Oskrba rojev - Narejanje družin z rojevimi matičniki Ali je parazitska osica Torymus sinensis rešitev za zadostno zmanjšanje populacije kostanjeve šiškarice? APIS < D ČEBELARSTVO MARKO DEBEVEC ČUŽA 7, 1360 VRHNIKA tel.: (01) 755 12 82 faks: (01) 755 73 52 apis.md@siol.net Delovni čas: ob delavnikih 9.00-12.00 16.00-18.00 ob sobotah 9.00-12.00 Trgovina in proizvodnja: Opekarska 16 na Vrhniki 10-SATNI AZ-PANJI TRIETAZNI AZ-PANJI PREDELAVA VOSKA V SATNICE SAMO 0,95 €/KG SATNIKI: AZ-VRTAN, LEPLJEN, ZBIT, LR-STANDARD LR 2/3 PRASILCEK AZ 5- IN 7-SATNI ■ Naročeno blago pošljemo tudi po hitri paketni pošti (z izjemo lomljivih izdelkov). ■ Po izjemno nizki ceni vam iz vašega voska izdelamo satnice — 0,95 eur/kg. ■ Vosek steriliziramo pri 125 oC. Odkupujemo vosek do 5,50 eur/kg. ■ Z veljavno čebelarsko izkaznico priznamo 4 % popust pri nakupu v vrednosti več kot 50 € (z izjemo izdelkov, ki so v akciji). Popusti se med seboj ne seštevajo. • Panji so izdelani natančno in kakovostno. • Uporabljamo vodoodporne materiale in lepila. • Kakovostna izdelava po ugodni ceni. Priznano vzrejališče čebeljih matic Debevec Sprejemamo naročila. UVODNIK UVODNIK Spoštovane čebelarke in cenjeni čebelarji! Šolsko leto se počasi končuje in s tem se končuje tudi delo v okviru čebelarskega krožka. Pa je to res? Ali gredo tudi čebele na počitnice? Seveda ne. Zato je to prav poseben krožek, saj nikoli nima počitnic. Čebelarski krožek je dejaven vseh 12 mesecev na leto! Kljub temu sem vesela, da sem mentorica tega krožka, saj me nenehno postavlja pred nove izzive, kajti ko že misliš, da veš vse, te ta drobna, skromna žuželka spet postavi pred novo preizkušnjo ter tako mentorja kot mlade čebelarje sili v pridobivanje vedno novih spoznanj. Kot vsi drugi krožki tudi ta začne delovati septembra, ko se učenci prijavljajo k interesnim dejavnostim. Temeljno vodilo mentorju je učni načrt, vendar ta nujno potrebuje prenovo. Včasih je bilo delo v krožku težavnejše, saj mentor ni imel česa vzeti v roke. V zadnjih letih pa so delovne razmere veliko boljše, saj nam stoji ob strani Čebelarska zveza Slovenije, Javna svetovalna služba v čebelarstvu, ki nam je priskrbela številne didaktične pripomočke, učbenik in delovni zvezek Čebela se predstavi, filme, slikovni panj..., pa tudi na spletnih straneh ob vztrajnosti najdeš veliko uporabnih gradiv. Najbolje pa je, če je ob šoli čebelnjak, tako da več ur nameniš delu v njem, saj učenci tako pridobijo največ znanj. Poleg teorije mora mentor ponuditi tudi veliko praktičnih vaj, ker učenci vedno radi ustvarjajo. Zato pozivam mentorje, naj se prijavljajo na različne natečaje, ki jih razpisujeta Medex in ČZS, saj je na njih večkrat mogoče dobiti uporabno gradivo. Pri nas smo lani risali panjske končnice in krasili eko-smreko, zato je bilo vedno zabavno. Krožkarjem ni nikoli težko zbijati satnikov, jih žičiti, še posebej pa uživajo ob peki medenjakov in različnih medenih peciv. Delo ne sme biti enolično, saj se učenci hitro naveličajo frontalnega dela. Vsak mentor si sicer želi, da bi vsaj nekaj krož-karjev začelo čebelariti, vendar ni vedno tako. Po mojem mnenju bomo dosegli veliko, če bomo v učencih razvili pozitiven odnos do narave, jih naučili, s katerimi škropivi in kdaj smemo škropiti oz. da je treba škropiti čim manj, ter če bodo Fotografija na naslovnici: Čebelnjak ČD Bled - Gorje v Zdraviliškem parku na Bledu. Uredništvo Slovenskega čebelarja ob dnevu državnosti čestita vsem balcem in bralkam ter jim želi lep praznik. Foto: Peter Čadež Suzana Pacek IZ ZNANOSTI IN PRAKSE 197 Prof. dr. Janko Božič: Ali je parazitska osica Torymus sinensis rešitev za zadostno zmanjšanje populacije kostanjeve šiškarice? 199 Vlado Auguštin: Oskrba rojev 200 Nataša Lilek: Pomen cvetnega prahu in smukanje 202 Dr. Borut Gosar: Recept za pripravo smrekovih in borovih vršičkov z medom 204 Norbert Jedlovčnik: Azijski sršen na pohodu po Evropi 205 Franc Šivic: Novice iz sveta 206 IZ PRAKSE ZA PRAKSO_ Zoran Kmetič: Narejanje družin z rojevimi matičniki 207 SONARAVNO ČEBELARJENJE_ Vlado Auguštin: 3. svetovni simpozij o ekološkem čebelarstvu 210 DELO ČEBELARJA_ Andreja Smrdelj: Junija so panji prepolni čebel 212 Mag. Andreja Kandolf Borovšak: Slaba sezona ogroža pristnost medu 213 ZDRAVJE ČEBEL Mag. Mira Jenko Rogelj, dr. vet. med.: Veterinarski nasveti za junij - »vampirske« varoje že na pohodu Anita Vraničar Novak, dr. vet. med.: Preiskava medu na spore hude gnilobe čebelje zalege ČEBELJE PAŠE 214 215 216 DOGODKI IN OBVESTILA 217 OBVESTILA ČZS 219 MALI OGLASI 225 V SPOMIN 231 INDEX EDITORIAL Suzana Pacek 197 FROM SCIENCE AND PRACTICAL WORK_ Prof. Janko Božič, DSc: Is a Parasitic Wasp Torymus Sinensis a Solution for a Sufficient Reduction in the Population of Chestnut Gall Wasp? 199 Vlado Auguštin: Taking Care of Swarms 200 Nataša Lilek: The Role of Pollen and Pollen Trapping 202 Borut Gosar, DSc: Recipe for Spruce and Pine Apex With Honey 204 Norbert Jedlovčnik: The Asian Hornet on the March in Europe 205 Franc Šivic: World News 206 PRACTICAL ADVICE FOR PRACTICAL USE_ Zoran Kmetič: Forming Nucleus Colonies With Swarms Cells 207 ORGANIC BEEKEEPING_ Vlado Auguštin: 3rd World Symposium on Organic Beekeeping 210 BEEKEEPER'S WORK_ Andreja Smrdelj: The Hives are Full of Bees in June 212 Andreja Kandolf Borovšak, MSc: Poor Season Threatens the Authenticity of Honey 213 BEES' HEALTH_ Mira Jenko Rogelj, MSc, DVM: Veterinary Advice for June -»Vampire« Varroas on the Move 214 Anita Vraničar Novak, DVM: Honey Analysis on American Foulbrood 215 HONEYBEE FORAGE 216 NEWS AND EVENTS 217 ANNOUNCEMENTS BY BEEKEEPING ASSOCIATION OF SLOVENIA 219 SMALL ADS 225 IN MEMORIAM 231 ta znanja posredovali tudi staršem, sosedom, prijateljem. Najpomembneje pa je, da bodo kot odrasli sami ravnali pravilno in da se bodo zavedali pomembnosti čebel - s tem smo tudi mentorji opravili svoje poslanstvo. Seveda pa ne gre brez tekmovanj. Kljub temu da nekateri mentorji nimajo pozitivnega mnenja o tekmovanjih, je to vendarle nekakšen zaključek dela v šolskem letu. Ponekod potekajo regijska tekmovanja (tako pri nas vsako leto pripravimo Posavsko tekmovanje), poglavitno pa je seveda državno tekmovanje, na katerem učenci in dijaki tekmujejo v treh ka- tegorijah: nižji, srednji in višji. Vsakdo, ki se udeleži tekmovanja, je že zmagovalec, saj je na njem treba pokazati res veliko znanja (npr. letos celo latinska poimenovanja rastlin). Vendar zmoremo tudi to. Zato mentorice in mentorji, ne odnehajte, saj iz malega zraste veliko in le tako nam bo zagotovljena svetla prihodnost in se nam ne bo treba bati za čebele in naravo. Čebelarski zvezi Slovenije pa hvala in le tako naprej! Suzana Pacek, mentorica čebelarskega krožka na OŠ Jurija Dalmatina Krško Razpis za tehnično pomoč čebelarjem še odprt Obveščamo vas, da je še vedno odprt javni razpis za tehnično pomoč čebelarjem v letu 2014. Predmet razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za ukrep Tehnična pomoč čebelarjem oz. za ukrepa Sofinanciranje čebelarske opreme in Pomoč čebelarjem začetnikom v letu 2014. Javni razpis je dostopen na spletni strani Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja: www.arsktrp.gov.si/si/o_agen-ciji/javne_objave/javni_razpisi. Podrobnejše informacije o omenjenem javnem razpisu lahko dobite tudi pri svetovalcih specialistih JSSČ. Hkrati obveščamo vse zamudnike, da lahko usposabljanje na področju apitehničnih ukrepov opravijo 12. junija 2014 ob 17. uri v Čebelarskem centru Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, Lukovica. Podrobnejše informacije lahko dobite pri g. Vladu Auguštinu, tel.: 040/436 516. Prav tako lahko usposabljanje na področju Smernic dobrih higienskih navad v čebelarstvu na načelih HACCP (osnovno) opravijo 5. junija 2014 ob 16. uri v Čebelarskem centru Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, Lukovica. Podrobnejše informacije lahko dobite pri g. Tomažu Samcu, tel.: 040/436 517. Lidija Senič, vodja JSSČ Ali je parazitska osica Torymus sinensis Janko Božič*, janko.bozic@bf.uni-lj.si Zaradi osebnega opažanja množičnega napada kostanjeve šiškarice Dryocosmus kuriphilus v Krškem hribovju sem se tudi sam zakopal v vire o biološkem obladovanju tega škodljivca. V svetu, tudi v sosednji Italiji in Hrvaški, so proti njemu uspešno uporabili parazitsko osico Torymus sinensis. Kot dobro možnost za biološko obladovanje šiškarice jo navajata tudi Kos in Trdan (2010). Glede na to, da so parazitsko osico že naselili v sosednji Italiji, po mojem mnenju ni nikakršne možnosti, da bi tej osici preprečili pot vsaj v naše Primorje. Naravna pot bo sicer trajala nekaj let več, kot če bi jo takoj umetno naselili. V Evropi za zdaj niso opazili negativnih posledic vnosa T. sinensis, kljub temu pa so bili pred leti podani utemeljeni zadržki glede širitve te osice v Srednjo Evropo (EFSA, 2010). Gibbs s sod. (2011) navaja dva: 1. možnost, da bi osica napadala tudi druge vrste šiškaric, in 2. možnost križanja z avtohtonimi vrstami parazitskih osic. Prav to so opazili na Japonskem (Havill s sod., 2012, Yara s sod., 2012), vendar raziskave v Italiji tega niso zaznale, prav tako pa tudi ne uspešnega napada drugih vrst šiškaric (Quacchia s sod., 2013). Panzavolta s sod. (2013) sicer navaja tudi napadanje avtohtonih parazitskih osic na kostanjeve šiška-rice (glej tudi Kos in Trdan, 2010), čeprav niso tako uspešne kot nekoliko bolj specifičen T. sinensis. Po drugi strani opozarja tudi na možnost hiperparazitiz-ma T. sinensis in kot posledico tega na zmanjšanje njegove učinkovitosti. Populacijo parazitskih osic velikokrat nadzirajo drugi paraziti (lahko tudi parazitske osice). Odnosi med organizmi, povezanimi s šiškari-cami, so zapleteni in ne dovolj natančno znani, da bi bilo mogoče zanesljivo sklepanje. Iz dozdajšnjih raziskav je znano, da so edine mogoče negativne posledice vnosa T. sinensis povezane z izpodrivanjem avtohtonih vrst parazitskih osic ali celo morebitno križanje. Do zdaj pa niso opazili ničesar od tega. Predvidevam, da vsaj glede na znana dejstva iz Italije vnos T. sinensis ne more povzročiti večjih nesorazmerij v populaciji parazitskih osic. Glede na to, da se T. sinensis uspešno naselil v Italiji, njegove umetne naselitve oz. hitrejše poti v slovensko Primorje nima smisla zadrževati. Za morebitno naselitev te vrste osice v osrednji Sloveniji je sicer treba še podrobneje preveriti dozdajšnje raziskave, vendar tudi vnos T. sinensis * prof. dr., Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo Lanske in letošnje šiške v osrednjo Slovenijo ne bi smel povzročiti pomembne škode za avtohtono populacijo parazitskih osic. Seveda pa bi jih bilo treba naseliti pod strokovnim nadzorom, predvsem zaradi nevarnosti prenosa hi-perparazitov, še zlasti, če bi bili tudi ti tujerodni in bi lahko ogrozili večje število vrst parazitskih osic šiškaric, saj bi to lahko povzročilo, da bi druge šiškarice poškodovale še druge vrste. Pri biološkem obladovanju moramo poleg morebitnih negativnih posledic pretehtati, ali so pozitivne posledice pomembnejše tudi z biološkega vidika. Pri pravem kostanju gre za večplasten problem. Morda smo res najglasnejši čebelarji, saj izgubljamo najzanesljivejšo pašo. A to je gospodarski vidik, ki posredno lahko vpliva tudi na občutno zmanjšanje populacije medonosne čebele. Zaradi pomanjkanja kostanjevih plodov je hujše posledice pričakovati pri populacijah številnih živali, ki se prehranjujejo z njimi. Večletna agonija dreves s šiškarico bo lahko privedla do dodatnega odmiranja pravega kostanja. Opaziti je bilo tudi sekundarne okužbe vejic (osebno opažanje), morda s kostanjevim rakom, ki bo še dodatno pripomogel k propadu dreves. Žal bo pravi kostanj na večini rastišč začela nadomeščati robinija, ki je sicer tujerodna invazivna vrsta. Res je, da je tudi medovi-ta, a za čebelarstvo imamo dovolj robinijevih sestojev. Potrebujemo več poletne paše, zato bi pravi kostanj lahko uspešno nadomestil samo lipovec. Kljub temu bi raje videl, da nam ostane večji del sestojev pravega kostanja, saj iz njih pridobivamo še posebej kakovosten med, poleg tega pa je izjemno kakovosten tudi kostanjev cvetni prah. Če bodo sestoji na dolo- čenih območjih preveč prizadeti, jih lahko vsaj delno nadomestimo tudi z lipovcem. V prihodnje, ko se bo šiškarica unesla, pa bi morali iskati možnosti za saditev dodatnih dreves pravega kostanja, tako za čebeljo pašo kot za pridelavo plodov in lesa. J Viri: EFSA Panel on Plant Health (PLH). Risk assessment of the oriental chestnut gall wasp, Dryocosmus kuriphilus for the EU territory and identification and evaluation of risk management options. (2010), EFSA Journal, let. 8, št. 6, str. 1619, na: www.efsa.europa.eu/efsajournal. Gibbs, M., K. Schonrogge, A. Alma, G. Melika, A. Qua-cchia, G. N. Stone in A. Aebi (2011): Torymus sinen-sis: a viable management option for the biological control of Dryocosmus kuriphilus in Europe? Bio-Control, let. 56, str. 527-538. Havill, N. P., G. Davis, D. L. Mausel, J. Klein, R. McDonald, C. Jones, M. Fischer, S. Salom in A. Caccone (2012): Hybridization between a native and