R R 3 Knjiga obravnava razvoj zavarovanih območij v Sloveniji. Ta so zaradi naravne in kulturne pestrosti Slovenije zelo obsežna, njihove posebnosti pa je treba upoštevati tudi pri spodbujanju regionalnega razvoja. Zaradi ranljivosti odnosov v zavarovanih območjih je nujno celovito načrtovanje, pri čemer ne sme biti njegova skrb zgolj varovanje biodiverzitete in naravne dediščine, temveč zlasti trajnostni razvoj in ohranjanje vzpostavljenih razmerij med človekom in naravo, OVENIJI ki se kažejo v svojstveni kulturni pokrajini. Avtorji RAZVOJ osvetljujejo različne vidike upravljanja z zavarovanimi V SL območji – njihovo opredelitev, zakonske okvire, vlogo pri varovanju pred naravnimi nesrečami, posebnosti ZAVAROVANIH z vidika upravljanja … Ob opisu posameznih primerov je večkrat izpostavljen pomen vključevanja vseh deležnikov, saj je le tako neko zavarovano območje OBMOČIJ sprejeto kot razvojna priložnost in ne kot ovira. V monografi ji skušamo iskati vzorce za usklajevanje, dogovarjanje in spodbujanje razvoja, ki bodo sloneli V SLOVENIJI na potencialih območij in jih ohranjali, istočasno OVANIH OBMOČIJ pa omogočali trajnostno rast in razvoj. Želimo, da bi prispevki pripomogli k boljšemu poznavanju AVAR problematike zavarovanih območij in zagotovili dovolj trdne temelje za konstruktivno razpravo, katere cilj je OJ Z izboljšanje in optimiziranje upravljanja zavarovanih območij. RAZV 32 € ISBN 978-961-254-321-1 9 2 1 6 9 8 7 1 1 2 3 4 5 HTTP:// ZALOZBA.ZRC-SAZU.SI REGIONALNI RAZVOJ 3 naslovnica RR3.indd 1 4.10.2011 7:44:59 1 2 REGIONALNI RAZVOJ 3 RAZVOJ ZAVAROVANIH OBMO^IJ V SLOVENIJI 4 REGIONALNI RAZVOJ 3 RAZVOJ ZAVAROVANIH OBMO^IJ V SLOVENIJI Ure di li: Ja nez Nared Dra go Per ko Nika Raz pot nik Visko vi} Ljub lja na 2011 Knjì na zbir ka Regio nal ni raz voj, ISSN 1855-5780, UDK 91 REGIONALNI RAZVOJ 3 RAZVOJ ZAVAROVANIH OBMO^IJ V SLOVENIJI © 2011, Geo graf ski in{ti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU Ured ni ki: Janez Nared, Dra go Per ko, Nika Raz pot nik Visko vi} Ured ni{ ki odbor: David Bole, Igor Gabre nja, Kata ri na Groz nik Zei ler, Andrej Hor vat, Mar ko Hren, Luka Juvan ~i~, Mari ja Mar ke{, Janez Nared, Dra go Per ko, Mar jan Rav bar, Ale{ Smre kar, Igor Strm {nik, Alma Zavod nik Lamov {ek Re cen zen ti: David Bole, Igor Gabre nja, Kata ri na Groz nik Zei ler, Andrej Hor vat, Mar ko Hren, Luka Juvan~i~, Mari ja Mar ke{, Janez Nared, Dra go Per ko, Mar jan Rav bar, Ale{ Smre kar, Alma Zavod nik Lamov {ek Iz da ja telj: Geo graf ski in{ti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU Za izda ja te lja: Dra go Per ko Ob li ko va nje naslov ni ce: Miloj ka @alik Huz jan Za lò nik: Zalò ba ZRC Za zalò ni ka: Oto Lut har Glav ni ured nik: Ale{ Poga~ nik Ra ~u nal ni{ ki pre lom: SYNCOMP d. o. o., Ljub lja na Tisk: Collegium Graphicum d. o. o. Na kla da: 400 izvo dov REPUBLIKA SLOVENIJA  SLUŽBA VLADE RS ZA LOKALNO SAMOUPRAVO IN REGIONALNO POLITIKO Iz da jo mono gra fi je sta sofi nan ci ra la Slù ba Vla de Repub li ke Slo ve ni je za lokal no samou pra vo in regionalno poli ti ko ter Slo ven ski regio nal no raz voj ni sklad. CIP – Kata lò ni zapis o pub li ka ci ji Na rod na in uni ver zi tet na knjì ni ca, Ljub lja na 911:502.17(497.4)(082) 719(497.4)(082) 502.17(497.4)(082) RAZVOJ zavarovanih obmo~ij v Sloveniji / uredili Janez Nared, Drago Perko, Nika Razpotnik Viskovi}. – Ljubljana : Zalòba ZRC, 2011. – (Regionalni razvoj, ISSN 1855-5780 ; 3) ISBN 978-961-254-321-1 1. Nared, Janez 257942016 VSE BI NA Bojan Suvo rov Predgovor ...................................................................................................................................................................................... 9 Ja nez Nared Uvodnik ........................................................................................................................................................................................ 10 Mat jà Hri bar, Mate ja [mid Hri bar, Bojan Erhar ti~ Pre mi slek o raz vo ju in zava ro va nih obmo~ jih ...................................................................................................... 11 Kata ri na Groz nik Zei ler Raz voj na vlo ga zava ro va nih obmo ~ij v Slo ve ni ji ................................................................................................ 23 Andrej Sovinc, @iva Fi{er Pe~ ni kar, Anton Gosar Go vo ri mo isti jezik? Pri mer ja va med na rod nih in slo ven skih meril kate go ri za ci je zava ro va nih obmo ~ij .............................................................................................................. 33 Ma te ja Breg Valja vec, Kata ri na Polaj nar Hor vat Uprav lja nje zava ro va nih in/ali vodoz bir nih obmo ~ij obmor skih mokri{~ Se~o velj ske soli ne, Stru njan ske soli ne in [koc jan ski zatok ........................................................ 41 Gre gor Bala ì~, Igor Jurin ~i~, Ljud mi la Sin ko vi~ Na rav ni rezer vat [koc jan ski zatok kot del inte gral ne ga turi sti~ ne ga proi zvo da .............................. 53 Valen ti na Bre~ ko Gru bar, Gre gor Kova ~i~ Od nos pre bi val cev Mest ne ob~i ne Koper do [koc jan ske ga zato ka .......................................................... 63 Jasna Fakin Bajec Prak se varo va nja kra{ ke kra ji ne: pri za de va nja za zava ro va no obmo~ je Kra sa med poli ti~ ni mi akter ji, stro ko in lokal nim pre bi vals tvom ............................................................ 71 Lju bo Lah Za va ro va nje Kra sa .................................................................................................................................................................. 79 Maja Simo ne ti, Petra Ver telj Nared Vars tvo kot raz voj na pri lò nost ob upo {te va nju kom plek sno sti .............................................................. 91 Ale{ Smre kar, Bojan Erhar ti~, Mate ja [mid Hri bar Po men zava ro va nih obmo ~ij v mest nih sre di{ ~ih na pri me ru Kra jin ske ga par ka Tivo li, Rò nik in [i{en ski hrib ............................................................................................ 101 Blà Komac, Mati ja Zorn Vlo ga zava ro va nih obmo ~ij pri bla ì tvi narav nih nesre~ ............................................................................ 113 Matej Ogrin Je traj no sten raz voj zava ro va nih obmo ~ij mogo~ brez traj nost ne mobil no sti? ............................ 127 7 Vsebina Ire na Mrak Na ~r to va nje sona rav ne ga raz vo ja pusto lov ske rekrea ci je v za va ro va nih obmo~ jih Slo ve ni je – pri mer pohod ni{ tva .......................................................................... 139 Miha Bra tec, Moj ca Stu belj Ars Kon cep tual ni kon ku ren~ ni model za raz voj eko tu riz ma v slo ven skem zava ro va nem viso ko gor ju ................................................................................................................ 147 Jurij Guli~, [te fan Posi lo vi~, Gre gor Danev, Mi hae la Solar Sklad za ohra nja nje nara ve Pohor je .......................................................................................................................... 157 Romi na Rode la Lo kal ne akcij ske sku pi ne in obmo~ ja Natu re 2000 ........................................................................................ 165 Ve sna Mili~i}, Andrej Udov~ Pro stor ska ana li za spre mem be rabe tal na obmo~ ju Kra jin ske ga par ka Ljub ljan sko bar je od vpe lja ve kme tij sko-okolj ske ga pro gra ma (KOP) v letu 2007 ................................................ 171 Romi na Rode la, Gre gor Tor kar Per cep ci ja raz voj nih mò no sti lokal ne ga pre bi vals tva v Kra jin skem par ku Gori~ ko .................. 187 Mar ta Sve ti na Veder, Jer ne ja Kem per le, Milan Med ved, Dra go Poto~ nik Traj nost no raz voj ni poten cial Kra jin ske ga par ka Gol te .............................................................................. 193 8 Razvoj zavarovanih obmo~ij v Sloveniji, 9–10, Ljubljana 2011 PREDGOVOR Vla da Repub li ke Slo ve ni je pos ve ~a poseb no pozor nost izva ja nju regio nal ne poli ti ke, ki je ena pomemb - nej {ih poli tik v Slo ve ni ji. Ta se nad gra ju je tako, kot se raz vi ja jo posa mez ne regi je in se usmer ja od pre raz po re ja nja sred stev v spod bu ja nje pre poz na nih notra njih raz voj nih poten cia lov posa mez nih regij. To se kaè tudi v no vem Zako nu o spod bu ja nju sklad ne ga regio nal ne ga raz vo ja, ki je upo {te val tudi pre li mi nar ne rezul ta te tako ime no va ne ga teri to rial ne ga pre gle da v iz ved bi Orga ni za ci je za gos po dar sko sode lo va nje in raz voj (OECD). Zakon in teri to rial ni pre gled sta upo {te va la tudi aktual no gos po dar - sko in finan~ no kri zo, sistem ske re{i tve pa gre do v sme ri ve~ je u~in ko vi to sti raz voj nih poli tik. Po seb no podro~ je regio nal ne poli ti ke, ki mu je bilo doslej name nje ne manj pozor no sti in zato pred - stav lja tudi novo raz voj no ni{o, je raz voj zava ro va nih obmo ~ij nara ve. Prav temu podro~ ju na leto{ njih tra di cio nal nih Slo ven skih regio nal nih dne vih, ki so name nje ni obrav na vi aktual nih tem s po dro~ ja regio - nal ne ga raz vo ja, pos ve ~a mo poseb no pozor nost. Soo ~i ti èli mo nosil ce regio nal ne ga raz vo ja na nacio nal ni, regio nal ni in lokal ni rav ni, na~r to val ce, izva jal ce, razi sko val ce, eval va tor je slo ven ske regio - nal ne poli ti ke, in tako spod bu di ti raz pra vo, na pod la gi kate re bomo opre de li li raz voj ne pri lò no sti zava ro va nih obmo ~ij v Slo ve ni ji. Ob mo~ ja Natu re 2000 obse ga kar 36 od stot kov slo ven ske ga ozem lja. Ta obmo~ ja jav nost in tudi nosil ci raz vo ja, ki tam delu je jo, pogo sto razu me jo pred vsem kot ome ji tev last ne ga raz vo ja. Ven dar raz - voj zava ro va nih obmo ~ij ne more pred stav lja ti zgolj vzpo stav lja nje varo val nih meha niz mov, ki so nad vse pomemb ni za ohra nja nje zdra ve ga in biot sko raz no vrst ne ga oko lja tudi za pri hod nje gene ra ci je. Raz - mi{ lja ti mora mo zunaj zna nih okvir jev in vklju ~e va ti sona rav ni raz voj gos po dars tva, saj bomo lah ko le na ta na~in dose gli dvig doda ne vred no sti in ve~ jo stop njo zapo sle no sti. Viso ka stop nja kako vo sti ìv lje nja pre bi val cev je namre~ na{a jasna zave za, saj èli mo, da na teh obmo~ jih {e naprej ìvi jo in delajo. Knji ga je zastav lje na kot zbir ka spoz nanj o no vih raz voj nih pri lò no stih, ki jih mora jo ure sni ~i ti slo ven ske regi je, da bomo lah ko sku paj dose ga li cilje stra te gi je Evrop ske uni je za pri hod nje deset let je »Evro pa 2020« – torej pamet no, traj nost no in vklju ~u jo ~e gos po dars tvo. mag. Bojan Suvo rov, dr àv ni sekre tar, Slù ba Vla de Repub li ke Slo ve ni je za lokal no samou pra vo in regio nal no poli ti ko 9 Uvodnik UVODNIK Slo ve ni ja je z na rav ne ga in kul tur ne ga vidi ka izjem no boga ta. To se ob zave da nju pomemb no sti narav ne in kul tur ne dedi{ ~i ne kaè v ob sè nih zava ro va nih obmo~ jih, raz voj ne poseb no sti teh obmo - ~ij pa mora jo svoj odsev naj ti tudi na podro~ ju regio nal ne ga raz vo ja. Zara di ran lji vo sti odno sov v za va ro va nih obmo~ jih je celo vi to na~r to va nje {e toli ko zah tev nej {e, saj ni nje go va skrb zgolj varo va - nje bio di ver zi te te in narav ne dedi{ ~i ne, tem ve~ zla sti traj nost ni raz voj in ohra nja nje vzpo stav lje nih raz me rij med ~lo ve kom in nara vo, ki se kaè jo v svojs tve ni kul tur ni pokra ji ni. Za va ro va na obmo~ ja s svo ji mi vred no ta mi ponu ja jo {te vil ne raz voj ne mò no sti, ki pa jih je ven - dar le tre ba ume sti ti v ob sto je ~e reì me varo va nja. Sled nje vse pre ve~ krat doje ma mo kot ovi ro pri iska nju raz voj nih re{i tev, kar bi lah ko omi li li, ~e bi pri opre de lje va nju zava ro va nih obmo ~ij in reì mov varo - va nja soo ~i li vse raz voj ne akter je ter z dia lo gom poi ska li naj pri mer nej {e re{i tve. S tem ne more mo mimo celo vi te ga na~r to va nja, ki upo {te va vse vidi ke raz vo ja ter tvor no sode lo va nje vseh delè ni kov. Pomemb - no vlo go mora ta ime ti tudi par ti ci pa tiv ni pro ces in aktiv no vklju ~e va nje delè ni kov pri na~r to va nju in spre je ma nju raz voj nih odlo ~i tev, pa tudi pri nji ho vi izved bi in vred no te nju. Ce lo vi to na~r to va nje in aktiv no vklju ~e va nje delè ni kov stro ka è dol go izpo stav lja kot naj pri mer - nej {o obli ko odlo ~a nja o pri hod nji ure di tvi dolo ~e ne ga obmo~ ja, ven dar pa je poli ti ka za tovrst na opo zo ri la pogo sto glu ha. Med mi ni str ski uskla je val ni orga ni pogo sto ne delu je jo, posa mez ne usta no - ve pa spre je ma jo odlo ~i tve sklad no s svo ji mi pre pri ~a nji in ve~ krat neod vi sno od dru gih odlo ~e val cev v pro sto ru. Sled nje se kaè v neus kla je no sti rav nanj mini str stev, pro ti slov no sti posa mez nih pro gram - skih in stra te{ kih usme ri tev, naj bolj ob~ut no pa pri kon kret nem ume{ ~a nju pro jek tov in dejav no sti v pro sto ru. Do se da njo prak so del nih re{i tev in pomanj klji ve ga uskla je va nja je zato tre ba pre se ~i, saj se ta pre - po go sto kaè v zgre {e nih raz voj nih pose gih ter nezau pa nju in konf lik tih med posa mez ni mi delè ni ki. Svoj del odgo vor no sti mora spre je ti tudi stro ka, ki kljub pou dar ja nju celo vi te ga na~r to va nja ob pomanj - ka nju pri prav lje no sti za dia log in uskla je va nje pre po go sto pod le è svo jim eno stran skim pogle dom. Ker so prav zava ro va na obmo~ ja tista, kjer sta uskla je nost med delè ni ki in hkrat no upo {te va nje okolj skih pred po stavk klju~ na za skla den raz voj, sku {a mo v mo no gra fi ji iska ti vzor ce za uskla je va nje, dogo var ja nje in spod bu ja nje raz vo ja, ki bodo slo ne li na poten cia lih obmo ~ij in jih ohra nja li, isto ~a - sno pa omo go ~a li traj nost no rast in raz voj. @eli mo, da bi pris pev ki pri po mo gli k bolj {e mu poz na va nju prob le ma ti ke zava ro va nih obmo ~ij in zago to vi li dovolj trd ne teme lje za kon struk tiv no raz pra vo, kate - re cilj je izbolj {a nje in opti mi zi ra nje uprav lja nja zava ro va nih obmo ~ij. dr. Janez Nared 10 Razvoj zavarovanih obmo~ij v Sloveniji, 11–21, Ljubljana 2011 PREMISLEK O RAZVOJU IN ZAVAROVANIH OBMO^JIH mag. Mat jà Hri bar Za vod za razi sko va nje nara ve in oko lja – ZRNO Pre dos lje 2c, 4000 Kranj mat jaz.hri baragmail.si mag. Mate ja [mid Hri bar, Bojan Erhar ti~ Geo graf ski in{ti tut Anto na Meli ka, Znans tve no ra zi sko val ni cen ter Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti Gos po ska uli ca 13, 1000 Ljub lja na ma te ja.smidazrc-sazu.si, boja nerazrc-sazu.si UDK: 91:712.2(497.4-751) 712.2:502.131.1(497.4-751) IZVLE^EK Pre mi slek o raz vo ju in zava ro va nih obmo~ jih V pris pev ku avtor ji poda jo ana li zo poj ma zava ro va nja, kot izha ja iz zako no daj nih aktov, ter raz mi slek o raz - vo ju in nje go vih mò no stih z vi di ka traj nost ne para dig me. Pose bej izpo stav lja jo raz li~ ne tipe zava ro va nih obmo ~ij, pri ~emer opo zar ja jo, da stop nja zava ro va nja dolo ~a dopu{ ~e ni obseg in glo bi no ~lo ve ko ve ga vpli - va. Raz voj ni in vars tve ni inte re si tvo ri jo kom plek sna raz mer ja, ki so spe ci fi~ na za vsa ko zava ro va no obmo~ je. Z vi di ka traj nost ne para dig me in raz voj nih poten cia lov se oba vidi ka med sabo dopol nju je ta in ne izklju - ~u je ta, zato so avtor ji raz mi{ lja li o vzro kih, zara di kate rih so zava ro va na obmo~ ja pogo sto napa~ no razum lje na in nepri ljub lje na. KLJU^NE BESEDE geo gra fi ja, raz voj, traj nost ni raz voj, zava ro va no obmo~ je, narav na in kul tur na dedi{ ~i na ABSTRACT Thoughts on development and protected areas This paper analyzes the concept of protection as stipulated by legislative acts and reflects on development and its potentials in terms of a sustainable paradigm. It highlights various types of protected areas while drawing attention to the fact that levels of protection define the extent and depth of anthropogenic impacts. Development and protection interests form complex relationships that are specific to each protected area. From the perspective of a sustainable paradigm and development potential, both aspects are complementary and not mutually exclusive. The authors therefore consider the reasons protected areas are often misun- derstood and unpopular. KEY WORDS geography, development, sustainable development, protected areas, natural and cultural heritage 11 Mat jà Hri bar, Mate ja [mid Hri bar, Bojan Erhar ti~ 1 Uvod Is ka nje odgo vo ra na vpra {a nje, kako je mogo ~e sno va ti raz voj na zava ro va nih obmo~ jih, ni novo. Prav - za prav je sta ro toli ko kot ide ja o traj nost nem raz vo ju, ki odgo var ja, da sta raz voj in varo va nje sopot ni ka in ne tek me ca v pro sto ru. To posta ne o~it no è, ~e pogle da mo osnov ne poj me v tej trdi tvi. V tra di cio nal - nih eko nom skih siste mih je raz voj defi ni ran kot pro ces mak si mi za ci je eko nom ske ga kapi ta la (Groo taert 1998). Z vi di ka traj nost ne para dig me, ki gra di svo jo stra te gi jo raz vo ja na eko nom ski, social ni in eko lo{ ki traj - nost no sti, pa je nujen soob stoj in raz voj vseh treh oblik kapi ta la. Eko nom ski in social ni raz voj se torej dopol nju je ta in ne izklju ~u je ta z ohra nja njem narav ne ga kapi ta la. Zakaj se potem {e ved no ukvar ja mo z di le mo, ali dati pred nost raz vo ju ali varo va nju? Iz prak se je raz vid no, da se je tre ba pogo sto odlo ~a ti, kate ri vrsti kapi ta la dati pred nost na ra~un dru ge. Odlo ~i tve ote ù je dejs tvo, da ~lo vek z na ra{ ~a jo ~i mi potre ba mi po rabi narav nih virov in z ved no bolj {im poz na va njem eko lo{ kih zako ni to sti posta ja vse bolj glo bal ni eko lo{ ki dejav nik. Uvod no vpra {a nje, zakaj se ukvar ja ti z raz vo jem v za va ro va nih obmo~ jih, pri - do bi {ir {o aktual nost, ~e ga spri ~o pove da ne ga neko li ko preob li ku je mo. Ali sploh lah ko raz mi{ lja mo o ka kr {nem ko li dol go ro~ nem raz vo ju zunaj zava ro va nih obmo ~ij, ~e ne naj de mo u~in ko vi te for mu le za traj no sten raz voj zno traj zava ro va nih obmo ~ij, kjer je narav ne ga kapi ta la naj ve~? Raz voj ne re{i tve zno - traj zava ro va nih obmo ~ij ponu ja jo vzo rec obna {a nja v ok vi ru okolj skih ome ji tev, ki velja jo tudi zunaj zava ro va nih obmo ~ij. Uspeh pri iska nju re{i tev bo v ve li ki meri odvi sen od vklju ~e va nja ~lo ve{ ke ga kapi - ta la, ki lah ko, lah ko pa tudi ne, na zava ro va nem obmo~ ju pris pe va zna nje, izku{ nje, spo sob no sti. 2 Varo va na in zava ro va na obmo~ ja Po defi ni ci ji Sve tov ne zve ze za ohra ni tev nara ve ( The World Con ser va tion Union – IUCN), ki je bila spre je ta na 4. sve tov nem kon gre su o na rod nih par kih in zava ro va nih obmo~ jih leta 1992 v Ca ra ca su, je zava ro va no obmo~ je » ob mo~ je kop ne ga ali mor ja, name nje no zava ro va nju in ohra nja nju biot ske raz - no vrst no sti, narav nih in pri pa da jo ~ih kul tur nih virov, z uprav lja njem na pod la gi prav ne ga zava ro va nja ali dru gih u~in ko vi tih sred stev« (Parks … 1994, citi ra no po Miku{ 2006). IUCN raz li ku je {est kate go rij zava ro va nih obmo ~ij: I – stro gi narav ni rezer vat/na rav no obmo~ je, II – narod ni park, III – narav ni spo - me nik, IV – zava ro va ni habi ta ti rast lin skih in ìval skih vrst, V – zava ro va na pokra ji na, VI – zava ro va na obmo~ ja narav nih virov. V Slo ve ni ji vse bin sko rav ni vars tva nara ve v gro bem deli mo na tri dele (Sko ber ne 2004; Miku{ 2006): • narav ne zna me ni to sti (na rav ne vred no te ozi ro ma narav na dedi{ ~i na), • rast lin ske in ìval ske vrste, • eko lo{ ki siste mi (eko si ste mi, habi tat ni tipi, (po)kra ji na). Za vse ome nje ne sku pi ne obsta ja jo ukre pi, s ka te ri mi sku {a mo dose ~i vars tvo poseb nih delov nara - ve (Za kon o ohra nja nju nara ve 2004) (v na da lje va nju: ZON). Pre gled ni ca 1 pri ka zu je tipo lo gi jo vars tva, ki izha ja iz varo val nih potreb in s tem pove za ne ga varo val ne ga vred no te nja s po mo~ jo varo val nih, nara - vo vars tve nih kri te ri jev. Name nje na je pre poz na va nju in stro kov ne mu ovred no te nju vred nih delov nara ve do pri do bi tve prav ne ga sta tu sa in varo va nja z us trez ni mi vars tve ni mi ukre pi. Na tem mestu velja opo - zo ri ti, da sam vpis v Re gi ster narav nih vred not vred no tam {e ne zago tav lja zava ro va nja, tem ve~ jim daje mò nost for mal ne ga zava ro va nja. Zava ro va ne posta ne jo {ele z ak tom o za va ro va nju. Naj bolj raz {ir jen ukrep vars tva nara ve je zava ro va nje. 4. od sta vek 49. ~le na ZON (2004) dolo ~a, da se za ohra nja nje narav nih vred not lah ko usta no vi tudi zava ro va no obmo~ je ene ali ve~ narav nih vred - not, pri ~emer 53. ~len zava ro va na obmo~ ja opre de li na òja (na rav ni spo me nik, stro gi narav ni rezer vat in narav ni rezer vat) ter {ir {a (na rod ni park, regij ski park in kra jin ski park) zava ro va na obmo~ ja. Ta opre de li tev pa se ne uje ma povsem z zgo raj opi sa no kate go ri za ci jo IUCN. Zno traj {ir {ih so lah ko tudi òja zava ro va na obmo~ ja, na pri mer narav ni rezer vat Mali plac ali pa narav ni spo me nik Ljub lja ni ca, oba na obmo~ ju Kra jin ske ga par ka Ljub ljan sko bar je. 12 Pre mi slek o raz vo ju in zava ro va nih obmo~ jih Pre gled ni ca 1: Podro~ ja vars tva nara ve od pre poz na va nja vred nih delov nara ve do ukre pov nji ho ve ga vars tva (pri re je no po: Sko ber ne 2004; Miku{ 2006). pred met vars tva pre poz na va nje vred no te nje prav ni sta tus prav ni ukrep na rav ne zna me ni to sti evi den ti ra nje me ri la vred no te nja: na rav ne vred no te • zava ro va nje: • izjem nost zava ro va na • tipi~ nost obmo~ ja: narod ni • kom plek sna park, regij ski park, pove za nost kra jin ski park, • ohra nje nost stro gi narav ni • red kost rezer vat, narav ni • eko si stem ska rezer vat, narav ni pomemb nost spo me nik • znans tve no • pogod be no vars tvo, razi sko val na skrb ni{ tvo, za~a sno pomemb nost zava ro va nje, • pri ~e val na obno vi tev pomemb nost rast lin ske in ìval ske sez na mi vrst, opre de li tev • ogro è ne vrste • pre po ved uni ~e va nja vrste podat ki ogro è no sti: • zava ro va ne vrste • ome ji tev trgo va nja o po jav lja nju, • ran ljiv tak son, • eko lo{ ko pomemb na • ome je no raz {ir je no sti izu mrl … obmo~ ja izko ri{ ~a nje • poseb na vars tve na obmo~ ja (Na tu ra 2000) eko lo{ ki siste mi kar ti ra nje habi tat nih me ri la vred no te nja • habi tat ni tipi • zava ro va nje: (eko si ste mi, habi tat ni tipov habi tat nih tipov • eko lo{ ko pomemb na zava ro va na tipi, kra ji na …) obmo~ ja obmo~ ja: narod ni • poseb na vars tve na park, regij ski park, obmo~ ja kra jin ski park, (Na tu ra 2000) stro gi narav ni rezer vat, narav ni rezer vat, narav ni spo me nik • pogod be no vars tvo, skrb ni{ tvo, za~a sno zava ro va nje, obno vi tev V Za ko nu o ohra nja nju nara ve so od 64. do 71. ~le na podrob ne je opre de lje ne kate go ri je zava ro - va nih obmo ~ij. Klju~ na kri te ri ja za kate go ri za ci jo sta cilj in namen zava ro va nja dolo ~e ne ga obmo~ ja, ki dolo ~a ta dopust no stop njo ~lo ve ko ve ga vpli va. Sko ber ne (2004) nava ja nasled nje pogla vit ne cilje zava - ro va nja: znans tve no razi sko va nje, ohra ni tev nara ve, ohra ni tev rast lin skih in ìval skih vrst (gen ska raz no vrst nost), turi zem in rekrea ci ja, vzgo ja in izo bra è va nje, raba virov v na rav nih eko si ste mih po na~e lih traj no sti ter zago tav lja nje kul tur nih in tra di cio nal nih prvin. Cilji zava ro va nja v po ve za vi z mò - nost mi raz vo ja, kot jih opre de lju je jo Plut in sode lav ci (2008) so nave de ni v pre gled ni ci 2, kate go ri je zava ro va nja po ZON-u pa so opi sa ne v na da lje va nju. 13 Mat jà Hri bar, Mate ja [mid Hri bar, Bojan Erhar ti~ Pre gled ni ca 2: Pre gled ciljev (za)va ro va nja in mò no sti raz vo ja v raz li~ nih kate go ri jah zava ro va nih obmo ~ij (Plut in sode lav ci 2008; legen da: cilj varo va nja: 1 – pri mar ni, 2 – sekun dar ni, 3 – poten cial ni, n – nepri me ren; mò no sti raz vo ja: 1 – ve~ je, 2 – sred nje, 3 – manj {e, n – je ni.). ka te go ri je zava ro va nih va ro va nje in ohra nja nje mò no sti raz vo ja in varo va nih obmo ~ij (pri mer lji va kate go ri ja ost po IUCN-ju) a a o te ar ske o vrst n n i{ ~i n je ske sto ri tve ed okra ji n je o d e vred a d a p r n r n o sti ars tvo e tijs tvo ge gos p a rav n l tu l tu ri zem bi to ska raz n n eko si stem ku ku ra zi sko va n izo bra è va n re krea ci ja tu km goz d ru ejav n d d na rod ni park (II) 1 1 1 1 1 2 1 1 2 2 3 2 re gij ski park (V) 2 2 1 1 1 2 1 1 1 1 2 2 kra jin ski park (V) 2 2 1 1 1 2 1 1 1 1 2 2 na rav ni rezer vat (Ib) 1 2 1 n n 1 1 2 3 3 3 n stro gi narav ni rezer vat (Ia) 1 3 1 n n 1 2 n n n n n ob mo~ ja Natu ra 2000 1 3 1 n 2 2 1 1 1 1 2 2 eko lo{ ko pomemb na obmo~ ja 1 3 1 n 2 2 2 1 1 1 2 2 Iz pre gled ni ce 3 je raz vid no, da je bilo v Slo ve ni ji do leta 2011 zava ro va ne ga 12,1 % ozem lja; od tega naj ve~ ji delè (5,7 % celot ne ga ozem lja Slo ve ni je) odpa de na kra jin ske par ke (V. ka te go ri ja po IUCN-ovi kate go ri za ci ji). Sklad no z Na cio nal nim pro gra mom vars tva oko lja 2005–2012 (Re so lu ci - ja … 2006) bi se mora la do leta 2014 povr {i na zava ro va nih obmo ~ij pove ~a ti na 20 % ozem lja Slo ve ni je. 2.1 [ir {a zava ro va na obmo~ ja Po ZON-u so {ir {a zava ro va na obmo~ ja tista obmo~ ja, » … kjer je veli ka abiot ska, biot ska in kra jin ska raz no vrst nost ter veli ka gosto ta in raz no li kost narav nih vred not, ki so lah ko tudi kom plek sno in funk cio - Pre gled ni ca 3: Pre gled zava ro va nih obmo ~ij v Slo ve ni ji (Er har ti~ 2010). ka te go ri ja {te vi lo po vr {i na (km2) de leòzem lja Slo ve ni je (%) {ir {a zava ro va na obmo~ ja na rod ni park 1 839,82 4,1 re gij ski par ki 3 434,43 2,1 kra jin ski par ki 44 1152,70 5,7 ò ja zava ro va na obmo~ ja stro gi narav ni rezer vat 1 0,02 0,0 na rav ni rezer va ti 52 69,8 0,3 na rav ni spo me ni ki 1217 155,5 0,8 sku paj 1318 242,3 12,1 14 Pre mi slek o raz vo ju in zava ro va nih obmo~ jih nal no med seboj pove za ne …« (ZON 2004, 67. ~len). Dru gi odsta vek iste ga ~le na pose bej izpo stav lja, da je v {ir {ih zava ro va nih obmo~ jih tre ba upo {te va ti tudi » … raz voj ne mò no sti pre bi vals tva ter duhov - na spro sti tev in boga ti tev ~lo ve ka …«. Lo~i mo: • narod ni park, za kate re ga ZON naro ~a, da mora ta pre tè ni del zav ze ma ti naj manj dve vars tve ni obmo~ ji s strò jim vars tve nim reì mom, v manj {em delu pa so lah ko pri sot na tudi obmo~ ja ~lo ve ko ve ga vpli - va, ki pa so sklad na z na ra vo (ZON 2004, 69. ~len); • regij ski park, ki zaje ma »… re gij sko zna ~il ne eko si ste me in kra ji ne z ve~ ji mi deli prvo bit ne nara ve in obmo~ ji narav nih vred not, ki se pre ple ta jo z deli nara ve, kjer je ~lo ve kov vpliv ve~ ji, ven dar le pa z na ra vo urav - no te èn …« (ZON 2004, 70. ~len); tudi tu je tre ba dolo ~i ti naj manj dve vars tve ni obmo~ ji s strò jim vars tve nim reì mom, ki pa sta lah ko manj {e ga obse ga; ter • kra jin ski park, ki je plod dol go traj ne ga pre ple ta ~lo ve ka z na ra vo in je po ZON-u obmo~ je, ki ima veli ko eko lo{ ko, biot sko ali kra jin sko vred nost. V kra jin skih par kih je dopu{ ~e na naj ve~ ja stop nja ~lo - ve ko ve ga vpli va, ki prav za prav sku paj z na ra vo sous tvar ja pokra jin sko raz no vrst nost. 2.2 Òja zava ro va na obmo~ ja Ò ja zava ro va na obmo~ ja so v pri mer ja vi s {ir {i mi, manj {a po pro stor skem obse gu, manj {a ali celo ni~ na pa je tudi dopu{ ~e na stop nja ~lo ve ko ve ga vpli va. Lo~i mo: • narav ni spo me nik, opre de ljen kot » … ob mo~ je, ki vse bu je eno ali ve~ narav nih vred not, ki ima jo izjem - no obli ko, veli kost, vse bi no ali lego ali so redek pri mer narav ne vred no te …« (ZON 2004, 64. ~len); • stro gi narav ni rezer vat, ki je » … ob mo~ je narav no ohra nje nih geo to pov, ìv ljenj skih pro sto rov ogro è - nih, red kih ali zna ~il nih rast lin skih ali ìval skih vrst ali obmo~ je, pomemb no za ohra nja nje biot ske raz no vrst no sti, kjer pote ka jo narav ni pro ce si brez ~lo ve ko ve ga vpli va … (ZON 2004, 65. ~len); na tem obmo~ ju je le izje mo ma, zgolj v na me ne znans tve no ra zi sko val ne ga in u~no-vzgoj ne ga dela dovo lje - no zadr è va nje dru gih oseb, razen nad zor ni kov; • narav ni rezer vat je prav tako » … ob mo~ je geo to pov, ìv ljenj skih pro sto rov ogro è nih, red kih ali zna ~il - nih rast lin skih ali ìval skih vrst ali obmo~ je, pomemb no za ohra nja nje biot ske raz no vrst no sti, ki se z urav no te è nim delo va njem ~lo ve ka v na ra vi tudi vzdr ù je …« (ZON 2004, 65. ~len). 2.3 Varo va na obmo~ ja – eko lo{ ko pomemb na obmo~ ja (EPO) in poseb na vars tve na obmo~ ja (PVO) Po leg zava ro va nih v Slo ve ni ji poz na mo {e varo va na obmo~ ja, kamor spa da ta eko lo{ ko pomemb - na obmo~ ja in poseb na vars tve na obmo~ ja (ZON 2004, 32. in 33. ~len). Eko lo{ ko pomemb no obmo~ je je po ZON obmo~ je » … ha bi tat ne ga tipa, dela habi tat ne ga tipa ali ve~ je eko si stem ske eno te, ki pomemb - no pris pe va k ohra nja nju biot ske raz no vrst no sti …«. Poseb no vars tve no obmo~ je pa je tisto eko lo{ ko pomemb no obmo~ je, » … ki je na ozem lju Evrop skih skup no sti pomemb no za ohra ni tev ali dose ga nje ugod - ne ga sta nja vrst, nji ho vih habi ta tov in habi tat nih tipov …«. Med sled nji mi je naj bolj zna na Natu ra 2000, kate re osnov ni cilj je ohra nja nje biot ske raz no vrst no sti, {e pose bej tistih ìval skih in rast lin skih vrste ter habi ta tov, ki so red ki ali pa so v Evro pi è ogro è ni (med mrè je 1). Na varo va nih obmo~ jih velja blag vars tve ni reìm. 2.4 Zava ro va na obmo~ ja z vi di ka kul tur ne dedi{ ~i ne Po leg zava ro va nih in varo va nih obmo ~ij, opre de lje nih po ZON, ima mo v Slo ve ni ji tudi obmo~ ja, ki so (za)va ro va na z vi di ka kul tur ne dedi{ ~i ne. Zakon o vars tvu kul tur ne dedi{ ~i ne (2008) (v na da lje - va nju: ZVKD-1) vars tve no obmo~ je dedi{ ~i ne v svo jem 3. ~le nu defi ni ra kot » … ob mo~ je z enot ni mi zna ~il nost mi nepre mi~ ne dedi{ ~i ne, ki je zara di svo jih vred not in raz voj nih poten cia lov pomem ben del pro - stor skih ure di tev…«. Obmo~ ja, vpi sa na v Re gi ster nepre mi~ ne kul tur ne dedi{ ~i ne, so sklad no s 4. od stav kom 15 Mat jà Hri bar, Mate ja [mid Hri bar, Bojan Erhar ti~ 9. ~le na ZVKD-1 sku pi ne stavb, nase lja ali deli nase lij, arheo lo{ ka naj di{ ~a in kul tur ne kra ji ne. Za name - ne pris pev ka je pose bej zani miv prav zad nji tip dedi{ ~i ne, to je kul tur na (po)kra ji na, ki jo ZVKD-1 v 3. ~le nu opre de lju je kot » … ne pre mi~ no dedi{ ~i no, ki je odprt pro stor z na rav ni mi in ustvar je ni mi sesta - vi na mi, kate re ga struk tu ro, raz voj in upo ra bo pre tè no dolo ~a jo ~lo ve ko vi pose gi in dejav nost …«. V pri me rih, ko so obmo~ ja kul tur ne dedi{ ~i ne pri mer na tudi za pri do bi tev sta tu sa {ir {e ga zava ro vanega obmo~ ja in vars tve ne ter raz voj ne usme ri tve dopol nju jo ~e in v med se boj ni pove za vi u~in ko vi tej {e, selah ko obmo~ - je z is tim aktom zava ru je hkra ti kot spo me nik in kot {ir {e zava ro va no obmo~ je (ZVKD-1 2008, 15. ~len). Tako se neka te re kul tur ne (po)kra ji ne (del no) pre kri va jo s {ir {e zava ro va ni mi obmo~ ji po ZON (na pri mer Kra jin ski park Ljub ljan sko bar je ter Kul tur na kra ji na Ljub ljan sko bar je), ni pa to nuj no. V pri - me rih pre kri va nja z ob mo~ jem, varo va nim ali zava ro va nim na pod la gi pred pi sov s po dro~ ja ohra nja nja nara ve ZVKD-1 pred vi de va, da mora jo ime ti vsa spo me ni{ ka obmo~ ja z uprav ljav cem tudi na~rt uprav - lja nja, ki se sprej me v so glas ju z mi ni strs tvom, pri stoj nim za ohra nja nje nara ve in med dru gim vse bu je tudi vizi jo vars tva in raz vo ja (60. ~len). 61. ~len ZVKD-1 izrec no pou dar ja, da mora biti v ta kem pri - me ru uprav lja vec obmo~ ja stro kov no uspo sob ljen za oprav lja nje nalog ohra nja nja narav nih vred not in vars tva kul tur ne dedi{ ~i ne! 3 Raz voj med rast jo in napred kom Slo var slo ven ske ga knjì ne ga jezi ka (1994, 1143) nava ja, da bese da raz voj izha ja iz gla go la raz vi ja - ti, ki med dru gim pome ni: » … spre me ni ti, navad no v po pol nej {o obli ko …« ter » … z rast jo dose ~i nasta nek ~esa …«. Na pri mer s po ve ~a no proi zvod njo dose ~i ve~ ji dobi ~ek. Ven dar raz voj è dlje ~asa ni ve~ osre - do to ~en zgolj na neo me je no gos po dar sko rast in proi zvod njo kapi ta la, tem ve~ se kaè tudi v ne snov nih vidi kih, na pri mer v ka ko vo sti bival ne ga oko lja, v iz bolj {a nju ìv ljenj skih raz mer pre bi val cev, v mò - no sti spro sti tve ter duhov ne boga ti tve ~lo ve ka in podob no. Kar sodob no drù bo sili k temu, da spre mi nja in pri la ga ja svoj pogled na raz voj, je spoz na nje o ome je ni nosil no sti pla ne tar ne ga ìv ljenj ske ga pro - sto ra. Pod pri ti skom tega spoz na nja, moder ne drù be inten ziv no i{~e jo obli ke raz vo ja, ki bodo kos glo bal nim izzi vom. V sled njih se poleg okolj skih prob le mov, ~eda lje bolj sre ~u je mo tudi z eko nom ski - mi in social ni mi teà va mi, ki posta ja jo vse bolj glo bal ne. Kirn (2004) raz li ku je med rast jo, raz vo jem in napred kom, pri ~emur izpo stav lja, da rast v drù be noe ko nom skem smi slu pou dar ja koli ~in ski vidik, raz voj je lah ko dober ali pa slab, napre dek pa je kot pozi tiv no vred no ten raz voj ved no è vred not no obre me njen. V Slo var ju slo ven ske ga knjì ne ga jezi ka (1994, 617) je pojem napred ka opre de ljen kot » … pre - hod z nì je stop nje na vi{ jo gle de na kako vost, pozi tiv ne last no sti …«, ven dar pa napre dek ni abso lu ten, tem ve~ ima mo s pro stor ske ga, ~asov ne ga in podro~ ne ga vidi ka opra vi ti ved no le z del nim napred kom – na pri mer rast bru to doma ~e ga proi zvo da (BDP) {e ne pome ni tudi izbolj {a nja kako vo sti ìv lje nja (Kirn 2004). Napre dek pred stav lja misel ni pre skok. Gre za nov izziv, pri kate rem ni pomemb no, kako dose ~i ve~, ampak nekaj dru ge ga. Emri (2004) to nazor no poja sni z an gle{ kim pre go vo rom: Pay more, have less, and be happy. šPla ~aj ve~, imej manj in bodi sre ~en.’. Iz pre ì ve te obli ke raz vo ja, ki je zago tav - ljal gmot no dobro bit, se bomo mora li v pri hod no sti spri jaz ni ti z raz vo jem, ki bo zago tav ljal drà je in koli ~in sko ome je ne dobri ne. Uspeh raz voj ne stra te gi je bo odvi sen od tega, ali bomo hote li in zna li spre - me ni ti raz voj ne cilje ter svo je pred sta ve o bla gi nji. Kon cept raz vo ja, ki mu sle di mo danes, izha ja iz traj nost nih na~el in teme lji na izbolj {a nju vseh treh sesta vin bla gi nje: eko nom ske, social ne in okolj ske. ^eprav pre nos traj nost nih na~el iz teo ri je v prak so {e ved no zbu ja dvo me o tem, ali so zares potreb na, ni mogo ~e spre gle da ti dejs tva, da smo pre{ li dekla - ra tiv no fazo. S pod pi som med na rod nih oko lje vars tve nih spo ra zu mov smo se zave za li k spo {to va nju varo va nja oko lja. Znan je pri mer napo ve di Mini strs tva za oko lje in pro stor, da bomo do leta 2012 pre - ko ra ~i li emi si je toplo gred nih pli nov, kar bo Slo ve ni jo pred vi do ma sta lo 80 mi li jo nov evrov (med mrè je 2). Name sto, da bi sreds tva vla ga li v raz voj ne pro jek te, bo porab ljen za pla ~i lo kaz ni. Nedo se ga nje oko - lje vars tve nih smer nic nepo sred no ome ju je mò no sti raz vo ja. 16 Pre mi slek o raz vo ju in zava ro va nih obmo~ jih 3.1 Raz vi tost zava ro va nih obmo ~ij v Slo ve ni ji Re zul tat raz vo ja pred stav lja jo raz vi ta obmo~ ja na lokal ni, regio nal ni in dràv ni rav ni. Na sli ki 1 so s si vi mi odten ki pred stav lje na obmo~ ja, ki so velja la za manj raz vi ta ozi ro ma prob lem ska obmo~ ja. Inten - zi te ta sivi ne naka zu je pogo stost ume sti tve obmo~ ja med manj raz vi ta v raz li~ nih ~asov nih obdob jih med leti 1971 in 2000 (Ku {ar 2005). Pri tem avtor opo zar ja, da so se s spre mi nja njem zako no da je s po - dro~ ja sklad nej {e ga regio nal ne ga raz vo ja spre mi nja li tudi kri te ri ji za dolo ~i tev manj raz vi tih obmo ~ij, ki so posta ja li {te vil~ nej {i in bolj zaple te ni. Iz spod nje sli ke je raz vid no, da so zava ro va na obmo~ ja pra vi lo ma na manj raz vi tih obmo~ jih, kjer je bilo dlje ~asa pri sot no tra di cio nal no kme to va nje. Sled nje je pomemb no pris pe va lo k sous tvar ja nju kul tur nih pokra jin ter kra jin ske in biot ske pestro sti. Z opu{ ~a njem tra di cio nal nih oblik obde lo va nja naglo izgub lja mo pestrost, zato pred vi de va mo, da bo posta lo iska nje rav no ves ja med raz vo jem in varo - va njem pomemb na raz voj na prio ri te ta ne samo na lokal ni in regio nal ni, ampak tudi na dràv ni rav ni. Iz pri ka za nih podat kov na sli ki pa ni mogo ~e skle pa ti, ali zava ro va nje obmo~ ja pred stav lja raz voj - no ome ji tev ali poten cial, zato velja pri ka za ne podat ke upo {te va ti kot raz mi slek o iz ho di{ ~ih za nadalj nje razi ska ve. 4 Raz pra va Raz voj ni inte re si se na tistih zava ro va nih obmo~ jih, kjer se pre ple ta ta ~lo vek in nara va, sre ~u je - jo z raz li~ ni mi izzi vi. Pred sta vi mo jih lah ko z raz mer jem med raz vo jem dejav no sti, pove za nih z ak tom o za va ro va nju obmo~ ja (za{ ~i ta, vzdr è va nje in obno va habi ta tov, red no in kon ti nui ra no sprem lja - nje sta nja v par ku in nje go vem vpliv nem obmo~ ju, izo bra è val no-ra zi sko val ne dejav no sti, oza ve{ ~a nje {ir {e jav no sti) in sicer{ njim raz vo jem celot ne ga obmo~ ja, k ~e mur pri {te va mo vse tiste antro po ge - ne aktiv no sti v pro sto ru, ki so usmer je ne k ve~ ji social no-eko nom ski bla gi nji. Med nji mi {e zla sti sto ri tve no-proi zvod ne dejav no sti, raz li~ ni pose gi v pro stor, kot so grad nja komu nal ne ga, infor ma - cij ske ga omrè ja ali logi sti~ ne infra struk tu re in podob no. Raz mer je med varo va njem in raz vo jem se spre mi nja sklad no z ob li ko zava ro va nja. V stro gem narav nem rezer va tu varo va nje izklju ~u je raz voj, v re gij skem in kra jin skem par ku sta oba inte re sa ena ko pomemb na, narod ni park je varo val no narav - na no obmo~ je, eko lo{ ko pomemb na obmo~ ja pa so raz voj no narav na na obmo~ ja (Plut in sode lav ci 2008). Pomemb na pa so tudi raz mer ja med delè ni ki na obmo~ ju par ka, ki niso samo kom - plek sna, ampak so spe ci fi~ na za vsak pri mer pose bej. Zato velja pri ugo tav lja nju sta nja na zava ro va nih obmo~ jih in nji ho vi pri mer ja vi skr ben pre mi slek, po mne nju Kus Veen vlie to ve in Sovin ca (2008) pa bo ugo tav lja nje sta nja tre ba opra vi ti tudi ve~ social no-eko nom skih razi skav. Plut in sode lav ci (2008) pou dar ja jo, da zara di izra zi to kvan ti ta tiv ne ga doje ma nja raz vo ja v Slo ve ni ji (za)va ro va nje pred stavlja raz voj no ovi ro. Pre mik vidi v spre mem bi doje ma nja, zno traj kate re ga so kako vost no oko lje, traj nost - ni pro stor ski raz voj, izjem na kul tur na pokra ji na doje ti kot vred no te. Eko nom ski kapi tal se v ta kih obmo~ jih umak ne v ozad je (ven dar pa ne izo sta ne!), pred nost pa se daje kapi ta lu s po sred no vred - nost jo. Naj ve~ je teà ve za traj nost ni raz voj zava ro va nih obmo ~ij pred stav lja jo neu ~in ko vi to vklju ~e va nje vars tva nara ve v raz li~ ne sek tor ske poli ti ke, neza dost no vklju ~e va nje jav no sti in delè ni kov v pro ce se usta nav lja nja in uprav lja nja zava ro va nih obmo ~ij, pre ma lo raz vit obsto je ~i model jav no-za seb ne ga part - ners tva (mo del pode lje va nja kon ce sij), pomanj kljiv moni to ring zno traj obmo ~ij, neza dost no finan ci ra nje zava ro va nih obmo ~ij ter pomanj ka nje uprav ljav cev in uprav ljav skih na~r tov za zava ro va na obmo~ ja Sli ka 1: Pri kaz pre kri va nja manj raz vi tih/prob lem skih in zava ro va nih obmo ~ij v Slo ve ni ji (Za va ro va na obmo~ ja … 2011; Sta ti sti~ ne regi je 2009; Ku{ar 2005). p str. 18 17 Mat jà Hri bar, Mate ja [mid Hri bar, Bojan Erhar ti~ ) 7E ; T 90 K 0 ; ije 2 11 o~ja 0 selij (S ven a m lo ob arti~ lje 2 A e S o T jih rh k O o~ij n ska b E lik B b m o O ik d jan u S en ju jih jih b o ep ije za o jih A i rezervat b jih b b 1 b o K m roblem o o b o o ven 1 S o ark ark osti ob d o d d ar, B 0 /p d R a o~ja ark b b d b b e regije rava R lo 2 U aravn i p b rib i p o p d m i sp i rezervat o o e S U M i p sk n o o {estih H Z d zvita lik A ob gi n vr{~en em id a u b a etih S egen veh m u n aravn aravn rajin aro j ra etsk C L n n stro regijsk k n ost u n v en v d v treh v {tirih v p v vseh statisti~n d ep R a eo a Z rova m ateja [ G cije R ed lk elik ava ogostn o Z P m ar, M ije © gen A a M rib ca V n ven an to lo ~ja © n M o t A R . atjà H : m 8 O a b 1 IB M , 1 {titu R a o e: e regije S 5 A ljevid 00 i in M in van zem tatisti~n {ar 2 avaro u grafsk E eo IC vtorji vseb vtorica iri: S G @ A A V Z K © ERB O C E T E J S D L E A E R C MO G V J O N N EVOLS EJLVOBRT ANAJLBUJL JNARK ANJOTSOP m 0 k 5 A R IC E R P O O G K AV 5 O 2 N ,521 0 18 Pre mi slek o raz vo ju in zava ro va nih obmo~ jih (Go sar in sode lav ci 2011). Od 48 {ir {e zava ro va nih obmo ~ij, jih je ime lo juli ja 2011 le 10 uprav ljav ca, od teh pa samo tri je izde lan na~rt uprav lja nja, ki ure ja, v kak {ni meri in kak {en raz voj je pri me ren na dolo ~e nem zava ro va nem obmo~ ju. Uprav ljav ci zava ro va nih obmo ~ij tre nut no to vpra {a nje ure ja jo s po - mo~ jo let nih na~r tov in z ured ba mi, ki pogo sto ponav lja jo traj nost na na~e la, v da nih situa ci jah pa so pre ma lo kon kret ni. Raz voj no-vars tve ne smer ni ce bodo v na ~r tu uprav lja nja mora le vse bo va ti re{i tve, ki bodo raz li~ nim delè ni kom ponu di le kon kret na navo di la za dru ga~ no raz voj no pers pek ti vo. Ta prob - lem je v za va ro va nih obmo~ jih zelo pere~, saj je biot ska pestrost v ve li ki meri odvi sna od tra di cio nal ne ga obde lo va nja zem lji{~ in vzdr è va nja kul tur ne pokra ji ne. Uspeh vars tva nara ve je pogo sto odvi sen od praks, ki so z vi di ka eko nom ske ga raz vo ja nekon ku ren~ ne. Zava ro va nje brez usmer je ne ga in u~in ko - vi te ga uprav lja nja, ki obse ga na~r to va nje, izva ja nje, nad zor in sprem lja nje aktiv no sti v za va ro va nem obmo~ ju, ne more biti uspe {no, hkra ti pa niso izko ri{ ~e ne raz voj ne mò no sti, ki jih zava ro va na obmo~ - ja kot jedra dejav no sti traj nost ne ga raz vo ja ponu ja jo lokal ne mu pre bi vals tvu (Go sar in sode lav ci 2011). Zaskrb lju jo ~e dejs tvo pred stav lja tudi nee no ten nastop stro ke, ki bi mora la pri uskla je va nju vars tve - no-raz voj nih inte re sov med naj raz li~ nej {i mi delè ni ki z us kla je ni mi pred lo gi spod bu ja ti dia log, dokler se ne dose è skup ne ga kon sen za (Hri bar in [mid Hri bar 2009). Glo bal nim ozi ro ma skup nim okolj skim prob le mom so se z zad njo sve tov no gos po dar sko kri zo pri - dru ì li {e eko nom sko-so cial ni prob le mi. Pre plet vseh treh bo neu god no vpli val na uprav lja nje z za va ro va ni mi obmo~ ja. Sled nja mora jo zara di pod neb nih spre memb name nja ti ~eda lje ve~ finan~nih virov za ohra nja nje biot ske pestro sti, pri ~emer se bo spre me ni la struk tu ra finan ci ra nja. Pred vi de va - mo, da bodo mora le upra ve par kov poleg dràv nih in evrop skih sred stev zago to vi ti dodat na sreds tva z last ni mi tr` ni mi pro gra mi in pove zo va njem z za seb nim kapi ta lom. V zve zi s tem je zelo pomemb na pre poz nav nost in z njo raz voj last ne bla gov ne znam ke. Ohra nje na narav na dedi{ ~i na lah ko posta ne raz voj ni dejav nik in pri lò nost za nera zvi ta obmo~ ja (Anko 2004). Na ustre zen na~in je mò no trì ti celo stro gi narav ni rezer vat, na pri mer kot eks klu ziv ni viso ko kako vo sten nad zo ro van turi zem doìv - lja nja div ji ne. Pove zo va nje in vklju ~e va nje vseh raz li~ nih oblik kapi ta la bo mora la posta ti ena od prio ri tet v raz vo ju zava ro va nih obmo ~ij. Na sled nji del prob le ma ti ke sega na podro~ je prav no-in sti tu cio nal ne ure di tve varo va nja nara ve v Slo - ve ni ji. ZON dolo ~a raz li~ ne tipe zava ro va nih obmo ~ij, pri ~emer stop nja zava ro va nja dolo ~a dopu{ ~e no stop njo ~lo ve ko ve ga vpli va. V {ir {ih zava ro va nih obmo~ jih je poleg varo va nja narav nih vred not in biot - ske pestro sti pomemb no tudi kako vost no biva nje nji ho vih pre bi val cev. Zani miv je pri mer Kra jin ske ga par ka Tivo li, Rò nik in [i{en ski hrib opre de ljen kot kra jin ski park, » … ki pred stav lja svo je vrst no iden - ti te to mesta Ljub lja ne, kjer so narav ne in kul tur ne prvi ne zdru è ne v eno vit kul tur no-kra jin ski pro stor …« (Od lok o … 1984). Kljub tej opre de li tvi je ljub ljan ska obmo~ na eno ta Zavo da Repub li ke Slo ve ni je za vars tvo nara ve do pred krat kim nas pro to va la sani tar ni se~ nji, odo bre ni od Zavo da za goz do ve Slo ve - ni je in se pri tem skli ce va la na pre po ved uni ~e va nja drev ja, zapi sa ni v ome nje nem odlo ku (Smre kar, Erhar ti~ in [mid Hri bar 2011) Do raz ha ja nja je pri{ lo, ker Zavod Repub li ke Slo ve ni je za vars tvo nara - ve ni upo {te val, da v ome nje nem pri me ru ne gre za rezer vat, ampak za kra jin ski park, kjer gozd prvens tve no oprav lja poleg eko lo{ ke {e social no in rekrea cij sko funk ci jo. 8. ~len odlo ka izrec no nava - ja, da se z vi di ka namemb no sti na tem zava ro va nem obmo~ ju pre ple ta jo mno ì~ no re krea cij ska, u~novz goj na, znans tve no ra zi sko val na in kul tur no pri ~e val na dejav nost, kar dopu{ ~a soraz mer no velik vpliv ~lo ve ka v oko lju. Anko (2002) inter pre ti ra vsak posel z na ra vo kot zmes raz vo ja, obnav lja nja in vars tva nara ve ter vzdr è va nja obsto je ~e ga. Ugo tav lja mo, da so kljub zakon ski pod la gi v real no sti pri {ir {ih zava ro va nih obmo~ jih pre ma lo krat upo {te va ne kul tur ne sesta vi ne, zno traj kate rih bi mora li poi ska ti in izpo sta vi ti tiste vidi ke snov ne in nesnov ne kul tur ne dedi{ ~i ne, ki ima jo raz voj ni poten cial. Na to opo zar ja jo tudi dru gi avtor ji, ki ome nja jo, da naj bi v {ir {ih zava ro va nih obmo~ jih poleg vars tva nara ve nuj no vklju - ~e va li tudi kul tur no dedi{ ~i no in njen turi sti~ ni poten cial (Kus Veen vliet in Sovinc 2008; Plut in sode lav ci 2008). Kul tur na dedi{ ~i na pris pe va h kul tur ni pestro sti, s po mo~ jo kate re ohra nja mo raz li~ - na zna nja, ki bodo pomemb no pris pe va la pri soo ~e nju s pri hod nji mi izzi vi. 19 Mat jà Hri bar, Mate ja [mid Hri bar, Bojan Erhar ti~ 5 Skle pi Raz vo ja zno traj in zunaj zava ro va nih obmo ~ij si zara di okolj skih in tudi eko nom skih raz lo gov ni mogo ~e ve~ zami{ lja ti zunaj traj nost ne para dig me. Raz voj ne obli ke na zava ro va nih obmo~ jih so odvi sne od stop nje zava ro va nja, le-ta pa od opre de - li tve ciljev zava ro va nja izbra ne ga obmo~ ja in odlo ~i tve, kate ro fazo v raz vo ju kul tur ne pokra ji ne èli mo ime ti. Ob ustrez nem uprav lja nju in pove ~a nju pre poz nav no sti lah ko zava ro va nje na manj raz vi tih obmo~ - jih pred stav lja doda no vred nost. Klju~ ni vpra {a nji sta (1) ~emu bomo dali pred nost in (2) kaj èli mo ohra nja ti. Ugo tav lja mo, da v tre nut nem siste mu vars tva nara ve Zavod Repub li ke Slo ve ni je za vars tvo nara ve preoz ko gle da na varo va nje {ir {ih zava ro va nih obmo ~ij, {e poseb no kra jin skih par kov, kjer zasto pa jo izklju~ no inte re se nara ve (pri mer Kra jin ske ga par ka Tivo li, Rò nik in [i{en ski hrib), pri tem pa pozab - lja na kul tur ne vidi ke in na dejs tvo, da je biot ska pestrost odvi sna od pokra jin ske pestro sti, ta pa v ve li ki meri od pre ple ta narav ne in ~lo ve ka. Pri uprav lja nju zava ro va nih obmo ~ij bo tre ba to v pri hod nje urav - no ve si ti. Do da ten prob lem je pomanj ka nje uprav ljav cev zava ro va nih obmo ~ij in odsot nost na~r tov uprav - lja nja, kar odpi ra mò nost napa~ ne mu vzor cu raz mi{ lja nja, ki izha ja iz na~e la izklju ~u jo ~e ga ali: ali nara va ali raz voj? Tak {en vzo rec raz mi{ lja nja z vi di ka traj nost ne para dig me ni legi ti men. Brez uprav lja nja zava - ro va nih obmo ~ij si tè ko zami{ lja mo nji hov usmer jen raz voj, zato so nuj no potreb ne re{i tve, ki bodo zago tav lja le sklad nost med raz vo jem in varo va njem zno traj zava ro va nih obmo ~ij in mora jo biti opre - de lje ne v na ~r tih uprav lja nja. V sled njih je tre ba ved no zno va pre ver ja ti sklad no sti med vars tve ni mi in raz voj ni mi inte re si. In ne nazad nje, tre ba bo dose ~i drù be ni kon senz o bla gi nji in raz voj nih ciljih. Vztra ja nje pri sta - rih vzor cih obna {a nja bo bis tve no zmanj {a lo na{e mò no sti pri pri hod nji izbi ri stra te gi je raz vo ja. 6 Viri in lite ra tu ra Anko, B. 2002: Kako ohra nja ti (in ohra ni ti) naj vred nej {o nara vo? Naprej k na ra vi II. Ljub lja na. Anko, B. 2004: Dre vo kot narav na dedi{ ~i na. Sta ro in debe lo drev je v goz du: zbor nik refe ra tov: XXII. Goz dar ski {tu dij ski dne vi, 25.–26. ma rec 2004. Ljub lja na. Emri, I. 2004: Pri mer nove ga zna nja za raz voj. Sona rav no urav no te è ni raz voj Slo ve ni je. Ljub lja na. Er har ti~, B. 2010: Con ser ving geo he ri ta ge in Slo ve nia through geo morp ho si te map ping. Géovi sions 35. Loza na. Go sar, A., Sovinc, A., Fi{er Pe~ ni kar, @., Kry {tu fek, B., Ver ljan Buàn, E. 2011: Obli ko va nje u~in ko vitega siste ma zava ro va nih obmo ~ij v Slo ve ni ji. Kon~ no poro ~i lo. CRP Kon ku ren~ nost Slo ve ni je 2008–2013. Znans tve no-ra zi sko val no sre di{ ~e Koper, Uni ver za na Pri mor skem. Koper. Groo taert, C. 1998: Social capi tal: the mis sing link? Med mrè je: http://si te re sour ces.world- bank.org/INTSOCIALCAPITAL/Re sour ces/So cial-Ca pi tal-Ini tia ti ve-Wor king-Pa per-Se - ries/SCI-WPS-03.pdf (1. 6. 2011). Hri bar, M., [mid Hri bar, M. 2009: Rea li za ci ja smer nic Kjot ske ga pro to ko la in Natu re 2000 v stra te gi ji raz vo ja Slo ve ni je. Raz voj ni izzi vi Slo ve ni je (Re gio nal ni raz voj 2). Ljub lja na. Kirn, A. 2004: Nara va, drù ba, eko lo{ ka zavest. Ljub lja na. Kus Veen vliet, J., Sovinc, A. 2008: U~in ko vi tost uprav lja nja zava ro va nih obmo ~ij v Slo ve ni ji, Kon~ no poro ~i lo RAPPAM ana li ze. Med mrè je: http://www.mop.gov.si/fi lead min/mop.gov.si/pa geu - ploads/po droc ja/oko lje/pdf/rap pam_po ro ci lo.pdf (1. 5. 2011). Ku {ar, S. 2005. Manj raz vi ta obmo~ ja kot ele ment poli ti ke sklad nej {e ga regio nal ne ga raz vo ja v Slo veniji: pre te kle izku{ nje in pri hod nji izzi vi. Dela 24. Ljub lja na. Med mrè je 1: http://www.na tu ra2000.gov.si/in dex.php?id=18 (1. 6. 2011). 20 Pre mi slek o raz vo ju in zava ro va nih obmo~ jih Med mrè je 2: http://www.siol.net/slo ve ni ja/zna nost_in_oko lje/2009/07/kjot ski_spo ra zum.aspx (1. 6. 2011). Mi ku{, T. 2006: Sta nje in pers pek ti ve kra jin skih par kov v Slo ve ni ji. Magi str sko delo, Bio teh ni{ ka fakulteta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. Od lok o raz gla si tvi Tivo li ja, Rò ni ka in [i{en ske ga hri ba za narav no zna me ni tost. Urad ni list SRS 21/84, 47/87. Ljub lja na. Parks for life: Action for Pro tec ted Areas in Euro pe. IUCN Com mis sion on Natio nal Parks and Protected Areas. Gland, Cam brid ge, 1994. Plut, D., Ciga le, D., Lam pi~, B., Mrak, I., Kava{, D., Erker Sla be, R., Treb {e, P., Ple ter ski, A., [tu lar, B., Pir nat, J. 2008: Traj nost ni raz voj varo va nih obmo ~ij – celost ni pri stop in aktiv na vlo ga drà ve. Med - mrè je: http://www.ff.uni-lj.si/od del ki/geo/Pub li ka ci je/pri loz nost no/CRP_za va ro va na_Plut_08.pdf (22. 4. 2011). Re so lu ci ja o Na cio nal nem pro gra mu vars tva oko lja 2005–2012. Urad ni list Repub li ke Slo ve ni je 2/2006. Ljub lja na. Sko ber ne, P. 2004: Vars tvo narav ne dedi{ ~i ne. Zapi si pre da vanj. Bio teh ni{ ka fakul te ta Uni ver ze v Ljub - lja ni. Ljub lja na. Slo var slo ven ske ga knjì ne ga jezi ka. Ljub lja na, 1994. Smre kar, A., Erhar ti~, B., [mid Hri bar, M. 2011: Kra jin ski park Tivo li, Rò nik in [i{en ski hrib. Geo ri - tem 16. Ljub lja na. Sta ti sti~ ne regi je Slo ve ni je. Geo det ska upra va Repub li ke Slo ve ni je. Ljub lja na, 2009. Za kon o ohra nja nju nara ve. Urad ni list Repub li ke Slo ve ni je 96/2004, 61/2006, 63/2007, 32/2008, 8/2010. Ljub lja na. Za kon o vars tvu kul tur ne dedi{ ~i ne. Urad ni list Repub li ke Slo ve ni je 16/2008, 123/2008, 8/2011, 30/2011. Ljub lja na. Za va ro va na obmo~ ja. Agen ci ja Repub li ke Slo ve ni je za oko lje. Ljub lja na, 2011. 21 22 Razvoj zavarovanih obmo~ij v Sloveniji, 23–32, Ljubljana 2011 RAZVOJNA VLOGA ZAVAROVANIH OBMO^IJ V SLOVENIJI dr. Kata ri na Groz nik Zei ler Mi ni strs tvo za oko lje in pro stor, Sek tor za ohra nja nje nara ve Du naj ska cesta 48, 1000 Ljub lja na ka ta ri na.zei ler-groz nikagov.si UDK: 712.2:502.131.1(497.4-751) IZVLE^EK Raz voj na vlo ga zava ro va nih obmo ~ij v Slo ve ni ji Za va ro va na obmo~ ja so v prvi vrsti ukrep vars tva nara ve. V Slo ve ni ji je namen zava ro va nja obmo ~ij ohra - nja ti biot sko raz no vrst nost, narav ne vred no te in kra jin sko pestrost, poleg tega pa tudi spod bu ja nje traj nost ne ga raz vo ja. V pris pev ku pred sta vi mo uprav lja nje zava ro va nih obmo ~ij na dràv ni rav ni v Slo - ve ni ji. Opi {e mo raz voj ne u~in ke zava ro va nih obmo ~ij, kot so ustvar ja nje posred nih delov nih mest, poseb ne turi sti~ ne ponud be, spod bu ja nje sona rav ne kme tij ske rabe, pove ~e va nje pro ti po plav ne var no sti. Opre de - li mo klju~ ne ovi re pri dose ga nju ciljev zava ro va nja v Slo ve ni ji ter pred lo ge za u~in ko vi tej {e in uspe {nej {e uprav lja nje prek kon kret nih ukre pov uprav lja nja, ve~ je pod po re uprav lja nju na sistem ski rav ni ter izbolj - {av sode lo va nja s klju~ ni mi nosil ci raz vo ja v pro sto ru. KLJU^NE BESEDE za va ro va na obmo~ ja, uprav lja nje, traj nost ni raz voj, u~in ko vi tost ABSTRACT Protected areas in Slovenia and their role in development Protected areas are first of all a nature conservation measure. The aim of establishment of protected areas in Slovenia is biodiversity conservation, protection of valuable natural features, landscape diversity and support of sustainable development. In the paper main information on protected areas and their management in Slovenia that were established at national level are included. Contribution of protected areas to devel- opment is described, such as creating additional jobs, special tourist offer, supporting the sustainable agricultural land use and enhancing the flood prevention. Main problems at achieving the goals of pro- tected areas in Slovenia are emphasized. Recommendations for improvement of management effectiveness are proposed. In addition to concrete results in the field, stronger support at the system level and better coop- eration with main stakeholders are needed. KEY WORDS pro tec ted areas, mana ge ment, sustai nab le deve lop ment, effec ti ve ness 23 Kata ri na Groz nik Zei ler 1 Cilji zava ro va nih obmo ~ij Raz voj in zava ro va nje obmo ~ij nara ve sta bolj pove za na, kot se zdi na prvi pogled. V Slo ve ni ji (Ber - ginc, Kre me sec Jev {e nak in Vidic 2007) in v tu ji ni (Dud ley 2008) je zava ro va nje obmo~ ja v prvi vrsti ukrep vars tva nara ve. Ta ukrep se pra vi lo ma upo ra bi za obmo~ ja izjem ne ga nara vo vars tve ne ga pome - na, ki so dejan sko ali poten cial no ogro è na zara di dru gih raz voj nih inte re sov v pro sto ru. Gle de na velik pomen zava ro va nih obmo ~ij za turi zem pa obsta ja jo tudi pri me ri zava ro vanj ali pod po ra pro ce su zavaro - vanj obmo ~ij nara ve s stra ni zaseb nih pod je tij (Mu lon goy in Gid da 2008, 25). Meni mo, da zava ro va nje dolo ~e ne ga obmo~ ja na dràv ni ali lokal ni rav ni pome ni spre jem odlo ~i tve za pose ben raz voj tega obmo~ - ja ozi ro ma svo je vrst ni raz voj ni ukrep, ki ohra nje no nara vo poj mu je kot glav ni raz voj ni adut. V Slo ve ni ji je v za va ro va nih obmo~ jih ob bok ciljem vars tva nara ve postav ljen cilj spod bu ja nja traj - nost ne ga raz vo ja. Po 67. ~le nu Zako na o ohra nja nju nara ve (2004) za kra jin ski, regij ski in narod ni park velja, da gre za obmo~ je nara ve, kjer je veli ka abiot ska, biot ska in kra jin ska raz no vrst nost ter veli ka gosto - ta in raz no li kost narav nih vred not. Pri usta nav lja nju teh zava ro va nih obmo ~ij se upo {te va jo in omo go ~a jo tudi raz voj ne mò no sti pre bi vals tva ter duhov na spro sti tev in boga ti tev ~lo ve ka. Vars tvo kul tur ne dedi{ ~i ne je posred no vklju ~e no v cilj vars tva kra jin ske pestro sti, pa tudi v cilj spod bu ja nja traj nost ne ga raz vo ja, kjer ima spod bu ja nje tra di cio nal ne rabe zem lji{~ in s tem pove za nih obi ~a jev in izdel kov pomemb no vlo go. V si ste mu zava ro va nih obmo ~ij Slo ve ni je vars tvo kul tur ne dedi{ ~i ne pra - vi lo ma ni med nalo ga mi uprav ljav ca in za to tudi ni sistem sko zago tov lje nih sred stev. Ci lji zava ro va nih obmo ~ij so postav lje ni na raz li~ nih rav neh, in sicer na med na rod ni in dràv ni rav - ni, na rav ni siste ma zava ro va nih obmo ~ij in posa mez nih zava ro va nih obmo ~ij. Na med na rod ni rav ni Kon ven ci ja o bio lo{ ki raz no vrst no sti (Con ven tion … 2010), ki jo je Slo ve ni ja rati fi ci ra la leta 1996, naj - bolj celo vi to obrav na va zava ro va na obmo~ ja (Kus Veen vliet 2011). Pogod be ni ce kon ven ci je so leta 2004 spre je le Pro gram dela za zava ro va na obmo~ ja (Con ven tion … 2004). Pro gram se pos ve ~a nepo sred - nim aktiv no stim za dose ga nje u~in ko vi te ga uprav lja nja zava ro va nih obmo ~ij. Kus Veen vliet (2011) v pub li ka ci ji o iz va ja nju tega pro gra ma ugo tav lja, da ga v pre te klo sti v Slo ve ni ji nismo izva ja li siste - ma ti~ no. [te vil ne aktiv no sti pro gra ma so sicer bile izve de ne, s tre nut nim sta njem pa ne more mo biti povsem zado volj ni. Pri pri pra vi nove Stra te gi je ohra nja nja biot ske raz no vrst no sti in Nacio nal ne ga pro - gra ma vars tva oko lja bo tre ba zato zava ro va nim obmo~ jem dovolj pozor no sti pos ve ti ti tudi z vi di ka obvez no sti iz kon ven ci je. Zasle do va ti bo tre ba cilj, ki so ga pogod be ni ce kon ven ci je spre je le lani v Na - go yi, da mora biti do leta 2020 naj manj 17 % kop ne ga in celin skih voda ter 10 % obal nih in mor skih obmo ~ij z ve li kim pome nom za biot sko raz no vrst nost in eko si stem ske sto ri tve zava ro va nih ter u~in - ko vi to in pra vi~ no uprav lja nih (Con ven tion … 2010). V Slo ve ni ji ima mo nacio nal ne cilje za zava ro va na obmo~ ja opre de lje ne v Na cio nal nem pro gra mu vars tva oko lja 2005–2012 (Re so lu ci ja … 2006). V pro gra mu so dolo ~e ne raz voj ne usme ri tve tudi za podro~ je uprav lja nja par kov ter cilji in ukre pi na sistem ski rav ni. Ugo tav lja mo, da je dose ga nje kon - kret nih nacio nal nih ciljev, ukre pov in usme ri tev za podro~ je uprav lja nja zava ro va nih obmo ~ij skrom no. Ana li za o de lo va nju jav nih zavo dov, ki uprav lja jo z za va ro va ni mi obmo~ ji na dràv ni rav ni, je med dru - gim poka za la, da bi za u~in ko vi tej {e in uspe {nej {e uprav lja nje rabi li mo~ nej {o finan~ no in stro kov no pod po ro (Ana li za … 2011). Podob no lah ko trdi mo za celo ten sistem zava ro va nih obmo ~ij v Slo ve ni - ji, ~e èli mo, da bi uspe {ne je dose ga li med na rod ne in nacio nal ne cilje tako z na ra vo vars tve ne ga kot z raz voj ne ga vidi ka. 2 Uprav lja nje zava ro va nih obmo ~ij na dràv ni rav ni v Slo ve ni ji Pri vseh vrstah zava ro va nih obmo ~ij, ki jih dolo ~a zakon o ohra nja nju nara ve, vklju~ no s kra jin - skim par kom, je vars tvo nara ve osred nji namen zava ro va nja. Vrsta zava ro va ne ga obmo~ ja se dolo ~i gle de na nara vo vars tve ni pomen obmo~ ja in cilje nje go ve ga uprav lja nja. V Slo ve ni ji se sklad no s 53. ~le nom 24 Raz voj na vlo ga zava ro va nih obmo ~ij v Slo ve ni ji zako na o ohra nja nju nara ve pri dolo ~a nju vrste zava ro va ne ga obmo~ ja upo {te va tudi meri la med na - rod nih orga ni za cij za ohra nja nje nara ve, kate rih ~la ni ca je Repub li ka Slo ve ni ja. Ena izmed takih orga ni za cij je Sve tov na zve za za vars tvo nara ve – IUCN, kate re smer ni ce za upo ra bo kate go rij zava ro va nih obmo - ~ij so med na rod no uve ljav lje ne. Za va ro va na obmo~ ja v Slo ve ni ji se deli jo na òja (na rav ni spo me nik, stro gi narav ni rezer vat in narav - ni rezer vat) in {ir {a (na rod ni, regij ski in kra jin ski park), usta nov lje na so lah ko na lokal ni ali dràv ni rav ni ali v so de lo va nju obeh. V Slo ve ni ji je po podat kih Agen ci je Repub li ke Slo ve ni je za oko lje (Ka - zal ci … 2010) 12,57 % povr {i ne s prav nim sta tu som zava ro va ne ga obmo~ ja. Okrog 75 % povr {i ne vseh zava ro va nih obmo ~ij sodi v na sled nja zava ro va na obmo~ ja, ki so bila usta nov lje na na dràv ni rav ni: • Tri glav ski narod ni park (us ta nov ljen leta 1981), • Koz jan ski regij ski park (us ta nov ljen leta 1981), • Regij ski park [koc jan ske jame (us ta nov ljen leta 1996), • Narav ni rezer vat [koc jan ski zatok (us ta nov ljen leta 1998), • Kra jin ski park Se~o velj ske soli ne (us ta nov ljen leta 2001), • Kra jin ski park Gori~ ko (us ta nov ljen leta 2003), • Kra jin ski park Stru njan (us ta nov ljen leta 2004), • Kra jin ski park Kol pa (us ta nov ljen leta 2006), • in Kra jin ski park Ljub ljan sko bar je (us ta nov ljen leta 2008). Od deve tih obsto je ~ih zava ro va nih obmo ~ij na dràv ni rav ni v sed mih delu je kot uprav lja vec jav - ni zavod, v Na rav nem rezer va tu [koc jan ski zatok in v Kra jin skem par ku Se~o velj ske soli ne pa sta pode lje ni kon ce si ji za uprav lja nje. Z iz je mo narav ne ga rezer va ta [koc jan ski zatok sodi jo vsa ta zava ro va na obmo~ - ja med {ir {a zava ro va na obmo~ ja. Med zava ro va ni mi obmo~ ji na lokal ni rav ni sta po aktiv nem uprav lja nju naj bolj poz na na Kra jin ski park Logar ska doli na in Notranj ski regij ski park. Kljub raz li kam med narod nim, regij skim in kra jin skim par kom so vsem skup ni cilji ohra nja nja biot - ske raz no vrst no sti in vars tva narav nih vred not, v vseh treh tipih {ir {ih zava ro va nih obmo ~ij pa se pozor nost pos ve ~a tudi ohra nja nju zna ~il ne kra jin ske pestro sti, ki je nasta la na pod la gi vpli va nja ~lo ve ka na nara - vo v pre te klo sti. Za vars tvo kul tur ne dedi{ ~i ne obsta ja lo~en sistem, ki pa se pre ple ta s si ste mom vars tva nara ve na zava ro va nih obmo~ jih prek uprav ljav cev zava ro va nih obmo ~ij in skup nih aktiv no sti pri stojnih orga ni za cij za obe podro~ ji dela. Na podro~ ju vars tva nara ve estet ski vidik pri odlo ~a nju o uve lja vitvah raz li~ nih inte re sov v pro sto ru po obsto je ~ih pred pi sih ni argu ment s for mal no velja vo. Dejs tvo pa je, da na pri mer z ohra nja njem tra di cio nal ne rabe, pre pre ~i tvi jo z vi di ka vars tva nara ve nepri mer nih infra - struk tur nih pose gov v pro stor, ure ja njem pro sto ra za nara vi pri ja zen obisk, v za va ro va nih obmo~ jih posred no zago tav lja mo tudi estet ske vidi ke kra jin, ki so kot take pri vla~ ne za {te vil ne obi sko val ce in doma ~i ne. Uprav ljav ci zava ro va nih obmo ~ij pri ohra nja nju biot ske raz no vrst no sti v zad njih letih pos ve ~a jo veli ko pozor no sti obmo~ jem Natu ra 2000. Izva ja jo se aktiv no sti za vars tvo narav nih vred not in kra - jin ske pestro sti, izva ja se nara vo vars tve ni nad zor, zara di pomanj ka nja kadra v ome je nem obse gu. Poleg tega se zapo sle ni pos ve ~a jo infor mi ra nju obi sko val cev o na ra vi, in sicer zla sti v in for ma cij skih cen trih, na pre da va njih, pri vode njih po par kih. Nude nje sto ri tev obi sko val cem, kot so raz li~ na vode nja po par - ku, raz sta ve, pre da va nja, film ske pro jek ci je …, pris pe va jo k po memb ni dodat ni turi sti~ ni ponud bi. Leta 2009 je bilo v in for ma cij skih cen trih in na pri re di tvah petih jav nih zavo dov evi den ti ra nih 165.000 obi sko val cev, oce nju je mo pa, da je osta lih obi sko val cev teh obmo ~ij zago to vo pre cej ve~. Uprav - ljav ci spod bu ja jo sona rav no kme tij sko rabo zla sti prek ustvar ja nja in pro mo ci je bla gov nih znamk za nara vi pri jaz ne izdel ke in sto ri tve ter z izo bra è va njem in uspo sab lja njem zain te re si ra nih kme to val - cev. Uprav ljav ci sode lu je jo tudi pri skr bi za kul tur no dedi{ ~i no dràv ne ga in lokal ne ga pome na, pri ~emer bi lah ko izpo sta vi li zla sti Koz jan ski regij ski park ter Kra jin ski park Gori~ ko s se de èm na gra - du Grad, ki je dràv ni kul tur ni spo me nik. Akti o us ta no vi tvi {ir {ih zava ro va nih obmo ~ij poleg vse bin vars tva nara ve vse bu je jo tudi raz voj ne vse bi ne. Tako je na pri mer z Ured bo o Kra jin skem par ku Ljub ljan sko bar je (2008) dolo ~en kot eden 25 Kata ri na Groz nik Zei ler od ciljev zava ro va nja tega obmo~ ja tudi omo go ~a nje kako vost ne ga biva nja pre bi val cem par ka s spod - bu ja njem traj nost ne ga raz vo ja, vklju~ no s pri za de va nji za izbolj {a nje ìv ljenj skih raz mer pre bi val cev, spod bu ja njem novih zapo sli tev in raz voj nih pri lò no sti, izbolj {a nje gos po dar ske jav ne infra struk tu - re, zmanj {e va nje obsto je ~e ga in pre pre ~e va nje dodat ne ga obre me nje va nja oko lja ter omo go ~a nje razi sko va nja, izo bra è va nja in spro sti tve ter duhov ne boga ti tve ~lo ve ka. Akt o us ta no vi tvi opre de lju - je raz voj ne usme ri tve in dolo ~a ukre pe za nji ho vo ure sni ~e va nje. Ne gre za recep te, tem ve~ za dobro izho di{ ~e za dose ga nje raz voj nih ciljev prek sode lo va nja pred stav ni kov raz li~ nih inte re sov v pro sto ru. Raz voj ne usme ri tve so ambi cioz ne in pose ga jo na podro~ ja {te vil nih sek tor jev. Iz raz voj nih ukre pov, ki so opre de lje ni za ure sni ~e va nje raz voj nih usme ri tev, je raz vid no, da ima uprav lja vec zava ro va ne ga obmo~ ja pred vsem spod bu je val no in pove zo val no vlo ga, saj je raz voj na zava ro va nem obmo~ ju odvi - sen tudi od vseh osta lih jav nih in zaseb nih nosil cev raz vo ja v pro sto ru. Na~i ni ure sni ~e va nja raz voj nih usme ri tev na teh podro~ jih se pra vi lo ma podrob ne je opre de li jo z na ~r tom uprav lja nja zava ro va ne ga obmo~ ja. Tre nut no je na dràv ni rav ni spre jet na~rt uprav lja nja v treh zava ro va nih obmo~ jih, v os ta - lih je inten ziv na pri pra va teh pomemb nih doku men tov {e v teku. Z vi di ka vars tva nara ve in raz vo ja je v Slo ve ni ji pose ben pri mer Tri glav ski narod ni park, ki je edi - ni slo ven ski narod ni park. Po treh deset let jih je bil pri prav ljen poso dob ljen Zakon o Tri glav skem narod nem par ku (2010). Za narod ni park je sklad no z na {o zako no da jo in med na rod ni mi stan dar di med {ir {i mi zava ro va ni mi obmo~ ji zna ~il no, da naj bi bila na pre tè nem delu obmo~ ja pri sot na prvo bit na nara va z ohra nje ni mi eko si ste mi in narav ni mi pro ce si. Ob pri pra vi in spre je mu nove ga zako na je bilo mor - da prav zato veli ko raz prav o raz voj nih vidi kih narod ne ga par ka, kar se odra à v am bi cioz no zastav lje ni ma 10. in 11. ~le nu zako na, ki opre de lju je ta raz voj ne usme ri tve ter na~i ne dode lje va nja spodbud in sofi nan ci ra nja. Na{te ta so podro~ ja, ki so zla sti pomemb na za raz voj par ka, ozi ro ma tako ime no va - ne raz voj ne usme ri tve, kot so na pri mer eko lo{ ko kme tijs tvo, dopol nil ne dejav no sti na kme ti jah, ustrez na komu nal na opre ma in dru ga gos po dar ska jav na infra struk tu ra, kre pi tev eko lo{ kih in social nih funk - cij goz da, doma ~a in umet na obrt, spo {to va nje stavb ne ga izro ~i la pri grad nji, eko tu ri zem, proi zvo di z bla gov no znam ko in geo graf skim pore klom, nad stan dard raz vo ja drù be nih dejav no sti, ohra nja nje in odpi ra nje delov nih mest, celost no ohra nja nje kul tur ne dedi{ ~i ne, ohra nja nje zna ~il ne kra ji ne, traj - nost na mobil nost in raba ener gi je, aktiv no sti za bla ì tev posle dic pod neb nih spre memb, raz voj par kov ne infra struk tu re. Opre de lje ni so na~i ni dode lje va nja spod bud in sofi nan ci ra nja raz voj nih usme - ri tev, ki vse bu je jo pred nost no obrav na vo ukre pov za dose ga nje ciljev par ka ter vi{ ji delè dode li tve sred stev finan~ nih spod bud. Izva ja nje teh ~le nov zako na bo zara di kom plek sno sti vse prej kot eno stav no. V teku je inten ziv no sode lo va nje in iska nje re{i tev z dru gi mi mini strs tvi ter vlad ni mi slù ba mi. Za va ro va na obmo~ ja z neo kr nje no nara vo se pogo sto soo ~a jo s prob le mi sta ra nja pre bi vals tva, odse - lje va njem mla dih, posle di~ no z uki nja njem jav nih slùb in nji ho vih sto ri tev (na pri mer osnov nih {ol, jav ne ga pro me ta, slab {a dostop nost zdravs tve nih in social nih sto ri tev), brez po sel nost jo, slab {i mi mò nost mi za pri do bi va nje sred stev evrop ske kohe zij ske poli ti ke zara di nedo se ga nja kri te ri jev {te vil~ - no sti pre bi vals tva. Tako se na zava ro va nih obmo~ jih soo ~a mo s prob le mi manj {e raz vi to sti na eni stra ni, na dru gi stra ni pa s pri ~a ko va nji pre bi val cev, da jim bo park omo go ~il ve~ jo kako vost biva nja, ter obi - sko val cev, da jim bodo poleg dobro ohra nje ne nara ve na voljo tudi sodob na infra struk tu ra ter pro fe sio nal ne sto ri tve in izdel ki. Vpra {a nje u~in ko vi to sti in uspe {no sti uprav lja nja zava ro va nih obmo ~ij je tesno pove za no tudi z vpra - {a njem finan ci ra njem uprav lja nja. Po ana li zi delo va nja jav nih zavo dov, ki uprav lja jo z za va ro va ni mi obmo~ ji (Ana li za 2011), se z na men ski mi pro ra ~un ski mi sreds tvi pokri va zla sti stro{ ke dela ter bla ga in sto ri tev, in sicer za delo va nje 111 za po sle nih in mini mal no za inve sti cij ske stro{ ke. Leta 2009 je bilo tako zara di zni è va nja namen skih sred stev v sed mih jav nih zavo dih manj kot 5 % vseh pro ra ~un skih sred stev name - nje nih za inve sti ci je. Izved ba inve sti cij je pogo sto klju~ na za okre pi tev raz voj ne ga vidi ka uprav lja nja. Pri mer ja va s tu ji no, pri kate ri je zara di raz lik v si ste mih in posle di~ no v na lo gah uprav ljav cev sicer potreb na pre vid nost, kaè, da je pri nas pov pre~ no {te vi lo zapo sle nih na povr {in sko eno to skrom no – en zapo slen v za va ro va nem obmo~ ju v Slo ve ni ji v pov pre~ ju skr bi za 1500 hek ta rov, v Av stri ji in Nem - 26 Raz voj na vlo ga zava ro va nih obmo ~ij v Slo ve ni ji ~i ji pa za 1000 ozi ro ma 950 hek ta rov. Pri nas je pov pre~ na vi{i na jav nih sred stev na hek tar okrog 20 evrov, med tem ko je v Av stri ji 100 evrov (Ha sler 2010; Scher fo se 2009). Ob tem se je tre ba zave da ti, da pri teh pri mer ja vah niso upo {te va ni samo zapo sle ni, ki dejan sko oprav lja jo delo na tere nu, tem ve~ vsi zapo - sle ni. V Nem ~i ji so oce ni li, da bi naj en teren ski zapo sle ni (v tu ji ni tako ime no va ni park ran ger, pri nas nara vo vars tve ni nad zor nik) pokri val naj ve~ 1000 hek ta rov (Scher fo se 2009, 17). Uprav ljav ci zava ro va nih obmo ~ij so zara di ome je nih jav nih sred stev aktiv ni pri iska nju dodat nih virov za izved bo nara vo vars tve nih in raz voj nih aktiv no sti. Podat ki kaè jo, da so na pri mer leta 2009 polo - vi co pri hod kov rea li zi ra li iz namen skih pro ra ~un skih sred stev, polo vi co pa so pri hod ki iz naslo va pro da je bla ga in sto ri tev, pro jek tov, sred stev Skla da kme tij skih zem lji{~ in goz dov, spon zor stev, dona cij in ob~in (Ana li za … 2011). 