Leto XIV.
Hrastnik, 1. 11. 1978
Št. 11
Uredniški odbor: Rački Viktor — predsednik, Kapelar Albert, Gornik Slavko, Baurheim Pavle, Zaletel Adi, dipl. ing. DakonoviČ Ivan, Bez-govšek Anton, Kobal Milica, Ger-hard Jože. — Odbor ža informiranje: Zaletel Adi predsednik, Petrič Vili, Greben .Krista, Zorc _Mi^ ro II., Cigler Janez, Habjan Gize-la, Kirhmajer Rudi, Rački Viktor, Bezgovšek Anton.||p|| Odgovorni urednik: Gerhard Jože. — Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. Izhaja vsakega 5. v mesecu. Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. 814-622 — interno 63. Tisk in klišeji AERO, kemična, grafična in papirna industrija Celje.
Slovesna počastitev jubilejev
V soboto, dne 1. oktobra 1978 je bila na ploščadi pred Steklarno Hrastnik slovesna proslava ob počastitvi dveh pomembnih
Marjan Orožen je imel slavnostni govor ob 50. obletnici stavke steklarjev Jugoslavije in 42-letnici mladinske stavke
jubilejev jugoslovanskih steklarjev — 50-letnice stavke steklarjev in 42-letnice mladinske stavke.
Na proslavi so bili zbrani mnogi udeleženci stavke in nekdanji, steklarji, predstavniki jugoslovanskih steklarn, delavci Steklarne Hrastnik in ostali občani Hrastnika ter predstavniki druž-
benopolitičnih organizacij. V svoji sredi smo lahko pozdravili tudi naše goste: tov. Lidijo Šent-jurc, tov. Sergeja Kraigherja, tov. Miha Marinka, tov. Marjana Orožna in druge.
S slavnostnega zbora je bilo poslano tudi pozdravno pismo predsedniku Titu.
V kulturnem programu je na proslavi poleg moškega pevskega zbora Svobode II, recitatorjev in predstavnika glasbene šole ter godbe na pihala Svobode II, sodelovala s svojim programom tudi godba na pihala Steklarne Boris Kidrič iz Rogaške Slatine.
Slavnosini govornik, tovariš Marjan Orožen pa je spregovoril:
Tovarišice, tovariši, steklarji, spoštovani gostje!
Zbrali smo se na tem svečanem zborovanju, da obeležimo 50-letnico velike stavke slovenskih in jugoslovanskih steklarjev.
Vsem, ki ste danes prišli v steklarno Hrastnik, še posebej pa tistim, ki ste sodelovali v tej pomembni akciji proletarske enotnosti in odločnosti leta 1928 naj velja tovariški pozdrav, ki ga prinašam v imenu Predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije.
Generalni štrajk steklarjev velikega Abelovega steklarskega koncerna, je bil odgovor združenih delavcev na poizkus, da še kapitalistično gospodarstvo rešuje iz splošne krize s pritiskom na delavske mezde, s splošnim poslabšanjem položaja delavca.
Udeleženci proslave v Hrastniku med igranjem internacionale
O tem je »Enotnost« meseca julija 1927 pisala takole: »V ple-tilnici balonov delajo 14—16 ur dnevno, zaslužek je zelo nizek. Že itak nizke mezde želijo znižati za 10—15 °/o. Ne da se živeti. Mladoletniki delajo ponoči. Ukinjajo dopuste, priganjajo k delu. Vsi v vrste revolucionarnih delavcev. Širimo glasilo »Enotnost«. Delu čast in oblast«!
V takih pogojih je v steklarski industriji takratne Jugoslavije prišlo do velike koncentracije kapitala, ki naj bi privedla do znižanja proizvodnih stroškov,
v delavskem gibanju, ki je dalo nekaj že prekaljenih komunističnih aktivistov in borcev, med njimi takratnega sekretarja okrožnega komiteja za Zasavje Jožeta Baura.
Vodilna in revolucionarna vloga KP je prišla do izraza zlasti v odločilnem trenutku stavke, ko je pod vplivom Čobalovih socialdemokratov prišlo do kolebanj v Rogaški Slatini, kjer se je sindikalna podružnica odločila nadaljevati z delom. PK KP za Slovenijo je takrat zadolžil partijsko organizacijo Zagorje, da pošlje
Na proslavi 50. obletnice stavke steklarjev so bili med drugimi tudi Miha Marinko, Lidija Šentjurc, Sergej Kraigher, Jože Bauer in drugi
okrepila konkurenčno moč in povečala kapitalistični dobiček.
Kapitalistični lastniki so se kot prvo lotili uvajanja enotnega tarifnega sistema. Z njim naj bi se znižal zaslužek paračinskih steklarjev, ki je bil za okrog 20 % višji kot v ostalih steklarnah. Zavedajoč se, da se temu pritisku lahko uprejo le združeni fin enotni, je na poziv paračinskih steklarjev skupna konferenca delegatov steklarskih delavcev v Zagorju in Hrastniku izglasovala generalni štrajk steklarskih delavcev Jugoslavije, katerega cilj je bil zlasti:
—	ne sme se znižati zaslužek paračinslci msteklarjem;
—	zaslužek delavcev v ostalih steklarnah se mora izenačiti s paračinskimi.
Na tej osnovi je bila ustvarjena enotna fronta slovenskih in srbskih steklarjev. V tej bitki s kapitalom so odigrali vodilno vlogo hrastniški steklarji, ki - so imeli za seboj naj večje izkušnje
svojega člana, predsednika stavkovnega odbora, da gre v Rogaško in to prepreči, kar mu je tudi uspelo. Enotnost stavkovnega gibanja je bila očuvana.
In ravno tej razredni enotnosti, ki je bila ustvarjena, gre zasluga, da so steklarji v najtežjih pogojih, v bedi in pomanjkanju vzdržali več mesecev, da je po štirih mesecih steklarski proletariat širom Jugoslavije začasno slavil svojo zmago. Pokazalo se je, da mora delavski razred če hoče biti Uspešen kapitalistični koncentraciji zoperstaviti svoje najmočnejše razredno orožje — splošni oziroma generalni štrajk.
Ena od revolucionarnih pridobitev tega štrajfca je prav gotovo tudi ukinitev patriarhalne metode, da steklarski mojster izplačuje pomočnika in odnašalca. Kapitalistični sistem se je te metode posluževal, da bi z njo razbijal notranjo enotnost delavcev ene tovarne. Z njeno ukinitvijo (Nadaljevanjema 2. strani)
Slovesna počastitev jubilejev
(Nadaljevanje s 1. strani)	je bila dosežena šele v narodno-
je bil odpravljen vir, ki je pora- osvobodilnem boju ko se je proti zal tki. delavsko aristokracijo izkoriščanju in zatiranju dvignil kot socialno bazo reformizma ih k socialistični revoluciji celoten kuhanja revolucionarne ostrine delavski razred, združen z drugi-
1» >.,o»/*•*•: WI
Godbeniki vseh steklarn na proslavi v Hrastniku
razrednega boja. S tem so bili tudi mlajši delavci v načelu postavljeni v enak položaj mezdnega delavca, kar pa seveda še ni pomenilo, da se je njihov položaj tudi dejansko spremenil. To potrjujejo mnogi zgodovinski dokumenti, še posebej pa tki. mladinski štrajk pod vodstvom napredne mladine in SKOJ v letu 1936 kot odgovor na poskus, da se sedaj mladi delavci izkoristijo kot sredstvo pritiska nasproti starejšemu delavstvu.
Ko danes kot samoupravljalci in gospodarji nad sredstvi in delom. analiziramo in ocenjujemo to veliko in pomembno razredno akcijo jugoslovanskih steklarjev, moramo seveda ugotoviti, da je generalni štrajk sicer delno izboljšal položaj steklarskega delavstva, toda osnovnega položaja delavca kot mezdnega delavca ni v ničemer spremenil niti olajšal. V mnogočem pa je prispeval h Krepitvi zavesti, da mora biti osvoboditev dela delo delavskega razreda samega.
Osvoboditev mezdnega suženjstva in z njo tudi nacionalnega,
mi ljudskimi sloji v okviru OF slovenskega naroda, pod vod-. stvom naše slavne komunistične partije in tovariša Tita. S tem in z uvedbo delavskega samoupravljanja leta 1950, ko so delavci prevzeli proizvajalna sredstva in upravljanje z njimi v svoje roke, je bila ustvarjena osnova, za končno in dokončno osvoboditev dela.
Tovarišice in tovariši!
V tridesetih letih povojnega razvoja in graditve samoupravljanja smo ustvarili trdno podlago za naš jutrišnji dan. V graditev te podlage so prispevali velik delež ravno delavci takšnih kolektivov, kot je steklarski, ki so odvajali znatna sredstva za obnovo in industrializacijo socialistične domovine. To je še bolj utrdilo in poglobilo povezanost našega naroda in delavskega razreda z drugimi jugoslovanskimi narodi ter celotnim jugoslovanskim delavskim razredom, že potrjeno v predvojnem delavskem gibanju in ljudski revoluciji.
Cilji in vrednote tega gibanja, NOB in naše revolucije so vtkane v vsa naša današnja prizadevanja in dosežke. Naša dolžnost je, da jih poglabljamo, utrjujemo in prenašamo na nove rodove. V sistemu socialističnega samoupravljanja ni več nikomur potrebno, da se s silo bori za. svoje pravice, prav tako pa jih nihče ne more ne jemati, ne omejevati.
Delavski razred je prevzel svojo usodo v svoje roke. Kroji si jo z svojim delom v TOZD, s smotrnim gospodarjenjem, z borbo za nenehno rast lastne in celotne družbene produktivnosti dela, v povezavi z drugimi TOZD, v okviru delovnih in sestavljenih organizacijah združenega dela, s samoupravnim planiranjem in sporazumevanjem o socialnoekonomskih ciljih razvoja in smotr-' ni delitvi dela ter celotnega ustvarjenega dohodka.
Kroji si jo v samoupravnih interesnih skupnostih na vseh področjih združenega dela v krajevnih skupnostih in delegacijah od občine do republike in federacije.
Z zakonom o združenem delu, ki stopa dokončno v veljavo je
bil v: naših pogojih odkrit in najden tisti organizacijski in pravni okvir, ki vsakemu zagotavlja pravico in možnost, da razpolaga z. rezultati svojega dela, tako tistega, ki je potreben za osebne, tekoče potrebe, kakor tudi tistega, ki je potreben za razvoj, reprodukcijo, varnost in obrambo družbe kot celote, ter socialno varnost po načelu solidarnosti in vzajemnosti.
Ustvarjeni dohodek v vseh oblikah njegqvega povezovanja- in združevanja na samoupravnih osnovah vse bolj postaja tista osnovna vez, ki združuje, ne le kolektive, ampak tudi DPS, narode in narodnosti med seboj. Odnosi na temelju združevanja in medsebojna dohodkovna povezanost, so tisti cement, ki utrjuje, doseženo stopnjo politične enotnosti in enotno izražene politične volje naših narodov in narodnosti, da živijo skupaj pobrateni v naši jugoslovanski socialistični skupnosti — odprti v svet in po-
vezani z vsemi naprednimi silami današnjega- sveta.
Bili bi seveda idealisti, če bi trdili, da smo načela zakona o združenem delu že uresničili, ali pa da bo to potekalo samo od sebe, brez odporov, nerazumevanja, takšnega ali. drugačnega izkrivljanja. Treba je računati s tem, da pogoji za njegovo uresničevanje niso, enaki v vseh kolektivih in na vseh področjih. Mnogo je še subjektivnih pa tudi objektivnih ovir.
Z njimi se morajo vsakodnevno spopadati skupaj z vsemi delavci, komunisti v sindikalni, mladinski in drugih organizacijah, v socialistični zvezi, samoupravnih organih in delegatskih skupščinah.	,
Nenehno moramo sebi ter odgovornim . poslovodnim, izvršnim in drugim organom postavljati vprašanje: do kam smo prišli, kako se uresničujejo postavljeni socialnoekonomski. cilji, zakaj zastoji in omahovanje, zakaj in odkod razlike v produktivnosti dela, zakaj razlike v osebnih dohodkih ob sorazmerno enakem delu itd.
Borba proti ostankom starih mezdnih odnosov bo uspešna le,
če bo konkretna, naravnana na prave izvore1 in nosilce, pa naj se kažejo v uravnijovskih težnjah, v tehnokratsko-birokratski obli--ki omejevanja delavca pri razpolaganju in odločanju o svojem živem in minulem delu. Odločno se moramo zoperstavljati poskusom, da se pravo bistvo in pravi pomen, minulega dela pred delavci skuša prikrivati in maličiti na razne načine.
Uresničevanje zakona o združenem delu je tesno in neločljivo povezano z dobrim gospodarjenjem, z borbo za stabilizacijo', za večji dohodek na osnovi nenehne rasti produktivnosti dela. To mora biti tudi izhodišče sistema delitve osebnih dohodkov, skozi katerega se kaže pripravljenost in volja posameznikov do dela, gospodarjenja s sredstvi, skratka polna odgovornost za upravljanje in vodenje vseh tokov družbene reprodukcije.
Stabilizacija gospodarskih gibanj pomeni usklajevati stopnjo
Med izvajanjem kulturnega programa na proslavi v Hrastniku
SE M ¡¡¡g	«MR	*	mmm
|l|f|	mm	rf,j *	. i ■
Si wiÉ	^ v,, - ^	¿*¡lEÉÉtSmu* ■■1	Sík© • mmm sm m
	Cafi 4| -		9 m ¿¡jkg
		d1*#' 111B Sm	¡¡g! i
¡|f§¡	BilIPS		
		i ¡¡¡j gg ¡1	
			
			
Na proslavi so sodelovali tudi pevci Steklarne Hrastnik
Gre torej za pravilno pojmovanje vloge zavestnih in organiziranih socialističnih Sil znotraj sistema samega. Res je, da so . za nami časi, ko se je mislilo, da bo samoupravni sistem , (a to velja tudi za delegatski) sam po sebi in sam od sebe sprejemal pravilne in socialistične rešitve. Res pa je tudi, da tega spoja med politično akcijo in odločanjem povsod še nismo razvili.
gospodarske rasti in potrošnje, z doseženim dohodkom na vseh ravneh. Trenutna gibanja kažejo, da smo v tem pogledu ponovno nekoliko zaostali. Kakor, da so naša prizadevanja popustila, kakor da to ni naloga mojega ko-
propagandista interesov delavskega razreda, niti na pozicijah odločanja mimo in v imenu delavcev oziroma celokupnega samoupravnega političnega sistema. Člani Zveze komunistov v vseh samoupravnih organih in
ne zavesti in enotnosti vprašanje učinkovitosti delovanja subjektivnih sil v sistemu samoupravljanja na vseh ravneh, pri reševanju konkretnih vprašanj in primerov, ki motijo delovne ljudi ali celo vzbujajo nerazpolože-nje, negotovost ali apatičnost in neangažiranost.