introduced predator of Adelgidae: An unintended result of classical biological control. Biological Control, let. 63, str. 359-369. Oskrba rojev Vlado Auguštin*, vlado.augustin@czs.si Kos, K. in S. Trdan (2010): Biotično zatiranje kostanjeve šiškarice (Dryocosmus kuriphilus Yasumatsu, Hyme-noptera, Cynipidae). Acta agriculturae Slovenica, let. 95, št. 1, str. 89-96. http://aas.bf.uni-lj.si/ februar2010/12kos.pdf. Panzavolta, T., U. Bernardo, M. Bracalini, P. Cascone, F. Croci, M. Gebiola, L. lodice, R. Tiberi, in E. Guerrieri (2013): Native parasitoids associated with Dryocosmus kuriphilus in Tuscany, Italy. Bulletin of Insectology, let. 66, str. 195-201. Quacchia A., R. Askew, M. Seeichi in K. Schonrogge (2013): Torymus sinensis: Biology, host range and hybridisation. conference, Debrecen, Hungary. Pregledano 6. maj 2014, na: www.chestnutdebrecen. eu/Chestnut/Chestnut/index/eng. Yara, K., K. Matsuo, T. Sasawaki, T. Shimoda in S. Mo-riya (2012): Influence of the introduced parasitoid Torymus sinensis (Hymenoptera: Torymidae) on T. koreanus and T. beneficus as indigenous parasito-ids of the chestnut gall wasp Dryocosmus kuriphilus (Hymenoptera: Cynipidae) on chestnut trees in Nagano Prefecture, Japan. Applied Entomology and Zoology, let. 47, str. 55-60. Rojenje čebel je naravno razmnoževanje čebeljih družin. Pri tem se družina razdeli na dva dela. En del ostane v panju, drugi del pa ga zapusti. Približno polovica čebel, včasih tudi več, se pridruži stari matici in si poišče novo domovanje. Preostale čebele ostanejo v panju in čakajo, da se iz pokritih matičnikov izleže mlada matica, se opraši in začne zalegati. Roj je popoln naraven začetek nove čebelje družine, saj z izjemo satja, zalog hrane in zalege s seboj prinese vse, kar potrebuje mlada čebelja družina za svoj razvoj. To je predvsem pomembno, ker s seboj ne prinese morebitnih bolezni, katerih povzročitelji imajo zatočišče v starem satju. Ko zapusti staro družino v panju, se delno otrese tudi varoj in zgradi novo satje. Vse rase čebel nimajo enake nagnjenosti k rojenju. To pomeni, da bo pri enakih razmerah brez posega čebelarja pri rumeni italijanski čebeli (Apis mellifera ligustica) rojilo od 20 do 60 odstotkov čebeljih družin, pri naši kranjski čebeli (Apis mellifera carnica) pa jih bo rojilo od 50 do 90 odstotkov. Ta naravna lastnost kranjske čebele (ki ima tudi druge izjemne lastnosti) zelo vpliva tudi na tehnologijo čebelarjenja. Ker na to lastnost poteka selekcija za manjšo rojivost, lahko v prihodnje pričakujemo njeno zmanjšanje. * svetovalec JSSČ za tehnologijo čebelarjenja Čebelje družine rojijo takrat, ko dosežejo vrhunec svojega razvoja. Tedaj postane družina zelo močna, saj se je izleglo že nekaj generacij mladih čebel in matici zmanjkuje prostora za zaleganje. V panju je vedno več pokrite zalege v primerjavi z odkrito in vedno več mladih čebel krmilk, ki ne morejo opravljati svoje osnovne naloge, tj. krmljenja ličink. Ker se nagonsko intenzivno hranijo s cvetnim prahom, se jim začnejo povečevati jajčniki. Ta pojav imenujemo prikrita trotavost mladic in je poglavitni vzrok rojenja čebel. Tedaj je v družini približno 40 do 60 odstotkov čebel s povečanimi jajčniki, prav to pa v njej povzroči rojilno razpoloženje, ki zelo vpliva na vedenje in življenje čebel. Poleg nesorazmerja med nepokrito in pokrito zalego v korist pokrite rojenje pospešujejo tudi drugi dejavniki: majhen panj, v katerem matica nima prostora za zaleganje po svojih sposobnostih, vreme, zelo plodna matica, izdatna pelodna paša in srednja ali slabša paša ter dedne lastnosti. V čebelarskih krogih je znan pregovor: »En roj na veji - dva manj v panju.« Kaj to pomeni? Ko čebelja družina preide v rojilno razpoloženje, se pojavijo matični nastavki. To so večje, navzdol obrnjene celice, ki jih čebele zgradijo na spodnjem robu in stranskih robovih satja. Ti nastavki imajo navzno- ter zavihane robove, in ko jih matica zaleže, čebele iz njih zgradijo matičnike. Matica postopno zalega jajčeca v nastavke, tako da je razlika med prvim in zadnjim zaleženim nastavkom približno deset dni. Čebelja družina za nego matičnika uporablja najkakovostnejšo hrano, s katero bi lahko vzredila od 500 do 1000 čebel delavk. Če to pomnožimo s številom matičnikov, hitro ugotovimo število čebel, ki sestavljajo dva roja. Na žalost se rojilno razpoloženje pojavi v obdobju prvih obilnih paš. Čebelje družine, ki so v rojilnem razpoloženju in pozneje tudi rojijo, pridelajo tudi do 70 odstotkov manj medu. Izrojenec in roj sta za določeno čebelarsko sezono tako rekoč izgubljena. Prav tako moramo pri rojih vzeti v zakup težave pri ogrebanju. Roj je najlaže ogrebsti, če sedi v obliki grozda na koncu veje, na robu krošnje nizkega drevesa. Vendar se roji pogosto usedejo na taka mesta, da je za ogrebanje potrebne veliko hladnokrvnosti, preudarnosti, iznajdljivosti in spretnosti, seveda pa tudi mirna roka čebelarja. Poznamo kar nekaj primerov, pri katerih se je ogrebanje rojev končalo z brezplačnim helikopterskim prevozom čebelarja v Klinični center. Največja katastrofa za čebelarja so pobegli roji. Nemogoče je, da bi bil čebelar stalno pri čebelnjaku, kjer bi čakal na roje, zato so izrojene družine s pobeglim rojem eno izmed neljubih presenečenj, ki ga doživimo ob pregledu čebeljih družin. Prav zaradi tega je roj zaželen le pri čebelarju začetniku, ki bi rad povečal število svojih čebeljih družin, ali pri čebelarju, ki se intenzivno ukvarja s prodajo čebeljih družin. Sodobno čebelarjenje nas nekako sili v čebelarjenje brez rojev. S pravilno oskrbo in pravilnimi posegi v panju se lahko izognemo marsikateremu roju. Žal ne gre vedno vse gladko, in če zamudimo optimalni čas za preprečevanje rojenja, je rezultat roj na veji. Med nekaterimi čebelarji je razširjeno prepričanje, da je naravni roj zaradi svoje »naravnosti« Roj čebel se je »odpeljal« iz starega bivališča superioren, zato ne potrebuje večje pozornosti in oskrbe. Vendar temu ni tako. Res je, da imajo naravni roji zelo veliko energije za zgraditev novega bivališča in za vzrejo prve generacije čebel, vendar bi brez posega čebelarja samo majhen odstotek rojev dočakal prihodnjo pomlad. Ker si čebelarji ne smemo privoščiti takega razkošja, da nam roji propadejo, potrebujejo našo strokovno oskrbo. 1. Roj moramo vsaditi v kakovosten, predvsem čist panj, ki naj bo zapolnjen s satnicami. Da roj ne zapusti panja, mu dodamo sat nepokrite zalege iz ene od čebeljih družin v čebelnjaku. 2. Ker vsak roj vzame s seboj le za tri dni hrane, ga moramo - če v naravi ni paše - takoj nakrmiti s sladkorno raztopino. Na začetku ga krmimo v majhnih količinah, da začne graditi satnice in da imajo čebele prostor za oblikovanje medenega venca hrane. 3. Po tednu dni roj pregledamo in ugotovimo, kako čebelja družina gradi satnice, moč čebelje družine, obseg čebeljega gnezda ter preverimo, ali matica že zalega. Roj omejimo na toliko sat-nic, kolikor jih zaseda, ob tem pa lahko po potrebi opravimo tudi pomik čebeljega gnezda. 4. Ker roj za zdaj še nima pokrite zalege in so vse varoje na čebelah, lahko te uničimo z raztopino 2,1-odstotne oksalne kisline. To si pripravimo že na začetku pomladi tako, da 30 g oksaldihidrata raztopimo v 1 litru mehke ali destilirane vode. Na vsaki strani zasedenega sata čebele popršimo s 3-4 ml pripravljene raztopine oksalne kisline. Če smo kakovostno opravili zimsko zatiranje va-roj, je na kontrolnem vložku zelo majhno število varoj, odpadlih iz roja. Večina teh zajedavcev je ostala v zalegi čebelje družine, ki je izrojila. 5. Posebno pozornost moramo nameniti rojem naslednjih generacij (drujec in tretjec), ker so v njih neoprašene matice. Če se matica ne opraši pravočasno, se v takšnih rojih pojavijo lažne matice. V tem primeru tak roj pridružimo eni izmed čebeljih družin. Še večjo pozornost kot roju pa moramo nameniti čebelji družini, ki je rojila - izrojencu. V njem moramo podreti vse matičnike razen enega. Ker so v pokriti zalegi izrojenca ostale več ali manj vse varoje, moramo v njem pozneje, ko se pokrita zalega izleže, te zajedavce zatirati z oksalno kislino po enakem postopku kot roj. Ker so takrat vse varoje na čebelah, je to idealen trenutek za učinkovito zatiranje varoj. J Viri: http://sl.wikipedia.org/wiki/Rojenje_cebel www.augustin.si/Si/nasvet_detail.php?sif_na=95 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Pomen cvet mukanje Nataša Lilek*, natasa.lilek@czs.si pra Poleg medičine in mane čebele v naravi nabirajo tudi cvetni prah. Cvetni prah ali pelod je pri vsaki posamezni cvetoči rastlinski vrsti drugačen, zato pravimo, da je nekakšen prstni odtis vsake rastline. Cvetovi rastlin vsebujejo različno število zrnc cvetnega prahu. Tako kot so različne rastline, so različna tudi zrnca cvetnega prahu. Razlikujejo se po obliki, barvi in velikosti. Ko čebela sede na cvet, se cvetni prah oprime dlačic na čebeljem telesu. Čebele se med letenjem očistijo tako, da zrnca peloda med seboj zlepijo s slino, z nektarjem ali medom iz mednega želodčka ter ga s tem hkrati obogatijo s svojimi encimi, nato pa ga shranijo v posebne koške za prenašanje cvetnega prahu na njihovih zadnjih nožicah. S prenašanjem cvetnega prahu med rastlinami čebele skrbijo tudi za opraševanje rastlin. Cvetni prah je poglavitni vir beljakovin in drugih snovi, ki jih čebelja družina nujno potrebuje za svoje preživetje. Čebelja družina porabi približno 30 do 50 kg cvetnega prahu na leto, to pa je odvisno od njene živalnosti. Čebele potrebujejo pelod za vzrejo zalege in za razvoj. Velike količine cvetnega prahu potrebujejo predvsem v prvih dveh tednih življenja. Pelod je nepogrešljiv pri razvoju krmilnih (goltnih) žlez pri mladih čebelah, ki izločajo matični mleček, saj v nasprotnem ne morejo krmiti ličink. Pomanjkanje cvetnega prahu po izleganju čebel vpliva na počasnejši razvoj voskovnih žlez, nepogrešljiv pa je tudi pri razvoju trotov. Jeseni, ko se čebele pripravljajo na prezimovanje, je cvetni prah izjemno pomemben za ustvarjanje maščobnih zalog in beljakovin, pomanjkanje peloda pa lahko povzroči tudi pojav bolezni. Cvetni prah je za čebele nenadomestljiva hrana, ugodna hranilna sestava pa kaže, da ga je mogoče uporabljati tudi v prehrani ljudi. Za pridobivanje cvetnega prahu osmukanca uporabljamo zunanje ali notranje osmukalnike. Pri nas so najpogostejši zunanji osmukalniki, ki so nameščeni na žrelo panja, vendar se zadnja leta vse več čebelarjev odloča tudi za uporabo notranjih osmukalnikov. Uporaba teh osmuka-nikov v obstoječih AŽ-panjih pa povzroča težave, saj jih je treba predelati in nekoliko povečati višino pod-nice panja. Tudi odprtinice na osmukalni mrežici so bodisi okrogle bodisi trapezne oblike, čebele, obložene s cvetnim prahom, pa se morajo skoznje dobesedno stlačiti, če želijo priti v panj. Pri tem se cvetni prah osmuka z njihovih nožic in pade v leseni ali plastični * svetovalka JSSČ za zagotavljanja varne hrane predalček osmukalnika. Oba tipa osmukalnikov imata tako svoje prednosti kot tudi pomanjkljivosti, izbira pa je odvisna od čebelarja. Tehnologija pridobivanja cvetnega prahu v Sloveniji za zdaj še ni optimizirana, ponudba osmukalnikov na slovenskem tržišču pa je zelo slaba in tudi majhna. Čebelarji opažamo številne pomanjkljivosti teh pripomočkov, zato moramo kupljene osmukalnike sami predelovati. Že dve leti zapored na ČZS testiramo učinkovitost in kakovost zunanjih osmu-kalnikov, ki so na voljo na našem tržišču. Testiranja sicer še niso končana, se je pa že dve leti zapored kot najdonosnejši izkazal isti tip osmukalnika. Kljub temu da je bil donos cvetnega prahu na tem osmu-kalniku največji, pa ima tudi veliko pomanjkljivosti. To velja predvsem za material, iz katerega je izdelan. Po letu dni testiranj tudi preizkušen prototip ni dal zadovoljivih rezultatov glede donosnosti, pojavile pa so se tudi težave zaradi materiala smukalnega predalčka. Ker testiranje še ni končano, vam za zdaj še ne moremo povedati, kateri osmukalnik se je izkazal kot najboljši. Neustrezni materiali pogosto povzročajo pojav plesni, na soncu se radi zvijajo in se težko nameščajo na panje, zaradi česar je pridelava cvetnega prahu v Sloveniji zelo majhna, dvomljiva pa je tudi kakovost tako pridelanega cvetnega prahu. Cvetni prah je zaradi svoje sestave mikrobiološko zelo občutljivo živilo, zato mora čebelar ob njegovem odvzemu zagotoviti take razmere, da cvetnega prahu ne ogroža fizikalno, kemično ali mikrobiološko onesnaženje. Tako kot za med in druge čebelje pridelke in izdelke iz čebeljih pridelkov mora čebelar pri svojem delu upoštevati Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu na načelih sistema HACCP. Najpogosteje uporabljene zunanje osmukalnike mora čebelar na- Na žrelih so nameščeni zunanji osmukalniki cvetnega prahu. mestiti na panje nekaj dni pred začetkom smukanja, da se čebele nanje navadijo, tako da zaradi oteženega vstopa ne begajo v sosednje panje. Osmukanec mora čebelar odvzemati vsak dan, prav tako pa mora vsak dan poskrbeti tudi za čistočo osmukalnih predalčkov. Te mora tudi zaščititi pred dežjem. Najbolj problematični so