3 Vlo ga zava ro va nih obmo ~ij v drù bi Na prvi pogled je uprav lja nje zava ro va nih obmo ~ij pred vsem stro {ek, kate re ga kori sti so dol go ro~ - ne nara ve in jih je pogo sto tè ko ovred no ti ti. Podob no je z vars tvom nara ve nas ploh. Ko je to podro~ je drù be v ~a su rece si je postav lje no ob bok vpra {a njem, kot so brez po sel nost, pomanj ka nje sred stev za zdravs tvo in social no vars tvo naj {ib kej {ih, se pogo sto poja vi in utr di mne nje, da vars tvo nara ve zavi - ra raz voj in da bi mor da mora li sreds tva za to podro~ je name ni ti za kaj bolj pomemb ne ga. Takrat lah ko v bran vars tvu nara ve pa tudi uprav lja nju zava ro va nih obmo ~ij sicer nava ja mo nacio nal no zako no da - jo in med na rod ne obvez no sti, ki smo jih kot pod pi sni ki raz li~ nih kon ven cij in kot drà va ~la ni ca Evrop ske uni je dol` ni izva ja ti, {e bolj pre pri~ lji vi pa so podat ki, ki pri ~a jo o tem, da è raz me ro ma skro men vlo - èk jav nih sred stev v to podro~ je pri na {a {te vil ne pozi tiv ne raz voj ne u~in ke. V na da lje va nju nava ja mo nekaj pri me rov. Za va ro va na obmo~ ja so gle de na izsled ke {tu di je o eko no mi ji eko si ste mov in biot ske raz no vrst no sti pomemb na za zago tav lja nje {te vil nih eko si stem skih sto ri tev, kot so zago tav lja nje pit ne vode, goriv, gen - skih virov, var ne hra ne, opra {e va nja rast lin, zadr è va nja vode … (TEEB 2009). Eno izmed pri po ro ~il za uspe {no ohra nja nje biot ske raz no vrst no sti in zago tav lja nje eko si stem skih sto ri tev v ko rist lokal ne, dràv ne in glo bal ne rav ni je, da je tre ba pove ~a ti obseg zava ro va nih obmo ~ij in nji ho vo finan ci ra nje. Leta 2011 bo v ok vi ru pro jek ta Zava ro va na obmo~ ja v di nar ski regi ji, ki jo izva ja orga ni za ci ja World Wild li fe Fund, izde la na tudi pilot na {tu di ja vred no te nja eko si stem skih sto ri tev za obmo~ je Par ka [koc jan ske jame. Ohra nja nje biot ske raz no vrst no sti je nes po ren drù be ni cilj na glo bal ni in dràv ni rav ni. Pri tem je eden od kazal ni kov sta nja ohra nje no sti biot ske raz no vrst no sti delè nacio nal ne ga zava ro va nja obmo~ij z na me nom ohra nja nja nara ve. Po poro ~i lu Okolj ske evrop ske agen ci je o ohra nja nju biot ske raz no - vrst no sti do leta 2010 (EEA 2009) so pri tem kazal ni ku pomemb ni kvan ti ta tiv ni podat ki (po vr {i na, delè, trend usta nav lja nja novih zava ro va nih obmo ~ij) in kva li ta tiv ni podat ki (oce na pris pev ka zava - ro va nih obmo ~ij k ohra nja nju biot ske raz no vrst no sti). V 39 evrop skih drà vah ima sta tus zava ro va nih obmo ~ij v pov pre~ ju 16 % povr {in. V Slo ve ni ji za evrop skim pov pre~ jem zao sta ja mo, pri manj ku je jo pa nam tudi kva li ta tiv ni podat ki. Av tor ji pub li ka ci je o vlo gi zava ro va nih obmo ~ij z vi di ka pod neb nih spre memb kljub nes por no pomemb ni vlo gi teh obmo ~ij ugo tav lja jo, da je pod po ra glo bal ni mre ì zava ro va nih obmo ~ij celo pre - cej manj {a od polo vi ce potreb nih sred stev za mak si mal no u~in ko vi tost in da neka te re vla de pod po ro zava ro va nim obmo~ jem {e dodat no zmanj {u je jo (Dud ley in sode lav ci 2009). Usme ri tve za okre pi tev te vlo ge zava ro va nih obmo ~ij so pove ~e va nje obse ga zava ro va nih obmo ~ij, zla sti ve~ jih, mo~ nej {a pove - za nost teh obmo ~ij v pro sto ru, uve lja vi tev raz li~ nih na~i nov uprav lja nja, izbolj {a nje u~in ko vi to sti uprav lja nja, okre pi tev zava ro va nja pono rov oglji kov, prio ri tet no izva ja nje ukre pov za bla ì tve in pri - la ga ja nje pod neb nim spre mem bam. Po dat ki kaè jo, da je leta 2000 42 % turi stov iz Evro pe med poto va njem obi ska lo vsaj eno zava ro - va no obmo~ je, v Ko sta ri ki pa kar 72 % vseh turi stov obi{ ~e ene ga izmed narod nih par kov (Mu lon goy 27 Kata ri na Groz nik Zei ler in Gid da 2008). V Nem ~i ji so narod ni par ki izjem ne ga pome na za turi zem, saj jih let no obi{ ~e okrog 51 mi li jo nov obi sko val cev in s tem ustva ri jo prib lì no 2,1 mi li jar de evrov pri hod kov (Großschutz ge - bie te … 2010). [tu di ja v Na rod nem par ku Bavar ski gozd je poka za la, da nepo sred ni obi sko val ci par ka let no ustva ri jo okrog 13,5 mi li jo nov evrov bru to pri hod kov (Job in sode lav ci 2008). Tudi v Slo ve ni ji sodi jo neo kr nje na nara va in zava ro va na obmo~ ja po anke ti med tuji mi gosti med naj po memb nej {e moti ve za obisk, vti si teh gostov o Slo ve ni ji pa so na podro~ ju ohra nje ne nara ve in zava ro va nih obmo ~ij nad pov pre~ no dobri (An ke ta … 2006 in 2009). Kljub temu obsta ja jo tre nja med podro~ jem turiz ma in zava ro va ni mi obmo~ ji. Uprav ljav ci zava ro va nih obmo ~ij v Slo ve ni ji neka te re obli - ke turi sti~ ne in rekrea tiv ne aktiv no sti ob~u ti jo kot pri ti ske in grò nje, iz turi sti~ ne ga sek tor ja pa v za va ro va nih obmo~ jih vidi jo zla sti ome ji tve – na pri mer pri {iri tvi smu ~i{~, izgrad nji golf igri{~ … V Raz voj nem na~r tu slo ven ske ga turiz ma za obdob je 2007–2011 (2006) so zava ro va na obmo~ ja pre - poz na na kot raz voj na pred nost Slo ve ni je in slo ven ske ga turiz ma. Mini strs tvo za gos po dars tvo in Mini strs tvo za oko lje in pro stor si tudi zato pri za de va ta, da bi s sreds tvi evrop ske kohe zij ske poli ti ke in z na cio nal ni mi sreds tvi na zava ro va nih obmo~ jih izgra di li tri infor ma cij ska sre di{ ~a za obi sko val - ce (glej Ope ra tiv ni pro gram za uprav lja nja obmo ~ij Natu ra 2000 (2007), ki ga je leta 2007 potr di la Vla da Repub li ke Slo ve ni je). Pro jekt izgrad nje jav ne infra struk tu re za obi sko val ce v Re gij skem par ku [koc - jan ske jame iz tega vira je v za klju~ ni fazi izved be. Ne po sred ne zapo sli tve pri uprav ljav cih zava ro va nih obmo ~ij ustvar ja jo tako ime no va ne posred - ne zapo sli tve, ki so pove za ne z vse bi na mi zava ro va ne ga obmo~ ja. Zava ro va na obmo~ ja so z vi di ka raz vo ja pomemb na zla sti na podro~ ju turiz ma. V Tri glav skem narod nem par ku je po razi ska vi Ver {e (2002) na podro~ ju turiz ma v po ve za vi s par kom pet krat ozi ro ma {est krat ve~ zapo sli tev, kot jih je nepo sredno v na ra vo vars tve ni orga ni za ci ji. Razi ska ve za Narod ni park Bavar ski gozd kaè jo, da prib lì no 12 mi li - jo nov evrov jav nih pri hod kov na leto ter 200 za po sle nih pri uprav ljav cu par ka ustva ri 939 za po sli tev na podro~ ju turiz ma (Job in sode lav ci 2008). Po podat kih za narod ne par ke iz Zdru è nih dràv Ame - ri ke je v po ve za vi s par ki posred nih zapo sli tev v za seb nem sek tor ju kar dva najst krat toli ko, koli kor je nepo sred nih zapo sli tev v par kih (Ad van cing … 2009, 15 in 16). Ve ~i na zava ro va nih obmo ~ij v Evro pi in v Slo ve ni ji obse ga pre de le kul tur ne kra ji ne, v ka te rih je tra di cio nal na eksten ziv na raba kme tij skih povr {in pove za na z vi so ko biot sko raz no vrst nost jo in kra - jin sko pestrost jo. Med pomemb ne nalo ge uprav lja nja zava ro va nih obmo ~ij zato sodi tudi spod bu ja nje nara vi pri jaz ne rabe. V Fran ci ji so raz vi li bla gov no znam ko Regij ski narav ni park, ponud ba obse ga okrog 300 iz del kov in sto ri tev (Fran co ski izdel ki … 2011). Pri nas so gle de bla gov nih znamk uspe {ni v Kra - jin skem par ku Se~o velj ske soli ne s svo ji mi izdel ki iz soli, v Koz jan skem regij skem par ku s spod bu ja njem obno ve in izdel kov trav ni{ kih viso ko de bel nih sadov nja kov, v Kra jin skem par ku Gori~ ko vzpo stav lja - jo celo vi to bla gov no znam ko za nara vi pri jaz ne izdel ke in sto ri tve, prav tako v os ta lih par kih. V na rod nih par kih ZDA so oce ni li, da en ame ri{ ki dolar dav ko pla ~e val ske ga denar ja ustva ri {ti ri dolar je pri hod kov zla sti prek turiz ma in potro{ nje zaseb ne ga sek tor ja (Ad van cing … 2009, 16). Tovrst - ne oce ne za Slo ve ni jo {e nima mo. Za va ro va na obmo~ ja poplav nih niìn, kot je pri nas na pri mer Kra jin ski park Ljub ljan sko bar je, pomemb no pris pe va jo k ve~ ji poplav ni var no sti nase lij. V Nem ~i ji so na pri me ru bios fer ne ga rezerva - ta re~ ne kra ji ne Elbe oce ni li, da je vred nost rena tu ri ra ne reke s pou dar kom na pri do bi tvi 35.000 hek ta rov poplav nih povr {in ozi ro ma povr {in za zadr è va nje voda v ~a su poplav na let ni rav ni v pov pre~ ju 6 mi - li jo nov evrov (Großschutz ge bie te … 2010). Da v za va ro va nih obmo~ jih pre bi val ci in ob~i ne ne vidi jo zgolj ovir pri raz vo ju, tem ve~ tudi raz - voj no pri lò no sti, posred no doka zu je obstoj pobud za usta nav lja nje novih par kov (na pri mer Kras, Pohor je, Dra go nja) in izra è na volja lokal ne ga pre bi vals tva, da osta ne jo v par ku (na pri mer Bohinj, izra è na volja na refe ren du mu leta 2003) ali se v park vklju ~i jo (Kne{ ke Rav ne leta 2009). Plut in sode lav ci (2008) so z an ke ti ra njem obi sko val cev in doma ~i nov v treh slo ven skih par kih ugo - to vi li, da se v ve ~i ni stri nja jo z za va ro va njem obmo ~ij (v Tri glav skem narod nem par ku ve~ kot 80 % anke ti ra nih, v Kra jin skem par ku Gori~ ko okrog 80 % in v Kra jin skem par ku Logar ska doli na ve~ kot 28 Raz voj na vlo ga zava ro va nih obmo ~ij v Slo ve ni ji 70 %). Po nji ho vem mne nju je tako zago tov lje no ohra nja nje narav ne ga oko lja, ki ga pre poz na va jo kot klju~ no vred no to teh obmo ~ij. Vars tve ne reì me zla sti doma ~i ni ob~u ti jo kot pre stro ge in raz voj no ome - ju jo ~e, a so anke ti ra ni so~a sno mne nja, da se sta tus zava ro va nja ohra ni, v Tri glav skem narod nem par ku pa so anke ti ran ci v za va ro va nju celo vide li naj bolj {o raz voj no pri lò nost, zla sti z vi di ka bolj {ih mò - no sti za pri do bi va nje sred stev evrop ske kohe zij ske poli ti ke. Po tej razi ska vi se {te vil ni obi sko val ci Tri glav ske ga narod ne ga par ka zave da jo vred no sti in enkrat no sti obmo~ ja ter hkra ti nevar no sti pre ve - li ke ga obi ska. Vars tve ne reì me v Tri glav skem narod nem par ku so doma ~i ni oce ni li kot pre stro ge, zla sti postop ke pri do bi tve grad be ne ga dovo lje nja. Vars tve ne reì me so kot pre stro ge oce ni li tudi obi sko val - ci, ki se poleg pohod ni{ tva ukvar ja jo z ob li ka mi rekrea ci je v na ra vi, kot so gor sko kole sar je nje, vò nja z mo tor ni mi vozi li in san mi, jadral no padals tvo, saj jih neka te ri vars tve ni reì mi ome ju je jo. Anke ti ra - ni doma ~i ni v vseh treh zava ro va nih obmo~ jih so kot naj ve~ ja prob le ma oce ni li neu re je nost cest ne infra struk tu re in pre niz ke dohod ke iz kme tijs tva. V Tri glav skem narod nem par ku in Kra jin skem par - ku Gori~ ko so kot prob lem izpo sta vi li tudi sta ra nje pre bi vals tva in zara{ ~a nje zem lji{~. Razi sko val ci so oce ni li, da je za nadalj nji raz voj obmo ~ij, vklju ~e nih v ra zi ska vo, izred ne ga pome na vklju ~e nost doma ~i nov, pri nadalj njih izbolj {a vah pa je tre ba v ~im ve~ ji mò ni meri upo {te va ti tudi kri ti~ na mne - nja obi sko val cev. 4 Ovi re pri dose ga nju ciljev zava ro va nih obmo ~ij V ana li zo slo ven ske ga siste ma zava ro va nih obmo ~ij konec leta 2008 (Kus Veen vliet in Sovinc 2009) je bilo vklju ~e nih deset zava ro va nih obmo ~ij, ki so ime la v ~a su izva ja nja ana li ze ope ra tiv ne ga uprav - ljav ca. Poleg zava ro va nih obmo ~ij na dràv ni rav ni sta bila v ana li zo vklju ~e na {e Notranj ski regij ski park in Kra jin ski park Logar ska doli na, ki sta usta nov lje na na ob~in ski rav ni. Izi di ana li ze kaè jo, da eno naj ve~ jih gro ènj za slo ven ska zava ro va na obmo~ ja pred stav lja jo spre mem be v tra di cio nal ni rabi, med naj ve~ ji mi pri ti ski pa so nega tiv ni vpli vi turiz ma in rekrea ci je ter inva ziv ne tuje rod ne vrste. Zava - ro va na obmo~ ja {e niso v pol ni meri gonil na sila pri zago tav lja nju traj nost ne ga raz vo ja in s tem pove za nih socio-eko nom skih kori sti. Vars tve ni cilji zava ro va nih obmo ~ij so ve~i no ma dobro vklju ~e ni v na ~r to - val ske doku men te. Raz me ro ma dobro je oce nje no sode lo va nje z lo kal ni mi skup nost mi. Pri zasno vi zava ro va nih obmo ~ij je pose bej {ib ka nji ho va cona ci ja. Pri kadrov ski struk tu ri so se kot prob le ma ti~ - ni izka za li neza dost no {te vi lo zapo sle nih in sla bo raz vi ti meha niz mi za pre ver ja nje u~in ko vi to sti zapo sle nih, nji ho va stro kov nost pa je oce nje na kot ustrez na. Finan ci ra nje v pre te klo sti je bilo oce nje - no kot ve~i no ma sla bo, zaskrb lju jo ~e pa je dejs tvo, da zago to vil za dol go ro~ no finan ci ra nje uprav ljav ci nima jo. Eden od izsled kov te razi ska ve je bil, da je izra zi ta {ib kost slo ven ske ga siste ma zava ro va nih obmo - ~ij odsot nost na~r tov uprav lja nja. Izva ja se tudi pre ma lo sprem lja nja sta nja biot ske raz no vrst no sti in socio-eko nom skih razi skav. Na~r to va nje siste ma zava ro va nih obmo ~ij je bilo sicer oce nje no kot dobro, slab {e je bila oce nje na poli ti ka zava ro va nih obmo ~ij, kot zmer na je bila oce nje na poli ti~ na pod po ra siste - mu zava ro va nih obmo ~ij, slab {e pa izpol nje va nje dràv nih obvez in finan ci ra nje zava ro va nih obmo ~ij. Na pod la gi izsled kov te ana li ze je bilo obli ko va nih 30 pri po ro ~il, ki pred stav lja jo usme ri tve za kre pi - tev uprav lja nja zava ro va nih obmo ~ij. Na Mini strs tvu za oko lje in pro stor smo v ok vi ru Cilj ne ga razi sko val ne ga pro gra ma pod pr li izved - bo pro jek ta »Traj nost ni raz voj varo va nih obmo ~ij – celost ni pri stop in aktiv na vlo ga drà ve; Traj nost no gos po dar je nje v va ro va nih obmo~ jih z vi di ka dose ga nja sklad nej {e ga regio nal ne ga raz vo ja« (Plut in sode lav ci 2008). Med izsled ki te razi ska ve je med dru gim tudi oce na, da bi mora la jav na sreds tva pred - stav lja ti glav ni no finan ci ra nja uprav lja nja, saj gre v pri me ru zava ro va nih obmo ~ij za obmo~ ja, kate rih sto ri tve so korist ne za celot no drù bo. Oce na te razi ska ve je, da jav no finan ci ra nje zava ro va nih obmo - ~ij ne zado stu je za nji ho vo uspe {no uprav lja nje. Izva jal ci te razi ska ve so med dru gim tudi ugo to vi li, da pri manj ku je jo jasno dolo ~e ni cilji uprav lja nja posa mez nih zava ro va nih obmo ~ij sku paj z us trez ni - mi kazal ni ki. Zara di èlje po dose ga nju ~im ve~ je u~in ko vi to sti zava ro va nih obmo~ ji je bila na pobu do 29 Kata ri na Groz nik Zei ler mini strs tva izve de na tudi razi ska va z na slo vom »Ob li ko va nje u~in ko vi te ga siste ma zava ro va nih obmo - ~ij v Slo ve ni ji« (Go sar in sode lav ci 2010). 5 Sklep ne ugo to vi tve in pred lo gi izbolj {av Vpra {a nje u~in ko vi to sti in uspe {no sti uprav lja nja zava ro va nih obmo ~ij je tesno pove za no z vpra - {a njem finan ci ra nja uprav lja nja. Uprav ljav ci zava ro va nih obmo ~ij na dràv ni rav ni v Slo ve ni ji so na pri mer leta 2009 le 52 % pri hod kov rea li zi ra li iz namen skih pro ra ~un skih sred stev, osta lo so pri hod - ki iz dru gih virov (Ana li za … 2011). Leta 2010 je bilo pro ra ~un skih sred stev za sedem jav nih zavo dov 3,5 mi li jo nov evrov. Gre za izred no skro men obseg sred stev, ki omo go ~a osnov no vzdr è va nje siste - ma uprav lja nja, pri ~a ko va nje izjem nih nara vo vars tve nih in raz voj nih u~in kov pa je ob takih sreds tvih neu pra vi ~e no. V Slo ve ni ji ima mo decen tra li zi ran sistem uprav lja nja zava ro va nih obmo ~ij, kar je po eni stra ni dobro, po dru gi stra ni pa so pri ~a ko va nja lokal nih oko lij ve~ ja od zmò no sti uprav ljav cev, pri prav lje nost za sode lo va nje pri skup nih aktiv no stih pa je v teh istih oko ljih pogo sto pre se net lji vo niz - ka. V slo ven skih zava ro va nih obmo~ jih, ki so zava ro va na na dràv ni rav ni, torej v par la men tu ali na vla di, je tudi pre ma lo zgled ne ga medre sor ske ga sode lo va nja. Ob pri pra vi novih teme ljev za delo va nje jav nih zavo dov v Slo ve ni ji je veli ko raz mi{ ljanj tudi o cen - tra li za ci ji zavo dov. Sodob ni pri sto pi uprav lja nja zava ro va nih obmo ~ij v tu ji ni kaè jo na to, da je za uspe {no in u~in ko vi to uprav lja nje klju~ ne ga pome na tesna vpe tost uprav ljav cev v lo kal no oko lje. Zato se kaè kot pomemb no ohra ni ti avto nom nost uprav ljav cev zava ro va nih obmo ~ij, zla sti zara di izme nja ve zna - nja, izku {enj ter skup ne pro mo ci je, tesnej {e pove zo va nje pa je zelo pomemb no tudi zara di uspe {nej {e ga pri do bi va nja dodat nih sred stev. Zani miv je pri mer avstrij skih narod nih par kov in nji ho ve skup ne pet - let ne stra te gi je (Öster reic hisc he Natio nal park-Stra te gie 2010), pove zu je jo se tudi nem{ ka zava ro va na obmo~ ja (Eu ro parc Deutsch land 2011). Vla da Repub li ke Slo ve ni je je maja 2011 pod pr la pred lo ge Mini strs tva za oko lje in pro stor za nadalj - nje izbolj {a ve uprav lja nja z za va ro va ni mi obmo~ ji. Pred vi de na je mo~ nej {a pod po ra mini strs tva uprav ljav cem, pove zo va nje uprav ljav cev in pri pra va skup ne stra te gi je, inten ziv nej {e iska nje siner gij z dru - gi mi podro~ ji dela (zla sti s tu riz mom, kme tijs tvom, regio nal nim raz vo jem in lokal no samou pra vo, kul tur no dedi{ ~i no ter pod jet ni{ tvom), nada lju je se z us ta nav lja njem novih zava ro va nih obmo ~ij. Pri po ro ~il za izbolj {a ve uprav lja nja zava ro va nih obmo ~ij ne manj ka (Kus Veen vliet in Sovinc 2009; Ana li za … 2011; Kus Veen vliet 2011), pojav lja jo pa se teà ve pri nji ho vem izva ja nju. Zdi se, da bo tre - ba za ve~ je u~in ke uprav lja nja poskr be ti tudi za ve~ jo pod po ro na sistem ski rav ni. Pri kon kret nih aktiv no stih uprav lja nja bo nuj no iska ti nove pri sto pe, zavez ni ke, dodat ne vire finan ci ra nja. Pomemb - no bo argu men ti ra no pri ka zo va nje pre te klih dosè kov ter jasna opre de li tev vizi je, ciljev in pri hod njih aktiv no sti tako na rav ni siste ma zava ro va nih obmo ~ij kot za posa mez no obmo~ je. Z do brim komu ni - ci ra njem bo tre ba dose ~i izbolj {a nje sode lo va nja z dru gi mi klju~ ni mi nosil ci raz vo ja v pro sto ru in ved no zno va iska ti poti za dose ga nje skup nih ciljev. 6 Viri in lite ra tu ra Ad van cing the Natio nal Park Idea. Natio nal Parks Second Cen tury Com mis sion Report. Natio nal Parks Con ser va tion Asso cia tion. Was hing ton DC, 2009. Med mrè je: http://www.npca.org/com mis - sion/pdf/Com mis sion_Re port.PDF (13. 5. 2011). Ana li za sta nja o de lo va nju jav nih zavo dov na podro~ ju zava ro va nih obmo ~ij nara ve s pred lo gom ukre - pov za racio na li za ci jo nji ho ve ga delo va nja. Ela bo rat, Mini strs tvo za oko lje in pro stor. Ljub lja na, 2011. Med mrè je: http://www.mop.gov.si/fi lead min/mop.gov.si/pa geu ploads/po droc ja/oko lje/pdf/de lo - va nje_za vo dov_zav_obm_na ra ve_2011.pdf (10. 5. 2011). 30 Raz voj na vlo ga zava ro va nih obmo ~ij v Slo ve ni ji An ke ta o tu jih turi stih v RS. Sta ti sti~ ni urad Repub li ke Slo ve ni je. Ljub lja na, 2006 in 2009. Med mrèje: http://www.stat.si/tema_eko nom sko_tu ri zem_an ke ta.asp (10. 5. 2011). Ber ginc, M., Kre me sec Jev {e nak, J. in Vidic, J. 2007: Sistem vars tva nara ve v Slo ve ni ji. Ljub lja na. Con ven tion on Bio lo gi cal Diver sity – CBD, 2004. COP 7 Deci sion VII/28. Pro gram me of Work on Pro - tec ted Areas. Mon treal, 2004. Con ven tion on Bio lo gi cal Diver sity – CBD, 2010. COP 10 Deci sion X/2. Stra te gic Plan for Bio di verstiy 2011–2020. Mon treal, 2010. Dud ley, N. (ur.) 2008: Gui de li nes for Appl ying Pro tec ted Area Mana ge ment Cate go ries. Gland. EEA 2009. Report No. 4/2009. Med mrè je: http://www.eea.eu ro pa.eu/pub li ca tions/pro gress-to - wards-the-eu ro pean-2010-bio di ver sity-tar get (10. 5. 2011). Dud ley, N., Stol ton, S., Belo ku rov, A., Krue ger, L., Lopouk hi ne, N., Mac Kin non, K., Sand with, T., Sek - hran N. 2009: Natu ral Solu tions: Pro tec ted Areas hel ping peo ple cope with cli ma te chan ge. Gland, Was hing ton DC in New York. Eu ro parc Deutsch land 2011. http://www.eu ro parc-deutsch land.de/start sei te (10. 5. 2011). Fran co ski izdel ki z bla gov no znam ko Regij ski narav ni park. Alp Media 2009-7. Med mrè je: http://www.parcs-na tu rels-re gio naux.fr/fr/ap pro fon dir/faq.asp?lang=en&p=1&th=4 (10. 5. 2011). Go sar A., Sovinc, A., Fi{er Pe~ ni kar, @., Kry {tu fek, B., Ver ljan Buàn, E. 2010: Obli ko va nje u~in ko vi - tega siste ma zava ro va nih obmo ~ij v Slo ve ni ji. CRP Kon ku ren~ nost Slo ve ni je 2008–2013. Koper. Großschutz ge bie te in Deutsch land – Zie le und Hand lung ser for der nis se. Bun de samt für Natursc hutz. Bonn, 2010. Ha sler, V. 2010: Leben smi ni ste rium Öster reich, e-spo ro ~i lo z dne 19. 3. 2010. Job, H., Mayer, M., Wol te rin, M., Müller, Har rer, B., Metz ler, D. 2008: Der Natio nal park Baye trisc her Wald als regio na ler Wirtsc hafts fak tor. Berich te aus dem Natio nal park 4. Gra fe nau. Ka zal ci oko lja v Slo ve ni ji. Regi ster zava ro va nih obmo ~ij. Agen ci ja Repub li ke Slo ve ni je za vars tvo okolja. Ljub lja na, 2010. Med mrè je: http://ka zal ci.arso.gov.si/?data=in di ca tor&ind_id=334 (30. 5. 2011). Kus Veen vliet, J. 2011: Pro gram dela Kon ven ci je o bio lo{ ki raz no vrst no sti za zava ro va na obmo~ ja: Stanje in pri hod nost izva ja nja v Slo ve ni ji. Ljub lja na. Kus Veen vliet, J., Sovinc, A. 2009: U~in ko vi tost uprav lja nja zava ro va nih obmo ~ij v Slo ve ni ji, Kon~ no poro ~i lo RAPPAM ana li ze. Ljub lja na. Med mrè je: http://www.mop.gov.si/fi lead min/mop.gov.si/ pa geu ploads/po droc ja/oko lje/pdf/rap pam_po ro ci lo.pdf (11. 5. 2011). Mu lon goy, K. J., Gid da, S. B. 2008: The Value of Natu re: Eco lo gi cal, Eco no mic, Cul tu ral and Social Benefits of Pro tec ted Areas. Mon treal. Öster reic hisc he Natio nal park-Stra te gie. Bun de se mi ni ste rium für Land- und Forst wirtsc haft, Umwelt und Was ser wirtsc haft. Wien, 2010. Ope ra tiv ni pro gram uprav lja nja obmo ~ij Natu ra 2000 za obdob je 2007–2013. Mini strs tvo za oko lje in pro stor. Ljub lja na, 2007. Plut, A., Ciga le, D., Lam pi~, B., Mrak, I., Kava{, D., Erker Sla be, R., Treb {e, P., Ple ter ski, A., [tu lar, B., Pir nat, J. 2008: Traj nost ni raz voj varo va nih obmo ~ij – celost ni pri stop in aktiv na vlo ga drà ve. Traj - nost no gos po dar je nje v va ro va nih obmo~ jih z vi di ka dose ga nja sklad nej {e ga regio nal ne ga raz vo ja. CRP Kon ku ren~ nost Slo ve ni je 2006–2013. Ljub lja na. Raz voj ni na~rt in usme ri tve slo ven ske ga turiz ma 2007–2011. Mini strs tvo za gos po dars tvo. Ljub lja na, 2006. Re so lu ci ja o Na cio nal nem pro gra mu vars tva oko lja 2005–2012. Urad ni list Repub li ke Slo ve ni je 2/2006. Ljub lja na. Scher fo se, V. 2009: Stand der Ent wic klung deutsc her Natio nal par ke. Natursc hutz und Bio lo gisc he Viel - falt 72. Bonn. TEEB 2009: The Eco no mics of Ecosy stems and Bio di ver si tiy for Natio nal and Inter na tio nal Policy Makers – Sum mary: Res pon ding to the Value of Natu re 2009. Wes se ling. Ured ba o Kra jin skem par ku Ljub ljan sko bar je. Urad ni list Repub li ke Slo ve ni je 112/2008. Ljub lja na. 31 Kata ri na Groz nik Zei ler Ver {a, D. 2002: Vars tvo nara ve kot ustvar ja lec zapo sli tve nih mò no sti – Pri mer Tri glav ske ga narod nega par ka. Med mrè je: http://www2.ar nes.si/~ljja marz1/in dex_slo.html (11. 5. 2011). Za kon o ohra nja nju nara ve. Urad ni list Repub li ke Slo ve ni je 96/2004 – urad no pre ~i{ ~e no bese di lo, 61/2006 – ZDru-1 in 8/2010 – ZSKZ-B. Ljub lja na. Za kon o Tri glav skem narod nem par ku. Urad ni list Repub li ke Slo ve ni je 52/2010. Ljub lja na. 32 Razvoj zavarovanih obmo~ij v Sloveniji, 33–40, Ljubljana 2011 GOVORIMO ISTI JEZIK? PRIMERJAVA MEDNARODNIH IN SLOVENSKIH MERIL KATEGORIZACIJE ZAVAROVANIH OBMO^IJ mag. Andrej Sovinc, mag. @iva Fi{er Pe~ ni kar Znans tve no-ra zi sko val no sre di{ ~e Koper, Uni ver za na Pri mor skem Ga ri bal di je va uli ca 1, 6000 Ko per an drej.so vincaguest.ar nes.si, Ziva.Fi serazrs.upr.si dr. Anton Gosar Fa kul te ta za huma ni sti~ ne {tu di je, Uni ver za na Pri mor skem Ti tov trg 5, 6000 Ko per an ton.go saraguest.ar nes.si UDK: 91:502(497.4-751) 712.2(497.4-751) IZVLE^EK Go vo ri mo isti jezik? Pri mer ja va med na rod nih in slo ven skih meril kate go ri za ci je zava ro va nih obmo ~ij Pred stav lje na je pri mer ja va med na rod nih pri po ro ~il za kate go ri je zava ro va nih obmo ~ij, ki jih je pri pra vi - la Sve tov na zve za za ohra ni tev nara ve (IUCN) in kate go rij {ir {ih zava ro va nih obmo ~ij v slo ven skem siste mu vars tva nara ve. ^eprav je v slo ven skem siste mu vars tva nara ve ome nje no, da se pri dolo ~a nju kate go ri je ozi ro ma vrste zava ro va ne ga obmo~ ja upo {te va tudi med na rod no uve ljav lje na kate go ri za ci ja zava ro va nih obmo ~ij, pri slo ven skih kate go ri jah ni klju~ nih vse bin, s ka te ri mi bi dose ga li zah te va na meri la po IUCN. Ugo tav lja mo, da za posa mez no kate go ri jo niso dolo ~e ni mini mal ni stan dar di vars tva nara ve, prav tako pa v Slo ve ni ji ne uve ljav lja mo zah te ve med na rod nih stan dar dov po naj manj tri ~e tr tin skem obse gu zava ro - va ne ga obmo~ ja, v ka te rem velja strò ji vars tve ni reìm. KLJU^NE BESEDE za va ro va no obmo~ je, IUCN, uprav ljav ske kate go ri je, Slo ve ni ja ABSTRACT Do we speak the same language? Comparison of international and Slovenian standards for the cate- gorization of protected areas A comparison of international recommendations for the categorization of protected areas, prepared by IUCN (International Union for Conservation of Nature), and categories of wider protected areas in the Slovenian nature conservation system is presented. Although the Slovenian conservation system stipulates that inter- nationally established categorization of protected areas is also taken into consideration in the determination of category or type of protected area, no key issues are stated in Slovenian categories, with which the required standards per IUCN's criteria would be achieved. We can conclude that no minimal nature conservation standards have been defined for separate categories. At the same time, no international standards' require- ments for at least three quarters of the protected area, in which a stricter conservation regime is in force, have been carried into effect. KEY WORDS protected area, IUCN, management categories, Slovenia 33 Andrej Sovinc, @iva Fi{er Pe~ ni kar, Anton Gosar 1 Uvod Med na rod ne stan dar de za zava ro va na obmo~ ja dolo ~a Sve tov na zve za za ohra ni tev nara ve (IUCN). Kate go ri je IUCN so kot glo bal ni stan dard za dolo ~i tev in regi stra ci jo zava ro va nih obmo ~ij priz na le raz - li~ ne med na rod ne usta no ve in {te vil ne drà ve (Parks … 1994). Tudi Slo ve ni ja je v Za ko nu o ohra nja nju nara ve (2004; nada lje ZON) v 49. ~le nu dolo ~i la, da se v aktu o za va ro va nju med dru gim dolo ~i jo » pra vi la rav na nja, vars tve ni reì mi in raz voj ne usme ri tve zava rovane - ga obmo~ ja ob upo {te va nju uve ljav lje nih med na rod nih stan dar dov vars tva nara ve« (Za kon … 2004).^e prav v ome nje nem zako nu ni jasno zapi sa no, se uve ljav lje ni med na rod ni stan dar di ned vom no nana {a jo na stan dar de, ki jih je pri pra vil IUCN in jih je bli zu 200 dr àv pre ne slo v svo jo zako no da jo. V ra zi ska vi nas je zani ma lo, ali kate go ri je slo ven skih {ir {ih zava ro va nih obmo ~ij (sem uvr{ ~a mo narod ne, regij ske in kra jin ske par ke) sle di jo med na rod nim stan dar dom za posa mez no od teh kate gorij. 2 Meto do lo gi ja Ana li zo raz lik in sklad no sti med med na rod ni mi kate go ri ja mi zava ro va nih obmo ~ij po stan dar dih IUCN in kate go ri ja mi zava ro va nih obmo ~ij v slo ven skem siste mu smo izved li na pri mer ja vi opi sa kate - go rij in pre gle da uprav ljav skih ciljev kate go rij IUCN II in V ter opi sa slo ven skih {ir {ih zava ro va nih obmo ~ij (na rod ni in regij ski ter kra jin ski park). V pr vem kora ku smo pri mer ja li opi se vseh kate go rij v IUCN raz de li tvi in v slo ven skem siste mu vars tva nara ve, v na sled njem pa uprav ljav ske cilje kate go rij IUCN II in V z na me nom zava ro va nja {ir {ih zava ro va nih obmo ~ij v Slo ve ni ji. Pri pri mer jal ni ana li zi smo si poma - ga li tudi s splo {ni mi na~e li, ki velja jo za kate go ri je zava ro va nih obmo ~ij IUCN, in skup ni mi zna ~il nost mi, ki v slo ven skem siste mu vars tva nara ve velja jo za òja in {ir {a zava ro va na obmo~ ja. 3 Ana li za rezul ta tov in disku si ja 3.1 Pri mer ja va opi sa kate go rij {ir {ih zava ro va nih obmo ~ij v med na rod nih meri lih (IUCN) in v slo ven skem siste mu vars tva nara ve Med na rod na kla si fi ka ci ja zava ro va nih obmo ~ij (Dud ley 2008) deli ta obmo~ ja na sedem kate go - rij, slo ven ska raz de li tev zava ro va nih obmo ~ij pa obse ga {est kate go rij (Ber ginc in sode lav ci 2006). 3.2 Pri mer ja va uprav ljav skih ciljev kate go rij IUCN II in V ter name na za va ro va nja {ir {ih zava ro va nih obmo ~ij v Slo ve ni ji Pri mer ja va med uprav ljav ski mi cilji za posa mez no kate go ri jo zava ro va nih obmo ~ij po meri lih IUCN in name nom zava ro va nja za kate go ri je {ir {ih zava ro va nih obmo ~ij pri nas je pri ka za na v pre gled nici 2. Po sa mez ne kate go ri je {ir {ih zava ro va nih obmo ~ij v slo ven skem siste mu vars tva nara ve so opre de - lje ne na pod la gi opi sa zava ro va ne ga obmo~ ja, ki se uvr{ ~a v po sa mez no kate go ri jo, in na osno vi splo {nih in poseb nih pre po ve di, ome ji tev rabe ali dru ga~ nih ure di tev raz li~ nih dejav no sti in rabe, ki jih lah ko (lah ko pa tudi ne) vse bu je akt o za va ro va nju za posa mez no {ir {e zava ro va no obmo~ je. Pre po ve di, ome - ji tve rabe ali dru ga~ ne ure di tve za {ir {a zava ro va na obmo~ ja so dolo ~e ne za vse tri kate go ri je {ir {ih zava ro va nih obmo ~ij in so zdru è ne v opi su splo {ne ga vars tve ne ga reì ma za {ir {a zava ro va na obmo~ - ja (Za kon … 2004). Splo {ni vars tve ni reìm je dolo ~en kot izho di{ ~e za dolo ~i tev podrob nej {ih vars tve nih reì mov za posa mez no zava ro va no obmo~ je gle de na namen usta no vi tve (Za kon … 2004, 68. ~len). Pri tem pa pogre - {a mo, da za posa mez no kate go ri jo ({ir {ih) zava ro va nih obmo ~ij (na rod ni, regij ski in kra jin ski park) 34 Go vo ri mo isti jezik? Pri mer ja va med na rod nih in slo ven skih meril kate go ri za ci je zava ro va nih obmo ~ij Pre gled ni ca 1: Pri mer ja va opi sa posa mez nih kate go rij zava ro va nih obmo ~ij v med na rod ni kla si fi ka ci ji in v {ir {ih zava ro va nih obmo ~ij v slo ven skem siste mu vars tva nara ve (Dud ley 2008; Ber ginc in sode lav - ci 2006). ka te go ri ja opis kate go ri je zava ro va ne ga obmo~ ja opis kate go ri je v slo ven skem zava ro va ne ga po med na rod nih meri lih (IUCN) siste mu vars tva nara ve obmo~ ja ka te go ri ja II: Ve~ je (eko si stem ali ve~ eko si ste mov) Na rod ni park – narod ni park je veli ko narod ni park narav no ali sko raj narav no obmo~ je obmo~ je s {te vil ni mi narav ni mi vred no ta mi z ohra nje ni mi prvo bit ni mi eko lo{ ki mi ter z ve li ko biot sko raz no vrst nost jo. V pre - pro ce si z vr sta mi in zna ~il ni mi eko si ste mi, tè nem delu narod ne ga par ka je prvo bit na ki je temelj za zago tav lja nje okolj skih in nara va z ohra nje ni mi eko si ste mi in narav ni - kul tur no sklad nih raz mer za zado vo lje va nje mi pro ce si, v manj {em delu narod ne ga par ka duhov nih, znans tve nih in izo bra è val nih so lah ko tudi obmo~ ja ve~ je ga ~lo ve ko ve ga potreb ter rekrea ci je (sklad no s pri mar ni mi vpli va, ki pa je z na ra vo sklad no pove zan. cilji uprav lja nja). V na rod nem par ku mora ta biti opre de lje ni naj manj dve vars tve ni obmo~ ji tako, da je v pre tè nem, pove ~i ni skle nje nem delu opre de lje no vars tve no obmo~ je s strò jim vars tve nim reì mom ob upo {te va nju med - na rod nih vars tve nih stan dar dov in kri te ri jev. Na rod ni park, namen zava ro va nja, raz voj ne usme ri tve, vars tve na obmo~ ja, vars tve ni reì mi, uprav lja vec in dru go se dolo ~i jo z za ko nom. ka te go ri ja V: Dol go let na inte rak ci ja ~lo ve ka in nara ve je a) Regij ski park je obsè no obmo~ je regij sko zava ro va na kra ji na ustva ri la (na vad no ve~ je) obmo~ je poseb - zna ~il nih eko si ste mov in kra ji ne z ve~ ji mi ne ga eko lo{ ke ga, bio lo{ ke ga, kul tur ne ga in deli prvo bit ne nara ve in obmo~ ji narav nih kra jin ske ga pome na. Ohra nja nje te prvo - vred not, ki se pre ple ta jo z deli nara ve, kjer bit ne inte rak ci je je klju~ no za ohra nja nje je ~lo ve kov vpliv ve~ ji, ven dar le pa z na ra vo eko lo{ ke ga zna ~a ja obmo~ ja in s tem pove - urav no te èn. za ne ga vars tva nara ve in dru gih vred not. V re gij skem par ku mora ta biti opre de lje ni naj manj dve vars tve ni obmo~ ji tako, da je vars tve no obmo~ je s strò jim vars tve nim reì mom opre de lje no v manj {em obse gu in to~ kov no. Z ak tom o za va ro va nju se dolo ~i jo podrob - nej {a pra vi la rav na nja na obmo~ ju regij ske ga par ka. b) Kra jin ski park je obmo~ je s pou dar je nim kako vost nim in dol go traj nim pre ple tom ~lo ve ka z na ra vo, ki ima veli ko eko lo{ ko, biot sko ali kra jin sko vred nost. Z ak tom o za va ro va nju se dolo ~i jo podrob - nej {a pra vi la rav na nja na obmo~ ju kra jin ske ga par ka. 35 Andrej Sovinc, @iva Fi{er Pe~ ni kar, Anton Gosar Pre gled ni ca 2: Pri mer ja va med uprav ljav ski mi cilji kate go rij II in V za va ro va nih obmo ~ij po med na rodni kla si fi ka ci ji (Dud ley 2008) in name nom usta nav lja nja narav nih par kov v Slo ve ni ji (Za kon … 2004; Ber ginc in sode lav ci 2006). opis ciljev kate go rij II in V po med na rod ni kla si fi ka ci ji zava ro va nih obmo ~ij; na men usta nav lja nja dru gi cilji se lah ko uve ljav lja jo izklju~ no le, ~e niso v nas prot ju ali ne ogro à jo {ir {ih zava ro va nih obmo ~ij pri mar ne ga cilja (Dud ley 2008) (na rod ni, regij ski in kra jin ski park) v Slo ve ni ji ka te go ri ja II: Pri mar ni cilj (ve lja za narod ne, regij ske na rod ni park Vars tvo narav ne biot ske raz no li ko sti sku paj z eko lo{ ko struk tu ro in in kra jin ske par ke ena ko) okolj ski mi pro ce si obmo~ ja, ter spod bu ja nje izo bra è va nja in rekrea ci je. Dru gi cilji Na rav ni par ki se pra vi lo ma Uprav lja ti obmo~ je tako, da se v ~im bolj narav nem sta nju, kot je poleg name na varo va nja to mogo ~e, zago to vi traj nost repre zen ta tiv nih pri me rov {ir {ih regij, usta nav lja jo tudi z na me - ìv ljenj skih zdrùb, gen skih virov in neo po re~ nih narav nih pro ce sov. nom traj nost ne ga raz vo ja Ohra nja ti za pre ì vet je spo sob ne in eko lo{ ko funk cio nal ne popu la - obmo~ ja, ob upo {te va nju ci je in zdrù be avtoh to nih vrst v go sto tah, ki so potreb ne za ohra ni tev raz voj nih teènj lokal ne ga celo vi to sti eko si ste ma in so spo sob ne za dol go ro~ no pri la ga ja nje. pre bi vals tva, zago tav lja nja [e pose bej pris pe va ti k ohra nja nju raz no vrst no sti, regio nal nih so na rav nih rav nanj in zago - eko lo{ kih pro ce sov in migra cij skih poti. tav lja nja ~lo ve ko ve tele sne Uprav lja ti obi ske v ob mo~ ju za spro sti tve ne, izo bra è val ne, kul tur ne in du{ev ne spro sti tve; z za - name ne in za rekrea ci jo v ob se gu, ki ne pov zro ~a ve~ je bio lo{ ke ali va ro va nih obmo ~ij naj bi se eko lo{ ke degra da ci je narav nih virov. neko~ v pri hod no sti na~e lo Upo {te va ti potre be avtoh to nih pre bi val cev in lokal nih skup no sti, traj no sti kot z vzor~ nih celic vklju~ no s traj nost no rabo virov, ~e to nima nega tiv ne ga vpli va na raz {i ril na vso nara vo (Ber - pri mar ni cilj. ginc in sode lav ci 2006). S po mo~ jo turiz ma pris pe va ti k raz vo ju lokal ne ga gos po dars tva. Za kon o ohra nja nju nara ve (2004) v 49. ~le nu dolo ~a, ka te go ri ja V: Pri mar ni cilj da se namen zava ro va ne ga zava ro va na Vars tvo in ohra nja nje pomemb ne kra ji ne (kop ne/mor ske) in s tem obmo~ ja dolo ~i v aktu kra ji na pove za no vars tvo nara ve in dru gih vred not, ki so nasta le na pod la gi o za va ro va nju za dolo ~e no inte rak ci je ~lo ve ka z na ra vo (ob upo ra bi tra di cio nal nih teh nik obmo~ je, kar pome ni, da se uprav lja nja). to vpra {a nje re{u je na rav ni Dru gi cilji posa mez ne ga zava ro va ne ga Ohra ni ti urav no te è no inte rak ci jo ~lo ve ka in nara ve s po mo~ jo obmo~ ja in ne kate go ri je vars tva kra ji ne (mor ske in/ali kop ne) in pri pa da jo ~e tra di cio nal ne zava ro va ne ga obmo~ ja. obli ke uprav lja nja, ter socio lo{ ke, kul tur ne in duhov ne vred no te. Pris pe va ti k {ir {e mu varo va nju nara ve tako, da se ohra nja jo rast lin - ske in ìval ske vrste, zna ~il ne za kul tur no kra ji no, in tako, da se za kra ji no, kjer pote ka zelo inten ziv na raba, pri pra vi jo nara vo vars tve ni pro gra mi. Po nu di ti pri lò no sti za spro sti tev, dobro po~ut je in dru ge socio - lo{ko-eko nom ske dejav no sti v ob li ki rekrea ci je in turiz ma. Po nu di ti okvir, s ka te ri mi bi pri uprav lja nju kra jin z na rav no in kul tur no dedi{ ~i no spod bu di li aktiv no sode lo va nje skup no sti. Spod bu di ti ohra nja nje agro biot ske raz no li ko sti (kme tij sko bio lo{ ke raz no li ko sti) in vod ne biot ske raz no li ko sti. De lo va ti kot model traj nost ne rabe, tako da se dobre prak se lah ko upo ra bi jo tudi {ir {e. 36 Go vo ri mo isti jezik? Pri mer ja va med na rod nih in slo ven skih meril kate go ri za ci je zava ro va nih obmo ~ij ni na sistem ski rav ni dolo ~e no, kaj bi mora lo biti v osred njem, tri ~e tr tin skem delu zava ro va ne ga obmo~ - ja posa mez ne kate go ri je obvez no pre po ve da no (ali ome je no ali dru ga ~e ure je no). Tako se na pri mer v osred njem obmo~ ju narod ne ga par ka po med na rod nih stan dar dih ne sme jo izva ja ti dejav no sti, ki bi ogro zi le » biot sko raz no li kost sku paj z eko lo{ ko struk tu ro in okolj ski mi pro ce si obmo~ ja« (Dud ley 2008, 8). Med dolo ~i li splo {ne ga vars tve ne ga reì ma iz ome nje ne ga 68. ~le na, ki se lah ko (lah ko pa tudi ne) pre - po ve jo, ome ji jo ali dru ga ~e ure di jo, je ve~ tak {nih dejav no sti, ki ned vom no ogro à jo biot sko raz no li kost, eko lo{ ko struk tu ro in okolj ske pro ce se v osred njem obmo~ ju narod ne ga par ka in bi torej mora le velja ti kot mini mal ni stan dard pre po ve di za to obmo~ je narod ne ga par ka, ~e bi slo ven ski sistem zava ro va nih obmo ~ij v ce lo ti sle dil med na rod nim stan dar dom. Dejav no sti, ki bi mora le biti pre po ve da ne (ali vsaj ome je ne ali dru ga ~e ure je ne) v osred njem obmo~ ju vsa ke ga zava ro va ne ga obmo~ ja kate go ri je narod - ni park, ker ogro à jo biot sko raz no li kost, kar je osnov ni cilj med na rod ne kla si fi ka ci je kate go ri je narod ni park, so na pri mer: • grad nja novih tran zit nih komu nal nih, ener get skih in pro met nih objek tov, • grad nja sekun dar nih biva li{~, • kme tij sko obde lo va nje zem lji{~ z na ~i ni in sreds tvi, ki bi lah ko pov zro ~i li bis tve ne spre mem be biotske raz no vrst no sti, struk tu re in vrste eko si ste mov ali bis tve no spre me ni li povr {in sko plast prsti, • postav lja nje obor in objek tov za rejo ìva li, • vna {a nje rast lin ali ìva li tuje rod nih vrst, • spre mi nja nje rast lins tva, • pri re ja nje mno ì~ nih {port nih, turi sti~ nih ali dru gih jav nih pri re di tev, • izva ja nje vod nih in dru gih {por tov zunaj za to dolo ~e nih obmo ~ij. V Slo ve ni ji torej dolo ~a mo vars tve ni reìm od ene ga do dru ge ga (po sa mez ne ga) zava ro va ne ga obmo~ - ja, med tem ko ni zago tov lje nih mini mal nih stan dar dov, ki bi mora li velja ti za vsa zava ro va na obmo~ ja dolo ~e ne kate go ri je, kot to uve ljav lja med na rod ni sistem. 3.3 Temelj na spoz na nja na pod la gi zgo raj oprav lje nih ana liz ^e prav je v slo ven skem siste mu vars tva nara ve opre de lje no, da se pri dolo ~e va nju kate go rij zavaro - va nih obmo ~ij upo {te va jo tudi med na rod ni stan dar di, so med slo ven skim in med na rod nim siste mom opaz ne bis tve ne raz li ke. Str ne mo jih lah ko v na sled nje ugo to vi tve: 1. V slo ven skem siste mu vars tva nara ve kate go ri je zava ro va nih obmo ~ij niso opre de lje ne po uprav - ljav skih ciljih in zato niso jasno opre de lje ni mini mal ni stan dar di, ki bi gle de na med na rod ne zah te ve mora li velja ti pri uprav lja nju zava ro va ne ga obmo~ ja dolo ~e ne kate go ri je in na pod la gi kate rih bi bile pri prav lje ne natan~ ne smer ni ce za uprav lja nje obmo ~ij. To pov zro ~a neja sno sti ob vpra {a njih, ali je dolo~ena dejav nost ali raba v za va ro va nem obmo~ ju spre jem lji va za posa mez no kate go ri jo zava ro va ne ga obmo~ ja. Ena glav nih zna ~il no sti IUCN-ovih kate go rij za zava ro va na obmo~ ja je, da so opre de lje ne na pod - la gi uprav ljav skih ciljev. Poleg pri mar ne ga uprav ljav ske ga cilja je za vsa ko kate go ri jo podan {e nabor dru gih ciljev, ki pa se izva ja jo le ob pogo ju, da niso v nas prot ju s pri mar nim ciljem (Dud ley 2008). Jasno defi ni ran pri mar ni cilj v za va ro va nem obmo~ ju je » u~in ko vi to orod je za odpra vo neja sno sti ob vpra {anjih, ali je dolo ~e na dejav nost ali raba v za va ro va nem obmo~ ju spre jem lji va za posa mez no kate go ri jo zava ro - va ne ga obmo~ ja« (Dud ley 2008, 10). Pred vsem pa sta defi ni ra nje in hie rar hi~ na raz vr sti tev uprav ljav skih ciljev za posa mez no kate go ri jo zava ro va ne ga obmo~ ja pomemb na za dose ga nje stan dar dov varo va nja nara ve, ki naj bi jih zago tav lja la posa mez na kate go ri ja, in sta opo ra pri usta nav lja nju in uprav lja nju zava ro va nih obmo ~ij na dràv ni rav ni v pri me ru poli ti~ nih ali dru gih pri ti skov, ki bi èle li zni à ti raven vars tva nara ve zara di last nih inte re sov. Za slo ven ske kate go ri je zava ro va nih obmo ~ij pa pri mar ni in dru gi uprav ljav ski cilji niso dolo ~e ni na rav ni posa mez ne kate go ri je in zato niso jasno raz vid ni mini mal ni stan dar di, ki jih je tre ba upo {te - va ti pri uprav lja nju zava ro va ne ga obmo~ ja dolo ~e ne kate go ri je. Podrob nej {i vars tve ni reì mi so sicer v ak tih o us ta no vi tvi {ir {ih zava ro va nih obmo ~ij dolo ~e ni za posa mez no zava ro va no obmo~ je, kar pa 37 Andrej Sovinc, @iva Fi{er Pe~ ni kar, Anton Gosar dopu{ ~a sub jek tiv no dolo ~a nje teh reì mov s stra ni pri prav ljav ca akta. Opis posa mez ne kate go ri je {ir - {e ga zava ro va ne ga obmo~ ja v Slo ve ni ji teme lji le na opi su sta nja nara ve v po sa mez ni kate go ri ji zava ro va ne ga obmo~ ja ozi ro ma zna ~il no sti, ki ga dolo ~a jo. Name sto jasnih in hie rar hi~ no raz vr{ ~e - nih uprav ljav skih ciljev je v slo ven skem siste mu vars tva nara ve za vse tri kate go ri je {ir {ih zava ro va nih obmo ~ij nave den sku pen nabor pre po ve di, ome ji tev ali dru ga~ nih ure di tev splo {ne ga vars tve ne ga reì - ma, na pod la gi kate rih pri prav lja vec akta o za va ro va nju dolo ~i pre po ve di ali ome ji tve dejav no sti in pose gov za vsa ko zava ro va no obmo~ je pose bej. Pri dolo ~e va nju vars tve ne ga reì ma je pri prav lja vec akta o za - va ro va nju dol àn upo {te va ti zna ~il no sti obrav na va ne ga obmo~ ja in namen zava ro va nja, samo za narod ni park tudi ob » upo {te va nju med na rod nih vars tve nih stan dar dov in kri te ri jev« (Za kon … 2004). Ob tem pogre {a mo mini ma len nabor ome ji tev, ki bi mora le velja ti za vsa ko zava ro va no obmo~ je posa mez ne kate go ri je. Da bi slo ven ski sistem upo {te val med na rod ne stan dar de, bi mora la dolo ~i la splo {ne ga vars - tve ne ga reì ma za {ir {a zava ro va na obmo~ ja brez po goj no velja ti v vsa kem aktu o us ta no vi tvi dolo ~e ne kate go ri je {ir {e ga zava ro va ne ga obmo~ ja, ne pa da o tem odlo ~a pri prav lja vec akta o za va ro va nju posa - mez ne ga {ir {e ga zava ro va ne ga obmo~ ja ozi ro ma poli ti~ ni organ, ki ta akt kasne je potr di. Ob tem, ko ima mo v slo ven skem siste mu vars tva nara ve za {ir {a zava ro va na obmo~ ja opre de lje ne le vse bi ne, ki dolo - ~a jo pre po ve di ali ome ji tve dejav no sti in pose gov (ome ji tev), pa pogre {a mo tudi jasna navo di la, kako z ob mo~ jem uprav lja ti, da se bo èle no sta nje ohra nja lo, ozi ro ma kate re dejav no sti so za dose ga nje tega cilja potreb ne ali dopust ne. 2. Med na rod ni sistem zava ro va nih obmo ~ij pou dar ja vlo go zava ro va nih obmo ~ij v po gle du zago - tav lja nja eko si stem skih sto ri tev in kul tur nih vred not na na~in, ki ne teme lji na nepo sred nem izko ri{ ~a nju ali rabi v pro sto ru, slo ven ski sistem pa s pou dar ja njem traj nost ne ga gos po dar je nja in inte re sov lokal - ne ga pre bi vals tva v {ir {ih zava ro va nih obmo~ jih daje pred nost nepo sred nim kori stim pred intrin si~ ni mi vred nost mi teh obmo ~ij. Za ustrez no razu me va nje in pod po ro med na rod ni poli ti ki na podro~ ju zava ro va nih obmo ~ij je pomem ben pou da rek v IUCN-ovi defi ni ci ji zava ro va ne ga obmo~ ja v tem, da so to obmo~ ja, ki so name - nje na varo va nju nara ve. To varo va nje mora biti razum lje no kot pri mar ni cilj, kate re mu se mora jo pri la ga ja ti vse dru ge rabe in dejav no sti v tem obmo~ ju. Pose bej pou dar jen pa je tudi pomen zava ro - va nih obmo ~ij za ~lo ve{ tvo in obstoj pla ne ta, in sicer v ob li ki eko si stem skih sto ri tev in kul tur nih vred not. To sicer ne izklju ~u je tudi mò no sti traj nost ne rabe narav nih virov (~e prav ta v de fi ni ci ji zava ro va ne - ga obmo~ ja po IUCN sploh ni ome nje na), a le ~e tak {na raba ni v nas prot ju s ci lji varo va nja nara ve, ki so dolo ~e ni v ob li ki stan dar dov za posa mez no kate go ri jo. V Za ko nu o ohra nja nju nara ve (2004) ni splo {ne defi ni ci je zava ro va ne ga obmo~ ja. V raz la gi med - na rod ne defi ni ci je zava ro va ne ga obmo~ ja je pou dar je no, da je tre ba vsa ko gos po dar sko rabo, ki bi ogro zi la cilje vars tva biot ske raz no vrst no sti, ome ji ti ali celo pre po ve da ti (Dud ley 2008, 10). Tak {ne jasne raz - me ji tve gle de rabe narav nih virov zno traj zava ro va nih obmo ~ij in zunaj njih v slo ven skem siste mu vars tva nara ve ni. Zato se v slo ven skih {ir {ih zava ro va nih obmo~ jih dopu{ ~a in spod bu ja raba narav nih virov na traj nost ni na~in, to pa se po~ ne brez raz mi sle ka, tako da lah ko tudi tak {na (traj nost na) raba nega - tiv no vpli va na vrste ozi ro ma biot sko raz no vrst nost, zara di kate re je bilo zava ro va no obmo~ je usta nov lje no. To trdi tev lah ko ilu stri ra mo na pri me ru pti ce svil ni ce ( Cet tia cet ti). Ta pti ca je na slo - ven skem Rde ~em sez na mu ogro è nih ptic (Pra vil nik 2002) uvr{ ~e na v ka te go ri jo V (ran lji ve vrste), ni pa med vrsta mi, za kate re je tre ba dolo ~i ti obmo~ ja Natu ra 2000 (Po lak 2000). Gnez di na zaple ve ljenih nji vah in zara{ ~a jo ~ih se trav ni kih ter v obrè ni vege ta ci ji, v Slo ve ni ji pred vsem v obal nem ozi ro ma jugo - za hod nem delu Slo ve ni je (Gei ster 1995). ^e je na pode è lju, v ob mo~ jih, ki niso del zava ro va nih obmo ~ij in naj bi bila name nje na traj nost ne mu raz vo ju in rabi, razum lji vo, da se mora svil ni ca pri la ga ja ti ~lo - ve ko vi dejav no sti, med kate ro sodi tudi spre mem ba vlà nih trav ni kov v ob de la ne nji ve, bi v za va ro va nih obmo~ jih mora lo biti dru ga ~e. ^e je zava ro va no obmo~ je usta nov lje no za vars tvo biot ske raz no vrst - no sti, kate re del je tudi svil ni ca in ~e je preo ra nje trav ni ka v nji vo za svil ni co usod no, potem bi po razu me va nju med na rod nih stan dar dov tak {no rabo (~e prav je traj nost na) v za va ro va ne ga obmo~ ja mora li vsaj bis tve no ome ji ti. Torej bi tak {no dolo ~i lo mora lo velja ti kot obvez no za posa mez no kate go ri jo zava - 38 Go vo ri mo isti jezik? Pri mer ja va med na rod nih in slo ven skih meril kate go ri za ci je zava ro va nih obmo ~ij ro va ne ga obmo~ ja. @al temu pri nas ni tako; med tem ko je za grad be ne pose ge na zava ro va nih obmo~ - jih tre ba pri do bi ti ustrez na nara vo vars tve na soglas ja, za kme tij ska zem lji{ ~a velja pro sto gos po dar je nje (Ce lin 2011). Ob tem je tre ba doda ti, da je med nabo rom dolo ~il splo {ne ga vars tve ne ga reì ma za vse tri kate - go ri je zava ro va nih obmo ~ij v Slo ve ni ji tudi ali ne ja, na pod la gi kate re se lah ko pre po ve, ome ji ali dru ga ~e ure di gos po dar ska raba narav nih virov, razen za grad njo na zava ro va nem obmo~ ju (ZON 2004). Upo - ra ba te ali ne je pa ni obvez na za posa mez no kate go ri jo zava ro va ne ga obmo~ ja, pa~ pa je sub jek tiv na odlo ~i tev o tem pre pu{ ~e na pri prav ljav cu akta o za va ro va nju obmo~ ja. 3. V slo ven skem siste mu, ki ne teme lji na uprav ljav skih ciljih, za zava ro va na obmo~ ja ni mò no uve - ljav lja ti zah te ve iz med na rod nih meril, po kate ri naj bi se pri mar ni uprav ljav ski cilj ure sni ~e val vsaj na treh ~etr ti nah zava ro va ne ga obmo~ ja, s ~i mer je ome je no dose ga nje med na rod nih stan dar dov za posa - mez no kate go ri jo zava ro va ne ga obmo~ ja. Za izbi ro ustrez ne kate go ri je zava ro va ne ga obmo~ ja je po med na rod nih meri lih poleg defi ni ra nja uprav ljav skih ciljev pomemb na tudi zah te va, da se mora pri mar ni uprav ljav ski cilj uve lja vi ti na vsaj treh ~etr ti nah zava ro va ne ga obmo~ ja (Dud ley 2008). Ker uprav ljav ski cilji v slo ven skem siste mu kate go rij zava ro va nih obmo ~ij niso dolo ~e ni, ome nje - ne zah te ve iz med na rod nih stan dar dov po obse gu, na kate rem se mora dose ga ti pri mar ni uprav ljav ski cilj, ni mogo ~e nepo sred no uve ljav lja ti. Pa~ pa bi lah ko izva ja nje neka te rih stan dar dov vars tva nara ve zago tav lja li na dolo ~e nih obmo~ jih zava ro va nih obmo ~ij. V slo ven skem siste mu {ir {ih kate go rij zava - ro va nih obmo ~ij sta dve coni z raz li~ ni mi vars tve ni mi reì mi zah te va ni le za narod ni in regij ski park, ne pa tudi za kra jin ski park. ^e posku si mo pri mar ni uprav ljav ski cilj iz med na rod nih stan dar dov pre ne sti v slo ven ski sistem in ga opre de li ti z ob mo~ jem strò je ga vars tve ne ga reì ma, bi mora lo le-to obse ga ti vsaj tri ~etr ti ne celot - ne ga {ir {e ga zava ro va ne ga obmo~ ja. Za narod ni park po slo ven ski dolo ~i tvi velja, da mora ime ti naj manj dve vars tve ni obmo~ ji, tako da je v pre tè nem, pove ~i ni skle nje nem delu dolo ~e no vars tve no obmo~ - je s strò jim vars tve nim reì mom ob upo {te va nju med na rod nih vars tve nih stan dar dov in meril. Pre tè ni del ne pome ni nuj no, da bi se mora la dolo ~i la strò je ga vars tve ne ga reì ma izva ja ti na 75 od stot kih obmo~ - ja narod ne ga par ka. V {e bolj o~it nem nas prot ju z med na rod ni mi smer ni ca mi je razu me va nje dveh vars tve nih obmo - ~ij v re gij skem par ku: »… V re gij skem par ku mora ta biti opre de lje ni naj manj dve vars tve ni obmo~ ji tako, da je vars tve no obmo~ je s strò jim vars tve nim reì mom opre de lje no v manj {em obse gu in to~ kov no …« (Ber - ginc in sode lav ci 2006, 72). Strò ji vars tve ni reìm, uskla jen s smer ni ca mi IUCN, bi moral velja ti na naj manj treh ~etr ti nah regij ske ga par ka, ne pa na manj {em obmo~ ju, kot to dolo ~a slo ven ski sistem vars tva nara ve. [e bolj o~it no pa ome nje na zah te va med na rod nih stan dar dov ni uve ljav lje na pri usta - nav lja nju kra jin skih par kov. Po na{i defi ni ci ji namre~ kra jin ski park ni raz de ljen na dve coni z raz li~ no stro gim vars tve nim reì mom. Tudi sicer je opis kra jin ske ga par ka v Slo ve ni ji tako splo {en, da ga lah - ko ena ~i mo z opi som traj nost no uprav lja ne ga pode è lja zunaj zava ro va nih obmo ~ij. 4 Sklep S pri mer ja vo med na rod nih (IUCN) stan dar dov za zava ro va na obmo~ ja z opi si {ir {ih zava ro va nih obmo ~ij v Slo ve ni ji smo ugo to vi li, da slo ven ske kate go ri je niso sklad ne z med na rod ni mi stan dar di. V slo - ven skem siste mu vars tva nara ve kate go ri je zava ro va nih obmo ~ij niso dolo ~e ne z uprav ljav ski mi cilji in mini mal ni mi stan dar di za nji ho vo uprav lja nje, ki bi bili sklad ni z med na rod ni mi zah te va mi. Prav tako ni splo {ne defi ni ci je zava ro va ne ga obmo~ ja, s pou dar ja njem traj nost ne ga gos po dar je nja in rabe narav nih virov v {ir {ih zava ro va nih obmo~ jih pa se dopu{ ~a tudi dejav no sti, ki ima jo nega ti ven vpliv na vars tvo biot ske raz no vrst no sti. V Slo ve ni ji tudi ne uve ljav lja mo zah te ve med na rod nih stan dar dov po naj manj tri ~e tr tin skem obse gu zava ro va ne ga obmo~ ja, v ka te rem naj bi veljal strò ji vars tve ni reìm. 39 Andrej Sovinc, @iva Fi{er Pe~ ni kar, Anton Gosar 5 Viri in lite ra tu ra Ber ginc, M., Kre me sec - Jev {e nak, J., Vidic, J. 2006: Sistem vars tva nara ve v Slo ve ni ji. Mini strs tvo za okolje in pro stor. Ljub lja na. Ce lin, M., 2011: Pred pi se pogo sto kr{i drà va sama. Delo, 11. 6. 2011. Ljub lja na. Dud ley, N. (ur.) 2008: Gui de li nes for Appl ying Pro tec ted Area Mana ge ment Cate go ries. Gland. Gei ster, I. 1995: Orni to lo{ ki atlas Slo ve ni je. Ljub lja na. Parks for life: Action for Pro tec ted Areas in Euro pe. IUCN Com mis sion on Natio nal Parks and Protected Areas. Gland, Cam brid ge, 1994. Po lak, S. (ur.) 2000: Med na rod no pomemb na obmo~ ja za pti ce v Slo ve ni ji; Impor tant Bird Areas (IBA) in Slo ve nia. DOPPS. Mono gra fi ja DOPPS {t. 1, Ljub lja na. Pra vil nik o uvr sti tvi ogro è nih rast lin skih in ìval skih vrst v rde ~i sez nam. Urad ni list Repub li ke Slove - ni je 82/2002. Ljub lja na. Za kon o ohra nja nju nara ve – urad no pre ~i{ ~e no bese di lo. Urad ni list Repub li ke Slo ve ni je 96/2004. Ljubljana. 40 Razvoj zavarovanih obmo~ij v Sloveniji, 41–51, Ljubljana 2011 UPRAVLJANJE ZAVAROVANIH IN/ALI VODOZBIRNIH OBMO^IJ OBMORSKIH MOKRI[^ SE^OVELJSKE SOLINE, STRUNJANSKE SOLINE IN [KOCJANSKI ZATOK Ma te ja Breg Valja vec, Kata ri na Polaj nar Hor vat Geo graf ski in{ti tut Anto na Meli ka, Znans tve no ra zi sko val ni cen ter Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti Gos po ska uli ca 13, 1000 Ljub lja na ma te ja.bregazrc-sazu.si, kata ri na.po laj narazrc-sazu.si UDK: 911:502(497.472-751.3) 712.2(497.472-751.3) IZVLE^EK Uprav lja nje zava ro va nih in/ali vodoz bir nih obmo ~ij obmor skih mokri{~ Se~o velj ske soli ne, Stru njan - ske soli ne in [koc jan ski zatok Ob mor ska mokri{ ~a so zara di me{a nja slad ke in sla ne vode boga ta s ha bi ta ti, ki oprav lja jo edins tve no ekolo{ - ko in gos po dar sko vlo go v do ma ~em oko lju. Obo je soli ne nada lju je jo tra di ci jo soli nars tva, raz {ir je no v tu ri sti~ no ponud bo oko li{ kih kra jev. Mokri{ ~e [koc jan ski zatok je revi ta li zi ra no degra di ra no obmo~ je z mo~ no poudar - je no eko lo{ ko vlo go, kate ri sle di ta izo bra è val na in rekrea cij ska. Kako uspe {no se s temi zava ro va ni mi obmo~ ji uprav lja, smo oce ni li z orod jem za sle de nje u~in ko vi to sti uprav lja nja z mo kri{ ~i (The Mana ge ment Effec - ti ve ness Trac king Tool). Dose da nje uprav lja nje zava ro va nih mokri{~ je usmer je no le v za va ro va na obmo~ ja, zato smo ovred no ti li smi sel nost in potre bo po {ir {em uprav lja nju v ok vi ru vodoz bir nih obmo ~ij mokri{~. Ta kon cept uprav lja nja zdru ù je dva cilja: pove zo va nje z ne za va ro va no oko li co in ohra nja nje nara ve v mokri{~u. KLJU^NE BESEDE ob mor sko mokri{ ~e, zava ro va no obmo~ je (ZO), vodoz bir no obmo~ je mokri{ ~a (VOM), uprav lja nje, sle denje u~in ko vi to sti, Slo ven ska Istra, Slo ve ni ja ABSTRACT Management of protected areas and/or water catchment areas of coastal wetlands Se~ovlje pans, Strunjan pans and the lagoon of [kocjanski zatok? The coastal wetlands are the mixing zone of fresh and salt water which is extremely rich in natural habi- tat types and perform a unique ecological and economic role in the domestic environment. Both saltpans are continuing tradition of salt-making, spread over the surrounding tourist attractions of nearby places. The lagoon of [kocjanski zatok is revitalized brownfield site, with further emphasized ecological role, fol- lowed by educational and recreational. How successful are these protected areas managed, we evaluated by using The Management Effectiveness Tracking Tool. Since the existing management of protected wet- land areas only focus in protected areas, we evaluated the viability and the need for broader management in the context of wetlands catchment areas. The concept combines the integration of local's with the nature conservation inside the wetland. KEY WORDS coastal wetland, protected area, wetland catchment area, management, effectivenes tracking, Slovene Istria, Slovenia 41 Ma te ja Breg Valja vec, Kata ri na Polaj nar Hor vat 1 Uvod 1.1 Varo va nje obmor skih mokri{~ Ob mor ska mokri{ ~a so obmo~ ja na sti ku kopen skih, slad ko vod nih in sla no vod nih eko si ste mov. Ti siste mi so pro stor sko in eko lo{ ko pove za ni ter odvi sni od raz mer in pro ce sov v ce lot nem vodoz bir - nem obmo~ ju mokri{ ~a (v na da lje va nju VOM). Slo ven ska obmor ska mokri{ ~a naj de mo ob izli vih krat kih istr skih vodo to kov. Med nje {te je mo soli ne (Se ~o velj ske, Stru njan ske), Stru njan ski lagu ni s Stju ò, [koc - jan ski zatok, obe jeze ri v Fie si in izliv ni del Rià ne. Rast li ne in ìva li so pri la go je ne na ìv lje nje v pol sla ni, bra ki~ ni vodi (med mrè je 1). Va ro va nje mokri{~ je v Slo ve ni ji pri sot no v zad njih deset let jih. Pove za no je z oza ve{ ~e nost jo posa - mez ni kov o eko lo{ kem pome nu mokri{~ in {ir je njem zave da nja v jav nost. Pred tem so mokri{ ~a velja la za neu po rab na mo~ vir ja, ki jih je tre ba spre me ni ti v ~lo ve ku bolj upo rab no rabo pro sto ra. Tako so razmi{ - lja li è pred tiso~ let jem, ko so »neu po rab no«, zamo~ vir je no del to reke Dra go nje spre me ni li v »gos po dar ne« soli ne, ki so danes glav ni del Kra jin ske ga par ka Se~o velj ske soli ne (v na da lje va nju KPSS). Stru njan ske soli ne so zava ro va ne v ok vi ru Narav ne ga rezer va ta Stru njan-Stju à, ki je del Kra jin - ske ga par ka Stru njan (v na da lje va nju KPS). Poleg solin in lagu ne Stju à obse ga KPS celo ten Stru njan ski polo tok, od Simo no ve ga zali va do izli va poto ka Roja, vklju~ no z 200-me tr skim pasom mor ja, notra - njim delom Stru njan ske ga zali va (med mrè je 2). Uprav lja nje pote ka v ok vi ru par ka. KPS in KPSS sta zava ro va na od leta 1990, ko je bil spre jet Ob~in ski odlok Ob~i ne Piran o raz gla - si tvi kra jin skih par kov Se~o velj ske in Stru njan ske soli ne (med mrè je 3). Z opu{ ~a njem in pro pa da njem soli nars tva v dru gi polo vi ci prej{ nje ga sto let ja so, v stra hu pred popol nim izgi not jem solin (na pri mer da jih zali je mor je), spoz na li nji ho vo kul tur no vred nost. Vlo ga mokri{ ~a kot narav ne vred no te pa se je okre pi la {ele z vzpo stav lja njem zava ro va nja in z raz vo jem okolj ske misel no sti. Soli nar ski mokri{ ~i od mokri{ ~a [koc jan ski zatok naj bolj lo~i tra di cio nal na kul tur na kom po nen ta, ki je sled nji nima in je Pre gled ni ca 1: Osnov ni podat ki preu ~e va nih mokri{~. Se ~o velj ske soli ne Stru njan ske soli ne [koc jan ski zatok tip zava ro va ne ga kra jin ski park ò je narav ni rezer vat na rav ni rezer vat obmo~ ja {ir {e kra jin ski park prav na pod la ga Ured ba o Kra jin skem Ured ba o Kra jin skem Za kon o Na rav nem za varo va nje par ku Se~o velj ske soli ne (2001); par ku Stru njan (2004); rezer va tu [koc jan ski Ram sar ska kon ven ci ja (1971); Na tu ra 2000 (Ured ba zatok (1998); Bar ce lon ska kon ven ci ja o po seb nih … 2004) Na tu ra 2000 (Ured ba (Kon ven ci ja o vars tvu … 1976); o po seb nih … 2004) Na tu ra 2000 (Ured ba o po seb nih … 2004) po vr {i na zava ro va ne ga 720 428 121 obmo~ ja (hek tar ji) uprav lja vec So li ne Pri de la va soli d. o. o. Jav ni zavod Kra jin ski Dru{ tvo za opa zo va nje (last nik Mobi tel d. d.) park Stru njan in prou ~e va nje ptic Slo ve ni je (od 1999) sta tus uprav ljav ca pod jet je jav ni zavod ne vlad na orga ni za ci ja vr sta last ni{ tva za seb na last ni na jav na last ni na jav na last ni na pro ra ~un v letu 2010 565.000 € 270.000 € 270.000 € {te vi lo zapo sle nih 18 red no (+ 6 po god be no) 5 6 42 Uprav lja nje zava ro va nih in/ali vodoz bir nih obmo ~ij obmor skih mokri{~ Se~o velj ske soli ne … pomemb na za kre pi tev sode lo va nja z do ma ~i ni. Narav ni rezer vat [koc jan ski zatok (v na da lje va nju NR[Z) je zava ro van od leta 1998 (Za kon o Na rav nem rezer va tu [koc jan ski zatok 1998). Sestav lja ta ga dva dela, bra ki~ na lagu na z gnez di tve ni mi oto~ ki, pol sla ni mi mla ka mi in polo ji, ki pred stav lja jo obrè ja, izpo - stav lje na neneh ne mu delo va nju pli me in ose ke ter slad ko vod no mo~ vir je z mo~ vir ni mi trav ni ki in odpr ti mi vod ni mi povr {i na mi (med mrè je 4). 1.2 Prob le ma ti ka uprav lja nja zava ro va nih mokri{~ Za raz li ko od klju~ nih prob le mov zava ro va nih obmo ~ij v Slo ve ni ji, kjer naj ve~ je teà ve pred stav - lja jo {ib ka pod po ra zava ro va nim obmo~ jem, nji hov nara vo vars tve ni in in{ pek cij ski nad zor ter finan ci ra nje, rezul ta ti anke te, izve de ne v ~a su Sve tov ne ga kon gre sa o par kih, kaè jo popol no ma dru ga~ no sli ko. Na glo bal ni rav ni med klju~ ni mi prob le mi pre vla du je jo: • vklju ~e va nje lokal ne ga pre bi vals tva, • pod po ra lokal nih skup no sti in • okolj ska vzgo ja. V nas prot ju z med na rod ni mi rezul ta ti pa uprav ljav ci zava ro va nih obmo ~ij v Slo ve ni ji sode lo va nja z lo kal ni mi skup nost mi {e ne pre poz na va jo kot ene ga klju~ nih prob le mov pri uprav lja nju (Go sar in sode - lav ci 2010). Po podat kih »Mil le nium Ecosy stem Asses sment Synthe sis Report« (2005) se mokri{ ~a uvr{ ~a jo med glo bal no naj slab {e uprav lja na zava ro va na obmo~ ja. ^e pri mer ja mo ohra nje nost zava ro va nih celin skih vod nih eko si ste mov (mo kri{~) z ne vod ni mi habi ta ti, ugo to vi mo, da so prvi pogo sto slab {e ohra nje ni prav zara di sla be ga uprav lja nja ter nepri mer ne rabe vode in pro sto ra zunaj zava ro va ne ga obmo~ ja (Mana - ge ment effec ti ve ness … 2007). Dejs tvo, da je voda nepo gre{ lji va prvi na ìv lje nja v mo kri{ ~u, je pou dar je no tudi v pr vih treh varo val nih zapo ve dih prav nih aktov preu ~e va nih mokri{~. Pre po ve da no je: • spre mi nja ti vod ni reìm, • poslab {e va ti kako vost vode in tal, • izpu{ ~a ti teh no lo{ ke ali komu nal ne odpad ne vode, teko ~e odpad ke, dru ge {ko dlji ve sno vi. »… Za va ro va na obmo~ ja niso in ne sme jo biti izo li ra ne eno te, pa~ pa mora jo biti pove za na v si stem, ki tvo ri del {ir {ih vars tve nih pri za de vanj in ukre pov za traj nost no rabo kopen skih in vod nih obmo ~ij …« (Go sar s so de lav ci 2010). Ker so mokri{ ~a pojav, kate re ga eko lo{ ka kako vost je odvi sna od raz mer v ce - lot nem vodoz bir nem obmo~ ju, smo za raz {ir je no eno to uprav lja nja izbra li vodoz bir na obmo~ ja treh obmor skih mokri{~. 2 Meto do lo gi ja Kako u~in ko vi to je obsto je ~e gos po dar je nje in uprav lja nje s preu ~e va ni mi mokri{ ~i, smo ugo tavlja li z upo ra bo med na rod ne meto do lo gi je za sle de nje u~in ko vi to sti uprav lja nja » Ma na ge ment Effec ti ve ness Trac king Tool« (2007, v na da lje va nju METT) Sve tov ne komi si je za zava ro va na obmo~ ja (WCPA) pri Sve tov ni zve zi za ohra nja nje nara ve (IUCN). Orod je je izde la no pose bej za vred no te nje uprav lja nja in gos po dar je nja z za va ro va ni mi mokri{ ~i. Vpra {al nik je name njen hitre mu in eno stav ne mu oce nje va - nju zava ro va nih mokri{~ (iz pol ni ga uprav lja vec) hkra ti pa omo go ~a pre gled no pri mer ja vo dob lje nih rezul ta tov. Oce nje val ni obra zec skup no obse ga 30 os nov nih, med seboj ena ko vred nih vpra {anj ter 4 do - dat na vpra {a nja. Vsa ko vpra {a nje je vred no naj ve~ 3 to~ ke, dodat na vpra {a nja pa skup no pri na {a jo naj ve~ 12 do dat nih to~k. Naj ve~ je mò no {te vi lo dob lje nih to~k je 102, kar pred stav lja 100 % deleìn naj ve~jo mò no oce no uspe {no sti uprav lja nja. Vse bin sko se vpra {al nik deli na {est sklo pov. V pr vem sklo pu, ime - no va nem insti tu cio nal ni okvir, je opre de ljen prav ni sta tus obmo~ ja. V sklo pu na~r to va nje je opredeljena uspe {nost dose ga nja ciljev s po mo~ jo na~r to va nja na zava ro va nem obmo~ ju. S tret jim sklo pom, vla - ga nje – ~lo ve{ ki in finan~ ni viri, ugo tav lja mo, ali so viri in vla ga nja zadost na za dose ga nje upravljavskih 43 Ma te ja Breg Valja vec, Kata ri na Polaj nar Hor vat ciljev. Sle di jo sklo pi u~in ko vi tost in sklad nost pro ce sov uprav lja nja, u~in ki vla ga nja ter kak {ni so rezul - ta ti uprav lja nja zava ro va nih mokri{~ (Hoc kings in sode lav ci 2006). Re zul ta ti opi sa ne meto do lo gi je opre de lju je jo zna ~il no sti, pred no sti in pomanj klji vo sti obsto je ~e - ga uprav lja na obmor skih zava ro va nih mokri{~ ter so osno va za pri mer ja vo s {ir {im uprav lja njem zava ro va nih mokri{~ v ok vi ru VOM. Sklad no s tem smo s po mo~ jo pro stor skih (GIS) ana liz dolo ~i li meje posa mez ne ga VOM-a. Postop ki za raz me ji tev VOM teme lji jo na mode li ra nju vod ne ga toka po zemelj ski povr {i ni, ki ga dolo ~a digi tal ni model relie fa (O'Cal lag han in Mark 1984). Upo ra bi li smo digi - tal ni model relie fa s pro stor sko lo~ lji vost jo 12,5 m (Di gi tal ni model … 2006). V na da lje va nju smo na VOM ana li zi ra li {te vi lo in pro stor sko raz me{ ~e nost dejav no sti (Po slov ni regi ster … 2009), raz li~ ne rabe pro sto ra (De jan ska … 2005) ter obo je ovred no ti li z vi di ka raz vo ja zava ro va nih obmo ~ij (v na da lje va - nju ZO). Na pod la gi podat kov iz Poslov ne ga regi stra Slo ve ni je (2009) smo gos po dar ske dejav no sti gle de na mò nost pove zo va nja z za va ro va nim mokri{ ~em zdru ì li v tri kate go ri je: 1. dejav no sti, ki so zelo pove za ne z raz vo jem mokri{~ (ra zi sko val ne dejav no sti, izo bra è val ne dejavno - sti, soli nars tvo, mor sko ribi{ tvo, zele nja dars tvo, vino grad ni{ tvo, gostins tvo, turi zem, sobo da jals tvo, trgo vi na z mor ski mi sade ì); 2. dejav no sti, ki so posred no pove za ne z raz vo jem mokri{~ (preo sta lo kme tijs tvo, dejav no sti, pove zane s plo vi li in pomor skim pro me tom); 3. dejav no sti, ki niso bis tve no pove za ne z raz vo jem mokri{~. Kvan ti ta tiv no oce no smi sel no sti in izve dlji vo sti uprav lja nja zava ro va nih mokri{~ v ok vi ru VOM smo izde la li z last no meto do lo gi jo vred no te nja, ki teme lji na dolo ~i tvi pome na nasled njih spre men ljivk: A. Obvla dlji vost VOM (de lè ZO gle de na VOM) (30 to~k) 1. raz red: nad 10 % (30 to~k) 2. raz red: pod 10 % (10 to~k) B. Lega VOM gle de na uprav no deli tev (20 to~k) 1. raz red: VOM leì v eni sami ob~i ni (20 to~k) 2. raz red: VOM leì v dveh ob~i nah (15 to~k) 3. raz red: VOM leì v treh ob~i nah (5 to~k) C. Delè goz da (15 to~k) 1. raz red: nad 40 % (15 to~k) 2. raz red: pod 40 % (10 to~k) ^. Pri sot nost dejav no sti, ki so v po ve za vi z raz vo jem in varo va njem ZO (15 to~k) 1. raz red: nad 40 % (15 to~k) 2. raz red: od 30 do 40 % (10 to~k) 3. raz red: pod 30 % (5 to~k) D. Deleòsta lih zava ro va nih povr {in (20 to~k) 1. raz red: nad 30 % (20 to~k) 2. raz red: od 10 do 30 % (15 to~k) 3. raz red: pod 10 % (5 to~k) Naj ve~ je skup no {te vi lo dose è nih to~k je 100. Ve~ to~k dose è ZO, ve~ ja je izve dlji vost in smi sel - nost {ir {e ga uprav lja nja v ok vi ru VOM. 3 Obsto je ~e uprav lja nje zava ro va nih obmo ~ij mokri{~ Za va ro va na obmor ska mokri{ ~a se med seboj pre cej raz li ku je jo, kar vpli va tudi na nji ho ve notra nje pro ce se in na~in uprav lja nja. Na pod la gi rezul ta tov izve de ne ga vpra {al ni ka ugo tav lja mo, da je temelj za u~in ko vi to uprav lja nje ustre zen na~rt uprav lja nja. Sklad no s tem se naju ~in ko vi tej {e uprav lja nje izvaja v NR[Z, ki ima edi ni potr jen uprav ljav ski na~rt in z njim dose ga 70,5 % zastav lje nih ciljev. V KPSS in KPS uprav lja nje pote ka na pod la gi let ne ga na~r to va nja, pri tem pa je pomemb no dejs tvo, da ome nje ni 44 Uprav lja nje zava ro va nih in/ali vodoz bir nih obmo ~ij obmor skih mokri{~ Se~o velj ske soli ne … 100 % 95,0 % 90 % 83,3 % 80 % 70 % 66,7 % 62,5 % 62,5 % 62,5 % 58,3 % 58,3 % 58,3 % 60 % 53,3 % 54,2 % 50 % 40 % 37,5 % 30 % 20 % 10 % 0 % načrtovanje in vlaganje procesi učinki in rezultati institucionalni okvir KPS NRŠZ KPS Sli ka 1: Rezul ta ti vpra {al ni ka meto do lo gi je za sle de nje u~in ko vi to sti uprav lja nja v za va ro va nih mokri{ ~ih. ZO kljub temu dose ga ta cilje, zara di kate rih sta bili usta nov lje ni, KPSS s 64,7 % in KPS s 50,9 % (sli ka 1). Ustrez no obli ko van in uskla jen na~rt uprav lja nja v NR[Z omo go ~a u~in ko vi to na~r to va nje. NR[Z je naj - mlaj {e zava ro va no obmor sko mokri{ ~e in kot tako bolj odpr to za na~r to va nje, prav zara di vzpo stav lja nja osnov ne infra struk tu re (par ki ri{ ~a, objek ti, name nje ni oza ve{ ~a nju in izo bra è va nju obi sko val cev, sani - ta ri je…) in orga ni za cij skih potreb. Gre za prvi pri mer v Slo ve ni ji, ko je nevlad na orga ni za ci ja dobi la kon ce si jo za uprav lja nje zava ro va ne ga obmo~ ja in hkra ti prvi pri mer pri nas, ko so nara vo vars tve ni ki uspe li usta - vi ti bre zvest no indu strij sko degra da ci jo in za~e li z re na tu ra ci jo mokri{ ~a (med mrè je 2). Na ~r to va nje je pod la ga za preu dar no vla ga nje v samo mokri{ ~e kakor tudi v raz voj in uspo sab ljanje stro kov ne ga kadra. Naju ~in ko vi tej {e vla ga nje ima KPSS, kljub dejs tvu, da nima potr je ne ga uprav ljav - ske ga na~r ta. KPSS vodi uprav lja vec, ki je orga ni zi ran kot pod jet je. V ZO pri na {a pomemb ne izku{ nje s po dro~ ja poslo va nja, ki pri po mo re jo h gos po dar ne mu vla ga nju in povrat nim dohod kom. Nji ho va pred - nost je tudi bolj {e in hitrej {e pri la ga ja nje tr` nim spre mem bam in v op le me ni te nju svo je ga poslo va nja (Go sar in sode lav ci 2010). Ne gle de na to, kdo z ZO uprav lja, je u~in ko vi to uprav lja nje med dru gim posle di ca dobre ga sode - lo va nja uprav ljav ca z os ta li mi delè ni ki, med kate re spa da jo sosed nji upo rab ni ki pro sto ra, oko li{ ka pod jet ja ter lokal ne skup no sti zno traj in v oko li ci zava ro va ne ga obmo~ ja. Tak {ne ga sode lo va nja na vseh treh mokri{ ~ih ob~ut no pri manj ku je. Med delè ni ki so sicer vzpo stav lje ne dolo ~e ne pove za ve, pri manj ku - je pa kako vost no sode lo va nje, ki bi se odra à lo v prak si (skup ni pro jek ti). Sklad no s temi ugo to vi tva mi v ~e tr tem poglav ju podrob ne je pred stav lja mo mò no sti za pove zo va nje z oko li{ ki mi dejav nost mi in upo rab ni ki pro sto ra. Po memb no vlo go pri vzpo stav lja nju dia lo ga med uprav ljav cem in lokal ni mi delè ni ki ima ned vomno delu jo~ sistem oza ve{ ~a nja in izo bra è va nja lokal nih skup no sti in obi sko val cev obmo ~ij. Naju ~in ko - vi tej {i pro gram oza ve{ ~a nja in izo bra è va nja, ki v ce lo ti izpol nju je potre be obmo~ ja, je vzpo stav ljen v NR[Z, kjer se zara di nega tiv ne ga odno sa dela jav no sti zelo tru di jo prib li à ti mokri{ ~e lju dem, za~en{i z najm laj {i mi. Veli ko pozor no sti name nja jo tudi obi sku oseb s po seb ni mi potre ba mi (sle pi, sla bo vid - ni, glu ho ne mi …). V KPS je zara di ve~ narav nih in kul tur nih vred not mokri{ ~e delè no manj {e pozor no sti in obrav na ve kakor v preo sta lih dveh obmo~ jih. U~in ki in rezul ta ti uprav lja nja ZO so odvi sni od uspe {no sti pred hod nih sklo pov in v kon~ ni fazi poda ja jo oce no celot ne ga siste ma delo va nja ZO. Naj vi{ jo oce no uspe {no sti dose ga KPSS (83,3 %), kljub 45 Ma te ja Breg Valja vec, Kata ri na Polaj nar Hor vat temu, da se ne uprav lja po uprav ljav ske mu na~r tu. V pri me ru KPS (62,5 %) je rezul tat pri ~a ko van in potr ju je odvi snost kon~ nih u~in kov od pred hod nih sklo pov. Raz log za naj nì jo oce no u~in ko vi to sti delo va nja celot ne ga siste ma v NR[Z (58,3 %) je odsot nost eko nom skih kori sti za lokal no skup nost in oko li{ ko pre bi vals tvo. Prob lem je v skrom nem pove zo va nju z oko li{ ki mi delè ni ki in pomanj klji vi infra - struk tu ri, ki se {ele vzpo stav lja. Pomemb na pred nost obmo~ ja z vi di ka nara vo vars tva pa je dejs tvo, da so bio di ver zi tet ne, eko lo{ ke in kul tur ne vred no te pre vla du jo ~e in nede gra di ra ne. 4 Mò no sti uprav lja nja vodoz bir nih obmo ~ij mokri{~ Kra jin ski park Se~o velj ske soli ne je geo graf sko ome jen na obmo~ je solin in meri 720 hek tar jev, kar pred stav lja le 6 % celot ne ga 12.687 hek tar jev veli ke ga VOM (sli ka 2). Zaled no re~ no mre ò gra di reka Dra go nja s pri to ki, ki zbi ra jo vodo na obmo~ ju vseh treh obal nih ob~in, 13 % (1710 hek tar jev) pa tudi na obmo~ ju Hrva{ ke. Zava ro va no obmo~ je KPS meri 428 hek tar jev, ~e od{te je mo povr {i no obal ne ga mor ja, je to 213 hek tar jev, ki pred stav lja jo sko raj ~etr ti no (24 %) celot ne ga VOM (882 hek tar jev). Re~ - no mre ò gra di potok Roja z ne kaj pri to ki in obmo~ je nepo sred ne ga odto ka v mor je. Pokri va ob~i ni Piran in Izo la. NR[Z meri 121 hek tar jev, kar pred stav lja en sam odsto tek 8750 hek tar jev veli ke ga VOM. Nje go vo zaled je gra di ta reki Rià na in Bada {e vi ca z de lom svo jih pore ~ij, ki so brez upo {te va nja kra{ - ke ga zaled ja Rià ne, v ce lo ti v ko pr ski ob~i ni. 4.1 Mokri{ ~e Stru njan ske soli ne (Stju à) VOM so nepri mer lji vo ve~ ja od ZO, kar pred stav lja veli ko ovi ro z vi di ka vklju ~e va nja v ce lost no uprav lja nje. Prob lem je naj manj {i v pri me ru mokri{ ~a Stru njan ske soli ne, kjer ZO kra jin ske ga par - ka pokri va ~etr ti no VOM. S tem so v par ku pri sot ne tudi gos po dar ske dejav no sti in dru ga raba pro sto ra (kme tij ske povr {i ne, pose li tev, pro met …). Z me to do lo gi jo vred no te nja smo oce ni li izve dlji vost uprav - lja nja VOM na 80 to~k. VOM Stru njan ske soli ne je naj manj {e in zato obvla dlji vo. Pred stav lja rah lo hri bo vi to pode èl sko obmo~ je, usmer je no v kme tij ske dejav no sti (sad jars tvo, zele nja dars tvo, vino - grad ni{ tvo), ki se è pove zu je jo s tu ri sti~ ni mi dejav nost mi (sli ka 2, sli ka 4). Okrog 40 % regi stri ra nih dejav no sti je pove za nih z raz vo jem zava ro va ne ga obmo~ ja in ve~i na le-teh ima sedè zno traj KPS. Raba pro sto ra je kme tij sko zelo pestra in pomemb na za raz no li kost ter sli ko vi tost kul tur ne pokra ji ne. Naj - ve~ povr {in pokri va gozd (29 %), kar pa je zane mar lji vo v pri mer ja vi z nje go vim dele èm v os ta lih dveh obmo~jih (nad 40 %). Gozd ne povr {i ne ima jo pomemb no eko lo{ ko vlo go in pome ni jo là je uprav - lja nje pore~ ja. Pre gled ni ca 2: To~ ko va nje in vred no te nje zah tev no sti {ir {e ga uprav lja nja z me to do lo gi jo VOM. kri te rij vred no te nja Se ~o velj ske soli ne Stru njan ske soli ne (Stju à) [koc jan ski zatok lega VOM (30 to~k) 10 30 10 uprav na deli tev VOM (20 to~k) 5 15 20 de lè goz da (15 to~k) 15 10 15 de lè dejav no sti (15 to~k) 10 15 5 de lè ZO (20 to~k) 20 10 15 skup na vred nost 60 80 65 Sli ka 2: Polo àj ZO in VOM gle de na uprav ne meje, osta la zava ro va na obmo~ ja (pri mer Natu ra 2000) in raz po re di tev gos po dar skih dejav no sti. p 46 Uprav lja nje zava ro va nih in/ali vodoz bir nih obmo ~ij obmor skih mokri{~ Se~o velj ske soli ne … m 4 k ^ ^ 1 I[ I[ R R ") K K O O M M 21 M M ") JE JE ") O O ") V V ") ") Z Z A A 0 ") R 1 ") R Z Z E E ") ")") N ") ") ") ") NA A ") ") Z Z ") ") ") ") E ") E 8 ") V V O O ") ") P J P ") O N ") ") LE A ") 6 Z M ") ") ") I – I – ") ") ") ") T T ") ") ") S S ") ") ") O O ") ") ") ") ") ") ") ") N N ") ") ") ") V V ") ") ") ") ") ") 4 ") ") ") ") ") ") JA JA ") ")") ") ") ") ") ") ") ")") ") ") E E ") ") ") ") ") ") ") D D ") ") ") ") ") ")") ") ") ") ") ") ") ") ") ") ") ") ") ") ") ") ") ") ") ") ") ") ") ") ")") ") ") ") 2 ") ") ") ") ") ") ") ") ") ") ") ") ") ") ") ") ") ") ") ") ") ") ") ") ") ") ") ") ") ^ ") ") ") ") ") ") ") ") ") ") ") ") ") ") ") ") ") ") ") ") I[ ") ") ") ") ") ") ") ") ") ") R ") ") ") ") ") ") ") ") 0 K i ") ") ") ") O sk ") ") k ") ") ") n ") ") ") ") ") ") to M ") ") ") ") ") cja ") ") ")") za ") 0 ") ") ") ") JA ko ") ") ") 0 ") ")"")) [ ") ") ") ^ 0 ") ") ") ") ") ") ") ")") ") O 2 ") ") ") ") ") ") ") ") ") ") ")") ") ") ") ") A ")") ")")"")")) ") ") ") ") ") ") ") ") ") ") ") M ")") ") . ") ") ") B R 1 ") ") ") ") 1 ") U 0 ") ") ") ") R O T , 2 E A A U ") ") P ")")") ") N Z ")") N ") ") O A IN A ") ") ")") K V JE ^ S ") ") B C ") O ^ R ") ") ") ") R O O Z ") ") ")") ") ") AV M JE M "")) ") IA ). ") A B E ") G 1 ") Z O M 10 ") ") ") ") ; © , 2 ") ") ") ")") ") T ") ") ") ") ") A O ") V S ") R R ") ") O ") ") ") (A ") H 0 R 00 ") A A 2 ") ") ") ") ") A ") ") @ JN ") ") ") R ") ") ") A ") ") ") ") ") ") ") ") L U A ") ")") JU ") T L O ") ") T A ") ") P ") O A ") ") -[ ") ), N ") ") ") IZ E ") ") ") ") ") IN 9 ") ") E R 0 ") 0 ") ") IN IN K A C ") ") T , 2 ") ") ") L E ") L O A S ") ") ") ") ") ")") ") ") O V E ") ") ")") ") O T , K ") ") ") ") JA JP ") ") ") ") ") ") S A ") ") ") C ") ") S L ") E E ") ") ") E A (A ") ") K I Z V V S ") ") ") K S JA R ") ") ") ") ") ") K G ") ") ") ") ") ") ") L ") ")") ") ") JS N S E ") A ")") ") e L N R ); P V 6 ") ")") ") ") ") ") B ") JA 0 ") lin E G 0 ") V N JA E JA e ") E veljske R , 2 ske C S ") O U T n lin ^ R O B A R ja ")")") e~o U S E T K JA n so E : M S S [ T (G tru A IJA .5 S so M M M F 2 I: M A 1 N O O O R V A V V V IC G R O M IR O TR : D P TV A IR A K V 47 Ma te ja Breg Valja vec, Kata ri na Polaj nar Hor vat 100,0 1,2 % 1,4 % 2 8 , % 1,5 % 2,0 % 1,4 % 3,0 % 4,0 % ostalo 5,0 % 0,6 % 2,1 % 2,9 % 2,0 % 90,0 6,1 % 12,3 % drevesa in grmičevje 13,1 % 80,0 6,1 % 3,5 % začasni travniki 7,4 % 6,9 % 10,0 % 70,0 7,5 % intenzivni sadovnjaki 8,5 % 7,9 % 60,0 pozidana in sorodna zemljišča 12,8 % 5,2 % 9,2 % 50,0 12,4 % 5,0 % oljčni nasadi 40,0 njive in vrtovi 15,8 % 30,0 vinogradi 49,3 % 42,7 % 20,0 zemljišča v zaraščanju 28,6 % 10,0 trajni travniki in pašniki 0,0 gozd Sečoveljske soline Škocjanski zatok Strunjanske soline Sli ka 3: Raba tal zno traj vodoz bir nih obmo ~ij mokri{~ (De jan ska raba kme tij skih zem lji{~ 2005). Uprav lja vec se zave da, da je tako zno traj par ka kot v nje go vi nepo sred ni oko li ci raba zem lji{~ z vidi - ka vars tve nih ciljev pone kod nepri mer na in ima v ne ka te rih pri me rih nega tiv ne posle di ce za zava ro va no obmo~ je. Prav tako je na neka te rih delih v bli ì ni par ka nepri mer no tudi na~r to va nje rabe zem lji{~. Pred nost KPS pred osta li ma dve ma obrav na va ni ma obmo~ je ma je z vi di ka pove zo va nja z oko li co ned - vom no v tem, da je pose li tev v sa mem par ku in ima zato nase lje Stru njan nepo sre den stik z ZO. 100 90 31,79 % 25,65 % 38,14 % 80 1,83 % 70 4,79 % 2,54 % 60 50 40 dejavnosti, ki so zelo povezane 72,52 % z razvojem mokrišč 64,19 % 30 59,32 % dejavnosti, ki so posredno povezane 20 z razvojem mokrišč 10 dejavnosti, ki niso bistveno povezane 0 z razvojem mokrišč KPSS NRŠZ KPS Sli ka 4: Raz vr sti tev obsto je ~ih dejav no sti gle de na mò nost pove zo va nja zava ro va ne ga mokri{ ~a in oko li ce (Po slov ni regi ster … 2009). 