Tovarišica Lidija Šeni jure si v spremstvu direktorja DO dipl. pravnika Braneta Milinoviča in predsednika DS Janeza Ciglerja ogleduje
obrat TOZD-I1
lektiva, ampak drugih, kakor da to ni naloga moje družbenopolitične skupnosti, ampak drugih. Zato imamo nove pritiske na cene, stopnja inflacije prekoračuje dogovorjeni okvir, v razširjeni reprodukciji prevladujejo in ,se celo: krepijo kreditni, odnosi, odnosi med proizvodnjo in trgovino še ne potekajo na novih osnovah, imamo prekomerno zaposlovanje, ob nespoštovanju dogovorjenih minimalnih standardov življenjskih in kulturnih pogojev delavcev, ki prihajajo na delo iz manj razvitih področij v razvitejša. Nismo še odpravili žarišča izgub gospodarska struktura se prepočasi spreminja irr z. njo pogoji pridobivanja dohodka.
'To so življenjska vprašanja, ki morajo biti nenehno na dnevnem redu vsakega kolektiva in vsake družbenopolitične skupnosti. O n ujnosti ■ njihovega hitrejšega, in učinkovitej šega ; .reševanja smo . nedavno; razpravljali na. seminarjih, ki jih je- organizirala Zveza komunistov za. sekretarje komitejev in medobčinskih svetov. Njihova rdeča nit je bila, da od tega in od obnašanja posameznih delovnih organizacij in samoupravnih skupnosti, DPS ter njihovih organov uprave y veliki meri zavisi kakšno je razpoloženje ljudi, kakšne so:splošne politične razmere v naši družbi. To so vprašanja, o I katerih bodo spregovorili tudi delegati na predstoječem mladinskem in sindikalnem • kongresu. Ugotovili smo, da mnogo tega še nepremaganega zla tiči v brezbrižnosti, samozadovoljstvu, zapiranju in subjektivni nepripravljenosti za uresničitev samoupravnega sistema družbenega planiranja, slonečega na Sporazumevanju in dogovarjanju ter nespoštovanju in izvrševanju tako dogovorjenega.
Zveza komunistov je.nappveda-la odločen boj praksi, da se izvrševanje dogovorjenega skuša blokirati z odpiranjem nove razprave takrat, • ko nastopi trenutek, da je neka objektivna ali subjektivna nasprotja treba premagati, ko- je potrebno prevzeti nase samoupravno odgovornost in razumljivo tudi posledice,
V tem boju ne more Zveza komunistov biti niti le na pozicijah
skupnosti pa moramo biti nosilci aktivnosti, da bo celoten naš sistem deloval učinkovito in odgovorno. Naša družbena skupnost je danes, kljub spremljajočim slabostim enotna,- trdna in varna;, kakor malokatera v svetu. To ji prinaša velik ugled in velik vpliv na reševanje spornih vprašanj ter graditev novih odnosov med narodi in državami. Mimo
Za večino, od teh konkretnih vprašanj imamo ustrezne sistemske, vsebinske in organizacijske rešitve, za nekatera pa so odgovori pred natni. Te dni prihaja v javno razpravo predlog novega zakona o osnovah svobodne menjave dela. S tem zakonom želimo spodrezati korenine teženj, ki so cesto tudi pod parolo solidarnosti v bistvu krepile vlogo in moč posameznih centrov odločanja v imenu delavcev. Zakon je pot, katera nas mora pripeljati do tega, da bodo delavci TOZD v občini dejansko odločali o obsegu in kvaliteti tki. družbenih dejavnosti kot delu združenega dela in nosilcu razvoja, To ne pomeni, da smo proti solidarnosti, toda solidarnost mora biti element stimulacije in stabilizacije
■ Nastop združenih godb Rogaške Slatine in Steklarne Hrastnik
tega vpliva, ne morejo -niti naj-; večji in ekonomsko ter, vojaško najmočnejši. Podlaga temu je sa-moupravljapje, sistem socialistične demokracije, vodilna in povezovalna vloga Zveze komunistov in. drugih zavestnih- socialističnih sel, rešeno, nacionalno vprašanje na osnovi suverenosti ter enakopravnosti narodov in narodnosti.
Zato lahko rečemo, da j e osnovni problem ustvarjanja še monolitnejše': družbe, socialistih-
— osvobojena uravnilovskih teženj ali teženj po odločanju o dohodku, ki ga ustvarjajo drugi.
Uveljavljanje osnov svobodne menjave dela bo nedvomno zahtevalo močno idejnopolitično akcijo v okviru sindikatov in socialistične-zveze. S tem zakonom se bodo zagotovo bolj odprla tudi pota za reformo sistema izobraževanja' v smislu njegove notranje, funkcionalne povezanosti, možnosti za študij iz dela in ob
Predsednik IOS Edi Volf and otvarja razstavo steklarstva
delu, v smislu njegove povezanosti s kadrovskimi potrebami lastnega in ostalih delov združenega dela.
Nič manj pa nam takšna akcija ni potrebna na področju stanovanjskega gospodarstva, kjer samoupravnih odnosov še nismo v celoti uveljavili. Ekonomske stanarine ob naložbah iz dohodka TOZD in sistemu solidarnosti, o čemer zadnje čase veliko govorimo in pišemo, so vzvodi ih pogoj, da do tega pridemo, Stanovanjski fond predstavlja o-gromno družbeno bogastvo, njegova nadaljnja rast pa je poleg osebnih dohodkov eden osnovnih elementov socialne varnosti delavca in ob angažiranju ljudi zumljivo ob angažiranju tudi njegovih lastnih sredstev in dela.
Vsa ta in druga vprašanja položaja delovnega človeka in njegove perspektive bodo končno morala najti svoje mesto v novih družbenih planih, ki jih pripravljamo. Da pa bi resnično našla svoje mesto, bo treba temeljito menjati naš odnos do plana in planiranja. Plan v naših samoupravnih pogojih ne more biti le zbir številk, ampak mora izraziti celoten splet odnosov, ki nastajajo v TOZD, med njimi in KS, v celotnem združenem delu in družbenopolitičnih skupnostih.
Zato predlogi planov ne morejo nastajati v strokovnih službah in kabinetih, ampak na podlagi širokih razprav o • socialno-eko-nomskih ciljih, ki si jih postavljamo; o dohodku, njegovem pridobivanju in združevanju na temelju zakona o združenem delu drugih zakonov, sporazumov in dogovorov.
Le usklajenost družbenih planov TOZD in drugih skupnosti v okviru družbenopolitičnih skupnosti, bo zagotavljala, da bodo novi : skupni cilji jasno začrtani ih tudi uresničeni. S tem pa bomo premagali preostale ostanke liberalističnih pojmovanj blagov-no-tržnih odnosov ter uspešneje obvladovali njihovo stihij no delovanje v naši družbi.
Tovarišice in tovariši! -
Teh nekaj misli sem povedal, ne zato, ker jih ne bi poznali, temveč zato, ker sem z njimi'želel podčrtati tisto ogromno razliko med položajem, v katerem je delavec danes in tistim, v katerem se je nahajal pred- 50 leti, ko se je v borbi proti kapitalističnemu izkoriščanju moral posluževati skrajnih sredstev materialne, moralne in politične prisile.
Hrastniški, slovenski in jugoslovanski steklarji so lahko ponosni na doseženo.- Prepričan sem, da. bodo tako-kot dosedaj tudi v bodoče sledili svetlemu zgledu svojih predhodnikov -v prizadevanjih, da bo naš jutrišnji dan še svetlejši, še bogatejši, da bodo naši koraki v socializem po samoupravni poti še enotnejši, smelejši in trdnejši.
Navzočim je • Spregovoril tudi predsednik delavskega sveta delovne organizacije Steklarne Hrastnik tov. Ciglar Janez:
Tovarišice iri tovariši dovolite mi, da izkoristim današnjo priložnost in yas v imenu delavskega šVeta Steklarne Hrastnik prisrčno pozdravim v naši sredini. Na današnjo slovesnost smo se zbrali, da počastimo spomin na stavko jugoslovanskih steklarjev (Nadaljevanje na 4. strani)
Cigler Janez predsednik DS Steklarne Hrastnik je imel priložnostni govor ob 50. obletnici stavke steklarjev
(Nadaljevanje s 3. strani)
in da damo priznanje vsem naprednim silam, ki so v, tej stavki sodelovale z osnovnim namenom, da zagotovijo delavcem boljše delovne in življenjske pogoje. O tem kako uspešna je bila stavka in kaj je pomenila za delavsko gibanje v Jugoslaviji in posebej v naših krajih smo že slišali. Boj za boljše življenjske in delovne pogoje, ki se je pričel pred mnogimi leti se je nadaljeval zlasti v času revolucije jugoslovanskih narodov, ki so stopili v odločen: boj z okupatorjem in domačimi izdajalci v letu 1941. Steklarji in vsi drugi delovni ljudje smo po končani narodnoosvobodilni borbi pričeli z obnovo našega celotnega gospodarstva, obenem s stališči in s programom zveze komunistov Jugoslavije spreminjati tudi medsebojne odnose ter graditi samoupravno socialistično družbo. V teh naporih šo vsekakor prispevali ustrezen delež tudi delavci Steklarne Hrastnik, ki je danes najmočnejši kolektiv v občini in v njem združuje svoje delo preko 1600 delavcev. Delovna organizacija je v samoupravnem pogledu organizirana tako, da je. v njej združenih pet temeljnih organizacij združenega dela in delovna skupnost skupnih služb. Celotni prihodek našega kolektiva v letu 1977 je znašal 47 milijard, v letu 1978 pa planiramo, da bo ta višji in da bo znašal 52 starih milijard. Posebej želim opozoriti na to, da je Steklarna Hrastnik med največjimi izvozniki, zlasti na konvertibilno področje, na področju Zasavja. Predvidevamo, da bomo v letošnjem letu izvozili za okoli šest milijonov dolarjev različnih izdelkov. Iz navedenih podatkov izhaja, da je gospodarjenje v letošnjem letu na zadovoljivi ravni, čeprav ni dolgo tega, ko je celoten kolektiv Steklarne doživljal težke čase, ko je bilo zaključeno poslovno leto 1976 z dokaj visoko izgubo. Zavzetost delavcev za izboljšanje stanja je prispevala k temu, da smo po sprejetem sanacijskem programu začeli gospodariti mnogo bolje in, da smo z ustreznimi posojili in sanacijskimi krediti odpravili nekatera ozka grla, kar danes že daj p boljše rezultate. Prav v teh dneh pa je sprejel delavski svet delovne organizacije razširitev tega sanacijskega programa s katerim želimo v prihodnjem letu bistveno izboljšati pogoje dela in povečati -proizvodne zmogljivosti v temeljnih organizacijah 3 in 4. Resno računamo tudi s tem, da bo z
vključitvijo v Poslovno skupnost Hrastnik—Jugometal tudi za naš kolektiv več možnosti in, da bomo s skupnimi močmi zlasti s skupnim nastopanjem in na novih dohodkovnih odnosih v prihodnje lahko dosegli še boljše rezultate. Vzporedno z napori, ki jih vlagamo v to, da bi bilo naše poslovanje čim uspešnejše, pa ne puščamo ob strani samoupravne organiziranosti v naših temeljnih organizacijah, kot tudi ne v delovni - organizaciji kot celoti. V skladu z. določili. zakona o združenem delu smo v letošnjem letu še uskladili z vsebino tega zakona nekatere naše samoupravne akte, večino med njimi pa bomo
Jasna Kosm je prečitala pozdravno pismo za tov. Tita, katerega so mu poslali udeleženci proslave
uskladili ne le formalno, temveč tudi v vsebinskem pogledu v naslednjih treh mesecih. Na tem področju nas čaka najtežje delo na vzpostavitvi dohodkovnih odnosov med temeljnimi organizacijami združenega dela, ki jih doslej nismo uspeli zadovoljivo rešiti. Predvidevamo, da bo dohodkovne odnose še težje vgraditi-in jih uvesti v življenje v odnosu na druge organizacije združenega dela, kot tudi v okviru Poslovne skupnosti. Čeprav smo tu šele na začetku, pa smo prepričani, da bomo tudi v tem pogledu uspeli. Kot že vrsto let je tudi danes še vedno najhujši problem v naši delovni organizaciji, kako izboljšati delovne pogoje zaposlenih in zlasti kako rešiti vprašanje nočnega dela. Ti problemi so toliko hujši, ker je v delovni organizaciji preko 800 žena, od katerih je okoli 400 zaposlenih v štirih izmenah. Rešitev tega problema bo zahtevala angažiranje vseh družbenopolitičnih in ostalih faktorjev v delovni organizaciji, poleg tega pa precejšnja finančna sredstva, ker je po vsej verjetnosti eden izmed izhodov v še večji avtomatizaciji proizvodnega procesa. Posebej se mi zdi umestno opozoriti tudi na dejstvo, da se iz dneva v dan vedno bolj čuti pomanjkanje kvalificiranih steklarskih delavcev in sem mnenja, da bomo temu'problemu morali posvetiti v prihodnje posebno pozornost, ker bomo sicer prišli v situacijo iz katere ne bo izhoda. V nekoliko manjši meri velja to tudi za druge pro-
file strokovnih delavcev, ki jih nikakor ne moremo dobiti v delovno organizacijo. Kljub doseženim uspehom, na katere smo lahko ponosni, pa moramo ugotoviti, da smo vseskozi, iz objektivnih razlogov, premalo storili na področju družbenega standarda. Zaradi tega se srečujemo z izredno hudimi problemi na področju stanovanjske problematike, ki je iz leta v leto hujša. Tako smatram, da ni v zadostni meri poskrbljeno za varstvo otrok naših zaposlenih žena. Glede tega vprašanja se prav v tem času dogovarjamo v občini in pripravljamo na uvedbo samoprispevka s katerim naj bi to vprašanje dolgoročnejše uredili. Poseben problem v kolektivu predstavlja nerešeno vprašanje toplih obrokov med delom. Trenutno rešujemo to vprašanje v sodelovanju s Tovarno kemičnih izdelkov Hrastnik, že pred dvema letoma pa smo se skupaj z drugimi kolektivi odločili združevati sredstva za izgradnjo . centralnega obrata družbene prehrane v občini. Žal še ta investicija iz neznanih razlogov prepočasi realizira. Upamo, da bodo odgovorni poskrbeli oziroma pokrenili vse potrebno, da se ta prepotrebni obrat čim hitreje dogradi. Med tem, ko so prej navedena področja družbenega Standarda na nezavidljivi ravni po moram ugotoviti, da je bilo precej štor j enega za zagotovitev možnosti za letovanje oziroma podvželi vse potrebno, da za člane naše delovne organizacije. Urejena imamo počitniška domova v Portorožu in Bohinju, ki v pretežni meri zadostijo večino naših potreb.