predalčki iz plastičnih materialov, ker so ne-zračni, problematični pa so tudi leseni, saj se v lesu zaradi vpliva vlage zelo rada razvije črna plesen, ki je nikakor ni več mogoče očistiti. V tujini to težavo rešujejo z zamenjavo predalčkov (vsak osmukalnik ima še en rezervni predalček), s pobiranjem cvetnega prahu na vsake štiri ure ter s sušenjem lesenih predalčkov s toplim zrakom, da se v njih ne začne razvijati plesen. Tudi različne zareze, namenjene zračenju plastičnih predalčkov, so ob nerednem in nenatančnem čiščenju tiste točke, na katerih se lahko pojavijo plesni in drugi mikroorganizmi, ki lahko onesnažijo na novo osmukan cvetni prah. Pelod pridobivamo v obdobju obilne pelo-dne paše (npr. v obdobju cvetenja sadnega drevja in kostanja) v čisti naravi in pri močnih, zdravih družinah. Paziti moramo tudi na to, da za pridobivanje cvetnega prahu izberemo take paše in tak čas, ko v naravi ne izvajajo škropljenja rastlin. Po odvzemu peloda mora čebelar iz njega odstraniti morebitne fizikalne nečistoče, ki se lahko znajdejo v predalčkih. Po navadi so to delci voska, delci čebel ali mumije ličink, ki so posledica poapnele zalege. Družine, obolele za poapnelo zalego, moramo izločiti iz nabiranja cvetnega prahu, saj ga mumije ličink precej onesnažijo, pridobivanje takšnega peloda pa seveda ni primerno. Potem moramo cvetni prah vsaj za 24 ur postaviti v zamrzovalnik, s čimer bomo preprečili nadaljnji razvoj plesni in morebitnih drugih škodljivcev. Sledijo postopki obdelave, ki so odvisni od načina uporabe. Če ga nameravamo uživati svežega, ga moramo ustrezno shraniti v hladilniku ali zamrzovalniku. Lahko ga tudi posušimo ali kombiniramo z medom in drugimi čebeljimi pridelki. Če se odločimo za sušenje, moramo paziti na primeren način sušenja in na ustrezno temperaturo. Ob pomanjkanju pelodne paše v naravi je cvetni prah osmukanec tudi dobrodošel dodatek hrani za čebele. Paziti moramo le, da dodajamo svoj cvetni prah, če tega nimamo, pa moramo tujega poslati v analizo vsebnosti spor hude gnilobe. Po navadi, če je sezona kolikor toliko dobra, čebele same poskrbijo za zadostne rezerve cvetnega prahu za zimo. Tudi čebelarji v obdobjih, ko je cvetnega prahu veliko, odvzemamo sate s konzerviranim cvetnim prahom, da bi jih pozneje vrnili čebeljim družinam. Osmukan cvetni prah dodajamo tudi v sladkorno-medene pogače, ki jih čebelam praviloma dodajamo spomladi. O dodajanju cvetnega prahu - osmukanca v zimsko hrano je malo znanih informacij, večina večina pa jih je iz starejših tujih virov. Zaradi tega in zaradi problematike zagotavljanja zadostnih rezerv cvetnega prahu v obdobju priprave čebel na zimovanje bo treba v bližnji prihodnosti skupaj s strokovnjaki razviti in preučiti smiselnost, načine in re-cepture dodajanja cvetnega prahu v zimsko prehrano. Pomanjkanje cvetnega prahu v prehrani čebel ima več negativnih posledic, zato so v obdobjih, ko cvetnega prahu v naravi ni, zelo pomembne zaloge peloda. Če v zimski hrani primanjkuje cvetnega prahu, čebele črpajo potrebne dušikove snovi za oskrbo mlade zalege iz svojega organizma, zato je njihova življenjska doba krajša, mlade čebele pa so manj odporne. Veliko bojazen pri smukanju cvetnega prahu povzroča tudi to, da čebel ne želimo oškodovati za njihovo naravno prehrano, poleg tega pa naj bi po mnenju nekaterih smukanje vplivalo na zmanjšan donos medičine in s tem seveda na manjšo bero medu. Nekateri namreč menijo, da osmukalniki kar za 50 odstotkov zmanjšajo donos medičine, drugi pa, da je ta podatek pretiran in da pridelek ni občutno manjši. Zaradi pomembnega vpliva naravne prehrane (tako medu kot cvetnega prahu) na čebeljo družino poteka v okviru aplikativnih raziskav v čebelarstvu raziskava vpliva donosa naravne hrane (medu in cvetnega prahu) na razvoj in živalnost čebelje družine tudi v čebeljih družinah, v katerih so nameščeni osmukalniki. Ugotovitve študije pričakujemo v prihodnjih treh letih, zato upamo, da bomo takrat laže govorili o vplivu smukanja na donos medičine in kondicijo čebelje družine. Pridobivanje cvetnega prahu je za čebelarje izrabljanje naravnih danosti, odvisno pač od geografske in rastlinske sestave. Ob upoštevanju ustreznih zahtev za pridelavo varnega in kakovostnega cvetnega prahu lahko v sezonah slabe medene bere svojo ponudbo nadomestite tudi s tem pridelkom. Viri: Kurinčič Tomšič, M., Potokar, J., Šivic, F., Tome, T., Kan-dolf, A., Grošelj, F. (2008): Cvetni prah. Brdo pri Lu-kovici: Čebelarska zveza Slovenije, str. 6-24. Umeljic, V. (2012): Čebelarstvo za začetnike in strokovnjake. Grosuplje: Franc Prezelj in Tiskarna Partner Group, str. 63-67. Božnar, M., in sod. (2011): Cvetni prah, v: Slovensko čebelarstvo v tretje tisočletje. Zdešar, P. (ur.). Brdo pri Lukovici: Čebelarska Zveza Slovenije, str. 324-333. DOLfNSEJf MARJAN S.P IZDELAVA ČEBELARSKE OPREME. M O OPREMA s^j f aiaitet 27 M. J^m^ 14 f i kfakB f ~ mobi: 04 1 96S 313 po \ tel.. OS 973 05 36 e-maJf : 4 varoje / 100 ličink Varoje, opažene na mladih čebelah v gnezdu > 1% okužba Ugotavljanje naravno odmrlih varoj v drobirju > 3 varoje / dan Junija nujno interventno zatiramo varoje samo v družinah, v katerih je ogroženost čebel alarmantna. Rezultati 37. državnega tekmovanja in mladih čebelarjev - Velike Lašče 2014 Rezultati nižje stopnje Priznanje Število točk zlato priznanje 29 do 30 točk srebrno priznanje 26 do 28 točk bronasto priznanje 23 do 25 točk priznanje o udeležbi do 22 točk ZLATO PRIZNANJE Točke Ekipa Mentor Ime šole / društva 30 Daša Zoher, Karla Maček Suzana Pacek OS Jurija Dalmatina Krško 30 Gal Povsod, Miha Polanšek Marija Sepul CD Črna na Koroškem 30 Jure Kolar, Melisa Maur Karlo Bicanic OS Hrastnik 30 Karin Poljanšek, Lana Sumi Helenca Cilenšek OS Frana Saleškega Finžgarja Lesce 30 Maša Cevna, Tinkara Torkar Helenca Cilenšek OS Frana Saleškega Finžgarja Lesce 30 Ana Sojer, Maj Sivic Boštjan Sojer OS Danile Kumar Ljubljana 30 Jure Tojnko, Peter Mansutti Andrej Jernej OS Slivnica pri Celju 30 Urška Hudak, Vid Hudak Zlatko Lakner CD Ob Kolpi in Lahinji 30 Anja Purnat, Matija Marolt Marko Purnat CD Janeza Goličnika Mozirje 30 Matic Gosak, Luka Kričej Blaž Lovrič OS Selnica ob Dravi 30 Aljaž Rihter, Andrej Hartman Blaž Lovrič POS Gradišče na Kozjaku 30 Jakob Račič, Maj Novak Malečkar Daniela Zalokar OS/CD Leskovec pri Krškem 30 Brin Lipovž, Matic Zarn Daniela Zalokar OS/CD Leskovec pri Krškem 30 Simon Zgonc, Urban Erzar Frantar Boris Jereb OS Davorina Jenka Cerklje 30 Domen Kozmus, Gašper Kokot Peter Kozmus OS Lesično/CD Podčetrtek 30 Jasmina Andrejc, Nuša Grobelnik Alenka Požarnik OS Podgorje pri Slovenj Gradcu - POS Smiklavž 30 Andraž Ban, Taja Habjan Mavretič Marjan Koderman OS Dob 30 Oka Bizjak, Teja Habjan Mavretič Marjan Koderman OS Dob 29 Lia Zorko, Ziva Bratkovič Suzana Pacek OS Jurija Dalmatina Krško 29 Andraž Dimc, Zak Može Vladimir Fajdiga OS Miroslava Vilharja Postojna 29 Aljaž Kerlatec, Luka Milost Vladimir Fajdiga OS Miroslava Vilharja Postojna 29 Ema Dedič, Jure Hojkar Brane Kozinc CD Radovljica 29 Barbara Klinar, Ruby Cop Helenca Cilenšek OS Frana Saleškega Finžgarja Lesce 29 Klemen Sela, Matej Petrovič Norbert Jedlovčnik OS Antona Ingoliča Spodnja Polskava 29 Aleksander Spes Norbert Jedlovčnik OS Antona Ingoliča Spodnja Polskava 29 Julija Letnik, Lara Trojner Ivanka Lorenčič OS Sveta Ana 29 Jerneja Lapajne, Nika Smic Boštjan Sojer OS Danile Kumar Ljubljana 29 Beti Kočet, Lenart Oprčkal Andrej Jernej POS Socka 29 Jaka Kočet Andrej Jernej POS Socka 29 Luka Voga, Zan Debelec Andrej Jernej OS Slivnica pri Celju 29 Ana Smerc, Veronika Horjak Andrej Jernej POS Sentrupert 29 Oskar Rosc, Tjaša Matko Marko Purnat CD Janeza Goličnika Mozirje 29 Vesna Pikelj, Ziga Božič Jože Pikelj, Sanja Sikovec OS Ivana Kavčiča Izlake 29 Eli Gorenc, Ziga Božič Jože Cemič CD Raka 29 Matic Torkar, Manca Omerza Jože Friderik Mali, Jana Dubravica OS Simona Jenka Kranj - POS Goriče 29 Miha Cep, Tjaša Podgoršek Tatjana Vedlin OS Majšperk 29 Mihael Bogdan, Urška Rižnar Nataša Horvatic OS Stročja vas 29 Nika Nardin, Tilen Fink Miha Potočar OS Dolenjske Toplice 29 Gregor Bučar, Peter Pršina Miha Potočar OS Dolenjske Toplice 29 Blaž Gril, Matej Kerlatec Vladimir Fajdiga CD Postojna 29 Eva Podgornik, Sara Kavčič Bogdan Bone OS Dobravlje SREBRNO PRIZNANJE Točke Ekipa Mentor Ime šole / društva 28 Brina Lipnik, Katarina Grilj Alojz Lipnik OS Franca Lešnika Vuka Slivnica pri Mariboru 28 Alina Slatinek, Maša Kaker Marija Sepul CD Crna na Koroškem 28 Hana Vukalic, Nina Grošelj Brane Kozinc CD Radovljica 28 Aljaž Strnad, Zak Gradišar Brane Borštnik OS Primoža Trubarja Velike Lašče 28 Miha Janc, Zan Skoda Andrej Kozinc OS Boštanj 28 Kaja Senegačnik, Tamara Pinter Andrej Jernej OS Frankolovo 28 Eva Tojnko, Maruša Zerjav Andrej Jernej OS Frankolovo 28 Deja Mešl, Lara Felicijan Andrej Jernej OS Dobrna 28 Gregor Oblonšek, Jaka Zupanek Andrej Jernej OS Vojnik 28 Gregor Mansutti Andrej Jernej OS Slivnica pri Celju 28 Kristina Metež, Nika Mravinec Zlatko Lakner CD Ob Kolpi in Lahinji 28 Patricija Selakovič, Urška Ana Horvat Zlatko Lakner CD Ob Kolpi in Lahinji srečanja Priloga - Slovenski čebelar 6/2014 28 Ema Šolar, Jure Santej Anton Krivec OS Primoža Trubarja Laško 28 Staš Jelenko, Vitan Strmčnik Pavel Praper OS Mežica/CD Mežica 28 Gaja Pekošak, Jure Kozmus Peter Kozmus OS Lesično/CD Podčetrtek 28 Nejc Simec, Tilen Hudelja Jožica Medvešek Grobovšek OS Komandanta Staneta Dragatuš 28 Jan Adamič, Kristjan Kofalt Darja Bremec OS Belokranjskega odreda Semič 28 Zala Brulc, Zan Vranešič Darja Bremec OS Belokranjskega odreda Semič 27 Nika Kamnik, Zana Zohar Marija Sepul CD Crna na Koroškem 27 Barbara Dvoršak, Katja Ornik Ivanka Lorenčič OS Sveta Ana 27 Gašper Jurca, Patric Pažun Boštjan Sojer OS Danile Kumar Ljubljana 27 Maša Stante, Pia Strmecki Andrej Jernej OS Frankolovo 27 Urša Duhanič, Zan Sešet Jože Cemič CD Raka 27 Maja Benko, Valentina Karničnik Alenka Cor OS Puconci 27 Aljaž Krakar, Maksimilian Malenšek Miha Potočar OS Dolenjske Toplice 27 Patrik Jurič, Peter Glavač Vesel Ivan Sopotnik CD Zagorje ob Savi 27 Luka Filipič, Tilen Miha Soštarič Nada Mesarič OS Ivana Cankarja Ljutomer 27 Brina Stajnko, Nuša Močenik Nada Mesarič OS Ivana Cankarja Ljutomer 27 Mark Velcl, Miha Polc Alenka Požarnik OS Podgorje pri Slovenj Gradcu - POS Smiklavž 27 Blažka Rupčič, Spela Hriberšek Alenka Požarnik OS Podgorje pri Slovenj Gradcu - POS Smiklavž 27 lan Kobal, Nejc Petre Bogdan Bone OS Dobravlje 27 Nalu Muhič Boštjan Sojer OS Danile Kumar Ljubljana 26 Hana Rozoničnik, Lana Hudolin Pirc Branka Nareks OS Nazarje 26 Katarina Planinc, Tit Kvenderc Mirela Zalokar OS Koprivnica 26 Blaž Potočan, Filip Horvat Andrej Jernej OS Vojnik 26 Eva Horvat, Nika Golec Andrej Jernej OS Hruševec 26 Klavdija Romih, Sara Grobovšek Andrej Jernej OS Ponikva 26 Marko Hlebec, Zarja Berk Mira Svilokoš Vukolič CD Sentrupert 26 Dominik Pušavec, Gregor Kos Viljem Kavčnik OS Senčur 26 Neja Bizjak, Tadej Dolinar Viljem Kavčnik OS Senčur 26 Aleks Mišic, Urban Pulko Anica Toplak OS Korena/CD Pobrežje Duplek 26 Mojca Korošec, Suzana Zugman Anica Toplak OS Korena/CD Pobrežje Duplek 26 Aljaž Pajk, Neja Ljutič Anton Krivec OS Primoža Trubarja Laško 26 Nika Kuhar, Teja Sapač Alenka Cor OS Puconci 26 Naja Novak, Zala Felkner Olga in Janez Bauer Druga OS Slovenj Gradec 26 Birk Srebotnjak, David Svikart Olga in Janez Bauer Druga OS Slovenj Gradec 26 Uroš Vujic, Val Torkar Jože Friderik Mali, Jana Dubravica OS Simona Jenka Kranj - POS Goriče 26 Sara Petrič, Sara Steinbacher Boris Kojc OS Lovrenc na Pohorju 26 Tim Vipavec, Ziga Bahorič Darja Bremec OS Belokranjskega odreda Semič BRONASTO PRIZNANJE Točke Ekipa Mentor Ime šole / društva 25 Ema Tancoš, Mihaela Lajh Damjan Simenko CD Juršinci 25 Ana Marija Lobnik, Tjaša Rajtmajer Alojz Lipnik OS Franca Lešnika Vuka Slivnica pri Mariboru 25 Amanda Kaučič Rajšp, Tevž Starovasnik Slavica Trstenjak OS dr. Antona Trstenjaka Negova 25 Rok Novak, Valerij Kadilnik Andrej Kozinc OS Boštanj 25 Jernej Počivalnik Andrej Jernej OS Dobrna 25 Hana Romih, Tjaša Grosek Andrej Jernej OS Ponikva 25 Pia Privšek, Simona Kristanšek Andrej Jernej POS Sentrupert 25 Aljaž Vuga, Nikita Viktoria Plevel Jože Boštjančič OS Mengeš 25 Domen Požar, Vid Penko Ennio Del Piero OS Pivka 25 Lotty Ajtnik, Nal Raško Olga in Janez Bauer Druga OS Slovenj Gradec 25 Erik Bržan, Klemen Bržan Andreja Smrdelj OS Dekani/OCD Koper 24 Anja Cuš, Petra Gabrovec Damjan Simenko CD Juršinci 24 Aleks Kozar, Alen Kozar Slavica Trstenjak OS dr. Antona Trstenjaka Negova 24 Hanna Zupanec, Klara Zupanc Viljem Kavčnik POS Trboje 24 Andraž Praprotnik, Rok Meglič Vinko Perne POS Lom pod Storžičem 24 Lin Maselj, Maj Kos Jože Pikelj, Sanja Sikovec OS Ivana Kavčiča Izlake 24 Klemen Stefič, Sean Kričej Pavel Praper OS Mežica/CD Mežica 24 Matjaž Karanovič, Peter Vidmar Andreja Smrdelj OS Dekani/OCD Koper 24 Jakob Murn, Matic Hočevar Miha Potočar OS Zužemberk - POS Dvor 24 Luka Potnik, Tomaž Marčič Franci Zvikart CD Slovenske Konjice 23 Jerca Vereš, Nina Borak Viljem Kavčnik POS Trboje 23 Maks MaUič, Matic Torkar Ennio Del Piero OS Pivka 23 Rok Može, Tilen