48 Uprav lja nje zava ro va nih in/ali vodoz bir nih obmo ~ij obmor skih mokri{~ Se~o velj ske soli ne … 4.2 Mokri{ ~e [koc jan ski zatok Vo doz bir no obmo~ je mokri{ ~a [koc jan ski zatok ne sega do mor ja kot osta li dve, zato je neko li ko poseb no obmor sko mokri{ ~e. Nena zad nje je za obmor ska mokri{ ~a poleg VOM pomem ben tudi stik z mor skim oko ljem, ki je lah ko prav tako vir oko lju nevar nih sno vi (na pri mer mor ski pro met, mari - kul tu ra, ribi{ tvo …), nas prot no pa zara di raz po teg nje no sti sega dale~ v hri bo vi to notra njost. Vanj zapa de jo tudi oko li{ ke indu strij ske, sto ri tve ne in dru ge urba ne cone, ki pov zro ~a jo one sna è nje vod. V pri mer - ja vi s preu ~e va ni ma mokri{ ~e ma je ned vom no naj bolj izpo stav lje no nega tiv nim u~in kom urba nih dejav no sti in urba ne rabe pro sto ra (12 %). Delè dejav no sti, ki so pomemb ne za pove zo va nje z ZO, je naj manj {i (26 %), kar ote ù je {ir {e uprav lja nje in pove zo va nje z oko li co. Skup na oce na izve dlji vo sti uprav - lja nja zna {a 65 to~k in je neko li ko vi{ ja od KPSS. De lè goz da sega ~ez 40 %, kjer je tre ba pou da ri ti, da je gozd, podob no kakor v VOM Se~o velj ske soli ne, ome jen na notra nja, odmak nje na hri bo vi ta obmo~ ja, med tem ko so re~ ne doli ne in ugod na pobo~ - ja izpo stav lje ni bolj ali manj inten ziv ne mu kme to va nju (in ten ziv ni vino gra di, inten ziv ni sadov nja ki, rast li nja ki, olj~ ni ki …). Gle de na veli kost je nizek deleòsta lih zava ro va nih obmo ~ij, le okrog 10 % (Na - tu ra 2000; Eko lo{ ko pomemb na obmo~ ja). 4.3 Mokri{ ~e Se~o velj ske soli ne Se ~o velj ske soli ne ima jo naj ve~ je VOM, ki sega 20 ki lo me trov v no tra njost Slo ven ske Istre. Mokri{ - ~e je dose glo naj nì jo vred nost z vi di ka mò no sti in izve dlji vo sti {ir {e ga uprav lja nja (60 to~k), kar pome ni naj tè je uprav lja nje celot ne ga vodoz bir ne ga obmo~ ja v pri mer ja vi z os ta li mi mokri{ ~i. Z od da lje va - njem od mor ja v no tra njost se pove ~u je nje go va div ji na in s tem neo kr nje nost nara ve. Sklad no s tem je 40 % VOM za{ ~i te no z Na tu ra 2000, kar je v prid {ir {e mu uprav lja nju pore~ ja. Ovi re pri uprav ljanju TAVRO HRA JNALO PA INRATAK Sli ka 5: Mokri{ ~e [koc jan ski zatok ima v svo jem hidro graf skem zaled ju dejav no sti, ki pred stav lja jo stal no grò njo nara vi. 49 Ma te ja Breg Valja vec, Kata ri na Polaj nar Hor vat so nje go va veli kost, celin skost ter lega veli ke ga dela VOM zunaj Ob~i ne Piran (okrog 70 % v ob ~i nah Koper, Izo la), delo ma pa tudi na obmo~ ju Hrva{ ke. Delè goz da je 50 %, kar pome ni vi{ je samo ~i stil - ne spo sob no sti obmo~ ja, kakor tudi manj {e pri ti ske antro po ge nih dejav no sti. 35 % regi stri ra nih dejav no sti je pove za nih z raz vo jem mokri{ ~a, ven dar ima jo le-te zara di neu god ne uprav ne raz de li tve sedè v ka - te ri od sosed njih ob~in, ali pa je zara di veli ko sti VOM dejav nost è zelo odda lje na od same ga mokri{~a. 5 Sklep Uprav lja nje v ok vi ru vodoz bir nih obmo ~ij mokri{~ je ena od mò no sti, ki lah ko izbolj {a obsto je - ~e uprav lja nje. To je pre ve~ nara vo vars tve no in s tem ozko usmer je no le v za va ro va no mokri{ ~e (va ro va nje habi ta tov, ohra nja nje bio di ver zi te te, znans tve no razi sko va nje rast lin skih in ìval skih vrst) ter v pro ce - su uprav lja nja ne vklju ~u je oko li{ kih pre bi val cev ali dejav no sti, kar bi ned vom no dvig ni lo stop njo pove za no sti in sobi va nja z oko li{ kim neza va ro va nim pro sto rom ter izbolj {a lo kako vost mokri{ ~a. Navse - zad nje je mokri{ ~e zava ro va no tudi zara di doma ~i nov in oko li{ kih pre bi val cev, ki nuj no rabi jo narav no ohra nje no oko lje in tudi oko lje rabi doma ~e ga ~lo ve ka, ki bo sona rav no in z na ve za nost jo na doma ~e oko lje uprav ljal z njim. To je pomemb no spoz na nje, ki manj ka tako uprav ljav cem kakor doma - ~i nom in tudi pred stav ni kom lokal nih obla sti, ki bi mora li poskr be ti za bolj sona rav no uprav lja nje z vo doz bir ni mi obmo~ ji mokri{~. De lo ma je izje ma v tem pri me ru KPS, kjer je sobi va nje mokri{ ~a in doma ~i nov del no vzpo stav lje no. Posre di je turi sti~ na dejav nost, kate ra je odi gra la pomemb no vlo go pri raz vo ju gostin skih dejav no sti in kme tijs tva. Oce na obsto je ~e ga uprav lja nja (METT 2011) kaè, da KPS dose ga naj manj uprav ljav skih ciljev, zastav lje nih v let nih smer ni cah. Uprav lja nje pote ka neus kla je no in se soo ~a s prob le mi, ki zavi ra jo nje - gov raz voj. Ven dar je pozi tiv no dejs tvo, da je {ir {e uprav lja nje oce nje no z 80 to~ ka mi, kar pome ni, da bi bilo là je izve dlji vo kakor za [koc jan ski zatok in Se~o velj ske soli ne, ki ima ta kljub veli ke mu in odda lje - ne mu zaled ju visok delè goz da in zava ro va nih povr {in. VOM KPS je povr {in sko raz me ro ma majh no obmo~ je in rav no zara di tega izred no kom plek sno, saj se na enem mestu zdru ù je jo tra di cio nal ne gos - po dar ske dejav no sti (kme tijs tvo, soli nars tvo …), turi zem in pose li tev. @e sedaj je velik delè regi stri ra nih dejav no sti v VOM in zno traj KPS pove za nih z raz vo jem zava ro va ne ga obmo~ ja, kar naka zu je na velik poten cial pove zo va nja in skup ne ga trè nja. Ima usta nov lje no kolek tiv no znam ko »Kra jin ski park Stru - njan«, ki zdru ù je proi zva jal ce in ponud ni ke kako vost nih proi zvo dov na nje go vem {ir {em obmo~ ju. Kolek tiv na znam ka, ki je tre nut no {e v po vo jih, pome ni ozna ko lokal nih pre hramb nih in kme tij sko pre - de lo val nih proi zvo dov in sto ri tev ter gostin skih in turi sti~ nih sto ri tev. Poleg raz poz nav no sti obmo~ ja omo go ~a dose ga nje ~im vi{ je stop nje nad zo ra nad na~i nom pri de la ve bla ga in sto ri tva mi, s ~i mer se zmanj - {a vpli ve in pose ge v na ra vo (med mrè je 5). To je nad grad nja, ki KPS lo~i od osta lih ZO, kjer je podob no pove zo va nje z lo kal no skup nost jo zara di ve~ je raz drob lje no sti dejav no sti tè je. [ir {e uprav lja nje bi bilo smi sel no vzpo sta vi ti pred vsem v pri me ru NR[Z, saj VOM vklju ~u je veli ko dejav no sti, ki one sna ù je jo povr {in sko vodo, ste ka jo ~o se v mo kri{ ~e. Ker je to mokri{ ~e {ele na za~et ku vzpo stav lja nja infra struk - tu re in kadrov, je pomemb no, da na~rt no zapo slu je jo oko li{ ko pre bi vals tvo in za izgrad njo infra struk tu re naje ma jo oko li{ ke obrt ni ke ter s tem dvi gu je jo pri ljub lje nost med doma ~i ni. Prav tako bi bilo smi sel no v ok vi ru mokri{ ~a uva ja ti sona rav ne dejav no sti, ki bi pos pe {e va le raz voj oko li ce in izbolj {a le nje no eko - nom sko sta nje. Za raz li ko ima jo Se~o velj ske soli ne è vpe lja ne na~i ne uprav lja nja, ki jih bodo tè je naslo ni li na oko li{ ko pre bi vals tvo. Nji hov imid` je pre ti ra no nara vo vars tven in s tem zavi ra pove zo va nje z oko li{ - ki mi dejav nost mi. Za raz li ko od KPS, kjer je uprav lja vec doma ~in in je tudi pro ces varo va nja pote kal po kon cep tu od spo daj navz gor ( bot tom-up), uprav lja s Se ~o velj ski mi soli na mi pod jet je, ki je doma ~e (So - li ne d. o. o.), ampak v la sti kapi ta la, ki ne izvi ra iz doma ~e regi je. Doma ~i ni ima jo zato ob~u tek, da jim je bilo odvze to nekaj, kar je nji ho vo, in s tem vzpo sta vi jo nega ti ven odnos do pove zo va nja in mokri{ ~a nas - ploh. Uprav lja vec mokri{ ~a se v ok vi ru na~r to va nja VOM sre ~u je z oko lju nepri jaz ni mi dejav nost mi (le tal ski pro met, inten ziv no kme tijs tvo, masov ni turi zem), kar spro à stal ne konf lik te name sto sode lo va nja. 50 Uprav lja nje zava ro va nih in/ali vodoz bir nih obmo ~ij obmor skih mokri{~ Se~o velj ske soli ne … Po ve zo va nje med mokri{ ~i je veza no na za{ ~i to ptic in pote ka med KPSS in NR[Z. Kljub temu, da je mokri{ ~e Stru njan ske soli ne (Stju à) majh no, ne gre spre gle da ti nje go ve eko si stem ske vred no sti in dejs tva, da sku paj z os ta li ma dve ma obmor ski ma mokri{ ~e ma daje mo~an nara vo vars tve ni pe~at {ir{emu obmo~ ju Slo ven ske Istre. Ned vom no je dober vzgled pri gra di tvi uspe {nih odno sov med nara vo vars - tve ni mi, social ni mi, in gos po dar ski mi vse bi na mi, med uprav ljav cem mokri{ ~a in nje go vo oko li co. 6 Viri in lite ra tu ra De jan ska raba kme tij skih zem lji{~ (Raba_beta_20050408) 2005. © Mini strs tvo za kme tijs tvo, goz darstvo in pre hra no RS. Ljub lja na. Go sar, A., Sovinc, A., Fi{er Pe~ ni kar, A., Kry {tu fek, B., Var ljen Buàn, E. 2010: Obli ko va nje u~in ko vitega siste ma zava ro va nih obmo ~ij v Slo ve ni ji: kon~ no poro ~i lo. CRP Kon ku ren~ nost Slo ve ni je 2008–2013, Znans tve no razi sko val no sre di{ ~e Uni ver ze na Pri mor skem. Koper. Di gi tal ni model relie fa 12,5. 2006. © GURS. Ljub lja na. Hoc kings, M., Stol ton, S., Leve ring ton, F., Dud ley, N, Cour rau, J. 2006: Asses sing Effec ti ve ness – A Frame - work for Asses sing Mana ge ment Effec ti ve ness of Pro tec ted Areas; 2nd Ed. IUCN. Swit zer land. Med mrè je: www.iucn.org/the mes/wcpa/pubs/gui de li nes.htm#ef fect2 (20. 4. 2011). Ju rin ~i~, I., Popi~, A. 2009: Traj nost ni raz voj turiz ma v za va ro va nih obmo~ jih na pri me ru Kra jin skega par ka Stru njan. Vars tvo nara ve 22. Ljub lja na. Kon ven ci ja o vars tvu mor ske ga oko lja in obal nih obmo ~ij Sre do zem ske ga mor ja (Bar ce lon ska kon ven - ci ja). 1976. Med mrè je: http:/ www.kon ven ci je.mop.gov.si/bar ce lon ska_kon ven ci ja_vars tvo_mor ja.pdf (10. 5. 2011). Ma na ge ment Effec ti ve ness Trac king Tool 2007: Repor ting Pro gress at Pro tec ted Area Sites: Second Edition. Gland. Med mrè je 1: http://www.uma no te ra.org/in dex.php?node=88 (18. 5. 2011). Med mrè je 2: http://www.skoc jan ski-za tok.org/ (10. 5. 2011). Med mrè je 3: http://www.kpss.si/si/zgo do vi na (10. 5. 2011). Med mrè je 4: http://www.park stru njan.si/in dex.php?page=sta tic&item=1 (10. 5. 2011). Med mrè je 5: http://www.park stru njan.si/in dex.php?page=sta tic&item=52&tree_root=1 (18. 5. 2011). Mil len nium Ecosy stem Asses sment Synthe sis Report 2005: A Re port of the Mil len nium Ecosy stem Asses - sment. Was hing ton. O'Cal lag han J. F., Mark D. M. 1984: The Extrac tion of Drai na ge Net works from Digi tal Ele va tion Data. Com pu ter Vision, Grap hics and Ima ge Pro ces sing 28. Trier. Na tu ra 2000. Inte rak tiv ni atlas oko lja. © ARSO. Ljub lja na. Po slov ni regi ster Slo ve ni je. 2009. AJPES. Ljub lja na. Ram sar ska kon ven ci ja. 1971. Med mrè je: http://www.ram sar.si/ram sar_be se di lo.html (10. 5. 2011). Sklep o us ta no vi tvi jav ne ga zavo da Kra jin ski park Stru njan. Urad ni list Repub li ke Slo ve ni je 76/2008. Ljub lja na. Ured ba o kon ce si ji za rabo narav ne vred no te Se~o velj skih solin in o kon ce si ji za uprav lja nje Kra jinskega par ka Se~o velj ske soli ne. Urad ni list Repub li ke Slo ve ni je 11/2002. Ljub lja na. Ured ba o kon ce si ji za uprav lja nje Kra jin ske ga par ka Stru njan. Urad ni list Repub li ke Slo ve ni je 114/2004. Ljub lja na. Ured ba o Kra jin skem par ku Se~o velj ske soli ne. Urad ni list Repub li ke Slo ve ni je 29/2001. Ljub lja na. Ured ba o Kra jin skem par ku Stru njan. Urad ni list Repub li ke Slo ve ni je 107/2004, 114/2004, 83/2006, 71/2008 in 77/2010. Ljub lja na. Ured ba o po seb nih vars tve nih obmo~ jih (ob mo~ jih Natu ra 2000), Urad ni list Repub li ke Slo ve ni je 49/04 in 110/04. Ljub lja na. Za kon o Na rav nem rezer va tu [koc jan ski zatok. Urad ni list REPUBLIKE SLOVENIJE 20/1998. Ljub lja na. 51 52 Razvoj zavarovanih obmo~ij v Sloveniji, 53–61, Ljubljana 2011 NARAVNI REZERVAT [KOCJANSKI ZATOK KOT DEL INTEGRALNEGA TURISTI^NEGA PROIZVODA Gre gor Bala ì~, dr. Igor Jurin ~i~, Ljud mi la Sin ko vi~ Fa kul te ta za turi sti~ ne {tu di je Por to rò – Turi sti ca, Uni ver za na Pri mor skem Oba la 11a, 6320 Por to rò gre gor.ba la zicatu ri sti ca.si, igor.ju rin cicatu ri sti ca.si, mil ka.sin ko vicatu ri sti ca.si UDK: 338.485.1(497.472-751.3) 712.2(497.472-751.3) IZVLE^EK Na rav ni rezer vat [koc jan ski zatok kot del inte gral ne ga turi sti~ ne ga proi zvo da Z na rav nim rezer va tom [koc jan ski zatok uprav lja Dru{ tvo za opa zo va nje in prou ~e va nje ptic Slo ve ni je. V re zer va tu se izva ja jo vode nja za orga ni zi ra ne sku pi ne obi sko val cev, kar pred stav lja pri lò nost za raz voj nara vo vars tve ne in eko lo{ ko narav na ne turi sti~ ne dejav no sti ter obli ko va nje inte gral ne ga turi sti~ ne ga pro - izvo da. Pri tem je tre ba na~r to va nje in ure ja nje pro sto ra pri la go di ti ukre pom vars tva nara ve, ki so pogoj za uspe {en raz voj rezer va ta in ustrez nih eko lo{ kih oblik turiz ma. Namen pris pev ka je s po mo~ jo SWOT ana li ze in ana li ze obi ska ugo to vi ti poten cia le rezer va ta za raz voj eko lo{ kih oblik turiz ma in poda ti pred - lo ge za obli ko va nje inte gral ne ga turi sti~ ne ga proi zvo da. Poda ni so tudi pred lo gi o pri hod njem uprav lja nju z re zer va tom ob upo {te va nju seg men ta ci je obi sko val cev in na~el traj nost ne ga raz vo ja. KLJU^NE BESEDE Na rav ni rezer vat [koc jan ski zatok, ana li za obi ska, SWOT ana li za, eko lo{ ki turi zem, seg men ta ci ja obi sko - val cev, inte gral ni turi sti~ ni proi zvod ABSTRACT [kocjanski Zatok Nature Reserve as a part of the integral tourist product The [kocjanski zatok Nature Reserve is managed by DOPPS-BirdLife Slovenia. Organized tours for groups are an opportunity for a development of environmentally and ecologically oriented tourism activities and for formation of an integral tourist product. Therefore the environmental planning has to be strictly in line with nature protection measures conditioned by a successful development in the sense of ecologically ori- entated tourism activities. With the help of the SWOT analysis and the visitors' analysis this paper tries to establish the potentials for the development of ecologically orientated tourism activities in the nature reserve and attempts to give suggestions for the development of an integral tourist product. It also states a critical reflection on the prospective reserve management considering the visitors' segmentation and the pillars of the sustainable development. KEY WORDS [kocjanski zatok Nature Reserve, visitors' analysis, SWOT analysis, ecological tourism, visitors' segmentation, integral tourist product 53 Gre gor Bala ì~, Igor Jurin ~i~, Ljud mi la Sin ko vi~ 1 Uvod Pris pe vek se osre do to ~a na vklju ~e va nje Narav ne ga rezer va ta [koc jan ski zatok v in te gral ne turi - sti~ ne proi zvo de na desti na ci ji Slo ven ska Istra. S po mo~ jo SWOT ana li ze (ana li za pred no sti, sla bo sti, pri lò no sti in nevar no sti) in ana li ze obi ska ugo tav lja mo poten cia le rezer va ta za raz voj eko lo{ kih oblik turiz ma in pred la ga mo kon kret ne inte gral ne turi sti~ ne proi zvo de. Pri tem upo {te va mo seg men ta ci jo obi sko val cev in na~e la traj nost ne ga raz vo ja. 2 Ure di tev Narav ne ga rezer va ta [koc jan ski zatok [koc jan ski zatok je narav ni rezer vat v ne po sred ni bli ì ni Kopra in pred stav lja preo sta nek mor ja, ki je neko~ obda ja lo mesto. Tu sta se v mor je izli va li reki Bada {e vi ca in Rià na ter obmo~ je zamo~ vi - ri li. Nasta nek zato ka je pove zan z raz vo jem mesta Koper in grad njo pri sta ni{ ~a, ko sta se v {est de se tih letih 20. sto let ja pri ~e li izsu {e va nje in uni ~e va nje zali va z za sta ja jo ~o vodo. Na obmo~ ju, kjer so bile od 13. sto let ja do leta 1911 [koc jan ske soli ne, je tako nasta lo naj ve~ je pol sla no mokri{ ~e v Slo ve ni ji, ki pred - stav lja edins tve no ìv ljenj sko oko lje za raz li~ ne rast lin ske in ìval ske vrste. Z na rav nim rezer va tom, ki je odprt za jav nost in ogle de, uprav lja Dru{ tvo za opa zo va nje in prou ~e va nje ptic (DOPPS). Dru{ tvo je rezer vat ustrez no ure di lo in izva ja vode nja za ve~ je sku pi ne obi sko val cev. Zara di {te vil nih spe ci fi~nih rast lin skih in ìval skih vrst ter loka ci je pred stav lja rezer vat pri lò nost za nadalj nji raz voj nara vo vars - tve ne in turi sti~ ne dejav no sti. Pri tem je tre ba upo {te va ti smer ni ce za skrb no na~r to va nje in ure ja nje pro sto ra sklad no z ve ljav nim vars tve nim reì mom v na rav nem rezer va tu. Za ra di pestro sti rast lin skih in ìval skih vrst je rezer vat, ki je edi no mor sko mo~ vir je v Slo ve ni ji, izjem - ne ga pome na. Od leta 1999 so evi den ti ra li 230 vrst ptic, 40 jih tudi gnez di. Ker je na obmo~ ju rezer va ta pol za prt sistem slad ke in sla ne vode (pli tva lagu na), so tla sla na in pone kod pre ha ja jo v mulj. To omo - go ~a uspe va nje raz no li kih sla no vod nih rast lin – halo fi tov (med mrè je 1). 3 Eko lo{ ki turi zem v na rav nem rezer va tu [koc jan ski zatok Vsak raz voj na zava ro va nem in varo va nem obmo~ ju nara ve se mora pri la go di ti ukre pom vars tva nara ve. Na~r ten raz voj eko lo{ ke ga turiz ma je pri mer na odlo ~i tev za varo va nje nara ve ter uspe {en razvoj narav nih par kov in rezer va tov Slo ve ni je ter obmo ~ij Natu ra 2000. Eden izmed 54 na rav nih rezer va tov je [koc jan ski zatok, ki velja za naj ve~ je pol sla no mokri{ ~e. Opre de ljen je z za ko nom, ki dolo ~a nje go - vo obmo~ je, vars tve ni reìm, vars tvo, raz voj in uprav lja nje, nad zor in kazen ske dolo~ be v re zer va tu (Za kon o na rav nem rezer va tu [koc jan ski zatok 1998). Ob mo~ ja s po seb ni mi ome ji tva mi zah te va jo pose bej pri la go je no na~r to va nje in ure ja nje pro sto ra (eko lo{ ko pomemb na obmo~ ja, osred nje cone poseb nih vars tve nih obmo ~ij Natu ra 2000, vodo vars - tve na obmo~ ja, kra{ ka obmo~ ja in obmo~ ja z mo~ nim vetrom); so geo graf sko enot na obmo~ ja, na kate rih je tre ba nada lje va ti z us trez nim uprav lja njem in na~r to va njem raz vo ja. Med taka obmo~ ja sodi jo tudi zava ro va na obmo~ ja nara ve, pri ~emer so nara va ali nje ni deli, rast lin ske in ìval ske vrste ter nji ho vi ìv ljenj ski pro sto ri ali celot ni eko si ste mi zakon sko varo va ni. Za mor ske par ke in narav ne rezer va te, med kate re spa da narav ni rezer vat [koc jan ski zatok, velja, da so se v sve tu uve lja vi li kot uspe {en in veli kokrat tudi dono sen na~in ohra nja nja nara ve (Fen nell 2008). Pri me ra dobre prak se uprav lja nja s kra jin skima par ko ma Logar ska doli na in Se~o velj ske soli ne kaè ta, da pred stav lja jo zava ro va na obmo~ ja pri lò nost za nadalj nji raz voj, upo {te va je zako no da jo in rabo pro sto ra na teh obmo~ jih. Vars tve na, vzgoj no-izo - bra è val na, znans tve no ra zi sko val na, rekrea tiv na in turi sti~ na vlo ga so v va ro va nih obmo~ jih dobro do{ le, saj pri po mo re jo k uve ljav lja nju na~el traj nost ne ga raz vo ja, odpi ra jo nova delov na mesta in pris pe va - jo k pre poz nav no sti obmo~ ja (Turk 2003). Pri tem je pomemb na izde la va uprav ljav skih na~r tov za 54 Na rav ni rezer vat [koc jan ski zatok kot del inte gral ne ga turi sti~ ne ga proi zvo da I^@ALA BROGERG Sli ka 1: Vhod v na rav ni rezer vat [koc jan ski zatok. zava ro va na in varo va na obmo~ ja, s ka te ri mi se varo va nje nara ve uskla ju je z raz li~ ni mi dejav nost mi in vsak da nji mi potre ba mi oko li{ kih pre bi val cev ter spod bu ja raz voj eko lo{ ke ga turiz ma. Gle de na poten - cial zava ro va nih in varo va nih obmo ~ij nara ve za raz voj turiz ma mora raz voj eko lo{ kih oblik turiz ma na njih pote ka ti sklad no z na sled nji mi na~e li: • pred sta vi tev poseb no sti zava ro va ne ga obmo~ ja z us trez nim pri sto pom in s pri mer no inter pre ta ci jo, • dopol ni tev obsto je ~e turi sti~ ne ponud be in raz vi ja nje novih turi sti~ nih proi zvo dov, ki nima jo nega - tiv ne ga vpli va na oko lje, • aktiv no vklju ~e va nje lokal ne ga pre bi vals tva pri raz vo ju, • celo vit raz voj ni pogled na obmo~ je pod skrb nim nad zo rom stro kov ne ga uprav ljav ca (Ju rin ~i~ in Popi} 2009). Tu ri zem na zava ro va nih in varo va nih obmo~ jih lah ko pri na {a poleg poten cial nih kori sti, kot so zava - ro va nje nara ve (eko lo{ kih pro ce sov in biot ske raz no vrst no sti) ter ohra nja nje narav ne in kul tur ne dedi{ ~i ne, izbolj {a nje eko nom skih mò no sti (mò nost zapo slo va nja, pove ~a nje dohod kov in pro mo ci ja) ter izbolj - {e va nja kako vo sti ìv lje nja v lo kal ni skup no sti (pod po ra estet skim, okolj skim in dru gim vred no tam ter oza ve{ ~a nje pre bi vals tva in obi sko val cev o na ra vi kot vred no ti), tudi poten cial ne nevar no sti. Te so obre me ni tev oko lja z od vr è ni mi smet mi, gne ~o in one sna è va njem, finan~ ne obre me ni tve, ko se zara - di pove ~a ne ga obi ska poja vi dvig cen osnov nih dobrin za ìv lje nje, in drù be ne obre me ni tve, med kate re sodi jo hrup, pomanj ka nje rekrea cij skih povr {in in van da li zem (So vinc in Mor gan 2003). Da bi se izog - ni li nega tiv nim u~in kom turiz ma je potreb no ustrez no pro stor sko na~r to va nje, ki omo go ~a ohra nja nje nara ve in pred vi de va eko lo{ ke obli ke turiz ma. S tega vidi ka je tre ba na obmo~ ju rezer va ta vzpo sta vi ti ustrez ne indi ka tor je, ki bodo omo go ~a li sprem lja nje nosil ne zmog lji vo sti oko lja in se na ta na~in izogni li nega tiv nim vpli vom na oko lje (Ju rin ~i~ 2009). Dru{ tvo za opa zo va nje in prou ~e va nje ptic je obmo~ je rezer va ta v zad njih letih par kov no ure di lo. Spom la di 2007 je bila v re zer va tu na Ber to{ ki boni fi ki ure je na ve~ kot dva kilo me tra dol ga krò na u~na pot s {ti ri mi opa zo va li{ ~i. Tako je ob u~ni poti pet opa zo va li{~ – {ti ri so nova, eno pa je sta rej {e in je iz leta 2000 ter omo go ~a pogled na pol sla no lagu no. 55 Gre gor Bala ì~, Igor Jurin ~i~, Ljud mi la Sin ko vi~ I^@ALA BROGERG Sli ka 2: Pri mer opa zo va li{ ~a. Do kon~ na ure di tev [koc jan ske ga zato ka je na~r to va na do kon ca leta 2012. Do takrat naj bi bili zgrajeni vsi na~r to va ni objek ti v re zer va tu, med kate ri mi je naj po memb nej {e sre di{ ~e za obi sko val ce s spremlja - jo ~o infra struk tu ro v ne po sred ni bli ì ni glav ne ga vho da v re zer vat. Zdru è val naj bi u~il ni co v na ra vi in igri{ ~e. Zra ven sre di{ ~a za obi sko val ce bo postav ljen tudi hlev za ìvi no. Na delu u~ne poti med slad - ko vod nim in posla nim delom rezer va ta bo osred nja opa zo val ni ca, zgra je na v treh nivojih, ki bo ponu ja la pogled na celo ten rezer vat. V kle ti opa zo val ni ce bo zaste klje na ste na, ki bo omo go ~a la opa zo va nje pod - vod ne ga ìv lje nja v slad ko vod nem mo~ vir ju. Zgra je na bo tudi manj {a opa zo val ni ca na sever ni stra ni lagu ne. Do opa zo val ni ce bo vodi la kraj {a pot ~ez trav ni ke na zahod nem robu rezer va ta. Na za~et ku te poti bo postav ljen manj {i vstop ni objekt, kate re ga namen bo pro stor ska ozna ~i tev vsto pa v re zer vat na robu mest ne ga jedra (DOPPS 2011). 4 SWOT ana li za in ana li za obi ska Re zul ta ti SWOT ana li ze kaè jo, da pred stav lja bli ì na mesta Koper hkra ti pred nost in sla bost. Za turi sti~ no ponud bo mest ne ga jedra Kopra pred stav lja narav ni rezer vat [koc jan ski zatok dopol ni tev in obo ga ti tev, saj omo go ~a pestrej {o ponud bo kul tur ne ga in nara vo slov ne ga turiz ma. Zara di nara vo var - stve ne ga pome na ter raz no li ko sti flo re in fav ne ima narav ni rezer vat velik poten cial tudi kot zele na povr {i na za potre be nara vi pri jaz nih oblik rekrea ci je. Po dru gi stra ni pa pred stav lja urba no sre di{ ~e s pou dar - je no pri sta ni{ ko dejav nost jo (Luka Koper) v ne po sred ni bli ì ni veli ko nevar nost, saj se je z iz grad njo cest nih pove zav in trgov skih sre di{~ pove ~a lo zvo~ no in svet lob no one sna è nje, ki lah ko dol go ro~ no nega tiv no vpli va ta na zmanj {a nje biot ske raz no li ko sti rezer va ta. Sa na ci ja in rena tu ra ci ja narav ne ga rezer va ta [koc jan ski zatok sta pote ka li pod bud nim o~e som nara - vo vars tve ni kov, kar je omo go ~i lo vzpo sta vi tev novih vse bin. Uprav lja nje in pro mo ci jo nara ve kot vred no te lah ko {te je mo za pri mer dobre prak se. Upo {te va nje na~el varo va nja nara ve omo go ~a {te vil ne mò no - 56 Na rav ni rezer vat [koc jan ski zatok kot del inte gral ne ga turi sti~ ne ga proi zvo da IK JNAR BRO IG Sli ka 3: Bo{ ka rin – avtoh to no istr sko gove do. sti za raz voj rekrea ci je, eko lo{ ke ga turiz ma ter vzgoj no-izo bra è val nih in znans tve no ra zi sko val nih aktiv - no sti. Pri na~r to va nju ponud be za jav nost odpr te ga narav ne ga rezer va ta sle di jo na~e lu: »Prib li à ti nara - vo lju dem, ne lju di nara vi« (Vid mar 2003, 65). Pri tem je vza jem no sode lo va nje z lo kal nim pre bi vals tvom Pre gled ni ca 1: Ana li za pred no sti, sla bo sti, pri lò no sti in nevar no sti. PREDNOSTI: SLABOSTI: • rena tu ra ci ja in bio lo{ ka pestrost, • bli ì na Kopra, • mò nost aktiv ne ga pre ìv lja nja pro ste ga ~asa v na ra vi, • nepre poz nav nost pri lokal nih pre bi val cih in {ir {i • mò nost spoz na va nja in razi sko va nja nara ve pub li ki, za raz li~ ne seg men te obi sko val cev, • obisk je odvi sen od vre me na, • izde la ni na~r ti in stra te gi je za pri hod nost, • pomanj ka nje zapo sle ne ga kadra s po dro~ ja turiz ma, • veli ki anga ì ra nost in orga ni zi ra nost uprav ljav ca. • odsot nost stra te gi je pro mo ci je in trè nja ponud be narav ne ga rezer va ta. PRILO@NOSTI: NEVARNOSTI: • pro mo ci ja nara ve kot vred no te, • pre ve lik obisk gle de na zmog lji vost, • uprav lja nje narav ne ga rezer va ta [koc jan ski zatok • one sna è nje, kot pri mer dobre prak se, • van da li zem, • eko lo{ ki turi zem izka zu je trend rasti, • neu po {te va nje kodek sa obna {a nja v na rav nem • vklju ~i tev lokal nih pre bi val cev in pro sto volj cev, rezer va tu, • raz voj {ir {e ga obmo~ ja z na rav nim rezer va tom • konf lik ti z lo kal no skup nost jo zara di raz li~ nih kot inte gral ni proi zvod za lju bi te lje nara ve. inte re sov. 57 Gre gor Bala ì~, Igor Jurin ~i~, Ljud mi la Sin ko vi~ 2000 1500 1000 500 0 aj arec april m junij julij ber ber ber januar februar m avgust oktober skupaj septem novem decem 2006* 2007 2008 2009 2010 2011* Sli ka 4: Obisk narav ne ga rezer va ta v ob dob ju 2006–2011 po mese cih (Sta ti sti~ ni podat ki … 2011; * poda tek velja za del leta). 2011* 2010 2009 2008 2007 2006* 0 500 1000 1500 2000 skupaj drugi upokojenci študentje osnovnošolci in srednješolci predšolski otroci Sli ka 5: Obisk narav ne ga rezer va ta gle de na cilj ne sku pi ne v ob dob ju 2006–2011 (Sta ti sti~ ni podat ki … 2011; * poda tek velja za del leta). 58 Na rav ni rezer vat [koc jan ski zatok kot del inte gral ne ga turi sti~ ne ga proi zvo da klju~ ne ga pome na, saj izo bra è va nje in zave da nje o edins tve no sti rezer va ta pri po mo re ta k ve~ je mu varo - va nju, pre poz nav no sti in kre pi tvi ob~ut ka pri pad no sti. Rezer vat je è vklju ~en v mre ò sever no ja dran skih mokri{~ in bi se lah ko s po ve zo va njem z blì nji mi par ki, deni mo s kra jin ski ma par ko ma Se~o velj ske soli ne in Stru njan, aktiv no vklju ~il v tu ri sti~ no ponud bo Slo ven ske Istre kot zele ne desti na ci je in desti - na ci je dobre ga po~ut ja. Na rav ni rezer vat [koc jan ski zatok ima pri lò nost, da s po ve zo va njem z oko li{ ki mi turi sti~ ni mi ponud - ni ki (na pri mer turi sti~ ne kme ti je s tra di cio nal no lokal no kuli na ri ko in nasta ni tvi jo, tra di cio nal ne pri re di tve, ponud ni ki kul tur ne dedi{ ~i ne, avten ti~ nih spo min kov in well nes sa) raz vi je ponud bo inte - gral nih proi zvo dov naj vi{ je kako vo sti po meri indi vi dual ne ga gosta (Ju rin ~i~ in sode lav ci 2011). Zara di pomanj ka nja finan~ nih sred stev v upra vi rezer va ta tre nut no ni zapo slen nih ~e s stro kov ni mi zna nji in izku{ nja mi s po dro~ ja turiz ma (di plo mi ra ni orga ni za tor turiz ma), ki bi skr bel za pove zo va nje med razli~ - ni mi ponud ni ki turi sti~ nih sto ri tev ter za raz vi ja nje novih turi sti~ nih proi zvo dov in nji ho vo pro mo ci jo. S so de lav ci stro kov nja ki s po dro~ ja vars tva oko lja in nara ve ter sklad no s smer ni ca mi o vars tvu nara - ve in traj nost nem turiz mu bi raz {i ri li vse bi ne obsto je ~ih inter pre ta cij za raz li~ ne cilj ne sku pi ne obi sko val cev. [tu den tom raz li~ nih {tu dij skih pro gra mov bi lah ko omo go ~i li oprav lja nje prak se, sku - paj bi lah ko obli ko va li tudi teme za zaklju~ ne pro jekt ne nalo ge. Pri lò nost pred stav lja tudi pro sto voljs tvo (2011 – leto pro sto voljs tva), ki posa mez ni kom omo go ~a, da spoz na va jo zako ni to sti nara ve na akti ven in nepo sre den na~in ter tako spre me ni jo svoj ìv ljenj ski slog v od go vor nej {e ga. V zao stre nih gos podar - skih raz me rah pred stav lja pro sto voljs tvo pomemb no obli ko pri do bi va nja dodat nih spe ci fi~ nih delov nih izku {enj tako za doma ~e kot tuje pro sto volj ce. Kot pri mer dobre prak se ome ni mo okolj sko pro sto voljstvo s [kot ske. Tam kaj{ nji rezul ta ti razi ska ve iz leta 2009 kaè jo, da je bilo vklju ~e nih v okolj sko pro sto volj - stvo {est odstot kov odra slih (med mrè je 2). Obisk narav ne ga rezer va ta v ob dob ju 2006–2011 (sli ka 4) se je ob~ut no pove ~al. Podat ki na gra fu pri ka zu je jo obisk orga ni zi ra nih sku pin od maja 2006 do maja 2011. Pri mer ja va na let ni rav ni za obdob - je 2007–2010 ka è na 224-od stot no pove ~a nje obi ska, z 817 na 1828 obi sko val cev. Pri tem je tre ba pou da ri ti, da so v letu 2009 uved li pla ~i lo vstop ni ne, kar ni vpli va lo na zmanj {a nje obi ska. Naj ve~ ji obisk bele ì jo od apri la do juni ja ter sep tem bra in okto bra. Gle de na to, da pred stav lja jo naj {te vil~ nej {o cilj - no sku pi no osnov no {ol ci in sred nje {ol ci (sli ka 5), je obisk v ome nje nih mese cih pogo jen z ugod ni mi vre men ski mi raz me ra mi in pote kom u~ne ga pro ce sa. Leta 2010 je narav ni rezer vat obi ska lo 1.331 os - nov no {ol cev in sred nje {ol cev. Pomemb ni sku pi ni sta tudi pred {ol ski otro ci in {tu den ti, kar je plod stra te gi je raz vo ja uprav ljav ca ter nje go ve ga aktiv ne ga sode lo va nja z vrt ci v re gi ji in z vi so ko {ol ski mi usta no va - mi. Kate go ri jo »dru gi«, ki je v letu 2010 {te la 372 obi sko val cev, pred stav lja jo nasled nje cilj ne sku pi ne: dru{ tva, zapo sle ni v jav nem in zaseb nem sek tor ju ter sode lu jo ~i na raz li~ nih pro jek tih. Upo ko jen ci so {te vil~ no naj slab {e zasto pa na orga ni zi ra na cilj na sku pi na, saj so nji hov obisk na pod la gi sta ti sti~ nih podat - kov prvi~ zabe le ì li leta 2010, ko jih je bilo sedem. Ugo tav lja mo, da orga ni zi ra nih sku pin turi stov, ki bi jih v re zer vat pri pe lja li doma ~i in tuji orga ni - za tor ji poto vanj, {e ni. Meni mo, da bi mora la upra va par ka v pri hod nje ve~ jo pozor nost name ni ti prav temu seg men tu pov pra {e va nja. Poleg okrep lje nih trènj skih aktiv no sti, s ka te ri mi bi pri teg ni li pozornost orga ni za tor jev poto vanj, bo nuj no ~im prej izve sti è zastav lje ne inve sti ci je v tu ri sti~ no infra struk tu - ro. To je izgrad nja zasno va ne ga infor ma cij ske ga sre di{ ~a, v ka te rem bodo ure je ni raz stav ni pro sto ri, pre da val ni ca, knjì ni ca, dor mi to rij in sani ta ri je. S tem bo opa zo va nje nara ve v re zer va tu omo go ~e no tudi v neu god nih vre men skih raz me rah. 5 Seg men ta ci ja obi sko val cev in inte gral ni turi sti~ ni proi zvo di Pri na~r to va nju inter pre ta ci je, pri kate ri obi sko val ca ne infor mi ra mo zgolj z na {te va njem dej stev, tem ve~ ga spod bu di mo, da s ~im ve~ ~uti aktiv no odkri va pomen posre do va nih infor ma cij in tako vzpo - sta vi odgo vo ren odnos do narav ne ga rezer va ta, je tre ba upo {te va ti u~ne ozi ro ma vzgoj ne, ~us tve ne in 59 Gre gor Bala ì~, Igor Jurin ~i~, Ljud mi la Sin ko vi~ vedenj ske cilje. Odgo vo ri ti je tre ba na tri klju~ na vpra {a nja, in sicer, kaj èli mo, da se obi sko va lec nau~i, ob~u ti in nare di (Beck in Cab le 2002). In ter pre ta ci jo je tre ba pri la go di ti tr` nim seg men tom (pred {ol ski otro ci, {ol ski otro ci, {tu den ti, dru - ì ne z otro ki, ljud je s po seb ni mi potre ba mi, upo ko jen ci, tuji gost je in lju bi te lji nara ve). Narav ni rezer vat [koc jan ski zatok v ok vi ru finan~ nih, pro stor skih in kadrov skih zmò no sti ponu ja oseb no inter pre ta - ci jo za {ol ske sku pi ne ter neo seb no inter pre ta ci jo v ob li ki inter pre ta tiv nih tabel. Izgrad nja infor ma tiv ne ga sre di{ ~a bo pri po mo gla k pe stri inter pre ta ci ji za raz li~ ne tr` ne seg men te in k in for mi ra nju o po nud - bi inte gral nih turi sti~ nih proi zvo dov v Slo ven ski Istri. Pred la ga ne inte gral ne turi sti~ ne proi zvo de v ob li ki enod nev nih pake tov smo poi me no va li po pre poz nav nih pti cah v Na rav nem rezer va tu [koc jan ski zatok. • Inte gral ni proi zvod »Mala bela ~ap lji ca« za {ol ske sku pi ne vklju ~u je voden ogled narav ne ga rezerva - ta, obisk eko lo{ ke turi sti~ ne kme ti je na obmo~ ju anka ran ske ga polo to ka z de gu sta ci jo eko lo{ ko pri de la ne hra ne in ogled zeli{~ ne ga vrta v Man à nu, kjer mla di obi sko val ci spoz na va jo zna ~il na sre do zem ska zeli{ ~a in nji ho vo upo ra bo v is tr ski kuhi nji. • Inte gral ni proi zvod »Po loj nik« za orni to lo ge vklju ~u je poleg vode ne ga ali indi vi dual ne ga ogle da narav - ne ga rezer va ta tudi obisk doli ne Dra go nje in Kra jin ske ga par ka Se~o velj ske soli ne pod stro kov nim vods tvom. Pred obi skom par ka bi ponu di li istr sko kosi lo v eni od doma ~ih gostiln. • Inte gral ni proi zvod »Ru me no no gi galeb« za goste na ladij skih kri àr je njih s po stan kom v Ko pru vklju - ~u je voden ogled narav ne ga rezer va ta, obisk hra sto velj skih fresk in kosi lo v av ten ti~ ni istr ski gostil ni ob sprem lja vi ìve istr ske glas be. 6 Sklep Na ra{ ~a jo ~i pomen okolj skih dejav ni kov in oko lje vars tve na oza ve{ ~e nost vpli va ta na izbor destina - ci je (UNWTO 2011). Narav ni rezer vat [koc jan ski zatok ima zato zara di svo je lege in biot ske raz no vrst no sti ideal ne mò no sti za raz voj okolj sko in eko lo{ ko narav na ne ga turiz ma. Iz tega raz lo ga je tre ba pri okolj - skem na~r to va nju upo {te va ti na~e la varo va nja nara ve, saj ta omo go ~a jo traj nost ni raz voj rezer va ta in eko lo{ ke ga turiz ma. Re zul ta ti SWOT ana li ze so poka za li poten cia le za raz voj eko lo{ kih oblik turiz ma v re zer va tu in nji - ho vo pove zo va nje v in te gral ne proi zvo de na obmo~ ju Slo ven ske Istre, med dru gim spod bu ja nje oko lju pri jaz ne mobil no sti (ko le sar je nje, pri hod na desti na ci jo, giba nje po desti na ci ji) in vklju ~e va nje lokal - nih ponud ni kov kuli na ri ke in pri del kov. Cilj na sku pi na obi sko val cev rezer va ta so lju bi te lji nara ve in raz li~ nih oblik pre ìv lja nja pro ste ga ~asa na pode è lju. Obli ko va li smo tri pred lo ge inte gral nih turisti~ - nih proi zvo dov, ki poleg ele men tov nara ve vklju ~u je jo kul tur no dedi{ ~i no in kuli na ri ko. Na pod la gi pri dob lje nih podat kov o tren du rasti obi ska pred la ga mo uprav ljav cu upo {te va nje in sprem lja nje nosilne zmog lji vo sti rezer va ta in s tem zago tav lja nje traj nost ne ga raz vo ja turiz ma v re zer va tu in na desti na ci ji Slo ven ska Istra. Zah va la Gos pe Boja ni Lipej se zah va lju je mo za posre do va nje izku {enj z uprav lja njem rezer va ta in podat kov o nje - go vem obi sku. 7 Viri in lite ra tu ra Beck, L., Cab le, T. 2002: Inter pre ta tion for the 21st Cen tury: Fif teen Gui ding Prin ci ples for Inter preting Natu re and Cul tu re. Cham paign. DOPPS 2011: Arhiv. Dru{ tvo za opa zo va nje in prou ~e va nje ptic Slo ve ni je. Ljub lja na, 2011. 60 Na rav ni rezer vat [koc jan ski zatok kot del inte gral ne ga turi sti~ ne ga proi zvo da Fen nell, D. A. 2008: Eco tou rism. Lon don. Ju rin ~i~, I. 2009: Nosil na zmog lji vo sti Slo ven ske Istre za turi zem. Por to rò. Ju rin ~i~, I., Popi}, A. 2009: Sustai nab le Tou rism Deve lop ment in Pro tec ted Areas on the Pat tern of Strunjan Lands ca pe Park. Vars tvo nara ve 22. Ljub lja na. Ju rin ~i~, I., Pla ninc, S., Luk, N. (ur.). 2011: Istra – avten ti~ na desti na ci ja dobre ga po~ut ja/Is tra – autenti~na desti na ci ja dobrog ugo|aja. Por to rò, Pore~. Med mrè je 1: www.skoc jan ski-za tok.org/ (15. 1. 2011). Med mrè je 2: www.snh.gov.uk/about-snh/what-we-do/ca ring-for-na tu re/vo lun tee ring/ (24. 1. 2011). So vinc, A., Mor gan, B. 2003: Turi zem v za va ro va nih obmo~ jih: pri lò nost in grò nja. Zava ro va na obmo~ja in nji hov pomen za turi zem: mor ska u~na pot Mese ~ev zaliv in nje go vi zakla di. Stro kov ni semi nar in teren sko delo. Koper. Sta ti sti~ ni podat ki o obi sku 2006–2011. Narav ni rezer vat [koc jan ski zatok, arhiv DOPPS. Ljub lja na 2011. Turk, R. 2003: Zna ~il no sti in pomen zava ro va nih delov slo ven ske ga mor ja in mor ske ga obrè ja. Zava - ro va na obmo~ ja in nji hov pomen za turi zem: mor ska u~na pot Mese ~ev zaliv in nje go vi zakla di. Stro kov ni semi nar in teren sko delo. Koper. UNWTO 2011: UNWTO World Tou rism Baro me ter. Med mrè je: http://www.unw to.org/ (16. 5. 2011). Vid mar, B. 2003: [koc jan ski zatok: pri lò nost za nara vo slov ni turi zem tik ob mestu Koper. Zava ro vana obmo~ ja in nji hov pomen za turi zem: mor ska u~na pot Mese ~ev zaliv in nje go vi zakla di. Stro kovni semi nar in teren sko delo. Koper. Za kon o na rav nem rezer va tu [koc jan ski zatok, Urad ni list Repub li ke Slo ve ni je 20/98. Ljub lja na. 61 62 Razvoj zavarovanih obmo~ij v Sloveniji, 63–70, Ljubljana 2011 ODNOS PREBIVALCEV MESTNE OB^INE KOPER DO [KOCJANSKEGA ZATOKA dr. Valen ti na Bre~ ko Gru bar, dr. Gre gor Kova ~i~ Fa kul te ta za huma ni sti~ ne {tu di je Koper, Uni ver za na Pri mor skem Ti tov trg 5, 6000 Ko per va len ti na.brec ko.gru barafhs.upr.si, gre gor.ko va cicafhs.upr.si UDK: 911:502(497.472-751.3) 316.653:712.2(497.472-751.3) IZVLE^EK Od nos pre bi val cev Mest ne ob~i ne Koper do [koc jan ske ga zato ka [koc jan ski zatok je obmo~ je, ki je od prvih ~lo ve ko vih pose gov z iz ko ri{ ~a njem pro sto ra za soli nars tvo, prek inten ziv nih hidro me lio ra cij skih del v 30. le tih 20. sto let ja ter na~rt ne ga zasi pa va nja zara di {ir je nja indu - strij skih, poslov nih in pro met nih povr {in od 50. let prej{ nje ga sto let ja dalje, pa do zava ro va nja obmo~ ja v ob li ki narav ne ga rezer va ta leta 1998, doìv lja lo zelo inten ziv no preo braz bo. Obe nem se je spre mi njal tudi odnos pre bi val cev do obmo~ ja, ki se je iz degra di ra ne ga spre me ni lo v oazo nara ve sre di mo~ no urba ni zirane - ga oko lja. V pris pev ku s po mo~ jo anke te (N = 119) preu ~u je mo, kak {en je bil v pre te klo sti in je danes odnos pre bi val cev Mest ne ob~i ne Koper do [koc jan ske ga zato ka, kako vred no ti jo rena tu ra ci jo in seda nje sta nje ter kate re funk ci je [koc jan ske ga zato ka postav lja jo v os pred je. Sta rej {i pre bi val ci se, v pri mer ja vi z mlaj - {imi, zato ka v ve~ jem dele ù spo mi nja jo kot zapu{ ~e ne ga in degra di ra ne ga obmo~ ja. Rezul ta ti anke te kaè jo, da so anke ti ra ni dobro sez na nje ni z raz lo gi za zava ro va nje [koc jan ske ga zato ka, pod pi ra jo tovrst no uredi - tev obmo~ ja ter meni jo, da pris pe va k dvi gu kako vo sti bival ne ga oko lja. KLJU^NE BESEDE geo gra fi ja, vars tvo oko lja, [koc jan ski zatok, Mest na ob~i na Koper, rena tu ra ci ja, anke ta ABSTRACT The attitude of the Koper Municipality population towards [kocjanski zatok The lagoon of [kocjanski zatok has been an area of intensive transformation since the first human activi- ties in the area with the construction of saltpans, through an intensive draining and water regulation works in the 1930s, through planned filing-in works in the lagoon for the purpose of industrial, commercial and traffic areas extension from 1950 onwards, and at last its declaration as a nature reserve in 1998. The atti- tude of the local population towards [kocjanski zatok has certainly been alternating simultaneously with its transformation from an area of environmental degradation to a natural oasis bounded by highly urban- ized surroundings. Using a questionnaire survey, in this paper we analyze (N = 119) the attitude of the Koper municipality population towards [kocjanski zatok in the past and in the present; how they value the renaturation and present condition and which of the [kocjanski zatok Natural reserve functions do they recognize as being the most important ones. In opposite to younger population, older people in a greater share remember the lagoon as abandoned area of degradation. The results of the research show that respon- dents are familiar with the reasons for the protection of the lagoon of [kocjanski zatok and furthermore that they support the protection regime. In general they recognize the reserve as a great contribution to the raise of quality of the residential environment in the area. KEY WORDS geography, environmental protection, [kocjanski zatok, Municipality of Koper, renaturation, questionnaire survey 63 Valen ti na Bre~ ko Gru bar, Gre gor Kova ~i~ 1 Uvod [koc jan ski zatok je naj ve~ je bra ki~ no mokri{ ~e v Slo ve ni ji, ki obse ga 120,7 hek tar ja zem lji{~ in leì v mo~ no urba ni zi ra ni pokra ji ni med naku po val ni mi cen tri na jugovz hod nem robu Kopra, Luko Koper, obal no hitro cesto z mest ni mi vpad ni ca mi in èlez ni co (med mrè je 1). Nasta nek [koc jan ske ga zali va in kasne je zato ka je pove zan s pro stor skim raz vo jem Kopra in oko li ce. Vse od obdob ja Rim lja nov do za~et ka 20. sto let ja, ko se je sol poce ni la, je bilo soli nars tvo pre vla du jo ~a dejav nost in soli ne so obda - ja le tudi Koper. Po opu{ ~a nju soli nars tva so se sla ne lagu ne med Koprom in oba lo posto po ma zasi pa le s se di men ti Rià ne in Bada {e vi ce ter se zara{ ~a le. Med leto ma 1932 in 1939 so obmo~ je inten ziv no izsu - {e va li in za kme tij sko pri de la vo ure di li obmo~ je tako ime no va ne Ber to{ ke boni fi ke. O [koc jan skem zato ku lah ko govo ri mo {ele od leta 1957, ko je bil zgra jen nasip med mestom Koper in izli vom Rià ne (Mo - ze ti~ in [ala ja 2002). S pro stor skim {ir je njem Luke Koper pro ti Anka ra nu, so [koc jan ski zaliv namre~ zapr li, pol sla no lagu no pa so uspe {no nase li le raz li~ ne rast lin ske in ìval ske vrste, zla sti pti ce (sli ka 1). In ten ziv no zasi pa va nje zato ka je zna ~il no za 80. leta prej{ nje ga sto let ja, ko je Ob~i na Koper na~r - to va la nje go vo popol no zasut je, pro stor pa èle la name ni ti urba ni rabi. Z za prt jem raz bre me nil ni ka Sli ka 1: [koc jan ski zaliv leta 1954 (Ko le ga 2009). 64 Od nos pre bi val cev Mest ne ob~i ne Koper do [koc jan ske ga zato ka izliv R izliv Riž i an ane Lu L ka K a o K p o er e na naku k p u ova ovalno s lno r s e r di dišč šče Legenda obala 1954 meja Naravnega rezervata 0 200 400 m Av A to t r o : K : o K va ov č a i č č i 2011 V 2011 ir Vir: © GURS; K GURS; o K l o ega 2009 ega 2009 Škocjanski zatok Sli ka 2: Obal na ~rta leta 1954 ter meja Narav ne ga rezer va ta [koc jan ski zatok. Rià ne in preu sme ri tvi jo toka Bada {e vi ce je lagu na izgu bi la dotok sve è slad ke vode, nekaj ~asa je slu - ì la tudi kot odla ga li{ ~e odpad kov ter sla ne ga mulja, vanjo se je ste ka la meteor na voda z od pla ka mi, kar je pov zro ~i lo mo~ no degra da ci jo in uni ~e nje eko si ste mov. Posle di~ no se je {te vi lo vrst ptic, ki so obdob - no ali stal no nase lje va le obmo~ je, v 80. in 90. le tih mo~ no zmanj {a lo, neka te re na ozem lju Slo ve ni je red ke vrste vod nih ptic pa so celo izgi ni le in to je bil eden glav nih raz lo gov, da so se na~r ti s [koc janskim zato kom spre me ni li (Ob no va in ohra nja nje … 2007). Sode lo va nje stro kov nja kov, pod po ra medi jev in {ir {e jav no sti so pri pe lja li do spre jet ja ustrez nih ukre pov in obmo~ je je bilo leta 1998 zava ro va no kot narav ni rezer vat (Za kon o na rav nem rezer va tu [koc jan ski zatok 1998). Uprav lja nje je v letu 1999 prev ze lo Dru{ tvo za opa zo va nje in prou ~e va nje ptic Slo ve ni je. Sle di la so obsè na sana cij ska in rena tu ra cij ska dela, s ka te ri mi so [koc jan ske mu zato ku zago to vi li dotok sve è slad ke vode iz raz bre me nil ni ka Rià ne (Ara), zatok pove za li z mor jem, ure di li sistem odvod nih kana - lov, poglo bi li dno, zgra di li nasi pe, odstra ni li odpad ke … Dela so bila zaklju ~e na v letu 2007, è tekom sana cij skih in rena tu ra cij skih del pa so obmo~ je ponov no nase li le {te vil ne rast lin ske ter ìval ske vrste. [te vi lo opa è nih ptic se je povz pe lo ~ez 200 (Od lok o pro gra mu vars tva in raz vo ja … 2007). V zad njih letih je postal [koc jan ski zatok z bra ki~ nim in slad ko vod nim delom ter Jezer cem, ure je no u~no pot jo z opa zo val ni ca mi in infor ma cij ski mi tab la mi, pri ljub lje na in zelo obi ska na loka ci ja (sli ka 2). [e v tem letu (2011) je pred vi den za~e tek izgrad nje infor ma cij ske ga cen tra, ki bo name njen pred - vsem izo bra è va nju obi sko val cev. V [koc jan ski zatok namre~ pri ha ja veli ko sku pin otrok, mla di ne in odra slih, ki jim ta tre nu tek lah ko ponu di jo stro kov no vode nje po narav nem rezer va tu. [te vi lo obi sko - val cev dnev no je zelo raz li~ no in ni zna no, evi den ti ra ne so le najav lje ne sku pi ne (Mo ze ti~ 2011). Ob 65 Valen ti na Bre~ ko Gru bar, Gre gor Kova ~i~ celod nev nem sprem lja nju obi ska v treh dneh ob kon cu ted na v ok to bru 2008 se je dnev ni obisk, odvi - sno od vre men skih raz mer, gibal med 70 in 100 obi sko val ci (U~a kar 2009). Na men pris pev ka je pred sta vi ti rezul ta te razi ska ve, izve de ne z an ke to med pre bi val ci Mest ne ob~i - ne Koper (v na da lje va nju MOK), kate re namen je bil spoz na ti odnos pre bi val cev MOK do [koc jan ske ga zato ka, in sicer izha ja jo~ s sta li{ ~a, da je narav ni rezer vat [koc jan ski zatok kot del urba ne ga oko lja klju~ni ele ment sona rav ne ga urba ne ga raz vo ja Kopra in pomemb no pris pe va h ka ko vo sti oko lja in ìv lje nja lokal ne ga pre bi vals tva. Ker so pre bi val ci klju~ ni dejav nik raz vo ja, nas je zani ma lo, ~e ga tako doje majo tudi vpra {a ni. Preu ~e va nje odno sa lokal ne ga pre bi vals tva do zava ro va nih obmo ~ij je pred met {te vil - nih razi skav po sve tu. Ve~i na njih se nave zu je na preu ~e va nje odno sa v za va ro va nih obmo~ jih ìve ~e ga pre bi vals tva do pri lò no sti in ovir, ki jih pri na {a sta tus zava ro va nja; v ve ~i ni pri me rov gre za razi skave v manj raz vi tih obmo~ jih (na pri mer Jim in sode lav ci 2002; Nagot hu 2003; Abdul la hi in sode lav ci 2007), ki kaè jo nera zu me va nje pome na reì ma varo va nja, ki ga lokal no pre bi vals tvo v ve ~i ni razu me kot oviro za nji ho vo delo va nje v pro sto ru in nadalj nji raz voj. Raz li~ ne razi ska ve po sve tu pa so usmer je ne tudi v preu ~e va nje pome na zele nih povr {in zno traj ali v bli ì ni mest nih nase lij, ki izbolj {u je jo kako vost bival - ne ga oko lja in zado vo lju je jo raz li~ ne nema te rial ne potre be lokal ne ga pre bi vals tva. V ve ~i ni pri me rov gre za preu ~e va nje odno sa lju di do zele nih oaz sre di mest s po mo~ jo anket ne meto de (na pri mer Chie - su ra 2003; Özgüner in Kend le 2004; Bon nes, Pas sa fa ro in Car rus 2011). Na{a razi ska va je z nji mi pri mer lji va meto do lo{ ko in gle de na pred met preu ~e va nja, ~eprav gre v na {em pri me ru za preu ~e vanje odno sa do narav ne ga rezer va ta, ki je ve~ kot zgolj zele na povr {i na, in je s stra ni drà ve zava ro van ìvljenj - ski pro stor ogro è nih in red kih rast lin skih ali ìval skih vrst. Pri ~u jo ~a razi ska va si je kot glav ni cilj zada la ugo to vi ti, ali obsto ji jo raz li ke v od no su pre bi val cev do [koc jan ske ga zato ka gle de na sta rost anke ti ran cev in gle de na loka ci jo stal ne ga biva li{ ~a. S po mo~jo anket smo èle li izve de ti: • kako se anke ti ra ni spo mi nja jo [koc jan ske ga zato ka v pre te klo sti, • ali vedo, zakaj je obmo~ je zava ro va no, • kako so zado volj ni z re na tu ra ci jo zato ka in obsto je ~o ure je nost jo, • kate re vred no sti [koc jan ske ga zato ka anke ti ra ni naj bolj izpo stav lja jo, • kak {en je motiv in kako pogo sto obi sku je jo [koc jan ski zatok. 2 Meto da Ra zi ska va je bila zasno va na na anke ti ra nju, ki je pote ka lo apri la in maja 2011 v [koc jan skem zatoku in v Ko pru. Izved li smo 119 an ket med naklju~ no izbra ni mi pre bi val ci MOK, sta rej {i mi od 18 let, kasne - je pa izved li ana li zo rezul ta tov osnov ne opi sne sta ti sti ke preu ~e va nih spre men ljivk. Anket ni vpra {al nik »Od nos pre bi val cev Mest ne ob~i ne Koper do [koc jan ske ga zato ka« je obse gal deset vpra {anj. Vpra {a - nja so bila pol za pr te ga tipa z na ve de ni mi odgo vo ri, ki so bili na izbi ro anke ti ran cem ter z mò nost jo odgo vo ra »dru go« in pol za pr te ga tipa z raz vr{ ~a njem po pome nu. O an ke ti ran cih smo èle li vede ti nasled - nje: let ni co rojs tva, loka ci jo biva nja (me sto Koper, blì nja pri mest na nase lja, pode è lje) in tra ja nje biva nja v MOK. Poda tek o lo ka ci ji stal ne ga biva li{ ~a smo v na da lje va nju potre bo va li, ker smo èle li ugo to vi - ti, ali obsto ji jo raz li ke v od go vo rih gle de na loka ci jo biva nja, poda tek o tra ja nju biva nja v MOK pa smo potre bo va li, da bi ugo to vi li raz li ko v od go vo rih gle de na to, kako dol go è lah ko sprem lja jo doga ja nje, pove za no s [koc jan skim zato kom ozi ro ma v ko lik {ni meri se lah ko spom ni jo raz mer v pre te klo sti. Med anke ti ra ni mi je bilo 41 % ìve ~ih v Ko pru, 42 % v blì njih pri mest nih nase ljih in 17 % v po - de èl skih nase ljih MOK. Anke ti ra ne smo raz vsti li v tri sta rost ne sku pi ne, ki sov pa da jo s klju~ ni mi pre lom ni ca mi raz vo ja obmo~ ja [koc jan ske ga zato ka. Med anke ti ra ni mi je bilo 50 % tistih, ki ìvi jo v MOK manj kot 26 let; torej so bili leta 2000, ko so se v za to ku za~e la rena tu ra cij ska dela, sta ri vsaj 15 let, 34 % tistih, ki ìvi jo v MOK od 27 do 46 let; sled nji so 15 let dopol ni li leta 1980, ko je bil spre jet odlok o za - sut ju zato ka, in 17 % tistih, ki ìvi jo v MOK ve~ kot 46 let in se zato ka spo mi nja jo {e iz ~asov pred za~et kom 66 Od nos pre bi val cev Mest ne ob~i ne Koper do [koc jan ske ga zato ka inten ziv ne ga zasi pa va nja. Sled nji ìvi jo v MOK naj manj od leta 1965, zato pred vi de va mo, da se naj - bo lje spo mi nja jo raz li~ nih faz spre mi nja nja [koc jan ske ga zato ka. 3 Rezul ta ti in raz pra va Kar 39 % vpra {a nih se [koc jan ske ga zato ka spo mi nja kot zapu{ ~e ne ga, neu po rab lje ne ga pro sto ra, 19 % se ga spo mi nja kot narav ne ga oko lja ob mestu in 20 % kot one sna è ne ga ozi ro ma degra di ra ne - ga oko lja. Naj manj (sku paj 11 %) je tistih, ki se ga spo mi nja jo kot obmo~ ja nasi pa va nja z na me nom {iri tve mesta, kot odla ga li{ ~a … Gle de na kraj biva nja se odgo vo ri ne raz li ku je jo, opa zi mo lah ko le, da se naj ve~ pre bi val cev pri mest nih nase lij in Kopra spo mi nja [koc jan ske ga zato ka kot zapu{ ~e ne ga, neupo - rab lje ne ga pro sto ra, drug je pa so dele ì odgo vo rov gle de na kraj biva nja zelo ena ko mer no poraz de lje ni. Gle de na dol ì no biva nja v MOK so raz li ke bolj opaz ne. Od tistih, ki biva jo v MOK nad 46 let, se jih 32 % spo mi nja [koc jan ske ga zato ka kot zapu{ ~e ne ga, neu po rab lje ne ga pro sto ra in 26 % kot one sna è ne ga, degra di ra ne ga oko lja, od v MOK ìve ~ih od 27 do 46 let se jih 44 % spo mi nja [koc jan ske ga zato ka kot zapu{ ~e ne ga, neu po rab lje ne ga pro sto ra, ~etr ti na kot degra di ra ne ga in 17 % kot narav ne ga oko lja, od tistih, ki v MOK ìvi jo manj kot 27 let pa se jih 37 % spo mi nja kot zapu{ ~e ne ga oko lja, osta li odgo vori pa so ena ko mer no poraz de lje ni. Pri ~a ko va li smo, da bo delè tistih, ki biva jo v MOK nad 46 let in se spo mi nja jo [koc jan ske ga zato ka kot zapu{ ~e ne ga obmo~ ja, ve~ ji. Na vpra {a nje, ~e vedo, zakaj je bil [koc jan ski zatok zava ro van, je 66 % odgo vo ri lo pri tr dil no, med raz lo gi pa ve~i no ma nava ja jo zava ro va nje ptic ozi ro ma ìva li, manj {i delè zava ro va nje rast lin in ìva - li, osta li pa zava ro va nje narav ne ga oko lja, biot ske pestro sti … Gle de na kraj biva nja vpra {a nih se kaè jo raz li ke v de le ìh pri tr dil nih odgo vo rov. Naj ve~ ji delè pri tr dil nih odgo vo rov je med vpra {a ni mi iz pri - mest nih nase lij (72 %) in pri vpra {a nih iz pode èl skih nase lij je delè naj nì ji (50 %). Gle de na dol ì no biva nja v MOK so raz li ke v de le ù pri tr dil nih odgo vo rov zelo majh ne. V ra zi ska vi, izve de ni v letu 2008, je 97 % vpra {a nih vede lo, da je [koc jan ski zatok narav ni rezer vat, ve~i na anke ti ra nih pa je bila iz blì - njih pri mest nih nase lij, kot so Ber to ki, Pra de, [ko fi je, Hrva ti ni in Anka ran (U~a kar 2009). Kar 96 % vpra {a nih pre bi val cev MOK je zado volj nih s sa na ci jo in ure di tvi jo [koc jan ske ga zato ka v za va ro va no obmo~ je, raz li ke gle de na kraj biva nja in tra ja nje biva nja v MOK pa so zane mar lji ve. Z ob - sto je ~o ure di tvi jo je zado volj nih 88 % vpra {a nih, nji hov delè pa se gle de na kraj biva nja gib lje od 84 % za pri mest na nase lja do 94 % za Koper. Prav tako nepo memb ne so raz li ke gle de na tra ja nje biva nja v MOK. Tisti, ki so na vpra {a nje odgo vo ri li nega tiv no, so svo je mne nje poja sni li s tem, da bi mora li ure di ti tudi oko li co, ki je zane mar je na in one sna è na, s pro ti hrup no za{ ~i to zago to vi ti mir ìva lim in obi sko val - cem, da ni ure je ne ga par ki ri{ ~a, da pogre {a jo infor ma cij ski cen ter, da bi moral biti za obi sko val ce bolj dosto pen tudi bra ki~ ni del, pogre {a jo ve~ raz gle di{~ … Na vpra {a nje, ali bi obmo~ je, name nje no narav ne mu rezer va tu, raje name ni li dru gim dejav no stim, je 86 % vpra {a nih meni lo, da ne, osta li pa bi obmo~ je name ni li sta no vanj ski grad nji, naku po val ne mu sre di{ ~u, {ir je nju Luke Koper, indu strij ski in kme tij ski rabi, {port ne mu in adre na lin ske mu par ku. V razi - ska vi leta 2008 (vse anke te oprav lje ne v [koc jan skem zato ku) se je 97 % vpra {a nih stri nja lo, da je [koc jan ski zatok zava ro va no obmo~ je (U~a kar 2009). Sle di lo je vpra {a nje o pris pev ku narav ne ga rezer va ta [koc jan ski zatok k ve~ ji kako vo sti bival ne ga oko lja in s tem ìv lje nja pre bi val cev MOK. Kar 86 % vpra {a nih je mne nja, da [koc jan ski zatok dvi gu - je kako vost bival ne ga oko lja, kar je tret ji na ve~, kot so poka za li rezul ta ti razi ska ve, oprav lje ne leta 2008 (U~a kar 2009). Rezul ta ti razi ska ve v Shef fiel du kaè jo na podob no pre tè no pozi ti ven odnos do zele - nih obmo ~ij v me stu, neka te ri pa jih kljub vse mu poj mu je jo kot zane mar je na in nepo treb na (Özgüner in Kend le 2004). Naj ve~ ji delè pri tr dil nih odgo vo rov je bil pri vpra {a nih s po de è lja (90 %), naj manj - {i pa pri vpra {a nih iz Kopra (81 %), kar je manj razum lji vo. Blì nja oko li ca mest ne ga jedra je namre~ ve~i no ma pozi da na in nje go vim pre bi val cem so zele ne povr {i ne v oko li ci rela tiv no odda lje ne, zato bi pri ~a ko va li, da bo ta delè vi{ ji. Tak {en rezul tat je lah ko posle di ca majh ne ga vzor ca ali pa raz li~ ne ga 67 Valen ti na Bre~ ko Gru bar, Gre gor Kova ~i~ poj mo va nja kako vo sti oko lja. Gle de na dol ì no biva nja v MOK se dele ì pri tr dil nih odgo vo rov gib lje - jo od 83 % (naj kraj {i ~as biva nja v MOK) do 95 % (sred nji ~as biva nja v MOK). Z na sled njim vpra {a njem smo èle li izve de ti, kate re vred no sti [koc jan ske ga zato ka vpra {a ni postav - lja jo v os pred je. Med sed mi mi ponu je ni mi so lah ko izbra li tri odgo vo re in jih raz vr sti li po pome nu. Anke ti ra ni so na prva tri mesta naj ve~ krat uvr sti li pomen [koc jan ske ga zato ka kot nara ve v bli ì ni mesta (26 % vseh odgo vo rov), sle di pomen zato ka kot obmo~ ja pre ìv lja nja pro ste ga ~asa (23 %) ter z 19 % pomen zato ka kot obmo~ ja dnev ne rekrea ci je in pa nje go va izo bra è val na vred nost (spoz na va nje rast - lin, ìva li, sla nih in pol sla nih oko lij …) . Zelo malo anke ti ra nim se zdi ta pomemb ni funk ci ji zato ka kot sani tar ne ga mo~ vir ja in zadr è val ni ka ozi ro ma fil tra one sna è ne vode ter pris pe vek zato ka k ve ~a nju poplav ne var no sti oko li{ kih, nì je leè ~ih nase lij. Sled nji rezul tat lah ko pri pi {e mo slab {e mu razu me - va nju ome nje nih funk cij mo~ vi rij v splo {nem. Ugo den vpliv [koc jan ske ga zato ka na kako vost oko lja v me stu je dobil 10 % vseh raz vr{ ~e nih odgo vo rov. V ra zi ska vi leta 2008 je sko raj 40 % vpra {a nih izpo - sta vi lo pomen [koc jan ske ga zato ka pri pro mo ci ji Kopra in celot ne oba le (U~a kar 2009). Gle de na kraj biva nja se frek ven ce zno traj posa mez nih ponu je nih odgo vo rov med seboj bis tve no ne raz li ku je jo. Opa - zi mo lah ko, da je delè tistih, ki [koc jan ski zatok vred no ti jo kot obmo~ je dnev ne rekrea ci je, naj nì ji pri anke ti ra nih s po de è lja (15 %) ter naj vi{ ji pri anke ti ra nih iz Kopra (22 %), kar je povsem razum - lji vo. Obrat no pa je delè tistih, ki izpo stav lja jo pomen zato ka kot oaze nara ve v bli ì ni mesta za prib lì no 5 % vi{ ji pri anke ti ra nih s po de è lja kot pri pre bi val cih Kopra, ena ko velja za vred no te nje izo bra è val - ne ga pome na [koc jan ske ga zato ka. Gle de na dol ì no biva nja v MOK so raz li ke preu ~e va ne ga pome na posa mez ne vred no sti [koc jan ske ga zato ka majh ne. Zelo izsto pa skro men delè (12 %) tistih, ki ìvi jo v MOK dlje od 46 let in se jim zdi [koc jan ski zatok pomem ben kot obmo~ je pre ìv lja nja pro ste ga ~asa (sred nja vred nost je 22 %) ter visok deleìste sku pi ne anke ti ra nih (28 %) v pri mer ja vi s pov pre~ no vred - nost jo 18 % pri pre poz na va nju izo bra è val ne ga pome na zato ka. Obe izsto pa jo ~i vred no sti sta lah ko tudi posle di ca manj {e ga vzor ca ome nje ne sku pi ne anke ti ra nih. Z na sled njim vpra {a njem smo iska li odgo vo re o po go sto sti obi sko va nja [koc jan ske ga zato ka. 19 % anke ti ra nih obi sku je zatok ve~ krat teden sko, 35 % nekaj krat na mesec, 33 % nekaj krat let no, 10 % enkrat na leto, 6 % jih {e ni obi ska lo zato ka. Rezul ta ti iz leta 2008 kaè jo, da ve~i na anke ti ra nih zatok obi{ ~e ve~ krat na leto, sle di jo tisti, ki pri ha ja jo red no vsak teden (U~a kar 2008). Gle de na kraj biva nja se odgo - vo ri zelo raz li ku je jo, ven dar ni jasne ga pra vi la, kako pre bi va li{ ~e vpli va na pogo stost obi sko va nja narav ne ga rezer va ta. Jasno pa se poka è, da anke ti ra ni s po de è lja izka zu je jo manj {o pogo stost obi sko va nja zato - ka, kar je lah ko posle di ca dru ga~ ne ga na~i na ìv lje nja (manj pro ste ga ~asa, dru ga ~en ìv ljenj ski slog, manj {a potre ba obi sko va nja zele nih povr {in …), slab {e dostop no sti in ve~ je odda lje no sti. Gle de na dol - ì no biva nja v MOK so raz li ke tudi veli ke. Tisti, ki ìvi jo v MOK ve~ kot 46 let, obi sku je jo zatok naj po go ste, to je nekaj krat na mesec, ena ko velja za sred njo sku pi no anke ti ra nih. Tisti, ki ìvi jo v MOK manj kot 27 let pa ga obi sku je jo naj manj pogo sto, to je nekaj krat na leto. Po rezul ta tih anke te iz leta 2008 med moti vi obi ska zato ka pre vla du je jo {tir je; pre cej ize na ~e no pre - vla du jo ~a sta rekrea ci ja ter opa zo va nje ptic in dru gih ìva li, sle di ta lepa nara va in mir. Med tisti mi, ki so bili v za to ku ve~ krat, je pre vla du jo~ motiv rekrea ci ja, sle di jo opa zo va nje ptic in dru gih ìva li, lepa nara va in mir, med tisti mi, ki so ga prvi~ obi ska li, pa izra zi to pre vla du je ta rado ved nost ter opa zo va - nje ptic in dru gih ìva li. Pri tistih, ki obmo~ je obi sku je jo pogo ste je (en krat mese~ no ali ve~ krat), izra zi to pre vla du je rekrea ci ja (U~a kar 2008). Rezul ta ti na{e razi ska ve, kjer so anke ti ra ni med {esti mi ponu je - ni mi izbi ra li dva odgo vo ra ter jih raz vr sti li po pome nu, so poka za li, da sta pre vla du jo ~a moti va obi ska zato ka rekrea ci ja (24 %) in mir (23 %). Sle di ta moti va lepe nara ve (20 %) ter opa zo va nje ptic in dru - gih ìva li (16 %). Gle de na kraj biva nja se dele ì pri posa mez nem ponu je nem vpra {a nju med seboj bolj ali manj raz li ku je jo, zelo so urav no te è ni pri moti vih za obisk »za ra di lepe nara ve« in »ure je ne poti« (10 %). Ena ko velja, ~e oba moti va preu ~u je mo gle de na dol ì no biva nja v MOK. Zani mi va je ugo to - vi tev, da je rekrea ci ja ena ko mo~an motiv za anke ti ra ne, ki ìvi jo na pode è lju in v Ko pru (21 %), zelo pa izsto pa visok delè pre bi val cev Kopra, ki so kot motiv obi ska zato ka naved li mir (31 %), kar je razum - lji vo. ^e preu ~u je mo moti ve obi sko va nja [koc jan ske ga zato ka gle de na dol ì no biva nja v MOK, ve~ jih 68 Od nos pre bi val cev Mest ne ob~i ne Koper do [koc jan ske ga zato ka odsto panj med sta rost ni mi sku pi na mi pri posa mez nih moti vih obi ska [koc jan ske ga zato ka ni. Naj - ve~ ja odsto pa nja so pri raz lo gu »mir«, ki ga z naj ve~ jim dele èm (29 %) nava ja sred nja sta rost na sku pi na, sta ti sti~ no ji ustre za sku pi na delov no aktiv nih pre bi val cev, z naj manj {im dele èm pa tisti, ki ìvi jo v MOK dlje od 46 let (18 %). 