njega. Njegov ideal je menda samo § 14. Mož se nikakor ne more sprijazniti z mislijo, da bi zbornica odločevala o kakih predlogih. To je jasno pokazal te dni v zbornici, ko je izjavil, da bi draginjske predloge, če bi jo tudi zbornica sprejela, ne predložil cesarju v sankcijo. Sedaj je nastal zopet nov konflikt. Finančni minister Mayer si je zamislil in izdelal načrte glede rešitve uradniške predloge po Gautschevem navodilu. StUrgkhu pa niti to ni po volji. Zato namerava dr. Mayer v najkrajšem de-misijonirati. Rešitev uradniške .predloge se bo zato za precej časa zakasnela in konečno bo najbrže prišla na dan kot skrpucalo, s katerim ne bodo zadovoljni niti uradniki niti vlada sama. Za »Jutrom* goriška .Soča*. Dosedaj je vedno spuščala tržaška .Edinost* svoje puščice samo na naš ljst. Toda motili smo se silno, da go- tovim tržaškim krogom samo mi nismo po volji. Sedaj je namreč prišla na vrsto tudi .Soča*. Nikakor nočemo tukaj zagovarjati .Soče*, ki nas je že večkrat brez vsakega tehtnega vzroka vehementno napadla. Konstatiramo le dejstvo, da se je neki gosp. urednik .Soče* v številki od 14 t. m. drznil povedati svoje neodvisno mnenje o političnem položaju s posebnim ozirom na Slovencem. To je bilo .Edinosti* preveč, po njenem načelu namreč človek nn sme misliti s svojimi možgani, ampak le s tujimi. V dotični številki .Soče* čitamo: .Možu, kakor je dr. Šušteršič, volčji naturi, stoji nasproti edini dr. Ravnihar. Tega absorbira Ljubljana, Gregorina absorbira Trst, Ryba?a absorbirata Trst in — Tripolis. (Moje osebno mnenje).* Silno smo v resnici radovedni, kaj je tukaj zagrešila .Soča*. Z velikim veseljem podpišemo tudi mi to izjavo, ki je sicer grenka, a žalibog vendar resnična. .Edinost* naj se le sprijazni z mislijo, da neodvisni organi niso samo zato tukaj, da bi gotove kroge poviševali v deveta nebesa, ampak tudi zato, da povedo, kako bi se koristilo slovenskemu narodu tudi — drugače. Od sedanje naše delegacije nimamo pričakovati ničesar dobrega, kajti naši poslanci pravzaprav sami ne vedo, kaj hočejo. Svojo pravo barvo in pot, po kateri hoče iti v naprej, je pokazal edini dr. Ravnihar, ki je vedno v tesni zvezi s svojimi volilci. Ljudsko štetje v Gorici. Sedaj je končno znan definitiven rezultat l judskega štetja v Gorici. Kakor znano, je magistrat pri zadnjem ljudskem štetju naštel 17 856 Lahov, 6653 Slovencev, 2077 Nemcev in 152 drugih Slovanov. Tem rezultatom so se smejali celo Lahi. Njim jc namreč dobro znano, da je bilo laško število silno pretirano, slovensko pa veliko premajhno. Prišla je revizija ljudskega štetja. Kakor poroča .Soča*, ie vladni rezultat ljudskega štetja v Gorici sledeči: Italijanov 14.720 ( - 3136), Slovencev 9819 (-J- 3186, Nemcev 2040 (— 37), drugih Slovanov 186 (+ 16). Pri teh številkah ni všteto vojaštvo, med katerimi je 971 Slovencev. — Kakor je razvidno iz teh rezultatov, so pri ljudskem štetju sleparili ne samo Lahi, ampak tudi Nemci. Število obojih se je namreč po reviziji zmanjšalo. Posebno značilno je dejstvo, da so Nemci vpili za časa revizije, da se bo njih število povečalo, a se je nasprotno zmanjšalo. Pripomniti moramo seveda, da tudi ta rezultat ni natančen. Faktično je v Gorici okoli 12.000 Slovencev. Toliko so jih namreč prvotno našteli Lahi sami. Naloga naših poslancev je sedaj, da vlada pouči goriške Lahone od njih dolžnostih napram Slovencem. Število samo nam namreč čisto nič ne pomaga. V klerikalni eri. Včeraj ob 10. uri dopoldne je prišlo na c. kr. dež. vlado kakih 30 Barjanov, moških in žensk protestirat radi krivične razdelitve podpor po ujmah in povodnji oškodovanih Barjanov. Nečuvelio krivico in pristranost vlada od strani klerikalcev, odkar sedi na ljubljanskem magistratu Laschan. Tako so pripovedovali Barjani, da se je za časa Hribarjevega županovanja delila taka podpora enakopravično in vsem po razmerju odškodovanja, ne pa tako kot sedaj, da so dobili eni, to je klerikalnega mišljenja, kar po 180 gl drž. podpore in kakor se pripoveduje celo taki, ki nosijo denar v hranilnico. — Drugi pa, ki so bolj reveži in imajo še poleg tega tudi večotroč, pa niso dobili od te podpore niti vinarja. To je nečuvena