Gnidovec Miha Potočar OS Zužemberk 23 Anita Agovic, Ella Buljubašic Ivan Sopotnik CD Zagorje ob Savi PRIZNANJE O UDELEŽBI NA TEKMOVANJU Točke Ekipa Mentor Ime šole / društva 22 Jure Kocjančič, Matic Kapš Miha Potočar OS Zužemberk - POS Dvor 22 Kaja Tisa Janžekovič, Zala Valec Jakob Madjar, Klavdija Celec CD Rogašovci 21 Domen Superger, Teo Golob Milan Mernik CD Loče 20 Blaž Dragan, Zan Pucelj Miroslav Horvat CD Trebelno - Mokronog 17 Mitja Ameršek Mirela Zalokar OS Koprivnica 13 Kujtim Kabashi, Tim Eling Viljem Kavčnik POS Trboje II Priloga - Slovenski čebelar 6/2014 Rezultati srednje stopnje Priznanje Število točk zlato priznanje 38 do 40 točk srebrno priznanje 34 do 37 točk bronasto priznanje 30 do 33 točk priznanje o udeležbi do 29 točk ZLATO PRIZNANJE Točke Ekipa Mentor Ime šole / društva 40 Alen Fuks, Kaja Pogorevc Polonca Krašovec, Jure Tasič OS Mislinja 40 Anže Vaupotič, Marko Kričej Blaž Lovrič OS Selnica ob Dravi 40 Asej Fras Pečlin, Miha Gosak Blaž Lovrič OS Selnica ob Dravi 39 Amadej Hudolin Pirc, Eva Horvat Branka Nareks OS Nazarje 39 Ajda Lipnik, Anemarie Hraš Alojz Lipnik OS Franca Lešnika Vuka Slivnica pri Mariboru 39 Ivan Ožbej Zorko, Nik Javornik Blaž Lovrič POS Gradišče na Kozjaku 39 Danijel Planinšek Jože Boštjančič OS Mengeš 39 Tilen Kolar, Tim Znidarič Ivan Laura OS Gorišnica 39 Gašper Letnar, Ziva Letnar Daniela Zalokar OS/CD Leskovec pri Krškem 39 Lea Hul, Nuša Seruga Alenka Cor OS Puconci 39 Blaž Zamernik, Nejc Funtek Jože Kumer OS Blaža Arniča Luče 39 Blaž Pečarič, Domen Kočevar Jožef Veselič OS Metlika 39 Andraž Brečko, Lana Lesnika Peter Kozmus OS Lesično/CD Podčetrtek 39 Alen Kandare, Martin Mlakar Anton Truden OS Heroja Janeza Hribarja Stari trg pri Ložu 38 Irenej Tornič Vladimir Fajdiga CD Postojna 38 Dejan Cešnovar, Zan Dobrovnik Daniela Zalokar OS/CD Leskovec pri Krškem 38 Neja Kokot, Pia Suklje Jožef Veselič OS Metlika 38 Aljaž Hari, Simon Kerndl Jože Matavž CD Peter Dajnko Gornja Radgona 38 Jaka Kozar, Zan Sever Nada Mesarič OS Ivana Cankarja Ljutomer 38 Ana Stajdohar, Nastja Saje Jožica Medvešek Grobovšek OS Komandanta Staneta Dragatuš SREBRNO PRIZNANJE Točke Ekipa Mentor Ime šole / društva 37 Laura Milar, Tjaša Virant Suzana Pacek OS Jurija Dalmatina Krško 37 Zala Preskar, Zarja Zidarič Petrovič Suzana Pacek OS Jurija Dalmatina Krško 37 Maša Grošelj, Vid Slapničar Brane Kozinc CD Radovljica 37 Ana Marija Gole, Marija Krnc Mira Svilokoš Vukolič CD Sentrupert 37 Ajda Kostevc, Tanja Belej Branko Mešel OS Primož Trubar - POS Debro 37 Krištof Kepic, Marcel Kepic Boris Jereb OS Davorina Jenka Cerklje 37 Antonija Kodrič, Nika Korez Tatjana Vedlin OS Majšperk 37 Aljaž Potočnik, Jošt Vedlin Tatjana Vedlin OS Majšperk 37 Katja Markovic, Nastja Kraner Jože Matavž CD Peter Dajnko Gornja Radgona 37 Tjaša Sabeder, Taja Karba Dragica Vereš OS Gornja Radgona 37 Tim Gregorčič, Urban Oštir Miroslav Horvat CD Trebelno - Mokronog 36 Blaž Pečenik, Nejc Kejžar Irena Tarkuš Trikič OS Sladki Vrh 36 Blaž Kitek, Eva Krebl Polonca Krašovec, Jure Tasič OS Mislinja 36 Anže Dolinar, Jan Remic Viljem Kavčnik OS Senčur 36 Ana Razpotnik, Rebeka Pogačar Jože Pikelj, Martina Mlakar OS Ivana Kavčiča Izlake 36 Eva Bratuša, Tine Koritnik Dejan Peklar OS Janka Padežnika Maribor 35 Maks Pinterič, Nik Pribožič Suzana Pacek OS Jurija Dalmatina Krško 35 Endrina Varga, Melani Horvat Suzana Kovač Dvojezična OS Prosenjakovci 35 Andraž Požar, Luka Dekleva Ennio Del Piero OS Pivka 35 Anja Rebolj, Tjaša Dolšina Jože Pikelj, Martina Mlakar OS Ivana Kavčiča Izlake 34 Martina Zmavc, Sara Breznik Irena Tarkuš Trikič OS Sladki Vrh 34 Gregor Pajič, Tin Bantan Karlo Bicanic OS Hrastnik 34 Jurij Poberžnik, Matic Tasič Polonca Krašovec, Jure Tasič OS Mislinja 34 Martin Perne, Uroš Meglič Vinko Perne POS Lom pod Storžičem 34 Ana Steinbacher, Urban Kačič Boris Kojc OS Lovrenc na Pohorju 34 Nastja Kozel, Tamara Pšeničnik Tatjana Vedlin OS Majšperk 34 Sara Suklje, Toni Nemanič Jožef Veselič OS Metlika 34 Aljaž Hajdinjak, Urban Dresler Jože Matavž CD Peter Dajnko Gornja Radgona 34 Mihael Kolbl, Niko Potočnik Dragica Vereš OS Gornja Radgona 34 Matej Melanšek, Matjaž Pongrac Ismet Cenanovic CD Peter Močnik Studenci Pekre 34 David Pucelj, Tilen Pucelj Anton Truden OS Heroja Janeza Hribarja Stari trg pri Ložu 34 Maja Pongrac, Neža Perger Dejan Peklar OS Janka Padežnika Maribor 34 Luka Oražem, Sandra Kirbiš Marjan Koderman OS Dob 34 Jakob Honobar, Perina Slapnik Franci Zvikart CD Slovenske Konjice 34 Tine Nusdorfer, Urban Slokar Bogdan Bone OS Dobravlje 34 Kevin Knedl, Marko Simonič Ivanka Lorenčič OS Sveta Ana BRONASTO PRIZNANJE Točke Ekipa Mentor Ime šole / društva 33 Branko Orel, Helena Orel Branka Nareks OS Nazarje Priloga - Slovenskí čebelar 6/2014 III 33 Jernej Dužnik, Nik Doles Vladimir Fajdiga OS Miroslava Vilharja Postojna 33 Sara Poropatič, Zala Kovač Jože Pikelj, Martina Mlakar OS Ivana Kavčiča Izlake 33 Karmen Mihalič, Nuša Colik Jakob Madjar, Klavdija Celec CD Rogašovci 33 Sara Zrim, Tjaša Turha Jakob Madjar, Klavdija Celec CD Rogašovci 33 Blaž Dani, Nejc Fartek Jože Kuhar POS Bodonci 32 Antonia Babič, Saša Zepan Branko Mešel OS Primož Trubar - POS Debro 32 Jakob Pulko, Sara Mišic Anica Toplak OS Korena/CD Pobrežje Duplek 32 Jaka Rupnik, Marko Vodišek Anton Krivec OS Antona Aškerca Rimske Toplice 32 Dejan Ploj, Janja Hari Dragica Vereš OS Gornja Radgona 32 Anamarija Rožman, Kaja Metež Jožica Medvešek Grobovšek OS Komandanta Staneta Dragatuš 31 Anja Voroš, Chiara Franceska Kalamar Suzana Kovač Dvojezična OS Prosenjakovci 31 Matej Lovenjak Marič, Timi Poredoš Jože Kuhar POS Bodonci 30 David Kučan, Marina Trajber Suzana Kovač Dvojezična OS Prosenjakovci 30 Jaka Krivic Miroslav Horvat CD Trebelno - Mokronog 30 Nejc Bagari, Tomi Sinko Jože Kuhar POS Bodonci PRIZNANJE O UDELEŽBI NA TEKMOVANJU Točke Ekipa Mentor Ime šole / društva 29 Emilija Varga, Lana Dolinar Suzana Kovač Dvojezična OS Prosenjakovci 29 Aljoša Habjanič, Marko Pintarič Stefan Sternen OS Beltinci 29 Nika Kumperščak, Vita Karoli Stefan Stemen OS Beltinci 28 Andraž Nemec, Matic Knez Anton Krivec OS Antona Aškerca Rimske Toplice Rezultati višje stopnje Priznanje Število točk zlato priznanje 48 do 50 točk srebrno priznanje 43 do 47 točk bronasto priznanje 38 do 42 točk priznanje o udeležbi do 37 točk ZLATO PRIZNANJE Točke Ekipa Mentor Ime šole / društva 49 Barbara Pacek, Sebastjan Pacek Marko Hrastelj Grm Novo mesto - Center bioteUike in turizma 48 Matic Kimovec, Meta Ferlan Damijan Kimovec CD Senčur 48 Domen Stamic, Matej Krašovec Andrej Jernej Sola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje SREBRNO PRIZNANJE Točke Ekipa Mentor Ime šole / društva 47 Timotej Kreft, Žiga Mežnar Tomaž Lesnjak OS Bratov Letonja Smartno ob Paki 46 Domen Mali Vinko Perne POS Lom pod Storžičem 46 Manca Stupan, Tamara Mlakar Milka Bedenik Biotehniška šola Maribor 46 Domen Žnidaršič, Loti Gorenc Jože Cemič CD Raka 46 Gregor Marolt, Tadeja Virant Brane Borštnik OS Primoža Trubarja Velike Lašče 45 Ana Brdnik, Gašper Dušič Marko Hrastelj Grm Novo mesto - Center biotehnike in turizma 45 Leon Reberšak, Urban Plahuta Andrej Jernej Solski center Sentjur 45 David Belaj, Rok Silc Brane Borštnik OS Primoža Trubarja Velike Lašče 44 Jan Primožič Zver Andreja Smrdelj OS Dekani/OCD Koper 44 Matej Erjavec, Zlatka Podgoršek Tatjana Vedlin CD Majšperk 43 Matjaž Ajster, Tinkara Zalokar Daniela Zalokar OS/CD Leskovec pri Krškem BRONASTO PRIZNANJE Točke Ekipa Mentor Ime šole / društva 41 Aljaž Jesenek, Aljaž Kušter Milka Bedenik Biotehniška šola Maribor 40 Katja Kadilnik, Mihaela Kadilnik Milka Bedenik Biotehniška šola Maribor 38 Jan Jamnik, Stanislav Polanec Gorazd Potisk Solski center Maribor PRIZNANJE O UDELEŽBI NA TEKMOVANJU Točke Ekipa Mentor Ime šole / društva 36 Gašper Cimerman Marko Hrastelj Grm Novo mesto - Center biotehnike in turizma 36 Aljaž Rajtmajer Gorazd Potisk Solski center Maribor Nižja težavnostna stopnja Srednja težavnostna stopnja Priloga - Slovenskí čebelar 6/2014 CZS^ÜÜ^ Preiskava medu na spore hude gnilob čebelje zalege Anita Vraničar Novak*, anita.vranicamovak@vf.uni-lj.si Huda gniloba čebelje zalege (HGČZ) je nevarna in trdovratna kužna bolezen zalege. Bolezen povzroča bakterija Paenibacillus larvae, ki v naravi ob neugodnih razmerah za njeno vegetativno obliko ustvarja zelo odporne spore. V okuženih čebeljih družinah povzroča veliko gospodarsko škodo. V Sloveniji je bolezen stalno navzoča in zahteva izvajanje strogih vete-rinarsko-sanitarnih ukrepov (zatiranje določa zakon). Bolezen se širi s prenašanjem spor. V okuženi celici je do dve milijardi spor, predmete, živali in ljudi pa okuži vsak najmanjši stik z gnilo ličinko. Iz panja v panj bolezen največkrat prenaša čebelar sam s čebelarskim priborom ali z okuženim satjem (pregledi čebeljih družin, delanje narejencev, dodajanje hrane v satih, točenje medu itd.) Iz čebelnjaka v čebelnjak oz. iz kraja v kraj se bolezen prenaša s prevozom čebel na pašo, z nakupom okuženih čebeljih družin, starih nerazkuženih panjev, ropanjem močnih čebeljih družin v šibkejših družinah, ometanjem rojev neznanega izvora itd. Na bolezen posumimo, če v panju najdemo pre-sledkasto zalego z rjavo vlecljivo vsebino. dr. vet. med., Nacionalni veterinarski inštitut, Enota Novo mesto, Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani Sum bolezni je treba prijaviti območnemu veterinarju NVI, ta pa bo opravil klinični pregled čebeljih družin in odredil ukrepe. Za uničene čebelje družine je čebelar upravičen do odškodnine, če izvede vete-rinarsko-sanitarne ukrepe, ki jih je v odločbi predpisal veterinarski inšpektor. Spore povzročitelja v zalegi in medu diagnostici-rajo v laboratorijih NVI. Veterinarji odvzamejo vzorce zalege za preiskavo iz tistih čebeljih družin, ki so bile klinično pregledane in za katere je bil postavljen sum pojava HGČZ. Pri neizraženih kliničnih znakih lahko spore ugotavljajo v medu. Veterinarji vsako leto v sodelovanju z Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) vzorčijo med glede na epizooti-ološko stanje v Sloveniji. Za vzorec zadostuje 50 g medu. Leta 2012 je bilo odvzetih 478 vzorcev medu in spore so bile ugotovljene v 76 vzorcih. Lani je bilo pregledanih 389 vzorcev medu, od teh pa je bilo 46 pozitivnih. Vsem čebelarjem, katerih med je bil okužen s sporami HGČZ, smo svetovali natančne preglede zalege ter ob sumu bolezni obvezno prijavo veterinarjem NVI. Med, okužen s sporami HGČZ, ni primeren za prehrano čebel! J Čebelarstvo in vzreja matic Jožica in Jožef Tratnjek Žižki 93, 9232 Črenšovci Pri nas dobite kakovostne in označene matice kranjske sivke iz odbranih matičarjev. Vzreja poteka pod nadzorom Kmetijskega inštituta Slovenije. Matice lahko prevzamete osebno ali pa vam jih pošljemo po pošti, tudi v tujino. Tel.: 041/886 652, 031/574 775 ali 02/570 18 17 (zvečer) ČEBELJE PAŠE Prekmurska polja obarvana rumeno Oljna ogrščica je medovita poljščina, ki je za čebelarje zelo donosna. Kmetje na prekmurskih poljih vsako leto zasejejo s to kulturo vse več obdelovalnih površin, saj je oljna ogrščica zelo donosna kot industrijska poljščina. Pogosteje so jo začeli sejati pred nekaj več kot petimi leti, predvsem zato, ker je zelo dobrodošla pri kolobarjenju. Oljno ogrščico sejemo od konca avgusta do prve polovice septembra, to pa je odvisno od sorte semena. Da dobro vzklije, mora biti zemlja zelo dobro pripravljena. Spomladi je treba posevek dognojevati in škropiti, ker oljno ogrščico radi napadajo škodljivci. Ta rastlina sicer dozori zadnje dni junija, žanjejo pa jo z žitnimi kombajni. Zrnje oljne ogrščice - podobno kot nafto - imenujemo tudi »črno zlato«, ker ga uporabljajo za proizvodnjo biodizla, torej pogonskega goriva, iz drobnega črnega zrnja te rastline pa lahko iztisnemo tudi olje, ki ga uporabljamo v prehrani in kozmetiki. Jože Žerdin PE ČEBELARSKI CENTER MARIBOR Streliška 150, Maribor-Tel/Fax: 02/331 80 10 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure, sobota:od 8. do 13. ure; v nedeljo zaprto. GSM: 051/348-426 e-mail:jana.pp@amis.net www.cebelarski-center.si Zaščitna oprema za čebelarjenje Posode in točila za med Sladkor in sladkorne pogače, sirup za čebele ludimo vam: cene satnice AZ, LR ~ ~ - lipovi, rogljičeni LR, LR 2/3 Naročeno blago vam lahko pošljemo po hitri pošti, pri večji količini pa po želji dostavimo na dom! Kozarce za med Pokrovčke s čebeljimi motivi Stekleničke za propolis Steklenice raznih oblik in velikosti Kartonsko in plastično embalažo PE ČEBELARNA OB PARKU Tyrševa 26, Maribor, Tel./Fax: 02/251 60 12 Delovni čas: Pon., sre., pet. odprto od 9h -17h JANA - Trgovina, posredovanje, zastopanje - Jana Pušnik Pokrivač s.p., Maribor DOGODKI IN OBVESTILA Spomin na 170 let rojstva dr. Filipa Terča V petek, 28. marca 2014, smo spomin na dr. Terča najprej počastili s polaganjem venca na njegov grob. Dogodka smo se udeležili čebelarji s svojim praporom, zdravniki in simpatizerji njegovega dela. Slavnostni govornik je bil prof. dr. Elko Borko, predsednik medikohistorične sekcije Slovenskega zdravniškega društva. V svojem nagovoru je poudaril pomembnost dela, ki ga je kljub nerazumevanju takratne stroke opravil dr. Filip Terč. Popoldanski del dogajanja je potekal v prostorih Fakultete za biosistemske vede na Pivoli pri Hočah. Čebelarski himni je sledila podelitev prvih plaket dr. Filipa Terča, ki so jih prejeli: Vlado Pušnik, doc. dr. Gregor Pivec, prof. dr. Elko Borko, Miljen Nagrajenafotografija g. Franca Šivica Objavljamo fotografijo g. Franca Šivica, ki je na 7. mednarodnem tekmovanju čebelarske fotografije v Argentini zasedla tretje mesto in mu s tem zagotovila tudi lepo denarno nagrado. Naslov fotografije je »Cvetje, čebele in pokrajina v Sloveniji« in prikazuje razgled na vrh sv. Jakoba v Polhograjskem hribovju. Avtorju čestitamo za dober uspeh! MB Bobič iz Bonna in Branko Končar iz Bosne in Hercegovine. 