4 Sklep Ra zi sko va nje odno sa pre bi val cev MOK do [koc jan ske ga zato ka je poka za lo, da pre bi val ci dobro spre je ma jo narav ni rezer vat, saj ve~i no ma sogla {a jo tako z za va ro va njem ozi ro ma namemb nost jo, kot ure je nost jo obmo~ ja. Gle de na zelo maj hen delè tistih, ki narav ne ga rezer va ta {e niso obi ska li, pred - vi de va mo, da bli ì no narav ne ga, zava ro va ne ga obmo~ ja pre bi val ci MOK s pri dom izrab lja jo, bodi si za oddih ali rekrea ci jo. Med anke ti ra ni mi so bili naj po go stej {i obi sko val ci sta rej {i, ki niso ve~ delov no aktiv - ni, sle di pa jim sred nja sta rost na sku pi na, ki bli ì no zava ro va ne ga obmo~ ja kori sti za rekrea ci jo ali spro sti tev po delov nih obvez no stih. Sled nji v [koc jan skem zato ku naj bolj vred no ti jo mir, kar potr ju - je nave de no. Da anke ti ra ni naj ve~ jo vred nost zava ro va ne ga obmo~ ja pri pi su je jo varo va nju ìva li, zla sti ptic, je razum lji vo, saj je v na rav nem rezer va tu prav njim name nje no naj ve~ pozor no sti in so naj bolj zani mi ve za obi sko val ce. Zani mi vo je, da anke ti ra ni pre bi val ci MOK [koc jan ske ga zato ka ne pove zujejo v ve~ ji meri s ka ko vost jo bival ne ga oko lja, kar si pojas nju je mo z ra zu me va njem tega poj ma. Razu me - va nje je namre~ lah ko {ir {e ali òje, lah ko se nana {a zgolj na okolj ske sesta vi ne (zrak, vode …) ali pa tudi na okolj ske sto ri tve. Raz li ke med razi ska va ma, ki sta ve~ krat pri mer ja ni, si raz la ga mo s tem, da so bile leta 2008 vse anke te oprav lje ne v [koc jan skem zato ku, v na {i razi ska vi pa ve~ v Ko pru. Neka te ri rezul ta ti, ki jih tè ko pri mer ja mo in poja sni mo med preu ~e va ni mi sku pi na mi (sta rost, kraj biva nja), so ver jet no posle di ca majh nih vzor cev. Da bi pri{ le bolj do izra za raz li ke v od no su do [koc jan ske ga zato ka gle de na loka ci jo biva nja ter med sta rost ni mi sku pi na mi ozi ro ma gle de na dol ì no biva nja v MOK, pa bi mora li zaje ti ve~ ji delè biva jo ~ih v po de èl skih nase ljih MOK ter ve~ ji delè sta rej {ih anke ti ran - cev. Obe sku pi ni sta bili manj {te vil~ ni v pri mer ja vi z dru gi ma dve ma. Re zul ta ti razi ska ve so poka za li, da je ure di tev [koc jan ske ga zato ka v ob li ki za obisk odpr te ga narav - ne ga rezer va ta pri mer na pro stor ska ure di tev nek daj degra di ra ne ga obmo~ ja, saj pre bi val cem Kopra in oko li ce ponu ja mò nost za zado vo lje va nje potreb po miru, spro sti tvi in rekrea ci ji, sre di sicer zelo urba - ni zi ra ne ga in gos po dar sko ter pro met no inten ziv no izko ri{ ~e ne ga pro sto ra. Ker [koc jan ski zatok obi{ ~e ved no ve~ obi sko val cev, o tem smo se lah ko pre pri ~a li ob na{ih obi skih, je tre ba ure di ti dostop in par - kir na mesta. Izpo sta vi ti je tre ba tudi zelo pomemb no izo bra è val no vlo go [koc jan ske ga zato ka, ki z opa zo va njem in preu ~e va njem sla no ljub ne ga rast li nja, ptic in dru gih ìva li ter raz li~ nih ìv ljenj skih oko lij zado vo lju je tovrst ne potre be lokal ne ga pre bi vals tva in dru gih obi sko val cev. Ker je sedaj omo - go ~en le teren ski ogled, smo mne nja, da bi bilo tre ba ~im prej ure di ti tudi pro stor, ki bi bil name njen pred sta vi tvam, delav ni cam in bi pomemb no pris pe val k izo bra è va nju obi sko val cev. Ker ima [koc jan - ski zatok funk ci jo zado vo lje va nja è nave de nih potreb po spro sti tvi in rekrea ci ji, smo mne nja, da je tre ba uprav lja nje narav ne ga rezer va ta ure di ti na na~in, da bo indi vi dual ni obisk ~im manj mote~ za ìval ske pre bi val ce [koc jan ske ga zato ka. Sklad no z na ra vo vars tve nim reì mom naj se zain te re si ra nim sku pi nam in posa mez ni kom omo go ~i tudi stro kov no voden ogled do sedaj manj dostop ne ga sla ne ga obmo~ ja narav ne ga rezer va ta. Zara di raz li~ nih vred no sti, ki jih pri pi su je mo [koc jan ske mu zato ku, ter na pod la gi rezul ta tov ome nje ne razi ska ve, se kaè smi sel nost nadalj nje ga preu ~e va nja odno sa lokal - ne ga pre bi vals tva do zele ne oaze sre di mo~ no urba ni zi ra ne ga sve ta. Zani mi vo bo sprem lja ti spre mem be v obi sku in sesta vi obi sko val cev, zla sti ko bo [koc jan ski zatok bolje pove zan in pe{ dosto pen iz mesta, ter ugo to vi ti, ali pris pe va tudi k tu ri sti~ ni ponud bi Kopra … 69 Valen ti na Bre~ ko Gru bar, Gre gor Kova ~i~ 5 Viri in lite ra tu ra Ab dul la hi, M. B., Sanu si, S. S., Abdul, S. D., Sawa, F. B. 2007: Per cep tion of Sup port Zone Com mu nities towards the Con ser va tion of Yan ka ri Game Reser ve, Bauc hi Sta te, Nige ria. Inter na tio nal Jour nal of Pure and Applied Scien ces 1–2, Kano. Bon nes, M., Pas sa fa ro, P., Car rus, G. 2011: The Ambi va len ce of Atti tu des Toward Urban Green Areas: Bet ween Proen vi ron men tal World views and Daily Resi den tial Expe rien ce. Envi ron ment and Beha - vior 43-2. Thou sand Oaks. Chie su ra, A. 2003: The role of urban parks for the sustai nab le city. Lands ca pe and Urban Plan ning 68-1. Amster dam. Jim, C. Y., Xu, S. S. W. 2002: Stif led Sta ke hol ders and Sub dued Par ti ci pa tion: Inter pre ting Local Res pon - ses Toward Shi men tai Natu re Reser ve in South Chi na. Envi ron men tal Mana ge ment 30-3. New York. Ko le ga, N. 2009: Med se boj no vpli va nje kop ne ga in mor ja. Dolo ~a nje sti ka med kop nim in mor jem s po - mo~ jo lidar skih in sonar skih sne manj. Dok tor ska diser ta ci ja, Fakul te ta za huma ni sti~ ne {tu di je Koper Uni ver ze na Pri mor skem. Koper. Med mrè je 1: http://www.skoc jan ski-za tok.org (15. 4. 2011). Mo ze ti~, B. 2011: [te vi lo obi sko val cev Narav ne ga rezer va ta [koc jan ski zatok. Ust ni vir. Mo ze ti~, B., [ala ja, N. 2002: Narav ni rezer vat [koc jan ski zatok – oaza na pra gu Kopra. Koper. Na got hu, U. S. 2003: Local peo ple's atti tu des towards con ser va tion and wild li fe tou rism around Sariska Tiger Reser ve, India. Jour nal of Envi ron men tal Mana ge ment 69-4. Lon don. Ob no va in ohra nja nje habi ta tov in ptic v na rav nem rezer va tu [koc jan ski zatok: poro ~i lo za {ir {o jav - nost – Ley man s Re port: LIFE00NAT/SLO/7226. 2007. DOPPS. Ljub lja na. Od lok o pro gra mu vars tva in raz vo ja narav ne ga rezer va ta [koc jan ski zatok za obdob je 2007–2011. Na~rt uprav lja nja. Urad ni list Repub li ke Slo ve ni je 83/2007. Ljub lja na. Özgüner, H., Kend le, A. D. 2004: Pub lic atti tu des towards natu ra li stic ver sus desig ned lands ca pes in the city of Shef field (UK). Lands ca pe und urban plan ning 74-2. Amster dam. U~a kar, T. 2009: Geo gra fi ja narav ne ga rezer va ta [koc jan ski zatok. Diplom sko delo, Filo zof ska fakulteta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. Za kon o na rav nem rezer va tu [koc jan ski zatok. Urad ni list Repub li ke Slo ve ni je 20/1998. Ljub lja na. 70 Razvoj zavarovanih obmo~ij v Sloveniji, 71–77, Ljubljana 2011 PRAKSE VAROVANJA KRA[KE KRAJINE: PRIZADEVANJA ZA ZAVAROVANO OBMO^JE KRASA MED POLITI^NIMI AKTERJI, STROKO IN LOKALNIM PREBIVALSTVOM dr. Jasna Fakin Bajec Sek ci ja za inter dis ci pli nar no razi sko va nje, Razi sko val na posta ja Nova Gori ca, Znans tve no ra zi sko val ni center Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti Del pi no va uli ca 12, 5000 Nova Gori ca ja sna.fa kinazrc-sazu.si UDK: 712.2(497.472-751.3) IZVLE^EK Prak se varo va nja kra{ ke kra ji ne: pri za de va nja za zava ro va no obmo~ je Kra sa med poli ti~ ni mi akterji, stro ko in lokal nim pre bi vals tvom Kra{ ka kra ji na je opre de lje na kot raz voj no ran lji vo obmo~ je z bo ga ti mi narav ni mi in kul tur ni mi poseb - nost mi. Do nedav ne ga se tako doma ~e pre bi vals tvo kot ob~in ske obla sti niso zave da li sve tov ne ga pome na kra{ kih zna ~il no sti. Leta 1994 pa so z ~ez mej nim pro jek tom Timav: Kra{ ki regij ski park ven dar le ste kla pogaja - nja o us ta no vi tvi zava ro va ne ga obmo~ ja. Leta 2000 je bil pod pi san spo ra zum o us ta no vi tvi Kra{ ke ga regij ske ga par ka med ùpa ni Kra sa in Mini strs tvom za oko lje in pro stor, ven dar kljub ogro è no sti narav ne in kulturne kra ji ne do raz gla si tve {e ni pri{ lo. Namen pris pev ka je pred sta vi ti prak se poli ti~ nih obla sti in stro kov ne javnosti pri pri za de va nju za varo va nje Kra sa, ter mò ne na~i ne, kako Kra {ev ce pri va bi ti h kon struk tiv ne mu pogo - vo ru o nuj no sti varo va nja nji ho ve ga bival ne ga oko lja. KLJU^NE BESEDE Ti mav: Kra{ ki regij ski park, Pilot ni pro jekt Kras, etno graf ska meto do lo gi ja, varo va nje kra{ ke kra ji ne ABSTRACT The practice of the Karst region's protection: the efforts for the protected area of Karst region between political actors, experts and local inhabitants The Karst region is identified as development tender region with reach natural and cultural particularities. Recently the local people and municipalities were not aware of the meaning of world karst's characteristics. With the cross-border project Timav: Kra{ki regijski park in the year of 1994 the negotiation about estab- lishment of protected area finally started. The agreement between the majors of Karst municipalities and Ministry of environment and spatial planning was also subscribed in the year 2000, but in spite of threat- ened natural and cultural environment, the announcement has not yet happened. The purpose of article is to present the practices of political authority and scientists in ambitions to protect Karst region, and pos- sible methods, how to invite the Karst people in constructive discussion about necessity of their building place's protection. KEY WORDS Timav: Kra{ki regijski park, Pilot project Karst, ethnographic methodology, protection of the Karst region 71 Jasna Fakin Bajec 1 Uvod Kra{ ka kra ji na je opre de lje na kot poseb no ran lji vo obmo~ je z bo ga ti mi narav ni mi in kul tur ni mi poseb - nost mi. Pre pust nost in pre vot lje nost kra{ kih apnen ~a stih tal lah ko pome ni veli ko nevar nost one sna è va nja pod zem ne ga sve ta, kar ima dol go ro~ no posle di ce pri one sna è va nju pit ne vode in vod nih virov, iz kate - rih se oskr bu je sko raj polo vi co pre bi val cev Slo ve ni je (Pe tri~ in sode lav ci 2008, 57). Gos po dar ski in dru gi novo dob ni pose gi (ur ba ni za ci ja pode èl ske ga pro sto ra, rast pre bi vals tva, novo grad nje ob str nje nih kra{ - kih vaseh, nepri mer ne gos po dar ske dejav no sti) lah ko pov zro ~i jo poru {e nje rav no ves ja kra{ ke ga oko lja, uni ~e nje geo lo{ kih zani mi vo sti, biot ske raz no vrst no sti in raz li~ nih geo morf nih oblik, kar dol go ro~ no pome ni uni ~e nje raz poz nav ne iden ti te te Kra sa. Zato sodob ni kra{ ki raz voj rabi ustrez no rav no ves je med zah te va mi, ki jih pri na {a jo demo graf ska rast, teh ni~ no-in for ma cij ski napre dek in tè nja po vi{ jem ìv - ljenj skem stan dar du, ter mò nost mi, da se ohra ni bio lo{ ko zdra vo in estet sko spre men lji vo oko lje. Pri za de va nja za za{ ~i to kra{ ke kra ji ne pote ka jo è od leta 1994, ko je s po mo~ jo evrop skih finan~ - nih spod bud (pro gram PHARE CBC) ste kel ~ez mej ni pro jekt Timav: Kra{ ki regij ski park. Leta 2000 je bil med ùpa ni ob~in s Kra sa, Mini strs tvom za oko lje in pro stor in pred sed ni kom Medre sor ske ga odbo ra za Kras pod pi san spo ra zum o so de lo va nju pri usta no vi tvi Kra{ ke ga regij ske ga par ka, ven dar kljub ogro è no sti nara ve in kul tur ne kra ji ne do raz gla si tve {e ni pri{ lo. Namen pris pev ka je poda ti kratek pre gled aktiv no sti dràv nih in lokal nih obla sti ter stro kov nja kov pri pri za de va nju za varo va nje Kra sa, teì{ ~e raz mi{ lja nja pa bo osre do to ~e no na pred sta vi tev praks, kako lokal no pre bi vals tvo, ki pred stav - lja glav ne ga delè ni ka pri ude ja nja nju za{ ~i te kra{ ke ga pro sto ra, pri teg ni ti h kon struk tiv ne mu diskur zu o va ro va nju in traj nost nem raz vo ju kra{ ke kra ji ne. 2 Timav: Kra{ ki regij ski park – neu re sni ~e ni pro jekt Os nov na name na ~ez mej ne ga pro jek ta Timav: Kra{ ki regij ski park sta bila varo va nje kako vo sti podtal - ne vode in ohra ni tev edins tve nih narav nih vred not na obmo~ ju Kra sa, ki so izred ne ga pome na za vso Evro po (Pur 1996, 32). Pro jekt se je naj prej nana {al na revi ta li za ci jo in oì vi tev reke Reke, z us ta no vi - tvi jo Regij ske ga par ka [koc jan ske jame (leta 1996) pa so se za~e le tudi pri pra ve za na~rt o us ta no vi tvi in uprav lja nju Kra{ ke ga regij ske ga par ka (v na da lje va nju KRP), kate re ga prvo vrst ni cilj je bil uskla di ti nara vo vars tve ne in raz voj ne èlje na Kra su. Kasne je se je nje go va vse bi na raz {i ri la in vklju ~i la {e vars - tvo kul tur ne dedi{ ~i ne ter raz voj oko lju pri jaz nih dejav no sti, ki bi lah ko pred stav lja le nove raz voj ne mò no sti in zago tav lja le lokal nim skup no stim na obeh stra neh slo ven sko-ita li jan ske meje doda ten vir sred stev za pre ìv lja nje. V ok vi ru pro jek ta, ki se je urad no zaklju ~il leta 1998, je Osnu tek na~r ta uprav - lja nja Kra{ ke ga regij ske ga par ka pri pra vi lo pod jet je OIKOS, d. o. o., ki je takrat delo va lo è v No tranj skem par ku in Poso~ ju. Kot bere mo v pred sta vi tvi na~r ta uprav lja nja KRP v re vi ji Kras, so bili splo {ni cilji par ka nasled nji: raz voj obmo~ ja, obli ko va nje part ners tva, izbolj {a nje kako vo sti biva nja in vzpo sta vitev pre poz nav no sti obrav na va ne ga pro sto ra (Har mel in Kobal 1997, 14 in 15). Med pogla vit ne dejav no - sti pa so si zada li pri teg ni ti lokal no pre bi vals tvo, stro kov no in poli ti~ no jav nost, nevlad ne orga ni za ci je in dru ge. Po smer ni cah naj bi bil KRP zava ro va no obmo~ je nì je ga pome na, kot ga ima jo narod ni par - ki, cilj pa bi bil zava ro va nje prvo bit ne nara ve in kra ji ne na obmo~ ju ob~in Diva ~a, Hrpe lje-Ko zi na, Seà na, Komen in del ob~in Miren-Ko sta nje vi ca in Koper. Pri stoj na za nje go vo usta no vi tev in uprav lja nje naj bi bila drà va. Kot je {e v za klju~ ku pred sta vi tve » za ~et kov veli ke ga in pomemb ne ga pro jek ta« zapi sal Po~ - kar, naj KRP ne bi pome nil novih ome ji tev za lju di, ki biva jo na nje go vem obmo~ ju, ampak raz voj neka te rih obe tav nih dejav no sti in novo kako vost (Po~ kar 1996, 17). Z za ve da njem, da brez oza ve{ ~a nja in izo bra è va nja lokal ne ga pre bi vals tva o po me nu pozi tiv ne ga odno sa do narav nih in kul tur nih poseb no sti park ne bo zaì vel, je v ok vi ru pro jek ta ste klo ve~ malih a pli ka tiv nih pro jek tov, vode nih s stra ni kra{ kih ob~in in dràv nih zavo dov s Kra sa, ter ve~ ji medob~in - ski pro jekt, ki je veli ko posto ril za turi sti~ no pre poz nav nost in oza ve{ ~a nje o mò nih turi sti~ nih aktiv no stih 72 Prak se varo va nja kra{ ke kra ji ne: pri za de va nja za zava ro va no obmo~ je Kra sa med poli ti~ ni mi … CJEA B INK FAANSJA Sli ka 1: Infor ma tiv na tab la kole sar skih poti po Kra su iz vasi Tem ni ca. Tab la je bila postav lje na v ~a su pro jek ta Kole sar ske mre è po Kra su (Fa kin Bajec 2011). v kra{ kem zava ro va nem obmo~ ju. @al je po deset let ju pro pa del, saj ni bilo dogo vor je no, kako se bodo zasno va ne aktiv no sti ohra nja le. Gre za pro jekt vzpo sta vi tve Kole sar ske mre è na Kra su (Ur {i~ 1998, 11), ki ga velja neko li ko podrob ne je pred sta vi ti, saj ga lah ko ozna ~i mo za prvo turi sti~ no kul tur no aktiv - nost v pri za de va njih za vzpo sta vi tev za{ ~i te ne ga obmo~ ja, ven dar àl z na pa~ nim pri sto pom, ker pri osno va nju dejav no sti ni bilo dovolj sode lo va nja z do ma ~im pre bi vals tvom. V ok vi ru pro jek ta je bilo ure je nih 370 ki lo me trov kole sar skih poti, ki so jih spe lja li in ozna ~i li po malo pro met nih lokal nih in gozd nih cestah, kolo vo zih in polj skih poteh po celot nem ozem lju slo ven ske ga Kra sa. Obe nem so tudi popi sa li in pone kod ozna ~i li zgo do vin ske in narav ne zna me ni to sti (kot na pri mer Debe lo gri ò v Vol~ - jem Gra du), kjer so tudi ure di li manj {a po~i va li{ ~a (Pro sen 1998, 7). Izda li so tudi turi sti~ no kar to v {ti rih jezi kih z na slo vom S ko le som po Kra{ kem par ku (Ma her 1998), po ve~ jih vaseh so posta vi li infor ma - tiv ne tab le (glej sli ko 1), glav ni namen pro jek ta pa je bil z ure je ni mi kole sar ski mi pot mi kole sar je rekrea tiv ce preu sme ri ti na ceste, kjer bi poleg rekrei ra nja spoz na li narav ne in kul tur ne poseb no sti Kra - sa. ^eprav so zastav lje no kole sar sko mre ò pred obli ko va njem kon~ ne raz li ~i ce pred sta vi li v vseh ob~i nah, kjer so pri ~a ko va li sta li{ ~a in pri pom be doma ~i nov (Ur {i~ 1998, 11), so se poti ~ez leta zara sle. Prav tako so se uni ~i li sme ro ka zi. Po bese dah nek da nje ga ùpa na Ob~i ne Seà na, Miro sla va Klju na, ki je kasne - je tudi nas pro to val pro jek tom o raz vo ju Kra sa brez vklju ~e va nja doma ~i nov, so se v pri me ru kole sar skih poti »… stva ri doga ja le mimo nas in so /… / sedaj pri tò be lov cev in neka te rih dru gih, ker sploh niso bili vpra {a ni ozi ro ma oza ve{ ~e ni o teh zade vah …« (Kljun 1999, 12). Tako je dobro zasno va ni pro jekt, ki je mar si ka te re ga turi sta iz dru gih delov Slo ve ni je in mor da tuji ne pri va bil na Kras, pri mer napa~ ne ga meto - do lo{ ke ga pri sto pa, kako neso de lo va nje z lo kal ni mi pre bi val ci, ki mora jo biti glav ni delè ni ki ude ja nja nja raz vo ja kra ji ne, pov zro ~i neza è le ne u~in ke. Leta 1999 so se kra{ ke ob~i ne vklju ~i le v {e en pomem ben vlad ni med na rod ni pro gram, tako ime - no va ni Pilot ni pro jekt Kras (v na da lje va nju PPK), ki naj bi na obmo~ ju cele ga Kra sa pove zal vse upo rab ne 73 Jasna Fakin Bajec vzvo de, s ka te ri mi bi obva ro va li in ohra ni li tip kra{ ke kul tur ne kra ji ne, vse narav ne dano sti Kra sa in vse nje go ve narav ne in kul tur ne poseb no sti (Re bolj 1998, 20 in 21). Pro jekt je finan~ no pod pr lo {est kra{ kih ob~in in sedem mini str stev Repub li ke Slo ve ni je, stro kov no teh ni~ no pomo~ pri izva ja nju pro - jek ta pa je nudi la orga ni za ci ja Svet Evro pe, Direk to rat za kul tu ro ter kul tur no in narav no dedi{ ~i no. V za ~et ku poga janj o de lo va nju PPK leta 1996 so izva jal ci pro jek ta {e zatr je va li, da pro jekt pred stav - lja za~e tek poti h Kra{ ke mu regij ske mu par ku, s tega sta li{ ~a je k pro jek tu pri sto pi la tudi takrat na vla da (Mu {i~ 1996, 9), pri zaklju ~e va nju posa mez nih treh obdo bij pro jek ta, ki je tra jal od leta 1999 do 2003, pa je vod ja pro jek ta pou dar ja la, da je cilj PPK izde la ti stro kov ne pod la ge za regio nal ni raz voj ni pro - gram Kra sa, ki bo lah ko tudi pod la ga za more bit ni kra{ ki park, ni pa park cilj pro jek ta. Ker je bila poseb nost pro gra ma v me to do lo gi ji, saj so se zav ze ma li za pri stop »od spo daj navz gor«, kar pome ni, da naj bi bile glav ne raz voj ne smer ni ce posre do va ne od doma ~i nov in ne stro kov nja kov ozi ro ma poli ti kov, je vod - ja {e pojas nje va la, da je vklju ~e va nje pred lo gov doma ~i nov jams tvo, da more bit ni Kra{ ki regij ski park ne bo zamre èn rezer vat (Ur {i~ Zupan 2000, 10). Po zaklju~ nem obdob ju je bil izde lan skup ni raz voj - ni pro gram Kra{ ke regi je (2002), ki je nastal kot rezul tat medob ~in ske ga inte re sne ga pove zo va nja, in naj bi pred stav ljal »… zem lje vid, ki kaè pot, ki jo bo v le tih 2001–2010 – op. avt. pre ho di la Kra{ ka regi - ja, /…/ kakr {no si èli jo nje ni pre bi val ci …« (Skup ni raz voj ni pro gram 2002, 6). Po zaklju ~e nem obdob ju leta 2010 lah ko ugo tav lja mo, da cilji raz voj ne ga pro gra ma àl niso bili uresni - ~e ni, saj v nas prot nem pri me ru Civil na ini cia ti va Kras (v na da lje va nju CIK) in mno gi dru gi stro kov nja ki ne bi opo zar ja li na neus kla je ne ob~in ske in zaseb ne raz voj ne na~r te (na pri mer sate lit ska nase lja, poligon var ne vò nje, indu strij ske cone na agrar nem obmo~ ju, pli no vod …), ki zara di kapi ta la in posa mez nih poli ti~ nih ape ti tov pozab lja jo na pomen varo va nja, ohra nja nja ozi ro ma traj nost ne ga raz vo ja kra{ kega oko lja. Pod vpra {aj in raz mi slek bi lah ko posta vi li tudi meto do lo gi jo, ki je z or ga ni zi ra njem temat skih delav nic pred vi de va la vklju ~e va nje doma ~i nov, iz sez na mov ude le èn cev pa spoz na mo, da so se njiho - vih delav nic ve~i no ma ude le è va li le pred stav ni ki dràv nih zavo dov, ki so sicer doma s Kra sa, ven dar hkra ti pred stav ni ki stro kov ne jav no sti. Dru gih Kra {ev cev pa je med ude le èn ci bolj malo. Vzro ke neso - de lo va nja lokal nih skup no sti lah ko i{~e mo na raz li~ nih rav neh takrat ne ga drù be ne ga doga ja nja: od pasiv no sti, nezain te re si ra no sti lokal ne ga pre bi vals tva, ki v tem obdob ju {e ni vzpo sta vi lo pozi tiv ne ga odno sa do svo je ga narav ne ga oko lja, kul tur ne dedi{ ~i ne in lokal ne pre te klo sti, do neko li ko nedo de la - ne meto de dela izva jal cev pro jek ta, ki niso zna li vse bi ne pro jek ta bolj prib li à ti nestro kov ni jav no sti. ^eprav so gos po dinjs tva po Kra su pre je ma la pov zet ke zaklju~ kov iz posa mez nih obdo bij, in so se obe - nem sko zi pro jekt izva ja le tudi posa mez ne lokal ne akci je (Kras – izra zi kra ji ne, Mesec spom la dan ske kra{ ke kuhi nje, Pilot na akci ja [ta njel), {ir {e lokal no pre bi vals tvo ni ~uti lo, da je pro jekt name njen nji - ho ve mu bolj {e mu pred vsem pa kako vost nej {e mu ìv lje nju. Uvi de ti pa je tre ba dejs tvo, da je bil PPK prvi raz voj ni regio nal ni pro jekt, ki je pri na~r to va nju raz vo ja pred vi de val inter dis ci pli nar no sode lo - va nje {ir {e stro kov ne jav no sti, obe nem so bila poda na raz li~ na menja, pogle di in ide je, ki pa àl niso bili dovolj tema ti zi ra ni s {ir {im pre bi vals tvom Kra sa. ^eprav so izva jal ci pro jek ta sle di li meto do lo gi ji Sve ta Evro pe in na slo ven skem pro sto ru ora li ledi no, kar nam pove è ime pro jek ta, bi bilo tre ba v prihod - nje neko li ko bolj dode la ti na~i ne, kako nezin te re si ra no jav nost, ki je hkra ti klju~ ni delè nik raz vo ja, pri teg ni ti v kon struk tiv no sode lo va nje. Os nut ku Kra{ ke ga regij ske ga par ka, ki ga je po zaklju~ ku pro jek ta pred sta vi lo pod jet je OIKOS d. o. o., so naj bolj nas pro to va li ùpa ni, ki so med pre bi vals tvom ustva ri li pre pri ~a nje, da bo ìv lje nje v par ku sim bo li zi ra lo ìv lje nje v in di jan skem rezer va tu. O tem je jav no spre go vo ril nek da nji ùpan Miro slav Kljun, ki je pou da ril: »… da ne bi èlel, da Kra {ev ci posta ne mo rezer vat nekih Indi jan cev zato, da se bo ne vem kaj okrog tega doga ja lo. /…/ Kra {ev ci èli mo v 20. sto let ju ìve ti kot Kra {ev ci v 20. sto let ju. Za kozar - ~ek vina bomo ved no ime li, kar ko li se bo zgo di lo. /…/ Toda to je v 20. sto let ju za nas, Kra {ev ce, pre ma lo …« (Kljun 1999, 12). ^eprav so ùpa ni leta 2000 pod pi sa li spo ra zum o so de lo va nju pri usta no vi tvi Kra{ - ke ga regij ske ga par ka, ki {e danes velja kot prav no mo ~en akt, s ka te rim se na~e lo ma stri nja jo tudi dana{ nji ùpa ni, bo potreb no {e veli ko mo~i, da se bo med Kra {ev ci pre se glo pre pri ~a nje, da reìm v par ku ome - ju je raz voj no narav na nost. Obe nem velja {e opo zo ri ti, da je vla da RS leta 2006 v Re so lu ci jo o na cio nal nih 74 Prak se varo va nja kra{ ke kra ji ne: pri za de va nja za zava ro va no obmo~ je Kra sa med poli ti~ ni mi … raz voj nih pro jek tih za obdob je 2007–2023 sicer vklju ~i la tudi obli ko va nje Regij ske ga kra{ ke ga par ka (ve~ gl. Smre kar in sode lav ci 2007), ven dar gle de na nadalj njo delo va nje CIK po letu 2007 in odgo - vorov Mini strs tva za oko lje in pro stor na nji ho ve zah te ve, da zara di ome je ne kadrov ske in finan~ ne zmog lji vo sti ter vpe to sti mini strs tva v pro jek te usta nav lja nja novih par kov dru god po drà vi, do ure - sni ~i tve par ka zago to vo {e ne bo pri{ lo (Med mrè je 1) lah ko skle pa mo, da bo za rea li za ci jo pro jek ta od besed h kon kret nim deja njem potreb no {e veli ko poli ti~ ne ener gi je. 3 Za{ ~i ta in raz voj po meri kra{ kih lju di Ci vil na ini cia ti va Kras je po letu 2007 v na me ne oza ve{ ~a nja jav no sti o nuj ni potre bi po za{ ~i ti Kra - sa orga ni zi ra la ve~ pos ve to vanj pred vsem na Kra su, v za ~et ku leta 2011 pa je s svo jo zav ze tost jo sku paj s Ci vil no ini cia ti vo za Pri mor sko pri ti sni la tudi na dràv ni poli ti~ ni vrh, ki se je vno vi~ za~el inten ziv - ne je ukvar ja ti s kra{ ko prob le ma ti ko. Med stro ko se raz prav lja o raz li~ nih na~i nih varo va nja kra{ ke kra ji ne, od tako ime no va ne ga pogod be ne ga mode la regio nal nih narav nih par kov po mode lu iz Fran ci je do geo - par kov pod okri ljem UNESCA. Pri vseh raz pra vah pa je tre ba spre je ti dejs tvo, da je Kras sicer raz voj no ob~ut lji vo obmo~ je, ven dar pokra ji na, kjer ìvi jo ljud je s svo ji mi kon kret ni mi potre ba mi, pri ~a ko va - nji in èlja mi po sodob nem raz vo ju. ^eprav je CIK vzpo sta vi la raz pra vo o za{ ~i ti Kra sa, je nji hov glas zara di dru gih poli ti~ nih oza dij in nera zu me vanj {e ved no pre {i bak med ob~in ski mi oblast mi in mno - gi mi doma ~i ni, ki so àl {e ved no pre ve~ pasiv ni gle de raz voj nih prob le mov Kra sa. Zato je smo tr ne je mo~i usmer ja ti na podro~ je obli ko va nja na~i nov, poti, idej …, kako {ir {e lokal no pre bi vals tvo pri teg - ni ti v pri za de va nja po vzpo stav lja nju za{ ~i te in sona rav ne ga raz vo ja, ki bo v kra{ ke vasi pri ne sel napre dek, hkra ti pa tudi ohra njal nji ho va narav na in kul tur na bogas tva. Na dru gi stra ni je tre ba obli ko va ti ustrezne na~i ne ozi ro ma pri lò no sti, da se bo lokal no pre bi vals tvo za~e lo dejav no pri za de va ti, da bo stro kov - na in poli ti~ na jav nost pri dolo ~a nju smer nic in raz voj nih zako nov upo {te va la nji ho ve izku{ nje, èlje, potre be in pri ~a ko va nja. In kako to dose ~i? V prvi vrsti je za dose go ~im uspe {nej {e ga varo va nja in traj nost ne ga raz vo ja kra{ ke pokra ji ne in pre pre ~i tev nadalj nje degra da ci je oko lja tre ba vzpo sta vi ti kom ple men tar no sode lo va nje med tre mi delè - ni ki raz vo ja: stro kov nja ki – uprav ni ki (ob ~in sko in/ali dràv no oblast jo) – lokal nim pre bi vals tvom. Vklju ~e ni stro kov nja ki mora jo pri poda ja nju raz voj nih smer nic upo {te va ti logi ko skup no sti in èlje doma ~e ga pre bi vals tva. Vse pre ve~ krat se namre~ doga ja, da ima mo na eni stra ni kabi net ne stro kov - nja ke, ki sklad no z evrop ski mi in dràv ni mi stra te gi ja mi, kon ven ci ja mi in agen da mi obli ku je jo raz voj ne smer ni ce dolo ~e ne ga oko lja, ne da bi spre go vo ri li z lo kal nim pre bi vals tvom, na dru gi stra ni pa lokal no pre bi vals tvo, ki ob svo jih dejav no stih ne naj de ~asa, ener gi je, volje in inte re sa, da bi za~e lo raz mi{ lja ti, v kak {nem bival nem oko lju èli ìve ti. Izku{ nje kaè jo, da mno gi dose da nji raz voj ni pro - jek ti Kra sa ozi ro ma posa mez ne ga obmo~ ja (na pri mer [ta njel – glej Fakin Bajec 2009) niso bili delè ni pri ~a ko va nih u~in kov prav zara di nekom pa ti bil ne ga sode lo va nja med stro ko in doma ~i ni. Izpo pol ni ti je tre ba tudi dose da nje oza ve{ ~a nje in izo bra è va nje lokal ne ga pre bi vals tva pri vred no te nju in upravlja - nju z na rav ni mi danost mi in kul tur no dedi{ ~i no. Izo bra è va nje se ne kaè le v me to do lo gi ji orga ni zi ra nja stro kov nih delav nic in raz nih sve to vanj, tem ve~ tudi v ak tiv nem vklju ~e va nju stro kov ne jav no sti pri dejav no stih lokal nih dru {tev in lokal nih/va{ kih skup no stih, kate rih cilj je razi sko va nje pre te klih zgo - do vin skih praks in nji ho va seda nja upo ra ba. ^eprav dedi{ ~i na v do se da njih med na rod nih kon ven ci jah in pri po ro ~i lih ni obrav na va na kot pomem ben regu la tor traj nost ne ga raz vo ja, si UNESCO, Svet Evrope in mno gi posa mez ni ki (Smith 2006; Low 2008; Clark 2008; Appa du rai 2008, Ga~ nik 2003) pri za de va - jo izpo sta vi ti raz voj ni pomen dedi{ ~i ne, saj pred stav lja vred no te in pome ne praks na~i na ìv lje nja v do lo ~e nem lokal nem pro sto ru, ki so klju~ ni tudi za nadalj nji raz voj tako ime no va ne traj nost ne skup - no sti. Tè nje traj nost ne ga uprav lja nja z oko ljem, gos po dars tvom in drù bo mora jo namre~ upo {te va ti in upo ra bi ti tudi pre te kle kul tur ne ele men te in prak se, pred vsem tiste, ki so nasta ja le v so ìt ju z zna~il - nost mi narav ne ga obmo~ ja in lah ko v se da njo sti pred stav lja jo dobre pri me re za raz bre me ni tev teh no lo{ ko 75 Jasna Fakin Bajec obre me nje ne ga oko lja in revi ta li za ci jo kon ta mi ni ra ne kul tur ne kra ji ne. ^eda lje bolj spoz na va mo, da so si na{i pred ni ki zna li ure di ti na~in ìv lje nja (bi val no kul tu ro, gos po dar ske obli ke), ki ni uni ~e val, tem ve~ sona rav no raz vi jal ìv ljenj ski pro stor. Kul tur na dedi{ ~i na ne iden ti fi ci ra le pre ple ta nja pre te - klih in seda njih praks, ampak pred stav lja tudi most med narav nim in bival nim oko ljem ozi ro ma nara vo in ~lo ve kom. Mate rial ne in nema te rial ne sesta vi ne dedi{ ~i ne ozi ro ma nji hov pomen in vred no te so rezul - tat kon kret nih ~lo ve{ kih dejanj, ki ohra nja jo ali uni ~u je jo narav no oko lje. Mir no lah ko trdi mo, da bi v lo kal nem oko lju z us trez nim ohra nja njem, varo va njem, resta vri ra njem, nad gra je va njem in vno vi~ - no pre sta vi tvi jo è zna nih, izku {e nih ozi ro ma pozi tiv no ovred no te nih praks in pome nov dedi{ ~i ne (na pri mer grad nja s kam nom, goje nje ajde, ovsa, nabi ra nje zeli{~, ruja), ki tudi v so dob nem ~asu odse va - jo traj nost no uprav lja nje, lokal no pre bi vals tvo là je pre poz na lo, izku si lo in za~e lo upo {te va ti sodob ne traj nost ne smer ni ce raz vo ja in za{ ~i te oko lja. Z vklju ~e va njem stro kov nja kov v kul tur ne dejav no sti lokal - ne ga pre bi vals tva se ne bi ponu di la le stro kov na pomo~ pri razi sko va nju, ohra nja nju in pred stav lja nju dedi{ ~i ne, tem ve~ tudi oza ve{ ~a nje o pre te klih prak sah, ki bi bile pri mer ne za spod bu ja nje varo va nja kra{ ke kra ji ne in sodob ne ga traj nost ne ga raz vo ja. Obe nem bo stro kov njak z ak tiv nim sode lo va njem z do ma ~i ni bolje spoz nal logi ko skup no sti in nje na izkus tva, lokal no pre bi vals tvo pa bi hkra ti posta - lo dejav ni delè nik pri obli ko va nju nadalj njih raz voj nih smer nic. To so glav na na~e la tudi Aar hu{ ke kon ven ci je o do sto pu do infor ma cij, ude lè bi jav no sti pri odlo ~a nju in dosto pu do prav ne ga vars tva v okolj skih zade vah (med mrè je 2). Kon ven ci ja omo go ~a posa mez ni kom in orga ni zi ra nim sku pi nam, da odi gra jo pomemb no vlo go pri ohra nja nju oko lja in uve ljav lja nju traj nost ne ga raz vo ja (Ma re ga in Kos 2002, 9). Sode lo va nje in posle di~ no izo bra è va nje pa se kaè tudi pri orga ni zi ra nju indi vi dual nih interv ju jev (et no lo{ ka meto da dela), ki stro kov nja ku omo go ~a jo, da lju di v po go vo ru o ra zi sko va nem prob le mu infor mi ra in izo bra ù je, hkra ti pa razi{ ~e ter ugo to vi poseb no sti v na ~i nu ìv lje nja in za dolo - ~e no oko lje zna ~il ne vred no te. ^e posku {a ta stro kov na jav nost ali poli ti~ na oblast raz vi ja ti prak se raz vo ja, ki so v lo kal ni skup no sti nega tiv no ovred no te ne ozi ro ma nima jo tra di ci je v do lo ~e nem oko lju (na pri - mer goje nje siv ke na Kra su, pogoz do va nje Kra sa z neav toh to nim ~rnim borom, ki danes umi ra), se bo lokal no pre bi vals tvo tè je pri la go di lo ozi ro ma v do lo ~e nih pri me rih celo upr lo. In ne nazad nje je tre - ba sode lo va ti z ob ~in ski mi/dr àv ni mi oblast mi, da bodo pri dolo ~a nju pro stor skih smer nic in zako nov upo {te va le pome ne in potre be lokal ne ga pre bi vals tva ter pred lo ge, poda ne s stra ni stro kov nja kov. Za dose go teh ciljev je tre ba orga ni zi ra ti stal no izo bra è va nje in doi zo bra è va nje ob~in skih svet ni kov v ob - li ki stro kov nih ~lan kov v lo kal nih ob~in skih ~aso pi sih in s stro kov ni mi pre da va nji v ok vi ru ob~in skih sej. 4 Sklep Klju~ ni pou da rek za uspe {nost osno va nja in ure sni ~e va nja raz voj nih zah tev vsa ke ga bival ne ga oko - lja je dvo smer ni pre tok med razi sko val ci, uprav ni ki in upo rab ni ki zna nja. Tre ba se je zave da ti, da glav no vlo go ude ja nja nja vsa ke ga raz vo ja igra jo lokal ni delè ni ki, ki so postav lje ni v po vsem kon kret ne drù - be no po li ti~ ne oko li{ ~i ne in v ko li kor se sno val ci raz vo ja ne dokop lje jo do pozi tiv nih in nega tiv nih pre te klih izku {enj, seda njih potreb, pri ~a ko vanj in èlja doma ~e ga pre bi vals tva, nobe na {e tako med na rod no strokov no priz na na stra te gi ja raz vo ja, kar velja tudi za Pilot ni pro jekt Kras, ne bo obro di la èle nih u~in - kov. Za raz vi ja nje sklad ne ga in uspe {ne ga raz vo ja je pomemb no, da se doma ~e pre bi vals tvo in ob~in ske obla sti zave da jo poseb no sti svo je ga oko lja, nje go vih pred no sti, pred vsem pa ran lji vo sti, in da zna jo te ele men te upo {te va ti pri obli ko va nju smer nic za nadalj nji gos po dar ski, kul tur ni in social ni raz voj, ki bo kra{ ki pro stor ople me ni til in ne uni ~e val. 76 Prak se varo va nja kra{ ke kra ji ne: pri za de va nja za zava ro va no obmo~ je Kra sa med poli ti~ ni mi … 5 Viri in lite ra tu ra Ap pa du rai, A. 2008: The Glo ba li za tion of Arc ha eo logy and Heri ta ge. The heri ta ge rea der. New York, Lon don. Clark, K. 2008: Only Con nect – Sustai nab le Deve lop ment and Cul tu ral Heri ta ge. The heri ta ge rea der. Lon don, New York. Fa kin Bajec, J. 2009: Kul tur na dedi{ ~i na med tra di ci jo in ino va ci jo na Kra su. Dok tor ska diser ta ci ja, Filozofska fakul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. Ga~ nik, A. 2003. Etno lo gi ja regio nal ne ga raz vo ja. Etno lo gi ja in regio nal ni raz voj. Ljub lja na, Ptuj. Har mel M., Kobal, J. 1997: Kra{ ki regij ski park: Nasta ja na~rt uprav lja nja. Kras 20. Komen. Kljun, M. 1999. Kras je dejan sko ob~ut lji vo podro~ je … – poz drav ni nago vor za okro glo mizo Zakaj izgi ne va kra{ ka avten ti~ na arhi tek tu ra? Kras 32–33. Komen Low, M. S. 2008: Social Sustai na bi lity: Peo ple, history and values. The heri ta ge rea der. Lon don, New York. Ma her, I. 1998: S ko le som po kra{ kem par ku, kole sar ski izle ti (Kar to graf sko gra di vo). Ljub lja na. Ma re ga, M., Kos, D. 2002: Namen in struk tu ra stro kov nih pri po ro ~il za imple men ta ci jo Aar hur{ ke konven - ci je v Slo ve ni ji. Aar hu{ ka kon ven ci ja v Slo ve ni ji: stro kov na pri po ro ~i la za imple men ta ci jo Kon ven ci je o do sto pu do infor ma cij, ude lè bi jav no sti pri odlo ~a nju in dosto pu do prav ne ga vars tva v okoljskih zade vah. Ljub lja na. Med mrè je 1: http://www.ci vil nai ni cia ti va kras.com/node/574 (26. 10. 2009). Med mrè je 2: http://live.une ce.org/env/pp/wel co me.html (11. 8. 2011). Mu {i~, I. 1996: Od pre no ve [ta nje la k us ta no vi tvi regij ske ga par ka Kras: nasta ja na~rt uprav lja nja. Primor - ske novi ce 100. Koper, Nova Gori ca. Pe tri~, M. in sode lav ci. 2008: Voda. Kras: traj nost ni raz voj kra{ ke pokra ji ne. Ljub lja na. Po~ kar, B. 1996: Za~e tek veli ke ga in pomemb ne ga pro jek ta … Kras kot del zava ro va nih obmo ~ij v Sloveniji. Kras 16. Komen. Pro sen, D. 1998. Nov na~in za pred stav lja nje lepot Kra sa doma ~i nom in tuj cem: s ko le som po kra{kem par ku. Pri mor ske novi ce 83. Koper, Nova Gori ca. Pur, D. 1996: Pomo~ Evrop ske uni je – Pha re pro jek ti na Kra su: Pro jek te bolj uskla di ti in infor mi ra ti jav nost. Kras 17–18. Komen. Re bolj, D. 1998: Dràv ni pod se kre tar Ivo Piry o me dre sor ski koor di na ci ji in pro jekt nem sve tu za Kras: lokal ne skup no sti se mora jo med se boj no pove zo va ti. Kras 25. Komen. Skup ni raz voj ni pro gram ob~in Diva ~a, Hrpe lje-Ko zi na, Komen, Seà na ter kra{ ke ga dela ob~in Koper in Miren-Ko sta nje vi ca. Stra te{ ki del 2001–2010. Pilot ni pro jekt Kras. [ta njel. Smith, L. 2006: Uses of Heri ta ge. Lon don, New York. Smre kar, A. in sode lav ci. 2007. Kras kot raz voj ni poten cial: v is ka nju rav no ves ja med varo va njem in raz vo jem. Veli ki raz voj ni pro jek ti in sklad ni regio nal ni raz voj. Ljub lja na. Ur {i~ Zupan, M. 2000: Ni~ o Kra su brez Kra {ev cev. To zago tav lja v ~e tr tek uskla jen spo ra zum o kra{ - kem par ku – Brez tega je bil tudi Pilot ni pro jekt Kras vpra{ ljiv. Pri mor ske novi ce 39. Koper, Nova Gori ca. Ur {i~, M. 1998: Pred sta vi tve v kra{ kih ob~i nah: kole sar ska mre à tudi na Kra su. Pri mor ske novi ce 17. Koper, Nova Gori ca. 77 78 Razvoj zavarovanih obmo~ij v Sloveniji, 79–89, Ljubljana 2011 ZAVAROVANJE KRASA dr. Lju bo Lah Fa kul te ta za arhi tek tu ro, Uni ver za v Ljub lja ni Zoi so va cesta 12, 1000 Ljub lja na lju bo.lahafa.uni-lj.si UDK: 712.2(497.472-751) IZVLE^EK Za va ro va nje Kra sa Na ra vo vars tve ni raz lo gi naj ne bi bili edi ni in abso lut no pre vla du jo ~i za zava ro va nje Kra sa. Pogla vit ni namen obli ko va nja zava ro va ne ga obmo~ ja naj bi bilo izva ja nje ino va tiv nih poli tik regio nal ne ga pla ni ra nja s ci - ljem vse stran ske ga gos po dar ske ga, social ne ga in kul tur ne ga raz vo ja, ki jem lje v ob zir zla sti vars tvo oko lja, narav ne vred no te ter kul tur no dedi{ ~i no. Ena ko vre den in prio ri tet ni cilj zava ro va nja obmo~ ja je ob zago - tav lja nju nara vo vars tve nih ciljev tudi zago tav lja nje ~im vi{ je kako vo sti biva nja lokal ne mu pre bi vals tvu. To je mogo ~e ude ja nji ti le s pod po ro lokal ne mu gos po dars tvu, ob ustrez nem vred no te nju kako vo sti pro sto - ra ter narav nih in ~lo ve{ kih virov, pred vsem pa z raz vi ja njem kako vost ne ga turiz ma. Model spo ra zum ne obli ke vars tva in uprav lja nja obmo~ ja bi veli ko pris pe val k od pra vi pomi sle kov o nes pre jem lji vih ome jitvah ìv lje nja v za va ro va nem obmo~ ju. KLJU^NE BESEDE za va ro va na obmo~ ja, nara vo vars tve ni cilji, pogod be ni model, Kras ABSTRACT Protecting the Karst area For protecting the Karst area, nature protection cannot be the only and absolutely prevalent category. Implementation of innovative policies of regional planning should be the main reason for establishing a pro- tected area, whereby the goals are comprehensive economic, social and cultural development, which truly respect environmental protection, natural values and cultural heritage. Ensuring a higher quality of life to local inhabitants has equal value to the prime target, which is protecting of the area and ensuring nature protection goals. Only by supporting the local economy and adequate recognition of present spatial qual- ities, as well as natural and human resources, but above all, development of quality tourism, the stated can be achieved. This model of negotiated protecting and territorial management would greatly support dis- qualification of prejudice concerning limitations to life in protected areas. KEY WORDS safeguarded areas, nature protection goals, contractual model, Karst 79 Lju bo Lah 1 Uvod Re gij ski par ki so obsè na zava ro va na obmo~ ja regij sko zna ~il nih eko si ste mov in kra ji ne z ve~ ji mi deli prvo bit ne nara ve ter obmo~ ji narav nih vred not, ki se pre ple ta jo z deli nara ve, kjer je ~lo ve kov vpliv ve~ ji, ven dar le pa z na ra vo urav no te èn. Omo go ~a li naj bi uprav lja nje in izva ja nje ukre pov, s ka te ri mi je mogo ~e ohra nja ti abiot sko, biot sko in kra jin sko raz no vrst nost ter veli ko gosto to in raz no li kost narav - nih vred not, ki so lah ko tudi kom plek sno in funk cio nal no med seboj pove za ne. Ob tem naj bi bili cilji tudi v ohra nja nju raz voj nih mò no sti pre bi vals tva ter duhov ne spro sti tve in boga ti tve ~lo ve ka. V nave - de nem pome nu in duhu opre de lju je regij ske par ke zakon (Za kon o ohra nja nju nara ve 1999). Nara vo vars tve ni kri te ri ji ne bi sme li osta ja ti edi ni in povsem pre vla du jo ~i za vzpo stav lja nje zava ro va nih obmo ~ij v Slove - ni ji. Zla sti je to pomemb no za tista obmo~ ja edins tve ne in dobro ohra nje ne nara ve, kjer so v ne raz drù ljiv pre plet str nje na naj ve~ ja bogas tva in lepo te nara ve ter raz no li ka kul tur na dedi{ ~i na, ki jo je ustva ril ~lo - vek in s ka te ro {e ved no nelo~ lji vo ìvi. Obmo~ je Kra sa po {te vil nih meri lih in oprav lje nih {tu di jah zago to vo sodi v na ve de no kate go ri jo pode èl skih obmo ~ij Slo ve ni je (pri mer jaj: Kras: traj nost ni raz - voj kra{ ke pokra ji ne 2008; Kras: pokra ji na, ìv lje nje, ljud je 1999; Ren ~elj in Lah 2008). Na kak {en na~in vzpo sta vi ti in uprav lja ti zava ro va no obmo~ je je – po dol gih deset let jih pri za de vanj za vzpo sta vi tev zava - ro va ne ga obmo~ ja – ponov no aktual na tema. Vse bolj posta ja jasno, da je to zah tev na in izjem no kom plek sna nalo ga, ki ver jet no ni re{ lji va z do sedaj uve ljav lje ni mi pri sto pi in meto da mi vzpo stav lja - nja zava ro va nih obmo ~ij v Slo ve ni ji. 2 Prob lem pro stor ske degra da ci je Kra sa: re{i tve v pou dar je ni vlo gi pre no ve in v uve ljav lja nju enot ne stra te gi je uprav lja nja s pro sto rom Pou da ri ti je tre ba, da ~e èli mo ohra ni ti narav ne in ustvar je ne vred no te obmo~ ja, je tre ba Kras za{ - ~i ti ti zla sti pred nepre mi{ lje ni mi pose gi v pro stor, pred nepre mi{ lje ni mi raba mi in rav na nji in v zad njem ~asu zla sti pred tem, da bi trg nepre mi~ nin nare ko val in dolo ~al pro stor ski raz voj. Le na tak na~in lah - ko Kras dol go ro~ no obva ru je mo in ohra ni mo tudi po nara vo vars tve nih meri lih. Na Kra su gre za izjem no gosto to nad zem nih in pod zem nih kra{ kih poja vov narav ne dedi{ ~i ne, za izjem no geo lo{ ko dedi{ ~i no, za abiot sko, biot sko in kra jin sko pestrost zna ~il ne kra{ ke kra ji ne. Zave da ti se mora mo, da naj ve~ {ko - de in nepo prav lji vih posle dic lah ko nara vi na Kra su pov zro ~i prav ~lo vek. Prob lem pro stor ske degra da ci je Kra sa je le eden od tistih, ki so se v zad njem ~asu izra zi li tako mo~no, da jih je zaz na la tudi {ir {a, lai~ na jav nost. Naj ve~ {ko de je bilo v zad njih deset let jih pov zro ~e no s po - golt nost jo in brez brì nost jo kapi tal skih nalòb ter s stro kov no zave ro va nost jo in nez na njem. Nove sta no vanj ske eno te, vrst ne pozi da ve, blo ki, stol pi ~i in obrt no-in du strij ske cone so v zad njih deset let - jih rasli v za zi dlji vih obmo~ jih, ki so bila pred tem agrar ne povr {i ne – gmaj ne, pa{ni ki, trav ni ki, pa tudi vino gra di. Grad be ne aktiv no sti so zelo pove za ne z de gra da ci ja mi v ob li ki naj raz li~ nej {ih depo nij in izko - pov, kar je obi ~aj no {e tè je nad zo ro va ti in pre pre ~e va ti. Z zi do vi obzi da ne polj ske poti so kar naen krat posta le asfal ti ra ne poti v red ko pose lje ne sose ske novo gra denj. Tip ski pro jek ti so bili pri ne se ni iz raz - li~ nih oko lij in pri la go je ni po volji, oku su in (ne)zna nju samo gra di te ljev. Po dru gi stra ni pa je od posa mez nih arhi tek tov vse bolj ~uti ti tè nje po ustvar ja nju arhi tek tu re, ki naj bi bila povsem raz bre - me nje na tra di ci je in iden ti tet nih zna ~il no sti, kar posle di~ no vodi v li kov no in obli ko val sko degra da ci jo pro sto ra. Ob novih pozi da vah in obsè nih zase ga njih nepo zi da ne ga pro sto ra na Kra su osta ja odpr to vpra - {a nje orga ni zi ra ne pre no ve. Pre no va obsto je ~e ga in nei zrab lje ne ga stavb ne ga fon da ter jav nih odpr tih pro sto rov pred stav lja pomem ben poten cial: tako zara di vars tva kme tij skih in nepo zi da nih povr {in, kot tudi zara di dvi ga bival ne ga stan dar da v ob sto je ~ih nase ljih. Po gro bih oce nah gre za sko raj dvaj set odstot - kov vseh stavb nih enot. V va{ kih jedrih kra{ ke doma ~i je pro pa da jo v ~a ka nju na dobre kup ce in ob neu strez ni dav~ ni poli ti ki (sli ka 1). Zara di neor ga ni zi ra no sti, neus po sob lje no sti in pasiv no sti lokal ne 80 Za va ro va nje Kra sa LR@O PE@ JO Sli ka 1: Vasi na Kra su naj bi bile vklju ~e ne v za va ro va no obmo~ je. Ne zgolj zara di tega, ker so pre poz na ne kot kul tur na dedi{ ~i na, tem ve~ tudi iz raz lo ga, ker je le prek delo va nja in rav na nja lokal ne ga pre bi vals tva mogo ~e ure sni ~i ti cilje varo va nja. Pogle di na nase lja Sko po, Tomaj in Avber. 81 Lju bo Lah poli ti ke do tega prob le ma, osta ja pre no va v prak si zunaj siste ma ob~in ske pro stor ske poli ti ke. Pre no - va stavb ne ga fon da osta ja pre stì ne ga zna ~a ja in na tak na~in rela tiv no dra ga v pri mer ja vi z no vo grad nja mi na novo zase è nih zem lji{ ~ih. Novo grad nje pa obi ~aj no ter ja jo novo komu nal no infra struk tu ro in pove - ~u je jo skup ne stro{ ke nje ne ga vzdr è va nja. Gre za izra zi to nesmo tr no pro stor sko poli ti ko in ob tem {e za neu ~in ko vi to vars tvo kme tij skih zem lji{~. Logi~ no in sklad no s Stra te gi jo pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je (2004) bi bilo, da se nase lja – zla sti na Kra su – {iri jo samo tam, kjer zno traj obse ga nase lja za to ni ve~ mò no sti. Vse sku paj zelo sla bi raz voj ne mò no sti obmo~ ja. Zato vodi lo raz vo ja ne more biti strem lje nje za dodat nim doto kom komu nal ne ga pris pev ka v ob ~in ske pro ra ~u ne od novih pozi dav niti strem lje nje nepre mi~ nin skih agen tov za veli ki mi zaslù ki pri zem lji{ kih {pe ku la ci jah in pre pro da jah zem lji{~. 3 Dodat ni raz lo gi za zava ro va nje obmo~ ja Kra sa 3.1 Cilj vlad nih pro gra mov in zavez Sklad no s ci lji Reso lu ci je o na cio nal ne ga pro gra mu vars tva oko lja (Re so lu ci ja o na cio nal nem pro - gra mu vars tva oko lja 2005–2012, 2006) naj bi v Slo ve ni ji do leta 2014 pove ~a li delè zava ro va nih obmo ~ij na 22 od stot kov. Iz vlad nih gra div in ana liz je mogo ~e ugo to vi ti, da tre nut no sta nje vseh zava ro va nih obmo ~ij dose ga le 12,63 od stot ka – pred zaklju~ kom pro ce sa usta nav lja nja Kra jin ske ga par ka Raden - sko polje in Regij ske ga par ka Kam ni{ ko-Sa vinj ske Alpe (med mrè je 3). Ob tem ne gre spre gle da ti dejs tva, da je Slo ve ni ja pod pi sni ca Evrop ske kon ven ci je o kra ji ni (Za - kon o ra ti fi ka ci ji Evrop ske kon ven ci je o kra ji ni 2003), ki jo zave zu je, da za svo je izjem ne kra ji ne – kar Kras brez dvo ma je – » iz va ja kra jin sko poli ti ko, kate re cilji so vars tvo, uprav lja nje in na~r to va nje kra ji ne na pod la gi spre je ma nja poseb nih ukre pov«. Ob tem ni tre ba ponov no nava ja ti vseh dose da njih stro kov - nih {tu dij, oprav lje nih ana liz in dràv nih doku men tov, v ka te rih naj de mo {te vil ne stro kov ne argu men te in naved be, da gre za izjem no kra ji no z mno gi mi narav ni mi in kul tur ni mi vred no ta mi, ki nuj no potrebuje - jo ustre zen akt o za va ro va nju in ob tem tudi ustre zen uprav ljal ski na~rt (pri mer: Reso lu ci ja o na cio nal nih raz voj nih pro jek tih 2007–2013; Reso lu ci ja o na cio nal nem pro gra mu vars tva oko lja 2005–2012). [e poseb - ne ga pome na pri tem je dejs tvo, da je mogo ~e prek zava ro va nja obmo~ ja posred no uve lja vi ti tudi potreb ne ukre pe za za{ ~i to nacio nal nih inte re sov in kul tur ne iden ti te te, kar je lah ko u~in ko vi to nado me sti lo za nedav no opu{ ~e no mò nost zapro si la za uved bo za{ ~it ne klav zu le v skla du z do lo ~i li Pri lo ge XIII, ki se nana {a na 24. ~len Akta o po go jih pri sto pa Slo ve ni je k Evrop ski skup no sti (Akti o pri sto pu … 2003). 3.2 Izve de ni pro jek ti V Slo ve ni ji in na Kra su smo v pre te klo sti vlo ì li ozi ro ma potro {i li izjem no veli ko ~asa, ener gi je in jav nih finan~ nih sred stev – tudi iz evrop skih virov – za pred hod ne {tu di je, uva jal ne in vzpo red ne pro - jek te, ki naj bi pri ved li do ustrez ne ga uprav lja nja s pro sto rom na Kra su in do vars tva nje go vih narav nih in kul tur nih vred not. Na{tej mo le neka te re pro jek te ozi ro ma aktiv no sti, ki naj bi pri ved li do na~r to - va ne ga zava ro va nja obmo~ ja: • Za~e lo se je z raz pi som pro jek tov PHARE CBC – »Ti mav: Kra{ ki regij ski park«, v ok vi ru kate re ga je bilo izve de nih 18 ma lih pro jek tov za raz voj obmej nih obmo ~ij in za vzpod bu ja nje ~ez mej ne ga sodelo - va nja (v le tih 1996–1998); osnov ni namen raz pi sa je bil » spod bu ja ti traj nost ni raz voj, uprav lja nje in sode lo va nje na obmo~ ju pri hod nje ga Kra{ ke ga par ka«. • Leta 1997 je pod jet je OIKOS izde la lo stro kov ne pod la ge »Na ~rt uprav lja nja Kra{ ke ga regij ske ga parka« (Har mel in Kobal 1997). • Leta 1996 je bil prvi zagon »Pi lot ne ga pro jek ta [ta njel – Kras« z us ta no vi tvi jo vlad ne ga medre sor - ske ga odbo ra in koor di na cij ske struk tu re vode nja pro jek ta. 82 Za va ro va nje Kra sa • Pro jekt »Ko le sar ska mre à na Kra su« z oz na ~e va njem 370 km kole sar skih poti in kar te z na slo vom »S ko - le som po Kra{ kem par ku« leta 1998. • Leta 1998 je bila v Li pi ci orga ni zi ra na zelo odmev na okro gla miza: »Za kaj izgi nja kra{ ka avten ti~ na arhi tek tur na dedi{ ~i na«. • V le tih 1999–2003 je pri{ lo do ponov ne ga zagon »Pi lot ne ga pro jek ta Kras« s ci ljem pri pra ve regio - nal ne ga raz voj ne ga pro gra ma – tudi kot pod la ge za Kra{ ki regij ski park. • Pomem ben rezul tat »Pi lot ne ga pro jek ta Kras« je bil »Skup ni raz voj ni pro gram …« (2002), ki so ga spre je li in potr di li vsi ob~in ski sve ti ob~in na obmo~ ju Kra sa. • Leta 2000 je bil v ok vi ru izva ja nja »Pi lot ne ga pro jek ta Kras« spre jet »Spo ra zum o so de lo va nju pri usta no vi tvi Kra{ ke ga regij ske ga par ka« (2000), ki so ga pod pi sa li vsi ùpa ni ob~in na Kra su in minister za oko lje in pro stor ter pred sed nik medre sor ske ga odbo ra za Kras. • Evrop ski pro jek ti ~ez mej ne ga sode lo va nja (PHARE CBC in INTERREG) z na zi vi »Kra{ ki okraj« in »Kras-Car so« so ob dru gih usme ri tvah prav tako narav na ni k ci ljem ohra nja nja vred not pro sto ra. 3.3 Uva ja nje ino va tiv nih poli tik regio nal ne ga pla ni ra nja Po gla vit ni namen for mi ra nja zava ro va ne ga obmo~ ja v pri me ru Kra sa naj bi bilo izva ja nje ino va - tiv nih poli tik regio nal ne ga pla ni ra nja s ci ljem vse stran ske ga gos po dar ske ga, social ne ga in kul tur ne ga raz vo ja, ki jem lje v ob zir zla sti vars tvo oko lja, nara ve ter kul tur ne dedi{ ~i ne. Nara vo vars tve ni raz lo gi ne bi sme li biti edi ni in pre vla du jo ~i za zava ro va nje Kra sa, saj so ti, ~e so pre ti ra no izpo stav lje ni in pou - dar je ni, lah ko raz log, da jih lokal no pre bi vals tvo kate go ri~ no zavr ne. Eden od pred nost nih ciljev zava ro va nja obmo~ ja mora biti zago tav lja nje ~im vi{ je kako vo sti biva nja lokal ne mu pre bi vals tvu, kar je lah ko zago tov lje no le z us trez no pod po ro lokal ne mu gos po dars tvu, kme tijs tvu in dru gim cilj no usmer - je nim pro jek tom ob ustrez nem odno su do vred not in kako vo sti pro sto ra ter narav nih in ~lo ve{ kih virov. Z raz vi ja njem kako vost ne ga turiz ma lah ko v ve li ki meri pris pe va mo k splo {ni bla gi nji. Ob tem bi dose - è na spo ra zum na obli ka vars tva in uprav lja nja obmo~ ja veli ko pris pe va la k od pra vi pomi sle kov o nes pre jem lji vih ome ji tvah ìv lje nja v za va ro va nem obmo~ ju. Zava ro va nje obmo~ ja naj ne bi v no - be nem pri me ru pome ni lo pre pre ~e va nja raz vo ja. @ive ti v za va ro va nem obmo~ ju {e zda le~ ne sme mo ena ~i ti z » ìv lje njem Indi jan cev v re zer va tu«. S tem v zve zi je bilo v pre te klo sti izra è nih è veli ko dema - go{ kih izjav. 3.4 Enot ni meha niz mi in ukre pi uprav lja nja Enot no zava ro va no obmo~ je bi omo go ~a lo uskla je no uved bo meha niz mov in ukre pov lokal nih skup - no sti na celot nem Kra su, s ka te ri mi bi lah ko na regio nal ni rav ni uskla je va li uprav lja nje s pro sto rom in po potre bi izob li ko va li nov red in nove regu la cij ske meha niz me s ci ljem pre pre ~e va nja izgub lja nja narod nost ne iden ti te te in ero zi je kul tur ne, jezi kov ne in kra jin ske podo be Kra sa. V za va ro va nem obmo~ - ju bi bilo là je uve lja vi ti eno ten, rela tiv no restrik ti ven odnos do spre mi nja nja namemb no sti zem lji{~, ru{e nja sta rih objek tov, pode lje va nja sogla sij v pro me tu z ne pre mi~ ni na mi, ustrez no dav~ no poli ti ko za pri mar na in sekun dar na biva li{ ~a, uve ljav lja nje pred kup ne pra vi ce, daja tve na nei zrab ljen stavb ni fond in na nepo zi da na zazi dlji va zem lji{ ~a. Na dru gi stra ni pa bi moral obsta ja ti tudi sistem spod bud in olaj {av ìv lje nja v par ku, ki bi bil soraz me ren z ob se gom ome ji tev v ob mo~ ju regij ske ga par ka. 3.5 Pod po ra insti tu cij in jav no sti K vzpo sta vi tvi zava ro va ne ga obmo~ ja na Kra su so poleg drà ve in nje nih pri stoj nih insti tu cij v zad - njih letih pozva le {te vil ne stro kov ne in nevlad ne orga ni za ci je in zla sti civil no drù be no giba nje. Odlo~ ni pozi vi so pri{ li tudi s stra ni Dràv ne ga sve ta, Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti, Foru - ma 21 in s stra ni posa mez nih inte lek tual cev. Ob vsem sku paj pa je {e naj po memb nej {a volja lju di. [tu dent je 83 Lju bo Lah s Fa kul te te za huma ni sti~ ne {tu di je Koper so pod men tors tvom dr. Mate ja Vra nje {a v letu 2010 na vzor - cu 120 an ke ti ran cev izved li pilot no jav nom nenj sko razi ska vo v so de lo va nju s Par kom [koc jan ske jame, ki kaè, da lokal no pre bi vals tvo ob~in na Kra su – od Kozi ne do Opat je ga sela – na~el no pod pi ra usta - no vi tev ~ez mej ne ga kra{ ke ga regij ske ga par ka. S po bu do se stri nja kar 64 % anke ti ran cev, delo ma (z za dr` ki in pod pogo ji) se s po bu do stri nja {e nadalj njih 29 % in le 7 % je takih, ki vna prej odkla nja pobu do. 3.6 Jedro uprav lja nja obmo~ ja je è obli ko va no Z jav nim zavo dom, ki uprav lja z Re gij skim par kom [koc jan ske jame, ima mo dodat ni raz log ozi - ro ma dodat no olaj {a vo za for mi ra nje {ir {e ga zava ro va ne ga obmo~ ja na Kra su. Upra va je è nasta vek uspo sob lje ne eki pe, ki jo je mogo ~e ustrez no kadrov sko okre pi ti in nji ho vo dejav nost ter pri stoj no sti na dogo vor je ni na~in raz {i ri ti na obmo~ je celot ne ga Kra sa. Upra va par ka bi lah ko na nek na~in nado - me sti la manj ka jo ~o regio nal no raven in zelo aktiv no pose gla v pro stor sko na~r to va nje in uprav lja nje s pro sto rom. Ta logi~ na uprav ljav ska re{i tev in nujen pre nos dela pri stoj no sti z lo kal nih obla sti na jav - ni zavod je hkra ti tudi glav na pre pre ka pri lokal nih obla steh, da se obli ko va nje zava ro va ne ga obmo~ ja {e ni ure sni ~i lo. 3.7 V ve lja vi je Spo ra zum o so de lo va nju pri usta no vi tvi Kra{ ke ga regij ske ga par ka In kon~ no, {e ved no veljav ni Spo ra zum o so de lo va nju pri usta no vi tvi Kra{ ke ga regij ske ga par ka (2000), ki so ga pod pi sa li vsi ùpa ni kra{ kih ob~in, mini ster Mini strs tva za oko lje in pro stor in predsed - nik medre sor ske ga odbo ra 11. ju li ja 2000, zave zu je vse pod pi sni ke k iz ved bi na~r to va ne ga. V 12. ~le nu spo ra zu ma je zapi sa no, da » spo ra zum pre ne ha s spre jet jem akta o us ta no vi tvi Kra{ ke ga regij ske ga parka«. 4 Dobra prak sa: model regio nal nih narav nih par kov v Fran ci ji Do kakr {ne koli obli ke zava ro va nja obmo~ ja Kra sa bo pri{ lo – bodi si pod okri ljem UNESCA, na pri mer z mo de lom geo par ka, ki ga pred vi de va aktual ni pro jekt Kras-Car so, bodi si da bomo upo ra bi li za izho di{ ~e sodob ni fran co ski pogod be ni model, bodi si da bomo upo ra bi li ozi ro ma na novo raz vi li last ne ga – je nuj no, da zava ro va nje zaje ma celot ni pose lje ni pro stor Kra sa – zla sti vasi. Izv ze ta naj bi bila le urba ni zi ra na obmo~ ja. Pro stor pode è lja namre~ potre bu je celo vi to in zakro è no obrav na vo, pose lje ni pro stor pa pred stav lja tudi klju~ do ohra nja nja narav nih vred not, ker vsi prob le mi vars tva narav nih vred not izha ja jo iz pose lje ne ga pro sto ra in delo va nja ~lo ve ka. V Slo ve ni ji smo v ok vi ru izva ja nja Pilot ne ga pro jek ta Kras è leta 1998 dobi li pri lò nost, da se sez - na ni mo z na pred nim mode lom zava ro va nja obsè nej {ih pose lje nih obmo ~ij z bo ga to narav no in kul tur no dedi{ ~i no, ki so ga raz vi li v Fran ci ji. Pred sta vi li in pred la ga li so nam ga stro kov nja ki Oddel ka za kul - tur no dedi{ ~i no pri Sve tu Evro pe. Gle de na takrat obrav na va no prob le ma ti ko [ta nje la in Kra sa ni bilo zgolj naklju~ je, da je v eki pi stro kov nja kov Sve ta Evro pe, ki je bila na obi sku v Slo ve ni ji, sode lo val teda - nji direk tor Zve ze regio nal nih narav nih par kov Fran ci je gos pod Jean Luc Sador ge. V nas prot ju s pri nas uve ljav lje nim mode lom vzpo stav lja nja zava ro va nih obmo ~ij na dràv ni rav ni, kjer kon~ ni akt sprej - me bodi si dràv ni zbor ali vla da, na lokal ni rav ni pa ob~in ski svet (Ber ginc, Kre me sec-Jev {e nak in Vidic 2007, 73–74) so pred sta vi li model, ki ne teme lji na spre je tem zako nu ozi ro ma odlo ku, tem ve~ na spo ra zu mu. Model je bil v Slo ve ni ji è ve~ krat pred stav ljen v ok vi ru raz li~ nih pos ve tov in tri bun in opi san v mo no gra fi ji Pode è lje na preiz ku{ nji (Lah 2010, 237–244). Kljub temu je v Slo ve ni ji pre malo poz nan. Teme lji na usta nov nem aktu – deset let ni pogod bi ozi ro ma spo ra zu mu – ki je plod vza jem ne - ga inte re sa in part ner ske ga sode lo va nja med drà vo, regio nal ni mi in lokal ni mi oblast mi ter lokal nim pre bi vals tvom na pod la gi dogo vor je ne vizi je raz vo ja. Iz raz li~ nih virov in lite ra tu re je mogo ~e pov ze ti bis tve ne zna ~il no sti mode la regio nal nih narav nih par kov, ki je bis tve no dru ga ~en od siste ma vars tva 84 Za va ro va nje Kra sa Sli ka 2: V Fran ci ji delu je 46 re gio nal nih narav nih par kov, ki zaje ma jo obmo~ je sko raj 4000 ob ~in (Fédéra tion des parcs natu rels régio naux de Fran ce 2011). 85 Lju bo Lah 86 Za va ro va nje Kra sa p Sli ka 3: Zago tav lja nje gos po dar ske ga, social ne ga in kul tur ne ga raz vo ja, ki jem lje v ob zir zla sti vars tvo oko lja, nara ve ter kul tur ne dedi{ ~i ne, je vodi lo obli ko va nja dejav no sti in ìv lje nja v par kih (Fédéra tion des parcs natu rels régio naux de Fran ce 2011). nara ve v Slo ve ni ji; ta se v ve~ ji meri nasla nja na mode le iz Nem ~i je in Avstri je (Fédéra tion des parcs natu rels régio naux de Fran ce 2010; Les parcs natu rels régio naux 1994; Parks natu rels régio naux de Fran - ce 1999). Tre nut no obsta ja v Fran ci ji 46 re gio nal nih narav nih par kov, ki zaje ma jo obmo~ je sko raj 4000 ob ~in (sli ka 2). Zna no je, da so ob~i ne v Fran ci ji pov pre~ no manj {e od ob~in v Slo ve ni ji in jih lah ko po obse - gu pri mer ja mo z na {i mi kra jev ni mi skup nost mi. Regio nal ni narav ni par ki so usta nov lje ni v 21 re gi jah od skup no 22-ih. Seè jo v kar 69 de part ma jev od skup no 96-ih v ce lot ni Fran ci ji. V re gio nal nih naravnih par kih ìvi ve~ kot 3 mi li jo ne pre bi val cev. Zava ro va na obmo~ ja regio nal nih narav nih par kov pred stav - lja jo 13 % celot ne povr {i ne Fran ci je. V par kih delu je ve~ kot 220.000 gos po dar skih in dru gih poslov nih sub jek tov (sli ka 3). HA LOB JUL Sli ka 4: Regio nal ni narav ni park »Ver don« v Pro van si ponu ja nepo zab na doì vet ja lepot nara ve, kra ji ne in avtoh to ne stavb ne dedi{ ~i ne, ki jo dopol nju je jo s pri la go je ni mi novo grad nja mi. Moti vi iz kra ja Mou - stiers-Sain te-Ma rie. 87 Lju bo Lah Po god be ni model bi bilo mogo ~e brez veli kih sistem skih spre memb uve lja vi ti tudi v Slo ve ni ji, saj zakon ska dolo ~i la krov nih zako nov – Zako na o ohra nja nju nara ve (1999), Zako na o vars tvu oko lja (2004) in Zako na o vars tvu kul tur ne dedi{ ~i ne (1999) – dopu{ ~a jo mò nost vars tva na pod la gi pogod be ozi - ro ma spo ra zu ma in govo ri jo le splo {no o aktu zava ro va nja (sli ka 4). 5 Sklep in pri po ro ~i lo Na Kra su smo zopet v si tua ci ji, da civil na drù ba, insti tu ci je, neod vi sni stro kov nja ki in vsi dru gi pod por ni ki pobu de o za va ro va nju Kra sa ponov no pozo ve mo part ner je – pod pi sni ke spo ra zu ma – k so - de lo va nju. Ker regio nal ne rav ni v pro stor skem na~r to va nju v Slo ve ni ji {e nismo vzpo sta vi li in ker ob~i ne vsa ka zase ne zmo re jo izko ri sti ti raz voj nih pri lò no sti Kra sa in vodi ti uskla je ne pro stor ske poli ti ke, je nuj no, da z na me nom zava ro va nja in celo vi te ga uprav lja nja s pro sto rom akti vi ra mo raz voj no ide jo Kra{ - ke ga regij ske ga par ka. @iv lje nje v tako ob~ut lji vem obmej nem pro sto ru, kot je Kras, zah te va viso ko stop njo uskla di tve inte re sov in razu men kon senz gle de pro stor ske ga raz vo ja za dejan ski dvig bla gi nje in kako - vo sti ìv lje nja. V vsa kem pri me ru pa mora mo raz vi ti in ude ja nji ti sistem zava ro va nja obmo~ ja, ki bo sti mu la ti ven in pri vla ~en za lokal no pre bi vals tvo. Ude lè ba lokal ne ga pre bi vals tva in lokal nih obla sti je pri vzpo stav lja nju par kov nujen pogoj za nji hov uspe {ni raz voj. Dràv ni svet Repub li ke Slo ve ni je je na pod la gi pos ve ta è leta 2008 v svo jih skle pih ugo tav ljal, » da ni enot ne stra te gi je pose gov v pro stor, ki bi slu ì la kot vodi lo za kon kret ne pro stor ske odlo ~i tve vseh ob~in na obmo~ ju Kra sa, kar je tudi posle di ca neso de lo va nja pri stoj nih dràv nih insti tu cij, ~eprav bi bilo to nuj no zara di zava ro va nja poseb ne ga kul tur - ne ga, zgo do vin ske ga in okolj ske ga pome na Kra sa« (med mrè je 1). Podob no je tudi Slo ven ska aka de mi ja zna no sti in umet no sti na pod la gi pos ve ta z jav no izja vo pozva la k va ro va nju, ohra nja nju in traj nost - nem raz vo ju Kra sa (med mrè je 2). Zato menim, da je obno vi tev pri za de vanj in dia lo ga za vzpo sta vi tev zava ro va ne ga obmo~ ja na Kra - su edi na real na, opti mal na in dol go ro~ na opci ja za zago tav lja nje ustrez ne ga raz vo ja obmo~ ja in za nadalj nje raz vi ja nje ~ez mej ne ga sode lo va nja. V dia log pa mora jo biti ena ko vred no in v duhu par ti ci pa tiv ne demo - kra ci je vklju ~e ni vsi klju~ ni akter ji: drà va, lokal ne obla sti, stro kov ne insti tu ci je in zdru è nja ter zla sti lokal no pre bi vals tvo. 6 Viri in lite ra tu ra Akti o pri sto pu ^e{ ke repub li ke, Repub li ke Esto ni je, Repub li ke Ciper, Repub li ke Latvi je, Repub li ke Litve, Repub li ke Madàr ske, Repub li ke Mal te, Repub li ke Polj ske, Repub li ke Slo ve ni je in Slo va{ ke repub - li ke k Evrop ski uni ji. Med mrè je: http://eur-lex.eu ro pa.eu/sl/trea ties/dat/12003T/htm/12003T.html (13. 5. 2011). Ber ginc, M., Kre me sec-Jev {e nak, J., Vidic, J. 2007: Sistem vars tva nara ve v Slo ve ni ji. Mini strs tvo za okolje in pro stor. Ljub lja na. Fédéra tion des parcs natu rels régio naux de Fran ce. Med mrè je: http://www.parcs-na tu rels-re gio - naux.tm.fr/fr/ac cu eil/ (13. 5. 2011). Har mel, M., Kobal, J. 1997: Kra{ ki regij ski park: nasta ja na~rt uprav lja nja. Kras 20. Komen. Kras: pokra ji na, ìv lje nje, ljud je. 1999. Zalò ba ZRC, Ljub lja na. Kras: traj nost ni raz voj kra{ ke pokra ji ne. 2008. Zalò ba ZRC, Ljub lja na. Lah, L. 2010: Zava ro va na obmo~ ja pode è lja: fran co ski pogod be ni model. Pode è lje na preiz ku{ nji: Jubilejna mono gra fi ja ob upo ko ji tvi izred ne ga pro fe sor ja dr. Anto na Pro se na. Ljub lja na. Les parcs natu rels régio naux. 1994. Fede ra tion des natu rels regio naux de Fran ce, Mini stre de l'en vi ron - ne ment. Paris. Med mrè je 1: http://www.ds-rs.si/?q=pub li ka ci je/zbor ni ki/Kra ska_kra ji na (13. 5. 2011). 88 Za va ro va nje Kra sa Med mrè je 2: http://www.sazu.si/no vi ce/svet-sazu-za-kul tu ro-in-iden ti te to-pro sto ra-slo ve ni je.html (13. 5. 2011). Med mrè je 3: http://www.vlada.si/si/delo_vlade/gradiva_v_obravnavi/gradivo_v_obravnavi/?tx_gov - papers_pi1%5Bsingle%5D=%2Fupv%2Fvladnagradiva-08.nsf%2F18a6b9887c33a0bdc12570e50034e b54%2F618623e57b5500e3c1257885002f000c%3FO pen Do cu ment&c Hash=64207dec04 (13. 5. 2011). Parks natu rels régio naux de Fran ce. 1999. Gui des Gal li mard, Février. Ren ~elj, S., Lah, L. 2008: Kra{ ka hi{a in arhi tek tu ra Kra sa – med o~ar lji vost jo in vsak da nom. Koper. Re so lu ci ja o na cio nal nem pro gra mu vars tva oko lja 2005–2012. Urad ni list Repub li ke Slo ve ni je 2/2006. Ljub lja na. Re so lu ci ja o na cio nal nih raz voj nih pro jek tih 2007–2013. Vla da Repub li ke Slo ve ni je, Ljub lja na, 2006. Skup ni raz voj ni pro gram ob~in Diva ~a, Hrpe lje – Kozi na, Komen Seà na ter kra{ ke ga dela ob~in Koper in Miren – Kosta nje vi ca, Stra te{ ki del 2001–2010. [ta njel, 2002. Spo ra zum o so de lo va nju pri usta no vi tvi Kra{ ke ga regij ske ga par ka. Doku ment, Mini strs tvo za oko lje in pro stor. Ljub lja na, 2000. Stra te gi ja pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je (SPRS). Mini strs tvo za oko lje, pro stor in ener gi jo, Direk torat za pro stor, Urad za pro stor ski raz voj, Ljub lja na, 2004. Za ko n o ohra nja nju nara ve (ZON). Urad ni list Repub li ke Slo ve ni je 56/1999. Ljub lja na. Za kon o ra ti fi ka ci ji Evrop ske kon ven ci je o kra ji ni. Urad ni list Repub li ke Slo ve ni je 74/2003. Ljub lja na. Za ko na o vars tvu kul tur ne dedi{ ~i ne. Urad ni list Repub li ke Slo ve ni je 7/1999. Ljub lja na. Za ko na o vars tvu oko lja. Urad ni list Repub li ke Slo ve ni je 41/2004. Ljub lja na. 89 90 Razvoj zavarovanih obmo~ij v Sloveniji, 91–100, Ljubljana 2011 VARSTVO KOT RAZVOJNA PRILO@NOST OB UPO[TEVANJU KOMPLEKSNOSTI mag. Maja Simo ne ti, Petra Ver telj Nared Ljub ljan ski urba ni sti~ ni zavod, d. d. Ve rov{ ko va uli ca 64, 1000 Ljub lja na maja.si mo ne tialuz.si, petra.ver telj-na redaluz.si UDK: 712.2(497.4-751) IZVLE^EK Vars tvo kot raz voj na pri lò nost ob upo {te va nju kom plek sno sti V pris pev ku je pred stav lje na teza, da je vars tvo pro stor skih zna ~il no sti lah ko pri lò nost za raz voj obmo~ - ja pod dolo ~e ni mi pogo ji; med dru gim mora biti varo va no sta nje dovolj kom plek sno obrav na va no, da se v pro ce su odlo ~a nja za vars tvo sre ~a jo klju~ ni inte re si rabe in delè ni kov. Z ana li zo treh pri me rov zava ro - va nih obmo ~ij, Lipi ca, Kra jin ski park Ljub ljan sko bar je in Kra jin ski park Tivo li, Rò nik, [i{en ski hrib, so ilu stri ra ne raz voj ne mò no sti, ki jih lah ko pri na {a varo va nje kako vo sti v pro sto ru; vsa ko od obmo ~ij v druga~ - nem pro stor skem in vars tve nem kon tek stu na svoj na~in raz kri va raz sè no sti zve ze med vars tvom in raz vo jem. Izpo stav ljen je pred vsem pomen vklju ~e va nja raz li~ nih inte re sov in delè ni kov v ce lo ten pro ces odlo ~a nja o za va ro va nju, pri pra ve stra te gi je raz vo ja in v mo del uprav lja nja s pro sto rom. KLJU^NE BESEDE vars tvo, raz voj, zava ro va na obmo~ ja, model uprav lja nja s pro sto rom, pro stor sko na~r to va nje ABSTRACT Protection as a development opportunity considering the aspects of complexity This paper presents an assumption, that conservation of spatial characteristics can be seen as a develop- mental opportunity under specific conditions: it is of vital importance, that the state of conservation is studied to an adequate level of complexity, so decision making process can meet the needs of the key interests of uses and stakeholders. It illustrates the developmental potential of protecting quality of space by analysing three protected areas: Lipica, Landscape park Ljubljansko barje and Landscape park Tivoli-Rònik-[i{enski hrib. Each of them in different spatial and protection context reveals links between protection and devel- opment. The importance of integrating various interests and stakeholders in decision-making process, as well as their inclusion into the space management model is stressed out. KEY WORDS protection, development, protected areas, space management model, spatial planning 91 Maja Simo ne ti, Petra Ver telj Nared 1 Uvod Ob mo~ ja varo va na z raz li~ ni mi vars tve ni mi reì mi (ob mo~ ja ohra nja nja nara ve, vars tva kul tur ne dedi{ ~i ne, poplav no ogro è na obmo~ ja …), so deli pro sto ra, ki so na pod la gi raz li~ nih prav nih pred - pisov (na pri mer: Zakon o ure ja nju … 2003; Zakon o ohra nja nju … 2004) vklju ~e ni v si stem ure ja nja pro sto ra. V Slo ve ni ji se o vars tve nih reì mih pre tè no raz mi{ lja kot o raz voj nih ome ji tvah in raz lo gih za sub ven cio ni ra nje dejav no sti in rabe pro sto ra. Ker so sub ven ci je eko nom sko gle da no lah ko zgolj dopolnil ni meha niz mi za vode nje raz vo ja, je obseg dràv ne ga teri to ri ja, ki je varo van z enim ali ve~ varstve - ni mi reì mi, pod stal no kri ti~ no pre so jo. Ome ji tve, ki jih na varo va nih obmo~ jih zaz na va jo dràv lja ni in inve sti tor ji, dodat no pris pe va jo k za dr` kom do varo va nja v kon kret nih pri me rih, pa ~eprav po izku{njah sode~ pogo sto bolj kot iz samih ciljev varo va nja izha ja jo iz nes po sob no sti za uskla je va nje raz voj nih inte - re sov. Ko pro stor ski socio log Kos (2011) ugo tav lja, da je za Slo ven ce zna ~i len izra zi to velik raz ko rak med dekla ra tiv no pod po ro vars tvu in dejan skim rav na njem, posred no raz kri va zako re ni nje nost odno sa, ki se odra à v {ib ki spo sob no sti drù be, siste ma in posa mez ni kov za raz voj no vars tvo pro sto ra. Ure ja nje pro sto ra, od na~r to va nja pro stor ske rabe prek izva ja nja in nad zo ra nad njo, lah ko pris pe va k u~in ko - vi to sti vars tva samo toli ko, koli kor delè ni ki izva ja jo dogo vor je ne ukre pe in na~i ne rabe pro sto ra. Im ple men ta cij ski pri manj kljaj je v Slo ve ni ji pose bej velik na podro~ ju vars tva kom plek snih kako - vo sti pro sto ra, kot so na pri mer kul tur ne kra ji ne. Na podro~ ju vars tva posa mez nih sesta vin oko lja in nara ve je namre~ vzpo stav ljen orga ni za cij ski okvir, ki zago tav lja, da so ti vidi ki in prvi ne ustrez no zasto - pa ni v si ste mu ure ja nja pro sto ra. To pome ni, da sistem zago tav lja uve ljav lja nje inte re sov vars tva od stra te{ ke ga raz voj ne ga na~r to va nja do sprem lja nja in nad zo ra sta nja. Kom plek sne enti te te, kot je kul - tur na kra ji na, so zara di raz de lje nih pri stoj no sti med raz li~ ni mi sek tor ji raz voj no pose bej ogro è ne. V pro ce su uve ljav lja nja inte re sov posa mez nih vidi kov vars tva in raz vo ja, kot so kme tijs tvo, vod no gos - po dars tvo, pose li tev, vars tvo nara ve, osta ja kra ji na kot kom plek sna struk tu ra pre ple ta nja narav nih dano sti in rabe brez zastop ni ka. V raz voj nih pro ce sih za kra ji no kot sin tez no pro stor sko struk tu ro ni odgo vo - ren nih ~e, ki bi na~rt no in siste ma ti~ no sprem ljal sta nje in dolo ~al pogo je raz vo ja tako, da bi kako vost in iden ti te ta, nasta li na pod la gi pre te klih raz voj nih odlo ~i tev, bili varo va ni in nad gra je ni ob novih posegih. Ve~i no ~asa se zdi taka ure di tev funk cio nal no ute me lje na, saj vars tvo pre ì ve tih vzor cev rabe pro storasamo po sebi ni ute me lje no. V pri me rih degra da ci je kul tur ne kra ji ne kot posle di ce nekri ti~ ne ga prestruktu - ri ra nja rabe pa posta ja jo vpra {a nja ustrez no sti pogo jev za vars tvo in raz voj kul tur ne kra ji ne vse stran sko aktual na. Pri prav lje nost delè ni kov, da vars tve ne reì me upo {te va jo in uve ljav lja jo v vsak da nji prak si rabe pro sto ra in izva ja nja dejav no sti, je za u~in ko vi tost kakr {ne ga ko li vars tva klju~ na. Delè ni ki mora jo zato, da lah ko vars tve ne reì me vklju ~i jo v svo je prak se ure ja nja pro sto ra, vars tve ne reì me razu me ti in pre - poz na ti kot raz voj no pomemb ne. Vars tve ne cilje in reì me je zato tre ba v pro ce su pri pra ve raz voj nih pro gra mov dovolj zgo daj pred sta vi ti kot raz voj ne pri lò no sti in poskr be ti, da delè ni ki razu me jo nji - ho ve kori sti in stro{ ke. V tem pris pev ku zago var ja mo tezo, da lah ko vars tvo posta ne pri lò nost za raz voj, ~e odlo ~i tve in re{i tve dozo ri jo v pro ce su, ki vklju ~u je raz li~ ne delè ni ke (po li ti ko, nosil ce ure ja nja pro sto ra in var - stva, nosil ce raz voj nih inte re sov in lokal no pre bi vals tvo). Pri tem se nave zu je mo na dejs tvo, da je sta nje v pro sto ru rezul tan ta kom plek sno sti ìv lje nja in da so lah ko poe no stav lje ne ali pre ti ra no eno stran ske ure di tve raz me rij in pogo jev rabe dra ge in neu ~in ko vi te ter s tem dol go ro~ no nevz dr` ne. Pri na{i tezi se opi ra mo tudi na teo ri jo varo val ne ga pla ni ra nja (Ma ru {i~ in sode lav ci 2004), ki potr ju je pomen usklaje - va nja raz voj nih in varo val nih izho di{~ ter s tem tudi potre bo po odklo nu od nor ma tiv ne ga vars tva, kate ro naj bolj dra sti~ no demon stri ra uve ljav lja nje izra zi to eno stran skih teènj v pro stor skem raz voju. U~in ko vi tost varo va nja je pose bej ogro è na na robo vih vars tve nih obmo ~ij, kjer zara di neja snih meja in pre kri va nja raz li~ nih reì mov varo va nja pri ha ja do naj ve~ jih pri ti skov za pose ge, posle di~ no pa do degra da cij varo va nih enti tet pro sto ra in oko lja. Z nor ma tiv nim vars tvom zno traj postop ka prostor - ske ga na~r to va nja ni mò no sti za vred nost no pre ver ja nje zava ro va nih obmo ~ij in dolo ~a nje alter na tiv nih 92 Vars tvo kot raz voj na pri lò nost ob upo {te va nju kom plek sno sti mò no sti za postav lja nje meja (Ver telj 2004). Re{i tev mor da lah ko pred stav lja dru ga ~en pro ces zava - ro va nja in uve ljav lja nje kom plek snih obmo ~ij vars tva, opre de li tev kate rih bi bila posle di ca edins tve nih pro ce sov pre ver ja nja drù be ne ga kon sen za o vars tvu ozi ro ma pre va ja nju le tega v ce lo vi te stra te gi je varo val no-raz voj no urav no te è ne ga raz vo ja. Kom plek snost, kot splo {no pre poz na na kako vost pro sto ra in drù be no spre je ta vred no ta pro sto - ra (Ho ~e var 2006; Maru {i~ in sode lav ci 2004), posta ja sko zi Evrop sko kon ven ci jo o kra ji ni (med mrè je 6) tudi pred met med na rod ne ga inte re sa za for mal no vars tvo kra ji ne. Z Evrop sko kon ven ci jo o kra ji ni drà - ve pod pi sni ce ugo tav lja jo, da je kra ji na pomem ben del jav ne ga inte re sa na raz li~ nih podro~ jih in hkra ti zani miv vir za gos po dar ski raz voj, ustvar ja nje novih delov nih mest in splo {no bla gi njo lju di. S konvenci - jo so pod pi sni ce, Slo ve ni ja jo je rati fi ci ra la leta 2003, spre je le sku pen instru ment za potre be pod pi ra nja vars tva, uprav lja nja in na~r to va nja raz vo ja evrop skih kra jin. Ozad je kon ven ci je je {iro ko, saj je kra ji - na pozor nost Sve ta Evro pe pri teg ni la tako zara di kom plek sne ga ozad ja pro ce sov degra da cij, kot so zmanj {e va nje pestro sti rabe zara di gos po dar ske ga izko ri{ ~a nja, demo graf sko praz nje nje in zara{ ~a nje ter tudi zara di novih raz voj nih pri lò no sti, ki jih ~la ni ce in evrop ska komi si ja pri pi su je jo kra ji ni kot taki. Za to raz pra vo je pose bej pomemb no spo ro ~i lo kon ven ci je, da se vars tvo in raz voj kra ji ne med - se boj no ne izklju ~u je ta, saj sta izvor no bis tvo kra jin ske kom plek sno sti. Po me na vars tva kot sprem lje val ca raz vo ja se ved no bolj zave da tudi jav nost. Vars tvo nara ve je namre~ kot pomemb na vred no ta trd no zasi dra no v jav nem mne nju Slo ven cev (Ho ~e var 2006). Sled nje bi lahko bilo dober pred po goj za vklju ~u jo ~e na~r to va nje, ki je priz na no v so dob ni na~r to val ski teo ri ji in prak - si (Kos 2002), ~e ne bi bilo slo ven sko jav no mne nje nekon si stent no (Kos 2011) in vklju ~e va nje jav no sti v na ~r to va nje pri poli ti ki in inve sti tor jih tako zelo nepri ljub lje no. Anke ti ran ci se na pri mer pozi tiv no odzi - va jo na pred log za zava ro va nje obmo~ ja in ga vidi jo kot pri lò nost, ~eprav je zato tre ba pre pre ~eva ti Sli ka 1: Rezul tat risa nja na pri me ru Mest ne ob~i ne Ljub lja na – obmo~ ja, ki bi jih bilo tre ba varo va ti z na me nom, da se jih ohra ni v nji ho vi zna ~il ni narav ni obli ki (Ma ru {i~ in sode lav ci 2004, 71). 