Tovarišice in tovariši! Mislim, da lahko rečemo, da je kolektiv Steklarne Hrastnik v preteklosti vlagal napore v to, da bi se izboljševali delovni in življenjski pogoji, delavcev v tem kolektivu, kot tudi delovnih ljudi in občanov v širši družbeni 'skupnosti. Spomin na 50-obletnico steklarske stavke pa nas obvezuje, da v tej smeri v prihodnjem razvoju na posameznih področjih našega dela in življenja čim več prispevamo k našim skupnim ciljem — k izgraditvi resničnih samoupravnih socialističnih družbenih odnosov.
Predsednik DS je pri vhodu v novo upravno poslopje odkril spominsko ploščo
Potem je tovariš Ciglar odkril na pročelju zgradbe Steklarne Hrastnik spominsko ploščo, ob priliki teh pomembnih jubilejev (Nadaljevanje na 5. strani)
Predsedniku Socialistične federativne republike Jugoslavije Josipu Brozu-Tiiu
Ob priliki slavnostne počastitve 50-letnice stavke steklarjev in 42-letnice mladinske stavke ti pošiljamo pozdrave vseh steklarjev Jugoslavije in drugih zbranih tu v Hrastniku.
V letošnjem letu mineva 50 let od dni, ko je vznikla odločitev, da si steklarji z organizirano stavko priborijo svoje osnovne pravice in zagotovijo svoj obstoj. In izvesti stavko, ki je trajala polne štiri mesece, ni bilo tako enostavno. Tudi sam si poudaril, kako zahtevno je bilo tako akcijo izpeljati v takratnem času stare Jugoslavije, ko so kapitalisti z vsemi sredstvi branili svoj položaj, podporo izkoriščanju delavcev pa je dajala tudi Oblast — s političnim pritiskom.
Delavski razred se je znašel pred tem nenasitnim aparatom kot mlada, prebujajoča se sila, brez pravih političnih: izkušenj, A v borce'za lastne pravice jih je izoblikoval takratni nevzdržni položaj in trezni voditelji, ki so.šlediii tebi, tvojim odločitvam in marksističnim idejam kot edinim sprejemljivim za delavski razred. Steklarji so v tej stavki zmagali in zadali kapitalističnim izkoriščevalcem nov udarec, potrdili pa so svojo politično moč in enotnost.
Ob praznovanju teh pomembnih jubilejev danes, v socialistični samoupravni Jugoslaviji, ko se odločitve delavcev uresničujejo v vsakodnevni praksi, pa se tudi steklarji zavedamo, da moramo še naprej — dalje pri graditvi 'našega' sistema, k uresničitvi ciljev, ki smo si jih zadali. Z izpolnitvijo lastnih zadanih nalog na vseh področjih si bomo prizadevali prispevati svoj delež k enotnemu konceptu in usme-ritvi Jugoslavije — vseh naših narodov in narodnosti. Tvoja pozitivna stališča, ki smo jih sprejeli za edina pravilna in svoja, sklepi 8. kongresa Zveze komunistov Slovenije in 11. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije pa so nam pri ha-' šem nadaljnjem delu cilj in vodilo v naših delovnih dneh.
Zato prejmi, dragi tovariš Tito, te naše pozdrave tudi. kot obljubo, da si bomo v prihodnosti zavzeto in kot pravi samoupravljalci prizadevali ustvariti čim več pri graditvi steklarske industrije kot pomembnega dela organizma — celotnega jugoslovanskega gospodarstva.
Hrastnik, 7. oktober 1978
Jugoslovanski steklarji in ostali prisotni na tej proslavi
Sodelovanje skupne
komisije za štipendiranje
OBISK PREDSTAVNIKOV SKUPNE KOMISIJE ZA ŠTIPENDIRANJE OBČINE HRASTNIK V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA
Poleg že ustaljenih oblik sodelovanja skupne komisije za štipendiranje v občini Hrastnik z združenim delom, kot so vabljenje kadrovikov na posamezne seje skupne komisije ter rednega obveščanja OZD in TOZD o . dogajanjih na področju štipendiranja iz združenih sredstev preko zapisnikov, so se člani komisije skupno s strokovno službo dogovorili za obiske delovnih organizacij z namenom. povezovanja štipendiranja iz združenih sredstev s kadrovskim štipendiranjem ter sodelovanjem pri evidentiranju kandidatov za Titovo štipendijo, V razgovorih so sodelovali delavci' kadrovskih služb, predsedniki sindikalnih organizacij, predsedniki 00 ZSMS ter ponekod tudi vodilni delavci.
Na veliko pripravljenost za sodelovanje so predstavniki naleteli v Steklarni, v Tovarni kemičnih izdelkov in na Sijaju, kjer je bilo opaziti, da so odgovorni dovolj seznanjeni z družbeno dogo-
vorjeno štipendijsko politiko in da so voljni še nadalje krepiti vzajemno sodelovanje. Ob priliki razgovorov je bilo ugotovljeno, da je še vedno premalo razpisanih kadrovskih štipendij, da nekatere OZD mimo razpisanih štipendij vse leto podeljujejo štipendije, kar potrjuje nesolidno planiranje potreb po štipendistih, da ima študirajoča mladina premajhen interes za nekatere poklice kot npr. za poklic inženirja kemijske tehnologije, dipl. ekonomist, saj tovrstne štipendije obstajajo večkrat nepodeljene, da štipendisti težijo za najvišjo stopnjo izobrazbe in da zaradi tega OZD kljub namenskemu štipendiranju ostajajo brez .ustreznih srednje strokovnih kadrov, da nekatere organizacije združenega dela preveč enostransko štipendirajo, izključno za tehnično področje, čeprav imajo istočasno pereče kadrovske probleme na področju financ in računovodstva.
Slovesna počastitev jubilejev
(Nadaljevanje m 4. strani) delavskega razreda, ki so jih praznovali steklarji.
Na koncu proslave je znova zazvenela revolucionarna pesem. Pot od počastitve teh pomembnih jubilejev pa teče dalje, delav-ci-steklarji se ne bodo ustavljali. Pozitivna stališča in razredni boj
proizvajalcev in trdnih in zavednih samoupravljal cev, za še boljši danes, pa tudi jutri.
Po proslavi so predstavniki dei lovne organizacije Steklarne Hrastnik popeljali goste še na ogled steklarne. Potem je sledilo tovariško srečanje, v katerem, je bilo mnogo prisrčnosti, obujanja
*
Razstavo o razvoju steklarstva so si z zanimanjem ogledali tudi Lidija Šentjurc, Sergej, Kraigher in Franci Grešak v spremstvu dipl. ing.
Alekseja Usa
delavskega razreda za svoje osnovne pravice v preteklosti, so nam lahko danes v ponos, da je delavski razred Jugoslavije in med njimi tudi steklarji, izbral svojo pot. Danes, ko imamo trdne temelje, pa ši moramo prizadevati, da bomo to pot utrjevali in potrjevali z novimi delovnimi uspehi in zmagami na vseh področjih našega delovanja, kot
spominov na tist e pretekle, a odločujoče dni pred petdesetimi leti.
Prav tako pa so si gostje in udeleženci ’ proslave, kakor tudi vsi ostali, lahko ogledali tudi razstavo o razvoju steklarstva, ki je obiskovalcem prikazala razvoj steklarstva, steklenih izdelkov, pa tudi gibanja steklarjev.
Jasna Kosm
Pri evidentiranju Titovih štipendistov pa so predstavniki zasledili:
—	da v nekaterih OZD Titov sklad ni prisoten v delu odgovornih delavcev;
—	da je ponekod še nedodelan sistem kontinuiranega spremljanja mladih strokovnih in driižbe-noangažiranih delavcev;
—	da bi bilo potrebno v bodoče štipendiranju iz Titovega sklada dati večjo vrednost in pomen.
V združenem delu so bili evidentirani trije mladi delavci za kandidate za Titovo štipendijo. Po nadaljnjih razgovorih s kandidati ter na osnovi 'tesnega sodelovanja z OZD in TOZD, z Občinsko izobraževalno skupnostjo ter Občinsko konferenco ZSMS je bil zaradi objektivnih razlogov
predlagan izvršnemu odboru Skupščine Titovega sklada za štipendiranje v SRS le Miran Grohar iz Tovarne kemičnih izdelkov, TOZD proizvodnja klora in šest otrok delavcev in sicer Dragica Kralj, Janja Zadobovšek, Jože Razpotnik, Alenka Medvešek, Sonja Juvan in Franc Seničar. .
Izkušnje so pokazale, da je takšna oblika sodelovanja oziroma povezovanja z združenim delom zelo učinkovita, zato se bo skupna komisija za štipendiranje še nadalje prizadevala za povezovanje z združenim delom. Istočasno, pa pričakuje glede na dejstvo, da mora biti štipendiranje sestavni del razvojnih načrtov, večji interes in večjo pripravljenost za sodelovanje s strani združenega dela.
Ob dnevu mrtvih
TUDI LETOS BOMO POČASTILI SPOMIN NA PADLE ŽRTVE, KI SO PRELILE SVOJO KRI IN DAROVALE ŽIVLJENJA ZA NAŠO SVOBODO NA KOMEMORACIJI,. KI BO 31 OKTOBRA 1978 OB 16. URI PRI CENTRALNEM SPOMENIKU V HRASTNIKU IN OB 17. URI NA DOLU PRI SPOMENIKU PADLIH.
GOSPODARJENJE ¥
Informacija IS o rezultatih poslovanja gospodarstva v času od 1. 1. do 30. 6. 1978 v primerjavi z enakim obdobjem 1977 v občini Hrast--nmk.
Leto 1978 je že tretje leto' uresničevanja srednjeročnega plana za obdobje 1976—1980. Rezultati leta 1976 so bili dokaj skromni. V letu 1977 pa so se precej izboljšali. Uspehi v letu'1977 pa so dali bolj realno sliko ocene, da se v občini Hrastnik: pri gospodarstvu še lahko dosežejo boljši rezultati. Zaradi tega je bilo v resoluciji za leto 1978 predvideno, da bo rastel družbeni proizvod po minimalni vrednosti za 24‘% na leto 1977. Polletni rezultat doseženega družbenega“ proizvoda znaša 51,29 %: od predvidenega absolutnega zneska za celo leto 1978, v primerjavi s 6 meseci lanskega leta pa je družbeni proizvod porastel za 22,2%.
Ugodne rezultate imamo pri doseženem celotnem- prihodku, ki je večji za 24,58% in porabljenih sredstvih, kii so se v primerjavi s celotnim prihodkom znižala za 5,57%, kar predstavlja v strukturi 3,48 % manj porabljenih sredstev, kot v enakem obdobju lani in je zaradi tega ugoden porast dohodka za 35,78 'indeksnih točk ali 53,47 % od planiranega dohodka po resoluciji za vse leto 1978.
Amortizacija po predpisanih stopnjah se je dvignila le za 6,08%, nad predpisanimi stopnjami pa za 13,77 %. Obračunavata jo samo Sijaj in Jutranjka in predstavlja v absolutnem znesku le 413 tisoč din, kair predstavlja le 0,98% od vse obračunane amortizacije.
Čeprav je porazdeljeni čisti dohodek porastel z indeksom 128,23 napram polletju 1977, v strukturi le ne dosega planiranega porasta po resoluciji, ker je predvideno, da bo čisti dohodek znašal 84,75% v strukturi dohodka. V polletnem rezultatu pa znaša čisti dohodek le
79.05	% v Strukturi dohodka. To pa pomeni, da 90 se sredstva izločena iz dohodka povečala od predvidenih 15,25 % na 20,95 %. To so sredstva, ki jih TOZD izločujejo iz dohodka za skupne in splošne potrebe po samoupravnih sporazumih (prispevki SIS iz dohodka ih bivše pogodbene - in zakonske" obveznosti).
Z ozirom na to, da je predviden poračun prekoračenih sredstev za republiške ih regionalne samoupravne interesne skupnosti v drugi polovici leta mislimo, da se bo to stanje do konca leta popravilo. Pri, sestavi kazalcev v resoluciji prav tako nismo predvideli izgube, ki pa je v tem času še vedno prisotna.
V lanskem polletju je znašala izguba 27,518 tisoč din in so jo prikazale Steklarna, Rudnik ih SGP Hrastnik. Medtem, kb sta Steklarna in Rudnik v letošnjem polletju poslovala brez izgube, se le-ta še -vedno ponavlja v znesku 5,161 tisoč din pri SGP Hrastnik in predstavlja v strukturi dohodka občine 1,57%.