krivica. Barjani naj si zapomnijo, da se je to zgodilo takrat, ko je na magistratu sedel vlad. komisar Laschan In klerikalci. Absolutizem na Hrvaškem. Včeraj smo poročali o preganjanju bivšega hrvaškega poslanca, varaždinskega poslanca dr. Pera Magdiča po banu Tomašiču. Danes lahko že javljamo, da je dobil dr. Magič že dekret, s katerim je suspendiran od službe in plače. Vladnim zastopnikom v Varaždinu je imenovan vladni t?jnik Stjepan pl. Pejčič. Take škandalozne razmere, kakor vladajo sedaj na Hrvaškem, menda niso niti na Kitajskem. Gruberjevo nabrežje je tako, kakor da ne bi bilo del .bele* Ljubljane, vendar pa bi bil lahko najlepši kraj glavnega mesta. Cesta je popolnoma zanemarjena, posuta s kamenjem kakor kaka gorska pot. Po nji raste posebno še ob krajeh, vsakovrsten plevel. Botaniški vrt naj se gre skrit pred množino raznovrstnega osata, kateri plod zanaša veter na lepo urejene vrtove in lepotične nasade. Luči nimamo, kajti to, kar sedaj na drogih brli, so sto let stare, druga od druge približno sto korakov oddaljene — le-ščerbe", a še od teh jih par že kakih štirinajst dni ne .plamti*. — Ako gre človek zvečer v temi po tej cesti, se lahko ubije, pa za razsvetljavo brezpomembnih drogih, še celo na vzgled-ni gladni cesti. Tudi se lahko v ljub-ljančni kanal — ki ni nikakor zavarovan — prekucne, iz katerega se ne vrne več živ. - Ko pa se je nemško gledališče dozidalo, se je hitro ob istem cesta temeljito popravila. Kaj so Bismarkovci več nego mi v Ljubljani na Kranjskem rojeni Slovenci ? Vprašamo tudi, kedaj se bode do Gruber jevega nabrežja dograd la cesta, ki vodi mimo nove ljudske šole? Sv. Nikol je na slavnem magistratu velik patron. — Mejdun, če ne bodo te in druge stvari v najkrajšem času popolnoma uravnane, govorili bodemo jasneje in krepkejše na drugem mestu. Za bolnega delavca na Poljanski cesti štev. 8, je poslala našemu uprav-ništvu ga. Marija Mastnec, hišnica v Gorupovi hiši 20 K 60 vin., nabranih pri strankah v hiši. — Denar smo izročili dotičnemu revežu, ki leži težko bolan brez vsakega zaslužka, ima pa šest otrok, ki jih ne more preživljati. Zahvaljujemo se v imenu ubogega delavca plemenitim darovalcem in nabiralki ir* apeliramo vnovič na usmiljena srca, da pomagajo ubogemu trpinu in njegovim otrokom v bedi. Vlak povozil kravo. Dne 6. t. m. je gnal neki pastir tri krave posestnice Marije Čop iz Žirovnice iz paše domov. Pri železniškem prelazu v Mostah pri Žirovnici so se krave splazile pod ograjo ravno v trenotku, ko je prihajal osobni vlak. Vlak je povozil eno kravo, vredno 400 K. Nezgode. Sprevodnik državne železnice Karl Pilny iz Spodnje Šiške je dne 12. t. m., ko je hotel stopiti v Vižmarjih v vlak, tako nesrečno padel, da je bil na glavi in hrbtu težko ranjen. — Šestletna posestnikova hčerka Josipina Škoda iz Most se je dne 13. t. m. igrala doma na podu. Pri tej priliki je ponesreči vtaknila desno roko v stroj za rezanje slame, ki ji je prste težko poškodoval, Življenje sta ji rešila. Na stop-njicah pod frančiškanskim mostom je prala predvčerajšnjem popoldne neka dekla perilo. Kar ji spodrsne in pade v vodo, ki jo je odnesla že kakih 200 metrov naprej. Ko sta to, opazila iu-fanterista Lovrenc Žagar in Vincencij noč, sta takoj skočila v vodo in nesrečnico še v pravem času rešila. Neprevidni strelec. Pred par dnevi je sedelo v gostilni Josipa Udir ja v Drulovski več gostov. Kar naenkrat je začelo na gostilno padati |ka-menje. Gostje so odšli iz gostilne in pogledali naokolu, toda zapazili niso nikogar. V tam trenotku je prišel krojaški pomočnik Andrez Rozman z nabasano puško in zapazil za hlevom nekega človeka, o katerem je sumil, da je metal kamenje, Sprožil je takoj puško; krpglja je zadela posestnika Josipa Vidmarja v kolena in ga težko ranila. Odpeljali so ga takoj v deželno bolnico v Ljubljano, Tam, kjer ima mačka mlade. Tako je odgovoril predvčerajšnjem neki Dolenjec, ki se je pijan zavalil na travnik za domobransko vojašnico, ko ga je stražnik vprašal po stanovanju. Ker je stražnika končno še ozmerjal, se bo moral zagovarjati pred sodiščem. Sumljiv prodajalec oblek. Pretekli ponedeljek je prišel rudar Rudolf Medvešek