120 udeležencev dogodka je potem z zanimanjem prisluhnilo predavanju Branka Končarja o zdravljenju s čebeljimi piki, izmenjalo izkušnje in razrešilo nekaj dilem. Upanje v dobro sodelovanje s čebelarji zbuja predvsem spoznanje, da uradna medicina podpira in počasi vendarle uveljavlja delo pionirja moderne apiterapije. Karl Vogrinčič 37. državno tekmovanje mladih čebelarjev ČZS je v sodelovanju s ČD Velike Lašče in OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče v soboto, 10. maja 2014, organizirala 37. državno srečanje in tekmovanje mladih slovenskih čebelarjev. Tokratnega tekmovanja se je v spremstvu več kot 80 mentorjev udeležilo približno 470 mladih čebelarjev, ki sta jih gostoljubno sprejela g. Branko Borštnik, predsednik tamkajšnjega ČD in mentor čebelarskega krožka na šoli, ter ravnateljica ga. Metoda Kolar. Poudarek letošnjega tekmovanja so bile medovite rastline. To je nekaterim mentorjem, ki so se med tekmovanjem zbrali na posvetovanju, sicer povzročalo nekaj skrbi, vendar so se te ob številnih zlatih priznanjih na vseh treh težavnostnih stopnjah izkazale za neutemeljene. Pokazalo se je, da je postopno nadgrajevanje tekmovanja pravilna usmeritev. Najbolje uvrščeni tekmovalci so sodelovali v žrebu za nagrade - na višji stopnji celo za prikolico za prevoz šestih AŽ-panjev. V vmesnem času so si udeleženci ogledali lokalne znamenitosti: Turjaški grad in domačijo Primoža Trubarja, znamenitega re- formatorja in pisca prvih tiskanih knjig v slovenskem jeziku, po katerem se poleg OŠ v Velikih Laščah imenuje tudi OŠ v Laškem, kjer je tekmovanje potekalo leta 2012. Na sklepni prireditvi z bogatim čebelarskim, glasbenim in folklornim programom ter govori so razglasili rezultate tekmovanja in tudi natečaja za najlepšo poslikavo panjske končnice. Za soorganizacijo tekmovanja se še posebej zahvaljujemo članom čebelarskega društva ter vodstvu in zaposlenim na OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče. MB Najboljše poslikava panjskih končnic 2014 Na 37. tekmovanju in srečanju mladih slovenskih čebelarjev v Velikih Laščah smo razglasili tudi zmagovalce petega natečaja za najboljšo poslikavo panjske končnice. Na natečaju je sodelovalo 11 mentorjev čebelarskih krožkov s panjskimi končnicami 35 mladih avtorjev. Kljub slabemu odzivu je bila izbira težavna. Komisija (Nataša Lilek, Zlatica Kovačevič, Marko Borko) je poslikave panjskih končnic ocenjevala po vnaprej določenih merilih: izpovednost, originalnost, tehnična izpopolnjenost in estetika. Komisija je izbrala pet najboljših končnic. Avtorji vseh izbranih končnic so prejeli praktične čebelarske nagrade, ki so jih prispevali sponzorji: KIPGO čebelarska oprema, Anton Ciglič, S.P., Logar Trade d. o. o., Čebelarstvo Rihar Kocjan, Čebelarstvo Pislak Bali, Čebelarstvo Kunstelj, Čebelarski center Maribor, Mizarstvo Krže in ČZS. Vsem se ob tej priložnosti iskreno zahvaljujemo za sodelovanje, vsem mladim slikarskim talentom in tudi njihovim mentorjem pa čestitamo za njihov uspeh. MB REZULTATI NATEČAJA: 1. mesto: David Pucelj, 10 let, OŠ Stari Trg pri Ložu, 2. mesto: Neža Sodnik, 14 let, OŠ Šenčur, 3. mesto: Iza Zorec, 7 let, OŠ Zagorje ob Savi, 4. mesto: Ruby Čop, 10 let, OŠ F. S. Fin-žgarja Lesce, 5. mesto: Maja Bešter, 13 let, OŠ Šenčur k V ■» - jkjrVfl -¿5»nJ+ t** VZREJALISCE ČEBELJIH MATIC GABER Pri nas lahko kupljene označene čebelje matice prevzamete osebno ali pa vam jih pošljemo po pošti. Vzrejališče je odobril Kmetijski inštitut Slovenije. Tel.: 03/546 14 47 GSM: 031/705 961 VZREJA MATIC ČEBELARSTVO DREMELJ Janez Dremelj, Dragovšek 13, 1275 Šmartno pri Litiji GSM: 041/836 050, 041/779 119 Tel.: 05/971 06 23 e-pošta: vzreja.dremelj@gmail.com Sprejemam naročila za matice čiste kranjske sivke in zrele matlčnlke, Matice so označene, lahko jih prevzamete osebno ali pa vam jih pošljemo po pošti. Ob večjem naročilu matic je poštnina brez plačna,y Seznam vzrejališč čebeljih matic v letu 2014 Preglednica 1: Vzrejališča, ki v letu 2014 vzrejajo gospodarske plemenske matice Apis mellifera carnica z znanim poreklom matere st. Naziv/Priimek Ime Naslov Pošta 1. Čebelarstvo Andrejč, Andrejč Jože Murski Petrovci 1a 9251 Tišina 2. Čebelarstvo Kapun, Kapun Maršik Jožefa Vaneča 70a 9201 Puconci 3. Čebelarstvo Pislak Bali, Bali Robert Apače 303 2325 Lovrenc na Dravskem polju 4. Debevec Marko Čuža 7 1360 Vrhnika 5. Donko Bojan Dolga vas, Glavna ul. 94 9220 Lendava 6. Dremelj Ivan Dragovšek 13 1275 Šmartno pri Litiji 7. Dremelj Janez Dragovšek 13 1275 Šmartno pri Litiji 8. Gaber Viktor Novačanova 3 3202 Ljubečna 9. Grm Darko Hude Ravne 1 1273 Dole pri Litiji 10. Herbaj Jože Nedelica 29 9224 Turnišče 11. Kavaš Milena Ribiška 8 9233 Odranci 12. Kelemen Zoltan Križevci 7 9206 Križevci 13. Lešek Venčeslav Olešče 28 3270 Laško 14. Medokošt, Koštomaj Matija Paridol 15 3224 Dobje pri Planini 15. Starovasnik Milan Gora pri Komendi 22a 1218 Komenda 16. Pokorni Julij Gačnik 3 2211 Pesnica pri Mariboru 17. Potisek Jožef Jelša 23 1274 Šmartno pri Litiji 18. Vzrejališče Bukovšek, Bukovšek Janko Ulica Milene Korbarjeve 20a 4000 Kranj 19. Vzrejališče Vozelj, Vozelj Ladislav Dragovšek 18 1275 Šmartno pri Litiji 20. Vzrejni center gozdna učna pot -Radovljica, Luznar Janez Begunje na Gorenjskem 170 4275 Begunje na Gorenjskem 21. Vzrejni center Rodica, Jug Vasja Grant 1e 5242 Grahovo ob Bači 22. Tratnjek Jožef in Jožica Žižki 93 9232 Črenšovci 23. Zaletelj Henrik Fužina 59 1303 Zagradec Preglednica 2: Plemenilna postaja in seznam vzrejevalcev, ki v letu 2014 vzrejajo rodovniške plemenske matice Apis mellifera carnica z znanim poreklom matere in očeta Naziv Ime in priimek Naslov Pošta Plemenilna postaja Rog-Ponikve Jože Sever Stara cesta 12 8333 Semič Franc Movern Praprot 11 8333 Semič Janez Movern Pri pošti 9 8333 Semič Stanislav Plut Krvavčji Vrh 1a 8333 Semič SONARAVNO ZATIRANJE VAROJ Na zalogi HLAPILNIKI BS-05, rezervni deli. Zaradi smrti lastnika iščemo kupca za nadaljevanje proizvodnje hlapilnikov. Karakteristike hlapilnika: • učinkovita uporaba brez ročnega uravnavanja pri spremembah temperature, • preprosta uporaba v standardnih AŽ- in nakladnih panjih, • počasno povečevanje koncentracij mravljinčne kisline, • za večkratno uporabo. NANOKEM, d. o. o., T , „.-. ,„,, Rečna ulicaG, Ljubljana Te1 041/691 328, 041/863 876 OBVESTILA ČZS Ukrep menjave matic v letu 2014 Tudi letos bomo izvajali menjavo čebeljih matic, vendar bo ukrep, v okviru katerega bomo v tem letu razdelili 980 čebeljih matic, tokrat izvajala ČZS. Zamenjali bomo predvsem matice v tistih družinah, v katerih se pojavljajo delavke z rumenimi obročki na zadkih. Če ste zainteresirani za brezplačno zamenjavo matic, do 9. junija 2014 navežite stik s terenskim svetovalcem v čebelarstvu na vašem območju in se z njim dogovorite za obisk oz. pregled vaših čebeljih družin. Če bo v kateri našel več kot 2 odstotka čebel z rumenimi obročki na zadkih, vam bo to pokazal, potem pa se boste z njim lahko dogovorili tudi za brezplačno dostavo matic za menjavo. Dr. Peter Kozmus Pridobitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu V Uradnem listu RS, št. 105/13, je na podlagi 30. člena Zakona o društvih (Ur. l. RS, št. 64/11) izšel Pravilnik o določitvi kriterijev za izkazovanje pomembnejših dosežkov delovanja društva za podelitev statusa društva v javnem interesu na področju kmetijstva, gozdarstva in razvoja podeželja. Ta pravilnik določa pogoje za podelitev tega statusa tudi za čebelarska društva. Društvo izkaže pomembnejše dosežke svojega delovanja na področju kmetijstva, gozdarstva in razvoja podeželja, če izpolnjuje vsaj štiri od spodaj navedenih meril: - razvija in izvaja programe ter projekte, ki prispevajo k razvoju podeželja; - razvija in izvaja dejavnosti, ki pripomorejo k boljši prepoznavnosti in povečanju kakovosti slovenskih kmetijskih pridelkov in izdelkov ter gozdnih izdelkov; - sodeluje pri oblikovanju državnih ukrepov ali ukrepov lokalne skupnosti ter predlaga sprejetje predpisov in ukrepov na področju kmetijstva, gozdarstva ali razvoja podeželja; - vsako leto izvede najmanj sto ur različnih oblik neformalnega usposabljanja, kot so delavnice, tečaji, strokovna srečanja, seminarji na področju kmetijstva, gozdarstva ali razvoja podeželja; - razvija ali izvaja programe in projekte, ki prispevajo k usposabljanju kmetov ali lastnikov gozdov; - je bilo v zadnjih dveh letih organizator, nosilec ali pooblaščeni izvajalec državnega ali mednarodnega srečanja ali tekmovanja na področju kmetijstva, gozdarstva ali razvoja podeželja; - tvorno sodeluje z domačimi ali mednarodnimi strokovnimi organizacijami, ki so dejavne na področju kmetijstva, gozdarstva in razvoja podeželja; - se vključuje v priznano rejsko organizacijo; - je v zadnjih dveh letih izdalo strokovno knjižno publikacijo s področja kmetijstva, gozdarstva ali razvoja podeželja; - vsako leto v tiskanem, elektronskem ali avdio-vizualnem mediju objavi najmanj en prispevek o programu, projektu ali drugi dejavnosti, ki jo je izvedlo v javnem interesu na področju kmetijstva, gozdarstva ali razvoja podeželja; - je dejavno v promociji za podporo kmetijstvu, gozdarstvu in razvoju podeželja; - je v zadnjih dveh letih prejelo priznanje, odlikovanje ali nagrado na področju kmetijstva, gozdarstva ali razvoja podeželja na občinski, državni ali mednarodni ravni; - izvaja programe prostovoljstva v skladu z zakonom, ki ureja prostovoljstvo. Društvu, ki v skladu s predpisom o živinoreji, izvaja čebelarski pašni red, in društvu, ki v skladu s tem predpisom kot priznana rejska organizacija izvaja rejski program, je lahko status delovanja v javnem interesu podeljen brez ugotavljanja meril iz prejšnjega odstavka. Vloga za podelitev statusa društva v javnem interesu na področju kmetijstva, gozdarstva in razvoja podeželja Čebelarsko društvo, ki želi pridobiti status delovanja v javnem interesu, mora na naslov Ministrstva za kmetijstvo in okolje, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana, poslati vlogo, tej pa mora priložiti: - statut čebelarskega društva, iz katerega so razvidne dejavnosti, ki jih društvo izvaja v javnem interesu; - poročilo o delu, iz katerega mora biti razvidno izvajanje programov, projektov in drugih dejavnosti, ki jih je društvo izvajalo v javnem interesu v zadnjih dveh letih, in o porabi sredstev za njihovo izvedbo; - sprejet program delovanja za prihodnje leto na teh področjih; - dokazila o rezultatih svojega delovanja (npr. članki, vabila, slike, zapisniki, podpisni seznami ipd.); - osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, državljanstvo in naslov stalnega prebivališča oziroma začasnega prebivališča zastopnika društva, ki je vpisan v register društev, če ta nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji. Ohranjanje statusa delovanja društva v javnem interesu Društvo mora vsako leto do 31. marca poslati na ministrstvo: - poročilo o delu, iz katerega mora biti razvidno izvajanje programov, projektov in drugih dejavnosti, ki jih je izvajalo v javnem interesu v prejšnjem letu; - poročilo o porabi sredstev za njihovo izvedbo in - program delovanja v prihodnjem letu. Zakaj pridobiti status delovanja društva v javnem interesu? Priporočene cene čebeljih Komisija UO ČZS za ekonomiko je na svoji razširjeni 4. redni seji, ki je potekala 6. maja 2014 skupaj s 3. redno sejo komisije UO ČZS za kulturno dediščino, predlagala spodaj navedene priporočene cene za čebelje pridelke in priporočene cene za slovenski med z zaščiteno geografsko označbo (SMGO) in brez nje, za leto 2014. Tanja Magdič, svetovalka JSSČ - Društva s statusom v javnem interesu so avtomatično uvrščena na seznam upravičencev za donacijo dohodnine. - Pri javnih razpisih za pridobivanje sredstev iz državnega proračuna, namenjenih društvom, je v merila za izbiro prejemnikov sredstev vključen tudi status društva v javnem interesu, vendar upoštevanje tega statusa ne sme presegati 20 % vrednosti preostalih meril. - Društva s statusom v javnem interesu so upravičena do oprostitve plačila upravne takse za dokumente in dejanja v zvezi z izvajanjem namena, za katerega so ustanovljena. - S posebnim zakonom so lahko določene tudi druge prednosti, ki jih društvom daje pridobljeni status. Anton Tomec, tajnik ČZS pridelkov Cvetni prah izkopanec (0,1 kg) * 30,00 Propolis (10 g) ** 3,00 Propolis (10 g), pridobljen na ustreznih mrežicah ** 5,00 Matični mleček (10 g) 10,00 Vosek (1 kg) 8,50 Vosek, deviški (1 kg) 15,00 Čebelja družina (sat pokrite zalege s čebelami) 12,00 * Cvetni prah: - svež cvetni prah osmukanec je cvetni prah, ki je po odvzemu očiščen in globoko zamrznjen, - sušen cvetni prah osmukanec je cvetni prah, ki je po odvzemu očiščen in posušen na toplem zraku, - izkopanec je cvetni prah, pridobljen z izkopavanjem iz satnih celic. ** Propolis: - propolis (10 g) je zadelavina, očiščena vseh primesi, brez vidnih delcev voska, navadno postrgana s posameznih delov panja, - propolis (10 g), pridobljen na ustreznih mrežicah, je zadelavina, očiščena vseh primesi, pridobljena po tehnologiji dobre čebelarske prakse z lovilnimi pripomočki (plastične mreže, posebni plastični vložki, platno...). Predlog priporočenih cen za čebelje pridelke 2014: Čebelji pridelek Cena medu [Eur] brez oznake Cena medu [Eur] z oznako Cvetlični med (900 g) 8,00 9,50 Akacijev med (900 g) 8,50 10,50 Lipov med (900 g) 8,50 10,50 Gozdni med (900 g) 9,00 11,00 Kostanjev med (900 g) 9,00 11,00 Smrekov med (900 g) 10,00 12,00 Hojev med (900 g) 11,00 13,00 Cvetni prah osmukanec (0,1 kg), sušen * 5,00 Cvetni prah osmukanec (0,1 kg), svež, globoko zamrznjen * 5,00 ČEBELARSTVO LUZNAR Janez Luznar, Begunje 170, 4275 Begunje na Gorenjskem tel.: 030/604 023 cebelarstvo.luznar@gmail.com Prodaja čebeljih družin in gospodarskih matic Gospodarske matice z Gorenjskega - alpski ekotip (v sodelovanju s KIS-om) in čebelje družine na AŽ-satih (od pet do deset) s panji ali brez njih. Obvestilo organizatorjem senzoričnih ocenjevanj medu v letu 2014 Organizatorje senzoričnih ocenjevanj, ki želijo s svojimi najbolje ocenjenimi vzorci medu sodelovati na državnem senzoričnem ocenjevanju medu po veljavnem Pravilniku o senzoričnem ocenjevanju medu (2014), objavljenem na spletni strani ČZS, prosimo, da Nataši Lilek (tel. št.: 01/729 61 29, 040/436 519) najpozneje do 15. junija 2014 sporočijo točen naziv in naslov organizatorja senzoričnega ocenjevanja medu, kategorijo senzoričnega ocenjevanja medu, kraj, datum in ure sprejemanja vzorcev medu, datum ocenjevanja medu ter datum sklepne slovesnosti. Po prijavah boste prejeli tudi povzetek novosti Pravilnika o senzoričnem ocenjevanju medu. Nataša Lilek, svetovalka JSSČ Analize medu in čebeljih pridelkov Tudi letos bodo imeli čebelarji v okviru Programa kontrole medu in čebeljih pridelkov (v nadaljevanju program), objavljenem na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo in okolje (v nadaljevanju MKO) www. mko.gov.si/si/javne_objave/javna_narocila/?tx_ t3javnirazpis_pi1[show_single]=1157 možnost brezplačne analize medu in čebeljih pridelkov. Čebelarji lahko izbirajo med analizami paketa 1, ki obsega analize vsebnosti vode, električne prevodnosti, vsebnosti HMF v medu ter pelodno in senzorično analizo medu, in paketa 2, ki obsega analize vsebnosti kumafosa, timola in razpadnih produktov amitraza v medu. Novost je paket 3, ki obsega analizo vsebnosti kemičnih sredstev za zatiranje varoj (kumafos, timol, razpadni produkti amitraza) v vzorcih čebeljih pridelkov (cvetni prah, propolis in vosek). MKO bo financiralo 130 analiz paketa 1, 120 analiz paketa 2, 50 analiz vzorcev cvetnega prahu ter po 20 analiz vzorcev propolisa in voska. Do brezplačnih analiz je upravičen tisti čebelar, ki v okviru samokontrole odda v analizo vzorec medu in čebeljih pridelkov in ki je najpozneje dan pred oddajo vzorcev v analizo vpisan v register čebelnjakov. Čebelar lahko do zapolnitve razpisanega števila analiz odda v analizo samo en vzorec medu oz. čebeljih pridelkov. Pri tem se odloči za enega izmed dveh paketov analiz medu oz. za analizo čebeljih pridelkov. Prednost pri analizah medu imajo čebelarji, ki so vključeni v sheme kakovosti. V okviru interne kontrole medu je analiza medu čebelarju financirana samo enkrat v programskem obdobju od leta 2014-2016. Vzorci medu za analizo bodo zbrani na podlagi kvotnega vzorca, ki je opredeljen v tabeli 1 programa. Po tem je sicer število vzorcev določeno po statističnih regijah. Čebelar, ki želi dajati čebelje pridelke v promet, mora imeti vzpostavljen sistem samokontrole, katere sestavni del so tudi analize čebeljih pridelkov. Vsake toliko časa pa je treba sistem preveriti tudi z analizami, zato vam svetujemo, da izrabite možnost brezplačnih analiz. Za podrobnejša navodila glede zbiranja vzorcev in načina izvajanja analiz medu in drugih čebeljih pridelkov spremljajte spletne strani MKO in Čebelarske zveze Slovenije. Mag. Andreja Kandolf Borovšak, svetovalka JSSČ Pomagaj čebelicam z donacijo po SMS Če boste na telefonsko številko 1919 poslali ključno besedo CEBELA, boste s tem prispevali 1 EUR za urbani učni čebelnjak na eni izmed ljubljanskih osnovnih šol. V povratnem SMS-u boste prejeli Posebna akcija v juniju Junija so v akciji majice »Ohranimo čebele«. Če kupite dve, vam tretjo podarimo! Če jih kupite pet, vam podarimo še šesto in sedmo. Cena majice je 5,00 EUR. Na voljo so velikosti S, M, L, XL in XXL. Ob morebitnem pošiljanju blaga po pošti, boste kodo, in če jo boste vnesli na interaktivni zemljevid, boste prejeli še elektronski katalog medenih popustov. Spremljajte nas tudi na Facebooku: ohranimo-cebele. Barbara Dimc, poslovna sekretarka ČZS morali za poštne stroške plačati še 3,00 EUR. Naročila lahko pošljete po pošti na naslov: Čebelarska zveza Slovenije, Brdo 8, 1225 Lukovica, na e-na-slov: barbara.dimc@czs.si ali jih sporočite po telefonu št.: 041 /370 409. Tajništvo ČZS IZDELAVA INHALATORJEV za vdihavanje panjskega zraka Ivan Podobnik, tel.: 041/686 436. 222 Slovenski čebelar 6/2014 Letnik CXVI Predstavitev zaposlenih na ČZS V vsaki številki bomo objavili po dve ali tri kratke predstavitve zaposlenih v Čebelarski zvezi Slovenije, Javni svetovalni službi v čebelarstvu, Priznani rejski organizaciji za kranjsko čebelo in v Opazovalno-na-povedovalni službi medenja. Barbara DIMC, poslovna sekretarka GSM: 041/370 409 Telefon: 01/729 61 00 E-pošta: barbara.dimc@czs.si Tanja MAGDIČ, svetovalka specialistka za ekonomiko GSM: 040/436 513 Telefon: 01/ 729 61 04 E-pošta: tanja.magdic@czs.si Sprejemanje in odpošilja-nje pošte, ažuriranje podatkov o članih ČZS in naročnikih na Slovenskega čebelarja, ažuriranje baze e-Čebelar, odprema trgovskega blaga, plačilni promet, terjatve in obveznosti do kupcev. Zakonodaja s področja prodaje čebeljih pridelkov in izdelkov, davčna zakonodaja, usposabljanje čebelarjev na področju prodaje in trženja čebeljih pridelkov in izdelkov, organizacija in vodenje promocijskih dejavnosti, sejmov, razstav, pridobivanje nepovratnih sredstev, sodelovanje pri delu državnih in drugih organov pri pripravi zakonskih sprememb in izvedbenih predpisov v čebelarstvu, izobraževanje otrok, sodelovanje pri izdaji promocijskih gradiv, usposabljanja in svetovanja na področju ekonomike, administracije, kalkulacije cen - izračun lastne cene, stroškov ... Dan odprtih vrat slovenskih čebelarjev Še enkrat vas obveščamo, da bo v petek, 13. junija 2014, po vsej Sloveniji potekal »Dan odprtih vrat slovenskih čebelarjev«. Želimo si, da bi večina ČD na ta dan odprla svoja vrata obiskovalcem iz ožje in širše okolice. Vabimo vas, da se prireditvi pridružite v čim večjem številu, saj bomo na ta način skupaj pripra- vili odmevno dogajanje. Prijavnico pošljite na e-naslov: natasa.strukelj@czs.si (prijavnica je tudi v elektronski obliki na spletnem naslovu www.czs.si pod rubriko OBRAZCI). Vse dodatne informacije lahko dobite tudi na ČZS, JSSČ po telefonu št.: 01/729 61 24. Nataša Klemenčič Štrukelj, svetovalka JSSČ Podatki o gibanju tehtnic od 21. 4. do 20. 5. 2014 Opazovalna postaja Gibanje tehtnice ± kg Opis dogajanja Goriško, Šempeter 3,7 Akacija Lukovica, Brdo -3,8 N medilo. Koroški kot, Prevalje -1,8 N medilo. Bled -3,8 N medilo. Koper, Dekani -3,7 N medilo. Logaška planota, Menišija -3,4 N medilo. Bela krajina, Poljanska gora -4,3 N medilo. Ribniško Pohorje -3,7 N medilo. Vransko, Prebold -0,5 N medilo. Laško -3,4 N medilo. Metlika 0,5 N medilo. Stojna sever -0,1 N medilo. Slovenske gorice, Lenart -1,6 N medilo. Slovenska Bistrica, Oplotnica -7,1 N medilo. Travna gora -3,8 N medilo. Zreško Pohorje -7,0 Ni medilo. Goričko, Dankovci 2,2 Akacija Bistriško Pohorje -6,8 Ni medilo. Loška dolina, Kozarišče -3,0 Ni medilo. Goriška brda, Cerovo 2,6 Akacija Kočevski rog -6,7 Ni medilo. Kostrivnica, Lahomno -6,9 Ni medilo. Kozjak, Kapla -1,7 Ni medilo. Lovrenško Pohorje, Kumen -5,6 Ni medilo. Ptuj, Haloze 1,9 Akacija Kobansko na Kozjaku -6,6 Ni medilo. Krško, Sevniško -1,7 Ni medilo. Prekmurje, Mali Bakovci 13,5 Oljna ogrščica in akacija Prekmurje, Bogojina 14,1 Oljna ogrščica in akacija Prekmurje, Lendava 7,5 Oljna ogrščica in akacija Žalec, Liboje -4,4 Ni medilo. Strokovna razprava o selekcijskem delu v vzrejališčih čebeljih matic in dan kranjske čebele na plemenilni postaji Rog-Ponikve ČZS in JSSČ vas vabi, da se v četrtek, 26. junija 2014, ob 15. uri, v Kulturnem domu v Semiču udeležite strokovne razprave o selekcijskem delu v vzrejališčih čebeljih matic in dneva kranjske čebele. Namen dogodka je predstavitev razlik med rodovniško in gospodarsko vzrejo matic ter pomembnosti zamenjave matic v čebelji družini. Ob tem bo prikazano tudi delo na plemenilni postaji Rog-Ponikve. V okviru dneva kranjske čebele bomo podelili priznanja tistim vzre-jevalcem, ki so v minulem obdobju dosegli najboljše rezultate na področju selekcije. Po podelitvi priznanj bo sledil ogled plemenilne postaje Rog-Ponikve pod vodstvom g. Jožeta Severja. Vabljeni! Program: 1. Uvodni pozdrav 2. Predstavitev plemenilne postaje Rog-Ponikve (Stane Plut) 3. Pomen osnovne odbire (dr. Peter Kozmus) 4. Razlika med rodovniško in gospodarsko vzrejo matic (Peter Podgoršek) 5. Pomembnost selekcijskega dela za ohranitev kranjske čebele (Peter Podgoršek) 6. Pomembnost biotske raznovrstnosti (dr. Janko Božič) 7. Razprava 8. Podelitev priznanj vzrejevalcem Tomaž Samec, svetovalec JSSČ, dr. Peter Kozmus, strokovni vodja PRO Urnik usposabljanj v juniju Datum Ura Tema Izvajalec Kraj Kontakt 5. jun. 18.00 Pomembnost in postopek izvajanja osnovne odbire kranjske čebele dr. Peter Kozmus Čebelarska soba, Vesela gora 10, Šentrupert g. Tratar 041/824 920 12. jun. 17.00 Apitehnični ukrepi Vlado Pušnik Čebelarski center Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, Lukovica g. Auguštin 040/436 516 12. jun. 18.00 Pomembnost in postopek izvajanja osnovne odbire kranjske čebele dr. Peter Kozmus Gostišče Marof, Marof pri Kočevju g. Jakovac 041/231 633 19. jun. 18.00 Pomembnost in postopek izvajanja osnovne odbire kranjske čebele dr. Peter Kozmus ČD Hrastnik Mag. Kandolf Borovšak 040/436 514 Zagotavljanje kakovosti čebeljih pridelkov 5. jun. 16.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu Tomaž Samec Čebelarski center Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, Lukovica g. Samec 040/436 517 Program ukrepov na področju čebelarstva Datum Ura Tema Izvajalec Kraj Kontakt 2. jun. 17.00 Terenski ogledi medovitih rastlin in povzročiteljev gozdnega medenja Franc Šivic Ivarčko jezero pri Kotljah g. Kerbev 051/355 075 7. jun. 8.30 Vzreja čebeljih matic - delavnica Milan Starovasnik Plemenilna postaja Kamniška Bistrica g. Podrižnik 041/420 821 obvezna prijava 11.jun. 17.00 Vzreja čebeljih matic - delavnica Milan Starovasnik Vzrejno-promocijski center Slovenska Bistrica, Zgornja Bistrica g. Vogrinec 041/818 705 obvezna prijava 14. jun. 8.30 Vzreja čebeljih matic - delavnica Milan Starovasnik Plemenilna postaja Kamniška Bistrica g. Puckmeister 041/577 242 obvezna prijava 18. jun. 17.00 Vzreja čebeljih matic - delavnica Milan Starovasnik Vzrejno-promocijski center Slovenska Bistrica, Zgornja Bistrica g. Zinkovič 031/524 792 obvezna prijava Usposabljanja Nacionalnega veterinarskega inštituta Datum Ura Tema Izvajalec Kraj Kontakt 4. jun. 18.00 Zdravstveno varstvo čebel Mag. Ivo Planinc, dr. vet. med. gostilna Pri Marti, Pivka g. Dolgan 040/757 694 Ajdo, sorte Čebelica, tel.: 041/ 891 691. Ajdo za seme, tel.: 041/822 347. Ajdo, kranjsko sivo, primerno za setev, tel.: 041/657 533. Cvetni prah, tel.: 031/292 577. Cvetni prah, letošnji, sušen, tel.: 040/957 885. Cvetni prah osmukanec, letošnji (Ljubljana), tel.: 041/990 360. Cvetni prah osmukanec, letošnji, iz neokrnjenih alpskih dolin, tel.: 040/321 556. Cvetni prah iz neokrnjene narave kozjanskih bregov, svež ali sušen, tel.: 041/215 281 (po 15. uri). Večjo količino sušenega cvetnega prahu, tel.: 031/506 566. Akacijev in kostanjev med, tel.: 031/740 166. Večjo količino hojevega medu ter nove 10-satne AŽ-panje iz smrekovega lesa z lipovimi satniki, tel.: 070/753 113. Večjo količino hojevega medu ter 10-satne AŽ-panje z lipovimi satniki, tel.: 070/753 096. Čebelje matice ter svež matični mleček, tel.: 070/492 593. Nekaj čebeljih družin na 5 in 7 AŽ-satih, lahko tudi roje (Naklo), tel.: 040/670 456. Čebelje družine na AŽ-satih (Dol pri Ljubljani), tel.: 040/470 897. Čebelje družine na 5 ali 6 LR-satih, tel.: 031/712 876. Čebelje družine na 5 in 7 AŽ-satih (Zaplana), tel.: 041/631 620. Čebelje družine na 8 ali 10 AŽ-satih, tel.: 051/484 680. Čebelje družine z letošnjimi maticami (Novo mesto), tel.: 041/868 121. Tri čebelje družine na 7 AŽ--satih (Gorenjska), tel.: 031/660 267. Tri družine na 2/3 LR-sa-tih, skupaj s panji (Polzela), tel.: 041/976 511. 