Cisti osebni dohodki so porasli z indeksom 121,8Q, dasitavno imamo z resolucijo predvideno rast vse osebne porabe (regresi, prehrana itd. ki pa v tem odstotku porasta ni zajeta) le za 18,1 % v nominalni l vrednosti. Mesečni povprečni čisti osebni dohodek na za»
poslanega je porastel od 4.245 din na 5.191 din v primerjavi na 6 mesecev leta i977. Če ta podatek gledamo v območju občine in resolu-cijskih načel, potem je ta porast osebnih prejemkov previsok. Po podatkih statistike je rast cen do junija v SRS dosegla 12,7% povečanje, kar pomeni, da je rast ‘realnih osebnih dohodkov (čistih) po-rastla v občini za 9,1 % (v SRS I. trom. 6,5 realno,. 21,0 nominalno) in ne 2%. kot je predvideno v resoluciji.
Ker v letu 1978 statistika kasni s podatki p čistih osebnih dohodkih, naj navedemo‘podatek za I. trimesečje.. 1978 kot primerjavo o višini povprečnih OD v gospodarstvu SRS, ki je znašal 5.220 din, v občini Hrastnik pa je povpreček za 6 mesecev 1978 v gospodarstvu znašal 5.191 din. Z ozirom nato, da masa čistih osebnih dohodkov ih z njo povezana skupna poraba raste po skoraj enaki stopnja kot družbeni proizvod, je razumljivo, da TOZD ne morejo zagotoviti zadostnih sredstev za razširitev materialne osnove in sredstev Tezerv. Tako je v prvem polletju 1978 ustvarjeno le 12,219 tisoč din za razširitev materialne osnove, kar je za 25,12.% manj, kot v enakem obdobju lanskega leta (16,318 tisoč din). To pa pomeni, da so vse TOZD oz. DO razen STP in Jutranjka izločile dosti manj sredstev ali pa nič v te namene (TKI 40 % mah}, Rudnik nič, Sijaj 70% manj, Jelka 27 % manj, KOP 45 % manj, TZE Dol 60% manj in SGP, ki ima izgubo pav tako nič).
Nekoliko boljše je. pri izločenih sredstvih za. rezerve.. V sredstva rezerv je razporejenih 7,336 tisoč din, kar predstavlja povečanje za 128,46 % napram enakem obdobju leta 1977.
Število zaposlenih v gospodarstvu se je povečalo od 4.522 na 4.550 povprečno zaposlenih na podlagi vkalkuliranih ur dela ‘ali za 0,61 %. Skupna vrednost Zalog se je prav tako povečala za 8,35 %, kar znaša 1.7.492 tisoč din, od tega so se največ povečale zaloge v TOZD II Steklarne za 53,76 % (ali za 18.273 tisoč din), Sijaj za 35,30 % (ali za 7.102 tisoč din), KOP 39,84% (1.694 tisoč din), TKI
16,74	% (5.251 tisoč din) STP 16% (2.238 tisoč din), medtem,,ko' je zaloge zmanjšalo SGP za 43 % (ali 11.097 tisoč din), Rudnik 47%. (ali 45.901 tisoč din), Jutranjka 63,73 % (ali 18.447 tisoč din zaradi drugačnega obračuna).
Za. potrebe uvoza je bilo v prvem polletju 1977 porabljeno $ 2,754.614, letos pa $ 2,747:909, kar je le za 0,25 % manj bot lani in predstavja 72,28% od vseh predvidenih sredstev za uvoz v letu 1978. Izvoz je znašal v polletju 1977 3,624.229 $, v polletju -1978 pa $ 4,007.393; kar je za 10,57 % več (v SRS 2%) in predstavlja 51,57 % od celotne vrednosti predvidene za izvoz v letu 1978.
Vse kazalce, ki smo jih skušali primerjati z resolucijskimi predvidevanji, je smatrati kot prehodne podatke. Podatek o ekonomičnosti gospodarjenja nam prikaže, da na 100 din porabljenih sredstev dobimo 156 din celotnega prihodka in, da se je stanje napram polletju 1-977- zboljšalo--le- za-6 din ali 4%.
Rentabilnost je izračunana ¡dohodek skozi povprečno uporabljena poslovna sredstva. Napram lanskemu polletju je povečana le za 3,84%; in v znesku predstavlja 27 din dohodka na 100 din povprečno Uporabljenih, poslovnih sredstev, Pri tem moramo opozoriti, da se povprečno uporabljena poslovna sredstva tekom celega, leta ne. bodo tako bistveno povečala, medtem, ko se bo dohodek skoraj podvojil, zato bo ta podatek vzet za celo poslovno leto bolj rfealen. Produktivnost dela je izražena v dinarjih (71.999 din 1-978 in 56.826 1977 — polletje.) in predstavlja porast za 26,68 % (po obč. resoluciji predvideno ,11 %,. resolucija SRS 3 %).; Znano je, da ‘na produktivnost vpliva več faktorjev, od katerih je največji vpliv ;cen. Če preprosto od povečanja produktivnosti 26,68 % odštejemo rast cen: 12,70, je še vedno' rast 13,98'%, kar je. v ‘občini zelo ugodno'. Za. izračun.produktivnosti z ozirom na fizični obseg proizvodu je, ki bi bil seveda bolj natančen, Zaenkrat v občini bot celoti še nimamo 'potrebnih podatkov.
DO STEKLARNA HRASTNIK — je dosegla v tem polletju v primerjavi z lanskim polletjem zelo ugodne rezultate, saj je zvišala celotni prihodek za 30 %, dohodek za 26,29 %, prav tako pa je odpravila izgubo, ki je v lanskem polletju še bila prikazana v TOZD II. v višini 9.990(tisoč din, V letošnjem letu pa je DO kot celotna že ustvarila 3.080 tisoč din za- razširitev materialne osnove in 2.404 tisoč din za sredstva' rezerv. Na tako ugoden rezultat je vplivalo. predvsem 'zvišanje prodajnih cen, zlasti na tujem trgu, katerega prodaja je udeležena v celotnem prihodku DO z 22,39%, zmanjšanje loma ih odpadkov za 4,71%,"s tem povečane rentabilnosti in produktivnost dela, -ki. Sta' prav tako porastli v tem polletju. Na Zmanjšanje ekonomičnosti pa prav gotovo vplivajo povečane zaloge, ki so v tem obdobju napram lanskemu porastle kar Za 24.802 tisoč din. Na drugo polletje 1978 bo vsekakor vplivala sezona, ki otežuje delovne pogoje, dopusti- in pa predvideno izplačevanj e oz. nagrajevanje na podlagi dohodkovnih odnosov. Zato bodo morali delavci - združenega dela vložiti' še naprej veliko naporov, da bodo do konca leta dosegli planske usmeritve.
DO TOVARNA KEMIČNIH IZDELKOV HRASTNIK — je v letošnjem polletju presegla, celoten prihodek napram lanskemu -polletju za 4,79%,; porabljena sredstva pa le za 0,69%. Dohodek je'bil presežen za 19,94 %,- čisti osebni dohodki so - bili - preseženi: za 10,77 %, kar je v skladu z resolucijskimi načeli. Zaradi premajhne . proizvodnje, povečanja stroškov proizvodnje in nedoseganja povišanih cen v taki višini kot so se povečali nekateri osnovni materiali in. električna energija.se j.e precej zmanjšala rentabilnost v DO kot celoti in sicer je akumulacija zmanjšana, napram-lanskemu polletju za 40%, sredstva Tezerv pa so se sicer povečala za 34%, vendar, v absolutnem -znesku je-to .351 tisoč dih. Z ozirom na to, ima TKI investicije
v teku in z -njimi povezano- lastno udeležbo, je razumljivo, -da. so to .skromna sredstva napram planifa-. nim vlaganjem. Ker so v tem- obdobju: nastale težave ravno v proizvodnji, jih moramo na tem mestu omeniti. . .
TOZD AKS — je imel težave z dobavo tehnične fosforne kisline, ker. lastne; kapacitete ne zadoščajo glede, na kapacitete. obrata natri-■ polifosfata'. .Na; evropskem, trgu ;je -veliko pomanjkanje te kisline. Tudi pri domači proizvodnji, te surovine zaradi neustrezne kv'alitbte surovih fosfatov, ki so jih uvozili iz Izraela, so bilo težave v tehno-fe^ap)nhai|ilQt.ie vghkflf' korozij kislinskih črpalk, ki jih je .bilo treba menjati skoraj vsak drugi dan. To je povzročilo v Zadnjih dveh mesečih, poleg Visokih vzdrževalnih stroškov tudi: zastoje, tako,' da so bili 'izkoristki pod normi-. ranimi. '
TOZD KE |— je povečala (količinsko’.proizvodnjo; le za 2,5 % medtem, ko: so se materialni stroški skupno'z električno .energijo .povečali za 33,9%. Največje težavo so bile pri, nabavi -domače soji, ki. je drobna .in trikrat dražja od uvožene iz . .Romunije, : Cena električne ...energije se je povečala za. 13%, odobrene prodajne cene pa so višje le za 8 %. Z ozirom nato, da- so v drugem polletju, predvideva -po-, nov no povišanje ..cen električne energije,- se. bo stanje še poslabšalo.
TOZD KOZMETIKA —- pa je. v tem polletju dosegla dokaj 'ugoden poslovni uspeh in sicer zaradi prodaje d voh novih programov svojih proizvodov in ugodnega izvoza v Sovjetsko1 zvezo. Ker pa je TOZD kozmetika:: ' udeležena v celotnem prihodku delovne organizacije le z 8,32 %, ti rezultati: no morejo; bistveno spremeniti rezultatov,. - j
.Tehnične Službe;- ki so .bile formirane s l.. L 1978 'iz : prejšnje DS5S nimajo - primerjave z lan-' sfcim obdobj em, prav iz tega vzroka so tudi podatki DSSS. neprimerljivi. ,
TOZD RUDNIK PREMOGA HRASTNIK 4L je v prvem .polletju še posloval s. svojimi • obračunskimi .enotami kot; so: Kamnolom, Betonarna, Toplarna, Eicktrostrojne delavnice, : Samski; dom, Menza, rPralnica:in 'Zemljiška pošast. ;Po internem obračunu so vse te. dejavnosti, ustvarile v obravnavanem ob-dobju 1,515 tisoč din izgubo. Iz predloženega poročila o gospodarjenju v tem polletju je mogoče ugotoviti, da je bil fizični obseg ; proizvodnje premoga presežen Za 17 % napram enakemu obdobju lani .in za 22% napram sprejetemu planu za ieto 1978. Da je temu tako, . kaže. ze-16 pozitivna slika finančnih kazalcev za to obdobje. Celotni;,¡ prihodek je povečan' za . 64,05 %,vpordblj ena sredstva pa so se povečala le za 20,09%,. to pa pomeni, da so napram . celotnemu .prihodku manjša za 43,96%r med njimi tudi obračunana amortizacija, ki je za 18%'inanjša kot v lanskem'polletju. Iz;tega sledi,: da:je dosegel dohodek 227,85 indeksnih točk v lem polletju, kar je ugodno vplivalo na. odpravo izgubo. Oseb-
PRVEM POLLETJU
ni prejemki so se povečali za 24,64%. ..Kljub dokaj ugodnim finančnim kazalcem tega polletja pa TOZD ni. ustvarila niti minimalnih sredstev za akumulacijo. Sredstva rezerv pa znašajo le 2,054 tisoč din. Zaradi tega vršljb manjša investicijska' dela le iz sredstev amortizacije, ki so v tem obdobju znašala 8,707 tisoč din. Ostale investicije, ki so bile predvidene s srednjeročnim planom pa zaostajajo. Menimo, da se bo z ozirom na spremenjen obračun v drugem polletju, ki se bo nanašal samo na pridobivanje premoga ob nadaljevanju ugodnih dosežkov v proizvodnji in povečani produktivnosti stanje še popravilo.
. SIJAJ HRASTNIK — je v prvem polletju 1978. dosegel 10,756 tisoč dih več celotnega prihodka kot v lanskem : polletju, kar predstavlja 18,85% povečanje. Porabljena sredstva so se povečala za 21,71 %, kar predstavlja.v strukturi celotnega prihodka 1,64 % večjo porabo kot lani. Poleg Jutranjke je OZD Sijaj še edini, ki obračunava amortizacijo mas minimalnimi stopnjami. Tako so se skupna sredstva amortizacije povečala za 7,29%,. Dohodek je povečan za 12,65%, masa izplačanih neto- osebnih dohodkov pa za 9,29%. Del dohodka Za razširitev materialne osnove je manjši za 800 tisoč din ali 70%. -Vsi ti rezultati, ki smo jih navedli, so sicer zadovoljivi, vendar so izpod planiranih rasti v »resoluciji za leto 1978. Ker zaenkrat nimajo težav s prodajo svojih izdplkov, ima-, jo pa težave v proizvodnji/ zaradi še vedno znanih ozkih grl v procesu proizvodnje in z nekaterimi repromateriali, bo potrebno v najkrajšem času te pomanjkljivosti odpraviti.
TOZD JUTRANJKA, DOL PRI HRASTNIKU '— osnovni način iigotavljanja dohodka sloni na udeležbi v Skupnem prihodku s tem, da se normativna poraba osnovnega izdelavnega materiala — surovin, pribora, embalaže evidentira le v TOZD »Motiv« kjer se za vse TOZD vrši tudi dejanska poraba v prvi proizvodni fazi, tj. krojenje. Zaradi tega je celotni prihodek za ustrezni del surovin v tem obdobju manjši, kot je bil v enakem obdobju leta 1977.'
Spremenjeni . dohodkovni odnosi so vplivali tudi na obračun višine dohodka. Zato podatkov do čistega dohodka z enakim obdobjem lanskega leta ne moremo primerjati. Pri razdeljenem čistem dohodku pa lahko ugotovimo 32,17 % porasta, v tem povečano maso osebnih dohodkov za 26,41% pri 5 % povečanju Zaposlenih. in povečanje . sredstev za razširitev materialne osnove za 176,88%,-kar v absolut-.nem znesku predstavlja 704. tisoč din.