iz Trojan v gostilno Franca Lajovica v Gradcu in ponujal gostom neko volneno žensko sukno. Her pa se je Medvešek zdel gostom preveč sumljiv, so poklicali orožnike, ki so Medveška takoj aretirali in izročili okrajnemu sodišču v Litiji. Predrzna tatvina. Te dni je bilo v Pulju bivajočemu krojaču Karlu Pri-plati na potu iz Mariboru do Ljubljane ukraden 50kronski bankovec. V Celju so aretirali pet hrvaških žepnih tatov, katere je policija izročila okrožnemu sodišču. Karambol. V sredo popoldne sta pod Rožnikom dva kolesarja tako močno trčila skupaj, da sta padla oba na tla in bila tudi lahko ranjena. Neznani junak z nožem. Preteklo nedeljo je užitninskega paznika Ivana Markoviča neznan napadalec napadel z nožem in ga z vso silo sunil v hrbet. Markoviča so morali odpeljati v deželno bolnico. S trga. Mesarji so dobili nalog, oskrbeti si na stojnicah nove table z natanko označenimi cenami mesa vseh kvalitet. Kdor se ne bo tej odredbi pokoril, bo kaznovan z globo. Po cenah na tarifi bo moral vsak mesar tudi meso prodajati. To bi bil en korak k našemu zanemarjenemu tržnemu redu. Seveda skrbita n. pr. Gradec in Zagreb poleg tega reda pa tudi še za to, da si mesarji ne smejo cen poljubno sami določevati. Kdaj bo svetnik g pl. Laschan to upeljal? Na Dunaju so pri polic, ravnateljstvu otvorili kurz za dresiranje policijskih psov. Udeleži se ga tudi organ ljubljanske policije. Bellevue na vrhu Golovca. Svoj .Razgled* na Golovcu je g. Iv. Anžič e pretekle dni že dogradil, Tudi pot j do njega že izpeljana. S tega restavracijskega poslopja je razgled na vse strani res vabljiv in poln užitka. Najdeno. Pred prilično enim letom sta se našla na postaji Št. Peter na Krasu v nekem kupeju druzega razreda sledeča dva predmeta: Zlata broša s 4 višnjevimi kamni in s 4 briljanti ter zlat prstan s smaragdom in 2 briljantoma. — Izgubitelj naj se oglasi pri c. kr. okrajnemu sodišča v Postojni. Popravek. V dopisu Od Sv. Križa pri Trstu se ima glasiti stavek na prvi strani, v četrti koloni, v enajsti vrsti od zgoraj tako-le: Znano je, da so Nemci potisnili Slovence od Donave pa doli do Maribora. Odbor društva »Slovenskih trgovskih potnikov* naznanja, da ima danes, v soboto ob 9. zvečer odboro-vo sejo v društvenih prostorih v ko-telu .Ilirija*. Sokol v Krškem priredi dne $• januarja prihodnjega leta veliko plesno veselico, na katero že danes vabi vse prijatelje Sokolstva. Vsa sosedna narodna društva se prosijo, naj se blagohotno ozirajo na to prireditev. Akad. tehn. društvo „Trlglav“ v Gradcu. Na I. rednem občnem zboru dne 11. t, m. za letošnji zimski tečaj novoizvoljeni odbor se je sestavil sledeče: Predsednik: cand. med. Josip Majcen; podpredsednik: cand. med. Franjo Stamol; tajnik: stud. phil. P*' vel Strmšek; blagajnik: stud. med. Vinko Marin; knjižničar: stud. iur.Milan Štamcar: gospodar: stud. iur. Anton Gruber; odb. namestnik: cand. geor. Franjo Šmid; revizorja: cand. iur. Josip Šmid, cand. med. Vladimir Vrečko. .Ideal*. Popoldanski spored prekaša vse dosedaj proizvajane slike. Posebno omenjamo zanimiAO dra«o .Stari oče* in prizor v barvah »For-farifla, čudežni piskač*. — Na večernem programu je znamenita detektin-ska drama v 4 delih .Princesa Car-touche, kraljica tatov*. — V torek krasna drama .Zvonar iz Motre Dame*. — Pripravlja se .Dr. Gar el Hama*, najboljša detektivska privlačnost te sezone. Strelski klub .Bur* otvori svojo XI. sezijo v soboto 18. t. m. v gostilni Drašček, Bohoričeve ulice 9 s prijaznim sodelovanjem šramel-kvarteta .Ljubljanski slavčki*. Gospode strelce se vabi, da se polnoštevilno udeleže tega večera. Italijansko-turška vojna. njene oblasti v Egiptu kakor bi ničes** ne videle, tako, da potujejo skoz* Egipt nemoteno cele karavane turski* oficirjev in arabskih prostovoljcev, ki nosijo sabo veliko orožja, streljivi, provijanta in denarja. Na afriškem bojišču pa vlada še vedno nekako premirje, ki si ga ne moremo nikakor razlagati Italijani so z velikim pompom oznanje; vali bližnji pohod italijanskih čet proti jugu, kakor hitro bo zbrano na bojišča dovolj vojaštva. No, tega vojaštva j« že zdavnaj dovolj, ali mesto, da general Caneva povel svoje čete pro