93 Maja Simo ne ti, Petra Ver telj Nared nove pose ge in ome je va ti dejav no sti, ven dar pa sami ne bi bili pri prav lje ni pla ~a ti za vstop v za va rova - no obmo~ je (Ma ru {i~ in sode lav ci 2004), kar pome ni, da ne bi bili pri prav lje ni spre je ti niti skrom ne ga krit ja stro{ kov take raz voj ne odlo ~i tve. Od go vo ri na vpra {a nje, naj anke ti ran ci obkro ì jo vsa tista obmo~ ja na kar ti Mest ne ob~i ne Ljub - lja na, ki bi jih bilo po nji ho vem mne nju tre ba varo va ti z na me nom, da se jih ohra ni v nji ho vi zna ~il ni narav ni obli ki (Ma ru {i~ in sode lav ci 2004), poka è jo, da so v jav no sti poten cia li ohra nje nih obmo ~ij nara ve pomemb no pre poz na ni in to ne gle de na sicer{ nji for mal ni sta tus vars tva. Rezul ta ti poka è jo tudi, da se anke ti ra ni zave da jo pome na vars tva neke enti te te, ~eprav je na zem lje vi du pro stor sko ne dolo - ~i jo povsem natan~ no. Na to kaè pri mer Ljub ljan ske ga bar ja, kjer so anke ti ra ni, ki so meni li, da bi ga bilo vred no varo va ti, na zem lje vi du obkro ì li napis »Ljub ljan sko bar je«, ne pa obmo~ ja Ljub ljan ske - ga bar ja. Upo {te va je vse na{te to posta ja klju ~en izziv, kako dose ~i, da bi na~el no naklo nje nost vars tvu pri posa mez ni kih in v si ste mu pove za li z vsem, kar je nuj no za uve ljav lja nje vsa ke raz voj ne odlo ~i tve. Ena od mò no sti se ponu ja sko zi vklju ~u jo ~e pro ce se na~r to va nja in spre je ma nja odlo ~i tev, ki med drugim omo go ~a jo spoz nav ni pro ces, v ka te rem delè ni ki razu me jo {ir {i kon tekst varo va nja. S tem se posa - mez ni ki za~ no zave da ti pove zav v pro sto ru, oko lju in skup no sti ter odvi sno sti sta nja v pro sto ru od rav na nja posa mez ni ka in raz li~ nih dejav no sti. Poleg tega je pomemb no, da se sovi sno sti pogo jev za raz voj kom - plek snih pro stor skih struk tur zave jo tudi siste mi in podro~ ja, ki sicer posa mez na vars tve na obmo~ ja pre poz na va jo kot raz voj no ovi ro. Kon kret no mora ta na pri mer tudi mini strs tvo za gos po dars tvo in finan - ce razu me ti kori sti vars tva, da bi lah ko sode lo va la v pro ce sih odlo ~a nja o traj nost no narav na nem in edins tve nim zna ~il no stim dràv ne ga teri to ri ja pri la go je ne mu raz vo ju. V Slo ve ni ji mora tak raz voj, ki naj zago tav lja pri mer jal no in doda no raz voj no vred nost, izha ja ti tudi iz pro stor ske pestro sti in kra jin - ske iden ti te te. Vpra {a nja raz vo ja mode lov za vode nje urav no te è ne ga, kom plek sne ga in torej vars tvo vklju ~u jo ~e ga raz vo ja zato posta ja jo eden od izzi vov pri hod no sti. 2 Vars tve na obmo~ ja kot del pro stor ske ga na~r to va nja Leta 1992 je bil delè zava ro va nih obmo ~ij v Slo ve ni ji 7,82 %, leta 2002 9,62 %, leta 2010 pa je bilo zava ro va ne ga 12,6 % dràv ne ga ozem lja (med mrè je 1; med mrè je 5). Ukre pa nje in opre de li tev do vzpo - stav lja nja rav no tè ja dveh nas pro tu jo ~ih si teènj, raz voj nih in vars tve nih, je odvi sna od drù be, pa tudi sta nja pro sto ra. Vpra {a nje vars tva obmo ~ij in objek tov ni abso lut no, tem ve~ se mora drù ba opre de - li ti do tiste ga, kar èli spre me ni ti, in tiste ga, kar èli ohra ni ti (Ver telj 2004). Vsa ka kra ji na je namre~ pro stor, kjer uve de mo na{o last no orga ni za ci jo pro sto ra in ~asa (Pro min ski 2002). Ni nuj no, da bo bolj raz vi ta drù ba ime la ve~ zava ro va nih obmo ~ij. Podat ki o za va ro va nih obmo~ jih (med mrè je 4) kaèjo na pri mer, da so drà ve z naj manj {im dele èm zava ro va nih povr {in gle de na povr {i no drà ve pra vi - loma bolj raz vi te evrop ske drà ve (Dan ska, Bel gi ja, Fran ci ja, Fin ska, [ved ska, Veli ka Bri ta ni ja …). Pri tem se Slo ve ni ja s 23 % dràv ne ga ozem lja, zava ro va ne ga po pti~ ji, in 31,4 % dràv ne ga ozem lja, zava - ro vane ga po habi tat ni direk ti vi, uvr{ ~a v sku pi no dràv z naj ve~ jim dele èm obmo ~ij Natu ra 2000 (med mrè je 4). Za va ro va na obmo~ ja so le del vars tve nih obmo ~ij, ki so njim nadre je ni pojem in vklju ~u je jo vsa obmo~ ja in objek te vars tva, ohra nja nja in za{ ~i te (na pri mer obmo~ ja in objek te ohra nja nja nara ve, kul tur ne dedi{ ~i ne, vodo vars tve na obmo~ ja). Gle de poe no te nja izra zov obmo ~ij vars tva obsta ja jo raz - li~ na mne nja. Ob pre va ja nju evrop skih in dru gih pred pi sov so se tudi pri nas natan~ ne je opre de li li poj mi ohra nja nje, vars tvo in za{ ~i ta (Mla kar B. 2004), ~eprav izraz za vsa obmo~ ja, kjer velja jo vars tve ni reìmi, ni poe no ten. Nedo re ~e no sti so raz vid ne è iz prav nih aktov, kjer se s spre mi nja njem pred pi sov spre - mi nja jo tudi izra zi za ta obmo~ ja. Zakon o ure ja nju pro sto ra (2003) govo ri o zbir ki prav nih reì mov in o na vo di lu za vode nje evi den ce o pred pi sa nem varo va nju pro sto ra in ome ji tvah za poseg v pro stor. Zakon o pro stor skem na~r to va nju (2007) uva ja eno to ure ja nja pro sto ra, na kate ri se med dru gim dolo~i 94 Vars tvo kot raz voj na pri lò nost ob upo {te va nju kom plek sno sti Omejitve za razvoj v prostoru ve~ manj Varstvo kulturne dedi{~ine reìmov reìmov, ki Naravne vrednote se prekrivajo Zavarovana obmo~ja Ekolo{ko pomembna obmo~ja Natura 2000 Natura 2000 spa Varovalni gozd Gozdni rezervat Najbolj{a kmetijska zemlji{~a Vodovarstveno obmo~je – dràvni nivo Vodovarstveno obmo~je – ob~inski nivo Obmo~je velike poplavne nevarnosti Obmo~je srednje poplavne nevarnosti Plazljiva in erozijsko nevarna obmo~ja: velika stopnja ogroènosti Obmo~ja mòne prekomerne obremenitve s hrupom Obmo~ja za potrebe obrambe Vir: Odlok o ob~inskem ... 2010 Sli ka 2: Ome ji tve za raz voj v pro sto ru (Od lok o ob ~in skem … 2010). tudi ome ji tve, pove za ne z vars tvom oko lja, ohra nja njem nara ve in vars tvom kul tur ne dedi{ ~i ne. Na pod - la gi tega zako na se dolo ~a tudi pri kaz sta nja pro sto ra, ki je nabor podat kov o de jan skem in prav nem sta nju pro sto ra in je obvez na pod la ga za pri pra vo pro stor skih aktov. Podrob ne je je dolo ~en v Pra vil - ni ku o pri ka zu sta nja pro sto ra (2008), ki v 4. ~le nu dolo ~a obvez ne sesta vi ne gra fi~ ne ga dela, med dru gim tudi pri kaz vars tve nih reì mov. [e ved no pa je za obmo~ ja vars tva v rabi tudi izraz »ob mo~ ja varo vanj in ome ji tev«, ki izha ja {e iz Pra vil ni ka o pri pra vi pro stor skih sesta vin dol go ro~ nih in sred nje ro~ nih drù - be nih pla nov ob~in v di gi tal ni obli ki (2003). Tako se v iz ved be nem delu Odlo ka o ob ~in skem pro stor skem na~r tu Mest ne ob~i ne Ljub lja na za obmo~ ja vars tva {e ved no upo rab lja izraz ome ji tve za raz voj v pro - sto ru (6. ~len Odlo ka o ob ~in skem … 2010, sli ka 2). Stro kov nja ki s po dro~ ja ohra nja nja nara ve in vars tva kul tur ne dedi{ ~i ne nor ma tiv no vars tvo {e ved - no vidi jo kot naj bolj ver jet no in uspe {no alter na ti vo pri dolo ~a nju obmo ~ij vars tva, pri ~emer se jim v ve ~i ni zdi, da za dolo ~a nje obse ga teh obmo ~ij zado stu je jo stro kov ni kri te ri ji vars tva, ne pa tudi raz - voj ni poten cia li ali osta le potre be v pro sto ru (Ma ru {i~ in sode lav ci 2004; Ver telj 2004). Ven dar pa vars tvo oko lja dol go ro~ no ni odvi sno samo od zava ro va nih obmo ~ij, zato je kom plek sna obrav na va ter uskla - je va nje raz voj nih in vars tve nih izho di{~ toli ko pomemb nej {e. V na ~r to val skem postop ku je namre~ tre ba neo gib no lo~i ti vred nost no opre de li tev od odlo ~i tve ne, ki je plan ska opre de li tev, pri ~emer mora biti vred nost na opre de li tev osno va plan ski (Mla kar in Maru {i~ 2000). Uskla di tev varo val nih in raz voj nih izho di{~ dose è mo s pro ce som pro stor ske ga na~r to va nja, ki ga lah ko dejan sko opre de li mo tudi kot na~in uskla je va nja inte re sov v pro sto ru (Mla kar A. 2004). 3 Meto do lo gi ja in namen razi ska ve Upo rab lje na meto da je pri mer jal na ana li za. V pre gled so vze ti tri je pri me ri zava ro va nih obmo ~ij: Lipi ca, Kra jin ski park Ljub ljan sko bar je (Ljub ljan sko bar je) in Kra jin ski park Tivo li, Rò nik, [i{en ski hrib (Kra jin ski park TR[), ki ilu stri ra jo pestrost zava ro va nih obmo ~ij v Slo ve ni ji in pod pi ra jo tezo o po - tre bi po tem, da je za dol go ro~ no uskla je ni pro stor ski raz voj pomem ben kom plek sen in dovolj odprt, vklju ~u jo~ pri stop è od opre de li tve raz voj nih ciljev naprej. Preu ~i li smo obmo~ je Lipi ce, izjem ne kul - tur ne kra ji ne in vars tva ìve kul tur ne dedi{ ~i ne, Kra jin ski park TR[, ki je naj ve~ ji mest ni park dràv ne pre stol ni ce in Ljub ljan sko bar je kot v med na rod nem meri lu pomemb ne narav ne red ko sti. Izbra ni kazalniki 95 Maja Simo ne ti, Petra Ver telj Nared za pri mer jal no ana li zo obse ga jo tako dejs tva in kvan ti ta tiv ne podat ke (leto zava ro va nja, veli kost obmo~ja, pose lje nost in raba, {te vi lo ob~in v ob mo~ ju, podat ki o last ni kih in o uprav ljav cu …) kot tudi kva li ta - tiv ne podat ke (vars tve ni reì mi, narav ne in drù be ne zna ~il no sti obmo~ ja …). Podat ki so bili pri dob lje ni s po mo~ jo posa mez nih aktov o za va ro va nju, med mrè ja (2 in 3) in dru gih jav no dostopnih virov. Na men pri mer ja ve je ugo to vi ti podob no sti in raz li ke med izbra ni mi zava ro va ni mi obmo~ ji ter opre - de li ti, kak {ne so v da nih pogo jih mò no sti, da se nji ho vo vars tvo izko ri sti kot pri lò nost za raz voj. De lov ni kora ki razi ska ve so bili: 1) pre gled obsto je ~ih razi skav, prav ne ga okvi ra in dru gih rele vant - nih doku men tov s tega podro~ ja; 2) izbor treh zava ro va nih obmo ~ij za pri mer jal no ana li zo; 3) izbor kazal ni kov za razi ska vo; 4) nabor podat kov, ki slu ì jo pri mer ja vi; 5) pri mer jal na ana li za; 6) rezul ta ti pri mer ja ve. 4 Ugo to vi tve pri mer ja ve treh zava ro va nih obmo ~ij Ker so vsa tri obmo~ ja zara di narav nih zna ~il no sti in dose da nje ga raz vo ja edins tve na, je ver jet nost, da bi lah ko delo va la in se raz vi ja la po enot nem raz voj nem mode lu, zelo majh na. Kot raz voj ni model ima mo v mi slih na~in uprav lja nja z ob mo~ jem, vode nja raz vo ja v pro sto ru, finan ci ra nja dejav no sti, opre de li tve odgo vor nost za sta nje in nad zor v pro sto ru … Vsa tri danes zava ro va na obmo~ ja so bila è v pre te klo sti pre poz na na kot poseb ne kra ji ne in sklad no s tem je bil voden, na~r to van tudi nji hov raz voj. Med sabo se pre cej raz li ku je jo, so raz li~ no veli ka, raz li~ no pose lje na, v raz li~ nih funk ci jah. Zava - ro va na so bila v raz li~ nih ~asov nih obdob jih in pod raz li~ ni mi zako no daj ni mi okvi ri: Kra jin ski park TR[ sre di osem de se tih let, Lipi ca sre di devet de se tih let prej{ nje ga sto let ja, Ljub ljan sko bar je pa {ele leta 2008. Ne gle de na ~as for mal ne ga zava ro va nja v no vej {i zgo do vi ni pa sega odlo ~i tev o vars tvu teh obmo ~ij pred grad njo na obmo~ ju Kra jin ske ga par ka TR[ è v prej{ nje sto let je, raz voj kobi lar ne v kra{ - ki Lipi ci pote ka è ve~ kot {ti ri sto let ja, na obmo~ ju Ljub ljan ske ga bar ja pa je po dru gi sve tov ni voj ni raz voj poleg poplav lja nja è zaz na mo val pose ben odnos drù be do te narav no geo graf ske poseb no sti. Vars tvo narav nih zna ~il no sti in temu pri la go je na kul tur na raba pro sto ra sta o~it no vgra je na v raz - voj teh obmo ~ij. Ob tem nas seve da zani ma, kdaj sta vars tvo in raz voj na takih obmo~ jih urav no te è na, kdaj pa posta ne vars tvo raz voj na ovi ra. Zdi se, da lah ko tako opu{ ~a nje rabe kot nekri ti~ no vars tvo vpli - va ta na to, da posta ne pro stor ski raz voj neu rav no te èn. V rav no tè je med vars tvom in raz vo jem o~it no pose ga jo raz li~ ni instru men ti uprav lja nja in vode nja raz vo ja ter pred vsem inte re si, ki tudi zara di spre - me nje nih eko nom skih in drù be nih raz mer pre vla da jo nad usta lje ni mi vzor ci rabe in vars tva. Na Ljub ljan skem bar ju na pri mer kme to va nje è pred {ti ri mi deset let ji ni bilo ve~ zani mi vo, pro stor ski na~rt pa je obmo~ je {~i til pred grad njo. Takrat se je za~el pro ces po~a sne ga zara{ ~a nja, kate re ga rezul tat sta po eni stra ni izred na pestrost ìvals tva in rast lins tva, po dru gi pa oce na, da je tako neko rist no obmo~ - je v bli ì ni Ljub lja ne, pod dolo ~e ni mi teh ni~ ni mi pogo ji, ven dar pri mer no za grad njo. Med tem ko je zad nja deset let ja sicer zore la ide ja za zava ro va nje, ki je bila na kon cu pre poz na na z evrop skim siste - mom kri te ri jev (Na tu ra 2000), je v ob mo~ ju zara di nepre pri~ lji vo sti mode la rabe pro sto ra pote ka la pos pe {e na urba ni za ci ja. Izva ja nje vars tva lah ko tako kljub splo {ni naklo nje no sti pre bi val cev in sistem - ski ure di tvi v po sa mez nih pri me rih posta ne neu ~in ko vi to in ome ju jo ~e. Uspe {nost sta re ga raz voj no vars tve ne ga mode la je bila v ~a su slab lje nja social ne drà ve in kre pi tve pro ste ga trga na preiz ku{ nji in zdi se, da je tre ba zara di usi ha nja namen skih sred stev za izva ja nje ciljev vars tva obsto je ~i model preobliko - va ti. Za uspe {nej {e dose ga nje vars tve nih ciljev in izko ri{ ~e nje z vars tvom pove za nih raz voj nih pri lò no stih posta ja nuj no, da vars tve ne cilje vgra di mo v raz voj no raz pra vo zgo daj, pre gled no in vse stran sko ute - me lje no. Vpra {a nje gol fa v Li pi ci je, tako kot sta no vanj ska grad nja na Ljub ljan skem bar ju ter na vrhu in ob robo vih Kra jin ske ga par ka TR[, pred vsem odraz nes po sob no sti siste ma, stro ke in celot ne drù be za izva ja nje spre je tih vars tve nih ciljev. Ali dru ga ~e; tako kot je po svo je praz no dekla ra tiv no izre ka nje podpore 96 Vars tvo kot raz voj na pri lò nost ob upo {te va nju kom plek sno sti Pre gled ni ca 1: Pri mer ja va treh zava ro va nih obmo ~ij. za va ro va no obmo~ je: Li pi ca Kra jin ski park Ljub ljan sko Kra jin ski park Tivo li, Barje Rò nik, [i{en ski hrib za va ro va nje Za kon o Ko bi lar ni Lipi ca (1996, Ured ba o Kra jin skem par ku Od lok o raz gla si tvi Tivo li ja, (akt o za va ro va nju) 2006 in 2006) Ljub ljan sko bar je (2008) Rò ni ka in [i{en ske ga hri ba za narav no zna me ni tost (1984) vars tve ni reì mi • narav na vred no ta: Lipi ca – • dràv no zava ro va no • lokal no zava ro va no (vir: posa mez ni akti; pa{ni ki in goz do vi, obmo~ je: kra jin ski park, obmo~ je: kra jin ski park, med mrè je 2; • kul tur ni spo me nik dràvne ga • Natu ra 2000, • narav na vred no ta, med mrè je 3) pome na za Repub li ko Slo ve ni jo, • narav ne vred no te, • narav ni rezer vat, za va ro va no obmo~ je Kobi lar ne • eko lo{ ko pomemb na • spo me nik obli ko va ne nara ve, Lipi ca s kul ti vi ra no kra{ ko kra ji - obmo~ ja, • kul tur na dedi{ ~i na, no, ~re do konj lipi can ske pasme • gozd ni rezer va ti, • gozd s po seb nim pome nom ter stavb no in umet nost no dedi{ - • varo val ni goz do vi, ~i no, • kul tur na dedi{ ~i na • Natu ra 2000, • eko lo{ ko pomemb na obmo~ ja uprav lja vec Jav ni zavod Kobi lar na Lipi ca Jav ni zavod Kra jin ski park / (imet ni ki pra vi ce uprav lja nja Ljub ljan sko bar je so po Odlo ku last ni ki zem lji{~) na ~rt uprav lja nja da, za obdob je 2010–2014 ne: Pro gram pri pra ve Na~r ta ne: na~rt je v fazi osnut ka (med mrè je 8) uprav lja nja za obdob je 2012–2022 (med mrè je 9) vars tve ni reì mi / cilji uprav lja nja stra te{ ki in izved be ni cilji: • zava ru je jo se narav ne vred no te, Za kra jin ski park velja vars tve ni (vir: posa mez ni akti o za va ro va nju) • konje re ja in konje ni{ tvo, ohra ni biot ska pestrost in ohra - reìm, ki dolo ~a pre po ve di • varo va nje kul tur ne dedi{ ~i ne, nja ter kre pi kra jin ska pestrost, izva ja nja in raz vo ja dejav no sti • ohra nja nje nara ve, • omo go ~a nje kako vost ne ga z ne ga tiv nim vpli vom na eko lo - • uprav lja nje, biva nja pre bi val cem kra jin - gi jo kra ji ne in nje no podo bo • sekun dar ne dejav no sti ske ga par ka, ter na tiste pri vla~ no sti, ki so (tu ri zem, gostins tvo) • pove zo va nje social ne ga in pogoj za raz voj rekrea ci je. gos po dar ske ga raz vo ja, dose - De jav no sti je tre ba uskla je va ti ga nje okolj skih stan dar dov, z raz po lò lji vi mi narav ni mi sona rav na raba narav nih mò nost mi ter na~e li obli ko - virov, ohra nja nje kul tur ne vanja narav ne in kul tur ne dedi{ ~i ne in kul tur nih vred not dedi{ ~i ne. ter ohra nja nje pre poz nav nih zna ~il no sti pro sto ra, • vars tvo, uprav lja nje in finan ci - ra nje kra jin ske ga par ka, usmer - ja nje raz vo ja drù be nih, kul tur nih in gos po dar skih dejav no sti, pred nost no delo - va nje dràv nih in lokal nih jav nih slùb, izva ja nje raz - vojnih usme ri tev ve li kost (med mrè je 3) 314 ha 4451 ha 459 ha {te vi lo ob~in v ob mo~ ju 1 (Ob ~i na Seà na) 7 (Mest na ob~i na Ljub lja na in 1 (Mest na ob~i na Ljub lja na) ob~i ne: Borov ni ca, Bre zo vi ca, Ig, Log-Dra go mer, [kof lji ca, Vrh ni ka) last ni ki dr à va ve ~i no ma fizi~ ne ose be fi zi~ ne ose be, Mest na ob~i na Ljub lja na zna ~il no sti po memb na dedi{ ~i na Slo ve ni je na po ri za pove zo va nje ciljev ze le na plju ~a Ljub lja ne, in sve ta, turi sti~ no zani mi vo vars tva, gos po dar ske ga raz vo ja pomemb no in pri vla~ no obmo~ je in kako vost jo biva nja pre bi val cev rekrea cij sko obmo~ je 97 Maja Simo ne ti, Petra Ver telj Nared vars tvu nara ve v ra zi ska vah jav ne ga mne nja, tako brez {iro ke pod po re in finan~ nih kazal ni kov hitro posta ne jo praz ne in posle di~ no neu ~in ko vi te tudi bese de o vars tve nih ciljih v do ku men tih, s ka te ri mi so zava ro va na posa mez na obmo~ ja. V ta kih raz me rah so zava ro va na obmo~ ja raz voj no ogro è na in posta ne jo zara di potreb uprav lja nja ali pro stor skih degra da cij zani mi va za nove raz voj ne pobu de. ^e kori sti vars tva ne pre ve de mo v splo {ni, poli ti~ ni, gos po dar ski in {ir {i jav no sti razum ljiv jezik, in ne vgra - di mo v si stem odlo ~a nja o na ~r to va nju raz vo ja, ni mò no pri ~a ko va ti urav no te è ne ga pro stor ske ga raz vo ja in zanj potreb nih siner gij, pove zo va nja in part ner stev. Med ana li zi ra ni mi zava ro va ni mi obmo~ ji (pre gled ni ca 1) se kaè jo pomemb ne raz li ke, ki izha ja - jo iz narav nih zna ~il no sti (pre poz na ne vred no sti zno traj obmo~ ja, lega obmo~ ja – posle di ca: raz li~ ni cilji vars tva …) in drù be ne ga kon tek sta ({te vi lo pre bi val cev, nji ho ve dejav no sti – posle di ca: mò nosti za raz voj dejav no sti …). Narav ne in drù be ne zna ~il no sti vpli va jo na pre poz na ne vred no te in posledi~ - no cilje vars tva ter daje jo mò no sti za raz voj dejav no sti. Pomemb no izho di{ ~e za raz voj so tudi dejav no sti pre bi val cev, ven dar le, ~e ima jo ti zani ma nje, zna nje in èljo po vklju ~e va nju v skup ni raz voj obmo~ja. Na Ljub ljan skem bar ju so last ni ki zem lji{~ ve~i no ma fizi~ ne ose be, ki tam tudi ìvi jo. Klju ~en raz vojno vars tve ni izziv je sin hro ni zi ra ti nji ho ve èlje, potre be in vizi je z vars tve ni mi cilji. V Kra jin skem par ku TR[, ki je prav tako v ve ~in ski lasti fizi~ nih oseb, pa so raz me re dru ga~ ne. Last ni ki iz raz li~ nih raz lo - gov ne more jo gos po da ri ti na teh zem lji{ ~ih, hkra ti pa je klju~ na dejav nost na tem obmo~ ju jav ne ga zna ~a ja – rekrea cij ska vlo ga je namre~ tu è ve~ kot sto let je med pri mar ni mi raz lo gi za varo va nje pred grad njo. Ker last ni ki niso zado volj ni z raz me ra mi, pre po ve du je jo ure ja nje na svo jih zem lji{ ~ih. Uprav - lja nje v jav nem inte re su je ob raz drob lje nem last ni{ tvu in skrom nih jav nih sreds tvih zelo ote è no. Kljub temu se na Ljub ljan skem bar ju dol go ro~ no kaè kot edi na real nost, v Kra jin skem par ku TR[ pa je tudi dol go ro~ no in z vi di ka obvla do va nja jav no fi nan~ nih rizi kov manj pri mer no. V Li pi ci se zdi urav no - te è nje raz voj no vars tve nih inte re sov naj là je, ker je v dr àv ni lasti in uprav lja nju, ven dar so dol go let ne teà ve z raz vo jem turi sti~ ne ponud be dokaz, da ni nuj no tako. Gle de na to, da so teà ve na poses tvu è sta re, za raz me re ni mò no pre pro sto okri vi ti drù be no gos po dar skih spre memb iz zad nje ga obdob - ja. Vpra {a nje, kako na~r to va ti raz voj v po sa mez nem obmo~ ju, je zato klju~ no in nanj gle de na zaz na ne teà ve ni uni ver zal ne ga odgo vo ra. Za dre ge z raz vo jem dejav no sti v vseh obmo~ jih so rea len odraz nemo ~i poe no stav lje ne ga mode la vars tva. Ta ne zago tav lja raz mer za nadalj nji raz voj, kar bi zah te va lo dvo je: 1. priz na nje bre men, ki jih pri na {a vars tvo in 2. prev zem odgo vor no sti za stal no, ustvar jal no in pro duk tiv no uskla je va nje raz voj - nih pro gra mov, ki vklju ~u je jo vars tve ne cilje in reì me. Ugo to vi tev pome ni vra ~a nje k raz voj ne mu mode lu ozi ro ma rabi pro sto ra, ki je vsa tri prou ~e va na obmo~ ja v pre te klo sti prav za prav pri ved la do sta nja, v ka kr {nem so bila v zad njih deset let jih pre poz na na kot zava ro va nja vred na. Ugo to vi tve pri mer jal ne ana li ze kaè jo, da pri hod nost ne bo naklo nje na uni ver zal nim raz voj nim mode lom, ampak se pri lò no sti kaè jo v spe ci fi~ nih pri je mih in re{i tvah, pri la go je nih zna ~il no stim in potre bam posa mez nih obmo ~ij, naj si bodo ta pose bej zava ro va na ali ne. Zava ro va nje samo, kot for - ma li zi ra no deja nje, namre~ {e zda le~ ni zadost ni in po vsej ver jet no sti celo ne klju~ ni pogoj za nadalj nji har mo ni ~en raz voj obmo~ ja in s tem tudi rea li za ci jo vars tve nih ciljev. Ena od mò no sti za ve~ jo u~inko - vi tost vars tva se napo ve du je z vklju ~e va njem {ir {e ga spek tra delè ni kov v pro ce se zava ro va nja in izva ja nja vars tve nih pro gra mov, pri ~emer obsta ja jo nami gi, naj zava ro va nje posta ne posle di ca raz voj nih pri - ~a ko vanj pro ce sno pove za nih delè ni kov (med mrè je 7). Zava ro va nje naj skrat ka posta ne na~in za pod po ro sode lo va nju skup no sti, ki se zave è kom plek sne mu raz voj ne mu pro gra mu, ter vklju ~u je tudi vars tve ne cilje in meha niz me na dolo ~e nem obmo~ ju. 5 Sklep: Raz voj ne pri lò no sti vars tve nih obmo ~ij Ugo to vi li smo, da je gle de na kom plek snost vsa ke ga posa mez ne ga obmo~ ja, ki ga opre de lju je jo edin - s tve ne narav ne in drù be ne zna ~il no sti, pa tudi gle de na raz no vrst nost vars tve nih reì mov nuj no, da 98 Vars tvo kot raz voj na pri lò nost ob upo {te va nju kom plek sno sti se vars tvo obrav na va celost no. Neu po {te va nje sta nja, rabe ali zna ~il no sti obmo~ ja namre~ lah ko vodi v nor mi ra nje vars tva, ki sla bo vpli va na pogo je vklju ~e va nja vars tve nih ciljev v raz voj ne raz pra ve. Da bi vars tve ne cilje vgra di li v raz voj na raz mi{ lja nja in odlo ~i tve ter zago to vi li pogo je za kom plek sen pro - stor ski in drù be ni raz voj, mora mo dose ~i: 1. vi{ jo stop njo razu me va nja vlo ge vars tva in razu me va nja pri lò no sti, ki jih pred stav lja za dol go ro~ no sta bi len raz voj; 2. vi{ jo stop njo spre je ma nja odgo vor no - sti za stro{ ke in dru ga bre me na, ki jih celost no vars tvo pri na {a v in te gral ne mode le raz vo ja. Z bolj {i mi poga jal ski mi spo sob nost mi se izho di{ ~a vars tva in raz vo ja laè ved no zno va vred nost no pre ver ja jo in sklad no z na ~e li traj nost ne ga pro stor ske ga raz vo ja vklju ~u je jo tako raz voj na kot varo val na pri ~a ko vanja. Med re{i tva mi, ki se napo ve du je jo kot obe tav ne so {e: 1. Kom plek sno vode nje raz vo ja (upo {te va nje raz li~ nih dej stev, stanj in inte re sov, uskla je va nje med plan - ski mi opre de li tva mi in namen sko rabo pro sto ra, uskla je va nje delè ni kov …). 2. Pre poz na va nje raz voj nih pred no sti obmo ~ij in nji ho vo vgra je va nje v raz voj ne stra te gi je, ki posta - ne jo pod la ga za uprav lja nje (ve~ o uprav lja nju v Plut in sode lav ci 2008; Kus Veen vliet in Sovinc 2009; Gosar in sode lav ci 2010; Miku{ 2006) in raz li~ ne rav ni ure ja nja (tudi raz vo ja) posa mez ne ga obmo~ - ja. Re{i tev mora biti narav na na na kon kret no obmo~ je, na kon kret ne izzi ve, pri lò no sti in prob le me in hkra ti upo {te va ti edins tve ne narav ne in drù be ne zna ~il no sti, pa tudi vars tve ne reì me. 3. Pre poz na va naj ve~ jih nevar no sti, ki izha ja jo iz nedo go vor je nih ali sla bo opre de lje nih pogo jev razvo - ja, na pri mer eno stran sko vars tvo ali mej na obmo~ ja zava ro va nih obmo ~ij, kjer se doga ja jo naj ve~ je degra da ci je (na robo vih obmo ~ij, kjer meje niso jasno dolo ~e ne, ali pa se meje pod va ja jo in so te neus - kla je ne). 4. Urav no te è nje dveh za vars tvo nuj nih raz voj nih pri sto pov »od zgo raj navz dol« (za kon ski okvir, sistem na~r to va nja, uprav lja nja, vred no te nje, na~i ni vklju ~e va nja vseh akter jev, na~i ni pred pi so va nja meja, na~i ni finan ci ra nja …), in »od spo daj navz gor« (par ti ci pa ci ja raz li~ nih delè ni kov, inte re sov, sred stev, vklju ~e va nje, ino va tiv ne re{i tve …). 5. Raz voj dia lo{ ke, med sek tor ske, uskla je val ne poli ti ke odlo ~a nja, kjer bodo z raz li~ ni mi teh ni ka mi par - ti ci pa ci je v po stop ke odlo ~a nja vklju ~e ne raz li~ ne sku pi ne upo rab ni kov, lokal no pre bi vals tvo in osta li zain te re si ra ni delè ni ki. Model vars tva, ki lah ko pome ni raz voj no pri lò nost, je torej odprt in vklju~u - jo~: izo bra è va nje, sode lo va nje z raz li~ ni mi delè ni ki, iden ti te ta, pre poz na va potreb, raz vi ja nje last ne bla gov ne znam ke, odgo vor no sti nala ga last ni kom, upo rab ni kom in uprav ljal cem, pri ~emer gre za odgo vor nost vseh, uskla je va nje inte re sov in pre pre ~e va nje pre vla de par cial nih teènj. 6. Vred nost no pre ver ja nje vars tve nih in raz voj nih izho di{~ zno traj postop ka na~r to va nja. Upo {te va ti kom plek sne funk ci je pro sto ra. Raz mer je med ~lo ve kom in nara vo je v kom plek snih obmo ~ij ved - no tre ba gle da ti sko zi oba vidi ka – raz voj ne ga in vars tve ne ga. [e naj ve~ ji izziv pri uskla je va nju teh dveh vidi kov pred stav lja jo è usta nov lje ni par ki, v ka te rih je s po mo~ jo kom plek sne obrav na ve in vklju ~e va njem raz li~ nih delè ni kov tre ba poskr be ti za uskla jen raz voj. Z raz pra vo smo sku {a li osvet li ti izho di{~ no tezo, da vars tvo lah ko posta ne raz voj na pri lò nost, ko je neke mu obmo~ ju priz na no kom plek sno in uni kat no pore klo in ko varo va nje posta ne inte gral ni del raz voj nih na~r tov skup no sti ter odraz kon sen za med raz li~ ni mi inte re si in delè ni ki. 6 Viri in lite ra tu ra Go sar, A., Sovinc, A., Fi{er Pe~ ni kar, @., Kry {tu fek, B., Ver ljan Buàn, E. 2010: Obli ko va nje u~in ko vitega siste ma zava ro va nih obmo ~ij v Slo ve ni ji. Med mrè je: http://www.par ki.mop.gov.si/ob li ko va - nje_ucin ko vi te ga_si ste ma_zo.pdf (10. 5. 2011). Ho ~e var, M. 2006: Vred no te pro sto ra in oko lja. 3. faz no in kon~ no poro ~i lo, Sumar nik jav nom nenjske razi ska ve – Anke te in inter pre ta ci ja rezul ta tov. CRP »Kon ku ren~ nost Slo ve ni je 2001–2006«. Ljub - lja na. Kos, D. 2002: Prak ti~ na socio lo gi ja za na~r to val ce in ure je val ce pro sto ra. Ljub lja na. 99 Maja Simo ne ti, Petra Ver telj Nared Kos, D. 2011: Na{e zaz na va nje, spre je ma nje in pri la go di tve pod neb nim spre mem bam. Pod neb ni ekstremi in var na oskr ba s pit no vodo, CC Waters, South East Euro pe. Ljub lja na. Ma ru {i~, I. 1996: Pris pe vek k splo {ni teo ri ji vars tva. Vars tvo nara ve zunaj zava ro va nih obmo ~ij, Zbornik med na rod ne kon fe ren ce ob evrop skem letu vars tva nara ve 1995. Ljub lja na. Ma ru {i~, I., Mla kar, A., Ver telj Nared, P. 2004: Vklju ~e va nje vars tva v si stem pro stor ske ga pla ni ra nja ter na~r to va nje pro stor ske ga raz vo ja v ob mo~ jih vars tva narav nih vred not in kul tur ne dedi{ ~i ne, Zaklju~ no poro ~i lo, Zve zek 4: Rezul ta ti anke te. CRP v ok vi ru cilj ne ga razi sko val ne ga pro gra ma razvoj »Kon ku ren~ nost Slo ve ni je 2001–2006«. Ljub lja na. Med mrè je 1: http://ka zal ci.arso.gov.si/xml_tab le?data=graph_tab le&graph_id=6354&ind_id=334 (10. 5. 2011). Med mrè je 2: https://ur ba ni zem.ljub lja na.si/Ur bin fo Web/ (10. 5. 2011). Med mrè je 3: http://www.na ra vo vars tve ni-at las.si/ISN2KJ/ (10. 5. 2011). Med mrè je 4: http:/ ec.eu ro pa.eu/en vi ron ment/na tu re/na tu ra2000/ba ro me ter/in dex_en.htm (10. 5. 2011). Med mrè je 5: http://www.par ki.mop.gov.si/ob sto je ca_za va ro va na_ob moc ja.html (10. 5. 2011). Med mrè je 6: http://www.sve te vro pe.si/sl/do ku men ti_in_pub li ka ci je/kon ven ci je/176/ (10. 5. 2011). Med mrè je 7: http://re vi je.vir tool.si/re vi ja/rco/rco-na treg# (10. 5. 2011). Med mrè je 8: http://www.li pi ca.org/si/fi les/de fault/Prav na Sluz ba/NU%202010-2014.pdf (10. 5. 2011). Med mrè je 9: http://www.ljub ljan sko bar je.si/up loads/da to te ke/pro gram%20pri pra ve%20NU%20 KPLB.pdf (10. 5. 2011). Mla kar, A., Maru {i~, J. 2000: Ran lji vost oko lja in vpra {a nje pro stor ske infor ma cij ske eno te, kot ga je naka zal pro jekt ONIX-GPOV. Urba ni izziv 11-1. Ljub lja na. Mla kar, A. 2004: Ure ja nje pro sto ra – kra jin ska arhi tek tu ra – vars tvo oko lja. Kra jin ska arhi tek tu ra med danes in jutri, 10. stro kov na kon fe ren ca DKAS. Ljub lja na. Mla kar, B. 2004. Vklju ~e va nje kul tur ne dedi{ ~i ne v ure ja nje pro sto ra. Kra jin ska arhi tek tu ra med danes in jutri, 10. stro kov na kon fe ren ca DKAS. Ljub lja na. Od lok o raz gla si tvi Tivo li ja, Rò ni ka in [i{en ske ga hri ba za narav no zna me ni tost, Urad ni list Republike Slo ve ni je 21/1984. Ljub lja na. Plut, D., Ciga le, D., Lam pi~, B., Mrak, I., Kava{, D., Erker Sla be, R., Treb {e, P., Ple ter ski, A., [tu lar, B., Pir nat, J. 2008: Traj nost ni raz voj varo va nih obmo ~ij – celost ni pri stop in aktiv na vlo ga drà ve. Med - mrè je: http://geo.ff.uni-lj.si/index.php?q=publikacije/druge-publikacije/dusan-plut-trajnostni- razvoj-varovanih-obmocij-%E2%80%93-celostni-pristop-in-a (10. 5. 2011). Pra vil nik o pri pra vi pro stor skih sesta vin dol go ro~ nih in sred nje ro~ nih drù be nih pla nov ob~in v digi - tal ni obli ki. Urad ni list Repub li ke Slo ve ni je 20/03. Ljub lja na. Pra vil nik o pri ka zu sta nja pro sto ra. Urad ni list Repub li ke Slo ve ni je 50/2008. Ljub lja na. Pra vil nik o vse bi ni, obli ki in na~i nu pri pra ve ob~in ske ga pro stor ske ga na~r ta ter pogo jih za dolo ~i tev obmo ~ij sana cij raz pr {e ne grad nje in obmo ~ij za raz voj in {iri tev nase lij. Urad ni list Repub li ke Slo - ve ni je 99/2007. Ljub lja na. Pro min ski, M. 2002: Too much land / Pre ve~ zem lje. Kra jin sko pla ni ra nje v dobi glo ba li za ci je, Med - na rod na znans tve na kon fe ren ca. Ljub lja na. Ured ba o Kra jin skem par ku Ljub ljan sko bar je. Urad ni list Repub li ke Slo ve ni je 112/2008. Ljub lja na. Ver telj, P. 2004: Na~r to val ni vidi ki opre de lje va nja meja vars tve nih obmo ~ij. Diplom sko delo, Odde lek za kra jin sko arhi tek tu ro, Bio teh ni{ ka fakul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. Za kon o Ko bi lar ni Lipi ca … Urad ni list Repub li ke Slo ve ni je 29/1996, 79/2006, 107/2006. Ljub lja na. Za kon o ohra nja nju nara ve – urad no pre ~i{ ~e no bese di lo 2. Urad ni list Repub li ke Slo ve ni je 96/2004. Ljub lja na. Za kon o pro stor skem na~r to va nju. Urad ni list Repub li ke Slo ve ni je 33/2007. Ljub lja na. Za kon o ure ja nju pro sto ra. Urad ni list Repub li ke Slo ve ni je 110/2002, 8/2003. Ljub lja na. 100 Razvoj zavarovanih obmo~ij v Sloveniji, 101–111, Ljubljana 2011 POMEN ZAVAROVANIH OBMO^IJ V MESTNIH SREDI[^IH NA PRIMERU KRAJINSKEGA PARKA TIVOLI, RO@NIK IN [I[ENSKI HRIB dr. Ale{ Smre kar, Bojan Erhar ti~, mag. Mate ja [mid Hri bar Geo graf ski in{ti tut Anto na Meli ka, Znans tve no ra zi sko val ni cen ter Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet nosti Gos po ska uli ca 13, 1000 Ljub lja na ales.smre karazrc-sazu.si, bojan.er har ticazrc-sazu.si, mate ja.smidazrc-sazu.si UDK: 911.375:712.25(497.451.1-751) IZVLE^EK Po men zava ro va nih obmo ~ij v mest nih sre di{ ~ih na pri me ru Kra jin ske ga par ka Tivo li, Rò nik in [i{enski hrib Ka ko vost no bival no oko lje je izjem no pomemb na vred no ta v ìv lje nju sodob ne ga ~lo ve ka. Med zele ni mi povr {i na mi v Ljub lja ni zav ze ma poseb no mesto obmo~ je Tivo li ja, Rò ni ka in [i{en ske ga hri ba, ki je z od - lo kom iz leta 1984 raz gla {e no za kra jin ski park. Na obmo~ ju se pre ple ta jo par kov ni in gozd ni del ter zele ni pas, ki nudi jo raz li~ ne ìv ljenj ske pro sto re rast lin in ìva li, me{ ~a nom pa ponu ja jo {te vil ne na~i ne doìvljanja nara ve in pre ìv lja nja pro ste ga ~asa. Zara di veli ke ga obi ska kra jin ske ga par ka, prib lì no 1.750.000 obi - sko val cev let no, pri ha ja do {te vil nih nas pro tij med jav ni mi in stro kov ni mi usta no va mi, last ni ki ter obi sko val ci. Za ure di tev raz mer bi bilo nuj no revi di ra ti odlok in dolo ~i ti uprav ljav ca par ka. KLJU^NE BESEDE za va ro va no obmo~ je, kra jin ski park, Tivo li, Rò nik, [i{en ski hrib, Ljub lja na ABSTRACT The importance of protected areas in city centres in the case of the Landscape park Tivoli, Rònik and [i{enski hrib A quality living environment is an extremely important value in the life of a modern man. Among all green areas in Ljubljana, a special place is taken by the area of Tivoli, Rònik and [i{enski hrib, which was, with a Decree in 1984, given the status of a landscape park. The area comprises intertwining park and forest parts as well as the greenbelt areas. All these areas represent habitats for various species of flora and fauna, and give the people of Ljubljana many possibilities to enjoy nature in their free time. Due to high numbers of visitors to the landscape park, the estimation amounts to around 1.750.000 visitors per year, many con- flicts arise among public and expert institutions, local land-owners and park visitors. For an adequate regulation of the existing conditions, the decree should be revised and a park manager should be named. KEY WORDS protected area, landscape park, Tivoli, Rònik, [i{enski hrib, Ljubljana 101 Ale{ Smre kar, Bojan Erhar ti~, Mate ja [mid Hri bar 1 Uvod Ka ko vost no bival no oko lje je v ìv lje nju sodob ne ga ~lo ve ka pomemb na vred no ta, ki se meri tudi s ko li ~i no in kako vost jo zele nih povr {in. Kako vost ìv lje nja je v ur ba nih sre di{ ~ih, za kate ra so zna ~il - ne veli ka zgo sti tev pre bi vals tva in {te vil ne gos po dar ske, social ne, kul tur ne in dru ge dejav no sti, {e bolj pou dar je na, saj zele nja ved no pri manj ku je, nji ho ve ga pome na pa se pra vi lo ma zave mo {ele takrat, ko je pomanj ka nje è kri ti~ no. Bli ì na zele nih povr {in je celo eko nom ska kom po nen ta, saj z nji ho vo odda - lje nost jo in izgu bo zele ne vedu te pra vi lo ma pada vred nost nepre mi~ nin (Tyrväinen in Miet ti nen 2000). Za ohra ni tev pri vla~ no sti pro sto ra je klju~ no uskla je va nje med raz voj ni mi in vars tve ni mi tè nja mi. V da na{ njem ~asu je pro sto ~a sna funk ci ja vse pomemb nej {a, saj pro sti ~as sodob ne drù be ni name - njen le po~it ku in obnav lja nju tele snih in du{ev nih zmog lji vo sti, tem ve~ tudi ure sni ~e va nju dru gih ìv ljenj skih potreb, kot so oseb ni raz voj, samo po tr je va nje in uì va nje ìv lje nja. Tako so pro sto ~a sne dejav - no sti hkra ti pomemb na prvi na ugle da mesta ter nje go ve bival ne kako vo sti (Jer {i~ 2002). Ugo to vi tve anke te, izve de ne v le tih 1994 in 1995, postav lja jo na prvo mesto let nih pro sto ~a snih dejav no sti Ljub - ljan ~a nov med ted nom prav spre hod in hojo. Naj ve~ rekrea ci je na pro stem pote ka na med seboj pove za nih narav nih in ustvar je nih zele nih povr {i nah. V Mest ni ob~i ni Ljub lja na, ki se raz pro sti ra na povr {i ni 275 km2 in ima oko li 280.000 pre bi val cev (med mrè je 1), je mò nost dosto pa pre bi vals tva do zele nih povr {in raz me ro ma veli ka. Temelj zele ne - ga siste ma mesta so zele ni kli ni, ki se dopol nju je jo s krò ni mi in pre~ ni mi pove za va mi ter omrè jem jav nih par kov. Zele ni kli ni se iz zaled ja spu{ ~a jo v mest no tki vo, Rò nik s [i {en skih hri bom in Graj ski hrib prav do mest ne ga sre di{ ~a, in z oko li co tvo ri jo zele ni pas. Ve~ je zele ne povr {i ne se v me stu niso ohra - ni le zara di skrb no na~r to va ne ga ure ja nja pro sto ra, ampak zara di dejs tva, da so bile zara di narav nih dano sti (str mi ne, mo~ vir nat svet) manj pri mer ne za pozi da vo. Pre bi val ci Ljub lja ne ima jo v ne po sred ni bli ì ni tudi {te vil ne dru ge zele ne povr {i ne: Golo vec, [mar no goro, Ljub ljan sko bar je, Ra{i co, goz do ve ob Savi, To{ ko ~elo, ven dar je zna no, da je Rò nik s Ti vo li jem med nji mi naj bolj pri ljub ljen (Jan ~ar 1972). V pris pev ku obrav na va mo prob le ma ti ko varo va nja narav ne in kul tur ne dedi{ ~i ne na obmo~ ju Kra - jin ske ga par ka Tivo li, Rò nik in [i{en ski hrib, ki pomemb no zaz na mu je Ljub lja no. I{~e mo raz voj ne izzi ve na zava ro va nih obmo~ jih v mest nih sre di{ ~ih in se spra {u je mo, ali je naj bolj obi skan park v Slo ve ni ji vred - no ta ozi ro ma za koga bi to moral biti. Zadr à ni smo do inter pre ta ci je raz vo ja, kot jo vidi jo neka te ri delè ni ki, ki raz mi{ lja jo o za mrz ni tvi pro sto ra kot naj bolj pri mer ni obli ki nadalj nje ga »raz vo ja«. [te vil ni izsled ki v tem pris pev ku so zasno va ni na pod la gi razi sko val ne nalo ge Oce na obre me nje - no sti in zmog lji vo sti gozd ne ga dela Kra jin ske ga par ka Tivo li, Rò nik in [i{en ski hrib, ki jo je finan ci ra la Mest na ob~i na Ljub lja na. 2 Kra jin ski park Tivo li, Rò nik in [i{en ski hrib Med zele ni mi povr {i na mi v Ljub lja ni izsto pa obmo~ je Tivo li ja, Rò ni ka in [i{en ske ga hri ba. Raz - te za se v se ve ro za hod nem delu mesta Ljub lja na. Zele no oazo s se ver ne, vzhod ne in jù ne stra ni popol no ma ome ju je urba na povr {i na Ljub lja ne, le na zahod ni stra ni se obmo~ je v ze le nem pasu pove zu je s {ir {im zaled jem Pol ho graj ske ga hri bov ja. Goz do vi pokri va jo 341 hek ta rov ozi ro ma 74 % celot ne povr {i ne kra - jin ske ga par ka. Zno traj kra jin ske ga par ka ni ve~ jih str nje nih delov nase lja ali gos po dar skih orga ni za cij, kate rih delo va nje bi bilo odvi sno od izko ri{ ~a nja narav nih virov obmo~ ja. Naj ve~ je {te vi lo sta no vanj - skih objek tov je v jù nem delu par ka, v oko li ci gostil ne Pod Rò ni kom. Ob mo~ je je bilo è leta 1984 raz gla {e no za kra jin ski park in »… pred stav lja svo je vrst no iden ti te to mesta Ljub lja ne, kjer so narav ne in kul tur ne prvi ne zdru è ne v eno vit kul tur no kra jin ski pro stor …« (Odlok Sli ka 1: Glav ni deli kra jin ske ga par ka ter zava ro va na obmo~ ja, narav ne vred no te in kul tur na dedi{ ~i na v njem. p 102 Po men zava ro va nih obmo ~ij v mest nih sre di{ ~ih na pri me ru Kra jin ske ga par ka Tivo li, Rò nik … Legenda naravni rezervat osrednji gozdni del POT naravni spomenik zahodni del meja krajinskega parka spomenik oblikovane narave Tivoli naravna vrednota naravna vrednota kulturna dedi{~ina Avtorji vsebine: Bojan Erharti~, Ale{ Smrekar, Mateja [mid Hribar Avtorica zemljevida: Manca Volk Vir: Digitalni ortofoto posnetek 1 : 1000 © Geodetska uprava Republike Slovenije 2005; Odlok o razglasitvi Tivolija, Rònika in [i{enskega hriba za naravno znamenitost 1984 0 0,25 0,5 1 © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU 2010 km 103 Ale{ Smre kar, Bojan Erhar ti~, Mate ja [mid Hri bar o za va ro va nju … 1984). Iz odlo ka je raz vid no, da je bilo obmo~ je zava ro va no tako zara di narav nih kot tudi kul tur nih vidi kov, z vi di ka namemb no sti pa se na obmo~ ju pre ple ta jo mno ì~ no re krea cij ska, u~novz - goj na, znans tve no ra zi sko val na in kul tur no pri ~e val na dejav nost (8. ~len). Med raz li~ ni mi obli ka mi zava ro va nja dopu{ ~a kate go ri ja kra jin ski park naj ve~ jo stop njo ~lo ve ko ve ga vpli va, hkra ti pa ne gre pre - zre ti, da prav ~lo ve ko va dejav nost (se ve da ustrez na) {ele vzpo stav lja in v na da lje va nju pri po mo re k ohra nja nju kul tur ne pokra ji ne in pokra jin ske raz no vrst no sti, zara di kate re je obmo~ je pra vi lo ma sploh zava ro va no. Kra jin ski park Tivo li, Rò nik in [i{en ski hrib deli mo na tri dele. Na vzhod u je park Tivo li, lep pri - mer obli ko va ne nara ve, s po vr {i no 43 hek tar jev. Po svo ji legi in namemb no sti je mest ni park in ima sta tus spo me ni ka obli ko va ne nara ve, a pred stav lja nekaj ve~: je pre hod no, bla go vzpe nja jo ~e se obmo~ - je med sre di{ ~em mesta in hri bo vi tim Rò ni kom. Pre tè ni del kra jin ske ga par ka je osred nji gozd ni del, ki se dvi ga nad sre di{ ~em Ljub lja ne do 130 m viso ko. Obmo~ je, veli ko 288 hek tar jev, je raz gi ba no, sestav - lja ga ve~ vrhov ([i {en ski hrib, Rò nik, Can kar jev vrh, Tivol ski vrh in Debe li hrib) z vme sni mi doli ni ca mi, med kate ri mi izsto pa doli na Moste ca, ki se izte ka pro ti Kose{ ke mu bajer ju. Zahod ni del kra jin ske ga par ka je urav nan in znat no nì ji, saj se spu{ ~a v do li no Glin{ ~i ce in nje ne ga pri to ka Pràn ca. 128 hek - ta rov veli ko obmo~ je ve~i no ma pora{ ~a gozd, nekaj pa je tudi odpr te ga pro sto ra. Zahod na meja par ka pote ka ve~i no ma po Poti (nek da nji Poti spo mi nov in tova ri{ tva), dobrih 30 km dol gem rekrea cij skem obro ~u oko li Ljub lja ne, z mo~ no kul tur noz go do vin sko noto (Kranjc, Simo ne ti in Vidic 2006), ki spa - da tako med narav no kot tudi kul tur no dedi{ ~i no. Klju~ na za nasta nek Tivol ske ga par ka je bila zasa di tev Lat ter man no vih dre vo re dov v ~a su Ilir skih pro vinc (Holz 1997). Dana{ nja zasno va par ka Tivo li teme lji na treh veli kih kosta nje vih dre vo re dih in Jako pi ~e vem spre ha ja li{ ~u (med mrè je 2). V kra jin skem par ku je oko li 30 ob jek tov kul tur ne dedi{ ~i - ne, med kate ri mi so naj bolj poz na ni Ceki nov grad s par kom, Tivol ski grad, Pri sta va ob Tivol skem gra du, [vi ca ri ja, cer kev Mari ji ne ga vne bov zet ja na Rò ni ku, gostil na Rò nik, v ka te ri je tudi Can kar je va spo - min ska soba, ter oko li 15 ki pov, spo me ni kov in spo min skih plo{~ (med mrè je 3). Kljub bli ì ni sre di{ ~a mesta, gosto pozi da ni oko li ci in {te vil nim obi sko val cem je kra jin ski park biot - sko zelo pester. Na celot nem obmo~ ju kra jin ske ga par ka je zna nih prek 400 rast lin skih vrst (Jo gan 2003). Z bo ta ni~ ne ga vidi ka je obmo~ je Pod Tur nom zna no kot kla si~ no naha ja li{ ~e evrop ske gomolj ~i ce ( Pseu - do stel la ria euro pea), ki ima sta tus narav ne ga spo me ni ka, na manj {ih zava ro va nih obmo~ jih Male ga Rò ni ka in Moste ca pa so rasti{ ~a mo~ vir ske flo re (Na ~rt uprav lja nja … 2008). Bo ga to vrst no sesta vo ptic, ki je ena izmed ve~ jih kako vo sti kra jin ske ga par ka, orni to lo gi pri pi su - je jo pestro sti habi tat nih tipov: par ku, vod nim povr {i nam, urba ne mu oko lju ter goz do vom z raz li~ no zmes jo listav cev in iglav cev z ve li kim dele èm sta re ga drev ja. Ob jek te narav ne in kul tur ne dedi{ ~i ne pove zu je mno ì ca poti; samo v osred njem gozd nem delu kra - jin ske ga par ka jih je oko li 85 km ozi ro ma sko raj 300 me trov na hek tar. [e ve~ poti je v Ti vo li ju. Med {te vil ni mi spre ha jal ni mi pot mi izpo stav lja mo Jesen ko vo pot, poi me no va no po bota ni ku in gene ti ku Fra - nu Jesen ku, ki si je pri za de val za za{ ~i to ljub ljan ske ga Tivo li ja pred pozi da vo (Tav ~ar 2006; Veber 2010). V osred njem gozd nem delu kra jin ske ga par ka je pre cej objek tov tudi v Mo ste cu, posa mi~ so raz - tre se ni tudi na Dre ni ko vem vrhu in [i{en skem hri bu. [port no-re krea cij ski cen ter Mostec razen ska kal ne ga cen tra ponu ja {e teka{ ke ste ze, bali ni{ ~e in gostin ski objekt s pro sto ri za pik nik in z otro{ - kim igri{ ~em. 3 Upo rab ni ki kra jin ske ga par ka V obrav na va nem kra jin skem par ku se na rela tiv no majh nem obmo~ ju sre ~u je jo inte re si jav nih/stro - kov nih insti tu cij, last ni kov in obi sko val cev. Za drav ~e va (2004) nava ja, da je 56 % gozd ne pose sti na Rò ni ku v za seb ni lasti raz de lje ne med oko li 340 last ni kov. Z an ke ti ra njem je ugo to vi la, da ima le 10 % vpra {a nih pri ho dek od goz da. Gozd na posest 104 Po men zava ro va nih obmo ~ij v mest nih sre di{ ~ih na pri me ru Kra jin ske ga par ka Tivo li, Rò nik … I^TRAHR ENJAOB Sli ka 2: Ob lepem vre me nu je Tivo li natr pan z obi sko val ci. je majh na in zelo raz drob lje na. Zadrav ~e vi so last ni ki goz dov izpo sta vi li zla sti nepri mer no vede nje in nuj nost nji ho ve ga izo bra è va nja (Za dra vec 2004). Po oce ni (Smre kar, Erhar ti~ in [mid Hri bar 2011) kra jin ski park let no obi{ ~e oko li 1.750.000 obi - sko val cev, pri ~emer niso zaje ti obi sko val ci ìval ske ga vrta, mno ì~ nih pri re di tev (kre so va nje na Rò ni ku, pri re di tve v Mo ste cu), Hale Tivo li ter par ki ri{~ v Ti vo li ju. Park je naj bolj obi skan ob nede ljah, ko se v njem zadr ù je do 20.000 obi sko val cev. ^eprav je Tivo li na videz mno go bolj obi skan kot vzpe ti gozd - ni del, je ana li za poka za la, da sta obmo~ ji prib lì no ena ko obi ska ni. Po dob no kot ve~i na rekrea cij skih dejav no sti v na ra vi tudi obi ska nost kra jin ske ga par ka med letom kaè na dva vi{ ka, spom la di in jese ni. Ve~ ja kot sezon ska niha nja so niha nja zno traj dne va in ted na, saj obi sko val ci v par ku pra vi lo ma i{~e jo le hiter in krat ko tra jen odmik od svo jih vsa kod nev nih skr bi. Obi sko val ci se v par ku zadr ù je jo sla bo uro (od 41 do 60 mi nut, 37 %), sle di jo tisti, ki obi{ ~e jo park od 21 do 40 mi nut ter tisti, ki obmo~ je zapu sti jo prej kot v 20 mi nu tah. Lju di, ki bi se v kra jin skem par ku zadr è va li ve~ kot 2 uri, je zelo malo. Ugo to vi tve potr ju je tudi anket na razi ska va (Smre kar, Erhar - ti~ in [mid Hri bar 2011), ki raz kri va, da anke ti ran ci obmo~ je pove zu je jo z re krea ci jo, nara vo in spro sti tvi jo, grò njo pa vidi jo pred vsem v de lo va nju ~lo ve ka, pro me tu in grad be nih pose gih. Glav na obli ka rekrea ci je je hoja s 73 %, sle di kole sar je nje s 13 %, 7 % je teka ~ev, ven dar so med posa - mez ni mi deli kra jin ske ga par ka pre cej{ nje raz li ke. V gozd nem delu je za tri ~etr ti ne obi sko val cev naj po go stej {a obli ka rekrea ci je hoja, v par ku Tivo li je teh 66 %, na Poti pa le 40 %. Na odse ku Poti je naj po go stej {a obli ka rekrea ci je kole sar je nje s 43 %.. Tudi park Tivo li je pri ljub ljen med kole sar ji. ^eprav je kole sar je nje v Ti vo li ju pre po ve da no, je bila kar ~etr ti na popi sa nih obi sko val cev na kole su. Za skrb lju jo ~e je, da se kljub pre cej{ nji bli ì ni mesta kar 45 % vpra {a nih poda v kra jin ski park z av - to mo bi lom ali motor jem. V park jih pri de 27 % pe{, 18 % s ko le som in le 10 % z jav nim pre vo zom. V ce lot nem kra jin skem par ku sta samo dve ure je ni par ki ri{ ~i: v Ti vo li ju je 450 par kir nih mest (med - mrè je 4) in pri ìval skem vrtu 120 (Mi he li~ 2010). V obeh sku paj so 23. maja 2010 par ki ra le tri ~etr ti ne obi sko val cev, ki so se v park pri pe lja li z oseb nim vozi lom. Ugo to vi li smo, da {ti ri peti ne vozil osta ne par ki ra nih manj kot 3 ure. 105 Ale{ Smre kar, Bojan Erhar ti~, Mate ja [mid Hri bar 4 Pomen in vred no ta kra jin ske ga par ka Klju~ na vred nost obrav na va ne ga obmo~ ja je nepo sred na bli ì na nara ve, ki se zaje da v samo sre - di{ ~e Ljub lja ne in do kate re ima jo prost dostop {te vil ni pre bi val ci in obi sko val ci Ljub lja ne. Torel li (2010) meni, da bi tak {no soìt je mesta z goz dom, kjer mesto prek obli ko va ne ga par ka pre ha ja v ohra njen gozd, tè ko na{ li v dru gih ve~ jih evrop skih mestih. Prav to dejs tvo v os pred je postav lja rekrea cij ske in social - ne vidi ke, ki pomemb no pris pe va jo k do bro bi ti biva nja v me stu (Pir nat 2010, Per gov nik Coti~ 2010). V teh no lo{ ki dobi, ko smo se v ur ba nih sre di{ ~ih odda lji li od nara ve, je pomemb no zago tav lja nje vsakod - nev ne ga sti ka z na ra vo. Da je obmo~ je neko~ pome ni lo me{ ~a nom tudi estet sko dobri no, pri ~a poda tek, da so leta 1860, ko je takrat ni ljub ljan ski ùpan Costa odku pil gra{ ~i no Pod turn, ~aso pi si Tivo li ime - no va li »naj lep {i kraj ljub ljan ski« (Ov sec 1994). Poleg ome nje nih vidi kov so na obmo~ ju pou dar je ni tudi eko lo{ ki in eko si stem ski vidi ki, saj je v pre stol ni ci tudi gozd ni eko si stem, ki pris pe va h biot ski pestro - sti in kako vo sti ìv lje nja lju di. Nena zad nje velja opo zo ri ti {e na vzgoj no vred nost obmo~ ja (To rel li 2010) kot ìve ga muze ja. Vsak od treh delov kra jin ske ga par ka s svo jo pre poz nav no vred nost jo ponu ja dru ga~ ne na~i ne doìv - lja nja nara ve zno traj iste ga let ne ga ~asa in v raz li~ nih let nih ~asih, pre ìv lja nja pro ste ga ~asa ter nudi raz li~ ne ìv ljenj ske pro sto re rast lin in ìva li, kar potr ju je jo izsled ki anke te (Smre kar, Erhar ti~ in [mid Hri bar 2011). Ven dar pa je na vse tri dele tre ba gle da ti kot na celo to, saj je pre ple ta nje raz li~ nih pro - sto rov, pomemb nih tako za lju di kot nara vo (pe strost habi tat nih tipov). Med tem ko so zele ne povr {i ne v pre stol ni cah obi ~aj no par ki, je »… gozd, ki daje vtis div ji ne, v ne po sred ni bli ì ni sre di{ ~a pre stol ni ce pra - va red kost …« (Ku rin ~i~ Mikù 2010; Kra njec Mena {e 2010). Ve~ plast nost goz da v me stu, ki je hkra ti narav na in kul tur na dedi{ ~i na, je tre ba upo {te va ti tudi pri samem uprav lja nju s kra jin skim par kom; eko nom ski vidi ki so v ta kem oko lju umak nje ni v ozad je. Che - val le rie je pred sko raj dve ma deset let je ma opo zo ril, da je »… za nadalj nji raz voj par ka Tivo li pomemb no, da è danes ovred no ti mo celo ten pro stor mesta Ljub lja ne in ga kot ‘ze le ni pas’ zapi {e mo v pro stor sko na~r - to va nje. Nalo ga, ki jo bo ko{ ~ek za ko{~ kom ure sni ~e va la kot svo jo dol` nost vsa ka gene ra ci ja, bo odlo ~a la o ka ko vo sti ìv lje nja v Ljub lja ni …« (Che val le rie 1994). Pred krat kim spre je ti Ob~in ski pro stor ski na~rt Mest ne ob~i ne Ljub lja na (2010) àl tej ide ji sle di le delo ma. 5 Uprav lja nje kra jin ske ga par ka Kra jin ski park Tivo li, Rò nik in [i{en ski hrib sklad no z Za ko nom o ohra nja nju nara ve (2004) uvr{ - ~a mo med {ir {a zava ro va na obmo~ ja, s ka te ri mi je tre ba uprav lja ti. Za uprav lja nje zava ro va nih obmo ~ij zakon pred vi de va jav no slù bo ter finan~ ne vire za izva ja nje vars tve nih nalog in raz voj lokal ne ga pre - bi vals tva. Uprav lja nje se izva ja sklad no z na me nom, zara di kate re ga je bilo obmo~ je zava ro va no, lah ko pa ga uprav lja jav ni zavod, ali pa se za uprav lja nje pode li kon ce si ja. Delo uprav ljav ca na zava ro va nem Sli ka 3: Misel ne aso cia ci je anke ti ran cev na dele kra jin ske - ga par ka, ki jih naj po go ste je obi sku je jo (Smre kar, Erhar ti~ in [mid Hri bar 2011). 106 Po men zava ro va nih obmo ~ij v mest nih sre di{ ~ih na pri me ru Kra jin ske ga par ka Tivo li, Rò nik … obmo~ ju zaje ma vars tve ne, stro kov ne, nad zor ne in uprav ljav ske nalo ge (133. ~len). Na~rt uprav lja nja za kra jin ski park po tem zako nu sicer ni obve zen, ven dar bi z nje go vim spre jet jem là je usmer ja li raz - voj zava ro va ne ga obmo~ ja. Po dru gi stra ni sega obrav na va no obmo~ je tudi na podro~ je kul tur ne dedi{ ~i ne, ki ga opre de lju je Zakon o vars tvu kul tur ne dedi{ ~i ne (2008). Ta pred vi de va, da mora jo vsa spo me ni{ka obmo~ ja, ki ima jo uprav ljav ca, ime ti tudi na~rt uprav lja nja, ki se ob pre kri va nju z ob mo~ jem, varo va - nim ali zava ro va nim na pod la gi pred pi sov s po dro~ ja ohra nja nja nara ve, sprej me v so glas ju z mi ni strs tvom, pri stoj nim za ohra nja nje nara ve (60. ~len). 61. ~len iste ga zako na izrec no pou dar ja, da mora biti v ta - kem pri me ru uprav lja vec obmo~ ja, ki ga sklad no s tem zako nom ime nu je vla da, stro kov no uspo sob ljen za oprav lja nje nalog ohra nja nja narav nih vred not in vars tva dedi{ ~i ne. Od lok o raz gla si tvi Tivo li ja, Rò ni ka in [i{en ske ga hri ba za narav no zna me ni tost iz leta 1984 je danes zasta rel in ni skla den z ve ljav no zako no da jo. Naj {ib kej {i ~len odlo ka je uprav lja nje kra jin ske ga par ka, saj ne poda ja temelj nih infor ma cij o tem, kdo s kra jin skim par kom uprav lja, kaj se sme po~e ti in kako. Zava ro va nje obmo~ ja je sicer zau sta vi lo ozi ro ma pre pre ~i lo pozi da vo in ve~ je pose ge, kot na pri mer ume sti tev adre na lin ske ga par ka, ven dar sam prav ni akt nima poseb ne ga smi sla, ~e smer ni ce nje go vega uprav lja nja in raz vo ja niso kon kret no dolo ~e ne. Odsot nost uprav ljav ca ote ù je gos po dar je nje s pro - sto rom, saj samo zava ro va nje, {e pose bej, kadar gre za kate go ri jo »kra jin ski park«, kjer je bis tve ne ga pome na prav pre ple ta nje ~lo ve ka z na ra vo, {e ne pome ni, da se v par ku ne sme ni~e sar po~e ti. Tre ba je jasno izpo sta vi ti dejav no sti, ki so sklad ne z vars tve ni mi cilji ter ure di ti last ni{ ka raz mer ja. Zara di neu - re je nih last ni{ kih raz me rij je gozd last ni kom v bre me in ome ju je jo nje go vo kori{ ~e nje. Zara di insti tu cio nal no-prav ne deli tve vars tva na narav no in kul tur no dedi{ ~i no ter zara di dena cio na li za cij - ske ga postop ka je Odlok o Kra jin skem par ku Tivo li, Rò nik in [i{en ski hrib nuj no tre ba poso do bi ti in uskla di ti z ve ljav no zako no da jo tako s po dro~ ja vars tva nara ve kot tudi s po dro~ ja vars tva kul tur - ne dedi{ ~i ne. Po sa mez ni inte re si last ni kov zem lji{~, ob~i ne ali obi sko val cev brez skup ne dol go ro~ ne vizi je, ki bo zdru è va la raz voj in varo va nje, odpi ra jo pro stor spon ta ne mu raz vo ju, kar obi ~aj no pove ~u je neza do - voljs tvo med vse mi delè ni ki. Klju~ no vlo go pri re{e va nju teàv mora prev ze ti ob~i na, kate re inte res je iska nje eko nom ske bla gi nje in zago tav lja nje kako vost ne ga biva nja nje nim pre bi val cem, zato bi bila naj pri mer nej {a re{i tev odku po va nje zem lji{~ in sode lo va nje z last ni ki goz dov. Korak v tej sme ri je spre - jem Odlo ka o raz gla si tvi goz dov s po seb nim name nom (2010), sklad no s ka te rim so last ni ki teh gozd nih zem lji{~ upra vi ~e ni do dav~ ne olaj {a ve ozi ro ma pra vi ce do od{kod ni ne. V pri me ru zah te ve last ni ka pa je Mest na ob~i na Ljub lja na tak gozd dol` na kupi ti. Ker na obmo~ ju kra jin ske ga par ka pri ha ja do mo~ - nih konf lik tov inte re sov, kra jin ski park nuj no potre bu je pro fe sio nal ne ga uprav ljav ca, ki bo znal dina mi~ no, celost no, a hkra ti {e ved no dovolj rah lo ~ut no poskr be ti za {te vil ne vidi ke zava ro va ne ga obmo~ - ja. Nuj no je, da ima uprav lja vec dovolj {iri ne, da bo znal vodi ti koor di ni ra ne akci je in proak tiv no sode lo va ti s stro kov ni mi insti tu ci ja mi ter osta li mi delè ni ki v pro sto ru. Na obrav na va nem obmo~ ju je tre ba pou da ri ti eko lo{ ke in social ne funk ci je goz da, zla sti iska nje rav - no ves ja med nji mi. Ljub ljan ska obmo~ na eno ta Zavo da Repub li ke Slo ve ni je za vars tvo nara ve je do nedav ne ga nas pro to va la sani tar ni se~ nji, ki jo je odo bril Zavod za goz do ve Slo ve ni je in se pri tem skli - ce va la na pre po ved uni ~e va nja drev ja, zapi sa ni v od lo ku (Ver bi~ 2010), zato je ljub ljan ska ob~i na spre je la Popra vek Obvez ne raz la ge Odlo ka o raz gla si tvi Tivo li ja, Rò ni ka in [i{en ske ga hri ba za narav no zna - me ni tost (2010), ki last ni kom dopu{ ~a se~ njo dre ves. [e ved no vztra ja, da ne èli ure je nih par kov, saj ti z na ra vo vars tve ne ga sta li{ ~a nima jo poseb nih vred not. V na rav nem oko lju èli ohra ni ti nara ven videz in kako vost goz da (Ju ran 2010). Dru gi stro kov nja ki (DOPPS 2005, citi ra no po Na~rt uprav lja - nja … 2008) pa ugo tav lja jo, da prav mozai~ nost (ur ba no, par kov no, gozd no, trav na to in vod no oko lje) pris pe va k bo gas tvu vrst ne pestro sti. Po dru gi stra ni odlok na pri mer pre po ve du je zapi ra nje zna ~il - nih pogle dov v Ti vo li ju, k ~e mur pa v ve li ki meri pri po mo re tudi ve~ let no pomanj klji vo uprav lja nje z goz dom in opu{ ~a nje rabe pro sto ra. Meni mo, da se v zad njem ~asu v jav no sti mo~ no pou dar ja jo nara vo vars tve ni vidi ki obmo~ ja, pre cej manj pa nje gov kul tur ni pomen, kar bo v pri hod nje tre ba urav - no te ì ti. 107 Ale{ Smre kar, Bojan Erhar ti~, Mate ja [mid Hri bar A I^^NA TJAROT IK V IVHRA Sli ka 4: Nek da nji odprt pogled izpred [vi ca ri je pro ti mest ne mu sre di{ ~u. I^TRAHR ENJAOB Sli ka 5: Zdaj pogled pro ti mestu povsem zasti ra na gosto rasto ~e drev je, ki pa ga zara di raz li~ nih inter pre ta cij posa mez nih delè ni kov ni mogo ~e odstra ni ti. 108 Po men zava ro va nih obmo ~ij v mest nih sre di{ ~ih na pri me ru Kra jin ske ga par ka Tivo li, Rò nik … Ena od prvih nalog pri hod nje ga uprav ljav ca bo zdru è va nje raz li~ nih evi denc v enot no bazo in jasno ovred no te nje posa mez nih enot dedi{ ~i ne. Ni~ manj pomemb na nalo ga, ki ~aka uprav ljav ca, pa bo pove - zo va nje vseh delè ni kov in dru gih zain te re si ra nih jav no sti, ki vpli va jo na kra jin ski park (^ad 2010; Mihe li~ 2010; Ver bi~ 2010), ter na pod la gi ovred no te ne dedi{ ~i ne pri pra vi ti raz voj ni na~rt s co na ci jo obmo ~ij, name nje nih nara vo vars tve nim, rekrea cij skim, social nim in estet skim vidi kom. Zelo pomemb no bo dolo ~i ti poti, ki bodo name nje ne obi sko val cem. Torel li (2010) pri mer ja obmo~ - je s Po stojn sko jamo, ki je sicer zelo obsè na, ven dar si jo ogle du je mo samo s to~ no dolo ~e nih poti. Ljud je bi se po nje go vem brez usmer ja nja » pa sli nao ko li in trga li kap ni ke za domov«. Rò nik in [i{en - ski hrib sta pre ve~ dra go ce na, da bi kar tako pusti li » lju dem tam {ari ti«. Tudi Jura no va (2010) meni, da se » kao ti~ no giba nje« ne sme doga ja ti vse po vsod. V ob jek tu na Dre ni ko vem vrhu, kjer èli jo izve sti nado mest no grad njo objek tov, so bile do danes raz li~ ne dejav no sti, od voja{ ko opa zo val ne baze, komu nal ne ga pod jet ja in do social nih sta no vanj. Pred dobrim deset let jem je bila posest vrnje na dena cio na li za cij skim upra vi ~en cem, ki so objekt brez dovoz - ne ceste pro da li zaseb ni ku, saj se je Mest na ob~i na Ljub lja na odre kla pred kup ni pra vi ci. Mini strs tvo za oko lje in pro stor je maja leta 2010 last ni ku izda lo odlo~ bo za grad njo dveh sta no vanj skih vil s {esti - mi sta no va nji, s ~i mer pa se ni stri njal Zavod za vars tvo kul tur ne dedi{ ~i ne Slo ve ni je. Ver jet no je upra vi ~e na skrb neka te rih, da bi tako ime no va na nado mest na grad nja objek tov na Dre ni ko vem vrhu spro ì la tudi dodat no odpi ra nje poti za vozi la v osred nji del goz da (Per gov nik Coti~ 2010). Ure di tev jav ne ga in miru jo ~e ga pro me ta ter krò ne kole sar ske poti oko li Rò ni ka in [i{en ske ga hri - ba mora biti pred nost na nalo ga ure di tve par ka. Kot pred vi de va ob~in ski pro stor ski na~rt (med mrè je 5), bo po Ve~ ni poti med sre di{ ~em mesta in [i{ ko vozil mest ni avto bus, a nuj na bi bila nje go va stal nost in pogo stost. Bio lo{ ko sre di{ ~e s {i ro ko zastav lje nim pro gra mom bo rabi lo ve~ je par ki ri{ ~e, saj je to edi no obmo~ - je v kra jin skem par ku, ki ga v ve li ki meri obi sku je jo Neljub ljan ~a ni. Zaè le na bi bila tudi manj {a par ki ri{ ~a na vsto pih v park ali v nji ho vi bli ì ni. Ljub ljan ska obmo~ na eno ta Zavo da Repub li ke Slo ve ni je za vars - tvo nara ve sicer stro go nas pro tu je izgrad nji teh par ki ri{~ (Ju ran 2010), ven dar se je tre ba zave da ti, da so par ki ra na vozi la na tem obmo~ ju real nost in si ne more mo zati ska ti o~i pred tem. Bolje je, da ta prob - lem nad zo ro va no ure di mo, kot da ga {e naprej pre pu{ ~a mo sti hi ji. 6 Skle pi Glav na vred nost Kra jin ske ga par ka Tivo li, Rò nik in [i{en ski hrib je v nu de nju raz no li ke ga doìv - lja nja nara ve ter mò no sti psi hi~ ne spro sti tve in rekrea ci je v na rav nem oko lju, ki ga je tre ba varo va ti. Obmo~ je, ki je è ve~ kot 25 let raz gla {e no za kra jin ski park, {e ved no nima uprav ljav ca, zato je nuj na ~im prej{ nja revi zi ja odlo ka, ki bi lah ko odpr la vpra {a nja vse bi ne in meje par ka. Tre nut ni sta tus quo ne kori sti niko mur. Poleg last ni kov so naj bolj pri za de ti obi sko val ci, ki ne more jo uì va ti te zele ne oaze na na~in, kot bi jo lah ko. Nujen je uprav lja vec kra jin ske ga par ka z drz no in celo vi to vizi jo raz vo ja, ki mora ime ti ustrez no {iri no in zna nja tako iz nara vo vars tva, ohra nja nja kul tur ne pokra ji ne, kot tudi razu me - va nja ~lo ve ka v njem (obi sko val ca in last ni ka). Ne sme mu manj ka ti niti spo sob nost pove zo va nja raz li~ nih delè ni kov, kot so Mest na ob~i na Ljub lja na, ljub ljan ske obmo~ ne eno te Zavo da za goz do ve Slo ve ni je, Zavo da Repub li ke Slo ve ni je za vars tvo nara ve in Zavo da za vars tvo kul tur ne dedi{ ~i ne Slo ve ni je, ter @ival ski vrt Ljub lja na, Bota ni~ ni vrt Uni ver ze v Ljub lja ni, last ni ki zem lji{~, pred stav ni ki civil ne drù - be in seve da obi sko val ci. Mar sik daj vsak od teh delè ni kov gle da na kra jin ski park preoz ko, {te vil na nas prot ja med nji mi pa so cokla nadalj nje ga raz vo ja obmo~ ja. Kljub vse mu se je na neka te rih podro~ jih ven dar le za~e lo pre mi ka ti na bolje. Popra vek Obvez ne raz la ge odlo ka (2010) zdaj dopu{ ~a sani tar no se~ njo dre ves, ki ji je prej nas pro to va la Ljub ljan ska obmo~ - na eno ta Zavo da Repub li ke Slo ve ni je za vars tvo nara ve. Poleg tega je Mest na ob~i na Ljub lja na po dol gih letih pri prav spre je la Odlok o raz gla si tvi goz dov s po seb nim name nom (2010), in tako prvi~ urad no 109 Ale{ Smre kar, Bojan Erhar ti~, Mate ja [mid Hri bar izra zi la inte res za odkup goz dov. Last ni ki, ki se ne bodo odlo ~i li za pro da jo goz da, bodo upra vi ~e ni do ob~in ske od{kod ni ne zara di ome ji tev, ki so jih delè ni. Osred nji, gozd ni del par ka, ki se vzpe nja nad rav ni no, je razen hoje po ure je nih poteh tre ba »o~i - sti ti« dejav no sti. V Ti vo li ju bi mora li odstra ni ti nepo treb no »ur ba no nesna go«, kjer pa to ni real no, pa vsaj oze le ni ti in spet nare di ti obi sko val cu bolj pri ja zen »an gle{ ki park«. Smi sel na bi bila popu la ri za ci ja nara ve v Bio lo{ kem sre di{ ~u z ì val skim in bota ni~ nim vrtom, pri - ro do slov nim muze jem ter mest no kme ti jo. Po se ben izziv v par ku je pomanj ka nje neu re je nih par ki ri{~, saj sta v vsem par ku le dve ure je ni jav - ni par ki ri{ ~i s skup no 570 par kir ni mi mesti. Zelo oble gan je vstop v Mo stec, kjer v ne po sred ni bli ì ni ni ure je nih par ki ri{~, div je par ki ra nje ob cesti, ki vodi v no tra njost, pa {ko du je trav ni ru{i in podra sti. Ob vseh na{te tih izzi vih ne sme mo poza bi ti, da je 459 hek ta rov goz da ukle{ ~e ne ga med asfalt in beton ter one sna èn zrak, ki se ga ne da pous tva ri ti, vred no ta »… za kate ro je tre ba nare di ti vse, kar je mogo ~e, da se jo ohra ni v naj ve~ ji mò ni meri …« (Oro èn Ada mi~ 2010). Le rav no ves je med eko lo{ - kim in social nim ste brom (ob pra vil nem mini mal nem dozi ra nju eko nom ske ga ste bra) lah ko vodi v traj nost ni raz voj obmo~ ja. Mor da »raz voj« niti ni pri me ren ter min, ampak bi se bolj prib li à li temu, kar je tre ba v Kra jin skem par ku Tivo li, Rò nik in [i{en ski hrib sto ri ti, ~e bi zapi sa li »ce lo vi ta skrb in ure ja nje«. 7 Viri in lite ra tu ra ^ad, J. 2010: Interv ju. Ljub lja na. de la Che val le rie, H. 1994: Park Tivo li v evrop ski pri mer ja vi. Tivo li – Ljub ljan ski mest ni park. Ljubljana. Holc, E. 1997: Ljub ljan ski kon gres 1821. Ljub lja na. Jan ~ar, M. 1972: Tivo li – pro gram ure di tve. Ljub lja na. Jer {i~, M. 2002: Pro sto ~a sna funk ci ja Ljub lja ne in nje ne oko li ce. Geo gra fi ja Ljub lja ne. Ljub lja na. Jo gan, N. 2003: Inven ta ri za ci ja flo re dveh zava ro va nih obmo ~ij na Rò ni ku. Poro ~i lo, Bio teh ni{ ka fakulteta. Ljub lja na. Ju ran, V. 2010: Interv ju. Ljub lja na. Kranjc, U., Simo ne ti, M., Vidic, L. 2006: Pot, naj ve~ ja na~r to va na jav na zele na povr {i na v Ljub lja ni: razisko - val ni pro jekt. Ljub lja na. Kra njec Mena {e, J. 2010: Interv ju. Ljub lja na. Ku rin ~i~ Mikù, S. 2010: Interv ju. Ljub lja na. Med mrè je 1: http://www.ljub lja na.si/si/ljub lja na (1. 9. 2010). Med mrè je 2: http://sl.wi ki pe dia.org/wiki/Park_Ti vo li,_Ljub lja na (5. 8. 2010). Med mrè je 3: http://giskds.si tu la.org/giskd (18. 8. 2010). Med mrè je 4: http://www.lpt.si/par ki ris ca/par ki ris ca_oseb na_vo zi la/ti vo li_I (18. 8. 2010). Med mrè je 5: https://ur ba ni zem.ljub lja na.si/in dex3 (19. 7. 2010). Mi he li~, B. 2010: Interv ju. Ljub lja na. Na ~rt uprav lja nja 2010–2020 (os nu tek), 2008. Kra jin ski park Tivo li, Rò nik in [i{en ski hrib. Ljub ljana. Ob ~in ski pro stor ski na~rt Mest ne ob~i ne Ljub lja na. (https://ur ba ni zem.ljub lja na.si/in dex3 (24. 8. 2010). Od lok o raz gla si tvi goz dov s po seb nim name nom. Urad ni list Repub li ke Slo ve ni je 60/2010. Ljub lja na. Od lok o raz gla si tvi Tivo li ja, Rò ni ka in [i{en ske ga hri ba za narav no zna me ni tost. Urad na lista Socia - li sti~ ne Repub li ke Slo ve ni je 21/84, 47/87. Ljub lja na. Oro èn Ada mi~, M. 2010: Interv ju. Ljub lja na. Ov sec, D. 1994: Iz ìv lje nja Tivo li ja sko zi ~as. Tivo li – Ljub ljan ski mest ni park. Ljub lja na. Per gov nik Coti~, D. 2010: Interv ju. Ljub lja na. Pir nat, J. 2010: Interv ju. Ljub lja na. 110 Po men zava ro va nih obmo ~ij v mest nih sre di{ ~ih na pri me ru Kra jin ske ga par ka Tivo li, Rò nik … Po pra vek Obvez ne raz la ge Odlo ka o raz gla si tvi Tivo li ja, Rò ni ka in [i{en ske ga hri ba za narav no zname - ni tost. Urad ni list Repub li ke Slo ve ni je 3/2010. Ljub lja na. Smre kar, A., Erhar ti~, B., [mid Hri bar, M. 2011: Kra jin ski park Tivo li, Rò nik in [i{en ski hrib. Geo ri - tem 16. Ljub lja na. Tav ~ar, M. 2006: Jesen ko va pot. Zavod za goz do ve Slo ve ni je. Ljub lja na. To rel li, N. 2010: Interv ju. Ljub lja na. Tyrväinen, L., Miet ti nen, A. 2000. Pro perty pri ces and Urban Forest Ame ni ties. Jour nal of Envi ronment Eco no mics and Mana ge ment 39. Was hing ton. Ve ber, A. 2010: Kra jin ski park Tivo li, Rò nik in [i{en ski hrib. Med mrè je: http://www.kam.si/par ki/kra - jin ski_park_ti vo li_roz nik_in_si sen ski_hrib.html (4. 8. 