DO SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE HRASTNIK — v podatkih, ki jih prikazujemo, sta zajeti TOZD . Gradbeništvo in DSSS, ki imata sedež v občini Hrastnik. 2e v polletju 1977 in ob zaključku leta 1977 je TOZD Gradbeništvo poslovalo z izgubo, katero pa je še pokrilo iz lastnih sredstev rezerv. Izguba pa je bila prikazana tudi ob polletju 1978 v višini 5.161 tisoč din in je večja od lanskega primerjalnega obdobja, za 4,68%, Celotni prihodek se je zvišal za 60,99%, .porabljena sredstva pa so se povečala za . 87,23'%.. V, strukturi celotnega prihodka so se tako porabljena sredstva dvignila za celih 11,37% v tem polletju, kar v absolutnem znesku pomeni ca. 10,000.000 din več porabljenih sredstev, kot bi jih bilo, če' bi ostala porabljena sredstva v strukturi enaka' kot v prvem polletju 1977, bo so znašala 66,10 % od celotnega prihodka. Največji porast pri porabljenih sredstvim pomeni zvišanje materialnih stroškov, v katerih, j e indeks porasta porabe surovin, materiala in električne energije 42,65 %. Proizvodne storitve pa so se povečale za 218,52 % in so porastle od 11,136 tisoč din lani V polletju na 35.470 tisoč din letos v polletju. Ta podatek vsekakor močno izstopa.
Stroški obračunane amortizacije so porastli za 23,41 %, kar v znesku predstavlja le 340 tisoč din, masa izplačanih osebnih dohodkov (BOD) za 14,74% tako, da znaša čisti OD povprečno mesečno na zaposlenega 4.427 din v primerjavi z lanskim enakim obdobjem, ko je znašala 3.917 din.
Za primerjavo navajamo nekaj osnovnih elementov kalkulacije za enostavno reprodukcijo kot kaže spodnja razpredelnica.
Iz tega zelo enostavnega prikaza' vidimo, da je.potrebno'opozoriti na preveliko normativno porabo, kajti dokler ie-ta ne bo odpravljena, tudi. še tako povečana- realizacija ne bo ekonomsko pokrita.
Z ozirom na ponavljajočo se izgubo je bila TOZD Gradbeništvo dolžna izdelati sanacijske programe za motnje v gospodarjenju. Take programe, ki so bili bolj akcijskega značaja, so tudi sprejemali, vendar se stanje v ..finančnih kazalcih ni .izboljšalo. Sanacijski program je bil izdelan tudi za polletje 1978 in sprejet na 6. seji DS TOZD Gradbeništvo dne 11. 8. 1978 ter posredovan SDK Trbovlje in v vednost oddelku za gospodarstvo in finance SO Hrastnik. ' V tem programu so sicer obdelana področja, na katerih bi se TOZD lahko sanirala. Vendar pa ta program ni izdelan dolgoročno s potrebnimi finančnimi izračuni in prikazi, hiti ni poudarka v preveliki porabi sredstev. Zato smatramo, da hi TOZD Gradbeništvo moralo v čim kraj-
	polletje 1977	struk- tura	polletje 1978	; ; struk-• tura .	, indeks
— celotni prihodek	56.745	100.00 %	91.359	100,00	160,99
— materialni stroški	36.062	63,55%	68.446	74,92	189,80
— amortizacija	1.452	2,56 %	1.796	1,96	123,41
~ BOD	20.700.	36,48%	23.749	26,00	114,73
— izguba	— 1.469	2,58%	— 2.628	§¡-‘2.88	178,90
šem času pristopiti k izdelavi sanacijskega programa, ki hi zajel analize preteklega poslovanja in izdelati svoj program poslovanja vsaj za srednjeročno obdobje petih let, kajti srednjeročni plan za obdobje 1976—1980 te TOZD precej odstopa od' sedanjega dejanskega stanja.
MERCATOR — SPLOŠNO TRGOVSKO PODJETJE HRASTNIK :— je v. prvem polletju 1978 ustva-. ril za 23,35% večji celotni. prihodek, koit. v enakem obdobju lanskega, leta. Za skoraj enak odstotek pa so. .se povečala tudi porabljena sredstva. Zato s takim rezultatom ne moremo hiti zadovoljni. Dejstvo je, da so rabati in marže še vedno zamrznjene in da dohodkovni odnosi med proizvodnjo in trgovino še niso regulirani. Zaradi upadanja obratnih sredstev ni mogoče nabavljati zadosti zalog, kar se- odraža na obsegu opravljenega prometa in nudenja uslug. V porastu so materialni stroški; amortizacija, obveznosti v breme dohodka. Vse to ima vpliv, da so premajhni ostanki čistega dohodka. Osebni prejemki so se dvignili le za 14,69 %, vendar so sredstva za razširitev, materialno osnove premajhna, dasiravno so v primerjavi z lanskim obdobjem poraslia za 37,86%. V teh sredstvih pa so zajete še neodvedene obveznosti po SS-za negospodarske investicije in nove gospodarske dejavnosti. Zato znašajo sredstva likvidnega ostanka dohodka za poslovni sklad tekom leta za obratna sredstva organizacije le 424 tisoč din.
MERCATOR — TOZD JELKA HRASTNIK — kot edini predstavnik gostinstva v družabni lastnini občine je povečal celotni prihodek za 13,44%, porabljena sredstva pa za 10,74%, zato se je dohodek povečal za 17%. V strukturi delitve celotnega prihodka so se porabljena sredstva znižala le za 1,35 %, Glede na planirana sredstva celega leta je. bil v polletju dohodek dosežen 49,9%. Ker pa je ta panoga vezana na sezono; je smatrati, da se bo obseg poslovanja v drugem polletju povečal. Težje pa je ugotoviti, da se biodo delitvene kategorije bistveno izboljšale, kljub optimističnemu gledanju TOZD same. Kajti povečan obseg je mogoče doseči največ s'povečanjem cen uslug,, ki pa imajio tudi omejitve.'
KOMUNALNO OBRTNO PODJETJE HRASTNIK — je v prvem polletju sicer doseglo ugodne finančne rezultate v primerjavi z lanskim obdobjem, dasiravno ni bil v celoti, realiziran finančni plan. Razlog za. to je pri TOZD I. Komunalne službe, ker niso dosegli v polletju, .predvidenih cen. Zato so kljub .veliki štednji komunalne storitve posebnega družbenega pomena opravljali v izgubo* ki so jo le s težavo pokrile ostale komunalne dejavnosti in pri tem ustvarile le 20 % sredstev za razširitev materialne osnove v primerjavi z.lanskim obdobjem, kar pomeni v znesku le 49.-00O din.
Gradbena obrt je dosegla, sicer boljše uspehe. Kljub temu, da so bile enote ves čas polno zasedene, je razumljivo, da gradbena sezona vpliva na rezultat I. polletja, ker je gradbena obrt vezana na sezonsko
delovno silo, ki praktično prične z aprilom.
Z ozirom ná večanje proizvodnje in uslug v kovinski in mizarski delavnici, pa nastopajo težave v slabi strojni..opremljenosti, prevoznega potenciala, z večanjem nedokončane . proizvodnje, ki veže obratna sredstva in nenazadnje tudi pri nabavi nekaterih reproma-terialov. Z ozirom na zelo različen sestav delovnih enot in majhnosti TOZD je treba tudi v drugem polletju; vložiti vse napore, da bodo lahko dosegli pričakovane učinke, zlasti še, ¿er so že sklenjena dela do konca tega in tudi v začetku leta 1979. Težave pa so še zlasti pri razmeroma veliki fluktuaciji tako nekvalificiranih, kot kvalificiranih, pa delavcev z višjo izobrazbo. Kajti sredstva za nakup stanovanj so zelo skromna in ne morejo , reševati tega perečega problema. Bolje pa je urejena družbena prebrana, ki je posebno ugodna za sezonske delavce.
TEMELJNA ZDRUŽENA ENOTA DOL PRI HRASTNIKU — je v prvem polletju dosegla celoten prihodek v vrednosti 10.726 tisoč din ali 123,34 indeksnih točk. • Skoraj enak. porast beležijo tudi pri po-' rabljenih sredstvih, to pa zaradi tega, ker so v prvem polletju naraščale cene krme, medtem, ko so bile cene mesa kokoši in živine ¡zamrznjene. To je vplivalo na rahel zastoj pri intenzivni reji živine in odkupu v prvih mesecih. Kljub vsemu pa se držijo v okvirih letnega načrta zlasti glede na fizični obseg proizvodnje, s katerim se bo popravil tudi finančni rezultat.
Na podlagi prednjih ugotovitev je izvršni svet sprejel naslednje predloge in stališča:
a) Glede na ugotovitev, da reproduktivna sposobnost gospodarstva v občini iz leta v leto upada (v letu 1974 je bilo izločeno 4,4 % celotnega . prihodka za' razširitev materialne osnove, v letu 1977 .1,5%. in v prvem polletju 1978 le
1,2	%) je Izvršni svet ponovno sprejel stališče, da je nujno, pospešiti priprave za prestrukturiranje gospodarstva oz.'.uvedbo novih dejavnosti, ki bi bile akumulativnej-še.
Za pripravo ustreznih programov .je zadolžena občinska raziskovalna ■skupnost, ki naj po zaključku posveta iz maja 1978 pripravi za naslednjo: sejo izvršnega sveta in za zasedanje delegatov zborov občinske skupščine obširnejšo informacijo, kako poteka delo na tem področju.
' b) Tako skromna sredstva za razširitev materialne osnove'imajo tudi vpliv na zamujanje pri izva-. janju srednjeročnega programa’ na področju gospodarskih investicij. Pri' Tovarni kemičnih izdelkov Hrastnik, kot .največ j emu investitorju, se je akumulacija zmanjšala napram lanskemu prvemu polletju kar za 40 %. Zato je razumljivo, da razpolaga, z znatno, manjšimi lastnimi sredstvi za investicije, k-ot je bilo s srednjeročnim planom predvideno. Pri. tej delovni organizaciji so se za 8 krat več povišala sredstva, po samoupravnih sporazumih za prioritetne dejavnosti (elektro (Nadaljevanje na 8. strani)
Gospodarjenje v
prvem polletju
(Nadaljevanje s 7. strani) gospodarstvo, železnica, luka, ceste), kot je bilo predvideno in tako TOZD, ki bi morala po planu največ lastnih sredstev prispevati za investicije, posluje v težkih razmerah predvsem zaradi povišanja stroškov električne energije. Težave so tudi zaradi spremenjenega bančnega Sistema (financiranje preko združenih sredstev), izpad pa je tudi na sredstvih, ki jih je predvidevala TKI iz sklada za razvoj novih gospodarskih dejavnosti glede na to, da se sporazum ne uresničuje, ker TOZD ne razpolagajo s sredstvi za razširitev materialne osnove.
Predračunska vrednost celotne investicije znaša 365,645.000 din. Od tega je bilo do konca leta 1977 izvršeno v vrednosti 87,303.000 din in to predvsem z lastno udeležbo v višini 62,653.000 din (47,053.000 din lastnih sredstev in 15,600.000 din združenih sredstev). V predračunski vrednosti 365,645.000 din niso predvideni stroški za vlaganja v novo tovarno, giipsniih gradbenih elementov, ki je predvidena v znesku 138,795.000 din.
Kljub zamudi je TKI .še vedno sposobna do leta 1980 realizirati investicijo s tem, da proizvodnja v tem leta me bo tolikšna,,kot je bila predvidena in. trenutno TKI intenzivno pripravlja potrebno dokumentacijo in predlog finančne konstrukcije.
Izvršni svet je o tej problematiki obširneje razpravljal in smatral za potrebno, da priporoča vsem odgovornim v Tovarni kemičnih izdelkov Hrastnik,..da..si, v največji možni meri prizadevajo za nadaljevanje začrtanih naložb, Nkar, je pogoj, da ostane predvidena investicija še naprej v srednjeročnem programu SR Slovenije, v okviru občine Hrastnik pa si bo treba tudi prizadevati za izdatnejšo pomoč in sodelovanje za dokončno uresničitev načrtovane- naloge.
"c) Izvršni svet je od vsega začetka spremljal pobude in napore za . ustanovitev poslovne skupnosti, v k-aiteri bi od naših delovnih organizacij bile včlanjene Steklarna, TKI in Sijaj. Že sedanja dosežki potrjujejo, da ima poslovna skupnost pozitivno mesto v nadaljnjem razvoju njenih članic, ki pa .bi bile lahko še boljši, če bi pri dokončnem oblikovanju ne prihajalo do določenih objektivnih, pa tudi kadrovskih težav. Zato izvršni svet priporoča vsem odgovornim dejavnikom pri konstituiranju poslovne skupnosti, da z ozirom na stanje delovnih organizacij pospešijo priprave in opravijo dokončne -registracije Skupnosti, ki bi morala z ozirom. na sprejete zaključke že pričeti z rednim delom.
Oddelek za gospodarstvo in finance naj za eno izmed prihodnjih sej izvršnega sveta pripravi podrobnejšo informacijo o stanju pri dokončnem oblikovanju in organizaciji poslovne skupnosti.
d)	Glede na ugotovitev, da so se že itak nesorazmerno visoke skupne zaloge povečale za 8,33 %, dn to v največja -meri v TOZD II Steklarne, Sijaju, KOP, TKI in STP, je izvršni svet sprejel priporočilo delovnim ¡organizacijam, da temu vprašanju posvetijo posebno pozornost in skušajo preiti postopno na razvrednotenje zalog, v kolikor ni da-
nih možnosti za odprodajo. Ravno previsoko ovrednotene zaloge so imele v letu 1976 med drugim precejšen vpliv na izredno slabo gospodarsko stanje v občini.
e)	Izvršni svet je posebno podrobno obravnaval stanje v SGP — TOZD Gradbeni biro Hrastnik zaradi prikazane izgube. Menil je, da bi ta TOZD morala pripraviti tak sanacijski program, ki bi dejansko nakazal možnost za izhod iz težav. Prav tako bi se morali tudi pospešiti integracijski procesi na področju gradbeništva v Zasavju, saj je to ena izmed možnosti za izboljšanje stanja v perspektivi. V ta namen
je izvršni svet zadolžil predsednika in podpredsednika izvršnega sveta ter načelnika za gospodarstvo in finance, da povabijo na razgovor predstavnike TOZD Gradbeništvo Hrastnik in ugotovijo v kakšni fazi so integracijski procesi oziroma kaj ovira hitrejše povezovanje, ki je bilo dogovorjeno že v preteklem letu.
f)	Izvršni svet je ob zaključku te razprave sprejel še sklep, da se navedeno informacijo o gospodarskih gibanjih v prvem polletju 1978 pripravljeno' s strani oddelka za gospodarstvo in finance posreduje v
obravnavo in sprejem na zasedanju delegatov zborov občinske skupščine s tem, da se jo dopolni že s podatki -o količinski, proizvodnji, v letu 1978 v primerjavi z istim obdobjem lani.