sovražniku, pusti čepeti vojake za 0 ’ kopi okolu Tripolisa, kjer se m°raJ0 silno dolgočasiti, ker malih prask o katerih pride skoraj vsak dan, se vendar ne more imenovati vojevanje. General Caneva dobi lahko priimeK .Cunctator*, ker njegov način vojskovanja vzbuja mnenje, da hoče posnemati posnemati general Caneva slovečega Fabija Cunctatorja, ki se je dolgo izogibal vsake bitke s Hanibalom, končno pa je bil tepen. Primfr' jati se Caneva, seveda, ne more Fabijn Mednarodni položaj se ni čisto nič spremenil, vsaj zabeležiti ne moremo nobenega dogodka, iz katerega bi se moglo kaj takega sklepati. Velike sile se nahajajo radi nameravane italijanske vojne akcije v Egejskem morju v veliki zadregi, ali storile do sedaj še niso ničesar — vsaj široki javnosti o tem ni nič znanega — da bi to akcijo preprečile. Morda je katera od njih dala Italiji kak dober nasvet, ali ta se najbrže ni zmenila zanj ker prihajajo še vedno poročila, ki potrjujejo, da se nahaja Italijansko vojno bro-dovje v Egejskem morju, samo da še ni začelo z operacijami, o obsegu teh operacij italijanska vlada molči kot grob, kar je tudi umljivo, ker taki načrti se vedno skrbno prikrivajo. Turčija pOšilja v Tripolltanijo Vedno več oficirjev, ki se vozijo do Aleksandrije v Egiptu po morju, potem pa nadaljujejo po suhem. Anglija, ki izvršuje protektorat nad Egiptom, jim ne dela nobenih ovir in se delajo MALIJUSTEK , Biblija, znanost in cerkve. Spisal Jaroslav Palliardi. (Iz 24. zvezka knjižnice češke .Svobodne Misli*). (Konec.) Matevž, Marko in Luka niso bili navzoči pri Jezusovi smrti, in samo o Janezu beremo, da je bil pri Jezusovi smrti. V t. zv. Janezovem evangeliju pa ni niti besedice o omenjenih čudežnih dogodkih, ki so popisani v ostalih evangelijih. i Enako nezanesljive so tudi vesti o Jezusovem vstajenju. Strinjajo se slamo v tem, da so žene, ki so v nedeljo po križanju obiskale Jezusov grob, našle ta grob odprt in da v njem hi bilo Jezusovega trupla. Nikdo pa ne imenuje priče, ki bi bila vstajenje videla. — podrobnosti pa opisuje vsak evangelist drugače. Matevž pravi, da so židovski duhovni in farizeji zahtevali od Pilata, naj da Jezusov grob stražiti, da bi Jezusovi učenci ne ukradli po noči trupla in potem ne trdili, da je vstal od mrtvih. Na njih zahtevo so grob res stražili in zapečatili. Marko, Luka in Janez o tem ne vedo ničesar. Matevž pripoveduje dalje, da sta prišla zgodaj zjutraj, ko se je že svitalo, na prvi dan tedna, Marija Magdalena in druga Marija, da pogledata grob. Marko pravi, da so prišle Marija Magdalena, Marija Jakobova in Salome zjutraj v soboto, ko je solnce že izšlo. Luka pravi, da so Srišle h grobu Marija Magdalena, oana, Marija, mati Jakobova in nekatere druge z njimi (torej več žen). Janez pa pravi, da je prišla Marija Magdalena sama. — V Matevževem evangeliju beremo, da je bil po prihodu žen h grobu velik potres, da je angel stopil iz nebes, odvalil kamen, ki je zapiral vhod k grobu, sedel nanj, rekel ženam, da je Krist vstal od mrtvih in jim velel, naj to povedo učencem in jim naznanil, da je odšel v Galilejo, kjer ga bodo videle. Marko ne ve ničesar o potresu in niti o tem, da je prišel angel iz nebes. On pravi, da so obe Mariji in Salome našle kamen odvaljen in videle mladeniča v belem oblačilu, ki jim je naznanil vstajenje Jezusovo in jih je poslal v Galilejo. —■ Luka pa pravi, da so obiskovalke groba, ki jih je bilo veliko, videle ob grobu ava moža v krasnih oblačilih. — V XX. poglavju (1—10) Janezovega evangelija pa beremo: .In prvi dan tedna, pride Marija Magdalena zgodaj, ko je še tema bila, h grobu, in ugleda, da je kamen odvaljen od groba. Tedaj odbeži in pride k Simonu Petru in drugemu učencu, katerega je Jezus ljubil, in r če jima: Vzeli so gospoda iz groba in ne vemo, kam so ga položili. Tedaj je šel Peter in drugi učenec in prideta h grobu. Šla sta pa oba skupaj , in drugi učenec je hitreje šel nego Peter in prišel prvi h grobu. In sklonivši se ugleda povoje položene, ni pa šel notri. Tedaj je prišel tudi Simon Peter, za njim gredoč, in je šel v grob in je videl povoje položene; in prt, ki je bil na njegovi glavi, ni ležal z drugimi prti, nego je bil