2010). Ver bi~, D. 2010: Interv ju. Ljub lja na. Za dra vec, T. 2004: Odnos last ni kov do svo je gozd ne pose sti na Rò ni ku. Diplom sko delo, Bio teh ni{ka fakul te ta, Uni ver za v Ljub lja ni. Ljub lja na. Za kon o ohra nja nju nara ve. Urad ni list Repub li ke Slo ve ni je 96/2004, 61/2006, 63/2007, 117/2007, 32/2008, 8/2010. Ljub lja na. Za kon o vars tvu kul tur ne dedi{ ~i ne. Urad ni list Repub li ke Slo ve ni je 16/2008, 123/2008. Ljub lja na. 111 112 Razvoj zavarovanih obmo~ij v Sloveniji, 113–125, Ljubljana 2011 VLOGA ZAVAROVANIH OBMO^IJ PRI BLA@ITVI NARAVNIH NESRE^ dr. Blà Komac, dr. Mati ja Zorn Geo graf ski in{ti tut Anto na Meli ka, Znans tve no ra zi sko val ni cen ter Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet nosti Gos po ska uli ca 13, 1000 Ljub lja na blaz.ko macazrc-sazu.si, mati ja.zornazrc-sazu.si UDK: 91:504.4(497.4-751) IZVLE^EK Vlo ga zava ro va nih obmo ~ij pri bla ì tvi narav nih nesre~ @e pred prib lì no 150 leti so v [vi ci spoz na li, da pre ti ra no izko ri{ ~a nje Alp (pred vsem ~ez mer no izse ka va - nje goz dov) vodi v po ve ~a nje nevar no sti zara di snè nih pla zov, raz li~ nih pobo~ nih pro ce sov ter poplav. Posle di ca je bila vzpo sta vi tev stro ge ga siste ma varo va nja in povr ni tev narav ne ga oko lja v pr vot no sta nje. Po popla - vah leta 1987 so funk ci jo goz dov kot pre pre ~e val ca narav nih nesre~ {e pove ~a li, tako da danes goz do ve v {vi car skih gor skih pokra ji nah uprav lja jo pred vsem zara di nji ho ve vlo ge za pre pre ~e va nje narav nih nesre~. Ra~u na jo, da s tak {nim uprav lja njem na let ni rav ni pri hra ni jo 2 do 3,5 mi li jar de ame ri{ kih dolar jev. Tudi dru god po sve tu nara{ ~a zave da nje, da lah ko narav ni siste mi pri po mo re jo k zmanj {a nju u~in kov narav - nih nesre~, ter da so naj bolj eko nom sko u~in ko vi ti del stra te gij za nji ho vo pre pre ~e va nje. Tu pri de mo do vlo ge zava ro va nih obmo ~ij, kjer se funk ci ja narav ne ga oko lja kot regu la tor ja narav nih nesre~ naj là je ohra - nja. Pred stav lje nih je nekaj doma ~ih in tujih pri me rov. KLJU^NE BESEDE geo gra fi ja, zava ro va na obmo~ ja, Tri glav ski narod ni park, narav ne nesre ~e, pre ven ti va ABSTRACT The role of protected areas in mitigating natural hazards About 150 years ago it was in Switzerland realised that over-exploitation of the Alps (particularly exces- sive deforestation) leads to increased hazard due to avalanches, mass movements and flooding. The result was the establishment of a strict system of protecting and restoring the natural environment. After floods in 1987 the function of forests as preventers of natural hazards has additionally increased, so that today, forests in the Swiss mountains are primarily managed for their protective purposes against natural haz- ards. It was calculated that with such management 2 to 3.5 billion American dollars can be saved annually. Elsewhere in the world is also growing recognition that natural systems can help reduce the impacts of nat- ural hazards, and that they represent the most economically effective part of preventive strategies. Here we come to the role of protected areas, where the function of the natural environment as a regulator of nat- ural hazards can easily be maintained. Presented are a few Slovene and foreign cases. KEY WORDS geography, protected areas, Triglav national park, natural hazards, prevention 113 Blà Komac, Mati ja Zorn 1 Uvod V Slo ve ni ji je ve~ zava ro va nih obmo ~ij. Tre nut no ima mo en narod ni park, poleg nje ga pa {e tri regij - ske par ke in 43 kra jin skih par kov, 1 stro gi narav ni rezer vat, 54 na rav nih rezer va tov in 1175 na rav nih spo me ni kov (Za va ro va na … 2010). Tri glav ski narod ni park, ki je zava ro va no obmo~ je naj vi{ je kate go ri je, zaz na mu je jo veli ke vi{in ske raz li ke in naklo ni povr{ ja (Per ko 2007) ter pogo ste obil ne pada vi ne, zara di ~esar so pogo sti pobo~ ni pro - ce si, zla sti skal ni podo ri, dro bir ski toko vi ter zemelj ski in snè ni pla zo vi (Pav {ek 2002; Komac in Zorn 2007). To je tudi ena od pokra jin, kjer se je ~lo vek pobo~ nim pro ce som v do br {ni meri pri la go dil. Pobo~ ni pro - ce si zato bolj kot nase lja ogro à jo pro met no infra struk tu ro, ki pre~ ka nji ho va izvor na, pro met na ali aku mu la cij ska obmo~ ja. V tej zava ro va ni pokra ji ni pa lah ko naj de mo {te vil ne grad be ne pri la go di tve nevar - nim narav nim pro ce som (Hor vat, Jer {i~ in Papè 2008). Pomemb no vlo go pri varo va nju pred pobo~ ni mi pro ce si ima rast je, pred vsem goz do vi. Pomen varo val nih goz dov pose bej ome nja Pro to kol (1991) Alp - ske kon ven ci je za podro~ je gor ske ga goz da. Gor ski goz do vi namre~ » … va ru je jo svo je last no rasti{ ~e in pred vsem nase lja, pro met no infra struk tu ro, kme tij ske povr {i ne …« (6. ~len). Pro ti narav nim nesre ~am v vzpe tih pokra ji nah, se bori mo na dva na~i na. V prvo sku pi no sodi jo pre - ven tiv ni ukre pi, pri kate rih gre bolj za pri la ga ja nje drù be in nje nih dejav no sti narav nim pro ce som. Tako lah ko {ko do zara di narav nih nesre~ dol go ro~ no zmanj {a mo s pri mer nim pro stor skim na~r to va njem. V drugo sku pi no pa sodi jo tako ime no va ni aktiv ni ukre pi, pred vsem grad be ni, s ka te ri mi pose ga mo v na rav no pokra - ji no z è ljo, da bi vpli va li na pogost nost in jakost narav nih pro ce sov. To so teh ni~ ni in bio teh ni~ ni ukre pi za ure ja nje hudour ni kov, ukre pi za sana ci jo ero zij skih àri{~ in cilj ni nego val ni ukre pi v va ro val nih gozdovih (Hor vat, Jer {i~ in Papè 2008). ^eprav zako no da ja (Za kon o Tri glav skem narod nem par ku 2010) omogo - ~a in dopu{ ~a delo va nje » … jav nih slùb na podro~ ju ure ja nja voda v skla du s pred pi si, ki ure ja jo vode …« (21. ~len), aktiv ni ukre pi v za va ro va nih obmo~ jih (sli ka 5) pogo sto vzbu ja jo pozor nost in tudi nas protovanje jav no sti. To je razum lji vo, saj je tre ba varo va ti »… eko lo{ ko celo vi tost eko si ste mov…« in pre pre ~e va ti » …posege in dejav no sti, ki bi jo lah ko ogro zi le…« (2. ~len). Tako je prvo vars tve no obmo~ je » …na me nje no ure sni~evanju vars tva in ohra nja nja narav nih vred not, prvo bit nih narav nih obmo ~ij div ji ne, … in narav nih pro ce sov brez ~lo - ve ko vih nego val nih, vzdr è val nih in dru gih pose gov …« (6. ~len). K ne go val nim, vzdr è val nim pose gom pa, zara di dol go ro~ nih in pro stor sko obsè nih u~in kov, sodi jo tudi dejav no sti ure ja nja pobo ~ij in hudournikov. Vi di mo, da gre pri varo va nju nara ve za stal no iska nje rav no ves ja med pose lje nim dolin skim dnom in nepo se lje ni mi gora mi. Sled nje namre~ s hi dro-geo morf ni mi pro ce si po eni stra ni omo go ~a jo ìvlje - nje v do li ni (pit na voda, rav ni ce teras in vr{a jev), po dru gi stra ni pa ga ome ju je jo (po bo~ ni pro ce si). Po stav lja se torej vpra {a nje: v ko lik {ni meri lah ko pre bi val ci, ki ìvi jo v do li nah na robu zava ro vanega obmo~ ja, vanj pose ga jo tako, da bi ubla ì li u~in ke pobo~ nih pro ce sov. V pr vem vars tve nem obmo~ ju Tri glav ske ga narod ne ga par ka so » … do pust ne grad nje … ob jek tov na poplav nih, ero zij skih, plaz lji vih in pla zo vi tih obmo~ jih, ki so potreb ne zara di nepo sred no gro ze ~ih narav nih in dru gih nesre~ ali zato, da se pre pre ~i jo ozi ro ma zmanj {a jo nji ho ve posle di ce, ter objek tov za za{ ~i to, re{e va nje in pomo~ ob narav nih nesre ~ah …« (19. ~len). Kak {ne pre gra de sme mo zgra di ti v za va ro va nem povir ju hudour ni ka? Koli ko naj jih bo, da bomo {e lah ko govo ri li o pr vo bit nih narav nih obmo~ jih? V na da lje va nju poda ja mo nekaj tujih in doma ~ih pri me rov, s ka te ri mi èli mo osvet li ti pomen zava - ro va nih obmo ~ij kot pomemb ne ga sreds tva za bla ì tev posle dic narav nih nesre~ in prob le ma ti ko pose ga nja v za va ro va na obmo~ ja zara di varo va nja pred {ko dlji vim delo va njem narav nih pro ce sov. 2 Tuje izku{ nje V li te ra tu ri pogo sto bere mo, da lah ko zava ro va na obmo~ ja ubla ì jo u~in ke narav nih nesre~ (pre - gled ni ca 1). Pou dar ja jo pred vsem vlo go goz dov in mokri{~, saj so ti kot »tam pon sko« obmo~ je za popla ve, viso ke valo ve, zemelj ske pla zo ve ali neur ja. 114 Vlo ga zava ro va nih obmo ~ij pri bla ì tvi narav nih nesre~ Pre gled ni ca 1: Vlo ga zava ro va nih obmo ~ij pri bla ì tvi narav nih nesre~ (pri re je no po Dud ley in sode lav - ci 2010, 49; Mulon goy in Gid da 2008, 23; Stol ton, Dud ley in Ran dall 2008, 7, 38–49, 51–52; Estrel la in Saa li smaa 2010, 13–14). na rav na nesre ~a vlo ga zava ro va ne ga obmo~ ja ha bi tat ni tip na zava ro va nem pri mer obmo~ ju po pla va pro stor za poplav ne vode bar ja, obal na mokri{ ~a, jeze ra Eko nom sko vred nost 3068 ha veli ke ga mokri{ ~a Mut hu ra ja - wel la ([ri lan ka) za pre pre ~e va- nje poplav, oce nju je jo na prek 5 mi li jo nov $ let no. upo ~a sni tev vod ne ga toka po plav ni, obrè ni in gor ski Oce nju je jo, da varo val na funk - goz do vi ci ja goz da v na rod nem par ku Man ta dia (Ma da ga skar) let no zmanj {a posle di ce poplav na kme tij skih zem lji{ ~ih za prek 125.000 $. ze melj ski plaz, skal ni podor, sta bi li za ci ja prsti in pre pe ri ne goz do vi na str mih pobo~ jih Pred 150 leti so v [vi ci spoz na li, snè ni plaz ter sne ga da zmanj {e va nje gozd nih zem - lji{~ pove ~u je ogro è nost zara di va ro va nje pred zemelj ski mi in goz do vi na pobo~ jih in pod pobo~ nih pro ce sov. Tovrst ni snè ni mi gmo ta mi nji mi varo val ni funk ci ji slu ì danes 17 % goz dov, s ~i mer na let ni rav ni za pre pre ~e va je narav nih nesre~ pri hra ni jo od 2 do 3,5 mi - li jar de $. cu na mi, viso ki valo vi pre pre ka za vdor mor ja in man gro ve, koral ni gre be ni, Do 10 m viso ki valo vi cuna mi ja varo va nje pred obal no ero zi jo sipi ne, oto ki vzdolòba le leta 2004 so na [ri lan ki pov zro - ~i li popla ve do 1,5 km v no tra - njost oto ka, na pri mer pri Pera - li yi, kjer so bili koral ni gre be ni po{ ko do va ni zara di rudar je nja. Nas prot no pa so bili pri Hik ka - du wa vi, kjer je koral ni gre ben za{ ~i ten, valo vi viso ki le 2–3 m in so sega li le 50 m v no tra njost. V In do ne zi ji man gro ve s pre pre - ~e va njem abra zi je let no pri hra- ni jo 600 $ na gos po dinjs tvo. pro stor za poplav ne vode obal na mo~ vir ja Mo kri{ ~e Black River Lower Morass (Ja maj ka) bla ì re~ ne popla ve in vdo re mor ja. su {a in dezer ti fi ka ci ja pa {a in tep ta nje tal pa {ni ki in suhi goz do vi Na rod ni park Day Forest (Dì - bu ti) pre pre ~u je {ir je nje pu{ ~a ve. ob stoj rast lin, odpor nih na su{o vsi su{ni habi ta ti V Ma li ju vidi jo v za va ro va nih obmo~ jih pomen zara di uspe - va nja na su{o odpor nih rast lin. po àr vzdr è va nje uprav ljav skih sa va na, suhi goz do vi, goz do vi V Ama zon skem niàv ju so po - siste mov za nad zor poà rov zmer nih {irin, grmov no rast je à ri manj raz {ir je ni v za varo va - nih obmo~ jih. V le tih 1982/83 ob stoj narav ne odpor no sti za to ~i{ ~a pred poà ri v goz du, so v na rod nem par ku Mount za poà re mokri{ ~a Kitan glad (Fi li pi ni) po poà rih ugo to vi li, da je bil pri mar ni (in za{ ~i te ni) gozd manj pri za det od sekun dar ne ga goz da. p 115 Blà Komac, Mati ja Zorn or kan, taj fun in neur je pre pre ka za neur ja, varo va nje goz do vi, koral ni gre be ni, Za va ro va no obmo~ je man grov pred zemelj ski mi pla zo vi ter man gro ve, oto ki vzdolòba le Sun dar bans (Ban gla de{, Indi ja) po{ kod ba mi oba le bla ì vpliv trop skih ciklo nov, pred vsem viso kih valov in vetra. po tres bla ì tev posle dic zemelj skih goz do vi na pobo~ ji in pod nji mi Bla ì tev u~in kov skal nih podo - pla zov in skal nih podo rov rov v Krn skem pogor ju ob potre su v Zgor njem Poso~ ju leta 1998. Na Japon skem so za pre pre ~e va nje zemelj skih pla zov neka te re goz do ve za{ ~i ti li è v 15. in 16. sto - let ju. Danes ima Japon ska devet mili jo nov ha za{ ~i te nih goz dov, od kate rih je pre cej {en del vezan na bla ì tev vre men skih ekstre mov (pre gled ni ca 2). Na Blì njem Vzhod u so è pred tiso~ let jem ime li zava - ro va na obmo~ ja (hima), ki so slu ì la za pre pre ~e va nju ero zi je na pa{ni kih (Stol ton, Dud ley in Ran dall 2008, 36, 46; Dud ley in sode lav ci 2010, 48, 50). Sodob ni pri mer je narod ni park Batang Gadis (Su ma tra, Indo ne zi ja), ki so ga usta no vi li, da bi pre pre ~i li nele gal no izse ka va nje goz da (Su ma tra … 2003). Izse ka va nje goz da je mo~ no pove ~a lo nevar nost hudour ni{ kih poplav, ki so ter ja le è ve~ deset `rtev (Mu lon goy in Gid da 2008, 23). Nam blì nji in zelo u~in ko vit pri mer upo ra be za{ ~i te nih obmo ~ij za bla ì tev u~in kov narav nih nesre~ je v [vi ci. Pred prib lì no 150 leti so spoz na li, da pre ti ra no izko ri{ ~a - nje gor skih pokra jin (pred vsem ~ez mer no izse ka va nje goz dov) vodi v po ve ~a nje nevar no sti zara di snè nih pla zov, pobo~ nih pro ce sov in poplav. Posle di ca je bila vzpo sta vi tev stro ge ga siste ma varo va nja in povr - ni tev narav ne ga oko lja v pr vot no sta nje. Po popla vah leta 1987 so funk ci jo goz dov kot pre pre ~e val ca narav nih nesre~ {e pove ~a li, tako da danes goz do ve v {vi car skih gor skih pokra ji nah uprav lja jo pred - vsem zara di nji ho ve vlo ge za pre pre ~e va nje narav nih nesre~. Ra~u na jo, da s tak {nim uprav lja njem na let ni rav ni pri hra ni jo 2 do 3,5 mi li jar de $ (Stol ton, Dud ley in Ran dall 2008, 33). O ve li kih pri hran kih, ki jih v boju pro ti narav na nim nesre ~am lah ko zago to vi jo zava ro va na obmo~ ja, poro ~a jo iz raz li~ nih delov sve ta. Finan~ na vlo ga nekaj tiso~ ha veli ke ga za{ ~i te ne ga mokri{ - ~a Whan ga ma ri no (Nova Zelan di ja) pri pre pre ~e va nju poplav pre se ga 600.000 $ let no (Dud ley in sode lav ci 2010, 47). Nje go va vlo ga je {e ve~ ja ob ekstrem nih dogod kih. Ob popla vah leta 1998 so vlo - go mokri{ ~a za varo va nje pred popla va mi oce ni li na kar 4 mi li jo ne $, samo med leto ma 1995 in 2007 pa je mokri{ ~e enajst krat absor bi ra lo poplav ne vode (Stol ton, Dud ley in Ran dall 2008, 41). Poleg tega Pre gled ni ca 2: Raz vr sti tev zava ro va nih obmo ~ij na Japon skem gle de na bla ì tev narav nih nesre~ (Stol ton, Dud ley in Ran dall 2008, 36). bla ì tev narav nih nesre~ ve li kost zava ro va nih obmo ~ij (ha) bla ì tev poplav in su{e 6.070.000 bla ì tev ero zi je prsti 1.958.000 va ro va nje nase lij in infra struk tu re pred zemelj ski mi pla zo vi 46.000 pre pre ~e va nje pre me{ ~a nja peska 16.000 ve tro bran; za zmanj {e va nje hitro sti vetra 161.000 bla ì tev vpli va mor skih valov va ro va nje infra struk tu re pred snè ni mi vihar ji va ro va nje pred pol ze ~o meglo va ro va nje pred snè ni mi pla zo vi 21.000 va ro va nje pred skal ni mi podo ri pre pre ~e va nje {ir je nja poà rov 400 116 Vlo ga zava ro va nih obmo ~ij pri bla ì tvi narav nih nesre~ bi bili brez mokri{ ~a dol vod no potreb ni {te vil ni pro ti po plav ni ukre pi v vred no sti ve~ mili jo nov $ (The eco no mic … 2007, 3). Za ZDA oce nju je jo, da je finan~ na vlo ga obal nih mokri{~ za bla ì tev posle dic neu rij prek 23 mi li jard $ let no (Dud ley in sode lav ci 2010, 50). Podob no pa naj bi koral ni gre be ni v sve - tov nem meri lu pri varo va nju obal ustre za li finan~ ne mu vlò ku deve tih mili jard $ (Mu lon goy in Gid da 2008, 23). 3 Doma ~e izku{ nje in pri mer iz tuji ne Po dob ne pri me re, pred vsem pove za ne z vlo go gozd nih zem lji{~, naj de mo tudi pri nas. Kot doka - zu je jo razi ska ve (Zorn in Komac 2009), so spre mem be rabe tal v alp skih pokra ji nah v pre te klih sto let jih vpli va le tudi na inten ziv nost pobo~ nih pro ce sov. Posle di ca tak {nih spre memb je bilo ve~ je ero zij sko delo va nje ter pre me{ ~a nje ero di ra ne ga gra di va v nì je lege. 3.1 Doli na Pi{ni ce V do li ni Pi{ni ce (Tri glav ski narod ni park) so zara di pre pre ~e va nja ero zi je po 2. sve tov ni voj ni zgra - di li 50 ob jek tov za ure ja nje hudour ni kov in pre pre ~e va nje ero zi je, pred vsem beton ske pre gra de in pra go ve. Na tem 5,1 km2 veli kem obmo~ ju je let no odplav lja nje 1200 m3/km2, kar pome ni, da voda let no pre - ne se v nì je lege prib lì no 45.600 m3 gra di va. V ob dob ju med leto ma 1983 in 1992 se je v pre gra di pri Jasni (nad Kranj sko Goro) nabra lo 100.000 m3 gra di va (Pin tar 1977). Pore~ je Pi{ni ce in pre la za Vr{i~ zaz na mu je jo inten ziv ni pobo~ ni pro ce si, pred vsem ero zij ski poja vi, ki so » … po sle di ca pre ti ra nih posegov KE[VA PODALV Sli ka 1: Na dolo mit nem pre la zu Vr{i~ (1611 m) so bili ero zij ski pro ce si v pre te klo sti (fo to gra fi ja je iz jese - ni 1978) inten ziv nej {i kot danes, ko je obmo~ je bolj pora slo z goz dom in ru{ev jem. 117 Blà Komac, Mati ja Zorn v ob ~ut lji vo viso ko gor sko oko lje …«. To obmo~ je je zato » en a od … ogro è nih pokra jin v Ju lij skih Alpah …« (Ku na ver 1990, 96). Ker lah ko hudour nik ozi ro ma sedi men ti ogro zi jo gosto pose lje ni vr{aj pred izli - vom Pi{ni ce v Savo Dolin ko pri Kranj ski Gori, lah ko v pri hod no sti pri de do teàv zara di more bit ne ga pre ve~ stro ge ga varo va nja, ki bi pre pre ~e va lo obnav lja nje pro tie ro zij ske za{ ~i te v za va ro va nem obmo~ju. To obmo~ je je namre~ tudi izvor no obmo~ je sedi men tov (sli ka 1), ki lah ko dose è jo dolin sko dno, ~e jih ne zau sta vi mo zgo raj. 3.2 Pobo~ ni pro ce si v do li ni Korit ni ce Po dob no je tudi za Zgor nje Poso~ je, ki sicer pove ~i ni sodi v dru go vars tve no obmo~ je Tri glav - ske ga narod ne ga par ka, zna ~il no, da se v vr {nih delih spro{ ~a obi li ca gra di va, ki se odla ga v do li nah. V Zgor njem Poso~ ju se let no spro sti 2234 t/km2 gra di va, samo Korit ni ca pa let no pre ne se 76.000 m3 gra di va. Pomen lji vo je, da ve~ ji pobo~ ni pro ce si ob enem narav nem dogod ku lah ko pris pe va jo ve~ jo koli ~i no gra di va, kot se v po re~ ju sicer pov pre~ no spro sti v ce lem letu (800.000 m3/leto). Tako se je na pri mer ob dro bir skem toku v Logu pod Man gar tom leta 2000 pre mak ni lo ve~ kot mili jon m3 gra diva, ob potre su leta 1998 (pred vsem s skal ni mi podo ri) pa 940.000 m3 gra di va (Mi ko{, Faza rinc in Ribi - ~i~ 2006). V do li ni Korit ni ce so podob ni pobo~ ni pro ce si kot leta 2000 nasta li è v pre te klo sti, tako v predz - go do vin ski kot v zgo do vin ski dobi. Sle do ve inten ziv nih pobo~ nih pro ce sov bele ì jo pred prib lì no 150.000 leti in pred 15.000 leti (Ba vec in sode lav ci 2004). Pred zad nji tak pro ces pa je bil dom nev no pred prib lì no 300 leti. Po dro bir skem toku, ki je nastal leta 2000, so na nje go vem izvor nem obmo~ ju, na obmo~ ju pre - mi ka nja gra di va in na obmo~ ju odla ga nja ste kla veli ka grad be na dela. Z vi di ka v uvo du zastav lje ne ga vpra {a nja so pomemb ni tako za~a sni pose gi (ure ja nje vodo to kov) kot grad be ni pose gi, kot so grad nja zaje zi tve za male hidroe lek trar ne Korit ni ca, ceste na Man gart sko sed lo in posta vi tev veli ke ga lo~ ne ga mostu ~ez Pre de li co. Z nji mi so pris pe va li k ve~ ji (a ne popol ni) var no sti pre bi val cev v do lin skem dnu, pa tudi k ve~ ji dostop no sti kra ja. Zani mi vo pa je, da so bila neka te ra dela izve de na brez pos ve to va nja z us ta no va mi, ki so pri stoj ne za varo va nje nara ve, kljub temu, da je dela pla ~a la drà va. To je bilo mò - no zara di izved be del v tako ime no va ni inter vent ni fazi, kar v kon kret nem pri me ru pome ni pred spre jet jem (dr àv ne ga) loka cij ske ga na~r ta. 3.3 Skal ni podor v Tren ti Naj bolj zna na podo ra v so{ ki doli ni sta »po do ra Dvoj~ ka« v Tren ti. V oz kih gor skih doli nah z le - de ni{ ko preob li ko va ni mi pobo~ ji pogo sto pri ha ja do podo rov, ki nasta ne ta na nas prot nih pobo~ jih. Podor nad doma ~i jo Pla jer na levem bre gu So~e se je spro ìl med 28. in 29. 6. 1989 s se ve ro za hod ne - ga pobo~ ja Male Ti~a ri ce (1797 m). Okrog 300.000 m3 gra di va se je spro ì lo na mestu sta rej {e ga podo ra (Oro èn Ada mi~ 1990). Na dru gi stra ni doli ne se je kasne je pri dru ìl podor Bere bi ca ozi ro ma podor nad doma ~i jo Fa~er; do ve~ jih odlo mov je pri{ lo dva krat: 12. 12. 1993 in 27. 7. 1998 (Pav {ek 1994). Podor ni ogro zil le doma - ~i je, pa~ pa je oba krat po{ ko do val tudi regio nal no cesto Bovec–Kranj ska Gora. Labil no pobo~ je je sko raj deset let ogro à lo cesto in voz ni ke, pre den so maja 2001 odpr li 280 m dol go cest no gale ri jo (Zorn 2002). Ker so skal ni podo ri ogro à li z ve~ vidi kov pomemb no pro met ni co, o nuj no sti grad be ne ga pose ga v do - lin skem dnu ni nih ~e dvo mil, ~eprav leì obmo~ je v Tri glav skem narod nem par ku. 3.4 Skal ni podor pod Tos cem Leta 2008 je bila zapr ta pla nin ska pot med Rud nim poljem in Vod ni ko vim domom. Pot leì v pr - vem vars tve nem obmo~ ju Tri glav ske ga narod ne ga par ka, pa kljub temu zara di dolo ~e nih raz lo gov ni 118 Vlo ga zava ro va nih obmo ~ij pri bla ì tvi narav nih nesre~ ELOPO TJAAM Sli ka 2: Gozd lah ko pre pre ~i manj {e zemelj ske pla zo ve, pri izjem nih pa nima vid nej {e vlo ge. Sli ka pri ka zu je pobo~ je Stov` ja, kjer se je leta 2000 spro ìl zemelj ski plaz. ATUNRE ^OEMOR Sli ka 3: Pobo~ je Stov` ja po spro ì tvi pla zu. 119 Blà Komac, Mati ja Zorn NRO Z IJATAM Sli ka 4: Eden od ve~ jih pose gov za zava ro va nje pomemb ne pro met ni ce v Tren ti na obmo~ ju Tri glav ske ga narod ne ga par ka. CENJALO PRETEP Sli ka 5: Pose gi so potreb ni tudi v pr vem vars tve nem obmo~ ju Tri glav ske ga narod ne ga par ka, ~e èli mo var no uprav lja ti z nji mi; skal ni podor pod Tos cem je ogro àl obi sko val ce naj bolj obi ska ne pla nin ske poti pro ti Tri gla vu. 120 Vlo ga zava ro va nih obmo ~ij pri bla ì tvi narav nih nesre~ bilo veli kih pomi sle kov, da je ne bi sani ra li. Poleg pome na za pla nins tvo, vodi jo po tej poti tudi ìvi - no na pa{o na Velo polje. Pot je bila uni ~e na v dol ì ni prib lì no 20 me trov, pobo~ je nad njo pa je bilo nesta bil no. Ker mar - ka ci sti Pla nin ske zve ze Slo ve ni je in ~la ni agrar ne skup no sti iz ^e{ nji ce, Jere ke, Gorelj ka in Kopriv ni ka sami niso mogli odstra ni ti gra di va, so (tudi s 25 kg raz stre li va) ska le odstra ni li uslù ben ci pod jet ja Kaskader, stro kov nja ki Gozd ne ga gos po dars tva Bled, ob pomo ~i Mini strs tva za obram bo in finan~ - nim pris pev kom Mini strs tva za oko lje in pro stor. Stro{ ke sana ci je brez heli kop ter skih pre vo zov so oce ni li na oko li 40.000 evrov (Tom {e 2008). ^eprav so s sa na ci jo podo ra pose gli v prvo vars tve no obmo~ je narod ne ga par ka, lah ko re~e mo, da je bil poseg ute me ljen pred vsem zara di tra di cio nal ne pa{ne rabe alp ske ga pro sto ra in zara di tra di cio nal ne pla nin ske dejav no sti, ki je pove za na z vzdr è - va njem poti in delo va njem pla nin skih ko~. Danes je zara di drù be no gos po dar skih spre memb in {te vil nih inten ziv nej {ih pose gov na to obmo~ je aktual no vpra {a nje pri hod nje rabe pro sto ra v na rod nem par - ku: bodi si bo {lo za popol no varo va nje brez vsa kr {nih ~lo ve ko vih pose gov, bodi si za ohra nja nje rav no ves ja med narav ni mi prvi na mi in ~lo ve{ ko rabo pro sto ra. Kot kaè dose da nja prak sa, se je bolj uve lja vi lo pre pri ~a nje, da so pose gi ~lo ve ka dovo lje ni in nuj ni, koli kor so dobro ute me lje ni s po tre - ba mi in var nost jo. 3.5 Dro bir ski tok pod Cipr ni kom V no ~i z 18. na 19. 11. 2000 se je z za hod ne ga pobo~ ja Cipr ni ka (1745 m) spro ìl zemelj ski plaz, ki je delo ma pre {el v dro bir ski tok. Ta je dose gel dolin sko dno ter ob tem raz de jal gozd in del ceste v 600 m CAMO K@ALB Sli ka 6: Nasta ja jo ~i Nor dij ski cen ter Pla ni ca v dru gem vars tve nem obmo~ ju Tri glav ske ga narod ne ga par ka ogro à jo hudour ni{ ki pro ce si in dro bir ski toko vi – obse èn recent ni vr{aj pod Cim per ni kom. 121 Blà Komac, Mati ja Zorn NRO Z IJATAM Sli ka 7: Ero zij skìle bi ~i in jar ki na str mem pobo~ ju pod Babi nim zubom na Sta ri pla ni ni v vzhod ni Srbi ji nasta li po zgra di tvi smu ~i{ ~a na zava ro va nem obmo~ ju. nì je leè ~i doli ni Pla ni ce, neda le~ od pla ni{ kih ska kal nic. Po gro bih oce nah se je spro ì lo med 50.000 in 80.000 m3 gra di va (Ko mac in Zorn 2007). V bli ì ni je na~r to van Nor dij ski cen ter Pla ni ca (Pe tek in sode lav ci 2007). V lu ~i na~r to va nih obsè - nih grad be nih pose gov, ki so jih opre de li li kot nacio nal no prio ri te to, in dro bir ske ga toka, se postav lja vpra {a nje, ali grad be ni pose gi ne bodo pose gli v la bil no rav no ves je mo~ no ero di bil nih pobo ~ij Cipr - ni ka. @e Gams (1992, 12) opa à, da »… me li{ ~a v Pla ni ci nasta ja jo pred na{i mi o~mi in nji hov naklon je v la bil nem rav no ves ju, ki ga ~lo vek zlah ka poru {i …. «. Hudour nik s Ci pr ni ka nana {a obi lo gra di va, zato so è pred ve~ leti zgra di li kam ni to pre gra do (ka sne je so jo {e pove ~a li). Ta usmer ja vode pro~ od seda - nje ga par kir ne ga pro sto ra prav ~ez dosko ~i{ ~e pla ni{ ke veli kan ke (sli ka 6). 3.6 Rate ~e in Sta ra pla ni na v Sr bi ji Tik ob ita li jan ski meji pri Rate ~ah je bilo januar ja 2006 odpr to smu ~i{ ~e Mace sno vec. ^eprav smu - ~i{ ~e leì è zunaj obmo~ ja Tri glav ske ga narod ne ga par ka, so bila po mne nju CIPRE (Ogrin 2007) pri nje go vi izde la vi kr{e na dolo ~i la Alp ske kon ven ci je. Po pose gu je na smu ~i{ ~u nastal vsaj 2 m glo bok ero zij ski jarek, odne se no gra di vo pa je zasu lo nji ve in trav ni ke v do lin skem dnu. Po do ben je pri mer smu ~i{ ~a na zava ro va nem obmo~ ju Sta re pla ni ne pod Midòr jem (2169 m) v vzhod ni Srbi ji. Obmo~ je sestav lja jo mo~ no ero di bil ne kam ni ne (Gams 1989), a so kljub temu leta 2006 na str mih pobo~ jih zgra di li smu ~i{ ~e. Potem, ko so povsem izse ka li gozd in pre pe ri no urav na li v sko - raj 2 km dol go smu ~ar sko pro go, je obmo~ je pri za de la mo~ na ero zi ja. Kasne je so pobo~ je pre pred li s {te vil ni mi jar ki, ki odva ja jo vodo s pro ge, v spod njem delu pa so z ene stra ni doli ne na dru go celo pre sta vi li stru go poto ka. Pri izved bi sana cij skih del so ime li teà ve, saj (iro ni~ no) niso dobi li dovo ljenja za vse pose ge v pro stor, saj bi mora li prej pose ka ti nekaj dre ves, kar pa na zava ro va nem obmo~ ju ni dovo lje no. 122 Vlo ga zava ro va nih obmo ~ij pri bla ì tvi narav nih nesre~ 4 Sklep Za va ro va na obmo~ ja lah ko dol go ro~ no vpli va jo na pre pre ~e va nje narav nih nesre~, na pri mer z re - gu li ra njem oglji ka v at mos fe ri ter tako pris pe va jo k sta bil nej {e mu pod neb ju; a po memb nej {i je nji hov krat ko ro~ ni pris pe vek k bla ì tvi narav nih nesre~, saj lah ko u~in ko vi to delu je jo takoj ob nji ho vem nastanku (Stol ton, Dud ley in Ran dall 2008, 38). Pri tem je v zve zi z za va ro va ni mi obmo~ ji zani mi vo vpra {a nje, do kate re mere {e lah ko dopu sti mo pose ga nje drù be v za va ro va na obmo~ ja. Vpra {a nje je aktual no pred - vsem na ero zij skih obmo~ jih, ki so po eni stra ni ran lji va zara di pose gov ~lo ve ka v pre te klo sti (pa {a) in sodob no sti (pro met). S tè njo po zmanj {a nju stal ne pose lje no sti in oblju de no sti stro go zava ro va nih obmo ~ij bi mora li pri sta ti tudi na to, da narav ne raz me re (za ra di ve~ ti so~ let ne ga vpli va ~lo ve ka tè ko govo ri mo o pr vin ski pokra ji ni) kljub temu vzdr ù je mo na rav ni, ki omo go ~a jo var no pose lje nost dolin - ske ga dna. Zave da ti se mora mo, da seda nje raz me ro ma var ne raz me re teme lji jo na grad be nih in negrad be nih pose gih v pre te klo sti. Pri tem ima nena do mest lji vo vlo go gos po dar je nje z goz do vi, pa tudi ure ja nje hudour ni kov, ki v so dob no sti zna uprav lja ti tudi z ob ~ut lji vi mi gor ski mi pokra ji na mi. Pri okolj - skih temah o do pust no sti tovrst nih pose gov ni dvo ma: nih ~e ne raz mi{ lja, da bi na zava ro va nih obmo~ jih zaprl pla nin ske ko~e, ampak o tem, da se mora jo – zara di varo va nja virov pit ne vode – pri la go di ti okolj - skim stan dar dom – gle de ure ja nja vodo to kov pa bi kdo è imel pomi sle ke. Zato pou dar ja mo pomen narav nih prvin za bla è nje narav nih pro ce sov in tudi pomen (nuj nih) pose gov ~lo ve ka v gor sko pokra - ji no, kjer u~in ki prvih niso zadost ni za varo va nje nase lij in infra struk tu re. Kot pi{e jo Stol ton, Dud ley in Ran dall (2008, 101), je v zad njem ~asu opa zi ti ve~a nje zave da nja o tem, da lah ko raz li~ ni eko si ste mi pri po mo re jo k bla ì tvi narav nih nesre~, kar naj bi odra à li tudi raz li~ ni med na rod ni spo ra zu mi (pre gled ni ca 3). Zave da ti pa se mora mo, da zava ro va na obmo~ ja ne more jo biti nado me sti lo za dru ge pre ven ti ve ukre pe, lah ko so jim le dopol ni lo. Ne sme mo tudi pri ~a ko va ti, da bodo zava ro va na obmo~ ja pre pre ~i la narav ne nesre ~e vseh veli ko sti: pre pre ~i jo lah ko manj {e, ve~je lah ko bla ì jo, pri izjem nih pa je lah ko nji ho va vlo ga tudi neo paz na (sli ka 3). Pre gled ni ca 3: Neka te ri med na rod ni spo ra zu mi ter vlo ga zava ro va nih obmo ~ij v boju z na rav ni mi nesre ~a mi (pri re je no po Stol ton, Dud ley in Ran dall 2008, 103–106). spo ra zum iz bra ne podrob no sti, pove za ne z za va ro va ni mi obmo~ ji in narav ni mi nesre ~a mi Agen da 21 (1992) Tre ba je iden ti fi ci ra ti okolj sko nesta bil na ali nesre ~am izpo stav lje na obmo~ ja za poseb ne za{ ~it ne ukre pe. (od sta vek 7.29) Kon ven ci ja Zdru è nih naro dov Pro mo vi ra ti sode lo va nje na podro~ ju varo va nja oko lja ter za{ ~i te v boju pro ti dezer ti fi ka ci ji (1994) zem lji{~ in vod nih virov, ker so ti pove za ni z de zer ti fi ka ci jo in su{o. (4. ~len, 2. od sta vek) Sve tov na kon fe ren ca Zdru è nih V »Na vo di la za pre ven ti vo pred narav ni mi nesre ~a mi« so med naro dov o zmanj {e va nju nesre~ (1994) dru gim zapi sa li, da je varo va nje oko lja kot del traj nost ne ga raz vo ja nuj no za pre ven ti vo in bor bo pro ti narav nim nesre ~am. 2. sve tov na kon fe ren ca Zdru è nih V »Hyo go Akcij skem na~r tu za zmanj {e va nje tve ga nja pred narav ni mi naro dov o zmanj {e va nju nesre~ (2005) nesre ~a mi« so zapi sa li, da je za zmanj {e va nje ogro è no sti potreb no tudi pri mer no uprav lja nje z eko si ste mi. Med na rod na kon fe ren ca V »Da vo{ ki dekla ra ci ji« so zapi sa li, da je zava ro va nje pomemb nih za zmanj {a nje nesre~ (2006) eko si ste mov bis tve no za zmanj {a nje ran lji vo sti zara di nesre~, pris pe va pa tudi k prò ni skup no sti. Ram sar ska kon ven ci ja o za{ ~i ti Del kon ven ci je govo ri o pre ven ti vi in bla è nju vpli vov pove za nih mokri{~ (1971; 2005) z na rav ni mi pro ce si; tu je med dru gim zapi sa no, da mora jo obla sti uprav lja ti z eko si ste mi tako, da so ti lah ko kos popla vam, su{am in dezer ti fi ka ci ji. (re so lu ci ja IX. 9) 123 Blà Komac, Mati ja Zorn 5 Viri in lite ra tu ra 2. sve tov na kon fe ren ca Zdru è nih naro dov o zmanj {e va nju nesre~ (World Con fe ren ce on Natu ral Disa - ster Reduc tion). 2005. Kobe, Hyo go. Med mrè je: http://www.unis dr.org/2005/wcdr/wcdr-in dex.htm (1. 6. 2011). Agen da 21. 1992. Rio de Jane rio. Med mrè je: http://www.un.org/esa/sust dev/do cu ments/agen da21/en - glish/Agen da21.pdf (1. 6. 2011). Ba vec, M., Tulaczyk, S. M., Mahan, S. A., Stock G. M. 2004: Late Qua ter nary gla cia tion of the Upper Soa River Region (Sout hern Julian Alps, NW Slo ve nia). Sedi men tary Geo logy 165, 3–4. Amsterdam. Dud ley, N., Stol ton, S., Belo ku rov, A., Krue ger, L., Lopouk hi ne, N., Mac Kin non, K., Sand with, T., Sekhran, N. (ur.) 2010: Natu ral Solu tions: Pro tec ted areas hel ping peo ple cope with cli ma te chan ge. Gland. Es trel la, M., Saa li smaa, N. 2010: Demon stra ting the Role of Ecosy stem-ba sed Mana ge ment for Disaster Risk Reduc tion. Gams, I. 1989: Zara{ ~e ne poti po flo ri sti~ nem par ku – Na Midò ru (2169 m) po kra jih pod Sta ro planino. Pla nin ski vest nik 89-11. Ljub lja na. Gams, I. 1992: Pris pe vek k mla dok var tar ni geo mor fo lo gi ji v Zgor nje sav ski doli ni. Geo graf ski zbor nik 32. Ljub lja na. Hor vat, A., Jer {i~, T., Papè, J. 2008: Vars tvo pred hudour ni ki in ero zi jo ob vse inten ziv nej {ih vre menskih ekstre mih. Ujma 22. Ljub lja na. Ko mac, B., Zorn, M. 2007: Pobo~ ni pro ce si in ~lo vek. Geo gra fi ja Slo ve ni je 15. Ljub lja na. Kon ven ci ja Zdru è nih naro dov o boju pro ti dezer ti fi ka ci ji. 1994. Med mrè je: http://www.mop.gov.si/fi lead min/mop.gov.si/pa geu ploads/za ko no da ja/kon ven ci je/de zer ti fi ka ci ja.pdf (1. 6. 2011). Ku na ver, J. 1990: H geo mor fo lo gi ji dolo mit ne ga pre va la Vr{i~ v Ju lij skih Alpah. Geo graf ski vest nik 62. Ljub lja na. Med na rod na kon fe ren ca za zmanj {a nje nesre~ (In ter na tio nal Disa ster and Risk Con fe ren ce). 2006. Davos. Med mrè je: http://www.unes co.org/scien ce/di sa ster/idrc_da vos_conf.shtml in http://www.da vos2006.ch/dec la ra tion.html (8. 6. 2007). Mi ko{, M., Faza rinc, R. Ribi ~i~, M. 2006: Sedi ment pro duc tion and deli very from recent lar ge land sli des and earth qua ke-in du ced rock falls in the Upper So~a River Val ley, Slo ve nia. Engi nee ring Geo logy 86. Amster dam. Mu lon goy, K. J., Gid da, S. B. (ur.) 2008: The Value of Natu re: Eco lo gi cal, Eco no mic, Cul tu ral and Social Bene fits of Pro tec ted Areas. Mon treal. Ogrin, M. 2007: Smu ~i{ ~e Mace sno vec – pri mer za ~rno listo. Med mrè je: http://www.cipra.org/sl/CIPRA/ cipra-slovenija/aktivnosti-v-teku/alpska-konvencija/bela-knjiga-crna-lista/smucisce-macesnovec- primer-za-crno-listo/ (7. 6. 2011). Oro èn Ada mi~, M. 1990: Podor v Tren ti. Ujma 4. Ljub lja na. Pav {ek, M. 1994: Skal ni podor v Tren ti. Ujma 8. Ljub lja na. Pav {ek, M. 2002: Snè ni pla zo vi v Slo ve ni ji. Geo gra fi ja Slo ve ni je 6. Ljub lja na. Per ko, D. 2007: Mor fo me tri ja povr{ ja Slo ve ni je. Geo ri tem 3. Ljub lja na. Pe tek, F., Klad nik, D., Erhar ti~, B., Nared, J., Smre kar, A., Urbanc, M., Breg, M. 2007: Nor dij ski cen ter Pla ni ca v lu ~i potreb in mò no sti za nje go vo ure sni ~i tev. Veli ki raz voj ni pro jek ti in sklad ni regio - nal ni raz voj. Regio nal ni raz voj 1. Ljub lja na. Pin tar, J. 1977: Meto do lo{ ka zasno va ana li ze povi rij voda s pri mer jal no pre so jo pri mer no sti povr {in za smu ~i{ ~a v po vir ju Pi{en ce. Ljub lja na. Pro to kol o iz va ja nju Alp ske kon ven ci je iz leta 1991 na podro~ ju gor ske ga goz da. 1991. Med mrè je: http://www.ci pra.org/pdfs/22_sl/ (10. 6. 2011). Ram sar ska kon ven ci ja o za{ ~i ti mokri{~ (The Ram sar Con ven tion on Wet lands). 1971; 2005. Ram sar. Med mrè je: http://www.ram sar.org/ (1. 6. 2011). 124 Vlo ga zava ro va nih obmo ~ij pri bla ì tvi narav nih nesre~ Stol ton, S., Dud ley, N., Ran dall, J. 2008: Natu ral Secu rity: Pro tec ted areas and hazard miti ga tion. Gland. Su ma tra ille gal log gers slam med. 2003. BBC News, 5. 11. 2003. Lon don. Sve tov na kon fe ren ca Zdru è nih naro dov o zmanj {e va nju nesre~ (World Con fe ren ce on Natu ral Disa - ster Reduc tion), Yoko ha ma Stra tegy and Plan of Action for a Sa fer World: gui de li nes for natu ral disa ster pre ven tion, pre pa red ness and miti ga tion. 1994. Yoko ha ma. Med mrè je: http://www.pre ven tion web.net/fi les/8241_doc6841con te ni do1.pdf (1. 6. 2011). The eco no mic values of Whan ga ma ri no Wet land. 2007. Med mrè je: http://www.doc.govt.nz/upload/ documents/conservation/threats-and-impacts/benefits-of-conservation/economic-values-whangamar ino-wetland.pdf (2. 6. 2011). Tom {e, T. 2008: Sana ci ja poti Rud no polje – Vod ni kov dom. Med mrè je: http://on ger.org/?mode= no vi ca&menu=1&id=1151 (2. 6. 2011). Za kon o Tri glav skem narod nem par ku. Urad ni list Repub li ke Slo ve ni je 52/2010. Ljub lja na. Za va ro va na obmo~ ja. Kazal ci oko lja v Slo ve ni ji. 2010: Med mrè je: http://ka zal ci.arso.gov.si/?data= in di ca tor&ind_id=334 (2. 6. 2011). Zorn, M. 2002: Rock falls in Slo ve ne Alps. Geo graf ski zbor nik 42. Ljub lja na. Zorn, M., Komac, B. 2009: Res pon se of soil ero sion to land use chan ge with par ti cu lar refe ren ce to the last 200 years (Ju lian Alps, Western Slo ve nia). Revi sta de geo mor fo lo gie 11. Buka re {ta. 125 126 Razvoj zavarovanih obmo~ij v Sloveniji, 127–137, Ljubljana 2011 JE TRAJNOSTEN RAZVOJ ZAVAROVANIH OBMO^IJ MOGO^ BREZ TRAJNOSTNE MOBILNOSTI? dr. Matej Ogrin Od de lek za geo gra fi jo, Filo zof ska fakul te ta, Uni ver za v Ljub lja ni A{ ker ~e va cesta 2, 1000 Ljub lja na ma tej.ogrinasiol.net UDK: 913:656(497.4-751) 502.131.1:656(497.4-751) IZVLE^EK Je traj no sten raz voj zava ro va nih obmo ~ij mogo~ brez traj nost ne mobil no sti? Za va ro va na obmo~ ja so tista obmo~ ja ve~ je pomemb no sti narav nih ali kul tur nih vred not, za kate re je obve - ljal drù be ni kon senz o za va ro va nju, kar pome ni, da se tem obmo~ jem name nja {e poseb na skrb pri uprav lja nju s pro sto rom ter pri na~r to va nju pose gov in dejav no sti. Poz na mo ve~ vrst zava ro va nih obmo ~ij, vsa so obmo~ - ja manj inten ziv ne rabe pro sto ra, hkra ti pa za ve~i no velja, da so obmo~ ja pove ~a ne ga obi ska ozi ro ma poseb ne zani mi vo sti, ki naj ve~ krat izha ja iz doìv ljaj ske pestro sti, lah ko pa tudi zara di narav nih in kul tur nih vrednot, s ka te ri mi pri teg ne jo poseb no cilj no sku pi no obi sko val cev. Pris pe vek govo ri o vi di kih ure ja nja mobil no sti v iz bra nih zava ro va nih obmo~ jih v Slo ve ni ji, kot sta na pri mer Tri glav ski narod ni park in Kra jin ski park Logar ska doli na ter pri mer ja obsto je ~e prak se z ne ka te ri mi tuji mi prak sa mi kot tudi s so dob ni mi pogle di ure ja nja mobil no sti. KLJU^NE BESEDE za va ro va na obmo~ ja, mobil nost, traj nost na mobil nost, na~r to va nje mobil no sti, pri mer dobre prak se ABSTRACT Is sustainable development of protected areas possible without sustainable mobility? Protected areas are areas of big importance due to their natural or cultural values. A broad agreement for protection of these areas was accepted, which means that they need to be managed with great concern. Although we know various kinds of protected areas, for most of them we can say that they are areas of less intensive interest landuse and more intenesive tourist interest. Article shows aspects of mobility management in some protected areas in Slovenia, such as Triglav National Park and Logarska dolina landscape park and shows some practices of mobility management from Slovenia and abroad. KEY WORDS protected areas, mobility, sustainable mobility, mobility planning, good practice 127 Matej Ogrin 1 Uvod Za va ro va na obmo~ ja so tista obmo~ ja, ki jih sku {a mo ~im bolj kako vost no zava ro va ti in ohra ni ti, hkra ti pa vsaj del teh obmo ~ij tudi poka za ti obi sko val cem. Na ta na~in pove ~u je mo pre poz nav nost zava - ro va nih obmo ~ij in zavest o nji ho vi pomemb no sti, sko zi vzgoj ni pro ces lah ko posta ne jo tudi del lokal ne ali {ir {e iden ti te te in regio nal ne ali celo nacio nal ne sim bo li ke. A vsak obisk teh obmo ~ij ter ja mobilnost in zava ro va na obmo~ ja zelo pogo sto pome ni jo obmo~ ja kon cen tra ci je obi skov, tudi pre cej pove ~a ne mobil no sti zara di svo je zani mi vo sti, pestro sti, pogo sto tudi pokra jin ske lepo te. Ko govo ri mo o mo bil - no sti, ne misli mo le na mobil nost lju di, gre tudi za mobil nost bla ga in sto ri tev v in iz zava ro va nih obmo ~ij, to pa ter ja svoj davek. Pro met kot dejav nost spro sti 26 % (Ka zal ci oko lja … 2011) vseh toplo gred nih pli nov, glo bal no segre va nje pa je naj ve~ ja grò nja seda nji civi li za ci ji. Hkra ti je pro met pomem ben vir {te vil nih one sna è val v zra ku in v tleh, kot so du{i ko vi oksi di, leb de ~i del ci, oglji kov monok sid, ogljikovodi - ki, `ve plov diok sid, svi nec (Far ring ton 1994). Zato je zelo pomemb no, da pri usta nav lja nju zava ro va nih obmo ~ij in nji ho ve mu uprav lja nju v naj ve~ ji mò ni meri, vse ka kor pa bolj kot na obmo~ jih zunaj njih, upo {te va mo eko si stem ske ome ji tve in uva ja mo nove, ino va tiv ne in oko lju pri jaz nej {e na~i ne delo vanja ~lo ve{ ke drù be, kar zah te va veli ko uskla je va nja za pri do bi tev {ir {e ga soglas ja in seve da modre uprav - ljav ce, ki so pri prav lje ni obsto je ~e netraj nost ne vzor ce zame nja ti s traj nost ni mi. So na rav nost je zaz na mo va la pre hod ~lo ve{ ke drù be k vse bolj u~in ko vi te mu varo va nju pla ne ta, a po me ni le za~e tek civi li za cij ske ga misel ne ga pre sko ka. Geo graf ski ter mi no lo{ ki slo var defi ni ra pojem sona rav ni raz voj kot »raz voj ~lo ve{ ke drù be, zla sti gos po dar ski, skla den z na ra vo, pokra ji no, nju no zmog lji vost jo« (Klad nik in sode lav ci 2005, 364). So na rav ni raz voj torej teme lji na rabi okolj skih virov zno traj nji ho vih nosil nih spo sob no sti. Nosil - ne spo sob no sti oko lja pa sesto ji jo iz nje go vih rege ne ra cij skih in nev tra li za cij skih spo sob no sti ([pes in sode lav ci 2002). Nad grad nja ide je sona rav no sti pome ni ide ja traj nost no sti. Traj nost nost pra vi lo ma ozna ~u je ohra nja nje zmog lji vo sti pove za ne ga siste ma eko no mi je in oko - lja za traj no zado vo lje va nje potreb in èlja ~lo ve{ tva v dol gi pri hod no sti, kar naj bi omo go ~il traj nost ni raz voj (Com mon in Stagl 2005, 8–9, citi ra no po Plut 2007, 290). Tako traj nost ni raz voj ne sesto ji le iz okolj ske traj nost no sti, pa~ pa tudi iz eko nom ske in social ne traj nost no sti (Plut 2007). Zato rej pri traj - nost nem raz vo ju neob hod no sle di mo potre bam ~lo ve{ ke drù be po ohra ni tvi eko nom ske in drù be ne bla gi nje ob dose ga nju eko si stem skih obre me ni tev pod mejo nosil nih spo sob no sti. ^e to pre ne se mo na pro met ni sek tor, potem lah ko traj nost no mobil nost lo~i mo od sona rav ne po tem, da prva skr bi tudi za gos po dar sko (na pri mer zado vo ljiv pri ho dek, ki omo go ~a ustrez no ìv ljenj sko raven) in social no (na pri mer zago tov lje na delov na mesta, ena ko vred no vklju ~e va nje vseh drù be nih sku pin, zago tav lja - nje ena ko sti med spo lo ma) traj nost nost, sled nja pa le za okolj sko. Obmo~ ja pove ~a ne doìv ljaj ske pestro sti in pove ~a ne ga obi ska, kamor sodi jo tudi {te vil na zava ro va na obmo~ ja, kot na pri mer Tri glav ski narod - ni park, Kra jin ski park Logar ska doli na, Kra jin ski park Se~o velj ske soli ne in dru ga, pome ni jo pra vi izziv uve ljav lja nju dru ga~ ne ga delo va nja ~lo ve{ ke drù be. Uve ljav lja nje traj nost ne mobil no sti pa pome ni temelj - no preu sme ri tev delo va nja tudi {te vil nih dru gih podro ~ij, kot na pri mer turiz ma, oskr be in proi zvod nje. Dejav no sti danes ve~i no ma teme lji jo na traj ni eko nom ski rasti, ki je tesno pove za na z rast jo pro met - nih tokov, kar pa je v za va ro va nih obmo~ jih nes pre jem lji vo {e bolj kot drug je. Zato je uprav lja nje, pone kod pa kar brz da nje rasti pro me ta v za va ro va nih obmo ~ij ena klju~ nih raz voj nih in oko lje vars tve nih tem. 2 Pomen mobil no sti v za va ro va nih obmo~ jih Mor da se zdi, da je pomen mobil no sti v za va ro va nih obmo~ jih povsem enak kot drug je, to je zago - tav lja nje pre no sa lju di, bla ga in infor ma cij pro ti èle ne mu cilju. A ni povsem tako. Ker pro met in z njim pove za na mobil nost v pro sto ru ne more ta pote ka ti brez nega tiv nih vpli vov, je tre ba v za va ro va nih obmo~ - jih ta vpliv {e bolj kot drug je zmanj {a ti na naj nì jo mò no mero, s ci ljem, da ga zmanj {a mo pod raven 128 Je traj no sten raz voj zava ro va nih obmo ~ij mogo~ brez traj nost ne mobil no sti? nosil nih spo sob no sti oko lja. Ker pa ve~i no zava ro va nih obmo ~ij v Slo ve ni ji vsaj delo ma sestav lja jo obmo~ - ja kul tur ne pokra ji ne, ki jo {e ved no pose lju je jo ljud je in z njo mar sik je tudi gos po da ri jo, lah ko pri de mo do navz krì ja, ko posku {a mo s ~im manj mobil no sti varo va ti zava ro va no obmo~ je, po dru gi stra ni pa s tem ovi ra mo doma ~e ga ~lo ve ka, ki mobil nost nuj no potre bu je. Glav na nalo ga uprav ljav cev zava ro - va nih obmo ~ij pri uprav lja nju mobil no sti je torej naj ti tisto mejo, kjer bo mobil no sti pre ma lo, da bi resne je {ko di la oko lju, a do volj, da bo slu ì la tam ìve ~e mu pre bi vals tvu in obi sko val cem. Mo bil nost v za va ro va nih obmo~ jih ima ve~ plast no vlo go. V Slo ve ni ji so podob no kot v Al pah mno - ga zava ro va na obmo~ ja obmo~ ja ohra nje ne kul tur ne pokra ji ne z vi{ jo doìv ljaj sko pestrost jo, ki je zelo pomemb na za raz voj turiz ma; mno ga ima jo tudi sim bo len pomen. [te vil na, zla sti ve~ ja zava ro va na obmo~ ja, so vsaj delo ma pose lje na, pose li tev je v pov pre~ ju red ka, zgo{ ~a pa se v nì jih, pogo sto tudi rob nih pre de lih zava ro va nih obmo ~ij. [te vi lo pre bi vals tva na teh obmo~ jih se tekom leta lah ko mo~ - no pove ~a, zla sti v vi{ kih turi sti~ ne sezo ne ali ob ve~ jih kul tur nih ali {port nih pri re di tvah. Zato mora mo neob hod no lo~i ti {ti ri vrste mobil no sti, ki je pove za na z za va ro va ni mi obmo~ ji. 2.1 Mobil nost lokal ne ga pre bi vals tva Lo kal ni pre bi val ci so tista sku pi na, ki je pri ve~i ni ukre pov uprav lja nja zava ro va nih obmo ~ij (ne le tistih s po dro~ ja mobil no sti) naj bolj pri za de ta. Naj ve~ krat gre pri tej sku pi ni za skrb, da bi posta làrtev ukre pov, ki so name nje ni obi sko val cem zava ro va nih obmo ~ij. Doje ma nje ukre pov uprav lja nja s pro sto rom za neke ga turi sta, ki loka ci jo obi{ ~e nekaj krat na leto, je seve da povsem dru ga~ no od neko - ga, ki na temu obmo~ ju ìvi in mu dnev na mobil nost v do ma ~em pro sto ru pome ni osnov no vred no to, tudi pra vi co. Lokal no pre bi vals tvo ìv lje nje v za va ro va nem obmo~ ju pogo sto ob~u ti kot ovi ro, ukre - pe v za va ro va nem obmo~ ju pa kot nee na ke raz voj ne mò no sti v pri mer ja vi z ljud mi, ki ìvi jo izven zava ro va nih obmo ~ij. Mobil nost lokal ne ga pre bi vals tva ima zelo velik pomen tudi zato, ker je pose li - tev v ve ~i ni zava ro va nih obmo ~ij, tako kot tudi mar sik je drug je na pode è lju, zelo red ka. Ve~ jih mest ni, kar pome ni, da je za ve~i no vseh sto ri tev tre ba vsaj do najb lì je ga sre di{ ~a, zato pa je potreb na mobil - nost. Ta danes v Slo ve ni ji teme lji na oseb nem pre vo zu, v red ko pose lje nih zava ro va nih obmo~ jih pa {e toli ko bolj, saj je jav ni pro met na teh obmo~ jih mar sik je sla bo raz vit in nekon ku ren ~en, ~eprav obsta - ja jo tudi svet le izje me, kot je na pri mer pove za va Bohi nja in zgor nje Sav ske doli ne z Ljub lja no. Posle di ca slab {e ga jav ne ga pro me ta so tudi drà ja mobil nost in teà ve pri dose ga nju zado vo lji ve stop nje mobil - no sti pri dolo ~e nih sku pi nah lju di. Tiste sku pi ne lju di, ki nima jo mò no sti pre vo za z last nim avto mo bi lom, so pogo sto mo~ no pri kraj {a ne pri sto ri tvah, na trgu delov ne sile in pri vklju ~e va nju v drù - bo nas ploh. To so lah ko mla di, ose be, ki ne more jo vozi ti, rev nej {i ali osta re li. Za mobil nost teh sku pin je v ta kih obmo~ jih tre ba {e pose bej skr be ti, sicer je bis tve no slab {a mobil nost lah ko doda ten motiv za izse lje va nje. Izse lje va nje iz red ko pose lje nih zava ro va nih obmo ~ij pa je nega ti ven pro ces, saj so ti pre - bi val ci pogo sto obli ko val ci kul tur ne pokra ji ne, ki je tako pomemb na, da je varo va na in v in te re su celot ne drù be bi mora lo biti, da ta zava ro va na obmo~ ja {e naprej osta ne jo pose lje na. Uva ja nje traj nost ne re{i tev za dnev no mobil nost lokal ne ga pre bi vals tva je torej zelo ob~ut lji va tema. Uva ja nje jav ne ga pro me ta je zara di majh ne ga {te vi la pre bi val cev drà je in pone kod zara di red ke pose - li tve lah ko tudi neu ~in ko vi to, po dru gi stra ni pa omo go ~a pove za nost in dostop nost vsem drù be nim sku pi nam. 2.2 Mobil nost obi sko val cev V po sa mez nih zava ro va nih obmo~ jih je v tu ri sti~ ni sezo ni obisk zelo pove ~an, pogo sto lah ko celo pre se ga nosil ne spo sob no sti oko lja in pov zro ~a ~ez mer ne pri ti ske na eko si stem, hkra ti pa zmanj {u je doìv ljaj sko pestrost oko lja in pov zro ~a gos po dar sko {ko do ter konf lik te z lo kal nim pre bi vals tvom. Za zava ro va na obmo~ ja z ve li kim obi skom je zelo pomemb no, da se vzpo sta vi reìm uprav lja nja s pro - me tom. V Slo ve ni ji je prak sa, da se na pove ~a no pro met no pov pra {e va nje odzi va mo z grad njo nove 129 Matej Ogrin INRG J OETAM Sli ka 1: Kole sar ska pot, ki pote ka po tra si nek da nje Trbi{ ke pro ge od Moj stra ne do Trbi à je del kole sar ske poti Treh deèl. ^eprav pote ka po robu Tri glav ske ga narod ne ga par ka, je pove ~a no kole sar sko zani ma nje za Zgor nje sav sko doli no pove ~a lo tudi {te vi lo kole sar jev v Tri glav skem narod nem par ku. infra struk tu re, v pro met no napred nej {ih drù bah pa isto teà vo pogo sto re{u je jo s po ve ~a njem izko - rist ka obsto je ~e infra struk tu re in uprav lja njem mobil no sti. Taka prak sa je pri sot na pred vsem v me stih, kjer je neiz ko ri{ ~e ne ga pro sto ra malo, pro met ne obre me ni tve pa pogo sto zelo veli ke. A to na~e lo lah - ko upo ra bi mo tudi v za va ro va nih obmo~ jih, kjer pome ni grad nja nove pro met ne infra struk tu re nov poseg v pro stor, ki smo ga zava ro va li. Poleg tega za mno ga zava ro va na obmo~ ja velja, da je obisk pove - ~an le v delu leta, lah ko celo le nekaj polet nih ted nov, kar {e dodat no govo ri v prid ve~ je mu izko rist ku obsto je ~e infra struk tu re name sto grad nji nove. To lah ko sto ri mo na pri mer z uved bo jav ne ga pro me - ta v ~a su pove ~a ne ga pro met ne ga pov pra {e va nja, lah ko pa dolo ~e na obmo~ ja dobi jo novo vlo go in se del no ali pa v ce lo ti zapre jo za turi sti~ ni pro met, omo go ~e na pa je avto mo bil ska dostop nost za pre bi - val ce, oskr bo, uprav ljav ce in nuj no pomo~. Tak pri mer so lah ko zatre pi alp skih dolin (na pri mer Ukanc v Bo hi nju, Logar ska doli na), alp ske doli ne, ki niso tran zit ne (na pri mer Vra ta, Kot, Krma, doli na Pla - ni ce, doli na Kam ni{ ke Bistri ce in dru ge), ali pa pla no te, kjer se ceste kon ~a jo (na pri mer Poklju ka, Veli ka pla ni na) (Pirc in Pra {ni kar 2006). Z uprav lja njem mobil no sti obi sko val cev, ki omo go ~a ena ko mobil nost na oko lju bolj pri ja zen na~in, zava ro va no obmo~ je dobi tudi novo kako vost, pri mer jal no pred nost na podro~ ju turi sti~ ne ponud be in mò nost pro mo ci je kot okolj sko osve{ ~e ne ga obmo~ ja. ^e je reìm pre mi{ ljen in delu je nemo te no, ga obi sko val ci sprej me jo kot pozi ti ven ukrep, kar doka zu je jo tudi neka te ri doma ~i pri me ri, kot je na pri mer ure di tev par ki ri{ ~a v Vra tih in zapo ra moto ri zi ra ne ga dosto pa do Alja è ve ga doma ali pa nekaj let tra ja jo ~a del na zapo ra ceste v do li no Pla ni ce. Sku pi ne obi sko val cev so lah ko raz li~ ne, na pri mer pla - nin ci, opol dan ski obi sko val ci, mla de dru ì ne, vode ne sku pi ne … Reìm se jim mora pri la ga ja ti, a je tre ba izha ja ti iz dejs tva, da z re ì mom varu je mo zava ro va na obmo~ ja ~ez mer ne pro met ne obre me nje no sti ter da reìm vpli va tudi na zavest in vede nje lju di. 130 Je traj no sten raz voj zava ro va nih obmo ~ij mogo~ brez traj nost ne mobil no sti? 2.3 Mobil nost uprav ljav cev V to sku pi no sodi mobil nost, ki slu ì jav nim slù bam, kot so goz dar ji, komu nal ne slù be, inter - ven ci ja (po li ci ja, gasil ci), re{e val ne slù be, zdravs tve na oskr ba, pa tudi tudi last ni ki in najem ni ki zem lji{~. Te sku pi ne rabi jo hitro dostop nost do cilj nih obmo ~ij ali pre bi vals tva in njim dostop no sti ne gre ome - je va ti, saj je uspeh nji ho ve ga dela, ki se lah ko kaè tudi v re {e nih ~lo ve{ kih ìv lje njih, pogo sto odvi sen prav od hitre dostop no sti. Ni~ pa ni naro be, da se, kjer je to mogo ~e in smi sel no, pred la ga upo ra bo oko lju bolj pri jaz nih vozil, kot na pri mer vozi la na elek tri~ ni pogon, vozi la na plin in podob no, ter se tako kaè zavest te sku pi ne lju di o za va ro va nem obmo~ ju. 2.4 Mobil nost, pove za na z os kr bo V to sku pi no sodi mobil nost, pove za na z os kr bo trgo vin, gostiln, pa tudi odpra va bla ga iz zava ro vane - ga obmo~ ja, na pri mer eko lo{ ko pri de la na hra na, lokal ni pro duk ti, les… Pra vi lo ma gre za manj {i vir pro me ta, ki slu ì lokal ne mu pre bi vals tvu in turi stom, zmanj {e va nje pro met ne ga dela ozi ro ma poti pa je mò no le v po sa mez nih pri me rih, ko se lah ko zdru ì z jav nim pro me tom ali pa se dolo ~e ni pre vo zi zdru ì jo. Znan je pri mer po{t nih avto bu sov v Al pah. Pri oskr bi posa mez nih turi sti~ nih objek tov obsta ja mò nost preho - da na traj nost ne na~i ne mobil no sti, kar lah ko {e pove ~a pri vla~ nost turi sti~ ne ponud be. Tak pri mer je lah ko pre ne ha nje oskr be pla nin skih ko~ s he li kop ter jem in pre hod na oskr bo s ko nji, kot na pri mer oskrba Rob le ko ve ga doma na Begunj{ ~i ci. Taka pote za poteg ne za sabo {te vil ne posle di ce, ki ima jo lah ko tudi pozi ti ven izku pi ~ek. Pri pla nin skih ko~ah v za va ro va nih obmo~ jih lah ko vzpo sta vi mo tudi vidik osnovne oskr be, ki bi v ko ~e pri ne sla le »naj nuj nej {e« bla go, in tako zmanj {a la potre be po izdel kih in odvo zu smeti. Opi sa ne vrste mobil no sti so pri sot ne tudi na dru gih obmo~ jih, le da so nji ho ve vlo ge raz li~ ne. Izmed ome nje nih vrst mobil no sti se je pri uva ja nju traj nost ne mobil no sti naj la è osre do to ~i ti na mobil nost obisko - val cev, a ne sme mo misli ti, da je to lah ka nalo ga. V za va ro va nih obmo~ jih je v pri mer ja vi z os ta li mi turi sti~ no zani mi vi mi obmo~ ji tej usme ri tvi pogo sto naklo njen reìm varo va nja, ki lah ko poda oko lje vars tve ne argu - men te. Cilj na pub li ka lah ko tak reìm sprej me pozi tiv no ali z za vra ~a njem, odvi sno od vse bi ne in, ni~ manj pomemb no, od na~i na uva ja nja. Naj bo lje je, ~e reìm omo go ~a è zakon ozi ro ma usta nov ni akt zava - ro va ne ga obmo~ ja, nje go va obli ka, na~in izva ja nja in osta le podrob no sti pa se sko zi ~as spre mi nja jo. Po dru gi stra ni pa uva ja nje traj nost ne mobil no sti na rav ni oskr be daje jasno spo ro ~i lo, da tudi uprav ljav ci obmo~ ja upo {te va jo na~e la traj nost ne ga raz vo ja. V Slo ve ni ji takih pri me rov na àlost sko raj da ni, ima - mo pa neka te ra obmo~ ja, kjer bi v pri hod no sti lah ko uved li bolj traj nost no oskr bo, pa naj si gre za zava ro va na obmo~ ja (na pri mer alp ske doli ne v Tri glav skem narod nem par ku, gor ske ko~e) ali obmo~ ja, ki sicer ({e) niso v za va ro va nem obmo~ ju, a se uved ba zava ro va ne ga obmo~ ja pred vi de va (na pri mer Veli ka pla nina). 3 Na~r to va nje mobil no sti v za va ro va nih obmo~ jih Na ~r to va nje mobil no sti v za va ro va nih obmo~ jih se nana {a na tista zava ro va na obmo~ ja, ki so vsaj delo ma oblju de na in ki so hkra ti pomemb na turi sti~ na obmo~ ja. Tja se vsaj sezon sko odprav lja ve~ je {te vi lo obi sko val cev in tam pro met v dneh pove ~a ne ga obi ska pome ni mote~ dejav nik oko lju, obi skoval - cem in lokal ne mu pre bi vals tvu. Izha ja ti mora mo iz dejs tva, da èli mo zmanj {a ti pro met ne obre me ni tve, no~e mo pa zmanj {a ti {te vi la obi sko val cev, torej se mora spre me ni ti pred vsem na~in mobil no sti. Na mobil - nost lah ko vpli va mo z na ~r to va njem na ve~ rav neh. 3.1 Na~r to va nje mobil no sti na rav ni infra struk tu re Ko se gra di nova ali pre nav lja obsto je ~a cesta je zelo pomemb no vede ti, kak {en pro met po njej pri - ~a ku je mo in koli ko ga bo. V za va ro va nih obmo~ jih torej posku {a mo z è ljo po zmanj {a nju pro me ta 131 Matej Ogrin in ohra nja nju obi ska v naj ve~ ji mò ni meri pri la go di ti infra struk tu ro rabi jav ne ga pro me ta. Temu je tre ba pri la go di ti teh ni~ ne last no sti ceste, kot so: {iri na voz ne ga pasu, nosil nost mostov, naklon klan - cev, ustrez na utr di tev vozi{ ~a, ure di tev odte ka nja vode, posta vi tev ozna ~e nih ter oprem lje nih obra ~a li{~ in posta ja li{~ … Pomemb no je, da je cesta zgra je na tako, da se skla da s po gla vit ni mi last nost mi pokrajine, na pri mer upo ra ba lese nih ograj na alp skih cestah, upo ra ba kam na ali peska iz lokal ne ga oko lja, namesto beton skih gra di mo kam ni te pod por ne zido ve in mosto ve. Pogo sto se poja vi dile ma, ali ceste v za va ro - va nih obmo~ jih asfal ti ra ti ali pusti ti maka dam ske. Maka dam ske ceste so pogo sto vir dodat ne ga hru pa in pra hu, pov zro ~a jo ve~ jo pora bo gori va in drà je vzdr è va nje po deèv jih, so pa tudi manj odpor ne za po{ kod be tè jih vozil, kot na pri mer avto bu sov. Res pa je, da mno gim delu je jo kot manj {i tujek v na - ra vi, tudi grad nja pred stav lja manj {i poseg. Asfal ti ra nje pa pome ni ve~ ji stro {ek grad nje in poseg v oko lje, vzdr è va nje je cenej {e, pogo sto pa asfal ti ra nje ceste pome ni, da se bo pro met na taki cesti pove ~al. Pomemb nej {e ceste, kjer bi vozil tudi jav ni pot ni{ ki pro met, je smi sel no utr di ti in asfal ti ra ti vsaj na str - mih delih, ~e je pro met zelo velik, tudi v ce lo ti. ^e gre za ceste, ki vodi jo le do turi sti~ nih objek tov, ki so odpr ti le del leta v po let ni sezo ni, kot so gor ske ko~e (na pri mer cesta v do li no Vra ta ali cesta na Man - gart sko sed lo), jih pozi mi ni tre ba vzdr è va ti, kar pri hra ni stro{ ke in zmanj {a okolj ske vno se, saj cest ni tre ba plu ì ti niti soli ti. Lah ko pa se oskr ba teh objek tov pozi mi izva ja s snè ni mi san mi (na pri mer doli na Pla ni ce), kar tudi mo~ no zmanj {a stro{ ke vzdr è va nja. ^e pa gre za tran zit no cesto (na pri mer cesta ~ez Vr{i~), je vzdr è va nje potreb no ~ez vse leto. Pri na~r to va nju mobil no sti na rav ni pro met ne infra struk tu re je pomemb na tudi ure di tev par ki - ri{~. V prvi vrsti je tre ba grad njo pri la go di ti ob~ut lji ve mu narav ne mu oko lju zava ro va ne ga obmo~ ja, kar pome ni, da je tre ba ure di ti lovil ce odpad nih voda ter jih spe lja ti v ~i stil no napra vo. Pomemb no je tudi vpra {a nje dimen zio ni ra nja par ki ri{~, kar je pove za no tudi z na ~r to va njem mobil no sti na rav ni na~i - nov pre mi ka nja. ^e na~r tu je mo pri hod z oseb nim pro me tom, potem mora jo biti par ki ri{ ~a bis tve no ve~ ja, kot ~e na~r tu je mo pri hod z jav nim pot ni{ kim pro me tom, kar ima pomemb ne posle di ce pri veli - ko sti par ki ri{~ in doje ma nju mobil no sti med obi sko val ci. Za traj nost no mobil nost je tre ba ustrez no raz vi ti tudi infra struk tu ro, ki pri ti ~e traj nost nim na~i - nom pre mi ka nja. Tu ima mo v mi slih grad njo kole sar skih poti, pe{ po ti, ustrez nih sto jal za kole sa, po~i va li{~ ob kole sar skih poteh in podob no. Pomemb no je tudi to, da se tak na~in mobil no sti raz vi ja v kra jih v bli - ì ni zava ro va nih obmo ~ij. [ir {e kot je obmo~ je, ki pod pi ra kole sars tvo in ima zelo dobro pove za ne pe{ po ti ter omo go ~a pove zo va nje jav ne ga in kole sar ske ga pro me ta, ve~ ja je mò nost za raz voj traj nost ne mobil - no sti. Pri zago tav lja nju kole sar ske infra struk tu re pogo sto raz mi{ lja mo le o ko le sar je nju po zava ro va nih obmo~ jih ali v nji ho vi bli ì ni, ne raz mi{ lja mo pa o tem, da bi omo go ~i li kako vo sten kole sar ski dostop do njih. To lah ko dose è mo s ka ko vost no mre ò kole sar skih poti ali pa z za go tav lja njem dostop no sti teh obmo ~ij z jav nim pro me tom, ki omo go ~a tudi pre voz koles. 3.2 Na~r to va nje na rav ni pre voz nih sred stev in na~i nov pre mi ka nja Ta del na~r to va nja vse bu je pre mi slek, kdo bo obi sko val to~ ke obi ska v za va ro va nem obmo~ ju, kako bo tja pri {el in kako se bo po zava ro va nem obmo~ ju pre mi kal. Gre za pomem ben del na~r to va nja mobil - no sti, ki pa ga v Slo ve ni ji pre po go sto zane mar ja mo. Zago tav lja nje kako vost ne ga jav ne ga pro me ta za dostop do zava ro va nih obmo ~ij in tudi za poto va nje po njih in skoz nje je osnov ni mini mum traj nostne mobil no sti v za va ro va nih obmo~ jih, ~eprav se lah ko za~ ne è dale~ izven njih. Kaj ti pot nik, ki v za va - ro va no obmo~ je pri de z jav nim pot ni{ kim pro me tom, ne bo bre me nil pro sto ra s par ki ra njem, se bo po njem zelo ver jet no pre mi kal traj nost no, to je pe{, s ko le som ali z jav nim pro me tom, in bo iz nje ga zelo ver jet no tudi od{el z jav nim pot ni{ kim pro me tom. Raz voj mre è pe{ po ti, ozna ~e va nje in pro mo - ci ja so pomem ben del spoz na va nja in doìv lja nja zava ro va nih obmo ~ij. V Slo ve ni ji smo v zad njih letih vzpo sta vi li kar nekaj takih poti, ki so pomemb no prib li à le dele zava ro va nih obmo ~ij obi sko val cem in jih hkra ti pri teg ni le k hoji. Zelo pomemb no je tudi dejs tvo, da so te poti spe lja ne po doli nah, kjer je bila prej le cesta in tako so pe{ ci dobi li novo pot, ki je mno go pri vla~ nej {a, bolj zani mi va, pri mer no 132 Je traj no sten raz voj zava ro va nih obmo ~ij mogo~ brez traj nost ne mobil no sti? INRG J OETAM Sli ka 2: Pot Tri glav ske Bistri ce pohod ni ke ele gant no spe lje s ce ste sko zi Vra ta in nudi zani mi vo hojo ob sli ko vi ti gor ski reki. ozna ~e na, mir na in var na. Tako je obmo~ je, ki je bilo zna no le kot dovoz no obmo~ je do pomemb nej - {e ga izho di{ ~a, posta lo pohod ni{ ki cilj. Taka pri me ra sta deni mo Pot Tri glav ske Bistri ce v Vra tih (Pirc in Pra {ni kar 2006) in pe{ pot sko zi Logar sko doli no. Za dalj {e pe{ po ti je pomemb no, da se jih da zdru - ì ti z jav nim pro me tom vsaj v ~a su naj ve~ je ga pro met ne ga pov pra {e va nja, torej v vi so ki sezo ni, tako lah ko obi sko val ci del poti ali pot v eno smer opra vi jo z jav nim pot ni{ kim pro me tom. 3.3 Na~r to va nje na rav ni mobil nost nih potreb Ta vidik je zla sti pri turi sti~ ni dejav no sti zane mar jen. V ~a su inten ziv ne moto ri za ci je je dnev ni turi - zem tako reko~ na vi{ ku, stop nja moto ri za ci je pa je v Slo ve ni ji med naj ve~ ji mi v Evro pi in je leta 2008 zna {a la kar 514 oseb nih vozil na 1000 pre bi val cev, kar nas je to leto uvr sti lo na peto mesto v Evrop ski uni ji (EU energy … 2010). To se kaè tudi v raz ma hu dnev ne ga turiz ma, kot na pri mer dnev ne mu obi - sku gora, smu ~a nju, obi sku turi sti~ nih kra jev, oba le. Ta na~in mo~ no pove ~a mobil nost ne potre be tudi v za va ro va nih obmo~ jih, zato je pomemb no, da zava ro va na obmo~ ja spod bu ja jo ve~ dnev ne obi ske. Pove - ~e va nje dostop no sti z grad njo vse ve~ jih in hitrej {ih cest tudi vpli va na to raven na~r to va nja, na mobil nost ne potre be pa mo~ no vpli va tudi cena, ki jo mora mo pla ~a ti za mobil nost, kar pa ve~i no ma pre ra ste na~r to va nje mobil no sti na rav ni zava ro va nih obmo ~ij. Ustvar ja nje kro go to kov lokal ne potro{ - nje je tema, pisa na na koò zava ro va nim obmo~ jem. Na ta na~in se zmanj {a potre ba po uvo zu bla ga 133 Matej Ogrin in suro vin, zato se tudi zmanj {a jo pro met ni pri ti ski. Za zava ro va na obmo~ ja ima jo lokal ni kro go to ki proi zvod nje in potro{ nje tudi dru ge pozi tiv ne u~in ke, kot so nova delov na mesta in dvig pri hod kov in lokal ne iden ti te te. 3.4 Na~r to va nje mobil no sti na rav ni objek tov ter dejav no sti, ki pov zro ~a jo pro met Mo bil nost se na~r tu je tudi na rav ni turi sti~ nih in dru gih objek tov, ki pov zro ~a jo pro met ne toko - ve. To so lah ko na pri mer smu ~i{ ~a, pla nin ske ko~e in dru gi gostin ski objek ti, proi zvod ne eno te, ve~ je pri re di tve. Gre zato, da uprav lja vec spod bu ja upo rab ni ke k rabi traj nost ne mobil no sti. Name sto, da smu - ~i{ ~e vla ga v ure di tev ve~ je ga par ki ri{ ~a ali celo par kir ne hi{e (pri mer smu ~i{ ~a Vogel), lah ko vlo ì denar v de lo va nje jav ne ga pro me ta ali smu ~ar ske ga avto bu sa, ali pa da ima pla ni nec, ki se v ko nec doli ne na izho di{ ~e ture pri pe lje z jav nim pro me tom, popust pri naku pu pija ~e v domu. [e bolj kom plek sno je raz mi{ lja nje, da bi gost, ki se odlo ~i, da se bo v tu ri sti~ nem kra ju v ~a su biva nja pre mi kal le traj nost - no, to mò nost dobil od ponud ni ka z naj raz li~ nej {i mi kla si~ ni mi in ino va tiv ni mi pri sto pi. Ta ponud ba nika kor ni name nje na le zava ro va nim obmo~ jem, je pa zanje ve~ kot ustrez na. Dokaz, da je tak pristop uprav lja nja mobil no sti mogo~, je turi sti~ ni kraj Wer fen weng na avstrij skem Sol no gra{ kem. ^eprav ne leì v za va ro va nem obmo~ ju, so tam varo va nje oko lja pove za li z oko lju pri jaz no, meh ko mobil nost jo in ta kraj è ve~ kot deset let v svo jo ponud bo vklju ~u je meh ko mobil nost. Iz gos po dar ske kri ze zara - di upa da turiz ma sre di devet de se tih let 20. sto let ja je kraj iz{el kot zma go va lec na novi, ino va tiv ni in traj nost ni obli ki turiz ma (Kal teis 2006). Iz ide je pove zo va nja meh ke mobil no sti in turiz ma je zra slo tudi omrè je Alp skih bise rov (med mrè je 1), gre za omrè je alp skih turi sti~ nih kra jev, nji ho vo vodi lo pa je zago tav lja ti dostop z jav nim pro me tom, nudi ti po~it ni ce na osno vi meh ke mobil no sti in nudi ti meh ko mobil nost tudi kot del turi sti~ ne ponud be za pre ìv lja nje pro ste ga ~asa (Ogrin in [egi na 2010). V zdru è nju je danes è 24 ~la nov (med mrè je 1). Pre cej manj {i, a vsee no spod bu den pri mer take ga rav na nja v Slo ve ni ji je akci ja Zele ni vikend v Bo hi nju, kjer ima jo gost je, ki se tja pri pe lje jo z jav nim pro me tom, pri biva nju poseb ne popu ste. 3.5 Izo bra è va nje, oza ve{ ~a nje in pro mo ci ja traj nost ne mobil no sti No be na obli ka na~r to va nja mobil no sti ne more biti uspe {na, ~e nima pod po re upo rab ni kov in oko - lja, v ka te rem se odvi ja. Zato je zelo pomemb no dol go traj no sode lo va nje s pre bi val ci v za va ro va nih obmo~ jih, uprav ljav ci in osta li mi delè ni ki. V ta sklop sodi jo aktiv no sti z vse mi gene ra ci ja mi, od naj - mlaj {ih do naj sta rej {ih, od doma ~i nov do obi sko val cev. Na pri mer obli ko va nje pro gra mov za skup no upo ra bo avto mo bi lov ( car sha ring) ali orga ni zi ra nje skup nih voènj v isto smer ( car poo ling), delo va - nje cen trov traj nost ne mobil no sti, pro mo ci ja jav ne ga pro me ta s skup ni mi akci ja mi in izo bra è va nje, ki pred sta vi celo vit pogled na mobil nost. Pomemb no je, da traj nost na mobil nost posta ne del kul tu re biva nja, podob no, kot na Nizo zem skem ali na Dan skem kole sar je nje pred stav lja del vsa kod nev ne mobil - no sti. 4 Pri mer dobre prak se v Slo ve ni ji Stra te{ ke ga raz mi{ lja nja o pre ho du na traj nost no mobil nost v Slo ve ni jo {e ni. Ne na dràv ni, niti ne na ob~in skih rav neh. Mesta svo jih pro met nih poli tik nima jo, ob~i ne tudi ne in tudi zava ro va na obmo~ - ja z red ki mi izje ma mi pro met ne ga na~r to va nja ne obrav na va jo celost no. Zato so posa mez ni pri me ri, ki kaè jo, da so se lokal ne struk tu re zaved le prob le ma mobil no sti kot pri lò no sti za pre hod na traj - nost no mobil nost, pred vsem posle di ca last ne ino va tiv no sti, pove zo va nja na rav ni ob~in in inte re snih zdru ènj s so sed nji mi drà va mi. Lah ko bi celo rekli, da gre za zna nil ce nove para dig me ure ja nja mobil - no sti v Slo ve ni ji, ki pa je v {te vil nih drà vah alp ske ga loka ali drug je v za hod ni, sred nji in sever ni Evro pi 134 Je traj no sten raz voj zava ro va nih obmo ~ij mogo~ brez traj nost ne mobil no sti? prak sa è vrsto let. Poleg Logar ske doli ne, ki pred stav lja celo sten kon cept pre ho da na traj nost ni turi - zem, ima mo v Slo ve ni ji {e nekaj bolj ali manj uspe {nih pri me rov ure ja nja pro me ta v za va ro va nem obmo~ ju. Gre za pro jek te na obmo~ ju Tri glav ske ga narod ne ga par ka, kot je ure ja nje pro me ta na Man - gart ski cesti, ure ja nje pro me ta na cesti ~ez Vr{i~ ali v do li nah Pla ni ce in Vra ta. Opis vseh pri me rov pre se ga obseg tega pris pev ka, opi sa li bomo le pri mer Kra jin ske ga par ka v Lo gar ski doli ni. Zgle den je pri mer ure ja nja pro me ta v Kra jin skem par ku Logar ska doli na, kjer je teda nja ob~i na Mozir - je leta 1987 usta no vi la kra jin ski park. V za ~et ku 90-ih let prej{ nje ga sto let ja so se pri ti ski, pove za ni z dnev nim turiz mom, pik ni ki in div jim kam pi ra njem v Lo gar ski doli ni kre pi li, kar je bilo zelo mote - ~e za lokal no pre bi vals tvo, hkra ti pa je ogro à lo nadalj nji turi sti~ ni raz voj obmo~ ja. Sku pi na doma ~i nov je na pod la gi kon ce si je od ob~i ne leta 1992 dobi la v uprav lja nje zava ro va no obmo~ je in ena prvih nalog je bila ure di tev infra struk tu re, ki bo usmer ja la dnev ne obi ske, ter zmanj {a nje in preu sme ri tev pro met - nih obre me ni tev. Ukre pi, ki so jih spre je li za ure di tev raz mer na podro~ ju mobil no sti (Iz bor … 2010): • Ure di tev pro sto rov za pik ni ke ter ure di tev par ki ri{~: ta ukrep je bil med prvi mi za uprav lja nje z obiskom in je usme ril obi sko val ce na dolo ~e ne to~ ke, dru ge pa raz bre me nil. • Ure di tev infor ma cij skih tabel: slu ì kot pod po ra inter pre ta ci ji vse bin in orien ta ci ji v do li ni. • Ure di tev treh ve~ jih par ki ri{~ ob vho du v do li no: pomem ben ukrep, ki prev za me del miru jo ~e ga prometa na enem mestu in je pod la ga za doì vet je doli ne brez avto mo bi la. • Ure di tev to~k obi ska in raz pr {i tev turi sti~ ne ponud be: pris pe va k ure je ne mu vide zu pokra ji ne in uprav - lja nju z obi skom. • Uved ba pla~ lji ve ga vsto pa za motor na vozi la v do li no: eden naj po memb nej {ih ukre pov, ki pris pe va k de lo va nju zava ro va ne ga obmo~ ja, po dru gi stra ni pa obi sko val ce spod bu ja k ne mo to ri zi ra ne mu vsto pu v do li no. Pris pe va tudi k za ve da nju, da ima pro met no obre me nje va nje svo jo eko nom sko ceno. • Dogo vor z dr à vo, da se glav na cesta sko zi doli no pre no vi in odda v uprav lja nje ob~i ni Sol ~a va: omogo~a uprav lja nje s ce sto, ki pa pred stav lja velik finan~ ni zalo gaj zara di vzdr è va nja. • Ure di tev sedem ki lo me tr ske pe{ po ti sko zi doli no: pris pe va k do ì vet ju doli ne kot to~ ke obi ska, kar pred ure di tvi jo ni bilo mogo ~e. Raz me re so se po spre jet ju ukre pov teme lji to spre me ni le in izbolj {a le. Po pe{ po ti, ki je posta la pomemb na vse bin ska pri do bi tev za Logar sko doli no, narav no in kul tur no dedi{ ~i no raz la ga jo lokal - ni vodi ~i, kar pome ni nova sezon ska delov na mesta. Pla~ lji vi vstop v do li no je postop no nale tel na odo bra va nje obi sko val cev in gostov ni odga njal. [te vi lo obi sko val cev je v de vet de se tih letih 20. sto let - ja spr va hitro, nato pa po~a si nara{ ~a lo in dose glo vrh leta 2001, ko so na{te li 114.000 obi sko val cev. V po let ni sezo ni tega leta so na{te li 21.898 oseb nih avto mo bi lov, 389 av to bu sov in 745 mo tor nih koles. Podat ki kaè jo, da je v zad njih deve tih letih obisk neko li ko upa del in zna {a v zad njih treh letih med 85.000 in 91.000 obi sko val cev (Po dat ki o obi sku … 2011). Pri ho dek od vstop ni ne pome ni prib lì no tret ji no pri hod kov za delo va nje par ka (Goetz 2007) in je za park zelo pomem ben. Res pa je tudi, da ima tak pris pe vek za moto ri zi ra ne obi sko val ce ve~i no ma pozi tiv no vred no te nje, saj obi sko val ci vidi - jo napre dek v ure je no sti zava ro va ne ga obmo~ ja in s tem potr di lo, da s pla ~i lom pris pev ka pris pe va jo k nje go vi ure di tvi. Za va ro va no obmo~ je, ki ga uprav lja zaseb no nepro fit no pod jet je, ki ga sestav lja 14 ena ko prav nih part ner jev, kate rih ve~i na izha ja iz doli ne, je v tem ~asu posta lo eno naj bo lje ure je nih zava ro va nih obmo - ~ij v Slo ve ni ji, pre poz na no tudi v tu ji ni. Leta 2005 so pre je li med na rod no nagra do CIPRE v sklo pu nate ~a ja Pri hod nost v Al pah (Goetz 2007). Model uprav lja nja Logar ske doli ne je bil pre poz nan v sku pi ni {estih najus pe {nej {ih pro jek tov traj nost ne ga raz vo ja v Al pah in pomem ben del tega uspe ha je posle di ca ure - di tve prob le mov, ki jih je pov zro ~a la mobil nost pred ukre pi. Lo gar ska doli na je tako posta la eden naj bolj zna nih pri me rov ure ja nja zava ro va ne ga obmo~ ja v Slo - ve ni ji, ure di tev pro me ta pa je le del te zgod be. Seve da tudi tu ne gre brez teàv in zgod ba {e zda le~ ni kon ~a na. Velik prob lem pred stav lja vzdr è va nje ceste, ki jo je drà va pre da la v ob ~in sko last, ob~i na pa nima dovolj sred stev za nje no vzdr è va nje. 135 Matej Ogrin INRG J OETAM Sli ka 3: Ure di tev pro me ta sko zi Logar sko doli no je bila olaj {a nje za doma ~i ne in obi sko val ce. 5 Sklep Pa ra dig ma traj nost ne ga raz vo ja je para dig ma pri hod no sti, o tem danes ni ve~ dvo ma. Temu je tre - ba pri la go di ti delo va nje vseh sek tor jev in slo jev drù be, uprav lja nje zava ro va nih obmo ~ij pa mora posta ti model traj nost ne ga ìv lje nja v pri hod nje. Za va ro va na obmo~ ja ima jo danes pri lò nost, da poleg vlo ge ohra nja nja narav ne in kul tur ne dedi{~i - ne in vro ~ih to~k biot ske raz no vrst no sti dobi jo vlo go nosil cev traj nost ne ga raz vo ja v drù bi. Na~r to va ti mobil nost na tej rav ni je v Slo ve ni ji pre cej tè ko, saj ve~i na ponud ni kov niti v za va ro va nih obmo~ jih niti zunaj njih traj nost ne mobil no sti ne pre poz na kot ni{e, ki bi lah ko pove ~a la doda no vred nost turi - sti~ nih sto ri tev, poz na pa se tudi, da se zna nje in vede nje o traj nost ni mobil no sti le po~a si uve ljav lja ta med na~r to val ci. Uprav ljav ci se tudi {e ne zave da jo pri lò no sti, ki jo traj nost na mobil nost zava ro va - nim obmo~ jem ponu ja. Uspe {ni pri me ri iz dru gih dràv kaè jo, da je traj nost na mobil nost mogo ~a in lah ko pred stav lja pri mer jal no pred nost na podro~ ju turiz ma in varo va nja nara ve, v Slo ve ni ji pa poz - na mo zelo malo uspe {nih zgodb. Ena takih je Logar ska doli na, za kate ro upa mo, da je zna nil ka pom la di na podro~ ju traj nost ne mobil no sti. 6 Viri in lite ra tu ra EU energy and trans port in figu res. Sta ti sti cal poc ket book 2010. 2010. Euro pean Union. Med mrè je: http://ec.eu ro pa.eu/energy/pub li ca tions/sta ti stics/doc/2010_energy_trans port_fi gu res.pdf (13. 7. 2011). Far ring ton, J. 1994: Trans port, Envi ron ment and Energy. Modern trans port geo graphy. Chic he ster. Goetz, A. 2007: Mi Alpe! Ljud je ustvar ja mo pri hod nost. Schaan. 136 Je traj no sten raz voj zava ro va nih obmo ~ij mogo~ brez traj nost ne mobil no sti? Iz bor in ana li za pri me rov dobre prak se izva ja nja alp ske kon ven ci je v Slo ve ni ji na lokal ni rav ni. CIPRA Slo ve ni ja, Mini strs tvo za oko lje in pro stor. Ljub lja na, 2010. Kal teis, F. 2006: Wer fen weng Sanft Mobil auf neuen Wegen. Wer fen weng. Ka zal ci oko lja v Slo ve ni ji. 2011. Mini strs tvo za oko lje in pro stor. Med mrè je: http://ka zal ci.arso.gov.si/ ?data=in di ca tor&ind_id=253 (15. 5. 