Prav tako se pooblašča oddelek za gospodarstvo in finance, da informacijo dopolni še z nekaterimi podatki iz analize SDK, ki še ni pripravljena, V kolikor bo imel to za potrebno, oziroma s temi podatki seznani delegate na zasedanju zborov.
Izvršni, svet
Skupščine občine Hrastnik
Iz dela organov upravljanja
SKLEPI
sprejeti na III. redni seji delavskega sveta DO Steklarne Hrastnik, dne 22. 9. 1978.
Pregled sklepov II. redne seje: PORAST NADUR
Vodje TOZD in sektorjev so zadolženi, da v prihodnjih mesecih organizirajo delovni proces tako, da bo opravljeno minimalno število ur v podaljšanem delovnem času.
PORAST BOLNIŠKEGA STALEŽA
V zvezi s tem je bil ponovno sprejet naslednji sklep:
Na prvo prihodnje zasedanje delavskega, sveta DO Steklarne Hrastnik povabimo dr. Vukma-noviča in se z njim pogovorimo glede zdravstvene problematike zaposlenih, članov kolektiva.
Dopolnitev razvojno sanacijskega programa
Delavski svet DO je potrdil dopolnitev razvojno sanacijskega programa, ki obsega investiranje v TOZD-3, TOZD-4 in TOZD-5, z naslednjo predračunsko vrednostjo:
Gradbena dela	din
TOZD-5	L091.530
Domača oprema z montažo TOZD-4	3,000.000
TOZD-5	¡¡g 265.000
Uvozna oprema z montažo TOZD-3	3,692.895
TOZD-4	5,775.652
Predvidene podražitve (ca. 10 % od vsega)	1,400.000
Osnovna sredstva	15,225.077
Obratna sredstva	3,000.000
Skupaj vsega	18,225.077
Nadalje je delavski svet DO soglasen za naslednjo strukturo virov financiranja:
Sklad skupnih rezerv SR Slovenije, Ljubljana, prenos ostanka neporabljenih sredstev kredita, odobrenih za investicije iz prvega razvojno-sanacijskega .programa 1,100.000 din.
Lastna udeležba iz amortizacijskega sklada 1,000.000 din.
Združevanje in sovlaganje sredstev članic Poslovne skupnosti Hrastnik—Jugometal
Sijaj, Hrastnik	300.000
Tovarna kemičnih
izdelkov, Hrastnik	1,000.000
Jugometal, Beograd
—	TOZD Nemetali 2,000.000
—	TOZD Kemija	1,000.000
—	skupno poslovanje
s TKI Hrastnik	1,000.000
Kredit Ljubljanske banke, Temeljne banke Zasavje, Trbovlje	2,000.000
Zaprošen kredit iz Sklada skupnih rezerv SR Slovenije, Ljubljana 8,825.077 Skupaj vsega	18,225.077
Za podpis samoupravnih sporazumov o združevanju in sovlaganju ter pogodb o najetku kreditov pooblašča delavski svet delovne organizacije, glavnega direktorja dipl. prav. Braneta Mili-noviča.
Predlog korigirane analitične ocene zahtevnosti delovnih halog in opravil
Delavski svet delovne organizacije: je potrdil stališča oziroma predloge korigiranih analitičnih očeti zahtevnosti delovnih nalog in opravil, katere je predlagala komisija za izdelavo analit. ocene zahtevnosti del. nalog in opravil na; podlagi pritožb, obravnavanih na DS TOZD in DSSS ter pritožb po vročitvi odločb o akontaciji osebnih dohodkov.
Korigirane cene veljajo od 1. 7. 1978 dalje.
Nadomestne volitve v Poslovno skupnost Hrastnik—Jugometal
Delavski svet DO je imenoval za člana delavskega sveta Poslovne skupnosti Hrastnik—Jugometal tov. Ivana Bakoviča, dipl. ing.
—	vodjo taljenja v TOZD I.
Izvolitev dveh članov v razpisno komisijo:
Delavski svet DO je imenoval v razpisno komisijo za imenovanje individualno poslovodnega organa Poslovne skupnosti Hrastnik—Jugometal tov. Edija Vol-fanda in tov. Bordeta Pokrajaca.
Izvolitev uredniškega odbora
Delavski svet delovne organizacije je imenoval UREDNIŠKI ODBOR v naslednji sestavi: Viktor Rački, predsednik in člani:
Albert Kapelar, Slavko Gornik, Pavle Bauerheim, Adi Zaletel, Ivan Dakonovič, dipl. ing., Anton Bezgovšek, Milica Kobal in Jože Gerhard.
Izvolitev organa za informiranje
Adi Zaletel, predsednik iri člani:
Vili Petrič II, Kristina Greben, Miro Zorc II., Janez Ciglar, Gize-la Habjan, Rudi Kirhmajer, Viktor Rački in Anton Bezgovšek.
Izvolitev delegata za SIS na preskrbovalnem območju Elektro Ljubljana — enota Trbovlje
Delavski svet DO je imenoval ing.' Jožeta Guzaja za delegata za konferenco delegatov volilnega okoliša samoupravne interesne skupnosti na preskrbovalnem območju ELEKTRO Ljubljana.
Imenovanje komisij za popis inventure 1978
V	centralno inventurno komisijo:
Risto čičič — predsednik, Angela Petek namestnik predsednika, in člani:
Boko Pokrajac, Albin Lavrič, Ignac Klemen, Gizela Habjan.
V	inventurno komisijo za popis v počitniških domovih: -
Nada Jamšek — predsednik in člana Janja Urana, Jasna Kosm.
V	komisijo za popis nedovršenih investicij:
dipl. ing. Aleksej Us, predsednik in člana ing. Anton Žagar, ing. Janez Kavzar.
V	komisijo za popis gotovine, znamk in vrednostnih papirjev:
Krista Pokrajac, predsednik in člana Valerija Jovan in Olga Pevec.
V	komisijo za popis osnovnih sredstev:
Franc Žerko, predsednik in člana Ervin Predovnik in Marjana Tovornik.
V	komisijo za popis obveznosti in terjatev:
Milan Kožar, predsednik in člana Vili Petrič in Andrej Feguš.
V	komisijo za popis inventarja v pisarnah:
Jože Diacci, predsednik in člana Marjana Železnik in Inge Surina.
V	komisijo za preračunavanje pomožnega materiala:
Vikica Oplotnik, predsednik in člani: Slavica Gogar, Greta Jager, Vika Matekelj.
V	komisijo za preračunavanje gotovih izdelkov:
Olga Jazbinšek, predsednik in člana Ida Vidovič in Frida Zaletel.
V	komisijo za popis, zalog prehrambenih izdelkov in drobnega inventarja v splošnem kadrov-
Iz dela organov upravljanja
(Nadaljevanje z 8. strani) skem sektorju — menza s počitniškimi domovi:
Slavi Plazar, predsednik in člana Gusta Knaust in Ana Premec.
V	komisijo, za popis kartonske embalaže:
Štefan Kajič, predsednik in člani Metka Bec, Franc Tržan, Krista Kirbiš.
V	kontrolno komisijo:
Alojz Marceii, predsednik in člana Karl Grčar, Alojz Janežič:
Na nivoju temeljnih organizacij združenega dela pa se morajo izvoliti naslednje inventurne komisije:
TOZD I.
1.	komisija za popis surovin,
2.	komisija za popis nedovršene proizvodnje,
3.	komisija za popis drobnega inventarja,
4.	komisija za popis drobnega inventarja v brusilnici,
5.	komisija za popis steklarskega orodja in modelov,
6.	komisija za popis gotovih izdelkov,
TOZD II.
1.	komisija za popis nedovršene proizvodnje,
2.	komisija za popis drobnega inventarja,
3.	komisija za popis orodja in modelov,
4.	komisija za popis gotovih izdelkov,
TOZD III.
1.	komisija za popis nedovršene proizvodnje,
2.	komisija za popis drobnega inventarja,
TOZD IV:
1.	komisija za popis litine,
2.	komisija za popis drobnega inventarja,
TOZD V.
1.	komisija za popis pomožnega materiala,
2V komisija za popis drobnega inventarja,
3.	komisija za popis gasilskega orodja.
Delavski sveti morajo s sklepi obvestiti izvoljene člane v komisije na nivoju temeljnih organizacij združenega dela.
Opis delovnih nalog in opravil za pomočnika direktorja za tehnična vprašanja.
Delavski svet delovne organizacije je potrdil opis delovnih na-. Ipg in- opravil za pomočnika direktorja za tehnična vprašanja, in sicer:
—	da je odgovoren za tehnično vodenje in koordiniranje med temeljnimi organizacijami v skladu s predpisi;!, samoupravnimi akti - in sklepi samoupravnih organov;
—	sodeluje pri. oblikovanju in izvajanju poslovne politike DO;
—	določa osnovne smernice, metode in tehniko dela za vse neposredno podrejene delovne enote ter skrbi, da njemu neposredno podrejeno pravilno, točno in pravočasno izvršujejo delovne naloge in opravila;
„ sddeluje pri izdelavi temeljev plana za temeljne organizacije in delovno organizacijo:
—	je nosilec naloge za izdelavo plana proizvodnih, zmogljivosti, plana investicijskega vzdrževanja ter letnega plana investicij, kateri morajo zagotavljati ekonomski učinek;
—	usklajuje mesečne, operativne plane med temeljnimi organizacijami in delovno skupnostjo (marketing in planska služba);
—	dnevno oziroma po potrebi organizira sestanke proizvodno tehnične vsebine z vodji temeljnih organizacij, z namenom reševanja tekočih proizvodnih problemov;
—predvsem pa je odgovoren za organizacij o pretoka materiala in s tem zagotovi normalno obratovanje v vseh obratih;
—	sodeluje z drugimi strokovnimi službami v DO z zunanjimi institucijami in poslovnimi partnerji;
—	opravlja naloge na podlagi sklepov DS delovne organizacije;
—	dolžan je obveščati kolegij in člane DO, samoupravne organe o morebitnih motnjah v proizvodnji oziroma nedoseganje fizičnega obsega planirane proizvodnje po posameznih temeljnih organizacijah;
—	odgovoren je za pravilnost predlaganih strokovnih odločitev, za čuvanje poslovne tajnosti de-: lovne organizacije, za ažurno spremljanje stanja delovne organizacije kot celote in pospeševanje inventivne dejavnosti;
—	za svoje delo je v skladu s temi določili neposredno odgovoren individualno poslovodnemu organu DO.
Pristojnosti komisije za- pripravo in izvajanje stimulativnega sistema nagrajevanja
Delavski svet delovne organizacije potrjuje naloge in pristojnosti komisije za pripravo in izvajanje stimulativnega sistema nagrajevanja, in sicer:
—	analiza obstoječih sisteinov nagrajevanja v delovni organizaciji;
—	priprava strokovnih predlogov za uvajanje stimulativnega sistema nagrajevanja v skladu Z zakonom o združenem delu;
—	izdelava vseh spremljajočih analiz ter metodologij za ugotavljanje delovne uspešnosti delavcev v delovni organizaciji;
—	vodenje razprav glede na stimulativni sistem nagrajevanja po delu v praksi ter analiziranje sistema;
—	izdelava in dopolnjevanje sprejetega stimulativnega sistema nagrajevanja v skladu z dejanskimi razmerami v delovni organizaciji ter v skladu z ZZD;
‘-— izdelava korekcij v sistemu nagrajevanja po delu glede na analizirane nepravilnosti v posameznih TOZD in DSSS;
—	priprava obravnave predlogov Sprememb in dopolnitev stimulativnega sistema nagrajevanja na družbenopolitičnim organizacijam in samoupravnim, organom TOZD in DSSS;
—	analiza izvajanja sprememb in dopolnitev stimulativnega sistema nagrajevanja v posameznih TOZD in DSSS.
Povišanje stanarin v samskem domu Steklarne Hrastnik
Delavski svet delovne organizacije potrjuje predlog za povišanje stanarine za samski dom Steklarne Hrastnik, in sicer:
- za sobo z eno posteljo	din 200
- za sobo z dvema posteljama	150
- za sobo s tremi in več posteljami	130
OST ALI. STANOVALCI ■ hišnik	240
• žigosarji	350
■ samske stanovalke	180
Nove cene stanarine veljajo od
1.	10. 1978 dalje, g Delavski svet delovne organizacije pooblašča splošno službo, da v bodoče povišuje stanarino v samskem domu Steklarne Hrastnik v skladu s povišanji ostalih stanarin za družinska stanovanja.
Prenehanje veljavnosti Pogodbe o poslovnem združevanju v Poslovno združenje kovinsko predelovalne in nekovinske industrije ter premogovnikov, Ljubljana.
Delavski svet delovne organizacije Steklarne Hrastnik je potrdi! sklep o prenehanju veljavnosti pogodbe o poslovnem združevanju v Poslovno združenje kovinsko predelovalne in nekovinske industrije ter premogovnikov, Ljubljana, ki so jo sklenile in podpisale članice dne 5. 12. 1S72, dopolnjena z aneksom dne
6.	5. 1975. Pogodba preneha veljati s 30. 6. 1978, •
Dobiček ustvarjen v poslovanju s članicami v znesku din 22,343.408,85: se po merilih in 33. člena pogodbe razdeli med članice združenja.
S prenehanjem veljavnosti pogodbe o poslovnem združevanju se članicam, v skladu z določili 29. člena pogodbe vrne tudi ustanovni delež po din 1.000,
Nakup stanovanjskega objekta za samske stanovalce
Gospodarsko planski sektor se zadolži, da na podlagi že sprejetega sklepa o nakupu stanovanjskega' objekta za samske stanovalce v predračunski vrednosti 1,041.182,65 din uredi preko samoupravne stanovanjske skupnosti Hrastnik, možnost financiranja iz Sredstev, katera delovna organizacija Steklarna Hrastnik , odvaja za stanovanjsko' izgradnjo.