posebej zvit na enem kraju. Tedaj pride tudi drugi učenec, ki je bil prvi prišel h grobu; in je videl in veroval. Kajti nista še poznala pisma, da je imel Krist vstati od mrtvih. In odšla sta učenca spet k svojim. — Temu popolnoma nečudežnemu pripovedovanju bledi pripovedovanje, kako je Marija, ko je bila sama, v grobu zagledala dva angela v beli obleki, potem pa spet za seboj Jezusa, ki ga je najprej smatrala za vrtnarja. Če primerjamo vse te vesti o vstajenju, spoznamo, da druga drugi nasprotuje, in to velja tudi o tem, kar evangeliji pripovedujejo o prika zovanju Jezusa po vstajenju učencem. Teh vzajemno si nasprotujočih vesti nikakor ne moremo smatrati za zgodovinsko resnico, in ker drugega dokaza ni, tudi ni mogoče smatrati ču- dovitega vstajenja Jezusa iz Nazareta za resnični dogodek. * Stara pesem: Duhovščina, ki se izdaja za posredovalca med bogom in ljudmi in za edinega čuvaja resnice, ki jo je razodel bog, zasužnjuje in izsesava ljudstvo izrabljajoč njegovo nevednost in strah pred božjo kaznijo. Nastopi pa plemenit človek, ne-prijatelj laži, ki se mu smili tlačeno in zatirano ljudstvo, poučuje ga in tolaži, odkriva laž in nemoralnost teh, ki ga drže v duševni in telesni temi, in ko se ljudstvo začne prebujati in odpoveduje svojim zasužnjevalcem vero in pokorščino, ga razglašajo ti nepoklicani posredovalci med nebom in zemljo za sramotilce in škodljivce vere, in ko niti to ne pomaga, vzamejo na sebe masko čuvajev jevnega reda v državi, obdolžujejo prijatelje resnice veleizdaje, kličejo nadenj policijo, sodišča in rablje in izkušajo na vsak način iznebiti se nevarnega glasnika resnice. Posvetna oblast, posebno če ima slabo vest, rada uboga zločinske svetovalce, zapre v ječo, obsodi in ugonobi bojevnika za resnico. To se je zgodilo tudi Jezusu in mnogim drugim plemenitim ljudem pred njim in za njim. Dogodba, oproščena čudežnih priveskov poznejših dob, je sledeča: V dobi, ko so si delili vlado na. židovskim narodom židovski duhovn in pismarji z rimskimi namestniki. je nastopil mož iz ljudstva Jezus in je učil, da je vsebina pravega verstva dobro in nravno življenje, ne pa pobožne besede in izvrševanje cerkvenih obredov, nastopal je ostro proti židovski duhovščini, pismarjem in farizejem, obsojal mogočne zasužnjevalce ljudstva in se je obračal z ljubeznijo k revežem, zapuščenim in preziranim, ki jih je dvigal k sebi. To nastopanje mu je kmalu pridobilo ljubezen preprostega ljudstva, ki je v njem videl obljubljenega mesijo, ki je prišel, d* prepodi vse zasužnjevalce židovski., naroda. Duhovniki, pismarji in far‘z^L so kmalu spoznali, da je prorok nj vladi nad ljudstvom nevaren in so obdolžili, da se roga bogu, ker se izdaja za sina božjega. — Rimski namestnik Pilat pa se za to domnevano roganje bogu ni dosti brigal, in zat0 so židovski klerikalci obtožili Jezusa, da šunta ljudstvo, da se izdaja .za zidovskega kralja in so vpili: »Ce ga izpustiš, nisi cesarjev prijatelj, kajti vsak, ki se dela za kralja, nasprotuje cesarju I* (Jan. XIX 12.). In s tem so res Pilata pripravili do tega, da le obsodil Jezusa na smrt na križu. • Jezusov nauk je gotovo lep in Pj** menit, ali tudi drugi možje pred njim Cunctatorju, ker je tudi njegov položaj in njegova naloga drugačna, ali odlaša z bitko kot je to delal slavni Fa-bius in Italijani postajajo že nervozni, ker vsega tega ne morejo, ali nočejo razumeti. Nervozni postajajo še baje celo italijanski vojaki, ki se jim že preneumno zdi čepeti za obkopi okolu Tripolisa v sami vodi in čakati dneva, ko jih povede general Caneva proti jugu, ker se jim zdi vsaka vojna prijetnejša od takega čakanja. Lovorik si general Caneva gotovo ne pribori v Tripolitaniji ... Do kdaj bo trajalo to premirje? Nihče tega ne ve — najbrže niti general Caneva ne — in morda se celo spremeni mir, ki si ga tako želi Italija kot Turčija. Poroča se celo o nekem novem kom promisnem predlogu, po katerem bi Turčija odstopila Italiji Tripolitanijo, Italija bi pa odnehala od svoje zahteve po Cirenajki, ki bi ostala še nadalje v turških rokah. Da si želi Turčija res miru, se vidi še iz tega, da ne namerava izganjati Italijanov, kar pomeni, da je v