12 čebeljih družin na 7 in 9 AŽ-satih, močnih (Kočevsko), tel.: 051/439 979. Več čebeljih družin na 7 in 9 AŽ-satih (Gorenjska), tel.: 041/335 874. Čebelje družine na 5 in 10 2/3 LR-satih, z lansko matico, tel.: 031/396 411. Več novih nerabljenih AŽ-pra-šilčkov na 2 sata, prašilček ima na zunanji strani - zadaj krmilnik za steklenico, tel.: 041/651 829. AŽ-panje, 9-, 10-, in 11-satne (Šoštanj), tel.: 041/538 380. AŽ-panje, 10- in 7-satne, ter 1/1 in 2/3 LR-panje, tel.: 041/839 496. AŽ-panje, 10-satne, rabljene, zelo ugodno, tel.: 040/648 719. Štiri nove 12-satne AŽ-panje, tel.: 040/121 985. Deset novih 10-satnih AŽ--panjev, pobarvanih, z notranjim osmukalnikom cvetnega prahu, ugodno (južna Primorska), tel.: 041/289 024. 15 novih 10-satnih AŽ-panjev (Dolenjska), tel.: 040/253 874. Nove 10-satne AŽ-panje, tudi trietažne, tel.: 031/501 801 (po 18. uri). LR-panje in prevozni zabojnik za 10 AŽ-panjev, tel.: 031/674 883. GJ-panje (Kočevje), tel.: 031/803 070. Nove RV-panje (rodna voja), v kompletu so podnica, štiri naklade, matična rešetka, krmilnik in pokrov, tel.: 031/335 033. Mini čebelnjak s podstavkom za dva 10-satna AŽ-panja, tel.: 041/858 736, 07/495 76 45. Čebelnjake vseh vrst in dimenzij ter s prostorom za aroma-terapijo, tel.: 041/638 730. Čebelnjake, izdelane po naročilu, Mizarstvo Malavašič, tel.: 041/633 311. Prevozni čebelnjak s 35 naseljenimi AŽ-panji, zaradi prenehanja čebelarjenja (Škofja Loka), tel.: 04/513 10 27, 041/743 280. Prevozni zabojnik za avtomobilsko prikolico za deset 10-satnih panjev, prekrit z aluminijem ter z nastavljivimi nogami, tel.: 031/817 727. AŽ-satnike, nezbite, tel.: 051/888 707. AŽ-satnike, zažičene, mogoča menjava za čebelji roj (okolica Krškega), tel.: 041/236 256. Lipove satnike, zbite, zvrtane in lepljene, vogali so pobru-šeni, kakovosten les in izdelava, lahko tudi zažičene, ugodno, tel.: 031/753 345. 200 1/1 LR-satnikov, lepljenih, zbitih, vrtanih, dodam tudi nekaj zažičenih, s satnico, cena po dogovoru, tel.: 041/772 399. Napravo za žičenje, ugodno, tel.: 041/772 399. Talilnik satja za najmanj osem satov, nov, kakovosten, tel.: 064/196 746. Točilo, 4-satno, iz nerjaveče pločevine, novo, in nekaj panjev, tel.: 040/435 933. Posodo za med, nerjavečo, 140-litrsko, s plastično pipo (Šmarje-Sap), tel.: 031/788 318. SMS čebelarsko tehtnico, novo, tel.: 051/213 146. Akumulatorski električni pastir Horizont Hot Shock, zelo močan, (4,2 J, 12000 V), star 3 leta, deluje odlično (Cerknica), 041/712 005. Novo napravo za pobiranje čebeljega strupa, primerno zlasti za pobiranje v AŽ-panjih, tel.: 031/480 055. Komplet čebelarske opreme: šest nakladnih panjev, napajalnike, kadilnico, zaščitni jopič, nerjaveče točilo za dva sa-tnika itd., tel.: 041/650 692. Čebelji strup, tel.: 031/480 055. Čebeljo zalego s čebelami, tel.: 040/217 542. Čebelje roje, tel.: 051/888 707. Čebelje roje, po možnosti v Posavju, tel.: 041/760 679. Čebelje roje (suhe čebele), v okolici Nove Gorice, Ajdovščine, Postojne, Logatca, Idrije, tel.: 041/772 399. Naravne roje čebel, v okolici Maribora, tel.: 041/277 794. Čebelje družine na 2/3 LR- -satih, tel.: 041/921 609. Tri čebelje družine skupaj z 10-satnim AŽ-panjem (okolica Škofje Loke), tel.: 041/349 486. Rabljen EV-panj (eko voja, ne RV), brez čebel, tel.: 040/427 296. Čebelarsko opremo, točilo, ometalnik, posodo za med in čebele s panji, tel.: 031/753 345. Čebelarskega mentorja za čebelarja začetnika, na območju Dolenjske (Mirna Peč, Trebnje ali Novo mesto), tel.: 068/139 406. RAZPISI ZA STOJISCA Spletna stran ONS: www.czs.si/Napoved/napoved_medenja.php Telefonski odzivnik (čebelje paše, tehnični in veterinarski nasvet) - tel.: 01/729 61 20 ČD Dolsko sprejema pisne prijave za dovoz čebel na kostanjevo pašo do 15. junija 2014 na naslov: Sašo Mencin, Dolsko 3a, 1262 Dol pri Ljubljani. Tel.: 031/545 470. ČD Ruše sprejema pisne prijave (z navedeno tel. št. vlagatelja) za dovoz čebel na gozdno pašo na naslov: Ivan Viher, Bezena 68, 2342 Ruše, tel.: 051/369 928. ČD Krim sprejema prijave za dovoz na hojevo pašo najpozneje do 10. junija 2014 na naslov: Čebelarsko društvo Krim, Jezero 21, 1352 Preserje. ČD Rakek sprejema pisne vloge za dovoz čebel na gozdno pašo do 15. junija 2014 na naslov pover-jenice: Marinka Ivančič, Unec 4, 1381 Rakek, tel.: 041/909 001. Prevaževalci morajo čebele odpeljati po koncu paše do 31. 8. 2014. GLUK0ZN0-FRUKT0ZNI SIRUP - C*TruSweet - visok odstotek sladkorja, - takoj pripravljen za uporabo, - stabilen in dolgo obstojen. Dobavitelj: SONLEN, d. o. o. Razborca 4, 2382 Mislinja GSM: 041/640 863 Tel.: 02/885 62 30 E-pošta: sonlen@siol.net www.sonlen.si "Čebelica na rajžo gre" Izdelava prevoznih čebelnjakov in omar za čebele Anton Ciglič s.p. www.cebelnjaki.si, info@cebelnjaki.si telefon: 031 681 589 226 Slovenski čebelar 6/2014 Letnik CXvi MALI OGLASI _9M- 52. MEDNARODNI KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM AGRA 23. - 28. 8. 2014, Gornja Radgona OCENJEVANJU MEDU Z MEDNARODNO UDELEŽBO Pomurski sejem vas vabi, da potrdite kakovost vaših izdelkov na tradicionalnem OCENJEVANJU MEDU Z MEDNARODNO UDELEŽBO pod okriljem 52. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA! • Rok za prijavo vzorcev na ocenjevanje: 14. julij 2014 • Zbiranje vzorcev: do 30. julija 2014 • Ocenjevanje medu: 5. avgust 2014 • Promocija ocenjenih izdelkov na sejmu AGRA od 23. do 28. avgusta 2014 • Dan čebelarjev in slavnostna razglasitev rezultatov: 24. avgusta 2014 Za vse dodatne informacije vam je na voljo Jana Dimec, tel. (02) 56 42 108, elektronski naslov: jana.dimec@pomurski-sejem.si Prijavnica za sodelovanje je objavljena tudi na spletni strani Pomurskega sejma www.pomurski-sejem.si. SEJEM AGRA V MEDNARODNEM LETU DRUŽINE IN DRUŽINSKEGA KMETOVANJA AGRA, 52. mednarodni kmetijsko-živilski sejem, največji tovrstni sejem v Sloveniji ter v sosedski regiji štirih držav, bo od sobote, 23. do četrtka, 28. 8. 2014 počastil mednarodno leto družine in mednarodno leto družinskega kmetovanja. Širil bo nove tehnologije in znanja za okolju in človeku prijazno pridelavo in postrežbo hrane. Posebne strokovne pozornosti bodo deležni: čebelarstvo, ekološko kmetijstvo in živila, hrana iz naše bližine, zaščita kmetijskih zemljišč, turistične kmetije z lokalno prehransko ponudbo, seme kot temelj uspešnega kmetijstva, gozd in les, zelišča in tehnološke inovacije. Na dan čebelarjev v nedeljo, 24. 8. 2014, bo Čebelarska zveza Slovenije predstavila delo čebelarskih društev in zvez, organiziran bo strokovni posvet na temo zatiranje varoze, v okviru projekta »Od setve do žetve - kar sejemo, to žanjemo« bo potekala promocija ajde. Podeljena bodo priznanja iz Ocenjevanja medu z mednarodno udeležbo pod okriljem sejma AGRA. V poslovnem smislu bo sejem predstavil najsodobnejšo kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo za pridelavo, proizvodnjo in pripravo hrane, za vinarstvo in vinogradništvo, projekt "Kupujem slovensko" , kmetijske gradnje, varovanje okolje, semena, sredstva za prehrano in nego živali ter rastlin, naprave za zajem in uporabo energije iz obnovljivih virov ... Spremljale ga bodo tržnice izdelkov iz dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, tržnice s ponudbo tipičnih kulinaričnih dobrot iz Pomurja in celotne Slovenije ter biodinamične, ekološke in integrirane pridelave. S predstavitvami sodelujejo najpomembnejše slovenske državne, zbornične in strokovne institucije ter številne tuje države, regije in organizacije. Poslovno in strokovno dogajanje bodo še dodatno oživele strokovne razstave slovenskih avtohtonih pasem domačih živali, razstava govedi, konj, prašičev, drobnice, čebelarstva, perutnine, malih živali, razstava rib ter enodnevna predstavitev kraških ovčarjev. V zelene oaze bodo vabili vzorčni nasadi kmetijskih rastlin, permakulturni- biodinamični vrt, sadnega drevja, trsnic ter dreves, grmovnic in lesa slovenskih gozdov. Mednarodno poslovanje, zanimive predstavitve, aktualna strokovna srečanja, razstave živali in vzročne nasade bo spremljalo radoživo družabno dogajanje za vse generacije in pokušnje za vsak, še tako zahteven okus. Poleg nagrajenega medu iz Ocenjevanja medu z mednarodno udeležbo bodo v pokušnjo ponujeni tudi drugi najboljši prehranski izdelki, vino in pijače iz ocenjevanj kakovosti, ki potekajo v okviru sejma AGRA. Hkrati s sejmom AGRA bo INPAK, 19. mednarodni sejem embalaže, tehnike pakiranja in logistike, omogočil pakiranje z nagrajeno embalažo 35. Odprtega natečaja Slovenski oskar za embalažo. Osvežene informacije: I POMURSKI SEJEM www.pomurski-sejem.si sistem za oddaljen nadzor razmervčebeljih panjih Sistem vam preko SMS sporočil ali spletne nadzorne aplikacije omogoča: • spremljanje dnevnih doprinosov medu • vpogled v aktivnosti čebelje družine !• posredovanje okoljskih podatkov • alarmiranje prisotnosti vandalizma Meritveiz vzorčnih postavitev si oglejte na: www.comsensus.eu/beepDemo.html ComSensus d.o.o. T: 0599 62 845 info@comsensus.eu www.comsensus.eu Telefon: 01/361 24 28 Vzreja matic v BUKOVSEK - od leta 1934 - Ponujamo vam označene matice kranjske sivke iz odbranih matičarjev, vzrejene pod nadzorom KIS. - Matice lahko dobite od konca maja do pozne jeseni bodisi po pošti bodisi na naslovu: Golo Brdo 19, 1215 Medvode. - Matice pošiljamo večkrat na teden. Ki NIGIN Čebelarski stroji neposredno od madžarskega proizvajalca! Točila za med, stroji za odkrivanje satovja, kuhalniki voščin ter drugi stroji in pripomočki iz 100% nerjavečega inoxa po izredno ugodni ceni. PONUDBA: Točila za med z 230 V ali 12 V motorjem in kontrolorjem, za okvirje AŽ: Samoobračalno kasetno točilo za 4 satnike -1070 € Samoobračalno kasetno točilo za 12 satnikov -1690 € Radialno točilo za 4 satnike -1200 € Stroj za odkrivanje satja -1763 € Stroški dostave: 65 €/stroj Cene vsebujejo DDV. KONTAKT / MAJA ŽIŽEK / Tel.: 040 464 265 / maja.zizekgikonigin-trade.com / www.tocilozamed.si / www.konigin-trade.com Nad izviri 34 2204 Miklavž JL v & 02/62-96-226 Delovni čas: od ponedeljka-petka od 8. do 14. ure Sušilniki SUSA Za sušenje cvetnega prahu in topljenje kristaliziranega medu, sušiti je mogoče tudi sadje, zelenjavo, zelišča, gobe itd. Blaž Okorn, s. p. Sp. Sorica 1a 4228 Železniki tel.: 04/519 80 30 ali 031/542 517 e-pošta: blaz.okorn@siol.net www.susilnicesadja.si Sušilniki spadajo med subvencionirano čebelarsko opremo KÜNSTE Miha Kunstelj, s. p. GSM: +386 (0)31 352 797 e-pošta: jm-kunstelj@amis.net inž. Jože Kunstelj, s.p. GSM: +386 (0)31 893 276 e-pošta: jmkunstelj@amis.net Zaviti 41 1234 Mengeš SLOVENIA Tel./Faks: +386 (0)1 723 80 27 wwwjm-kunsteQ.com MATICE ČEBELARSTVA PISLAK BALI Največje slovensko vzrejališče matic z več kot 50-letnimi izkušnjami Vam tudi letos ponuja oprašene in neoprašene matice z vrhunskimi proizvodnimi lastnostmi. Zaradi velikega zanimanja Vas prosimo, da matice pravočasno rezervirate. Prevzeti jih je mogoče osebno, lahko pa Vam jih pošljemo tudi po pošti. Ponujamo tudi svež matični mleček lastne pridelave. Čebelarstvo PISLAK BALI Apače 303,2324 Lovrenc na Dravskem polju 031/734 905* info@cebelarstvo-pislak.si • www.cebelarstvo-pislak.si TRGOVINA Gosposka 3, 3000 Celje Delovni čas ~ Pon.-pet. od 8.00 do 15.00 '' ^^^BrafflTSn od 15.00 do 18.00 li PONUJAMO VAM: -čebelarsko zaščitno opremo, opremo in pribor -sladkorne pogače -med in ostale čebelje pridelke -darilni program in kozmetiko na bazi čebeljih pridelkov -kozarec za slovenski med in ostalo embalažo Možnost naročanja prodajnih artiklov po telefonu, faxu ali e-pošti. Tel./faks: 03/544 17 23; mail: trgovina.cebelca@amis.net Pesni sladkor ,2S/1J Čebelarji, ugodno samo za vas! Na voljo v Mercatorju, v verigi poslovalnic Cash & Carry. Lasten prevzem v 13 enotah Cash & Carry. Možnost dostave. Pridite in se prepričajte. Cash & Carry prodajalne: Ljubljana, tel.: 051 285 442 • Lucija, tel.: 051 285 437 • Ptuj, tel.: 051 285 410 • Škofja Loka, tel.: 051 285 430 • Bled, tel.: 051 285 425 • Naklo, tel: 030 991 108 • Novo Mesto, tel.: 051 285 441 • Šempeter pri Gorici, tel.: 051 285 435 • Levec, tel.: 051 285 288 • Postojna, tel.: 051 285 119 • Murska Sobota, tel.: 051 285 431 • Krško, tel.: 051 285 378 • Maribor, tel.: 051 288 309. Mercator H Cash&Carry ANTON CUKJATI 29. 1. 1934-14. 10. 