Predsednik delavskega sveta Janež Cigler
SKLEPI
III.	redne seje Odbora za poslovno politiko, ki je bila dne 27. 9, 1978
Zagotovitev kartonske embalaže .
V zvezi s tem je bil ponovno sprejet naslednji sklep: Komercialna služba se zadolži,; da do naslednje seje odbora za poslovno politiko poda poročilo v zvezi s sklepom- št. 20 od 8. 8. 1978, in sicer kako je sedaj urejeno glede oskrbovanja s kartonsko embalažo.
Pregled neto prodajnih cen
'V zvezi s tem je bil sprejet naslednji sklep:
Komercialna služba se ponovno zadolži, da izdela pregled neto prodajnih cen, in sicer tako kot je bil sedaj izdelan, s tem, da se navede obseg prodaje za posameznega kupca, kar sedaj ni bilo narejeno.
Pregled naj se izdela do naslednje seje odbora za poslovno politiko.
Kolektivna delovna uspešnost
Odbor za poslovno politiko predlaga komisiji za stimulativni sistem nagrajevanja, da predloži v potrditev DS DSSS predlog kolektivne delovne uspešnosti za DSSS, ki je že izdelan.
Vodje TOZD pa se s tem v zvezi opozori, da morajo intenzivno delati na izdelavi predlogov za uvedbo kolektivne delovne uspešnosti v TOZD, da bo le-ta čim-prej sprejeta tudi v TOZD.
Zadolžitve za plansko-analitsko službo
S tem je bil sprejet naslednji sklep:
Odbor za poslovno politiko je ugotovil, da plansko-analitska služba ni opravila svojih obveznosti, ki so navedene v sklepu št. 27 od 8. 8. 1978. V zvezi s tem se plansko-analitska služba opozori, da je dolžna izvajati sklepe Odbora za poslovno politiko.
Poročila o opravljenih _služb enih potovanjih
Odbor za poslovno politiko je obravnaval poročilo o opravljenem službenem potovanju v Bolgarijo, ki sta ga opravila tovariš Vili PETRIČ in Franc ŠUŠTAR.
Ugotovljeno je bilo, da je poročilo pomanjkljivo napisano, ker ni ugotovljeno kakšni zaključki so bili sprejeti. V zvezi s tem se mora izdelati novo poročilo in ga podati do naslednje seje odbora.
Odbor za poslovno politiko se je seznanil z obrazložitvijo tovariša ing, Antona Žagarja — vodje TOZD II. v zvezi z opravljenim potovanjem v Vzhodno Nemčijo.
Odbor za poslovno politiko s tem v zvezi obvešča ing. Antona Žagarja ,da to potovanje ni bilo opravljeno v skladu s sklepom odbora s katerim so bili poleg njega seznanjeni vsi vodje TOZD in sektorjev ter ostali člani delovne organizacije.
Odbor za poslovno politiko je sklenil, da se v bodoče ža vsa službena potovanja v inozemstvo odobri poleg dnevnic še za,stroške prenočevanja, ki so v inozemstvu precej visoki. Obračun vseh stroškov pa se naredi po zaključenem potovanju.
Predlogi za službena potovanja
1.	Izvršitev službenega potovanja v ZR Nemčijo :— Frankfurt — Obisk gospodarske zbornice Jugoslavije in ZR Nemčije.
Ing. Jože Tušar, vodja komercialnega sektorja opravi službeno potovanje v -ZR Nemčijo — Frankfurt — obisk gospodarske zbornice Jugoslavije in ZR Nemčije.
Za potovanje se odobrita 2 dnevnici.
2.	Izvršitev službenega potovanja v Italijo.
Iz dela delavske kontrole delovne organizacije
Samoupravna delavska kontrola je na svojem II. rednem sestanku dne 12. 10. 1978' sprejela naslednje sklepe:
Pod prvo točko dnevnega reda je obravnavala poročilo o rezultatih poslovanja za obdobju januar—avgust 1978. V razpravi po poročilu je bil sprejet sklep:
Gospodarsko .planski sektor se zadolži, da izdela za leto 1978 pregled stroškov po TOZD za konsignacijska skladišča, in sicer koliko pride na TOZD I. in koliko na TOZD II.
Pod drugo točko dnevnega reda je bila obravnavana pritožba tov. Jožefe Šmit, pregledalke iz TOZD II. glede dodelitve stanovanja. V zvezi s tem je bilo sklenjeno naslednje:
1.	Odbor za družbeni standard in stanovanjske zadeve TOZD II. avtomatska predelava steklene mase mora zadržati izdajo odločb za stanovanja, in sicer za vse delavce, ki jim je bilo dodeljeno stanovanje, toliko časa, da se zadeva ponovno pregleda in ugotovi dejansko stanje.
2.	Referat za socialno delo se zadolži, da pregleda ponovno vso dokumentacijo (točkovni sistem, vJoge delavcev, celotno listo prosilcev)' in ugotovi ali je’ pritožba tov. Jožefe Šmit upravičena.
3.	Ugotovitve referata za socialno delo se predloži Delavskemu svetu TOZD II. in Samoupravni delavski kontroli TOZD II., Id odločata o dodelitvi stanovanj.
4.	O ugotovitvah se mora obvestiti tudi samoupravna delavska kontrola delovne organizacije.
5.	Rok, za pregled dokumentacije je 20. 10. 1978!
Pod tretjo točko dnevnega reda je samoupravna delavska kontrola obravnavala dopis gasilskega društva delovne organizacije, ki se nanaša na naslednje stvari:
1.	Usposobitev strokovno šolanih gasilcev. Sedaj ta dela opravljajo delovni invalidi. Razpisi so bili že večkrat objavljeni, vendar ni prijav zaradi nizkih osebnih dohodkov. I
2.	Komisije za požarno varnost, ki so imenovane v TOZD sploh ne delujejo.
3.	Nadzor nad gasilskimi napravami in aparati bi moral biti reden in dokumentiran — redno vzdrževanje.
4.	Izobraževanje vseh zaposlenih delavcev o protipožarni uporabi sredstev za gašenje, preventiva na delovnih mestih, obnašanje na delovnih mestih.
5.	Urediti skladišče goriv in maziv ter odpadnega olja. V zvezi s tem je potrebno nastaviti skladiščnika, ki bo vodil to skladišče.
6.	Sodi: olja ležijo vsepovsod po tovarni in tudi predstavljajo nevarnost.
7.	Zamaščenost opreme in ostrešja, prav tako predstavlja nevarnost za požar.
Nadalje je samoupravna delavska kontrola ugotovila, da je v tovarni in zunaj tovarne velik nered.
Na spodnjem delu "tovarne, kjer se nakladajo kamioni, ležijo razmetane lesene palete, ki bi-se lahko lepo zložile. Urediti bi se moralo podpečje, nered: je tudi pri- samotnih izdelkih, Jcartomh in pri mizarski delavnici, kjer je odložen les.
Iz dela organov upravlfanfa
(Nadaljevanje z 9. strani).
Dipl, pravnik Brane Milinovič, direktor DO, ing. Karl Dragar, vod ja. TOZD IV., Avgust Fišner, tehnolog v TOZD IV. in Anton Velej, šofer osebnega avtomobila opravijo službeno potovanje v Italijo k firmi »Anselini« Padova' — ogled demonstracije obdelovalnega avtomata in k predstavništvu »Ferokimetal« Milano —• uvoznik »Jugometala«.
Za potovanje se odobrijo 3 dnevnice (na osebo).
3.	Izvršitev službenega potovanja v ZR Nemčijo.
Dipl. pravnik Brane .Milinovič, direktor DO, Jože ing. Tušar — vodja komercialnega sektorja in Anton Velej — šofer osebnega avtomobila, ' opravijo službeno potovanje v ZR Nemčijo k fir-niam: Walter Hustadt, Gustav Rose, Anton Denker, Herbert Eickmeier v zvezi sklepanja pogodb za leto 1979. -
-Za potovanje se odobri 5 dnevnic (na osebo).
4.	Izvršitev službenega potovanja v Italijo.
Erih Vovk, -obratovodja v TOZD I. opravi službeno potovanje v Italijo v organizaciji pod-
jetja »Adriacommerce« Koper —-ogled ene izmed steklarn.
Za potovanje .se odobri 1 dnevnica.
»Tetina .. Impex« Ljubljana :’rrf prošnja za odstop devizniti sredstev
V zvezi s prošnjo »Tehno Im-pex« Ljubljana o odstopitvi deviznih sredstev v višini 400.000 dolarjev po 10—12 % obrestni meri, je odbor za poslovno politiko sklenil, da se najprej pristopi k izdelavi sporazuma oziroma-dogovora o prodaji deviznih sredstev, ustvarjenih z izvozom med članicami poslovne skupnosti Hrastnik—Jugometal, preostala devizna sredstva pa se lahko odstopijo po določeni obrestni meri drugim interesentom.
Za razgovore o tem se pooblasti direktor DO — Brane Milinovič, dipl. pravnik.
Določitev vrednosti točke za izplačilo OD za september
Odbor za poslovno politiko predlaga odborom za gospodarstvo in plan TOZD in DSSS, da se za september 1978 izplača vrednost točke v višini 9,50 din.
Predsednik odbora Adi Zaletel
Člani samoupravne delavske kontrole so opozorili, da se meče skozi okna neuporabne palete in tudi neuporabne modele.
V zvezi s tem je bil sprejet naslednji
SKLEP
1.	Pomočnike direktorja za tehnična vprašanja se v zvezi z navedeno problematiko zadolži, da izdela program ukrepov za požarno varnost v tovarni ter, da zadolži ustrezne osebe za odpravo navedenih stvari.
2.	Vodje TOZD se mora opozoriti, da komisije za požarno varnost ne delujejo in da jih je potrebno aktivirati in izdelati programe dela.
3.	V roku 14 dni morajo biti predloženi programi dela požarnovarnostnih komisij v- TOZD s planom pregledov oziroma ukrepov.
4.	Gasilsko društvo delovne organizacije naj izdela požarno varnostni načrt delovne organizacije in ga predloži v potrditev na samoupravne organe delovne organizacije.
V zvezi z navedenimi točkami je potrebno sestaviti poročila za samoupravno delavsko kontrolo delovne organizacije.
Pod četrto točko dnevnega reda je bil obravnavan predlog za izdelavo programa dela samoupravne delavske kontrole DO in je bil sprejet naslednji sklep:
Tov. Rudi Gomilar — predsednik samoupravne delavske kontrole DO in tov. Franc Vidovič, v. d. vodje splošno kadrovskega sektorja sta zadolžena, da izdelata program dela samoupravne delavske kontrole DO do zaključka poslovnega leta 1978.
Rok za izdelavo programa je 20. 10, 1978.
Vera Habjan
2. memorial tragično
preminulih
Tekmovalo prek 200 športnikov . iz osmih TOZD, DO in Uprave Sob
Osnovna organizacija sindikata TOZD 4 je v počastitev spomina svojih tragično preminulih sodelavcev, pripravila konec sep-
sodelavcev
ko spomin na svoje tragično preminule sodelavce, je tudi tokrat bil deležen izrednega priznanja vseh nastopajočih. Zato ni nič čudnega, da j e. tudi. letošnji »Memorial« potekal v edinstvenem tekmovalnem in- prijateljskem

Otvoritev memoriala preminulih sodelavcev v TOZD IV.
tembra že 2. tradicionalni »Memorial Vovčko-Kreže-Majcen«.
Te v naši občini edinstvene oblike spoštovanja in spomina do svojih nekdanjih sodelavcev se je tokrat udeležilo prek 200 nastopajočih iz REK Zasavje — TOZD Rudnik Hrastnik, Sijaja, TKI, Uprave Sob in Steklarne. Tudi tokrat je tekmovanje potekalo v petih tekmovalnih panogah: pikadu, streljanju z vojaško puško, kegljanju, namiznem tenisu in malem nogometu.
Organizator, kateremu je osnovni cilj ohraniti skozi to obli-
vzdušju, kjer so bili rezultati v drugem planu in nič kaj dosti pomembni.
Pa vendar, ne zavoljo ^rezultatov, temveč zavoljo spomina, je prireditelj tudi tokrat poskrbel za primerna odličja najboljšim v obliki zlatih, srebrnih m bronastih medalj, ter prehodnega pokala skupnemu zmagovalcu. Zal pa je tudi to tekmovanje potekalo v popolni nezainteresiranosti „nekaterih predstavnikov DPO in samoupravnih organov.
Iz dela OK ZRVS Hrastnik
Občinska konferenca ZRVS Hrastnik je v septembru organizirala strokovno ekskurzijo, katere namen je bil ogled vojaškega letališča V Puli. Ekskurzije se je udeležilo 40 hrastniških rezervnih oficirjev in mlajših oficirjev.
Ob prihodu v Pulo jih je sprejel in pozdravil predstavnik Občinske konference ZRVS Pula. V njegovem spremstvu so naši predstavniki položili venec k spomeniku NOB. Potem je sledil ogled vojaškega letališča^ v- Puli-. Kljub temu, da ni bil delovni dan in tako niso mogli videti vzletanja in pristajanja letal, so bili deležni velike pozornosti. Starešine so jim razkazali tipe
naših letal in oblike oborožitve z vsemi kombinacijami. Ogledali so si tudi film o naši vojaški sili in oblikah sodelovanja vseh rodov jugoslovanske armade. Razkazali so jim tudi sobo, v kateri hranijo pohvale in priznanja, ki so jih prejeli. Pojasnili so tudi, da imajo razvito zelo dobro sodelovanje z brniškim letališčem.
Celotna skupina je bila prijetno presenečena nad veliko pozornostjo, ki so je bili deležni in nad vsem tistim, kar so imeli možnost videti in spoznati.
Na koncu so si izmenjali spominska darila. Sledilo pa je tovariško srečanje v Novem gradu, na poti proti domu pa so si ogle-
dali še muzej tehnike v gradu Bistra v okolici Ljubljane.
V	oktobru bo Občinska konferenca Hrastnik organizirala novo taktično-orientacijsko vajo za starešine, ki se niso udeležili 1. vaje v letošnjem letu, v maju na Kalu. Prav tako bodo moraii starešine še opraviti izpit iz teoretičnega znanja.