Carigradu razpoloženje za mir zelo veliko. V naslednjem podajamo poročila a 11.000 sob, 22 dvorišč in velikanske zaklade. Katoliška cerkev ima v Avstriji nad 813 milijonov kron premoženja in nepremičnega posestva za več nego 300 milijonov kron. V cerkvah samih pa ima gospoda in oblastniki tega sveta prostore bližje oltarja. Pri svatbah jim igrajo na orgije, pri Pogrebih jim zvone z vsemi zvonovi. Revež je pa tudi v cerkvi zadaj. , Kje je tu krščanstvo ? Jezus ni in,el, kamor bi glavo položil, učil je **vščino in je dejal: »Ne zbirajte za-f'adovl* in »Moje kraljestvo ni od 8* svetal* * , Če preudarimo vse, kar je bilo \u napisano, pridemo do spoznanja, fla so nauki vseh cerkva v nasprotju ? ^anostjo in da je osobito nauk ,1 iške cerkve tudi v nasprotju z ' nauk°m Jezusovim. sl le osvoJU znanstveni » «Ak ,naior, za tega ni prostora I.S°K5 «rkvl, kdor pa hoče žl- Ava„„If.»^sko* kakor Je P,sano v evangelijih, ne more biti katoličan. Opera »Ksenija*. Na gledališkem listu današnje predstave se čita, da sta besedilo Parmove opere »spisala Fr. Goestl in Anton Funtek*. Resnici na ljubo bodi povedano tole: Pri tem besedilu sem prizadet samo toliko, da sem, ne vem že, pred koliko leti, na prošnjo skladateljevo v tehničnem oziru predelal posamezne verze. Z idejo in zasnovo nimam nobenega stika — V Ljubljani, dne 17. novembra 1911. A. Funtek. Poziv In Izjava. V javnosti kroži govorica, da mi je sezidala »Kranjska hranilnica* s svojim denarjem moj umetniški paviljon in da sem ji vsled tega obvezan. Ker se na podlagi te govorice in podobnih drugih neresnic podtikajo mojim umetniškim prizadevanjem nizkotni nagibi, pozivam raz-naševalce teh izmišljotin, da se jasno prikažejo in podprejo svoje obdol-žitve s točnimi dokazi; v nasprotnem slfičaju so obrekovalci! Ravnotako pozivam vse dotičnike, ki raznašajo o meni sumničenja: da sem pri c. kr. naučnem ministerstvu intrigiral proti nekemu tovarišu, da sem s pomočjo p. t. gospa Uršulink iskal protekcije pri c. kr. naučnem ministrstvu, da sem obletaval neko odlično osebo, kakor noCna vešča luč, naj jasno govore in podprejo svoje obdolžitve s točnimi dokazi, ker sicer so obrekovalci! Izjavljam dalje, da se bom branil z vsemi postavnimi sredstvi proti neresničnim govoricam, ki mi hočejo škodovati najsibo v moralnem ali v gmotnem oziru. Oni pa, ki so v zadnjem času razširjali o meni pismeno ali ustmeno različna zasramovanja, sumničenja in obrekovanja v netožijivi obliki, naj se zazdaj zadovoljijo z mojim zaničevanjem. — R. Jakopič. Najnovejša telefonska brzojavna poročila. in Poslanska zbornica. Dunaj, 17. novembra. Danes se je nadaljevala draginjska debata. Govorili so češki agrarec Jan Vacek, Poljak Rosner in krščanski socijalec Schraffl. Koncem seje je poslanec dr. Heilinger interpeliral predsednika o vesteh glede § 14. Protestiral je naj-odločnejše proti vsaki absolutistični vladi in izjavil, da bodo poslanci, ki imajo čut za ustavo z najskrajnejšimi sredstvi nastopili proti tem poskusom. Zahteval je tudi, da pridejo vse predloge poprej na dnevni red kakor de-legacijske volitve. Podpredsednik Per-nerstorfer je odgovoril Heilingerju, da bo predsedstvo delegacijsko vprašanje rešilo sporazumno s strankami. Nato je dr. Heilinger protestiral še proti škandaloznim napadom »Danzers Armeezeitung* na uradnike, nakar je bila seja zaključena. Rekonstrukcija kabineta! Dunaj, 17. novembra. Dosedanji finančni minister dr. Mayer odstopi v najkrajšem času Njegovim naslednikom bo imenovan dosedanji poljski minister rojak Zaleski, poljedeljski minister postane prof. Braf. Kakor se zatrjuje postane namestnik Zaleskega, to je poljski minister rojak ravnatelj, državnih železnic v Galiciji dr. Vrobel. StUrkgh je baje zadovoljen s to kandidaturo. Poljaki so sicer prvotno hoteli, da dobi to mesto kak poljski parlamentarec, toda StUrkgh se je odločno izjavil proti temu, ker hoče meti popolnoma uradniški kabinet. Pogajanja glede uradniške predloge. Dunaj, 17. novembra. Danes so se vršila po Stllrgkhu pogajanja glede uradniškega vprašanja. Uradniki zahtevajo, da reši zbornica uradniško predlogo takoj definitivno, in sicer ne samo s samimi provizoriji, ki