2013 Oktobra lani smo zagorski čebelarji izgubili kolega Antona Cukjatija iz Limovc pri Trojanah. Prvo čebeljo družino je dobil pri devetih letih, sredi druge svetovne vojne. Zgradil si je nov čebelnjak, v katerem je imel do 42 gospodarskih družin. Vestno je obiskoval strokovna predavanja, svoje znanje pa je rad razdajal drugim čebelarjem. Leto 2013 je dočakal s 17 družinami. Zaradi napredujoče bolezni se je odločil zmanjšati število svojih čebeljih družin. Za svoje znanje in požrtvovalno delo je prejel odličji Antona Janše III. in II. stopnje ter društvena priznanja. Zagorski čebelarji smo se od njega poslovili na šentgo-tardskem pokopališču z društvenim praporom, govorom in velikim spremstvom. Spominjali se ga bomo kot dobrega prijatelja in vzornega čebelarja. ČD Zagorje ob Savi EVLALIJA IVANUŠA 1910-2014 27. januarja 2014 je umrla najstarejša če-belarka v Sloveniji. V 104. Letu je od starostne izčrpanosti prenehalo biti čebelarsko srce Evlali-je Ivanuša iz Lesc. Častna članica ČD Radovljica zaradi let in starostne opešanosti duha že skoraj deset let ni več opravljala svojega najljubšega dela pri čebelah. Še vedno pa na domačem vrtu njej v spomin stoji čebelnjak. Čebelari-ti je začela z očetom leta 1943. Po njegovi smrti je sama prevzela čebele in štiri zadnje družine oskrbovala vse do leta 2005. V ČD se je vpisala leta 1950, društvo pa ji je leta 1991 podelilo naslov častne članice. Za delo v čebelarstvu in vztrajnost pri razvoju panoge je Evlalija Ivanuša prejela tudi priznanje Antona Janše III. stopnje. Naj ji nebeška paša medi v miru! ČD Radovljica ANDREJ ŠIBILA 1935-2014 Januarja letos je svojo življenjsko pot sklenil naš član Andrej Šibila. Čebelaril je od leta 1959, član ČD Laško pa je bil od leta 1960. Čebelaril je v več AŽ-panjih. Med leti 1980 in 1988 je bil predsednik ČD Laško, po letu 1988 pa dalj časa podpredsednik društva. Skrbel je za izobraževanje mladih, bil je vzgojitelj in vzornik. Vsako leto je za šolarje pripravil ogled svojega čebelarstva. Svoje izkušnje je rad delil s prijatelji čebelarji. Za delo in zasluge v čebelarstvu je prejel vsa tri odličja Antona Janše, za svoj prispevek k razvoju čebelarstva je prejel občinsko priznanje, ČD Laško pa mu je ob 110-letnici svojega delovanja podelilo tudi posebno priznanje. Za čebelarjenje je navdušil eno izmed svojih hčera, ki bo ohranila čebelnjak. Laški čebelarji smo nanj ponosni, pogrešali ga bomo in ohranili v trajnem spominu. ČD Laško FRANC NEMEC 1934-2014 V hladnem januarskem jutru nas je za vedno zapustil čebelar Franc Nemec. Čebele je vzljubil v rodni vasi Turnišče, si zgradil ličen čebelnjak in v njem naselil nekaj deset čebeljih družin. Lepo je bilo prisluhniti njegovim nasvetom, s katerimi sicer ni skoparil. Tudi sam je vsak dan zahajal P MŠ k čebelnjaku, opazoval čebele, in če je bilo treba, tudi postoril, kar so mu narekovale pridne žuželke, ki so mu z svojim brenčanjem polepšale dan. Čebelarsko znanje je prenesel tudi na soprogo Marijo, ki bo poslej skrbela za pridne čebelice. ČD Črenšovci mu je za njegove zasluge in nesebično delo v društvu podelilo odličje Antona Janše III. stopnje. V trajnem spominu nam bo ostal kot dober in marljiv čebelar in prijatelj ter kot vztrajen in deloven član našega društva. ČD Črenšovci ALEKSANDER KOLOŠA 1933-2013 Aprila lani smo se poslovili od ustanovnega člana ČD Prosenjakov-ci Aleksandra Kološe. Iz čebelarskih vrst ga je iztrgala nenadna smrt pri opravilih v vinogradu. Ljubezen do čebel je gojil od malega, čebelarstvo pa je prevzel po prezgodnji očetovi smrti. Poznali smo ga kot dobrega kmečkega človeka s široko, dobrosrčno in družabno dušo. Za 60 let dela na čebelarskem področju je prejel odličji Antona Janše III. in II. stopnje. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. ČD Prosenjakovci ANTON HABJAN 1933-2014 Anton Habjan se je že kot mladenič navdušil za čebele in bil od leta 1948 tudi član ČD. Ko je leta 1971 nastalo samostojno ČD Grosuplje, ga je prvih devet let vodil z velikim zanosom. Tudi med graditvijo grosupeljskega čebelarskega doma je bil Anton priden delavec in organizator, ob tem pa je dejavno sodeloval tudi pri različnih družabnih in zabavnih prireditvah. Poleg skrbi za družino, dela v službi in pri društvu je z velikim veseljem in uspehom skrbel za svoje čebele na Spodnjem Blatu. Le zadnji dve leti mu bolezen tega ni več dopuščala. Anton je za svoje delo na področju čebelarstva in v društvu prejel vsa tri odličja Antona Janše ter zlato odli-čje Franca Košaka. Njegovo delo bo za vedno ostalo zapisano tako v našem društvu kot tudi v spominu čebelarjev. ČD Grosuplje MIHAEL KAMPLET 12. 9. 1938-4. 10. 2013 Lani jeseni je tiho in mirno za vedno odšel naš čebelar in prijatelj Mihael Kamplet. Rodil se je 12. septembra 1931 v Celju. Rad je pomagal vsem čebelarjem, bil je podporni član Čebelarske družine Šmarje pri Jelšah, s svojimi znamenitimi predavanji pa je veliko pripomogel k razvoju čebelarstva. Za njegovo delo mu je če- belarska družina podelila tudi priznanje. Kako tanka je nit življenja, se zavemo, kadar se moramo posloviti od prijatelja. Odšel je tiho, brez slovesa in za vedno. Ostali sta praznina in bolečina. Naše poti so se ločile in njegovo bivanje med nami je končano, toda spomin nanj bo vedno živ. ČD Šmarje pri Jelšah ANTON PRESTERL 1933-2013 Decembra lani smo se če-J^« «Cbelarji ČD Radovljica v Ljubnem na Gorenjskem poslovili od našega člana Antona Presterla. Član društva je bil od leta 2005. Čebelariti je začel tako, da je ogrebel roj, bližnji čebelar pa mu je posodil panj. Potem sta s sinom zgradila čebelnjak in počasi je povečeval število svojih čebeljih družin, odvisno od tega, koliko panjev mu je uspelo izdelati. Čebele so bogatile njegov prosti čas in z velikim veseljem je svoje znanje prenašal tudi na svoje potomce. Njego- va želja, da bi čebelarstvo postalo družinska tradicija, se je izpolnila, saj je njegov vnuk Nejc letos postal član ČD Radovljica in nadaljuje njegovo plemenito čebelarsko delo. Ohranili ga bomo v lepem spominu. ČD Radovljica FRANC ČRETNIK 31. 8. 1937-8. 11. 2013 Na pragu lanske zime je tiho in mirno, kakor je živel, za vedno odšel od nas umni čebelar in prijatelj Franc Čretnik. Rodil se je leta 1937 v Gornji vasi. Franc se je izjemno izkazal zlasti pri graditvi čebelarskega doma. Za svoje delo v čebelarstvu je prejel več priznanj, med drugim odličje Antona Janše III. stopnje, plaketo ČD Šmarje pri Jelšah in priznanja ČD Šmarje pri Jelšah. Dragi Franc, ne boš več spremljal svojih čebelic, ko bodo poletele na pašo, morda pa bo katera od njih poletela tudi prek tvojega poslednjega domovanja in ti prenesla naš pozdrav. Prizadevnega čebelarja bomo ohranili v trajnem spominu. ČD Šmarje pri Jelšah VZREJA MATIC ČEBELARSTVO DREMELJ Ivan Dremelj Dragovšek 13, 1275 Šmartno pri Litiji tel.: 01/899 11 31, GSM: 041/656 056 Sprejemam prednaročila za oprašene in neoprašene označene matice čiste kranjske sivke iz odbranih matičarjev in zrele matičnike. Matice lahko prevzamete osebno ali pa vam jih pošljemo po pošti. Ob naročilu več kot petih matic je poštnina brezplačna. VZREJA MATIC JOŽEF POTISEK Vzrejamo kakovostne matice kranjske sivke pod nadzorom KIS. Matice lahko prevzamete osebno ali vam jih pošljemo po pošti. Ob naročilu pet ali več matic poštnina brezplačna. Jelša 23, Šmartno pri Litiji GSM: 041/953 748, 031/762 025 e-pošta: jozef.potisek@gmx.com 232 Slovenski čebelar 6/2014 Letnik CXvi ČEBELARSTVO RIHAR - KOCJAN Robert Kocjan s.p. Gabrje 42,1356 Dobrova Tel.: 01 36 41106, faks.: 01 36 41 307 GSM.: 031 351 964 e-pošta: robineli@siol.net WWW.RIHAR-KOCJAN.SI ČEBELARSTVO - IZDELAVA ČEBELARSKE Delovni čas: od pon. do čet.: 08-12 in 15-18, pet.: 08-15 zmerne cene - tradicija - kvaliteta - izkušnje, pridobljene v lastnem čebelarstvu IZDELUJEMO: - hladno valjane satnice - žične matične rešetke - rogljičene satnike AŽ - satnike LR, LR 2/3 - testne mreže - plastična obešala - plastična razstojišča -kovinska rastojišča kožice 11 in 14 satne usipalnike lesene < plastične odtočne pipe - lovilce rojev-lesice smukalce za cvetni prah - zaščitne obleke in rokavice -čebelarske lopatke - prečne zapore - vijake za prečne zapore - dvo in tro satne panjičke -izolacijske kasete (eno ali dvo satne) Glasilo Slovenski čebelar je ustanovilo Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško In Primorsko leta 1898. Izdaja ga Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica. Transakcijski račun ČZS: 02300-0013332083, matična številka ČZS: 5141729, ID za DDV: SI 81079435, šifra dejavnosti: 94.120. Spletne strani ČZS: www.czs.si. Slovenski čebelar: www.czs.si/slovenskicebelar.php. Opazovalno-napovedovalna služba: www.czs.si/Napoved/napoved_medenja. php. Avtomatski telefonski odzivnik - tel.: 01/729 61 20. Čebelarska knjižnica Janeza Goličnika: vsak prvi delovni četrtek v mesecu med 13. in 17. uro, www.czs.si/ knjiznica.php. Ohranimo čebele: www.ohranimo-cebele.si. Sklad za ohranitev kranjske čebele: www.czs.si/sklad.php. Spletna trgovina ČZS: www.czs.si/eshop/index.php. KONTAKTNI PODATKI ČEBELARSKE ZVEZE SLOVENIJE: Tajništvo: 01/729 61 00, faks: 01/729 61 32, info@czs.si, www.czs.si, Anton Tomec, tajnik: 01/729 61 02, 031/236 041, anton.tomec@czs.si, Barbara Dimc, poslovna sekretarka: 041/370 409, barbara.dimc@czs.si, Boštjan Noč, predsednik: 01/729 61 06, 040/436 512, nocb@czs.si. Uredništvo: Marko Borko, urednik: 01/729 61 14, 051/637 204, marko.borko@czs.si, www.czs.si/slovenskicebelar.php. Priznana rejska organizacija: dr. Peter Kozmus, strokovni vodja: 01/729 61 16, 041/352 997, peter.kozmus@czs.si. Opazovalno-napovedovalna služba: Jure Justinek, vodja ONS: 01/729 61 31, 041/644 217, jure.justinek@czs.si, telefonski odzivnik: 01/729 61 20, www.czs.si/Napoved/napoved_medenja.php. Čebelarska knjižnica Janeza Goličnika (vsak prvi delovni četrtek v mesecu med 13. in 17. uro): 01/729 61 11, cebelarskaknjiznica@czs.si, www.czs.si/knjiznica.php. Ohranimo čebele: www.ohranimo-cebele.si. Sklad za ohranitev kranjske čebele: www.czs.si/sklad.php. Spletna trgovina ČZS: www.czs.si/eshop/index.php. KONTAKTNI PODATKI JAVNE SVETOVALNE SLUŽBE V ČEBELARSTVU: Lidija Senič, vodja službe: 01/ 729 61 10, 040/436 515, lidija.senic@czs.si, Vlado Auguštin, svetovalec specialist za tehnologijo čebelarjenja: 01/729 61 24, 040/436 516, vlado.augustin@czs.si, Tanja Magdič, svetovalka specialistka za ekonomiko: 01/ 729 61 04, 040/436 513, tanja.magdic@czs.si, mag. Andreja Kandolf Borovšak, svetovalka specialistka za zagotavljanje varne hrane: 01/ 729 61 33, 040/436 514, andreja.kandolf@czs.si, Nataša Lilek, svetovalka specialistka za zagotavljanje varne hrane: 01/ 729 61 29, 040/436 519, natasa.lilek@czs.si, Tomaž Samec, svetovalec specialist za zagotavljanje varne hrane: 01/ 729 61 18, 040/436 517, tomaz.samec@czs.si, Nataša Klemenčič Štrukelj, administrativna delavka, 01/729 61 24, 040/436 518, natasa.klemencic.strukelj@czs.si. Uredniški odbor: Vlado Auguštin, Marko Borko, Janez Gregori, prof. biol., Maksimiljan Gržina, Borut Preinfalk, dr. vet. med., dr. Maja Smodiš Škerl, dr. vet. med., Milena Urh, Tone Žakelj Urednik: Marko Borko, univ. dipl. ped., lektorica: Nuša Radinja, prof. Oddaja prispevkov: članki do petega, obvestila, reklame, mali oglasi do desetega v mesecu. Avtorjem priporočamo, da v člankih uporabljajo strokovno izrazje v skladu s Čebelarskim terminološkim slovarjem. Mnenje avtorjev člankov ni nujno mnenje uredništva. Uredništvo ne odgovarja za vsebino malih oglasov. Prispevki so v elektronski obliki brezplačno in javno objavljeni na spletnem portalu ČZS, spletnem portalu Digitalne knjižnice Slovenije in drugih spletnih straneh. Reklamni oglasi: cela barvna stran 500 € (ovitek) oz. 300 € (notranjost), pol strani 150 €, tretjina strani 100 €, četrt strani 70 €, petina strani 50 €, pasica 20 €. Popust pri ceni za 3- do 5-kratno objavo reklamnega oglasa je 10 %, za 6- do 10-kratno objavo 20 %, za celoletno objavo 30 %. Člani lahko dvakrat na leto objavijo brezplačne oglase do 20 besed, vsaka nadaljnja beseda je 0,25 €. Splošni oglasi po 0,25 € za besedo, enako tudi za osmrtnice, ki vsebujejo več kot 80 besed. Osmrtnice ne smejo biti daljše od 200 besed. Cene so brez DDV. Priprava za tisk in tisk: Medium, d. o. o., Žirovnica 60c, 4274 Žirovnica Tiskano na papirju s certifikatom FSC (trajnostno gospodarjenje z gozdovi). Naklada: 7600, tiskano: 27. 5. 2014 Glasilo Slovenski čebelar, ki ga izdaja Čebelarska zveza Slovenije s sedežem na Brdu pri Lukovici, je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS pod zaporedno številko 585. Izdaja Slovenskega čebelarja je delno financirana iz sredstev Javne svetovalne službe v čebelarstvu. Logar ČEBELARSKA OPREMA IZDELAVA ČEBELARSKE OPREME IISI TRGOVINA /zdele 'ano s smislom za -lom za detajle TOPILEC POKROVČKOV omogoča ločevanje medu iz voščenih pokrovčkov na osnovi kroženja toplega zraka v posodi. Delovni čas trgovine: □d ponedeljka do petka: 00- 12.00 iti 13,00 -17.00 obsohotah; 9.00- (2.00. POSODE ZA SHRANJEVANJE MEDU s hermetcnim tesnjenjem. AKCUSKACEHA: 14S:S0 EUR ¡wcamwEUfc» »KiSutllSMiUiii. JUCCUSKACElIft: 1-HM4 EUR,xmr BlU&INJIBIt* Vilice za odkrivanje satja ■ record jUMCttipBIli» CEDILO ZA MED, dvojno fi 24 cm z do 3x večjo prepustnostjo. AKcijike cer-.e veljajo üd 01 D6.2D 14 idej 341 416.34114 íir. di: prfidajfc irtlog. A^Cijskff ceno in cwilnli pgpíiTli w mc(J 5Ct)C, IZKl|UtU|CJO Posoda za odkrivanje zAŽ NAROČENO BLAGO VAM LAHKO ODPOŠLJEMO S PAKETNO POŠTO. Pn Eclovinslicpt nnkupu frtuMnkc LOGAR TRADE d o o *prtwvtm)m«iv^ k« soeur Poslovna cona A 41, SI-4208 Šenčur ¿ETSEESSi L: 04 25 19 410, info@logar-trade.si, www.logar-trade.si