V	teku so tudi priprave »za izvedbo proslave Dneva JLA, skupaj s Temeljno kulturno skupnostjo. Na proslavo bodo vabljeni tudi oficirji kasarne narodnega heroja Rajka iz Celja, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in štaba Teritorialne obrambe Hrastnik. Podeljena bodo
priznanja društvom, organizacijam in posameznikom, ki so pripomogli' k uspešnejšemu delu ZRVS. V tednu pred tein svečanim dnevom pa pripravljajo tradicionalna športna tekmovanja, na katerih se bodo pomerile ekipe kasarne iz Celja, športnega društva Invalid Hrastnik OK ZRVS Hrastnik in sicer v šahu, kegljanju in streljanju.
Jasna Kosm
2. memorial tragično preminulih sodelavcev
(Nadaljevanje z 10. strani) Takšen odnos ne le do organizatorjev, pač pa predvsem do osnovnega namena prireditve, zasluži vso grajo in ni nikakor v ponos ciljem in prizadevanjem, nadaljnjega razvoja delavskega in samoupravnega socializma. Ali pa morda vabljeni predstavniki menijo, da takšna oblika delovanja ne sodi v nadaljnji razvoj krepitve odnosov znotraj naše, družbene ureditve.
Vseeno pa takšen, blago rečeno nerazumljiv odnos, ni vzel volje prizadevnim organizatorjem in še manj'nastopajočim, ki so si ob koncu čvrsto obljubili nadaljevati in v okviru danih možnosti Še razširiti program delit-ye. Naslov skupnega zmagovalca je tokrat ostal v vitrinah organizatorja. Vsem nastopajočim pa je ostal spomin na enkratno vzdušje, katerega moč doživetja je v globokem medsebojnem spoštovanju in tovarištvu.
In prav zavoljo tega organizatorjem ne samo za brezhibno organizacijo, temveč predvsem za idejo, vse simpatije in izredna hvaležnost.
	i
	i I
\ ' a 'itellllllll i	
SlSlllPiii#	• l
	1 1
Pred pričetkom memoriala preminulih članov TOZD IV so na njih grobove položili sveže čopke cvetja
V skladu s 5, členom SPLOŠNIH PROPOZICIJ je vrstni red na podlagi doseženih rezultatov naslednji:
točk
1.	Ekipa	TOZD	4	14
2.	Ekipa	TOZD	2	12
3.	Ekipa	Uprave	Sob	12
4.	Ekipa	Rudnika	10
5.	Ekipa	Sijaj	7
6.	Ekipa	TKI	7
7.	Ekipa	TOZD	1	4
8.	Ekipa	TOZD	5	4
DOBITNIK PREHODNEGA POKALA JE
EKIPA TOZD 4 — ORODJARNA S STRUGARSKO-CIZELERSKO DELAVNICO.
ii memorial
Kruta smrt je po več ali manj dolgi in zahrbtni bolezni iztrgala iz naših vrst še dva para pridnih rok. Usoda je hotela, da sta oba preminula delavca — sodelavca bila tudi v pravem pomenu besede.
TOZD II — avtomatska predelava steklene mase, je ostala osiromašena še za dva, dobra delavca, strokovnjaka, za dva dolgoletna sodelavca, syojih nalog in opravil, DO pa ki sta pretežni del življenja in dela posvetila napredku in razvoju prav našemu kolektivu.
ERVIN ALT je preminil po dolgi in težki bolezni. Luč sveta je ugledal pred 55 leti v siromašni hrastniški delavski ' družini. Neurejene družbene razmere in vladajoč kapitalistični razred je družino Alto-vih odpeljal s trebuhom za kruhom. Pot jih je vodila v Francijo, kjer so ostali polnih 11 let. Prvega branja in pisanja se je Ervin učil v tujini. Prav ta šola pa mu je bila dober napotek ■ v življenju in vzpodbuda še večje ljubezni do domovine. Tegobe takratnega življenja in pa odporniški duh nasproti kapitalističnim in okupatorjevim silam so Ervinu že zelo kmalu povzročile precej preglavic. Bil je preganjan in aretiran in
kasneje celo mobiliziran v nemško vojsko. Na fronti pri Dnjestru v Romuniji je pobegnil in se predal ruskim oblastem. Zbolel je za malarijo, vendar je imel srečo in še pravočasno prišel v zavezniško bolnišnico ter tako okreval. Vrnil se je domov in se ponovno zaposlil v steklarni na svojem prvem delovnem mestu kot pomočnik.
Ervin je bil ves čas svoje zaposlitve sila agilen tako kot delavec samoupravljalec, kot tudi na kulturnem področju! Dolga leta je aktivno deloval v delavsko prosvetnih društvih, bodisi kot organizator, ali pa kot aktiven član pevskega zbora.
Posledice prebolele bolezni so bile tako hude, da ni mo-' gel opravljati svojega poklica in je bil premeščen v avto-,.matsko proizvodnjo kot strojnik na H 28. Pri delu je bil izredno marljiv in vesten. Ponos njegovega bogastva je bilo delo, kateremu je ostal zvest vse do svojih zadnjih dnj življenja. Smrt je dočakal v težkih bolečinah, proti katerim je ostala nemočna tudi sodobna medicina.
MARJAN JAVORŠEK je bil rojen 1929 leta v Radovljici kot sjn staršev, katerih oče je bil zaposlen na železnici, To je bil vzrok, da je Marjan odraščal v Zidanem mostu, kjer je tudi končal osnovno šolo. Vojna vihra mu je onemogočila nadaljnje obiskovanje gimnazije v Celju. Odšel je v Maribor na industrijsko kovinarsko šolo, ki pa je zaradi nenehnih bombnih napadov kmalu končala v ruševinah. Tako je Marjan končal svoj uk v steklarni s poklicem strojnega ključavničarja. Izredno spreten, iznajdljiv in 'marljiv je kaj kmalu pridobil zaupanje svojih delovnih so-tovarišev in nadrejenih.
Z uvedbo prvih avtomatov v novi hali leta 1960 je Marjan dobil možnost še nadaljnjega posredovanja svojega znanja in iznajdljivosti v prid družbe in kolektiva. S svojimi no-vatorskimi sposobnostmi je
napravil v proizvodnem procesu precej izboljšav in prihranil kolektivu velika sredstva. Svoje sposobnosti pa ni
M??
ipsig
Jr
1 ^

iillli
prezentiral samo na delovnem mestu. Kot aktiven mladinec je uspešno deloval v svoji organizaciji, kot tudi v OF. Ze-x lo zapaženo je bilo tudi njegovo delovanje v organizaciji jah in društvih,(»Ljudske tehnike«, kjer so prišle njegove izumiteljske lastnosti še posebej do izraza. Večkrat pa e/jio ga zasledili tudi v raznih organih samoupravljanja, kjer se -je z isto vnemo loteval vseh nalog.
Zapustil nas je nepričakovano po hudi bolezni.
Oba, tako Ervin, kot Marjan sta zapustila globoke sledove svojega delovanja. Nas vse, ki smo ju poznali in cenili, pa sta zadolžila, do te mere, da ju ohranimo v dolgem in trajnem spominu, kot človeka, sodelavca in prijatelja, ki sta videla življenjski smoter in nadaljnji razvoj nas vseh — vedno in izključno le skozi prizmo dela.
Zato je želja nas vseh po tihem in mirnem počitku obeh v objemu domače grude, le skromen del hvaležnosti za vse, kar sta storila. Odšla sta tiho, s skromnostjo in ponosom rodoljubov, pečatom delavcev,, katerima je delo pomenilo vse in je bilo v pravem smislu — njihovo bogastvo.
NAGRADNA KRIŽANKA
10.	Samuel COKRAJS.)	LOČILNI VEZNIK	ODŽAGAN KOS DEBLA	MESTO NA FINSKEM (TURKU)	tutela/ ZAŠČITA	STAROGRŠKO MESTO V TRAKIJI	KARL0YAC	m	NAPRAVA ZA PHANJE	NEVARNA BOLEZEN	PREBIVALEC EVROPSKE OTOCNE DRŽAVE	RIMSKA BOGINJA POLJE« DELSTYA	ANTON MARTI	10 ¡Ja	PIJAČA	STAROGRŠKI SLI KAR, PRI« JATEU A UL* K S AN DR A VELIKEGA	VETER, KI PIHA PROTI RAVNIKU	IRIDfJ	OSTER KONEC POLOTOKA
ZVEZNA DRŽAVA V MALEZIJI								HRVAŠKI SLIKAR IN GRAFIK (ZLATKO)						EMBALAŽNI MATERIAL					
IN W RAZ» BOJNI KOV								ŽEKSKI DEL HIŠEPRI MU« ŠUMAKIH GORA NAŠVIC. •ITAL. MEJI						GEOMET« RUSKA UMETNOST					
ANGLEŠKI NAGOVOR ZAGENTLE« MANA							MEHKA KOVINA JAGNJEČJA ČEPICA						Z BESEDA« ML I2RA* ZENA MISEL	OBŽALO* VANJE				RIHARD. JAKOPIČ	MARTIN EDEN
" STEKLARNA 10	MESTO NA PORTU» GALSKEM	SUROVINA ZA IZ DE * LAVO CE» MENTA	MAJHNI KRILATI DEČKI	BABILONSKA UTEŽNA ENOTA POLOTOK V SOVJ.ZVEZI						ZA POLTON ZNIŽANI C				KLIC K OROŽJU					
										NA RAČUN				GLASBENA DRAMA					
ENERGETSKI OBRAT											-1200 MESECEV								
ZAŠČITNA NAPRAVA											SKANDINAV* SKO MOŠKO IME	MBOŽJE ČAŠČEN BIK TANKOVSKI PERISKOP					PLESNI KORAK	VIJUGA, OKLJUK	DRUŽBENI NAČRT
DALMATIN« SKO VINO						PEDANT STOLP OB DŽAMIJI										ORODJE ŽANJIC			
VRHOVNO PAPEŠKO SODIŠČE					OTOK V IR* SK£M MORJU				NAKANA, NAMEN							MREŽASTA TKANINA			
					GLAS PRI DETONACIJI											POLJSKA PTICA			
LADJAR ONASSIS				STMČNO LOČILO PAPEŠKO POKRIVALO					ČEŠKI LUTKAR (JIRI)						ZNANOST				
									VRSTA KAZNI						REZILO, BRITVICA				
STEKLARNA M	KRAJ.POD FRUŠKO GORO	UPANJE	GLAS, ZVOK SKEPSA, NEZAUPANJE				PISATELJ SELIŠKAR	PERNATE ŽIVALI OBLJUBA					BARVA IGRALNIH KART	LEVSTIKOV JUNAK MANJŠI IND0NEZIJ: SKI OTOK					
TEHNIŠKO KAZALO, ZA P ISO: VALEČ										SESTAVIL*. KARLI DREMEL	KAMNITA GMOTA *100						GALEBU SORODNA PTICA	POKLON	SLIKA GOLEGA f TELESA
IZMEČEK VULKANA					PRODAJNO BLAGO					SPLITSKA POPEVKA ZMAG.I9JG									
KRAJ KJER VODA ZEMLJO ODNAŠA					TROJANSKI JUNAK					RADIO« AKTIVNI IZOTOP RADONA						LOŠČILO			
LEVI PRITOK VOLGE					STRINA					OSLOMBA						ŽIVAL, KI RIJE POD ZEMLJO			
Med reševalce z pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili 2 nagrad:
1.	nagrada	50	din
2.	nagrada	30	din
3.	—7. nagrada po	20	din
Izrezek z vpišemo rešitvijo	po-
šljite na naslov:
Uredništvo »STEKLARJA«,
STEKLARNA HRASTNIK
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo v uredništvu do sobote 18. novembra.
NAGRAJENI REŠEVALCI
Za nagradno križanko, objavljeno v »Steklarju« št. 10/1978 smo prejeli 30 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole:
1.	nagrada — 50 din: Matekelj Viktorija; 2. nagrada — 30 din:
ZAHVALA
Ob odhodu iz kolektiva, se iskreno zahvaljujem svojim dosedanjim sodelavkam in sodelavcem izmeni Razdevšek-Meterc- Peklar za prelepo darilo in izrečene besede, ki me bodo vedno spominjale na vas.
Vsem še enkrat 'iskrena hvala.
Tončka Cigole
Jager Avgust; 3. do 7. nagrada — 20 din: Lovrič Milena, Vogrinc Rezi (upokojenka), Jeran Mihaela, Pirc Franci, Rojko Jože.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: pršut, letalonosilka, Kreka, otolaringolog, karikaturist, Sara, planota, Am, Saar, nav, R. I„ C. K., talij, Ramona, Esk, litina, ibis, Stol, Svetina, oer, T. P., teran, najada, Laura, Akadem, TR, ANSA, rin, Lana, Ant, natikalo, Rb, kotoma, osa, O. R., aranžer, sla, V. T., doba, galerta, teror, Tarim, uta, dan, past, krota.
(D. K.)
ZAHVALA
Spodaj podpisano Športno društvo NK' SLOGA iz Hrastnika se iz srca zahvaljuje OOS Steklarne Hrastnik ter občinskemu sindikalnemu svetu Hrastnik za finančno pomoč v znesku 2.000 din.
še enkrat iskrena hvala in lep pozdrav obema organizacijama.
Igralci in vodstvo NK SLOGE iz Hrastnika
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta in dedka
ERVINA ALTA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v tako težkih dneh pomagali. Posebej se zahvaljujemo pevcem iz Dola pri Hrastniku, pevcem in godbi Svobode II Hrastnik, kolektivu in sindikatu steklarne za darovane vence, govornikom za poslovilne besede. Sodelavkam in sodelavcem TOZD II za darovane vence in denarno pomoč, enako se zahvaljujemo elektro delavnici TOZD V za venec ter gostinskemu podjetju HUM Laško za darovani venec.
Zahvaljujemo se sosedom in vsem njegovim iskrenim prijateljem, ki ste ga V tako velikem številu spremili v njegov prerani grob in ga zasuli s cvetjem.
Vsi njegovi
STEKLAR
Dopisujte v naše glasilo!