2011). Klad nik, D., Lovren ~ak, F., Oro èn Ada mi~, M. 2005: Geo graf ski ter mi no lo{ ki slo var. Ljub lja na. Maj cen, S. 2001: Vpliv pro me ta na oko lje. Diplom sko delo, Viso ka {ola za zdravs tvo. Ljub lja na. Med mrè je 1: http://www.al pi ne-pearls.com/ (15. 5. 2011). Ogrin, M., [egi na, A. 2010: Mò no sti sode lo va nja Slo ve ni je in ^rne gore na podro~ ju traj nost ne ga razvoja gor skih obmo ~ij. Geoe ko lo gi ja XXI vije ka: teo rij ski i a pli ka tiv ni zada ci: zbor nik refe ra ta. Nik {i}. Pirc, M., Pra {ni kar, D. 2006: Umir ja nje pro me ta v do li ni Vra ta. Kon~ no poro ~i lo o pro jekt ni nalo gi. Ljub lja na. Plut, D. 2007: Sona rav ni raz voj (na pre dek) in geo gra fi ja. Dela 28. Ljub lja na. Po dat ki o obi sku Logar ske doli ne, oseb ni vir 2011. [pes, M., Ciga le, D., Lam pi~, B., Natek, K., Plut, D., Smre kar, A. 2002: [tu di ja ran lji vo sti oko lja. Geographica Slo ve ni ca 35/1-2, Ljub lja na. 137 138 Razvoj zavarovanih obmo~ij v Sloveniji, 139–146, Ljubljana 2011 NA^RTOVANJE SONARAVNEGA RAZVOJA PUSTOLOVSKE REKREACIJE V ZAVAROVANIH OBMO^JIH SLOVENIJE – PRIMER POHODNI[TVA dr. Ire na Mrak Od de lek za geo gra fi jo, Filo zof ska fakul te ta, Uni ver za v Ljub lja ni A{ ker ~e va cesta 2, 1000 Ljub lja na ire na.mrakasiol.net UDK: 913(497.4-751) 796.1:502.131.1(497.4-751) IZVLE^EK Na ~r to va nje sona rav ne ga raz vo ja pusto lov ske rekrea ci je v za va ro va nih obmo~ jih Slo ve ni je – pri mer pohod ni{ tva Za va ro va na obmo~ ja (ZO) v Slo ve ni ji so zara di svo jih geo graf skih zna ~il no sti in izjem ne ga doìv ljaj ske - ga poten cia la ved no bolj obi ska na. Moti vi obi sko va nja so raz li~ ni, a ve ~i no ma tesno pove za ni z zna ~il nost mi posa mez ne ga ZO. Za vsa lah ko re~e mo, da se soo ~a jo s po ra stom obi sko val cev, ki izva ja jo dolo ~e no obli ke pusto lov ske rekrea ci je. Sled nje so v zad njih letih posta le tako raz no li ke in nepred vi dlji ve, da zah te va jo pre - mi{ lje no sona rav no na~r to va nje v sme ri mini mal nih nega tiv nih okolj skih u~in kov. Rekrea tiv ci so pre poz na ni kot »okolj ski« zavez ni ki, saj ima jo obi ~aj no dru ga ~en odnos do oko lja in se {te je jo za nje go ve varu he, kot take pa naj bi jih v ZO vklju ~e va li tudi uprav ljav ci, ki ved no bolj i{~e jo na~i ne varo va nja narav ne ga okolja »z« obi sko val ci in ne »pro ti« njim. Tak pri stop zmanj {u je nega tiv ne u~in ke obi sko val cev, saj posred no zvi{uje nji ho vo okolj sko zavest in ustvar ja {ir {o poli ti~ no ter finan~ no pod po ro ZO. KLJU^NE BESEDE pu sto lov ska rekrea ci ja, pohod ni{ tvo, sona rav ni raz voj, zava ro va na obmo~ ja, Tri glav ski narod ni park, Slovenija ABSTRACT Planning of sustainable development of adventure recreation in protected areas – the example of trekking The visit of protected areas (PA) in Slovenia is increasing as a consequence of exceptional geographic char- acteristics as well as of the high adventure potential. There are various motives for visiting these areas but are most often linked with the characteristics of a certain PA. However all PA are facing the increase in vis- itors practicing recreation activities which are also becoming more heterogeneous and unpredictable requiring a thorough sustainable planning in the direction of minimal negative environmental impacts. In general the participants are known as environmental allies, having a different attitude towards the environment, rather acting as its preservers. As such they need to be included in future development and management planning of PA in order to assure the protection of a natural environment »with« visitors and not »against« them. The approach minors the negative impacts of the visit and indirectly levels up the environmental consciousness as well as it creates a wider political and financial support for the PA. KEY WORDS adventure recreation, trekking, sustainable development, protected areas, Triglav National Park, Slovenia 139 Ire na Mrak 1 Uvod Za va ro va na obmo~ ja prio ri tet no varu je jo ohra nje no narav no oko lje, ki je na eni stra ni pre poz nano kot izjem no, na dru gi stra ni pa ga poten cial no ogro à jo ~lo ve ko ve dejav no sti. V od vi sno sti od varoval - ne ga reì ma so izbra ne ~lo ve ko ve dejav no sti v za va ro va nih obmo~ jih dovo lje ne, v ne ka te rih pri me rih celo nuj ne (na pri mer kme tijs tvo v kra jin skih par kih). Med èle ni mi dejav nost mi sta na prvem mestu rekrea ci ja in turi zem, ki je pred vsem pri ~a ko van in na~r to van v na rod nih par kih. Sled nji posta ja jo vse bolj uve ljav lje ne »bla gov ne znam ke«, ki pre go vor no zago tav lja jo izku{ njo narav ne ga oko lja in omogo - ~a jo izva ja nje dolo ~e nih oblik rekrea ci je, veza nih na ohra nje no narav no oko lje (na pri mer gor ska obmo~ ja, goz do vi, obmor ska obmo~ ja, mor je …). Re krea ci ja je med naj bolj zasto pa ni mi ~lo ve ko vi mi dejav nost mi v ZO in prvens tve no spa da med dejav no sti pre ìv lja nja pro ste ga ~asa. Sestav lja jo jo raz li~ ne aktiv no sti, ki se gle de na svo je zna ~il no sti in zah te ve lah ko odvi ja jo v raz li~ nih geo graf skih oko ljih. Med nji mi pre vla du je jo obmo~ ja s ~im bolj ohra nje nim narav nim oko ljem in/ali ure je no infra struk tu ro, ki je nuj na za izva ja nje rekrea tiv nih aktiv - no sti. Nabor rekrea tiv nih aktiv no sti je sicer v ve~ ji meri odvi sen od same ga geo graf ske ga oko lja, ven dar se ta odvi snost z raz vo jem raz li~ ne {port ne in dru ge opre me ter zna nja ved no bolj zmanj {u je. V ZO pre vla du je jo obli ke tako ime no va ne pusto lov ske rekrea ci je, ki je izra zi to odvi sna od narav - ne ga oko lja in je hkra ti nelo~ lji vo pove za na tudi z oseb nim zaz na va njem dolo ~e ne aktiv no sti. Sled nje obi ~aj no vzbu ja jo raz li~ na ~us tva, kot na pri mer vzne mir je nje, raz bur je nje, adre na lin, strah, izziv, nav - du {e nje, gro zo, tve ga nje, pre ma go va nje, uspeh, sme lost, ki so med se boj no pove za na in sood vi sna. Ob tem gre pred vsem za posa mez ni ko vo doje ma nje pusto lov{ ~i ne, ki je prav za prav oseb ni kon strukt, teme - lje~ bolj na umskih in ~us tve nih zaz na va njih kot pa na fizi~ nih spo sob no stih. tveganje za družbo osebno tveganje tveganje za okolje udeležencev TVEGANJE tveganje tveganje za lokalne ponudnikov storitev skupnosti in upravljavce zavarovanih območij tveganje tveganje reševalcev soudeležencev Sli ka 1: Obli ke tve ganj, pove za nih s pu sto lov ski mi obli ka mi rekrea ci je (Swar broo ke in sode lav ci 2003). 140 Na ~r to va nje sona rav ne ga raz vo ja pusto lov ske rekrea ci je v za va ro va nih obmo~ jih Slo ve ni je … Pu sto lov ske obli ke rekrea ci je od ude le èn cev zah te va jo aktiv no vklju ~e va nje na fizi~ ni, inte lek tualni, ~us tve ni in duhov ni rav ni. Posa mez ne rav ni se med seboj lah ko pre ple ta jo, od vrste pusto lov ske aktivnosti pa je odvi sno, kate ra raven pri de bolj do izra za. Vse ka kor je bis tvo vsa ke pusto lov{ ~i ne, da od ude le - èn cev zah te va dolo ~en trud in odlo ~e nost, zelo pomemb ni pa sta psi hi~ na in fizi~ na pri prav lje nost (Swar broo ke in sode lav ci 2003). Ve ~i na avtor jev aktiv no sti pusto lov ske rekrea ci je lo~i pred vsem gle de na to, kje se doga ja jo, in sicer – na povr{ ju in v pod zem lju (na pri mer alpi ni zem, ple za nje, pohod ni{ tvo, deska nje na sne gu, gor sko kole - sar je nje, hoja po brez pot jih in zava ro va nih poteh, jaha nje, jamars tvo, krp lja nje, lov, vò nja z mo tor ni mi san mi, vò nja s {ti ro ko le sni ki), na/v vodi (na pri mer jadra nje na deski, sote ska nje, potap lja nje, vò nja s ka ja ki, raf ting), v zra ku (na pri mer jadral no padals tvo, padals tvo, pole ti z ul tra lah ki mi plo vi li, vònja z ba lo nom) in me{a no – na povr{ ju/na in v vodi/v zra ku (na pri mer opa zo va nje div jih ìva li, doìvljaj - sko pohod ni{ tvo, doìv ljaj ska tek mo va nja) (Pom fret 2004). Dejs tvo je, da je za pusto lov ske obli ke rekrea ci je klju~ ne ga pome na tve ga nje, ki je glav na gonil na sila ali celo odli ka pusto lov skih aktiv no sti z vi di ka ude le èn cev. Tve ga nje je tre ba z vi di ka na~r to va nja in raz vo ja pusto lov skih oblik rekrea ci je obrav na va ti ve~ plast no (sli ka 1). Ne ka te ri avtor ji izpo stav lja jo zla sti tve ga nje ude le èn cev, in sicer na pod la gi {te vil nih tra gi~ nih dogod - kov, ki so bili pre tè no rezul tat nepre mi{ lje no sti, napa~ nih odlo ~i tev posa mez ni kov, v~a sih pa tudi orga ni za tor jev aktiv no sti in napak v teh ni~ ni opre mi. Tve ga nje so tudi narav ne nesre ~e in mò nost tero - ri sti~ nih napa dov. Nesre ~e, ki se zgo di jo v ok vi ru pusto lov ske ga turiz ma in rekrea ci je, pa so posle di ca vza jem ne ga delo va nja objek tiv nih (v oko lju) in sub jek tiv nih nevar no sti (Swar broo ke in sode lav ci 2003). Med najus pe {nej {i mi so tisti ponud ni ki pusto lov skih sto ri tev, ki uspe jo zmanj {a ti raven tve ga nja, vendar pa ohra nja jo viso ko stop njo raz bur je nja in vzne mir je nja (kot eno od glav nih kako vo sti vsa ke pustolov - ske aktiv no sti), kar jim tudi zago tav lja traj nost posla (Ca ter 2006). Tve ga nje je tako tre ba razume ti v {ir {em okvir ju in prav zave da nje o raz li~ nih obli kah tve ga nja je klju~ ne ga pome na pri na~r to va nju raz vo ja rekreaci - je v ZO. Za sled nje ga je pomemb no, da vklju ~u je model uprav lja nja s tve ga nji, pove za ni mi s pu sto lov ski mi obli ka mi rekrea ci je. Sestav lja ga ve~ klju~ nih ele men tov, in sicer: 1. Izo gi ba nje objek tiv nim nevar no stim, ki jih lah ko pred vi di mo v fazi na~r to va nja pusto lov ske aktiv - no sti. Klju~ no pri tem je dobro poz na va nje geo graf ske ga oko lja, v ka te rem se aktiv no sti odvi ja jo. 2. Zmanj {a nje tve ga nja z vklju ~e va njem poz na val cev neke ga obmo~ ja, ki ima jo hkra ti tudi ustrez na zna nja, kar vpli va na zmanj {a nje tve ga nja, saj so spo sob ni pra vih odlo ~i tev v kri ti~ nih tre nut kih. 3. Pre nos tve ga nja, kar pome ni, da se na pri mer z nez god nim zava ro va njem tve ga nje pre ne se na nekoga tret je ga – v tem pri me ru na zava ro val ni co. 4. Zadr à nje tve ga nja v smi slu ohra nja nja zaè le ne odli ke pusto lov ske rekrea ci je (Swar broo ke in sode - lav ci 2003; Cater 2006). Us trez no uprav lja nje s tve ga nji posred no lah ko pozi tiv no vpli va tudi na zmanj {a nje okolj ske ga tve - ga nja, ~eprav bi prav to mora lo biti obvez na sesta vi na vsa ke ga na~r to va nja pusto lov ske aktiv no sti ne le v ZO, ampak na sploh. Gle de na hitro nara{ ~a nje ponud be in pov pra {e va nja po pusto lov skih aktiv - no stih vzpo red no nara{ ~a tudi okolj sko tve ga nje, kot posle di ca ne le ved no ve~ je ga {te vi la rekrea tiv cev, ampak tudi nji ho ve ga »raz pr {e ne ga« delo va nja v pro sto ru. 2 Pohod ni{ tvo kot pri mar na obli ka pusto lov ske rekrea ci je v ZO Slo ve ni je – pri mer Tri glav ske ga narod ne ga par ka Po hod ni{ tvo je ena naj bolj pri ljub lje nih oblik pusto lov ske rekrea ci je v Slo ve ni ji, kar je med dru - gim tudi posle di ca dostop no sti slo ven skih gor skih obmo ~ij nas ploh in bli ì ne sre do gor skih obmo ~ij ve~ jim urba nim cen trom (na pri mer obmo~ je [mar ne gore, Lub ni ka, Kri{ ke gore …). V tem pri me ru pohod ni{ tvo urba ne mu pre bi vals tvu pred stav lja tudi obli ko blì nje rekrea ci je, kar bis tve no vpli va na delè tistih, ki se s to rekrea tiv no dejav nost jo ukvar ja jo prek cele ga leta. Posle di~ no je pohod ni{ tvo med 141 Ire na Mrak naj bolj uve ljav lje ni mi obli ka mi pusto lov ske rekrea ci je tudi v na {ih ZO, saj ta zago tav lja jo izku{ njo ohra - nje ne ga narav ne ga oko lja, pa tudi dolo ~e no mero tve ga nja, ki odli ku je med dru gim tudi pohod ni{ tvo. Dejs tvo je, da pohod ni{ tvo (~e se izva ja kot red na {port na aktiv nost) zmanj {u je in pre pre ~u je mno - ge nega tiv ne u~in ke sodob ne ga na~i na ìv lje nja, vpli va pa tudi na psi hi~ no po~ut je. K temu pris pe va tudi uì va nje v de jav no sti, ki ga lah ko razu me mo kot intrin zi~ no moti va ci jo. To pome ni, da ni pri - sotne nika kr {ne zuna nje nagra de in da se ljud je vklju ~u je jo v {port no aktiv nost izklju~ no zara di uìt ka, ki jim ga ta nudi. V pri me ru pohod ni{ tva ude le èn ci uì va jo pred vsem ob ob~u do va nju narav nih lepot in stiku z na ra vo, nekaj uìt ka pa lah ko pri pi {e mo tudi zado voljs tvu ob dose ga nju zastav lje nih ciljev (Bur nik 2003). Eden od pomemb nih dejav ni kov, ki vpli va jo na pri ljub lje nost in posle di~ no mno ì~ nost pohod - ni{ tva je rela tiv na cenov na dostop nost te dejav no sti. Pohod ni{ tvo prav tako ne zah te va poseb nih ve{ ~in in je kot {port pri mer no za ve~i no pre bi vals tva. Z vi di ka oko lja pa pre ve li ka mno ì~ nost lah ko pred - stav lja pere~ okolj ski prob lem (na pri mer zara di pove ~a ne ero zi je na pla nin skih poteh, mote nja div jih ìva li, nega tiv ne ga vpli va na vege ta ci jo …), ~emur se je mogo ~e izog ni ti zla sti v ZO, kjer je z raz li~ nimi ukre pi pohod ni{ tvo mogo ~e usmer ja ti in na~r to va ti nje go vo pri sot nost v pro sto ru. Prav sled nje pa zah - te va dobro poz na va nje moti vov in navad pohod ni kov. Tovrst ne razi ska ve so bile v pre te klo sti ve~ krat izve de ne na Fakul te ti za {port (na pri mer Bur nik 1976; Bur nik in sode lav ci 2007), obsè ne je pa je sloven - ske pohod ni ke zaje la razi ska va Oddel ka za geo gra fi jo Filo zof ske fakul te te Uni ver ze v Ljub lja ni leta 2007. Vklju ~e nih je bilo 913 po hod ni kov, ki raz me ro ma red no zaha ja jo v gore, s po mo~ jo anket ne ga vpra - {al ni ka pa so bili pri dob lje ni odgo vo ri tako o splo {nih nava dah obi sko va nja gora kot tudi o obi sko va nju Tri glav ske ga narod ne ga par ka kot na{e ga osred nje ga ZO. Vpra {a ni so bili pohod ni ki iz vseh sta ti sti~nih regij Slo ve ni je (pro stor sko ustrez na zasto pa nost vzor ca), pre vla du jo ~a pa je bila sku pi na iz osred njesloven - ske sta ti sti~ ne regi je (30,3 % anke ti ra nih). Spol na struk tu ra vpra {a nih je bila ena ko mer na, 476 mo{ kih (52 %) in 437 ènsk (48 %). Z vi di ka sta rost ne poraz de li tve so bili dele ì vpra {a nih sta rih od 25 do 34 let, od 35 do 49 let in od 50 do 65 let ena ko mer no zasto pa ni (do brih 20 %), neko li ko ve~ ji je bil delè mlaj - {ih od 25 let (26 %), med tem ko je bilo pohod ni kov sta rih nad 65 let 8 %. Izo braz be na struk tu ra vpra {a nih je izka zo va la polo vi co takih z do kon ~a no sred njo {olo, dobrih 11 % ima dokon ~a no tri let no poklic no izo braz bo, sko raj 29 % pa vi{ jo ali viso ko izo braz bo; 2 % jih ima dokon ~an magi ste rij ali dok to rat. Ana - li za odgo vo rov je bila kla si~ na, izve de na s po mo~ jo osnov nih sta ti sti~ nih oro dij. Eno klju~ nih vpra {anj se je nana {a lo na glav ne raz lo ge za obisk gora, s {e sti mi mò ni mi odgo vo ri, izbra ni pa so lah ko bili do tri je glav ni raz lo gi za obisk gora. Sku paj so vpra {a ni naved li 2223 raz lo gov za obisk gora, kar pome ni pov pre~ no 2,4 mo ti va na vpra {a ne ga. Na prvem mestu je »fi zi~ na aktiv nost – rekrea ci ja« (30 % vseh moti vov), dru gi naj po memb nej {i raz log je »mir in ~isto oko lje« (sko raj 25 %), temu pa sle di »spro sti tev v drù bi« (17,1 %) in »spoz na va nje gora«. Iz odgo vo rov je bila raz vid na pre cej{ nja sezon skost obi sko va nja gora, in sicer vpra {a ni naj po go - ste je zaha ja jo v gore od pom la di do jese ni (65 %), manj {i delè (5 %), ki se ukvar ja pred vsem s tur nim Pre gled ni ca 1: Glav ni raz lo gi za obisk gora (Mrak 2009). mo tiv {te vi lo odgo vo rov de leòdgo vo rov (%) mir in ~isto oko lje 552 24,8 fi zi~ na aktiv nost – rekrea ci ja 668 30,0 uì va nje v sa mo ti 145 6,5 spro sti tev v drù bi 381 17,1 pre ma go va nje same ga sebe 174 7,8 spoz na va nje gora 303 13,6 sku paj 2223 100,0 142 Na ~r to va nje sona rav ne ga raz vo ja pusto lov ske rekrea ci je v za va ro va nih obmo~ jih Slo ve ni je … Pre gled ni ca 2: Leta izva ja nja aktiv no sti v go rah v % (Mrak 2009). ak tiv no sti v go rah do 5 let 5 do 10 let nad 10 let po hod ni{ tvo 14,0 21,6 64,4 al pi ni zem 42,2 28,1 29,6 {port no ple za nje 59,4 23,6 17,0 ja dral no padals tvo 28,6 57,1 14,3 gor sko kole sar je nje 44,0 30,2 25,8 tur no smu ~a nje 35,8 19,2 45,0 vò nja s te ren ski mi vozi li 59,3 25,9 14,8 vò nja z mo tor ni mi san mi 81,8 9,1 9,1 dru go 30,0 40,0 30,0 smu ~a njem, pa pre tè no v zim skem ~asu; raz me ro ma visok delè je tudi tistih, ki zaha ja jo v gore prek cele ga leta, kar je trend zad njih let. Po memb no je pou da ri ti, da se poleg kla si~ ne ga pohod ni{ tva, ki je tudi naj bolj mno ì~ na obli ka pusto - lov ske rekrea ci je, zad nja leta vse bolj uve ljav lja jo nove obli ke pusto lov ske rekrea ci je (na pri mer tur no kole sar je nje, vò nja z mo tor ni mi san mi, vò nja s {ti ri ko le sni ki, sote ska nje …). Te zah te va jo dru ga~ no na~r to va nje, sprem lja nje in more bit ne uprav ljav ske ukre pe. Zelo pomemb na je pogo stost izva ja nja tovrst - nih aktiv no sti, kar bis tve no vpli va na nji ho ve okolj ske vpli ve in u~in ke, hkra ti pa zah te va jo vklju ~e nost v uprav ljav ske na~r te ZO, prav tako jih je nuj no pre poz na va ti v po dro~ ni zako no da ji. Sko raj 50 % vseh aktiv no sti v go rah vpra {a ni izva ja jo le nekaj krat v letu. To je pri ~a ko va no pred vsem pri tistih aktiv no stih, ki so veza ne na vre men ske raz me re (na pri mer tur no smu ~a nje, vò nja z mo tor - ni mi san mi). Za raz me ro ma pogo ste lah ko upo {te va mo vse tiste aktiv no sti, ki jih vpra {a ni izva ja jo vsaj enkrat mese~ no. Med nje z ve~ kot polo vi co vseh odgo vo rov sodi jo pohod ni{ tvo, {port no ple za nje, jadral - no padals tvo in gor sko kole sars tvo. Z vi di ka uprav ljav ca je pomemb na tudi infor ma ci ja o tem, koli ko let se vpra {a ni è ukvar ja jo s po sa mez ni mi aktiv nost mi. Spod nji podat ki kaè jo, da je pohodni{ tvo è tra di cio nal no uve ljav lje no, vò nja z mo tor ni mi san mi, s te ren ski mi vozi li, {port no ple za nje in gor sko kole sar je nje pa so naj no vej {e mod ne aktiv no sti, veza ne na {iro ko ponud bo kako vost ne in raz no li ke opre - me ter tudi na vsak da njo pro mo ci jo manj obi ~aj nih aktiv no sti v na ra vi. Na obmo~ ju Tri glav ske ga narod ne ga par ka (TNP) so pri sot ne zelo raz li~ ne obli ke pusto lov ske rekrea - ci je (pre gled ni ca 2), siste ma ti~ no bele è nih podat kov o {te vi lu obi sko val cev in posle di~ no tudi o {te vi lu rekrea tiv cev na obmo~ ju par ka pa ni. Konec osem de se tih let 20. sto let ja je upra va Tri glav ske ga narodne - ga par ka {te vi lo obi sko val cev oce ni la na dva mili jo na let no, po osa mos vo ji tvi Slo ve ni je pa naj bi obisk {e nara{ ~al. Bolj so posta li pre poz na ni tren di in struk tu ra obi sko val cev. [te vi lo je naj ve~ je v po let nih mese - cih, nara{ ~a pa od sre di ne pro ti kon cu ted na. Vrhu nec sezo ne je avgu sta in v pr vem ted nu sep tem bra. V za ~et ku in ob kon cu sezo ne so zna ~il na teden ska niha nja, ki jih pov zro ~a pred vsem vre me. V struk - tu ri obi sko val cev pre vla du je jo tisti iz ve~ kot 60 km odda lje nih mest; pre vla du je mla da in srednja gene ra ci ja, po izo braz be ni struk tu ri pa so to ljud je s sred nje {ol sko izo braz bo ali pa se {e {ola jo/{tu di ra jo ([o lar 1992). Pri ~a ko va no je dale~ naj vi{ ji delè tistih, ki TNP obi{ ~e jo v kop nih let nih ~asih, delè tistih, ki se v TNP-ju rekrei ra jo prek cele ga leta je 13 %. Podat ki o pre no ~i tvah, na pri mer za naj bolj obi ska no obmo~ je v par - ku – obmo~ je Doli ne Tri glav skih jezer – kaè jo 6262 no ~i tev leta 2007, v Ko ~i pri Tri glav skih jeze rih pa v le tih 2004–2007 v pov pre~ ju okrog 7000 let no (PD Ljub lja na – Mati ca 2008). Dnev nih obi sko val cev je ve~; po oce ni Erhar ti ~a (2004) naj bi Ko~a pri Tri glav skih jeze rih bele ì la med 20.000 in 38.000 obisko - val ci let no. [te vil ka dejan sko odra à {te vi lo pohod ni kov na tem obmo~ ju, ki je dostop no izklju~ no pe{. Ve ~i na vpra {a nih obi{ ~e osred nje obmo~ je TNP 1–5-krat na leto, pomem ben pa je tudi delè tistih, ki ga obi{ ~e jo ve~ kot 10-krat na leto (31,9 %). Zani mi vo je, da kljub vpe to sti Tri gla va v na rod no identiteto, 143 Ire na Mrak ta gora ni glav ni raz log za obisk TNP, pa~ pa je naj po go stej {i motiv obi sko va nje dru gih gora in pre de - lov par ka, pred vsem Doli ne Tri glav skih jezer, doli ne So~e, sle di ta Poklju ka in doli na Vra ta (Baj de in sode lav ci 2007; Mrak 2009). Za ra di rela tiv ne odda lje no sti Julij skih Alp je ~as, ki ga vpra {a ni pre ì vi jo v TNP dalj {i kot v dru gih gor skih obmo~ jih Slo ve ni je. Na splo {no se pohod ni ki obi ~aj no zadr ù je jo v go rah en dan ali pa nekaj ur, kar je pred vsem posle di ca zelo dobre dostop no sti na{ih gora, v pri me ru TNP pa se ~as v go rah podalj - {a ve~i no ma na dva dne va (25,8 % vpra {a nih), 6,8 % jih v par ku pre ì vi tudi ve~ dni. Dobrih 15 % vpra {a nih pre no ~i v TNP nekaj krat na leto, ve~i na pa enkrat na leto (32,7 %) (Mrak 2009). To vrst ni podat ki so pomemb ni pri na~r to va nju pusto lov ske rekrea ci je v ZO. Na~r to va nje je nuj - no pred vsem zara di mò nih nega tiv nih okolj skih u~in kov, ki jih lah ko pov zro ~i jo tovrst ne aktiv no sti, hkra ti pa tudi v izo gib pove ~e va nju nega tiv nih oblik tve ga nja nas ploh (na pri mer za ude le èn ce, ponud - ni ke sto ri tev …). Tako so klju~ ni podat ki, potreb ni za na~r to va nje aktiv no sti, zla sti kate re aktiv no sti se izva ja jo, zakaj in kje ozi ro ma kak {na obmo~ ja so potreb na za izva ja nje dolo ~e nih aktiv no sti, prav tako je potreb no dobro poz na va nje in sode lo va nje z mo re bit ni mi ponud ni ki tovrst nih aktiv no sti. Gle de na poz na ne nega tiv ne okolj ske u~in ke pohod ni{ tva mora uprav ljav ski na~rt pred vi de va ti ustrez - ne ure di tve obmo ~ij, kjer pri ha ja do naj ve~ jih zgo sti tev obi sko val cev in posle di~ no do inten ziv ne ga izva ja nja aktiv no sti, hkra ti pa mora uprav lja vec raz mi{ lja ti o spod bu ja nju rabe dru gih obmo ~ij, seveda v skla du z no sil no zmog lji vost jo in pokra jin sko ob~ut lji vost jo le-teh. Ob tem mora biti upo {te van tudi reìm varo va nja, ki je med obi sko val ci veli ko krat pre poz nan kot ome ji tve ni dejav nik in ga ne spre jemajo. Po hod ni ki se ve~i no ma zave da jo pome na ohra nja nja in varo va nja narav ne ga oko lja. Stop nja zaz - na va nja prob le mov v oko lju je viso ka, saj tudi odgo vo ri vpra {nih pohod ni kov kaè jo na to, da opa zi jo more bit no degra da ci jo ozi ro ma nega tiv ne vpli ve ~lo ve ka v gor skem oko lju (na pri mer sme ti, uni ~e ne pohod ni{ ke poti …). Tè je je iz odgo vo rov pre poz na ti nji hov dejan ski odziv in more bit ne vzor ce obna - {a nja, ki bi bili v prid ohra nja nju gor ske ga oko lja (Mrak 2009). V na sta ja jo ~em uprav ljav skem na~r tu TNP bo tre ba jasno opre de li ti raz mer je med varo va njem narav - ne ga oko lja in raz vo jem raz li~ nih oblik pusto lov ske rekrea ci je, ob tem pa mora biti teà na varo va nju. Dolo ~e na viso ko gor ska obmo~ ja v par ku è izka zu je jo obre me nje nost oko lja, ki je posle di ca rekrea cije, zato bodo za bodo ~i sona rav ni raz voj obmo~ ja nuj no potreb ni ukre pi za zmanj {e va nje tovrst nih obre me nitev. Med trdi mi ukre pi bo vse ka kor potre ben poo stren nad zor nad aktiv nost mi in obna {a njem obi sko - val cev par ka ter dosled no izva ja nje kaz ni za more bit ne kr{i te lje (na pri mer kr{e nje pre po ve di kopa nja v je ze rih, vò nje s {ti ri ko le sni ki, kole sar je nja po pla nin skih poteh …). Prav tako je potre ben pre gled in nad zor nad obra to va njem pla nin skih ko~ ter more bit na dopol ni la pri eko lo{ ki ure di tvi objek tov. [te - vi lo obi sko val cev je tre ba sprem lja ti in po potre bi ome ji ti zla sti na naj bolj obi ska nih obmo~ jih (na pri mer Doli na Tri glav skih jezer). V po mo~ bi bila è uved ba vstop ni ne v TNP, ki bi vse ka kor vsaj delo ma vpli - va la na zmanj {an obisk, vzpo red no pa je tre ba obi sko val ce na raz li~ ne na~i ne usmer ja ti v obisk dru gih manj obre me nje nih obmo ~ij v par ku. Prav tako ne gre zane ma ri ti meh kih ukre pov (izo bra è va nje, osve{ - ~a nje), ki jih upra va par ka è uspe {no izva ja, z nji mi pa je tre ba nada lje va ti in jih ~im bolj {iri ti na raz li~ ne cilj ne sku pi ne, prav tako na vse stop nje obvez ne ga in dru gih oblik izo bra è va nja, ter na ta na~in umesti ti pomen ohra nja nja narav ne ga oko lja v te melj ne vred no te pre bi vals tva nas ploh. TNP pred stav lja v Slo - ve ni ji poseb no vred no to in je vpet v na rod nost no zavest pre bi vals tva. Izva ja nje ukre pov je prav zara di tega med obi sko val ci spre jem lji vej {e, saj se zave da jo pome na ohra nja nja izjem nih narav nih vred not na obmo~ ju par ka, kar kaè tudi razi ska va med slo ven ski mi gor ni ki. 3 Sklep – pomen na~r to va nja in sprem lja nja raz vo ja pusto lov ske rekrea ci je v ZO ZO so nasta la pred vsem iz antro po cen tri~ nih nagi bov – zava ro va nje neke ga obmo~ ja »pred« ~lo - ve kom in »za« ~lo ve ka. Teme lji jo na pre poz na nih vred no stih posa mez ne ga obmo~ ja – narav no geo graf ske raz me re, duhov ne in kul tur ne vred no te, videz pokra ji ne, hkra ti pa sama obli ka zava ro va nja (na primer 144 Na ~r to va nje sona rav ne ga raz vo ja pusto lov ske rekrea ci je v za va ro va nih obmo~ jih Slo ve ni je … narod ni park, kra jin ski park …) pred vi de va rabo bodo ~e ga ZO – za pri mar ne dejav no sti, razi sko vanje, izo bra è va nje ter raz li~ ne aktiv no sti rekrea ci je in turiz ma. Po leg varo va nja izjem nih narav nih in kul tur nih vred nost je zanje zna ~i len tudi velik doìv ljaj ski poten cial. Sled nji se sicer lah ko spre mi nja, kar je odvi sno od siste ma drù be nih vred not (kaj je prepoz - na no kot vred no ta) ter tudi od okolj ske ga sta nja v neki pokra ji ni. Naj ve~ ji dose èk vsa ke ga uprav ljav ca ZO je urav no te è nje varo va nja narav nih in kul tur nih vred not ter obvla do va nje potreb raz li~ nih dejav - no sti, med dru gim tudi raz li~ nih oblik pusto lov ske rekrea ci je. Gle de na izjem no hete ro ge nost aktiv no sti se mora jo raz me ram uprav ljav ci stal no pri la ga ja ti, naj ve~ krat z raz li~ ni mi ukre pi. Do se ga nje sona rav ne ga raz vo ja pusto lov ske rekrea ci je v ZO je mogo ~e s pre mi{ lje nim na~r to va - njem raz vo ja v ok vi rih, ki jih dolo ~a zakon ska pod la ga, na kate ri je osno van ustre zen in s so de lo va njem vseh delè ni kov spre jet uprav ljav ski na~rt. Sestav ljen je iz ure di tve ne ga in raz voj ne ga dela, iz obeh pa izha ja jo ukre pi, s ka te ri mi se dejan sko re{u je jo prob le mi v oko lju. Uprav ljav ski na~rt je klju~ ni doku - ment, saj opre de lju je vsa podro~ ja uprav lja nja neke ga ZO, na podro~ ju pusto lov ske rekrea ci je pa je pomemb no, da opre de lju je aktiv no sti, ki se na nekem obmo~ ju lah ko raz vi ja jo. Pred vi de va tudi sanacijo more bit nih vro ~ih to~k, kjer je seda nja degra di ra nost (kot posle di ca aktiv no sti pusto lov ske rekrea ci - je) oko lja naj ve~ ja. Raz voj ni del uprav ljav ske ga na~r ta mora pred vi de ti tako tren de obi ska kot tudi raz vo ja pusto lov skih aktiv no sti ter posle di~ no okolj ske pri ti ske in na~i ne ter ukre pe za nji ho vo obvla do va nje. Ukre pi izha ja jo iz narav no geo graf skih raz mer, ~lo ve ko vih dejav no sti in nji ho vih okolj skih u~in - kov ter pred vi de va jo aktiv no sti za izbolj {a nje okolj ske ga sta nja. Posle di~ no, ob pra vil nem na~r to va nju, pod pi ra jo sona rav no na~r to va nje in raz voj pusto lov ske rekrea ci je v ZO. Obi ~aj no se deli jo na trde in meh ke ukre pe: med prve se uvr{ ~a jo popol na pre po ved obi ska in izva ja nja aktiv no sti v ob mo~ jih, ki so do te mere degra di ra na, da rabi jo ~as za rege ne ra ci jo ali pa je ob~ut lji vost okolj skih sesta vin tako veli - ka, da obi ska ne pre ne se v no be ni obli ki; sle di ome ji tev obi ska in/ali ome ji tev dolo ~e nih vrst aktiv no sti, za kate re je ugo tov lje no, da ima jo nega ti ven vpliv na dolo ~e no okolj sko sesta vi no. Med trdi mi ukre pi je tudi uved ba vstop nin v ZO, pri dob lje na sreds tva pa se mora jo upo ra bi ti za ustrez no vzdr è va nje ugod - ne ga okolj ske ga sta nja na ZO. Trdi ukrep je tudi nad zor in izva ja nje kaz no va nja more bit nih kr{i te ljev; sled nje mora biti dosled no, sreds tva pa se mora jo prav tako vra ~a ti v ZO. Med meh ki mi ukrepi je izjem - ne ga pome na izo bra è va nje vseh delè ni kov – ponud ni kov in pov pra {e val cev, lokal ne ga pre bi vals tva, pred stav ni kov lokal nih, regio nal nih in dràv nih usta nov – ter osve{ ~a nje o prob le ma ti ki sta nja oko lja in more bit nih nega tiv nih okolj skih u~in kih dolo ~e nih aktiv no sti pusto lov ske rekrea ci je tako sko zi izo - bra è val ni sistem kot tudi sko zi raz li~ ne medi je. Za dose ga nje uspe {ne ga sona rav ne ga raz vo ja pusto lov ske rekrea ci je je nuj no tudi stal no sprem lja - nje raz vo ja ved no novih aktiv no sti na na tem podro~ ju. Pomemb no je, da je raz voj ni del izra zi to sona rav no usmer jen, s prio ri te to na okolj skem podro~ ju, ven dar ob hkrat nem upo {te va nju social nih in eko nom - skih u~in kov. 4 Viri in lite ra tu ra Baj de, M., ^er nu ta, L., Ber ki, N., Div jak Zalo kar, G., Gostin ~ar, P., Gu{tin, [., Jere bic, B., Kava li~, L., Ko{ir, U., Kozi na, J., Kra {e vec, H., Lov {in, T., Novak, M., Pa{, A., Peter nelj, K., Poga~ nik, E., [te harnik, M., [tem ber gar, T., Tiran, J., Zalò nik, S., @er jal, E. 2007: Raz voj ni poten cia li izbra nih zava ro va nih obmo ~ij v lu ~i zaz na va nja nji ho vih doma ~i nov in obi sko val cev. Stro kov na eks per ti za – usme ri tveni pred met II – Vars tvo geo graf ske ga oko lja, Odde lek za geo gra fi jo, Filo zof ska fakul te ta Uni ver ze v Ljub - lja ni. Ljub lja na. Bur nik, S. 1976: Neka te ri social ni in moti va cij ski dejav ni ki pla ni nar je nja. Diplom sko delo, Fakul te ta za {port Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. Bur nik, S. 2003: Moti vi Slo ven cev za zaha ja nje v gore. Tri glav ski narod ni park? Znans tve ni in stro kovni pos vet, 13. 11. 2003. Med mrè je: http://www.zrc-sazu.si/un gegn/tnp (21. 1. 2008). 145 Ire na Mrak Bur nik, S., Ko{ir, B., Dou po na Topi~, M., Pori, M. 2007: Moun tai nee ring of chil dren with regard to their natu ral and social envi ron ment. Inter na tio nal Jour nal of Physi cal Edu ca tion 44-4. Schorn dorf. Ca ter, C. I. 2006: Pla ying with risk? Par ti ci pant per cep tions of risk and mana ge ment impli ca tions in adven tu re tou rism. Tou rism Mana ge ment 27. Med mrè je: http:/ www.scien ce di rect.com (24. 12. 2008). Er har ti~, B. 2004: Pre so ja upo rab no sti rast lin skih ~istil nih naprav pri pla nin skih posto jan kah Tri glavskega narod ne ga par ka. Diplom sko delo, Odde lek za geo gra fi jo, Filo zof ska fakul te ta Uni ver ze v Ljub ljani. Ljub lja na. Mrak, I. 2009: Sona rav ni raz voj turiz ma in rekrea ci je v vi so ko gor ju. Dok tor sko delo. Odde lek za geografijo, Filo zof ska fakul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. Pom fret, G. 2004: Moun tai nee ring adven tu re tou rists: a con cep tual fra me work for research. Tou rism Mana ge ment 27. Swar broo ke J., Beard, C., Lec kie, S., Pom fret, G. 2003: Adven tu re Tou rism. The new fron tier. Oxford. [o lar, M. 1992: Gor ni{ ka dejav nost v Tri glav skem narod nem par ku. Vars tvo oko lja pri pla nin skih posto - jan kah v tri glav skem narod nem par ku. Stro kov na knjì ni ca Tri glav ske ga narod ne ga par ka. Raz pra ve in razi ska ve 6. Bled. 146 Razvoj zavarovanih obmo~ij v Sloveniji, 147–156, Ljubljana 2011 KONCEPTUALNI KONKUREN^NI MODEL ZA RAZVOJ EKOTURIZMA V SLOVENSKEM ZAVAROVANEM VISOKOGORJU mag. Miha Bra tec Za vod Novi turi zem Sve ta Bar ba ra 16, 4220 [kof ja Loka mihaanovi-tu ri zem.org Moj ca Stu belj Ars Cen ter za siste me in infor ma cij ske teh no lo gi je, Uni ver za v Novi Gori ci Vi pav ska cesta 13, 5000 Nova Gori ca moj ca.stu belj.arsaung.si UDK: 338.485.1(497.45-751) IZVLE^EK Kon cep tual ni kon ku ren~ ni model za raz voj eko tu riz ma v slo ven skem zava ro va nem viso ko gor ju V {te vil nih alp skih obmo~ jih turi zem pred stav lja pomemb no gos po dar sko pano go in vse sko zi se pojav lja temelj no vpra {a nje, kako hkra ti varo va ti in trì ti nara vo s po mo~ jo turiz ma. Tovrst na dile ma je {e toli ko bolj izra zi ta v alp skih zava ro va nih obmo~ jih, kjer je zmanj {e va nje oglji ko ve ga odti sa v ran lji vem gor skem oko lju pomem ben izziv tako uprav ljav cev zava ro va nih obmo ~ij kot tudi lokal ne ga pre bi vals tva in se zato eko - tu ri zem kaè kot naj pri mer nej {a raz voj na smer ni ca. In fra struk tu ra gor skih ko~ s ce lo vi to turi sti~ no-go stin sko ponud bo nudi {te vil ne poten cia le, ki pa do danes v smi slu raz vo ja eko tuirz ma niso bili izko ri{ ~e ni in posle di~ no ne ustre za jo pov pra {e va nju sodob ne ga okolj - sko oza ve{ ~e ne ga turi sta. Pred met ni pris pe vek raz vi je kon cep tual ni model za kon ku ren ~en raz voj in mana ge ment kako vost ne eko - tu ri sti~ ne ponud be v slo ven skih gor skih ko~ah, ki ponu ja {te vil ne upo rab ne re{i tve in smer ni ce. KLJU^NE BESEDE traj nost ni raz voj, kazal ni ki, kon cep tual ni model, zava ro va na obmo~ ja, viso ko gor je, eko tu ri zem, gastro tu - ri zem, okolj ska vzgo ja ABSTRACT Conceptual competitiveness model for the development of ecotourism in Slovenian mountains In many alpine areas tourism represents important industry, where the fundamental issue on how to simul- taneously protect and market nature trough tourism rises again and again. Such a dilemma is even more pronounced in the alpine protected areas, where it is a common goal to reduce carbon footprint in a frag- ile mountain environment. It poses important challenge to managers of protected areas as well as the local population. The ecotourism appears to be the most promising development guideline. The infrastructure of mountain huts with their food beverage and overnighting capacities offer a variety of potentials, but up to date in terms of ecotourism development they were not used and therefore do not meet the demands of modern eco-friendly tourist. In the paper we present a conceptual model for competitive development and management of quality eco- tourism offer in Slovenian mountain huts, which offers various development guidelines and solutions. KEY WORDS sustainable development, indicators, conceptual model, protected areas, mountains, ecotourism, gastronomy, environmental education 147 Miha Bra tec, Moj ca Stu belj Ars 1 Uvod Za va ro va na obmo~ ja so dan da nes pri sot na {irom sve ta in povsod se pojav lja dile ma, kako nara vo ustrez no varo va ti in isto ~a sno kori sti ti in trì ti v tu ri sti~ ne name ne. Poja vi le so se potre be po oko lju bolj pri jaz nim vrstam turiz ma. Iz {te vil nih disku sij, ki jih je odpr lo odmev no Brundt lan di no poro ~ilo (WCED 1987), se je iz kon cep ta traj nost ne ga raz vo ja rodil kon cept traj nost ne ga turi sti~ ne ga raz vo ja. Kon cep tual ni pris pe vek sku {a na pod la gi tujih pri me rov dobre prak se ter poz na va nja tema ti ke traj - nost ne ga raz vo ja in uprav lja nja s ho te li, s pri la go di tvi jo celo vi te ga kon ku ren~ ne ga mode la hotel ske uspe {no sti (Bra tec 2009), ter nje go vo nad grad njo na pod la gi odlo ~i tve ne ga mode la za vred no te nje infra - struk tu re in uprav lja nja gor skih ko~ (Stu belj Ars in Boha nec 2010) izob li ko va ti model za uprav lja nje ter mer je nje uspe {no sti poslo va nja gor skih ko~. Le-ta naj bi pri po mo gel k bolj {e mu uprav lja nju ter dvigu kako vo sti gor skih ko~ v Tri glav skem narod nem par ku (TNP), s ci ljem pove ~a nja nji ho ve pro fi ta bil nosti in obli ko va nja eko tu ri sti~ ne ponud be. Cilj razi ska ve je zdru ì ti obsto je ~e zna nje in prak se dveh raz li~ nih znans tve nih podro ~ij ter kot sin - te zo le-tega pred sta vi ti novi te to v ob li ki traj nost ne ga kon cep tual ne ga mode la, ki ga je mo~ upo ra bi ti za vred no te nje in izbolj {a nje poslo va nja gor skih ko~ v prak si. Hkra ti model napo tu je na preob li ko va - nje in nad grad njo aktual ne ponud be gor skih ko~, sklad no z mo der ni mi eko tu ri sti~ ni mi smer ni ca mi. Pre vla du jo ~a meto da dela v pris pev ku je znans tve na sin te za in pri mer ja va dveh na slo ven skih vzor - cih hote lov in gor skih ko~ empi ri~ no pre ver je nih aktual nih mode lov, ki podro~ ji eko lo gi je in hote lirs tva obrav na va ta s traj nost ne ga vidi ka. Poleg tega se avtor ja zate ka ta tudi k stro kov nim oce nam in inter - pre ta ci ji, ki jo ~rpa ta iz nju nih prak ti~ nih izku {enj z raz voj nim delom z gor ski mi ko~a mi v za va ro va nih obmo~ jih in pri na~r to va nju moder nih teh nik mer je nja kon ku ren~ no sti in traj nost ne ga raz vo ja turi - sti~ nih pod je tij in desti na cij. 2 Teo ri ja in poj mi 2.1 Turi zem v alp skih zava ro va nih obmo~ jih Alpe pole ti in pozi mi pri vab lja jo mno ì ce turi stov, ki v njih naj de jo idi li~ no oko lje za oddih ter mno - ge {port ne izzi ve. Zava ro va na obmo~ ja ima jo klju~ no vlo go pri ohra nja nju boga te narav ne in kul tur ne dedi{ ~i ne Alp. Uprav ljav ci le-teh tako sood lo ~a jo pri raz vo ju in imple men ta ci ji stra te gij ohra nja nja edin - stve ne alp ske dedi{ ~i ne. Vzhod ne Julij ske Alpe so v Slo ve ni ji zava ro va ne zno traj TNP, edi ne ga slo ven ske ga narod ne ga par ka. Ne kon tro li ra no {te vi lo turi stov v ran lji vih gor skih oko ljih pred stav lja resno nevar nost za vpli ve na oko lje (Sign in Mis hra 2004). V zad njih deset let jih so se raz vi le raz li~ ne obli ke oko lju pri jaz nej {e ga turiz - ma, kot so » slow« turi zem, eko tu ri zem, zele ni turi zem, ven dar àl posa mez ne defi ni ci je niso jasne, zara di ~esar pri ha ja do pogo ste ga me{a nja in napa~ ne upo ra be poj mov. Tudi vsa eko tu ri sti~ na ponud ba ne ustre za traj nost ne mu kon cep tu turiz ma, saj zgolj manj {e sku pi ne okolj sko oza ve{ ~e nih turi stov, ki ima - jo posle di~ no tudi manj {e vpli ve na oko lje, a prio ri {e ne pome ni jo, da dolo ~en na~in turiz ma pos plo {e no lah ko pro mo vi ra mo kot traj no sten (Mil ler in Twin ning-Ward 2005). 2.2 Eko tu ri zem v vi so ko gor ju V zad njem deset let ju so {te vil ne evrop ske drà ve obli ko va le kako vost no ponud bo gor ske ga eko - tu riz ma na zava ro va nih obmo~ jih. Le-ta pred stav lja trend viso ko kako vost nih spe cia li zi ra nih poto vanj z edins tve no izku{ njo za majh no {te vi lo ude le èn cev. Da bi turi sti~ no doì vet je opre de li li kot eko tu - ri zem, je potreb no, da hkra ti vse bu je nasled njih pet ele men tov: vars tvo nara ve, okolj sko vzgo jo, dobro bit za lokal no skup nost, nizek vpliv na oko lje in traj nost. Pomem ben sestav ni del eko tu ri sti~ ne ponud be 148 Kon cep tual ni kon ku ren~ ni model za raz voj eko tu riz ma v slo ven skem zava ro va nem viso ko gor ju je tudi ponud ba avten ti~ ne kuli na ri ke, saj na ta na~in turi sti sto pi jo v stik z lo kal no kul tur no dedi{ ~i - no, ki je vcep lje na v lo kal nih na~i nih pri de la ve ìvil, oko lju in social nih zna ~il no stih polje dels tva (An to nio li Cori glia no 2002). Singh in Mis hra (2004) gor ski eko tu ri zem opre de li ta kot » tu ri zem, ki ne ogro à narav ne ga ali kultur - ne ga oko lja gor skih regij, zago tav lja eko nom ske, okolj ske in social ne ugod no sti gor skim skup no stim in omo go ~a kva li tet no izku{ njo obi sko val cev«. 2.3 Infra struk tu ra gor skih ko~ Gor ske ko~e so bile neko~ odmak nje ne od civi li za ci je, nji ho va pri mar na funk ci ja pa je bila ponu - di ti skrom no pre no ~i{ ~e in hra no popot ni ku. Dan da nes so ko~e bli zu popu lar nih pohod ni{ kih loka cij, nji ho va namemb nost, arhi tek tu ra in sama ponud ba so se spre me ni li, prav tako kot turi sti, ki indi rekt - no nare ku je jo pov pra {e va nje in tako obli ku je jo ponud bo. Tu ri zem je naj bolj raz vi ta gos po dar ska veja v slo ven skem alp skem pro sto ru, v po let ni sezo ni obra - tu je v Tri glav skem narod nem par ku 34 gor skih ko~, ki jih uprav lja jo pla nin ska dru{ tva. [te vil ne gor ske ko~e so prvo bit no nasta le iz pastir skih posto jank in hle vov konec 19. sto let ja. S~a so ma so na mestu le-teh zgra di li nove gor ske ko~e ozi ro ma poso do bi li sta re, a da na{ nja infra struk tu ra ne ustre za tren dov ske - mu pov pra {e va nju sodob ne ga ozi ro ma novo dob ne ga post-tu ri sta (Poon 1994, citi ra na v Van Weste ring 1999), ki èli golo rekrea tiv no funk ci jo gor ni{ tva nad gra di ti s tu ri sti~ nim doì vet jem, spro{ ~a njem in oku {a njem avtoh to ne kuli na ri ke. Potem ta kem so {tu di je, razi ska ve in mode li za moder ni za ci jo in izbolj - {a nje infra struk tu re, uprav lja nja in ponud be gor skih ko~ potreb ni. Z raz vo jem eko tu riz ma v gor skih ko~ah bi vne sli ele men te traj nost nih turi sti~ nih praks v gor sko oko lje in tako dopri ne sli k okolj ski vzgo ji, varo va nju oko lja in zado voljs tvu dana{ njih in bodo ~ih obi - sko val cev gora. 2.4 Pri me ri dobre prak se V [vi ci je bila na nad mor ski vi{i ni sko raj 3000 m leta 2009 odpr ta nova gor ska ko~a, ki pred stav - lja mej nik v so dob ni, oko lju pri jaz ni arhi tek tu ri in pona zar ja pri mer odli~ no sti uprav lja nja. Ko ~a je bila zgra je na na teme ljih iz ner ja ve ~e ga jekla, notra njost je v ce lo ti izde la na iz lesa, zuna - njost je pokri ta s sre br no alu mi ni ja sto lupi no, ki zago tav lja segre va nje notra njo sti ko~e s son~ no ener gi jo, sicer pa pri do bi va 90 % vse ener gi je solar ni mi kolek tor ji. Odve~ na ener gi ja se shra nju je v ven til sko regu - li ra ne svin ~e ve aku mu la tor je, ki zago tav lja jo ener gi jo tudi pono ~i in ko je zunaj obla~ no. V ana li zi ìv ljenj ske ga cikla nove ko~e, ki so jo izved li Goy mann, Wit ten wi ler in Hell weg (2008), so ugo to vi li, da se bo potre ba po ener gi ji v novi ko~i pove ~a la pred vsem zara di siste ma ~i{ ~e nja odpad - nih vod, med tem ko se bodo izpu sti oglji ko ve ga diok si da zmanj {a li za dve tret ji ni na no~. Po leg [vi ce so dobre prak se tudi v dru gih turi sti~ no raz vi tih alp skih drà vah. Nem{ ka pla nin ska zve za (DAV – Deutsc he Alpen ve rein) je raz vi la tri zna ke, za kate re se lah ko pote gu je jo gor ske ko~e v Nem - ~i ji: 1. »Z otro ci v ko ~e« ( Mit Kin dern auf Hütten) za ko~e, ki so pri jaz ne za dru ì ne z otro ci, 2. »Tak {en okus ima jo gore« ( So schmec ken die Ber ge) za ko~e, ki ima jo v svo ji gastro nom ski ponud bi izdel ke doma~e in bio lo{ ke pri de la ve, 3. »Znak za dobro oko lje« ( Um weltgüte sie gel) za oko lju pri jaz ne in ener get sko u~in - ko vi to delu jo ~e in uprav lja ne ko~e (DAV 2011). Ti zna ki ned vom no doka zu je jo, da je tudi ponud bo gor skih ko~, tako kot hote lov v da na{ njem ~asu, tre ba diver zi fi ci ra ti in usme ri ti na to~ no dolo ~e ne seg men te. Prav tako je zani miv tudi pri mer trè nja gastro nom ske ga viso ko gor ske ga turiz ma, ki so ga raz vi li v ita li jan skih Dolo mi tih. V pro gram »Smu ~a nje z oku som« ( Scia re con gusto) je od leta 2010 zdru è - nih 12 gor skih ko~, ki so v bli ì ni prog smu ~ar ske ga podro~ ja Alta Badia. V vsa ki izmed njih pri prav lja jo spe cia li te to, ki so jo iz lokal nih sesta vin pri pra vi li uve ljav lje ni, z Mic he li no vi mi zvez di ca mi nagra je ni evrop ski kuhar ski moj stri. Vrhu nec je trid nev na pri re di tev, ime no va na »Tek mo va nje kuhar skih moj - strov«, kjer se ome nje ni kuhar ski zvezd ni ki pome ri jo v zim skih {por tih in v pri pra vi jedi. Na ta na~in 149 Miha Bra tec, Moj ca Stu belj Ars majh na alp ska doli na za nekaj dni posta ne kuli na ri~ no sre di{ ~e Evro pe, ve~ ji del izku pi~ ka te pri re - ditve pa gre v do bro del ne name ne, kar kaè na veli ko social no odgo vor nost dolo mit skih desti na cij skih turi sti~ nih mana ger jev. 2.5 Drù be no (ne)od go vor no uprav lja nje hotel sko-go stin skih pod je tij Prav tako kot so na~e la traj nost ne ga raz vo ja pro dr la v tu ri sti~ ne desti na ci je, se pome na traj nost - ne narav na no sti za dol go ro~ no in kon ku ren~ no poslo va nje vse bolj zave da jo tudi v ho tel sko-go stin skih pod jet jih. Ven dar pa traj nost na pri za de va nja pro di ra jo le po~a si, saj lah ko tako uprav lja nju z gor skimi ko~a mi kot tudi slo ven ske mu hote lirs tvu pri pi {e mo kon zer va tiv nost in sla bo izko ri{ ~a nje last nih poten - cia lov. V ce lo ti sek tor trpi zara di pomanj ka nja inte lek tual ne ga kapi ta la in pasiv ne ga last ni{ tva, ki je v ro kah {te vil nih dràv nih in para dr àv nih skla dov (Kne è vi} Cvel bar 2006; Nemec-Ru deìn Miha li~ 2007) in se pri mer jal no gle da no pona {a s stro{ kov no neu ~in ko vi tost jo, sla bi mi finan~ ni mi rezul ta ti (Kav ~i~ in sode lav ci 2005; Omer zelj Gome zelj in Miha li~ 2008) ter posle di~ no tudi z za sta re li mi obli ka mi uprav - lja nja in sprem lja nja poslo va nja (Mi ha li~ 2009). 3 Raz pra va 3.1 Model traj nost ne ga uprav lja nja in mer je nja uspe {no sti za hote lir ska pod jet ja Kot korek tiv pred hod no nave de nih teàv hotel sko-go stin skih pod je tij je Direk to rat za turi zem leta 2009 raz pi sal cilj ni razi sko val ni pro jekt mode la sprem lja nja uspe {no sti hotel skih pod je tij, kate re ga rezul tat je obsè no poro ~i lo o prak sah in na~i nih mer je nja uspe {no sti v slo ven skem hote lirs tvu (Mi ha li~ 2009). Bra tec (2009) je na pod la gi Miha li ~i nih (2009) izsled kov raz vil kom plek sen model traj nost ne ga uprav - lja nja in mer je nja uspe {no sti za slo ven ska hote lir ska pod jet ja, ki zdru ù je prvi ne {te vil nih med na rod no priz na nih kon cep tov za mer je nje, uprav lja nje in poro ~a nje uspe {no sti v pod jet jih. Ome nje ni kom plek - sen model, kot je viden na sli ki 1, pred stav lja odli~ no izho di{ ~e za izbor deter mi nant ter pri la go di tev in poe no sta vi tev mode la za potre be uprav lja nja gor skih ko~. Gle de na kom plek snost in poseb no sti hotel ske ga poslo va nja je model zastav ljen na ve~ rav neh. Finan~ - na uspe {nost, ki kaè pre te klo uspe {nost in jo pod jet ja vse lej jav no raz ka zu je jo, na levi stra ni, je raz de lje na na klju~ ne kazal ni ke, bodi si spe ci fi~ ne za posa me zen hotel ski odde lek, bodi si spe ci fi~ ne za hote lirs tvo, ozi ro ma so splo {ni za vse gos po dar ske dejav no sti. Desno stran mode la karak te ri zi ra trènj ska uspe - {nost, ki je temelj ni poka za telj uspe {no sti hotel ske ga pod jet ja v pri hod no sti (Kim in Kim 2005). To pod jet ja navad no skri va jo pred kon ku ren ti (Mi ha li~ 2009). Prav tako model pove è vizi jo in cilje hotel ske ga pod - jet ja z nje go vi mi gosti in okolj ski mi cilji traj nost ne ga raz vo ja. Le-ti se v mo de lu kaè jo kot nad stav ba, ume{ ~e na med finan~ no in trènj sko dimen zi jo uspe {no sti, ki naj vpli va na celot no per cep ci jo uspe - {no sti pod jet ja, skr bi za rav no tè je med v pri hod nost in v pre te klost usmer je ni ma dimen zi ja ma uspe {no sti ter slu ì kot krov na stra te gi ja in cilj pod jet ja, sko zi kate re ga je tre ba pre so ja ti uspe {nost ~isto vseh vrst raz vo ja v pod jet ju (Bra tec 2009). 3.2 Obli ko va nje kon cep tual ne ga mode la za raz voj kon ku ren~ ne ga eko tu riz ma v slo ven skem zava ro va nem viso ko gor ju Glav no vodi lo pri preob li ko va nju celo vi te ga mode la hotel ske uspe {no sti (Bra tec 2009) v ce lo vit kon - ku ren~ ni model uprav lja nja gor skih ko~ kot eko tu ri sti~ nih nasta ni tve nih obra tov v alp skih zava ro va nih obmo~ jih je pre mi sa okolj ske traj no sti. Dejs tvo je, da zna ~il no sti, ki zaz na mu je jo pro dukt hote lirs tva, s pri la go di tva mi velja jo tudi za uprav - lja nje z gor ski mi ko~a mi. Gre za spe ci fi~ no dejav nost, pri kate ri je mer je nje uspe {no sti {e pose bej zah tev no, 150 Kon cep tual ni kon ku ren~ ni model za raz voj eko tu riz ma v slo ven skem zava ro va nem viso ko gor ju • poraba energije • zadovoljstvo zaposlenih • poraba vode • plače zaposlenih • količina trdih odpadkov • izobraževanja zaposlenih • recikliranje vode • sodelovanje v destinacijski • CO2 odtis strategiji trajnostnega razvoja • število kulturnih aktivnosti naravna socialna v hotelskem podjetju in kulturna in politična • spremljanje udejanjanja • delež avtohtonih jedi strategije trajnostnega v gostinski ponudbi razvoja podjetja OKOLJSKA • delež oddelčnih stroškov TRAJNOST • število gostov glede v oddelčnih prihodkih specifična za oddelek na segmente percepcija • povprečna stopnja • število gostov glede na izvor zasedenosti • učinkovitost oglaševanja • ppovprečna realizirana cena specifična za hotelirstvo in promocije • RevPAR (prihodek • uspešnost oglaševanja na razpoložljivo sobo) tržna pozicija in promocije • rast prihodkov • delež povratnih gostov • rast dobička • število obiskov spletne • ROA (donosnost splošna strani na vloženo premoženje) percepcija s strani gostov • solventnost • delež gostov, ki se uradno pritožijo • denarni tok • delež zelo zadovoljnih • profitna marža gostov FINANČNA TRŽENJSKA USPEŠNOST USPEŠNOST pretekla prihodnja zunanja notranja Sli ka 1: Celo vit model hotel ske uspe {no sti (Ho li stic Hotel Per for man ce Model) (Bra tec 2009). saj kljub navi dez ni eno vi to sti uspe {nost dolo ~a veli ko {te vi lo dejav ni kov, ki mora jo biti upo {te va ni pri obli ko va nju stra te gij uprav lja nja in mer je nja uspe {no sti. V pro ce su preob li ko va nja hotel ske ga mode la v kon ku ren~ ni model za uprav lja nje gor skih ko~ se pora - ja jo {te vil na vpra {a nja. Naj prej se je tre ba zave da ti manj {e stro kov no sti na podro~ ju uprav lja nja gor skih ko~, ki se po svo jih zmog lji vo stih nika kor ne more pri mer ja ti z uprav lja njem hotel skih siste mov ter zato ter ja pre cej{ njo poe no sta vi tev mode la. To nare ku je tudi manj {e {te vi lo zapo sle nih in nì ja izo brazbe - na struk tu ra upra vi te ljev gor skih ko~. Poleg tega ima pov pre~ na gor ska ko~a pre cej manj oddel kov od pov pre~ ne ga hote la, le-ti so navad no ome je ni na del s pre no ~i tve ni mi kapa ci te ta mi in del s hra no in pija~o. Na dru gi stra ni je tre ba pou da ri ti vlo go skr bi za oko lje in okolj ske vzgo je sklad no s pe ti mi temelj - ni mi postav ka mi defi ni ci je eko tu riz ma. Dejs tvo je, da so zah te ve po okolj ski traj no sti v za va ro va nih obmo~ jih in v eko tu ri sti~ nem uprav lja nju gor skih ko~ pre cej vi{ je zastav lje ne kot v ho te lirs tvu. Sli ka 2: Struk tu ra mode la »Uprav lja nje gor skih ko~ v TNP« (Stu belj Ars in Boha nec 2010). p str. 152 151 Miha Bra tec, Moj ca Stu belj Ars fotocelice viri elektrike agregat električni priključek elektrika energija les viri toplote premog plin bencinsko gorivo viri vodnjak deževnica vodni viri napajanje iz gorskega izvira organizacija vodovod peš viri vode in dobava ekološka konj / mula infrastruktura gorskih koč dobava v kočo helikopter odvoz v dolino oporečna žičnica GORSKE KOČE sežiganje avto / traktor upravljanje z odpadki lastna deponija stiskalnica za ploščevinke ekološka odpadni produkti ločevanje organskih/anorganskih odpadkov čistilna naprava zaprta greznica upravljanje z vodnimi odpadki 3-prekatna greznica + iztok po cesti dostopnost suha stranišča po gorski poti prenočitvena ponudba zmogljivosti koče zmogljivosti koče gastronomska ponudba razpoložljivost gorske poti naravne zmogljivosti gorski vrhovi markacije oznake KAM smerokazi oznake informacijske table infrastruktura gorskih poti oznake KAJ znaki čistost in obnova poti varnost 152 Kon cep tual ni kon ku ren~ ni model za raz voj eko tu riz ma v slo ven skem zava ro va nem viso ko gor ju Prav zavo ljo tega gre pri preob li ko va nju dela mode la okolj ske traj no sti poleg modi fi ka ci je tudi za nad - grad njo in raz {i ri tev ter vpe lja vo novih, eko tu riz mu pri la go je nih kazal ni kov. Infra struk tu ro gorskih ko~ sta dodo bra raz ~le ni la Stu belj Ars in Boha nec (2010), ko sta raz vi la model za vred no te nje infra struk ture in uprav lja nja le-te (sli ka 2). To je ve~ pa ra me tr ski model za pod po ro odlo ~a nju, ki omo go ~a oce no tre - nut ne ga sta nja infra struk tur nih last no sti gor skih ko~ in gor skih poti ter pri mer jal no ana lizo med posa mez ni mi ko~a mi, ki jih èli mo z mo de lom oce ni ti. Model omo go ~a iden ti fi ka ci jo pred lo gov za poten - cial no izbolj {a nje infra struk tu re in uprav lja nja gor skih ko~ z na me nom zmanj {a nja vpli vov na okolje. V mo del sta inte gri ra na pod mo del »in fra struk tu ra gor skih ko~« in pod mo del »in fra struk tu ra gor skih poti«. Prvi je sestav ljen iz atri bu tov, ki so zdru è ni z od lo ~i tve ni mi pra vi li v vi{ je rav ni mode la s pomo~ jo hie - rar hi~ ne dre ve sne struk tu re. Odlo ~i tve na pra vi la so dolo ~e na s stra ni uprav ljav ca gor skih ko~ in so narav na na tako, da daje jo pred nost oko lju pri jaz nim teh no lo gi jam in prak sam. Na pod la gi struk tu re opi sa ne ga odlo - ~i tve ne ga mode la je ute me ljen izbor okolj skih kazal ni kov, izbra nih za novo na sta li kon cep tual ni model. 3.3 Raz voj kazal ni kov kon cep tual ne ga mode la Mo del (Stu belj Ars in Boha nec 2010) slu ì kot vodi lo za dopol ni tev okolj skih kazal ni kov vi{ jim stan - dar dom eko tu riz ma v za va ro va nih obmo~ jih. Nabor izvir nih kazal ni kov je raz vi den iz sli ke 1, nabor spe ci fi~ nih okolj skih aktiv no sti za gor ske ko~e, kot ga pri po ro ~a ta Stu belj Ars in Boha nec (2010), je na 6. in 5. rav ni mode la iz sli ke 2. Iz sled nje ga je mogo ~e za podro~ je oko lja izpe lja ti nasled nje podrobne kazal ni ke: • deleèlek tri ke, pri dob lje ne iz foto ce lic, • delè toplot ne ener gi je, pri dob lje ne iz lesa, • delè vode, pri dob lje ne iz deèv ni ce, • deleòdpad ne vode, pre de la ne v ~i stil ni napra vi, • deleèko lo{ ke doba ve, • let na masa in volu men odpad kov, odpe lja nih v do li no, • deleòdpad kov, ki so stis nje ni, • lo~e va nje odpad kov na organ ske in anor gan ske. Le-te se nato raz po re di v ka te go ri je uprav lja nja z vodo, ener gi jo in odpad ki ter se jih vne se v origi - na len hotel ski model. Tako je v preob li ko va nem mode lu v delu narav ne ga oko lja raz {ir je no podro~ je uprav lja nja z vodo in ener gi jo, ki je v gor skih ko~ah pose bej prob le ma ti~ no. Prav tako je dodan kazalnik uprav lja nja s tr di mi odpad ki, saj je rav na nje z od pad ki veli ke ga pome na za vpli ve gor ske ko~e na okolje. Nad gra je ni sta tudi podro~ ji kul tur ne dedi{ ~i ne in gastro no mi je v delu kul tur ne ga oko lja. Vpe ljan je nov kazal nik dele à avtoh to nih deko ra tiv nih pred me tov v ko ~i, saj v in ven tar ju gor ske ko~e, ki si èli biti mode ren eko tu ri sti~ ni pro dukt, nika kor ne sme jo manj ka ti tra di cio nal ni pred me ti in kosi pohi{ - tva, ki etno lo{ ko sodi jo v pre del narav ne ga par ka. Podob no je s po nud bo hra ne in pija ~e. Le-ta naj bo v ve li ki meri lokal no obar va na, pred vsem pa pri de la na in nabav lje na pri lokal nih pri de lo val cih, ki kme - tu je jo na oko lju pri jaz ne na~i ne. Obseg ponud be hra ne in pija ~e je lah ko ome jen in osre do to ~en zgolj na tre nut no dobav lji ve sezon ske sesta vi ne in nekaj skrb no pri prav lje nih avtoh to nih jedi. Prav tako je raz {ir jen tudi del, name njen social ni in poli ti~ ni traj no sti. Izpu{ ~en je vidik pla~ zapo - sle nih, saj avtor ja meni ta, da je odlo ~i tev za vode nje gor ske ko~e pred vsem odlo ~i tev za dolo ~e no vrsto ìv ljenj ske ga sti la, pri kate rem denar ni temelj ne ga pome na. Bolj klju ~en je kazal nik zado voljs tva zaposle - nih, saj brez entu ziaz ma pri delu eko tu ri sti~ ni pro duk ti tè ko na dol gi rok osta ne jo uspe {ni. Izpo stav ljen je {e kazal nik spre mi nja nja vedenj skih vzor cev gostov, saj se jim nepo sred no sku {a izbolj {a ti odnos do rav na nja z oko ljem. Prav tako ne gre zane ma ri ti bolj poglob lje nih okolj skih izo bra è val nih vse bin za goste in za zapo sle ne. Kar se ti~e poli ti~ nih kazal ni kov, je klju~ no sode lo va nje gor ske ko~e v stra te gi ji traj nost ne ga raz - vo ja zava ro va ne ga obmo~ ja ter sprem lja nje ude ja nja nja last ne stra te gi je traj nost ne ga raz vo ja, ki mora biti pri eko tu ri sti~ nem uprav lja nju gor ske ko~e vse sko zi pri sot no. 153 Miha Bra tec, Moj ca Stu belj Ars • poraba energije in vode • zadovoljstvo zaposlenih • delež alternativnih virov • izobraževanja zaposlenih energije • količina in upravljanje • okoljsko ozaveščanje in s trdimi odpadki izobraževalne dejavnosti za goste • recikliranje vode • CO • spremljanje vedenjskih 2 odtis vzorcev gostov • delež avtohtonih jedi v gostinski ponudbi • sodelovanje v strategiji • delež avtohtonih trajnostnega razvoja dekorativnih predmetov naravna socialna zavarovanega območja v koči in kulturna in politična • spremljanje udejanjanja • delež lokalno pridelanih strategije trajnostnega produktov v zav. območju razvoja gorske koče OKOLJSKA TRAJNOST • povprečna stopnja zasedenosti postelj • povprečna realizirana cena specifična • število gostov glede nočitve na izvor • RevPAR (prihodek • delež povratnih gostov na razpoložljivo sobo) • število obiskov spletne strani percepcija • rast prihodkov • delež gostov, ki se uradno pritožijo • rast dobička splošna • delež zelo zadovoljnih • ROA (donosnost gostov na vloženo premoženje) • solventnost • profitna marža FINANČNA TRŽENJSKA USPEŠNOST USPEŠNOST pretekla prihodnja zunanja notranja Sli ka 3: Kon cep tual ni kon ku ren~ ni model za raz voj in uprav lja nje z gor ski mi ko~a mi kot moder nim ekotu ri sti~ nim pro duk tom. V nas prot ju z de lom mode la, pos ve ~e nim okolj ski traj no sti, je del, name njen finan~ ni uspe {no sti, poe no stav ljen. V uprav lja nju gor skih ko~ ni pri ~a ko va ti obsè nih finan~ no-ra ~u no vod skih znanj. Zavoljo tega se mer je nje finan~ ne uspe {no sti skr ~i na tri temelj ne kazal ni ke, spe ci fi~ ne za hote lir sko dejav nost, kot so pov pre~ na stop nja zase de no sti postelj, pov pre~ na rea li zi ra na cena pre no ~i tve in pri hod ki na raz - po lò lji vo hotel sko sobo (Rev PAB – izpe ljan ka temelj ne ga hotel ske ga kazal ni ka celot nih pri hod kov na raz po lò lji vo sobo, ki meri pri ho dek na raz po lò lji vo leì ~e, saj je le-ta zavo ljo pogo stih skup nih leì{~ v gor ski ko~i pre cej bolj pri me ren kazal nik). Le-tem sto ji jo ob stra ni {e kazal ni ki splo {ne finan~ ne uspe{no - sti, kot so kazal ni ki rasti pri hod ka in dobi~ ka, pro fit na mar à ter dono snost na pre mo è nje ( Re turn On Assets – ROA) in stop nja sol vent no sti. V po dob ni meri je poe no stav ljen del name njen trènj ski uspe {no sti, kjer je v ce lo ti izpu{ ~en trènj - sko pozi cij ski del, in tako v mo de lu osta ja enot no podro~ je per cep ci je. Le-to obli ku je jo kazal ni ki {te vi la 154 Kon cep tual ni kon ku ren~ ni model za raz voj eko tu riz ma v slo ven skem zava ro va nem viso ko gor ju gostov gle de na nji hov izvor, delè povrat nih gostov, delè zelo zado volj nih gostov ter delè gostov, ki se urad no pri to ì jo. Poleg tega je kot dober kazal nik pre poz nav no sti gor ske ko~e v mo de lu ohra njen tudi kazal nik {te vi la obi skov splet ne stra ni. 4 Sklep Opi sa ni kon cep tual ni model pred stav lja novi te to na podro~ ju lite ra tu re o uprav lja nju z gor ski mi ko~a mi, saj gor ske ko~e avtor ja obrav na va ta kot poe no stav ljen pri mer hotel ske ga pro duk ta in jih hkra ti raz poz na ta kot ene ga izmed naj bolj pri mer nih poten cial nih nosil cev eko tu ri sti~ ne ponud be v za va - ro va nih obmo~ jih. Posle di~ no, dva samo stoj na mode la z raz li~ nih znans tve nih podro ~ij, kot sta hote lirs tvo in oko lje vars tvo, uspe {no zdru ì ta v eno vit eko tu ri sti~ ni kon ku ren~ ni model za uprav lja nje gor skih ko~. Za sno va ni model ima dve temelj ni dimen zi ji. Prva je ta, da tako kakor Brat ~ev (2009) celo vit model mer je nja hotel ske uspe {no sti novo na sta li model uspe {no pove è kla si~ ne in moder ne pogle de na mer - je nje poslov ne uspe {no sti ter jih sklad no z du hom ~asa posta vi pod para dig mo traj nost ne ga turi sti~ ne ga mana ge men ta. Z mo de lom, nad gra je nim s po seb nost mi uprav lja nja z oko ljem, ki so zna ~il ne za zava - ro va na obmo~ ja in so bile pov ze te iz mode la Stu belj Ars in Boha nec (2010), gor ske ko~e pri do bi jo vodi lo pri vpe lje va nju novih poslov nih mode lov ter hkra ti tudi okvir za zuna nje poro ~a nje svo jih rezul ta tov in tr` no komu ni ci ra nje. Prav tu pa se è odpi ra dru ga, bolj vse bin ska dimen zi ja, ki je z vi di ka pre struk - tu ri ra nja in raz vo ja gor skih ko~ v mo der ne eko tu ri sti~ ne ponud ni ke doì ve tij (Pine in Gil mo re 1999) {e bolj pomemb na. Kon ku ren~ ni model gor ske ko~e usmer ja in spod bu ja na poti raz vo ja kako vost nih eko tu ri sti~ nih sto ri tev, saj kazal ni ki upra vi te ljem gor skih ko~ v do br {ni meri naka zu je jo, na kate ra podro~ja poslo va nja mora jo biti {e pose bej pozor ni. Model na ta na~in vodi k po ve ~a nju kako vo sti sto ri tev, saj usmer ja na traj nost ne prak se. Ko~e lah ko z upo ra bo mode la posta ne jo bolj dono sne in med na rod no pre - poz nav ne, kar je zago to vo tudi dobra pod la ga za bodo ~o pri do bi tev raz li~ nih spod bud in nepo vrat nih sred stev za vla ga nje v in fra struk tu ro in eko lo{ ko napred ne teh no lo gi je. Vse ka kor se ob prak ti~ ni vpe - lja vi tovrst ne ga mode la pora ja pre cej odpr tih vpra {anj. Ni mo~ pre zre ti dejs tva, da so slo ven ske gor ske ko~e v ve li ki ve~i ni zao sta le v raz vo ju in so tre nut - no pre ma lo pri vla~ ne za pri vab lja nje novo dob nih turi stov, ki ob rekrea ci ji v neo kr nje ni nara vi i{~e jo {e dru ga~ ne tipe eko tu ri sti~ nih doì ve tij in uìt kov. Nji ho va ponud ba sko zi leta ni napre do va la, je gene - ri~ na in pre ma lo raz no li ka. Nji hov pro dukt je stro go uti li ta ren in nika kor ne izsto pa do te mere, da bi pohod ni ki svo je iti ne rar je pri la go di li biva nju v to~ no dolo ~e ni ko~i, kjer jih bo ~akal to~ no dolo ~en tip gastro nom ske ga ali okolj ske ga doì vet ja. Da bo sploh mo~ govo ri ti o mo der nem turi sti~ nem raz - vo ju gor skih ko~, so torej nuj no potreb na infra struk tur na vla ga nja, poso do bi tve opre me in ponud be ter spre mem ba na~i na uprav lja nja. Dvig ni ti je tre ba uspo sob lje nost upra vi te ljev ter jih sez na ni ti z mò - nost mi in pred nost mi, ki jih eko tu ri zem ponu ja. V TNP je 34 gor skih ko~, ki bi zara di lege v za va ro va nem obmo~ ju edi ne ga slo ven ske ga narod ne ga par ka s svo jim delo va njem è po zako no da ji mora le teì ti k mi - ni mal nim vpli vom na oko lje. Gor ske ko~e v TNP, ki so v uprav lja nju raz li~ nih pla nin skih dru {tev, bi bilo po na{em mne nju smi sel no zdru ì ti v neke vrste inte re sno zdru è nje pod okri ljem Pla nin ske zveze Slo ve ni je ali TNP ter jim tu nudi ti neke vrste raz voj no-izo bra è val no opo ro, v ok vi ru kate re bi s skupni - mi mo~ mi pri sto pi le k vpe lje va nju pred la ga ne ga kon ku ren~ ne ga mode la in nje go vih izpe ljank ter s tem siste ma ti~ ne ga raz vo ja eko tu riz ma v za va ro va nih obmo~ jih. Ne nazad nje bi bila tak {na oblika zdru è - va nja z enot no zasno vo lah ko tudi dobra pod la ga za obli ko va nje kak {ne ga regio nal ne ga raz voj ne ga pro jek ta, ki bi lah ko bil pod prt s stra ni evrop skih struk tur nih skla dov. Izpo stav lje ne ome ji tve in dile - me bo v pri hod no sti sku {a la poglob lje no osvet li ti tudi kva li ta tiv no-kvan ti ta tvi na {tu di ja pred met ne tema ti ke, ki je tre nut no v za ~et ni fazi. 155 Miha Bra tec, Moj ca Stu belj Ars 5 Viri in lite ra tu ra An to nio li Cori glia no, M. 2002: The rou te to qua lity: Ita lian gastro nomy net works in ope ra tion. Tourism and Gastro nomy. Lon don, New York. Bra tec, M. 2009: Defi ning the model to asses the per for man ce of Slo ve nian hotel enter pri ses. Master's dis ser ta tion. Uni ver sity of Sout hern Den mark, Uni ver sity of Giro na & Uni ver sity of Ljub lja na. Ljubljana. DAV 2011: Hütten suc he bei dem Deutsc he Alpen ve rain. Med mrè je: http://www.dav-huet ten suc he.de/in - dex.php?pa ge def=ex ten ded search (5. 6. 2011). Goy mann, M., Wit ten wi ler, M., Hell weg, S. 2008: Envi ron men tal deci sion sup port for con struc tion of a »green« moun tain hut. Envi ron men tal Scien ce and Tech no logy 42. Iowa City. Kav ~i~, S., Ivan ko vi~, G., Kav ~i~, B., Marc, M., Novel, I., Peri {i~, M., Vidic, D. 2005: Ana li za uspe {no sti turi sti~ ne ga gos po dars tva (ho tel ske ga sek tor ja) v Slo ve ni ji, RCEF Report. Ljub lja na. Kne è vi} Cvel bar, L., 2006: Inf luen ce of cor po ra te gover nan ce mec ha nisms on mana ge ment tur no ver: the case of Slo ve nia. PhD dis ser ta tion, Faculty of Eco no mics, Uni ver sity of Ljub lja na, Ljub lja na. Kim, H. B., Kim, W. G. 2005: The rela tions hip bet ween brand equity and firms per for man ce in luxury hotels and chain restau rants. Tou rism Mana ge ment 26. Guild ford. Mi ha li~, T. 2009: Obli ko va nje mode la mer je nja uspe {no sti poslo va nja hotel skih pod je tij. Poro ~i lo ciljnega razi sko val ne ga pro jek ta. Eko nom ska fakul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. Mil ler, G., Twi ning-Ward, L. 2005: Moni to ring for a su stai nab le tou rism tran si tion. Wal ling ford, Cambridge. Ne mec Rudè, H., Miha li~, T. 2007: Intel lec tual capi tal in the hotel indu stry: A case study from Slo venia. Hos pi ta lity Mana ge ment 26. Oxford. Omer zelj Gome zelj, D., Miha li~, T. 2008: Desti na tion com pe ti ti ve ness – Appl ying dif fe rent models, the case of Slo ve nia. Tou rism Mana ge ment 29. Guild ford. Pine, J., Gil mo re, J. 1999: The Expe rien ce Eco nomy, Har vard Busi ness School Press, Boston. Poon, A. 1994: The new tou rism revo lu tion. Tou rism Mana ge ment 15-2. Guild ford. Singh, R. B., Mis hra, D. K. 2004: Green tou rism in moun tain regions – redu cing vul ne ra bi lity in promo - ting peo ple and pla ce cen tric deve lop ment in the Hima la yas. Jour nal of Moun tain Scien ce 1. Bei jing. Stu belj Ars, M., Boha nec, M. 2010: Towards the eco tou rism: A de ci sion sup port model for the asses - sment of sustai na bi lity of moun tain huts in the Alps. Jour nal of Envi ron men tal Mana ge ment 91-12. Lon don. Van Weste ring, J. 1999: Heri ta ge and gastro nomy: The pur suits of the ‘new tou rist’. Inter na tio nal Journal of Heri ta ge Stu dies 5-2. Exe ter. WCED 1987: Our Com mon Futu re. World Com mis sion on Envi ron ment and Deve lop ment Report. Oxford. 156 Razvoj zavarovanih obmo~ij v Sloveniji, 157–163, Ljubljana 2011 SKLAD ZA OHRANJANJE NARAVE POHORJE dr. Jurij Guli~ Gre gor Danev Za vod Repub li ke Slo ve ni je za vars tvo nara ve Za vod Repub li ke Slo ve ni je za vars tvo nara ve Po bre{ ka cesta 20, 2000 Ma ri bor To ba~ na uli ca 5, 1000 Ljub lja nja ju rij.gu licazrsvn.si gre gor.da nevazrsvn.si [te fan Posi lo vi~ Mi hae la Solar Ob ~i na Zre ~e UNIOR Kova{ ka indu stri ja d. d. – Pro gram turi zem Ce sta na Roglo 13b, 3214 Zre ~e Ce sta na Roglo 15, 3214 Zre ~e ste fan.po si lo vicazre ce.eu mi hae la.so larauni tur.eu UDK: 502.1(497.412) IZVLE^EK Sklad za ohra nja nje nara ve Pohor je Leta 2009 je bil s stra ni Ob~i ne Zre ~e, pod jet ja Unior d. d. – Pro gram turi zem in Zavo da Repub li ke Slove - ni je za vars tvo nara ve pod pi san dogo vor o so de lo va nju, v ok vi ru kate re ga se je usta no vil Sklad za ohra nja nje nara ve Pohor je (Sklad). Aktiv nej {e delo va nje in pro mo ci ja Skla da se ude ja nja prek tran sna cio nal ne ga pro - jek ta NATREG. Pote ka jo ~i pro jekt pro mo vi ra poten cia le varo va nih obmo ~ij, kot na pri mer Pohor ja, i{~e pri lò no sti za traj nost ni raz voj in pove ~u je pre poz nav nost nara ve in oko lja kot vred no te. Sklad je odprt za nova part ners tva in zavez ni{ tva. Osnov no poslans tvo Skla da je izved ba akcij s po dro~ ja nara vo(oko lje)vars - tva, okolj ske ga izo bra è va nja, in pro mo ci ja nara ve na Pohor ju. Z de lo va njem Skla da obmo~ je Pohor ja pri do bi va {ir {o pre poz nav nost o vzdr` no sti sobi va nja nara ve in ~lo ve ka. KLJU^NE BESEDE pro jekt NATREG, Pohor je, Sklad za ohra nja nje nara ve Pohor je, traj nost ni raz voj, turi zem, vars tvo narave ABSTRACT Nature conservation fund Pohorje In 2009 an agreement on active cooperation among municipality of Zre~e, enterprise UNIOR – Program Tourism and the Institute of the Republic of Slovenia for Nature Conservation has been signed. It com- prises cooperation in the framework of establishing the Nature conservation fund Pohorje. Active operation and promotion of the Fund is realized through a transnational project NATREG. The ongoing project pro- motes the potentials of protected areas such as Pohorje Mountain, looking for opportunities for sustainable development and increases the recognitions of the nature and the environment as a value. The Fund is open to new partnerships and alliances as having the basic mission the realization of actions in the field of nature conservation, environmental education and promotion of nature on Pohorje Mountain Fund therefore takes an active part for the Pohorje Mountain gaining wider recognition of the sustainability of the coexistence of man and nature. KEY WORDS Project NATREG, Pohorje Mountain, Nature conservation fund Pohorje, sustainable development, tourism, nature conservation 157 Jurij Guli~, [te fan Posi lo vi~, Gre gor Danev, Mi hae la Solar 1 Uvod (Za)va ro va na obmo~ ja so pomem ben instru ment vars tva nara ve, obe nem pa pome ni jo tudi velik poten cial social ne ga in gos po dar ske ga raz vo ja Slo ve ni je. Ver jet no teh poten cia lov {e ne pre poz na va - mo dovolj, zla sti pa nam {e ne uspe va dovolj dobro vars tva nara ve pove za ti z raz vo jem posa mez ne ga obmo~ ja. Tran sna cio nal ni pro jekt NATREG (Kako uprav lja ti varo va na obmo~ ja nara ve, da bodo posta - la pri lò nost za traj nost ni raz voj / Pro gra mi tran sna cio nal ne ga sode lo va nja 2007–2013, Jugovz hod na Evro pa), se je lotil prav tega izzi va – nje gov temelj ni namen je poka za ti in pro mo vi ra ti poten cia le varo - va nih obmo ~ij, izbolj {a ti nji ho vo pre poz nav nost in rabo kot dobro pri lò nost za traj nost ni raz voj ter pove ~a ti pre poz nav nost ohra nje ne nara ve in oko lja kot vred no te (med mrè je 1). Na rav ni drà ve Slo - ve ni je je bilo za pilot no obmo~ je izbra no pogor je Pohor ja; v pro sto ru se kaè jo nega tiv ni vpli vi drù be ne ga raz vo ja, nji hov skup ni u~i nek pa mo~ no ogro à obstoj celot ne ga siste ma in vred no sti obmo~ ja. Velik del konf lik tov izvi ra iz admi ni stra tiv ne raz drob lje no sti obmo~ ja, ki botru je pomanj ka nju skup ne ga uprav - lja nja. Raz li~ ni sek tor ji in pod jet ja odgo vor nost pre la ga jo drug na dru ge ga. Osnov ni namen pro jek ta na tej rav ni je dose ~i skla den raz voj celot ne ga obmo~ ja Pohor ja. Pro jekt ni cilji so: • 1. spod bu ja ti traj nost ni raz voj na celot nem Pohor ju, • 2. pre poz na ti ohra nje no nara vo kot raz voj ni poten cial, • 3. v pri pra vo podrob nej {e ga na~r ta uprav lja nja vklju ~i ti nevlad ne orga ni za ci je in {ir {o jav nost, • 4. pri pra vi ti podrob nej {i na~rt uprav lja nja za obmo~ ji Natu ra 2000, • 5. zasno va ti nove pro jek te, ki bodo raz voj ne poten cia le {e ople me ni ti li, • 6. pre ve ri ti inte res za za~e tek pro ce sa usta nav lja nja Regio nal ne ga par ka Pohor je (med mrè je 2). Ak tiv no sti pro jek ta NATREG so pri po mo gle k ide ji o us ta no vi tvi Skla da za ohra nja nje nara ve Pohor je (Sklad). Eden od pre lom nih tre nut kov je bila izved ba pro jek ta Smu ~ar sko teka{ ke ga cen tra Rogla na Pohor ju. Spor, ki je nastal v letu 2008 med Ob~i no Zre ~e, drù bo UNIOR d. d. – Pro gram turi zem ter Zavo dom Repub li ke Slo ve ni je za vars tvo nara ve ob uni ~e nju varo va nih tra vi{~ – planj na obmo~ ju Rogle pri grad nji stez za smu ~ar ski tek, je pre ra sel v zgled no sode lo va nje. Unior d. d. – kova{ ka indu stri ja (v na da lje va nju Uni tur), Zavod Repub li ke Slo ve ni je za vars tvo nara ve (v na da - lje va nju ZRSVN) in Ob~i na Zre ~e so v letu 2009 pod pi sa li dogo vor o so de lo va nju, v ok vi ru kate re ga Uni tur usta no vi Sklad za ohra nja nje nara ve Pohor je, kate re ga delo va nje je usmer je no v iz va ja nje akcij, pro jek tov in aktiv no sti s po dro~ ja ohra nja nja nara ve. Ob~i na Zre ~e se je zave za la, da bo s pro stor - sko poli ti ko pod pi ra la traj nost ni in sona rav ni raz voj Pohor ja in oblju bi la finan~ no pomo~, ZRSVN pa pris pe va stro kov no zna nje. Tako se je polo àj, kate re mu je botro val konf likt, spre me nil v so de lo - va nje. Del ni{ ka drù ba Unior, Pro gram Turi zem, omo go ~a dotok sred stev za delo va nje Skla da tudi od pro da je dolo ~e nih sto ri tev, ki naj bolj pose ga jo v na ra vo. S po mo~ jo Skla da posku {a, kot ena red kih v Slo - ve ni ji, raz vi ja ti tako ime no va ni odgo vor ni turi zem, ki è v svo ji osno vi pos ve ~a naj ve~ jo pozor nost rav no ohra nja nju nara ve. Usta no vi te lji Skla da si pri za de va jo, da bi se vanj vklju ~i lo ~im ve~ je {te vi - lo orga ni za cij in lokal nih skup no sti na obmo~ ju Pohor ja, s ~i mer bi pris pe va li k bolj {e mu raz vo ju obmo~ ja. Pre gled delo va nja sorod nih skla dov v dr à vi kaè, da se naj ve~ pozor no sti nana {a na vodo kot dobri - no. Skla di delu je jo ve~i no ma zno traj mati~ nih pod je tij, kot na pri mer Arma lov sklad za zdra vo pit no vodo v {o lah (med mrè je 3), Helio sov sklad za ohra nja nje ~istih slo ven skih voda (med mrè je 4), ter sklad Si.voda, ki oza ve{ ~a o po me nu voda in na{em vpli vu nanje ter se z in ve sti ra njem aktiv no lote va re{e va nja prob le ma ti ke kako vo sti voda v Slo ve ni ji (med mrè je 5). Na podro~ ju vars tva nara ve pa v Slo - ve ni ji tre nut no aktiv no delu je zgolj Sklad za ohra nja nje nara ve Pohor je. 158 Sklad za ohra nja nje nara ve Pohor je 2 Ovred no te nje obmo~ ja 2.1 Oce na pre te kle ga uprav lja nja Prva pri za de va nja za zava ro va nje Pohor ja sega jo v dalj no leto 1920, ko je bila v zna me ni ti Spo me ni - ci Odse ka za vars tvo pri ro de in pri rod nih spo me ni kov (Spo me ni ca Odse ka za … 1920) pri Muzej skem dru{ tvu za Slo ve ni jo izpo stav lje na poseb nost Pohor ja. Do prve ga zava ro va nja je pri{ lo leta 1967, ko je bilo ob Lob ni ci zava ro va nih oko li 50 hek tar jev gozd ne ga rezer va ta. Nada lje je bilo ve~ zava ro vanj v osem de - se tih letih 20. sto let ja, ko so ob~i ne z ob ~in ski mi odlo ki zava ro va le ve~ gozd nih rezer va tov in bar jan skih povr {in. Danes je tako zava ro va nih 15 gozd nih rezer va tov s po vr {i no 879 hek tar jev (Ured ba o va ro val - nih goz do vih … 2010). V plan skih aktih Repub li ke Slo ve ni je je obmo~ je »par ka Pohor je« opre de lje no è leta 1986 (Dolgo - ro~ ni plan SR Slo ve ni je za obdob je 1986–1990 1990). Pred log par ka je vklju ~en v vse nasled nje dopol ni tve plan skih aktov Repub li ke Slo ve ni je za obdob je do leta 2000 kot tudi v plan ske akte posa mez nih pohorskih ob~in. Kot eden izmed ciljev vars tva nara ve je usta no vi tev zava ro va ne ga obmo~ ja »Re gij ski park Pohorje« vklju ~e na tudi v Ope ra tiv ni pro gram – pro gram uprav lja nja obmo ~ij Natu ra 2000 (za obdobje 2007–2013) (Ope ra tiv ni pro gram – pro gram … 2007). Z ob mo~ jem uprav lja jo sek tor ji s po dro~ ja ohra nja nja nara - ve, gos po dar je nja z goz do vi, uprav lja nja z div jad jo, ribo lov ni mi obmo~ ji, voda mi, last ni ki in upo rab ni ki kme tij skih zem lji{~. 