stvari samo škodujejo. Ker pa se stranke še niso izjavile o rešitvi in pokritjih, se bodo pogajanja še nadaljevala. Kralj Peter v Parlzn. Pariz, 17. novembra. Kralj Peter je danes posetil pariški magistrat. Sprejeli so ga vsi občinski svetniki, ki so ga pozdravili kot prvaka hrabrega in slobodnega srbskega naroda. Kralj je prejel kot darilo dragocen bokal, na katerem sta naslikana Pariz in Srbija. Vest, da je kralj ponesrečil, je neresnična. Kralj se je na potu samo prehladil in se mu je zopet pojavila revmatična bolezen. ItaliJansko-tarSka vojna. Interpelacija Italijanskega atašeja na Dunaju. Drnaj, 17. novembra. Danes je italijanski vojni ataše na Dunaju interpeliral vojnega ministra glede avstrijske mobilizacije v Bosni in Hercegovini. Vojni minister je izjavil, da so vse te vesti brez vsake podlage. Italijansko brodovje pred Dardanelami. Dunaj, 17. novembra. »Agenzia Stefani* poroča, da je vest, da je italijansko brodovje že pričelo z bombardiranjem Dardanel, neresnična. Dar- danele in Bospor so Turki naravnost izvrstno utrdili. Še pred par dnevi so došle v Carigrad tri baterije Kruppovih topov, katere so takoj instalirali. Lastnik, glavni in odgovorni urednik HIIm Plat. Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani Mali oglasi. Meblorana mesečna soba se tako] odda. Kje, pove „Prva anončna pisžrna". 706 2-1 Stanovanje, velika soba, kuhinja, dve shrambi, drvarnica, pralnica, postrešje ter kos zemlje se odda za februar, eventualno proda hiša. Rožna dolina št. 263, cesta III. 682/3-2 Sprrjme se Šivilja in učenka. Dunajska cesta št. 11. Jako dober pta< ino in citre se ceno proda. Radeckega cesta št. 2. I. nad. 707/1—1 Dojilja želi službe takoj, ali čez par tednov Ponudbe: .Dojilja* poštno ležeče Begunje, Gorenjsko. 709/1—1 KORESPONDENCA. Gosplca z belim klobukom na kolodvoru, se prosi naznaniti, če je dopisovanje dovoljeno in kam pod štev. istega dneva poštno ležeče Ljubljana. 708/1-1 FR. P ZAJEC optični zarod Ljubljana, Stari trg št. 9. Cenike poSIIJam zastonj In poitn ne prosto. Izjava. Podpisana Ana Bučar, delavčeva žena v Zeleni jami preklicujem in obžalujem vse, s čemur sem dne 11. novembra 1911 žalila Suzano Bregar, zasebnico v Zeleni jami. p625 Ana Bučar. Proda se zaradi družinskih razmer dobro idoča trgovina v prometnem kraju. P 613 Natančneje v »Prvi anončni pisarni", Frančiškanska ulica 8. Mlad gospod vešč latinskega jezika, ki bi imel veselje poučevat in nadzorovat tri dečke v starosti 9, 10 in 11 let se išče. Ima prosto stanovanje, hrano in vso postrežbo. Plača po dogovoru. Natančneje v »Prvi anončni pisarni". P 624 Najboljše in najcenejše so na roko kovane verige. Naročajte svoja naročila n. pr. vsake vrste na roho izdelane verige, zapone, okovja za komate ter druzega železna-tega blaga naj si bode po vzorcih ali risbah naravnost pri izdelovalcu Petru Kavčniku verižnem kovaču na Viču štev. 55. pri valjčnem mlinu Edvard Mesesnela. p 624 Cene nizke! Postrežba točna Božične in novoletne ter sploh vse vrste razglednice, reklamne koledarje in tiskovine dobite najceneje pri L. Pevaleku v Ljubljani Židovska ulica št. 4. Novo urarsko podjetje Velika zaloga vseh vrst ur, zlatnine, srebrnine, juvelov, šival, strojev (Pfaff), muzikalnih instrumentov, gramofonov s ploščami in iglami. Najfinejše, najcenejše kvalitete. Popravila vseh vrst ur itd. solidno, točno in ceno. Cenik gratis in Iranko. — Se priporoča P 620 JOSIP HEFERLE, Sodna ulica 3. Dobro idoča, več let obstoječa trgovina se odda v najem Poizve se P 618 takoj ali z majem, eventuelno se proda tudi hiša iz proste roke. pri lastniku: Kapiteljska ulica št. 7, I. nadstr. Dobro mo računali in prav izvolili, da obiskujemo laško kuhinjo ki je po dobri kuhinji, in pristni kapljici ter točni postrežbi znana širom Ljubljane. Priporočamo jo tudi Vam! Obiskovalci. Vfc;,,. ... FRAN MEDIC čevljarski mojster v Ljubljani. Zaloga in prodajalna Prešernova ul. 48. Lastna delavnica Elizabetna cesta 5. Največja zaloga moških, damskih in otročjih čevljev domačega in tovarniškega izdelka, zaloga dijaških in sokolskih telovadnih čevljev. — Popravila se elegantno in ceno izvršujejo. : Postrežba točna in solidna. : — Naj nižje cene. 11 Velika zaloga pohištva in tapetniškega blaga FR. KAPUS Marije Terezije cesta 11. (Kolizej.) Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne in gosposke sobe. Divane, oto-mane, žimnice, modroce iz morske trave, zmednice na peresih, podobe, zrcala, otročje vozičke ter kuhinjsko pohištvo. Sprejema se tudi oprema hotelov. Zmerne cene. Izdelki solidni. Svilnato blago baržuni, pliši, tenčice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, Jabots, šerpe, damski ovratniki, kravate, svilnati in barlunasti trakovi, pozamentrija, porte, inore, tesice, dišave, mila i. t. d., vedno najnovejše v največji izbiri. Modna trgovina P. Magdič Ljubljana, nasproti glavne pošte. * (I POZOR! POZOR! Primorska klet Valvazorjev trg štev. 4. Zajamčeno pristna primorska vina kakor: rihen-berška, vipavska. Rebula, Teran, „Opolo" i. dr. pol litra 36, 40, 44, 48 vin. Točenje tudi čez ulico. P 622 Sprejemajo se tudi naročila od 56 litrov naprej. — Zajamčeno pristni „Tropin“ v :: steklenicah. : : POZOR! POZOR! * M :: Ecman »Ljubimca beneška bo kmalu končan in potem pričnemo takoj priobčevati nov, ravnotako zanimiv roman, na kar že sedaj opozarjamo vse cenjene čitatelje „Jutra*. Kmetska posojilnica A}l °/ ljubljanske okolice r. z. z n. z. /O /O v Ljubljani, obrestuje hranilne vloge po ML I I brez vsakršnega odbitka. brez vsakršnega odbitka. Stanje hranilnih vlog: dvajset milijonov. Popolnoma varno naložen denar. Rezervni zaklad: nad pol milijona. tx@roTrizi.8i A. LUKIČ, Ljubljana Pred Škofjo žter. 19 priporoča svojo velikansko zalogo izgotovljenih oblek po najnovejšem kroju za gospode, dečke in otroka. Nojnovej&e v konfekciji za dame in deklice. Solidna ia točna postrežba. Najnižje ceaa. Trgovec ali obrtnik s prakso za večje tovarniško podjetje. Ponudbe pod .Kontoristinja* na »Prvo anončno pisarno*. P 617 mora, iko hoče napredovati, opozarjati občinstvo na svojo trgovino. Reklama je duša vsakega podjetja in vsak trgovec ali obrtnik, samo v svoji ulici, ampak hoče dobiti odjemalce iz vseh delov mesta in tudi z dežele, bo inseriral v,Jutru4 ki se čita in je priljubljeno povsod po Slovenskem. vseh W W'pasem razpošilja v izbrano krasnih čistokrvnih eksemplarih FR. SEVCIK PRAGA, Klamovka 25, —— Ceniki gfatis In franko. -■ — Krojaški salon za gospode P614 Ivana Magdiča v Ljubljani, Miklošičeva cesta štev. 10 priporoča v idočl sezoni moderno angleško blago. Židovska ulica št. 7 priporoča svojo veliko zalogo najbojših pušk in samokresov najnovejšega zistema, kakor tudi municijo in vse druge lovske priprave po najnižjih cenah. Zaloga potrebščin za ribji lov. Popravila se izvršujejo točno. 1 1 Cenovnlki na zahtevanje zastonj ln poštnine prosto. ■■■— —■ po 5, 7, 9 In 12 K. — Barva za lase in brado »Neril* od dr. Drallea v steklenicah po 2 in 4 K. — Lasne podlage in mrežice vse vrste. — Lasulje, brade, šminke i. t. d. za gledališča. — Šminke in puder za ulico, vse po jako zmernih cenah priporoča Štefan Strmoli, Ljubljana Pod Trančo št. 1 (zraven čevljar, mostu) izdelovalnica za vsa lasna dela. Dobil sem pod polovično ceno veliko partijo sfaj dolgih krasnih raglanov za dame, katere tudi pod isto ceno oddam. Komad od K 4© stane samo K !©■ ^ O. BERNATOVIči Ljubljana, Mestni trg 5 % Ogromna zaloga izgotovljenih oblek, raglanov, ^ površnikov ter zimskih sukenj za gosp. in dečke. m m m Za večje tovarniško podjetje se išče vesten in zanesljiv Ponudbe pod »Poslovodja* na »Prvo anončno pisarno*, Frančiškanska ulica 8. P616 Jadranska banka fllijalka v Ljubljani 6alan»m#»y> •ulica, žterv. 7 (jieuBpieti g&Krraal po&tS). * Kupuj« in prodaja: .Vloge na knjižice Eskomptoje IMH »MlfUfc mammm dl 4htI 4n 4. 4nmMgi, dtrrlg. tal BrirtM.- ZwiwT«i»).TOifcii.a pilmltali. Malct, are*k* ML. - Valut* ln itvbtL - Rentni davek pi«N* banka lz rrajag«. papirjev proti komi isguM. — Revizija Inkama r~niajeai na mdnertne papirja la Maf* UM»« Ra letati in žiro račun po dogovor«. —Ml ttdL fcroaplnfeno. — BtavfcaJ krediti. — Ba—>»ar> lavnih akiadiMk Tfcvakna svana s Amerika. krediti. - Borna naročila. Frtmese k vsem žreba^na AkredetivL Inkaso, Ostrata t Ti**ml SB^Jatnlea. Fllijalka f Opatiji.