2.2 Ovred no te nje pro sto ra z na ra vo vars tve ne ga vidi ka Po hor je je pogor je v se ve ro vz hod nem delu Slo ve ni je, ki se raz te za na povr {i ni 840 km2. Goz do vi pokri va jo ve~ kot 75 % celot ne povr {i ne Pohor ja (Cen ~in in sode lav ci 2010). Ve~ ji del Pohor ja je uvr{~en v po seb na vars tve na obmo~ ja – obmo~ ja Natu ra 2000, kjer sta pod la gi evrop ska direk ti va o pti cah (Direk - ti va o ohra nja nju pro sto ì ve ~ih ptic 2011) in evrop ska direk ti va o ha bi ta tih (Di rek ti va o ohra nja nju narav nih habi ta tov ter pro sto ìve ~ih ìval skih in rast lin skih vrst 2011), obe nem pa pogor je Pohor ja leì zno traj pro sto ra, ki ga opre de lju je Alp ska kon ven ci ja (Pro to kol o iz va ja nju … 1991). Raz no li kost habi tat nih tipov ki so v in te re su Evrop ske skup no sti (ES) se kaè v pe stro sti goz dov, tra vi{~ in vod nih oko lij. Mno go te ra ìv ljenj ska oko lja nudi jo biva li{ ~e {te vil nim vrstam ptic in osta lim rast lin skim in ìval - skim vrstam, s po pu la ci ja mi nacio nal ne ga pome na, kot tudi v in te re su ES (med mrè je 6). S kra jin ske ga vidi ka so na Pohor ju zasno ve obmo ~ij narav nih kako vo sti in kra jin ska obmo~ ja s pre poz nav ni mi zna - ~il nost mi na dràv ni rav ni (Ma ru {i~ in sode lav ci 1998). V Stra te gi ji vars tva kra ji ne v Slo ve ni ji je poseb na pozor nost name nje na izjem nim kra ji nam; na obmo~ ju Pohor ja zasle di mo dve izjem ni kra ji ni, in sicer ovr{ je Pohor ja in Resnik – Sko mar je (Ogrin in sode lav ci 1996). Po hor je tre nut no nima sta tu sa zava ro va ne ga obmo~ ja (med mrè je 6). Na njem je 168 to~ kov nih zava ro va nih obmo ~ij in 28 plo skov nih zava ro va nih obmo ~ij; sled nji zaje ma jo 322 hek tar jev povr {in (med mrè je 7). V Re gi stru narav nih vred not Repub li ke Slo ve ni je je za obmo~ je Pohor ja vpi sa nih 105 ob - mo ~ij (plo skov nih) narav nih vred not (61 % obmo ~ij ima sta tus narav ne vred no te dràv ne ga pome na), 165 to~ kov nih narav nih vred not in 5 jam skih objek tov iz Pohor ja. 275 na rav nih vred not na Pohor ju pred stav lja 2 % vseh narav nih vred not, vpi sa nih v re gi ster (12.154 vpi sov ozi ro ma 3071 na rav nih vred - not in 9.083 jam) ozi ro ma 8 % vseh narav nih vred not (brez jam skih objek tov) v Slo ve ni ji (Pra vil nik o spre mem bah Pra vil ni ka o do lo ~i tvi … 2010; med mrè je 8). 1838 hek tar jev goz dov je zara di narav - no sti in ekstrem no sti rasti{ ~a izlo ~e nih in so pre pu{ ~e ni narav ne mu raz vo ju (Cen ~in in sode lav ci 2010). Gle de na celot no povr {i no obmo~ ja Pohor ja, pred stav lja ta kate go ri ja 3,2 % povr {in. To so gozd ni rezer - va ti (879 hek tar jev) in varo val ni goz do vi na ekstrem nih rasti{ ~ih s po vr {i no 958 hek tar jev (Ured ba o spre mem bi Ured be o va ro val nih … 2010). 159 Jurij Guli~, [te fan Posi lo vi~, Gre gor Danev, Mi hae la Solar 2.3 Ovred no te nje pro sto ra z vi di ka turiz ma in pro stor ske ga raz vo ja Ob mo~ je ima ugod ne pro met ne pove za ve in boga to turi sti~ no-{port no ponud bo. Zara di bli ì ne ve~ jih mest je Pohor je zelo pri ljub lje no rekrea cij sko sre di{ ~e; v po let nih mese cih sta v os pred ju pohod - ni{ tvo in kole sar je nje, v zim skem ~asu pa alp sko smu ~a nje, tek na smu ~eh in dru gi zim ski {por ti. Pohor je pre~ ka tudi Slo ven ska pla nin ska pot, ob kate ri si pohod ni ki lah ko ogle da jo mno ge narav ne zna me ni - to sti. Tu naj de mo veli ko pla nin skih ko~, vse bolj pa se uve ljav lja tudi turi zem na kme ti jah (med mrè je 2). Pohor je zara di svo je lege v pro sto ru, kra jin skih poseb no sti, pestro sti narav nih in kul tur nih vse bin nudi {te vil ne raz voj ne mò no sti. Posta lo je zani mi vo za pohod ni{ tvo, rekrea ci jo in turi zem pred vsem v pre - te klih 50-ih letih. Nasta le so prve pla nin ske poti, pla nin ske posto jan ke, smu ~i{ ~a, hote li in apart maj ska nase lja – raz vi li so se tako ime no va ni gor ski turi sti~ ni cen tri. Pohor je je tre nut no raz de lje no med 16 ob - ~in, ki ne delu je jo kot enot no obmo~ je ozi ro ma kot tako ime no va na cilj na desti na ci ja Pohor je. V to bi pri ha ja li obi sko val ci in turi sti zara di moti vov, ki se nana {a jo na raz no li ko ponud bo doìv lja nja nara - ve, rekrea tiv ne ga, {port ne ga, adre na lin ske ga, kul tur ne ga, eno ga stro nom ske ga, eko lo{ke ga, vel ne{ ke ga, poslov ne ga in dru gih zvr sti turiz ma. Raz no li ki ponud ni ki obmo~ ja zaen krat samo stoj no in nepo ve - za no trì jo par cial no turi sti~ no ponud bo raz li~ no veli kih in ure je nih turi sti~ nih cen trov ter manj {ih kra jev, vasi in samot nih kme tij na Pohor ju ([tu hec 2010). Pre cej{ nje {te vi lo pro stor skih na~r tov (16 ob~in) pred stav lja pred vsem prob lem enot ne pro stor ske obrav na ve celot ne ga obmo~ ja. Ob veli kih raz voj nih pro jek tih, usmer je nih v po ve ~e va nje in nadalj nje zdru è va nje turi sti~ nih cen trov, lah ko izra zi mo skrb, da eko nom ski inte re si ne bi pre se gli mò no sti traj nost ne ga raz vo ja obmo~ ja in regi je. 3 Sklad za vars tvo nara ve Pohor je in nje go vi u~in ki v pro sto ru De lo va nje Skla da je ume{ ~e no zno traj obmo~ no raz voj ne ga part ners tva – gos po dars tvo (eko nom - ski inte re si), lokal na skup nost (pro stor ski raz voj) in vars tvo nara ve (sli ka 1). ZRSVN v ok vi ru Skla da sode lu je s stro kov nim zna njem s po dro~ ja ohra nja nja nara ve, sve to va njem ter poz na va njem zako no - da je pri izva ja nju akcij in pro jek tov, ki bodo izha ja li iz Skla da. Ob~i na Zre ~e s pro stor sko poli ti ko pod pi ra traj nost ni in sona ra ven raz voj Pohor ja ter finan~ no in stro kov no kre pi delo va nje Skla da, pod jet je Unitur pro mo vi ra svo jo dejav nost kot okolj sko odgo vor no pod jet je. Leta 2011 se pod okri ljem Skla da odvi ja nagrad ni foto graf ski nate ~aj »Na ra va Pohor ja sko zi let ne ~ase«, ki ima ve~ siner gij skih u~in kov, na pri mer pro mo ci ja nara vo slov ne foto gra fi je med pre bi val stvom, pro mo ci ja nara ve Pohor ja v ob li ki kole dar jev in raz gled nic, pro mo ci ja nara ve Pohor ja v tu ri sti~ ni desti - na ci ji Rogla–Po hor je. Dru ga aktiv nost Skla da v le to{ njem letu je usmer je na v okolj sko izo bra è va nje – orga ni zi ra se polet ni mla din ski tabor na Rogli. V je sen skem ~asu se bo s po mo~ jo Skla da izved la è dru - ga pro sto volj na nara vo vars tve na akci ja ~i{ ~e nja zara{ ~a jo ~ih tra vi{~ na Pohor ju. Cilj tovrst nih akcij je izbolj {a ti kako vost in obseg tra vi{~ – planj, dvig ni ti kako vost ìv ljenj ske ga pro sto ra {te vil nim vrstam ptic, omo go ~i ti eksten ziv no kme tij sko pri de la vo na obmo~ ju in ohra ni ti podo bo kra ji ne, ki postaja pre - lokalna skupnost/ prostorski razvoj SKLAD gospodarstvo/ varstvo ekonomika narave Sli ka 1: Obmo~ no raz voj no part ners tvo Skla da. 160 Sklad za ohra nja nje nara ve Pohor je Sli ka 2: Logo tip Skla da za ohra nja nje nara ve Pohor ja. poz na na v slo ven skem pro sto ru in {ir {e tudi kot turi sti~ na zani mi vost. Sklad je vklju ~en v na sta ja jo ~i ~ez mej ni pro jekt med Slo ve ni jo in Avstri jo ALPA, kjer se bo celost no pri sto pi lo k re vi ta li za ci ji gor skih tra vi{~ na Zahod nem Pohor ju. Prek med na rod ne ga pro jek ta WETMAN (fi nan~ ni instru ment LIFE+) se bodo tudi s po mo~ jo Skla da izva ja le aktiv no sti, usmer je ne v ure di tev infra struk tu re za obi sko val ce na Lovren{ kih jeze rih in dru god na obmo~ ju Pohor ja. Pri prav lja se Kodeks rav na nja med ude le è nimi part ner ji, ki bo dolo ~e val komu ni ka ci jo med part ner ji, obvez no sti, potr je va nje nalog … Mò no sti {iri - tve Skla da v pri hod njih letih so usmer je ne pred vsem v is ka nje stra te{ kih part ner jev: od lokal nih skup no sti, ki teri to rial no pokri va jo obmo~ je Pohor ja, do turi sti~ nih pod je tij, jav nih in zaseb nih usta nov in pod - jet ni kov. Izde la na je celost na gra fi~ na podo ba Skla da (sli ka 2), izva ja pa se tudi Pro gram dela Skla da za leto 2011 (Pro gram dela Skla da … 2011). 4 Vzvo di za vklju ~e va nje vse bin Skla da v ob ~in ske stra te gi je in smer ni ce Za ra di svo jih narav nih vred not in boga te kul tur ne dedi{ ~i ne ima Ob~i na Zre ~e bogat raz voj ni poten - cial, ki ga mora pove za ti z os ta li mi drù be ni mi in gos po dar ski mi aktiv nost mi v pro sto ru. V eko lo{ ko omrè je Natu ra 2000 spa da 9,4 % vseh povr {in ob~i ne Zre ~e (med mrè je 7). Pre cej{ nje {te vi lo narav - nih vred not in kra jin skih poseb no sti daje obmo~ ju ob~i ne mò no sti za njih skrb in pro mo ci jo. Pri raz vo ju Ob~i na Zre ~e upo {te va stra te{ ke usme ri tve dràv nih in regio nal nih raz voj nih pro gra mov, kot so: Dràv - ni raz voj ni pro gram Repub li ke Slo ve ni je za obdob je 2007–2013 (2008), Regio nal ni raz voj ni pro gram Savinj ske regi je 2007–2013 (2006), Pro gram raz vo ja pode è lja Repub li ke Slo ve ni je 2007–2013 (2007), Lokal na raz voj na stra te gi ja Lokal ne akcij ske sku pi ne »Od Pohor ja do Bohor ja« 2007–2013 (2008). Pri pro stor skem na~r to va nju Ob~i na Zre ~e z obrav na vo in soo ~a njem raz li~ nih potreb in inte re sov raz - vo ja v pro sto ru zago tav lja uskla je nost gos po dar skih, drù be nih in okolj skih vidi kov. V Raz voj nem pro gra mu Ob~i ne Zre ~e 2009–2013 (2009) med okolj ski mi vidi ki upo {te va obsto je ~e obre me ni tve oko - lja in nje go ve ome ji tve, ki jih pred stav lja jo narav ni viri, zele ne povr {i ne (kme tij ska zem lji{ ~a, goz do vi) in poplav na obmo~ ja (Raz voj ni pro gram Ob~i ne Zre ~e … 2009). Ob ~i na Zre ~e bo zago tav lja la raz me re za skla den raz voj, teme lje~ na zna nju, ino va tiv no sti, lojal - no sti doma ~e ga pre bi vals tva, ki se zave da stan dar dov in ome ji tev oko lja v smi slu traj nost ne ga raz vo ja, kar je zapi sa la tudi v svo jo vizi jo raz vo ja. Traj nost ni raz voj – raz voj, ki zado vo lju je dana{ nje potre be, ne da bi ogro àl mò no sti pri hod njih gene ra cij, skla den raz voj mesta Zre ~e in pode è lja, uskla jen pro - stor ski raz voj z drù be nim, gos po dar skim in kme tij skim raz vo jem, ve~ ja infor mi ra nost, oza ve{ ~e nost in odgo vor nost pre bi val cev na podro~ ju varo va nja oko lja, pro me ta, racio nal ne rabe narav nih virov pa so naj po memb nej {i stra te{ ki cilji Ob~i ne Zre ~e. Raz voj in pro mo ci ja okolj ske odgo vor no sti ob~i ne se 161 Jurij Guli~, [te fan Posi lo vi~, Gre gor Danev, Mi hae la Solar kaè v us ta no vi tvi in aktiv nem delo va nju Skla da. Raz voj na narav na nost ob~i ne je, sklad no z nje no stra - te gi jo in usme ri tva mi, ki sov pa da jo s po slans tvom Skla da, uspe {en pri mer in bi ga bilo smi sel no pre ne sti na vse ob~i ne v ob mo~ ju. Narav ne dano sti, kul tur no-et no lo{ ko bogas tvo in izro ~i la, ki jih pre mo re Pohor - je, so eden od poten cia lov raz vo ja lokal nih skup no sti, po dru gi stra ni pa tudi veli ka odgo vor nost za ohra nja nje iden ti te te in kako vo sti pro sto ra ter nara ve. Sklad pro mo vi ra in ohra nja del te iden ti te te, ki posta ja vse bolj pre poz na na in cenje na v lo kal nem, nacio nal nem in med na rod nem pro sto ru. 5 Sklep Po ve zo va nje gos po dars tva, lokal ne skup no sti in varo va nja nara ve je z vi di ka traj nost ne ga, sona - rav ne ga regio nal ne ga raz vo ja klju~ no. V Slo ve ni ji pri me rov dobrih praks, ki bi uspe {no pove zo va li raz voj na part ners tva, vklju ~u jo~ seg ment vars tva nara ve ni veli ko. Sklad je vse ka kor na dobri poti, da ta part - ners tva okre pi in raz {i ri na ve~ ji del Pohor ja, kjer se pre ple ta delo va nje 16-ih lokal nih skup no sti in treh sta ti sti~ nih (raz voj nih) regij. Siner gij ski u~in ki Skla da v pro sto ru se è kaè jo v iz ved bi {te vil nih aktiv - no stih, kate rih sku pen cilj je pro mo ci ja vars tva nara ve, okolj ske vzgo je in nena zad nje tè nja po traj nost no narav na nem raz vo ju obmo~ ja, upo {te va jo~ njih poten cia le in raz voj. Aktiv no sti Skla da se nave zu je jo na vizi jo raz vo ja Ob~i ne Zre ~e, ki je usmer je na v za go tav lja nje raz mer za skla den raz voj, teme lje~ na zna nju, ino va tiv no sti, lojal no sti doma ~e ga pre bi vals tva, zave da jo~ se stan dar dov in ome ji tev oko lja v smi - slu traj nost ne ga raz vo ja. Uve ljav lja se kot turi sti~ no in rekrea tiv no pre poz nav na desti na ci ja z uve ljav lje nim in viso ko pozi cio ni ra nim turi sti~ nim pro duk tom ter bla gov no znam ko Rogla, ki jo trì pod jet je Unior d. d. Pro mo ci ja okolj ske oza ve{ ~e no sti ob~i ne in vodil ne ga turi sti~ ne ga ponud ni ka z de lo va njem Skla da dobiva nove raz sè no sti; lah ko trdi mo, da posta ja Sklad ena od zele nih bla gov nih znamk desti na ci je in v prihod - nje tudi obmo~ ja Pohor ja. Pro jekt NATREG je vzpo sta vil inter net no plat for mo Pohor je (med mrè je 9), kate re namen je mre è nje in pro mo ci ja pro jekt nih idej, lokal nih in regio nal nih dogod kov na Pohor - ju ter pro mo ci ja in delo va nje Skla da. Uprav lja nje s plat for mo bo po zaklju~ ku pro jek ta prev ze lo jav no in zaseb no part ners tvo, kamor se bo vklju ~e val tudi Sklad za ohra nja nje nara ve Pohor je. Pro ces vzpo - sta vi tve in akti vi ra nje Skla da za ohra nja nje nara ve Pohor ja lah ko slu ì kot pri mer dobre prak se, ~igar vse bi no bi bilo mò no pre ne sti tudi na dru ga {ir {a zava ro va na obmo~ ja v dr à vi. Sklad je nastal ob vza - jem ni pobu di nara vo vars tve ne stro ke in inte re sov v lo kal nem pro sto ru. Pri ~u jo ~a obli ka pove zo va nja eko nom skih inte re sov, pro stor ske ga raz vo ja in skr bi za nara vo se je izka za la kot uspe {na. Vanjo so vklju~eni vsi klju~ ni delè ni ki, ki ima jo v da nem pro sto ru izra è ne eko nom ske inte re se (na pri mer zaseb na pod - jet ja in drù be), delè ni ki, ki sode lu je jo in vr{i jo pro ces pro stor ske ga na~r to va nja na lokal ni rav ni (ob ~i ne) ter stro kov na dràv na insti tu ci ja, kate re poob la sti lo je skrb za ohra nja nje slo ven ske nara ve (ZRSVN). 6 Viri in lite ra tu ra Cen ~i~, L., Coj zer, M., Jen ~i~, H., Med ved, L., Mikla {i~, Z., Ogri zek, R., Pisek, R., Pri stov nik, D., Taj ni - kar, M. 2010: Sta nje goz dov in div ja di ter goz dars tva in lovs tva na pro jekt nem obmo~ ju Pohor je. Stro kov na {tu di ja, nasta la v sklo pu pro jek ta NATREG – Mana ging Natu ral Assets and Pro tec ted Areas as Sustai nab le Regio nal Deve lop ment Oppor tu ni ties / Kako uprav lja ti varo va na obmo~ ja narave, da bodo posta la pri lò nost za traj nost ni raz voj. Zavod za goz do ve Slo ve ni je. Mari bor. Dol go ro~ ni plan SR Slo ve ni je za obdob je 1986–1990. Urad ni list Socia li sti~ ne Repub li ke Slo ve ni je 1/86, 41/87, 12/89 in 36/90. Ljub lja na. Dr àv ni raz voj ni pro gram Repub li ke Slo ve ni je za obdob je 2007–2013. 2008. Med mrè je: http:/ www.svlr.gov.si/ si/de lov na_po droc ja/po droc je_re gio nal ne ga_raz vo ja/dr zav ni_raz voj ni_pro gram (11. 5. 2011). Di rek ti va o ohra nja nju pro sto ì ve ~ih ptic. Med mrè je: http://eur lex.eu ro pa.eu/Lex Uri Serv/Lex Uri - Serv.do?uri=DD:15:01:31979L0409:SL:PDF (10. 3. 2011). 162 Sklad za ohra nja nje nara ve Pohor je Di rek ti va o ohra nja nju narav nih habi ta tov ter pro sto ìve ~ih ìval skih in rast lin skih vrst. Med mrè je: http://eur lex.eu ro pa.eu/Lex Uri Serv/Lex Uri Serv.do?uri=CONSLEG:1992L0043:20070101:SL:PDF (10. 3. 2011). Lo kal na raz voj na stra te gi ja Lokal ne akcij ske sku pi ne »Od Pohor ja do Bohor ja« 2007–2013. 2008. Med - mrè je: http://las.ra-koz jan sko.si/f/docs/Do ku men ti/LRS_LAS_od_Po hor ja_do_Bo hor ja.pdf (4. 8. 2011). Ma ru {i~, J., Ogrin, D., Jan ~i~, M., Bar tol, B. 1998: Meto do lo{ ke osno ve, regio nal na raz de li tev kra jinskih tipov v Slo ve ni ji. Ljub lja na. Med mrè je 1: http://www.na treg.eu (13. 5. 2011). Med mrè je 2: http://www.na treg.eu/po hor je/up loads/da to te ke/Bro su ra_SLO.pdf (13. 5. 2011). Med mrè je 3: http://www.ar mal.si/in dex.php/za_nove_ge ne ra ci je /dis play/ar ma lov_sklad (10. 5. 2011). Med mrè je 4: http://www.he lios.si/slo/druz be na-od go vor nost/he lio sov-sklad za-ohra nja nje-ci stih-slo - ven skih-voda (10. 5. 2011). Med mrè je 5: http://www.sklad si vo da.si/sklad si vo da/o-skla du (10. 5. 2011). Med mrè je 6: http://www.mop.gov.si/fi lead min/mop.gov.si/pa geu ploads/pub li ka ci je/ dru go/za va ro va - na_ob moc ja.pdf (11. 4. 2011). Med mrè je 7: http://www.na tu ra2000.gov.si (11. 4. 2011). Med mrè je 8: http://gis.arso.gov.si/mppor tal (10. 3. 2011). Med mrè je 9: http://www.na treg.eu/po hor je (13. 5. 2011). Ogrin, D., Maru {i~, J., Bar tol, B., De{nik, S., Hab jan, J., Hudo klin, J., Kol {ek, A., Novak, M., Simi~, M., Tav ~ar, E., Simon ~i~, T: 1996: Stra te gi ja vars tva kra ji ne v Slo ve ni ji. Ljub lja na. Ope ra tiv ni pro gram − pro gram uprav lja nja obmo ~ij Natu ra 2000 ({t. 35600-3/2007/) za obdob je 2007–2013. Vla da Repub li ke Slo ve ni je. Ljub lja na 2007. Pra vil nik o spre mem bah Pra vil ni ka o do lo ~i tvi in vars tvu narav nih vred not. Urad ni list Repub li ke Slo - ve ni je 111/2004, 70/2006, 58/2009 in 93/2010. Ljub lja na. Pro gram dela Skla da za ohra nja nje nara ve Pohor ja za leto 2011. Unior d. d. – Pro gram Turi zem, Zavod Repub li ke Slo ve ni je za vars tvo nara ve, Ob~i na Zre ~e. Zre ~e, 2011. Pro gram raz vo ja pode è lja Repub li ke Slo ve ni je za obdob je 2007–2013. Med mrè je: http:/ www.mkgp.gov.si/ fi lead min/mkgp.gov.si/pa geu ploads/Bre da/gra di va/BROSURA_PRP.pdf (11. 5. 2011). Pro to kol o iz va ja nju Alp ske kon ven ci je o ure ja nju pro sto ra in traj nost nem raz vo ju. Med mrè je: http://www.kon ven ci je.mop.gov.si/alp ska_pro stor.pdf (13. 3. 2011). Raz voj ni pro gram Ob~i ne Zre ~e 2009–2013. Med mrè je: http://www.zre ce.si/si/ima ges/sto ries/pdf/raz - voj ni_pro gram_obi ne_zree_2009-2013.pdf (12. 5. 2011). Re gio nal ni raz voj ni pro gram Savinj ske regi je 2007–2013. Med mrè je: http://www.rasr.si/pdf/rrp_savinj - ske_re gi je_2007_2013.pdf (11. 5. 2011). Spo me ni ca Odse ka za vars tvo pri ro de in pri rod nih spo me ni kov, Gla snik Muzej ske ga dru{ tva za Slo - ve ni jo, 1 (1920), 1–4. Med mrè je: http://www.mop.gov.si/fi lead min/mop.gov.si/pa geu ploads/ pub li ka ci je/dru go/spo me ni ca.pdf (10. 1. 2011). [tu hec, T. 2010: Vizi ja traj nost ne ga raz vo ja zele ne ponud be (na ra va in kul tur na dedi{ ~i na) na pro jekt - nem obmo~ ju Pohor je. Stro kov na {tu di ja, nasta la v sklo pu pro jek ta NATREG – Mana ging Natu ral Assets and Pro tec ted Areas as Sustai nab le Regio nal Deve lop ment Oppor tu ni ties / Kako uprav lja ti varo va na obmo~ ja nara ve, da bodo posta la pri lò nost za traj nost ni raz voj. Mari bor. Ured ba o spre mem bi Ured be o va ro val nih goz do vih in goz do vih s po seb nim name nom. Urad ni list Repub li ke Slo ve ni je 91/2010. Ljub lja na. Ured ba o va ro val nih goz do vih in goz do vih s po seb nim name nom. Urad ni list Repub li ke Slo ve ni je 88/05, 56/07, 29/09 in 91/10. Ljub lja na. 163 164 Razvoj zavarovanih obmo~ij v Sloveniji, 165–170, Ljubljana 2011 LOKALNE AKCIJSKE SKUPINE IN OBMO^JA NATURE 2000 dr. Romi na Rode la Wa ge nin gen Uni ver sity and Research Cen tre P. O. Box 8130, 6700 EW Wage nin gen, Nizo zem ska ro mi na.ro de laawur.nl UDK: 502.1(497.47) IZVLE^EK Lo kal ne akcij ske sku pi ne in obmo~ ja Natu re 2000 Pris pe vek pov ze ma izsled ke razi ska ve, kate re namen je razu me va nje poten cia la, ki ga lah ko ima jo lokalne akcij ske sku pi ne (LAS) pri ure sni ~e va nju nara vo vars tve nih ciljev. Razi ska va se osre do to ~a na LAS Zgornje Vipav ske doli ne in Komen ske ga Kra sa, kjer je bil pri jav ljen pro jekt, kate re ga namen je oza ve{ ~a nje in izdela - va na~r ta uprav lja nja vars tve ne ga obmo~ ja Doli na Bra ni ce (SI3000225). Razi ska va ugo tav lja, da se poten cial, ki ga ima jo LAS, izra à pred vsem v pri lò no sti mre è nja med doma ~i ni in eks per ti, v iz po stav lja nju rele - vant no sti teme ter v do sto pu do ustrez nih infor ma cij kakor tudi do stro kov ne pod po re. KLJU^NE BESEDE Na tu ra 2000, zava ro va na obmo~ ja, lokal ni raz voj, pri stop od spo daj navz gor, neoen do ge ni raz voj pode èlja ABSTRACT Local action groups and Natura 2000 sites This article summarizes the outcomes of a research which aim was to understand the potential Local Action Groups (LAG) have for contributing to nature protection objectives. We focus on the LAS Upper Vipava Valley and the Komen's Karst where a group of locals prepared a project which objective is to prepare the management plan for the Branica Valley (SI3000225) protected area. The research finds that the poten- tial LAS have for nature protection is in terms of acting as a platform where locals and experts can meet, in exposing the relevance of nature protection objectives for the community, and in offering networking oppor- tunities, relevant information as well as technical support. KEY WORDS Natura 2000, protected areas, local development, bottom-up approach, neoendogenous rural development 165 Romi na Rode la 1 Uvod Z vsto pom v Evrop sko uni jo je slo ven sko nara vo vars tvo doì ve lo pomemb ne spre mem be. Poleg har mo ni za ci je insti tu cio nal ne ga in prav ne ga okvi ra je le-to pri ne slo zah te vo po dolo ~i tvi poseb nih obmo - ~ij vars tva, kar po Habi tat ni direk ti vi (1992) vklju ~u je poseb na ohra ni tve na obmo~ ja (SAC – Spe cial Area of Con ser va tion) in poseb na obmo~ ja vars tva (SPA – Spe cial Pro tec ted Area). To so eko lo{ ko pomemb - na obmo~ ja za ohra ni tev ugod ne ga sta nja ìval skih in rast lin skih vrst, nji ho vih habi ta tov in habi tat nih tipov (Za kon o … 2004). Slo ve ni ja je drà va, ki ima naj ve~ ji delè svo je ga ozem lja v ob mo~ jih Natu ra 2000 (Bi bi~ in sode lav - ci 2009, 6). Nekaj jih leì zno traj meja è obsto je ~ih zava ro va nih obmo ~ij, kar omo go ~a, da se vpra {a nja, pove za na z uprav lja njem teh obmo ~ij, re{u je jo bis tve no là je in hitre je, nekaj pa jih leì zunaj meja. Sicer je bis tve na raz li ka med zava ro va ni mi obmo~ ji (na pri mer par ki, spo me ni ki, rezer va ti) in Natu ro 2000 pred vsem v tem, da obmo~ ja Natu re nima jo dolo ~e ne ga uprav ljal ca, ki bi izva jal ukre pe varo va nja. Obmo~ja Natu re 2000 se raz li ku je jo od neka te rih zava ro va nih obmo ~ij tudi po tem, da so ta obmo~ja mno go - krat v rabi, pri ~emer ima ~lo ve{ ka roka pomemb no vlo go, saj pri po mo re k ohra ni tvi ugod nega sta nja habi ta tov. Na pri mer, kar zade va trav ni ke, vemo, da v ko li kor se teh ne bi ve~ kosi lo, bi se zemlji{~e s ~a - som zara slo. Spre me ni la bi se vege ta ci ja, kar bi vpli va lo tako na ìval ske vrste, kot tudi na podo bo pokra ji ne. Iz tega raz lo ga so vpra {a nja (kdo, kaj, kako), pove za na z uprav lja nem obmo ~ij Natu re 2000, klju~ na za ohra nja nje ugod ne ga sta nja in pri tem lah ko pomemb no vlo go odi gra jo lokal ni akter ji. Zani mivo je namre~, da obmo~ ja Natu re 2000 sestav lja 20 % kme tij skih zem lji{~ v upo ra bi (Bi bi~ in sode lav ci 2009, 22). Torej spa da jo kmet je in last ni ki kme tij skih zem lji{~ v sku pi no akter jev, ki lah ko tvorno pris pe va jo k uprav - lja nju z Na tu ro 2000. To velja pred vsem za tista obmo~ ja Natu re 2000, ki nima jo uprav ljal ca. Vlo ga lokal nih akter jev in kme tov je pri traj nost nem uprav lja nju z na rav ni mi viri è dol go tema mno gih raz prav (na pri mer Ber kes 1998). Meni mo, da bi lah ko to, kar je bilo è ugo tov lje no in zapi - sa no, pris pe va lo k re {e va nju vpra {anj gle de uprav lja nja obmo ~ij Natu ra 2000. Namre~, vzpo red ni ce lah ko pelje mo z ra zi ska va mi, kate rih cilj je razu me va nje for mal nih in nefor mal nih insti tu cij (Plum mer in Fitz Gib bon 2006), ter mode lov so-uprav lja nja ozi ro ma pri la go je ne ga uprav lja nja narav nih virov (Ols - son in sode lav ci 2004). Pri tem pa bi èle li izpo sta vi ti, da je, kar zade va obmo~ ja Natu re 2000, {e raz me ro ma nera zi ska na vlo ga in poten cial lokal nih akcij skih sku pin, kate re je pri nas uve del Pro gram raz vo ja pode - è lja Repub li ke Slo ve ni je 2007–2013 (2007). Tako èli mo tudi s tem pris pev kom poda ti pre mi slek gle de poten cia lov in prò no sti, ki jih nudi jo lokal ne akcij ske sku pi ne, poz na ne kot LAS, pri ure sni ~e va nju nara vo vars tve nih ciljev. V ta namen se osre do to ~a mo na LAS Zgor nje Vipav ske doli ne in Komen ske - ga kra sa, kjer se je sku pi na lokal nih akter jev akti vi ra la gle de uprav ljav ske ga na~r ta obmo~ ja Natu ra 2000 v do li ni reke Bra ni ce. [tu di ja pri me ra je opi sna, poslu ù je se kva li ta tiv nih podat kov z na me nom razu - me va nja kon tek stual nih ele men tov, ki so pri po mo gli k ob li ko va nju tovrst ne ga part ners tva. 2 Neoen do ge ni raz voj pode è lja En do ge ni raz voj pode è lja pou dar ja poten cia le, ki so pri sot ni zno traj pode èl skih skup no sti ter podpira lokal ne pobu de in nefor mal ne obli ke sode lo va nja. Za raz li ko od tega pa novo dob ni diskurz o raz vo ju podeè - lja, to je neoen do ge ni raz voj pode è lja, pod pi ra tudi od zunaj pre ne se ne raz voj ne ukre pe, ki lahko spod bu di jo ter gra di jo na poten cia lih, pri sot nih zno traj pode èl skih skup no sti. Pri tem je mò no opazi ti veli ko vzpo - red nic med neoen do ge nim diskur zom in aktual no poli ti ko raz vo ja pode è lja v Evrop ski uni ji (Ne mes 2005). Tudi kar zade va podro~ je raz vo ja pode è lja, je vstop v Evrop sko uni jo pri ne sel pomemb ne dopol - ni tve. V no vem pro gram skem obdob ju Pro gram raz vo ja pode è lja Repub li ke Slo ve ni je 2007–2013 pred vi de va, da se pode è lje raz vi ja z ukre pi, pove za ni mi v {ti ri temat ske sklo pe ozi ro ma osi: 1. Kon ku ren~ no sti agro ì vils tva in goz dars tva. 2. Ohra nja nje kul tur ne kra ji ne in varo va nje oko lja. 166 Lo kal ne akcij ske sku pi ne in obmo~ ja Natu re 2000 3. Izbolj {a nje kako vo sti ìv lje nja v po de èlj skih obmo~ jih in spod bu ja nje gos po dar ske diver zi fi ka ci - je. Le-te je slo ven sko pode è lje spoz na lo v pre te klih obdob jih. Za Slo ve ni jo je nova ~etr ta os., ime no va na 4. LEADER. Ta delu je trans ver zal no in se uvr{ ~a v ti po lo gi jo ukre pov, kate rih namen je spod bu ja ti poten - cia le, pri sot ne zno traj skup no sti, kot to zago var ja diskurz o ne oen do ge nem raz vo ju pode è lja. Shuck smith (2010) izpo stav lja, da ta novo dob ni diskurz sov pa da s spre mem ba mi v mo de lih uprav - lja nja, kate rim smo danes pri ~a v raz {ir je ni Evrop ski uni ji in kjer je ~eda lje ve~ govo ra o de re gu la ci ji in sorod nih obli kah pre no sa obla sti in dru gih funk cij na nì je rav ni teri to rial ne ga uprav lja nja, na pri - mer na regi je. Shuck smith (2010) opi {e klju~ ne kora ke, kate rim je sle di la evrop ska kme tij ska poli ti ka v zad njih {ti rih deset let jih, osvet li pa tudi kore ni ne novo dob ne ga pri sto pa, ki ga poz na mo kot LEADER » Links bet ween actions of rural deve lo pent«. Poseb nost LEADER pri sto pa je, da slo ni na pobu dah, ki se obli ku je jo od spo daj navz gor ( bot tom-up) in omo go ~a, da lokal no pre bi vals tvo aktiv no sode lu je pri pri pra vi in pri izved bi raz voj nih pro gra mov pode è lja za svo je obmo~ je. Ker je LEADER pri stop iz~rpno opi san v Pro gra mu raz vo ja pode è lja Repub li ke Slo ve ni je 2007–2013 (2007), tu tega ne bomo ponavlja - li, ven dar pa èli mo za name ne te raz pra ve ome ni ti, da so bile za izved bo LEADER pri sto pa usta nov lje ne lokal ne akcij ske sku pi ne (v na da lje va nju LAS). To so jav no-za seb na part ners tva, kamor vsto pa jo lokal - ni akter ji, kot so jav ni zavo di, eko nom ski sub jek ti, dru{ tva ali civil ne ini cia ti ve. Nji ho va nalo ga je, da obli ku je jo raz voj ne pro gra me ozi ro ma lokal ne raz voj ne stra te gi je, kjer so zabe le è ne raz voj ne prio ri - te te pode èl ske ga obmo~ ja, odlo ~a jo pa tudi o fi nan ci ra nju pro jek tov, kate rih namen je ure sni ~e va nje raz voj nih ciljev. Na pod la gi Pro gra ma raz vo ja pode è lja Repub li ke Slo ve ni je 2007–2013 (2007) ima namre~ LAS mò nost pri do bi tve finan~ nih sred stev za sofi nan ci ra nje pro jek tov, ki jih izbe re na pod la gi jav ne - ga pozi va za nabor pro jekt nih idej. Shuck smith (2010) izpo stav lja, da obli ko va nje jav no-za seb nih part ner stev spod bu ja zavest lokal - ne ga pre bi vals tva, kate ro se tako là je odlo ~a za sode lo va nje pri pro jek tih in soob li ku je pred lo ge gle de novih raz voj nih mò no sti. Tovr sten pri stop od spo daj navz gor ima tudi to pred nost, da omo go ~a ure - sni ~e va nje lokal nih potreb, saj pri ha ja jo pred lo gi s stra ni doma ~i nov, ki na pode èl skem obmo~ ju ìvi jo in ga tudi naj bo lje poz na jo. Torej se lah ko pri ~a ku je, da so pro jekt ni pred lo gi name nje ni pred vsem re{e - va nju spe ci fi~ nih vpra {anj in teàv neke ga pode èl ske ga obmo~ ja, kar lah ko vklju ~u je vpra {a nja uprav lja nja in upo ra be narav nih virov. S tem so poten cial no zani mi va za obmo~ ja Natu re 2000, ki so brez uprav ljal ca. Si cer pa pri tem pred po stav lja mo, da so vse bi ne pro jekt nih pred lo gov naj po go ste je veza ne na kakovost biva nja – take, ki jih doma ~i ni naj bolj ob~u ti jo, kot so na pri mer zapo slo va nje, dru è nje, izo bra è va - nje … Pred po stav lja mo lah ko tudi, da so pro jekt ni pred lo gi z na ra vo vars tve ni mi vse bi na mi v manj {i ni, ozi ro ma da se le-ti obli ku je jo v na ve za vi z vpra {a nji, pove za ni mi s ka ko vost jo biva nja. Iz tega sle di, da je razu me va nje spe ci fi~ nih oko li{ ~in, ki so pri po mo gle k temu, da je neko part ners tvo obli ko va lo tovrst - ni pro jekt ni pred log, rele vant no, pred vsem pa upo rab no za name ne kre pi tve vlo ge LAS pri ure sni ~e va nju nara vo vars tve nih ciljev. 3 Meto da dela Sli ke tre nut ne ga sta nja gle de vlo ge LAS pri ure sni ~e va nju nara vo vars tve nih ciljev ni mogo ~e pri - do bi ti le iz arhiv ske ga mate ria la in obsto je ~ih poro ~il, ampak je tre ba tovrst no gra di vo dopol ni ti s kva li ta tiv ni mi podat ki, kot so mne nja in izku{ nje pre bi val cev pode è lja. Tovrst ne indi vi dual ne zgodbe omo go ~a jo razu me va nje oko li{ ~in in moti vov, ki pri po mo re jo k temu, da se lokal ni akter ji med seboj uspe {no pove zu je jo in skle pa jo part ners tva, kate ra lah ko pri po mo re jo tudi k ohra nja nju bio di ver zi tete. Tu opi sa na razi ska va se osre do to ~a na LAS Zgor nje Vipav ske doli ne in Komen ske ga Kra sa (v na - da lje va nju LAS ZVKK). Kot kri te rij izbo ra {tu di je pri me ra smo dolo ~i li, da je part ners tvo ozi ro ma pro jekt osre do to ~en na vpra {a nja uprav lja nja obmo ~ij Natu re 2000. Pre gle da li smo pro jek te, spre je te v zad - njih dveh letih in od skup no sedem naj stih pro jek tov opa zi li, da {tir je vse bu je jo nara vo vars tve ne vse bi ne 167 Romi na Rode la ter aktiv no sti, kot so oza ve{ ~a nje in izo bra è va nje gle de prob le ma ti ke zara{ ~a nja kul tur ne kra ji ne in izgi nja nja le-te. Izmed pro jek tov smo za {tu di jo pri me ra izbra li pro jekt »Na tu ra 2000 v Do li ni Bra nice« (Do li na Bra ni ce, SI3000226), ki je bil spre jet leta 2010 in se spe ci fi~ no osre do to ~a na obmo~ je Natu - ra 2000. Odgo vo re na vpra {a nja smo iska li prek pol struk tu ri ra nih interv ju jev in pogo vo rov s klju~ ni mi akter ji, kot so pri ja vi telj pro jek ta ter osta li part ner ji. Spra {e va li smo sle de ~e: 1. Raz lo gi za obli ko va nje pro jek ta na temo oza ve{ ~a nja in uprav lja ja z Na tu ro 2000. 2. Raz lo gi za izbor prav tega obmo~ ja Natu re 2000. 3. More bit ne teà ve pri obli ko va nju part ners tva in sesta vi pro jekt nih vse bin. Iz po sta vi ti èli mo, da ni namen te razi ska ve izve sti vred no te nje ome nje ne ga pro jek ta, saj se le-ta {e ni zaklju ~il. Tu opi sa na razi ska va cilja k ra zu me va nju spe ci fi~ nih ele men tov, ki so pri po mo gli k ob - li ko va nju pro jekt ne ga pred lo ga, kate re ga namen je ohra nja nje biot ske pestro sti in izde la va na~r ta uprav lja nja vars tve ne ga obmo~ ja Doli na Bra ni ce (SI3000225). 4 Rezul ta ti in raz pra va LAS Zgor nje Vipav ske doli ne in Komen ske ga Kra sa je bil usta nov ljen leta 2008, sestav lja ga 52 ~la - nov, in sicer 15 jav nih zavo dov, 12 eko nom skih sub jek tov, 25 za seb nih orga ni za cij ozi ro ma civil nih ini cia tiv. LAS ZVKK pokri va obmo~ je Ajdov{ ~i ne, Vipa ve in Kom na, ki ga uvr{ ~a jo med red ko pose lje na obmo~ - ja (60,7 pre bi val cev na km2), leta 2010 je tu ìve lo 27.674 pre bi val cev. Ti se soo ~a jo se s po dob ni mi izzi vi, kot so jih è izpo sta vi li Kova ~i~ in sode lav ci (2000) za {ir {e slo ven sko pode è lje – brez po sel nost, izse - lje va nje mla dih, zara{ ~a nje kra ji ne, pomanj klji va infra struk tu ra … Na obmo~ ju LAS ZVKK so eko lo{ ko pomemb na obmo~ ja, in sicer je pod Natu ra 2000 opre de lje nih 17.966,58 hek tar ja v Ob ~i ni Ajdov{ ~i - na, 10.005,99 hek tar ja v Ob ~i ni Komen in 7289,76 hek tar ja v Ob ~i ni Vipa va. Obrav na va no pilot no obmo~ je (Do li na Bra ni ce) pokri va 6271,62 hek tar ja povr {i ne in vklju ~u je pred - vsem sub me di te ran ska tra vi{ ~a, skal na tra vi{ ~a na bazi~ nih tleh in sesto je navad ne ga bri na na suhih tra vi{ ~ih na kar bo na tih. V do li ni so vasi in manj {a nase lja ter kme tij ske povr {i ne. Sko zi doli no te~e reka Bra ni ca. V ra zi ska vo vklju ~e ni sogo vor ni ki, pogo var ja li smo se s pe ti mi ose ba mi, ki so sode lo va le pri obli - ko va nju ome nje ne ga pro jekt ne ga pred lo ga, so izpo sta vi li ve~ raz lo gov, odlo ~il nih za sode lo va nje pri pro jek tu. Ve~i na raz lo gov se nave zu je na oseb ne ambi ci je in pri ~a ko va nja. Dva sogo vor ni ka sta izpo - sta vi la, da Natu ra 2000 pred stav lja eko nom sko pri lò nost. Prvi, pod jet nik v tu riz mu, v tem vidi smi sel no dopol ni tev svo je ponud be in mò nost pre poz nav no sti. Tudi dru gi sogo vor nik, akti ven eko lo{ ki kmet in last nik zem lji{ ~a zno traj obmo~ ja Natu re 2000, vidi v tem pri lò nost za svo jo dejav nost. Tret ji sogo - vor nik je izpo sta vil, da pred stav lja Natu ra 2000 pri lò nost za pre pre ~e va nje zara{ ~a nja zem lji{~ zara di opu{ ~a nja kme tijs tva, sta ra nja gos po dar jev … To sta ome ni la tudi osta la dva, ki za raz li ko od tret je ga sogo vor ni ka nista kme ta, ozi ro ma kme tu je ta v pro stem ~asu za last ne potre be. Posa mez ni ke je torej moti vi ra la rele vant nost teme, ozi ro ma to, da so v na ra vo vars tvu pre poz na li pri lò no sti za njih same kot tudi za svo je obmo~ je biva nja. Pri tem so sogo vor ni ki pove da li, da je raz log za izbor obmo~ ja Doli ne Bra ni ce v tem, da so neka - te ri pro jekt ni part ner ji last ni ki zem lji{~ ali last ni ne v tem obmo~ ju. Zanje je bil izbor tega varo va ne ga obmo~ ja nei zo gi ben. Osta li, ki pa niso last ni ki zem lji{~, so pove da li, da je sode lo va nje pri tem pro jektu nada lje va nje pred hod nih izku {enj s so rod ni mi tema mi ozi ro ma s so pri ja vi te lji. Pove da li so, da to ni prva pro jekt na pri ja va, saj so neka te ri pred hod no è uspe {no sode lo va li na teh podro~ jih. Pri mer sodelo - va nja je bil pro jekt »Pti ce kme tij ske kul tur ne kra ji ne – danes in niko li ve~«, kate re ga namen je bilo osve{ ~a nje jav no sti o prob le ma ti ki izgi nja nja ptic kme tij ske kul tur ne kra ji ne in o po me nu varo va nja nji ho ve ga habi ta ta. Torej je tu mo~ opa zi ti kon ti nui te to in dogra je va nje tako vse bi ne kot tudi part nerstva. Ome ni li bi, da so sogo vor ni ki vpe ti v so cial ne mre è, saj so se opre de li li kot anga ì ra ne v va{ kem doga ja nju in aktiv ne v dru{ tvih ter va{ kih skup no stih. Stro kov na lite ra tu ra je è doka za la, da social ni 168 Lo kal ne akcij ske sku pi ne in obmo~ ja Natu re 2000 kapi tal, pred vsem pa mre è nje, lah ko pomemb no pris pe va k raz vo ju pode è lja (Buc he nrie der in Duf - hues 2006). [tu di je izpo stav lja jo pred vsem vlo go social nih mrè, saj te poleg tega, da pris pe va jo h kro è nju infor ma cij, pri po mo re jo tudi k temu, da lokal ni akter ji spo to ma pre ver ja jo plod nost med se boj nih vezi. To omo go ~a selek ci jo poten cial nih part ner stev in skle ni tev tistih, ki kaè jo ve~ ji poten cial za uspe {no delo va nje in dose ga nje zastav lje nih ciljev. Na pod la gi izve de nih interv ju jev lah ko pov za me mo, da je v tem pri me ru social ni kapi tal, ki se je izob li ko val sko zi pred hod na sode lo va nja, dopri ne sel k na da lje - va nju part ners tva. Podob no ugo to vi tev gle de vlo ge social ne ga kapi ta la pri ohra nja nju bio di ver zi te te sta izpo sta vi la tudi Pretty in Smith (2004) v svo ji raz pra vi, ki pa je sicer osre do to ~e na na drà ve v raz - vo ju – afri{ ke, azij ske in jù noa me ri{ ke celi ne. So go vor ni ki so nas sez na ni li, da je part ners tvo ime lo dostop tudi do stro kov nih infor ma cij, kar je omo go ~i lo, da je pred log zasno van sklad no z us me ri tva mi, kot so jih zapi sa li Bibi~ in sode lav ci (2007) v Pro gra mu uprav lja nja. Stro kov ne infor ma ci je je v part ners tvo dopri ne sel stro kov njak, ki sicer ne ìvi v tem obmo~ ju, ampak je s pri ja vi te lji sode lo val pri prej{ njem pro jek tu. Nje go vo sode lo va nje je pris - pe va lo k temu, da je pri pra va pote ka la raz me ro ma teko ~e. Sogo vor ni ki so pove da li, da se pri obli ko va nju part ners tva ali pri sesta vi pro jekt nih vse bin niso sre ~a li s po seb ni mi teà va mi, saj je bilo part ners tvo pre ver je no, vse bi ne pa dobro pokri te. 5 Sklep Na men tu pov ze te razi ska ve je bilo razu me va nje poten cia la lokal nih akcij skih sku pin, kate re je na slo ven sko pode è lje uve del Pro gram raz vo ja pode è lja, pri ure sni ~e va nju nara vo vars tve nih ciljev. Osre - do to ~i li smo se na LAS Zgor nje Vipav ske doli ne in Komen ske ga Kra sa in kot {tu di jo pri me ra izbra li pro jekt, kate re ga cilj je oza ve{ ~a nje in pri pra va osnov uprav ljav ske ga na~r ta za vars tve no obmo~ je Doline Bra ni ce. Pri tem je bil na{ namen razu me va nje kon tek stual nih ele men tov, ki so pri po mo gli k ob li ko - va nju tovrst nih vse bin. Opa zi li smo, da je za izbra ni pri mer ime lo klju~ no vlo go sle de ~e: 1. po zi tiv ne pred hod ne izku{ nje s so de lo va njem/part ners tvom, 2. re le vant nost teme za posa mez ni ke, in 3. do stop do ustrez nih infor ma cij in stro kov ne pod po re. Iz tega lah ko pov za me mo, da pri stop od spo daj navz gor odpi ra nove pri lò no sti za lokal ne skup - no sti in pris pe va k ob li ko va nju social ne ga kapi ta la. Kar zade va nara vo vars tvo, je dopri nos LAS pred vsem v tem, da delu je jo kot delè ni{ ke plat for me, ki zdru ù je jo in omo go ~a jo sode lo va nje med raz li~ ni mi akter ji, kot so kmet je, akti vi sti, stro kov nja ki … S tem pri po mo re jo k ob li ko va nju pobud (v tem pri - me ru oza ve{ ~a nje in uprav lja nje), ki jih lokal ni akter ji razu me jo pred vsem kot pri lò nost za izbolj {a nje lokal nih raz mer ozi ro ma re{e va nje lokal nih vpra {anj. Zah va la Zah va lju jem se vsem sogo vor ni kom, ki so mi zau pa li svo ja raz mi{ lja nja in osta lim, ki so omo go ~i li dostop do poro ~il, doku men tov in dru ge ga arhiv ske ga gra di va. To razi sko val no delo se izva ja za name ne pro jek - ta SLin NRM, finan ci ra ne ga s stra ni 7. ok vir ne ga pro gra ma. Avto ri ca se zah va lju je Almi ri Gre go ri~ Kolenc za lek to ri ra nje bese di la. 6 Viri in lite ra tu ra Bar bi~, A. 2005: Izzi vi in pri lò no sti pode è lja. Ljub lja na. Ber kes, F. 1998: Sca red Eco logy: Tra di tio nal Eco lo gi cal Know led ge and Resour ce Mana ge ment. Lon don. Bi bi~, A., Bed ja ni~, M., Vau po ti~, M., Miku let~, J. 2007: Pro gram uprav lja nja obmo ~ij Natu ra 2000: 2007–2013 ope ra tiv ni pro gram. Mini strs tvo za oko lje in pro stor. Ljub lja na. 169 Romi na Rode la Buc he nrie der, G., Duf hues, T. 2006: Making rural hou se holds live li hoods more resi lient: The impor - tan ce of social capi tal and the underl ying social net works. IAMO Stu dies 34. Hal le. Cun der, T. 2006: Slo ven sko pode è lje in nova stra te gi ja raz vo ja. Dela 25. Ljub lja na. Ha bi tat na direk ti va. Urad ni list Evrop ske Uni je 92/43/EEC. Bru selj, 1992. Ko va ~i~, M., Gosar, L., Fabi jan, R., Per par, A., Jako{, A., Gabro vec, M. 2000: Raz voj no-ti po lo{ ka ~le nitev pode è lja v Re pub li ki Slo ve ni ji. Bio teh ni{ ka fakul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. Ne mes, G. 2005: The poli tics of rural deve lop ment in Euro pe. Buda pest. Ols son, P., Fol ke, C., Ber kes, F. 2004: Adap ti ve Coma na ge ment for Buil ding Resi lien ce in Social–Eco - lo gi cal Systems. Envi ron men tal Mana ge ment 34. New York. Plum mer, R., Fitz Gib bon, J. 2006: Peo ple mat ter: The impor tan ce of social capi tal in the co-ma na ge - ment of natu ral resour ces. Natu ral Resour ces Forum 30. Oxford. Pretty, J. N., Smith, D. 2004: Social capi tal in bio di ver sity con ser va tion and mana ge ment. Con ser vation Bio logy 18. Was hing ton. Pro gram raz vo ja pode è lja Repub li ke Slo ve ni je za obdob je 2007–2013, 2007, Vla da Resub li ke Slo venije, Mini strs tvo za kme tijs tvo, goz dars tvo in pre hra no. Ljub lja na. Shuck smith, M. 2010: Disin te gra ted Rural Deve lop ment? Neo-en do ge nous Rural Deve lop ment, Plan - ning and Pla ce-Sha ping in Dif fu sed Power Con texts. Socio lo gia Rura lis 50. Oxford. Za kon o ohra nja nju nara ve. Urad ni list Repub li ke Slo ve ni je 96/2004. Ljub lja na. 170 Razvoj zavarovanih obmo~ij v Sloveniji, 171–186, Ljubljana 2011 PROSTORSKA ANALIZA SPREMEMBE RABE TAL NA OBMO^JU KRAJINSKEGA PARKA LJUBLJANSKO BARJE OD VPELJAVE KMETIJSKO-OKOLJSKEGA PROGRAMA (KOP) V LETU 2007 Ve sna Mili~i}, dr. Andrej Udov~ Od de lek za agro no mi jo, Bio teh ni{ ka fakul te ta, Uni ver za v Ljub lja ni Jam ni kar je va uli ca 101, 1000 Ljub lja na ve sna.mi li cicabf.uni-lj.si, andrej.udovcabf.uni-lj.si UDK: 631.147(497.4Lj. bar je) IZVLE^EK Pro stor ska ana li za spre mem be rabe tal na obmo~ ju Kra jin ske ga par ka Ljub ljan sko bar je od vpe ljave kme tij sko-okolj ske ga pro gra ma (KOP) v letu 2007 Ob mo~ je Kra jin ske ga par ka Ljub ljan sko bar je pred stav lja pester pre plet nara ve in ~lo ve{ kih dejav no sti, ki so vse do danes obli ko va le ta pro stor v ne skon ~en mozaik trav ni kov, stelj ni kov, njiv, jar kov in mejic. Ena od pre vla du jo ~ih gos po dar skih dejav no sti tega obmo~ ja je tudi kme tijs tvo, s ka te rim se po zad njem popisu pre bi vals tva ukvar ja 2 % aktiv ne ga kme~ ke ga pre bi vals tva. Poleg tega je obmo~ je Kra jin ske ga par ka Ljub - ljan sko bar je vpe to v mre ò evrop skih obmo ~ij Natu ra 2000, kar v pri hod nje lah ko pred stav lja ome ji tve z vi di ka obsto je ~ih rab tal in nji ho vih spre memb. Kom pen za ci jo za tovrst ne ome ji tve pa pred stav lja vpeljava kme tij sko-okolj skih ukre pov v ok vi ru kate rih mora jo kmet je, ki se odlo ~i jo, da bodo vsto pi li v si stem kme - tij sko-okolj skih pla ~il, upo {te va ti dolo ~e na pra vi la. Namen pris pev ka je ana li zi ra ti spre mem be rabe tal, od vpe lja ve kme tijsko okolj ske ga pro gra ma (KOP) v letu 2007 na izbra nem obmo~ ju, pri ~emer mesto ma opo - zar ja mo na meto do lo{ ke spre mem be, kate rih razu me va nje je klju~ ne ga pome na za pra vil no inter pre ta ci jo rezul ta tov. KLJU^NE BESEDE Kra jin ski park Ljub ljan sko bar je, pro stor ska ana li za, spre mem ba dejan ske rabe tal, kme tij sko-okolj ski ukrepi, varo va nje nara ve, traj nost ni raz voj ABSTRACT Spatial analysis of land use change in the area of Landscape park Ljubljansko barje since the introduction of agri-environmental programme (AEP) in the year 2007 The area of Landscape park Ljubljansko barje is a diverse mix of natural and human activities which have created this space in an endless mosaic of meadows, ferns, arable fields, ditches and hedges. Agriculture rep- resents one of the important economic actvitites of the area, which, after the last population census in 2002, engaged 2% of the active rural population. In addition, the area of Ljubljana marsh Landscape park is a part of a European network Natura 2000, which in future may pose limitations in terms of existing land use and its changes. Compensation for these limitations is represented in the introduction of agri-environmental measures under which farmers who decide to enter in the system of agri-environmental payments have to adopt environmentally friendly farming rules. The main aim of this paper is to analyze changes in land use, since the introduction of agri-environmental programme in the year 2007 in the selected study area and to point out the methodological changes which are important for the proper interpretation of results. KEYWORDS Landscape park Ljubljansko barje, spatial analysis, land use change, agri-environment measures, nature protection, sustainable development 171 Ve sna Mili~i}, Andrej Udov~ 1 Uvod 1.1 Kme tijs tvo Ljub ljan ske ga bar ja S kme tij ske ga vidi ka je danes obmo~ je Ljub ljan ske ga bar ja zara di spe ci fi~ nih proi zvod nih last no - sti pre tè ne ga dela zem lji{~ (za ki sa nost, viso ka vlà nost, poplav nost, viso ka vseb nost humu sa) pri mer no pred vsem za pri de lo va nje krme. Pri tem pre vla du jo ~i trav nat svet daje krmo slab {e kako vo sti, na nji - vah pa pre vla du je pred vsem pri de lo va nje silà ne koru ze. Udov~ (2007) nava ja, da se zara di spre me nje nih gos po dar sko-drù be nih raz mer v zad njih 50-ih letih ve~i na kme tov na tem obmo~ ju zapo slu je zunaj kme tijs tva in ob tem opu{ ~a kme to va nje, kar za pode èl ska obmo~ ja na rav ni celot ne drà ve ugo tavlja tudi Kle men ~i~ (2002). Opu{ ~a nje kme tij ske pri de la ve na eni stra ni vodi v za ra{ ~a nje in s tem izgu bo tra di cio nal ne kul tur ne kra ji ne, na dru gi stra ni pa inten zi fi ka ci ja kme tij ske pri de la ve ogro à obstoj nekaterih red kih rast lin skih in ìval skih vrst ter nji ho vih habi ta tov, pri ~emer se zmanj {u je biot ska raz - no vrst nost obmo~ ja. Po podat kih popi sa pre bi vals tva 2002 je na obmo~ ju Ljub ljan ske ga bar ja le {e 2 % (705 oseb) aktiv ne ga kme~ ke ga pre bi vals tva (Udov~ 2007), ven dar to kljub temu osta ja ena od pomemb - nej {ih gos po dar skih panog na tem obmo~ ju. Ohra nja nje kme tij ske dejav no sti na Ljub ljan skem bar ju ima izred ni pomen pred vsem zara di varo va nja narav ne poseb no sti ({o ta), habi ta tov poseb nih rast lin in ìva li ter tra di cio nal ne kul tur ne kra ji ne (med mrè je 1, 105). To je mò no dose ~i z urav no te è nim raz vo jem kme tij ske dejav no sti na tem obmo~ ju, ki bo pod pi ral oko lju pri jaz ne kme tij ske pra ske in hkra ti kme tom zago tav ljal gos po dar no proi zvod njo. 1.2 Kme tijs tvo zno traj varo va nih obmo ~ij nara ve S ci ljem zava ro va nja narav nih vred not in ohra ni tve biot ske ter kra jin ske pestro sti je bilo obmo~ - je Ljub ljan ske ga bar ja naj prej uvr{ ~e no na sez nam obmo ~ij Natu ra 2000 (Ured ba o po seb nih … 2004), v letu 2008 pa je bilo obmo~ je Ljub ljan ske ga bar ja raz gla {e no za Kra jin ski park Ljub ljan sko bar je (Uredba o Kra jin skem … 2008). V po ve za vi s kme tijs tvom se sklad no z ured bo o Kra jin skem par ku Ljub ljan - sko bar je zno traj par ka spod bu ja ukre pe pri la go je ne kme tij ske rabe s ci ljem, da se zava ru je jo narav ne vred no te, ohra ni biot ska raz no vrst nost in ohra nja ter kre pi kra jin ska pestrost par ka. Kme to val ci kot osred nji uprav ljal ci tega pro sto ra pred stav lja jo ene ga klju~ nih akter jev za dose go na{te tih ciljev, pri ~emer proi zvod na vlo ga kme tijs tva ni pred nost ne ga pome na. Kmet tako sklad no s ci lji varo va nja nara - ve prev ze ma tudi vlo go varu ha ogro è nih rast lin skih in ìval skih vrst ter ohra nje val ca tra di cio nal ne kme tij ske kra ji ne, kar pa ni mò no dose ~i in dol go ro~ no ohra ni ti brez ustrez nih finan~ nih pod por drà ve. 1.3 Vpliv kme tij sko-okolj skih (pod)ukre pov na rabo tal V Slo ve ni ji so se prvi ukre pi za pod po ro oko lju pri jaz nih na~i nov kme to va nja pri ~e li izva ja ti leta 1999, v ve~ jem obse gu pa po spre jet ju Slo ven ske ga kme tij sko-okolj ske ga pro gra ma (SKOP, Ured ba o slo venskem kme tij sko okolj skem … 2001) leta 2001. Po vsto pu Slo ve ni je v Evrop sko skup nost so pod po re v ok vi - ru kme tij sko-okolj ske ga pro gra ma posta le del Pro gra ma raz vo ja pode è lja Repub li ke Slo ve ni je (PRP, med mrè je 1). V pr vem letu (2001) se je posku sno izva ja lo deset ukre pov, v na sled njih letih pa je nji - ho vo {te vi lo nara slo na ve~ kot 20 (med mrè je 2). Po zad nji Ured bi o pla ~i lih za ukre pe dru ge osi iz PRP za obdob je 2007–2013 se na slo ven skem ozem lju izva ja skup no 25 po du kre pov KOP (Ured ba o pla - ~i lih … 2011). Do kme tij sko-okolj skih pla ~il so upra vi ~e na vsa kme tij ska gos po dars tva, ki izva ja jo vsaj en (pod)ukrep in pri tem upo {te va jo pred pi sa ne zah te ve v ok vi ru posa mez ne ga (pod)ukre pa. Pri stop v pro gram je pro stov ljen, kmet je si sami izbe re jo (pod)ukre pe, ki jih bodo izva ja li na delu ali celot ni kme ti ji za obdob je petih let. Kme tij sko-okolj ska pla ~i la so v prvi vrsti name nje na del ne mu krit ju stro{ - kov dodat ne ga dela zara di izpol nje va nja poseb nih zah tev pri posa mez nem (pod)ukre pu. Eden glav nih 172 Pro stor ska ana li za spre mem be rabe tal na obmo~ ju Kra jin ske ga par ka Ljub ljan sko bar je … ciljev vpe lja ve kme tij sko okolj skih (pod)ukre pov je vzpo sta vi ti rav no tè je med kme tij sko pri de la vo ter varo va njem nara ve in oko lja. Prvi pozi tiv ni vpli vi izva ja nja kme tij sko-okolj skih ukre pov na spre mem bo rabe tal so se odra zi li v zmanj {a nju dele à povr {in v za ra{ ~a nju na kme tij skih gos po dars tvih in nadalj ni rabi o~i{ ~e nih zem - lji{~ (med mrè je 1, 64), kar gre pri pi sa ti pred vsem ukre pu Odprav lja nje zara{ ~a nja, ki je bil v ve lja vi do leta 2004. Uki ni tev ome nje ne ga ukre pa je bila pod pr ta z ute me lji tvi jo Evrop ske komi si je, da stro{ki, ki jih ima kme tij sko gos po dars tvo z od prav lja njem zara{ ~a nja, ne more jo biti opra vi~ lji vi stro{ ki (Se - ne ga~ nik 2007, citi ra no po Gotov nik 2007). Prvot no zmanj {a nje zara{ ~e nih povr {in se je po letu 2004 posle di~ no spreo br ni lo v po stop no pove ~e va nje zara{ ~e nih povr {in na celot nem slo ven skem ozem - lju, pred vsem v hri bov skih obmo~ jih, obmo~ jih z manj ugod nim relie fom ali manj pri mer ni mi tal ni mi last nost mi, kar potr ju je jo tudi neka te re {tu di je (Per par in Udov~ 2007; Ilc 2008; med mrè je 3). Sko - zi ~as so se (pod)ukre pi kme tij ske poli ti ke na varo va nih obmo~ jih nara ve pod Natu ro 2000 spre mi nja li. Prav tako se je sklad no z ured ba mi, ki ure ja jo pla ~i la za ukre pe dru ge osi PRP, spre mi nja la tudi vi{i - na izpla ~il v ok vi ru posa mez ne ga (pod)ukre pa. V ok vi ru dru ge osi PRP je Ukrep 214 (Kme tij sko okolj ska pla ~i la) vse bin sko raz de ljen v tri glav ne sku pi ne, in sicer: I. Zmanj {e va nje nega tiv nih vpli vov kme tij - stva na oko lje, II. Ohra nja nje narav nih dano sti, biot ske raz no vrst no sti, rodo vit no sti tal in tra di cio nal ne kul tur ne kra ji ne ter III. Varo va nje zava ro va nih obmo ~ij. V vsa ki izmed sku pin se naha ja jo raz li~ ni ukrepi SKOP (v pri me ru PRP za obdob je 2004–2006) ozi ro ma podu kre pi KOP (v pri me ru PRP za obdob - je 2007–2013). Prvi ukrep, ki je nepo sred no vezan na eko lo{ ko pomemb na obmo~ ja (ob mo~ ja Natu ra 2000) se je pri ~el izva ja ti leta 2004 (Ukrep III/3: Ohra nja nje poseb nih tra vi{~ nih habi ta tov) z na me nom ohra ni - tve ugod ne ga sta nja ogro è nih vrst in habi tat nih tipov na eko lo{ ko pomemb nih obmo~ jih, vklju ~u jo~ obmo~ ja Natu ra 2000, ki so v kme tij ski rabi (med mrè je 1, 60). Poleg tega se je v pr vem pro gram skem obdob ju (2004–2006) izva jal tudi doda ten ukrep, nepo sred no vezan na zava ro va na obmo~ ja, in sicer Ukrep III/1 (Ohra nja nje obde la ne in pose lje ne kra ji ne na zava ro va nih obmo~ jih), ki pa ni bil samo - sto jen ukrep, ampak je slu ìl kot dopol nil no pla ~i lo osta lim ukre pom. Pri ~a ko va ni u~i nek tega ukre pa je bil pre pre ~i ti posle di ce opu{ ~a nja kme to va nja na zava ro va nih obmo~ jih ter vzpod bu di ti kme te, da bi na teh obmo~ jih kme to va li tudi v pri hod nje ter obe nem ohra nja li in varo va li kul tur no kme tij sko kra ji no (med mrè je 1, 157). Z no vim pro gram skim obdob jem se je ukrep uki nil, saj je Evrop ska komi - si ja ugo to vi la, da dodat na izpla ~i la v ok vi ru tega ukre pa niso upra vi ~e na, saj niso sklad na z ukre pi skup ne kme tij ske poli ti ke Evrop ske skup no sti (med mrè je 4). Prav tako se je z no vim pro gram skim obdob - jem uki nil Ukrep III/5 (Za trav lja nje in zele na pra ha). Po dru gi stra ni pa so bili vpe lja ni neka te ri novi podu kre pi, veza ni na eko lo{ ko pomemb na obmo~ ja, kot so: Ohra nja nje tra vi{~ nih habi ta tov metu ljev (MET), Ohra nja nje stelj ni kov (STE) in Ohra nja nje habi ta tov ptic vlà nih eksten ziv nih trav ni kov na obmo~ jih Natu ra 2000 (VTR), ter leta 2010 podu krep ohra nja nja eksten ziv nih kra{ kih pa{ni kov (EKP). Sklad no z uki nja njem in uva ja njem raz li~ nih (pod)ukre pov se spre mi nja tudi raba zem lji{~ (na pri - mer odprav lja nje zara{ ~a nja, kr~i tev goz da ozi ro ma zara sti, vzpo sta vi tev novih kme tij skih povr {in) po gra fi~ nih eno tah rabe zem lji{~ kme tij ske ga gos po dars tva (GERK) iz regi stra kme tij skih gos po dar stev, ki mora jo biti uskla je ne z de jan skim sta njem v na ra vi. Nosi lec kme tij ske ga gos po dars tva je vsa kr {no spre mem bo GERK dol àn pri gla si ti uprav ni eno ti naj poz ne je v 30-ih dneh od nastan ka spre mem be ozi ro ma naj ka sne je en dan pred odda jo zbir ne vlo ge, tako da ustre za dejan ske mu sta nju v na ra vi (Pra - vil nik o re gi stru kme tij skih gos po dar stev 2006). 2 Meto do lo gi ja Za pro stor sko ana li zo so bili upo rab lje ni vek tor ski podat kov ni slo ji in atri but ni podat ki zbir nih vlog za kme tij ske sub ven ci je od leta 2006 do 2009 (Po dat ki iz zbir nih vlog 2011). Vek tor ski slo ji so vklju~e - va li urad no mejo Kra jin ske ga par ka Ljub ljan sko bar je in meje vars tve nih obmo ~ij (Gra fi~ ni podat ki 2010) 173 Ve sna Mili~i}, Andrej Udov~ ter evi den co gra fi~ nih enot rabe zem lji{~ kme tij skih gos po dar stev (GERK) in evi den co dejan ske rabe kme tij skih in gozd nih zem lji{~ (RABA), pro sto dostop nih na splet ni stra ni Mini strs tva za kme tijs tvo, goz dars tvo in pre hra no za obdob je od 2006 do 2010 (med mrè je 5). Vse potreb ne pro stor ske ana li ze so bile oprav lje ne v pro gra mu Arc View – ESRI. Rezul ta ti pro stor skih ana liz so bili v ob li ki tabel izvo - è ni v Ex cel, kjer so bili obde la ni z me to da mi opi sne sta ti sti ke. 2.1 Evi den ca dejan ske rabe in evi den ca GERK iz regi stra kme tij skih gos po dar stev Po tre ba po evi den ci dejan ske rabe se je poja vi la pred vsem zara di neu strez ne polo àj ne natan~ no sti zem lji{ ke ga kata stra za izva ja nje evrop ske kme tij ske poli ti ke v ob li ki denar nih pomo ~i (Li sec 2007). Mini - strs tvo za kme tijs tvo, goz dars tvo in pre hra no (MKGP) je tako leta 1997 v sklo pu pro jek ta poso do bi tve evi den ti ra nja nepre mi~ nin pri ~e lo izva ja ti pod pro jekt »Za jem in sprem lja nje rabe kme tij skih zem lji{~«, s ci ljem vzpo sta vi ti enot no pro stor sko podat kov no zbir ko o rabi kme tij skih zem lji{~ in nadzor nad nji mi. Kon ~en rezul tat dela je bila enot na dràv na »Baza podat kov o rabi zem lji{~ 2002« (med mrè - je 6), ki je bila vzpo stav lje na za name ne kon tro le kme tij skih sub ven cij na povr {i no, dolo ~e va nja obmo ~ij z ome ji tve ni mi dejav ni ki za kme tij sko pri de la vo, vzpo sta vi tve kata strov traj nih nasa dov in vino - gra dov, vzpo sta vi tve podat kov o rabi zem lji{~ v zem lji{ kem kata stru, obdav ~i tve kme tij skih zem lji{~ ter izde la ve pro stor skih pla nov pri raz li~ nih pro stor skih {tu di jah. S po mo~ jo evi den ce dejan ske rabe se pre - pre ~u je nepre mi{ lje no risa nje GERK na nek me tij skih in neob de la nih povr {i nah (med mrè je 7, 22). Do leta 2006 so na MKGP za ukre pe kme tij ske poli ti ke v si ste mu IAKS (In te gri ra ni admi ni stra tiv - ni in kon trol ni sistem) upo rab lja li podat ke zem lji{ ke ga kata stra, ki pa zara di polo àj ne nena tan~ no sti in vse bin ske nea ùr no sti niso omo go ~a li dovolj u~in ko vi te gra fi~ ne kon tro le, kot jo zah te va jo EU pred - pi si. Zato je mini strs tvo vzpo sta vi lo evi den co GERK in z le tom 2006 v ce lo ti pre{ lo iz podat kov zem lji{ ke ga kata stra na GERK (med mrè je 8), ki pred stav lja jo pod la go nove ga iden ti fi ka cij ske ga siste ma zem lji{~ na obmo~ ju Slo ve ni je v ok vi ru IAKS. Podat ki o zem lji{ ~ih kme tij ske ga gos po dars tva – GERK se vodi - jo v ok vi ru regi stra kme tij skih gos po dar stev (RKG). Vpis GERK v RKG je pred po goj za uve lja vi tev izbra nih kme tij sko-okolj skih sub ven cij. GERK je str nje na povr {i na kme tij ske ga zem lji{ ~a z ena ko dejan sko rabo, ki je v upo ra bi ene ga kme tij ske ga gos po dars tva (Za kon o kme tijs tvu 2006, 2008). Iz GERK mora jo biti izlo ~e ne vse povr {i ne z nek me tij sko rabo (ze le ni ce oko li hi{, zara{ ~a ne povr {i ne, gozd …), ve~ je od 100 m2, ter vode in pozi da na zem lji{ ~a, ve~ ja od 25 m2, in po zad njem Pra vil ni ku o RKG tudi vsi GERK z neu - pra vi ~e ni mi vrsta mi dejan ske rabe, ki so: kme tij sko zem lji{ ~e v za ra{ ~a nju (1410), plan ta à gozd ne ga drev ja (1420), dre ve sa in grmi ~ev je (1500) ter neu pra vi ~e na povr {i na pri kon tro li (9999) (Pra vil nik o re - gi stru … 2006, 2007, 2008, 2010). 2.2 Poso do bi tev in vode nje spre memb v kme tij skih pro stor skih evi den cah Za vzpo sta vi tev, vode nje in uprav lja nje podat kov evi denc je po Zako nu o kme tijs tvu (2006) in Zako - nu o kme tij skih zem lji{ ~ih (2003) zadol è no MKGP. Evi den ca dejan ske rabe kme tij skih in gozd nih zem lji{~ se zara di veli ke dina mi~ no sti spre memb dejan ske ga sta nja v na ra vi neneh no spre mi nja in poso dab lja z me to do ra~u nal ni{ ko pod pr te fotoin ter pe ta ci je na pod la gi novih orto fo to posnet kov. Prav tako se kljub navi dez ni sta ti~ no sti sklad no s spre mi nja njem dejan ske ga sta nja v na ra vi neneh no spre mi nja jo tudi GERK. Povr {i ne GERK se tako spre mi nja jo zara di dejan skih spre memb v na ra vi, kot so na pri mer zara{ - ~a nje kme tij skih zem lji{~, sana ci ja za~a sno degra di ra nih povr {in, spre mem ba raz mer ja med pozi da ni mi in kme tij ski mi zem lji{ ~i, posek goz da in vzpo sta vi tev novih kme tij skih povr {in … in na pod la gi spre - memb pra vil vri sa GERK v re gi ster kme tij skih gos po dar stev, kot na pri mer odpra va navi dez nih pove zav dveh povr {in ena ke vrste dejan ske rabe prek nek me tij ske rabe – tako ime no va nih mosti~ kov, pove zo - val nih pasov, {pic in {pranj (med mrè je 7). Po leg inter pre ta cij skih napak pri zaje mu dejan ske rabe in ~asov ne ga zami ka pri vno su spre memb je tre ba upo {te va ti tudi spre mem be, ki se nana {a jo na meto do lo{ ke pred pi se, kot na pri mer uki nja - 174 Pro stor ska ana li za spre mem be rabe tal na obmo~ ju Kra jin ske ga par ka Ljub ljan sko bar je … nje in uva ja nje novih kate go rij rabe, spre mem ba defi ni cij posa mez nih kate go rij rabe (Pra vil nik o evi - den ci dejan ske … 2006) in spre mem ba veli ko sti naj manj {e povr {i ne zaje ma (Pra vil nik o evi den ci dejan ske … 2008). 2.3 Opis {tu dij ske ga obmo~ ja Pro stor ska ana li za je bila oprav lje na za celot no obmo~ je Kra jin ske ga par ka Ljub ljan sko bar je (KPLB) v skup ni veli ko sti 13.505 hek tar jev in zno traj tega {e pose bej za prvo vars tve no obmo~ je (1. VO KPLB) (sli ka 1). Po Ured bi o Kra jin skem par ku Ljub ljan sko bar je (2008) je obmo~ je KPLB raz de lje no na tri vars tve na obmo~ ja z na me nom varo va nja bolj ran lji vih obmo ~ij ter ogro è nih rast lin skih in ìval skih vrst. 1. VO KPLB je z na ra vo vars tve ne ga vidi ka naj po memb nej {e, saj obse ga obmo~ ja naj vred nej {ih habi tat nih tipov v ob mo~ ju pogo stih poplav, kot so na pri mer trav ni ki s pre vla du jo ~o stò ko in neka - te ri mi ogro è ni mi vrsta mi ptic (ve li ki {kurh, slo ka, kosec …) ter metu ljev (bar jan ski okar ~ek, mo~ vir ski cekin ~ek, trav ni{ ki postav nè …). 1. VO KPLB obse ga 4451 hek ta rov ali 32,95 % celot ne ga obmo~ ja KPLB. Obmo~ ja Natu ra 2000 skup no zav ze ma jo 12.329 hek ta rov ali 92,29 % celot ne povr {i ne KPLB. Od tega je 11.249 hek ta rov (83,30 %) obmo ~ij opre de lje nih na pod la gi Evrop ske direk ti ve o pti cah (SPA obmo~ ja; Evrop ska direk ti va o ohra nja nju … 1979) in 12.320 hek ta rov (91,23 %) obmo ~ij opre de lje - nih na pod la gi Evrop ske direk ti ve o ha bi ta tih (SCI obmo~ ja; Evrop ska direk ti va o ohra nja nju … 1992). LUKOVICA PRI BREZOVICI ! ^RNA VAS PODPLE[IVICA ! ! ! @ABNICA PLE[IVICA ! ! BREST ! ! MATENA NOTRANJE GORICE ! BEVKE ! SINJA GORICA ! LIPE BLATNA BREZOVICA ! ! JEZERO I[KA LOKA ! ! KAMNIK POD KRIMOM 0 25 50 km ! VRBLJENE KREMENICA ! ! BISTRA ! STRAHOMER ! I[KA VAS ! DOL PRI BOROVNICI ! Ljubljana 0 1 2 km Log-Dragomer [kofljica Vrhnika Brezovica Ig Borovnica 0 2 4 km meja KPLB Ljubljana Borovnica Log-Dragomer Brezovica Vrhnika obmo~ja Natura 2000 1. varstveno obmo~je Ig [kofljica 2. varstveno obmo~je 3. varstveno obmo~je Kartografirala: Vesna Mili~i} Vir: GURS, ARSO, ZRSVN Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za agronomijo Katedra za agrometeorolgijo, urejanje kmetijskega prostora, 0 5 10 km 0 5 10 km agrarno ekonomiko ter razvoj podeèlja Sli ka 1: Loka ci ja {tu dij ske ga obmo~ ja in obmo~ ja Natu ra 2000 ter vars tve na obmo~ ja zno traj KPLB. 175 Ve sna Mili~i}, Andrej Udov~ 3 Spre mem ba rabe tal na obmo~ ju KPLB v le tih od 2006 do 2010 3.1 Ana li za spre mem be rabe tal po evi den ci dejan ske rabe kme tij skih in gozd nih zem lji{~ ter GERK iz regi stra kme tij skih gos po dar stev na celot nem obmo~ ju KPLB Re zul ta ti pro stor ske ana li ze spre mem be rabe tal po evi den ci dejan ske rabe kme tij skih in gozd nih zem lji{~ med leti 2006 in 2010 (sli ka 2 in 3) kaè jo, da so se na obmo~ ju KPLB povr {i ne pod bar jan - ski mi trav ni ki pove ~a le za 8,6 % (1168 hek tar ov), med tem ko so se povr {i ne pod nji va mi in vrto vi, za~a sni mi in traj ni mi trav ni ki zmanj {a le za 5,3 % (716 hek tar ov), 2,3 % (316 hek tarov) in 2,1 % (277 hek - tar ov) (sli ka 4). Ana li za spre memb rabe tal po GERK iz regi stra kme tij ske ga gos po dars tva v is tem ~asov nem obdob ju je poka za la, da so se na obmo~ ju KPLB pove ~a le povr {i ne pod nji va mi in vrto vi (za 6 % ozi ro ma 599 hek ta rov) in bar jan ski mi trav ni ki (za 3,8 % ali 400 hek ta rov), med tem ko so se povr {i ne pod za~a sni mi in traj ni mi trav ni ki zmanj {a le za 7 % (614 hek ta rov) in 1,7 % (131 hek ta rov) (sli ka 4). Zara di là je inter pre ta ci je smo kate go ri je 1410 (Zem lji{ ~a v za ra{ ~a nju), 1420 (Plan ta è gozd - ne ga drev ja), 1500 (Dre ve sa in grmi ~ev je), 1600 (Neob de la no kme tij sko zem lji{ ~e), 1800 (Kme tij sko zem lji{ ~e, pora slo z gozd nim drev jem), 2000 (Gozd), 3000 (Ur ba no), 4100 (Bar je), 4210 (Tr sti~ je), 4220 (Os ta la zamo~ vir je na zem lji{ ~a) in 7000 (Vode) zdru ì li v ka te go ri jo »nek me tij ska raba«. 3.2 Ana li za spre mem be rabe tal po evi den ci dejan ske rabe in GERK iz regi stra kme tij skih gos po dar stev v pr vem vars tve nem obmo~ ju KPLB Pro stor ska ana li za spre mem be rabe tal po evi den ci dejan ske rabe zno traj prve ga vars tve ne ga obmo~ - ja KPLB je poka za la, da so se v ob dob ju od 2006 do 2010 (sli ka 5 in 6) povr {i ne pod nji va mi in vrto vi zmanj {a le za 13,6 % (606 hek ta rov), povr {i ne pod bar jan ski mi trav ni ki pa pove ~a le za 11,55 % ozi ro - ma 514 hek ta rov. Povr {i ne pod traj ni mi trav ni ki so se po evi den ci dejan ske rabe zmanj {a le za 0,01 % ali 0,5 hek tar a (sli ka 7). Vzrok zmanj {a nja njiv skih povr {in in pove ~a nja povr {in bar jan skih trav ni kov gre pri pi sa ti pred vsem natan~ nej {e mu zaje mu dejan ske rabe po letu 2006 po spre mem bi meto do lo gi - je zaje ma (Mi li ~i} in sode lav ci 2011). Ana li za je na dru gi stra ni poka za la, da so se dolo ~e ne povr {i ne pove ~a le, in sicer za 4,9 % (181 hek - ta rov) v pri me ru njiv in vrtov ter za 3,7 % ali 171 hek ta rov v pri me ru bar jan skih trav ni kov. Povr {i ne pod nji va mi in trav ni ki so se pove ~a le na ra~un zmanj {a nja za~a snih trav ni kov (za 5,1 % ali 136 hek - ta rov), saj se je ta kate go ri ja po letu 2006 z uved bo nove ga pra vil ni ka uki ni la, povr {i ne pa pri pi sa le kate go ri ji nji ve in vrto vi (Pra vil nik o evi den ci dejan ske … 2006). Poleg tega je ana li za po GERK iz regi - stra kme tij skih gos po dar stev poka za la, da so se za 2,3 % ali 53 hek ta rov zmanj {a le povr {i ne pod traj ni mi trav ni ki (sli ka 7), na ra~un pove ~a nja njiv skih povr {in, na kate rih so lah ko kmet je po uved bi nove ga kme tij sko-okolj ske ga pro gra ma leta 2007 pri de lo va li traj no tra vi nje v ok vi ru podu kre pa EK (Eko lo{ - ko kme to va nje). Pri mer ja va rezul ta tov obde la ve infor ma cij ske ga slo ja evi den ce dejan ske rabe kme tij skih in gozd - nih zem lji{~ ter GERK-ov iz regi stra kme tij skih gos po dar stev opo zar ja na raz li~ no kako vost obeh, pri ~emer velja opo zo ri ti, da so raz li ke pred vsem posle di ca spre memb v me to do lo gi ji zaje ma evi den ce dejan - ske rabe in raz li~ ne natan~ no sti zaje ma posa mez nih rab v po stop ku fotoin ter pre ta ci je. Meto do lo gi ja zaje ma podat kov se je ob uved bi GERK po letu 2005 neko li ko spre me ni la. Zara di upo ra be evi den ce dejan ske rabe kme tij skih in gozd nih zem lji{~ za kon tro lo vpi sa nih GERK je bila potreb na natan~ nej{a raz me ji tev med kme tij ski mi in nek me tij ski mi povr {i na mi. Zno traj ve~ jih povr {in pre tè ne rabe se je pred letom 2006 tak {na obmo~ ja gene ra li zi ra lo. Tako so se na pri mer na Ljub ljan skem bar ju dot lej povr - {i ne pre ple te ne z nji va mi in trav ni ki zaje ma le kot njiv ske povr {i ne, kasne je pa se trav ni ki v njiv skih povr {i nah izlo ~a jo. Spre mem ba defi ni ci je naj manj {e povr {i ne zaje ma v evi den ci dejan ske rabe kme - tij skih in gozd nih zem lji{~ je po letu 2005 dovo lje va la tudi zajem vseh kme tij skih povr {in zno traj nase lij, ki jih kmet je pri jav lja jo v GERK (Pra vil nik o evi den ci dejan ske … 2006), kar poja sni navi dez no zmanj - 176 Pro stor ska ana li za spre mem be rabe tal na obmo~ ju Kra jin ske ga par ka Ljub ljan sko bar je … KZU v letu 2006 po dejanski rabi Njiva ali vrt (1100) Trajne rastline na njivskih povr{inah (1180) Intenzivni sadovnjaki (1221) Ekstenzivni sadovnjaki (1222) Ostali trajni nasadi (1240) Za~asni travniki (1130) Trajni travniki (1300) Barjanski travniki (1321) Kmetijske povr{ine porasle z gozdnim drevjem (1800) KZU v letu 2010 po dejanski rabi Njiva ali vrt (1100) Trajne rastline na njivskih povr{inah (1180) Rastlinjaki (1190) Intenzivni sadovnjaki (1221) Ekstenzivni sadovnjaki (1222) Ostali trajni nasadi (1240) Trajni travniki (1300) Barjanski travniki (1321) Kmetijske povr{ine porasle z gozdnim drevjem (1800) Kartografirala: Vesna Mili~i} Vir: ZRSVN, MKGP Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za agronomijo Katedra za agrometeorolgijo, urejanje kmetijskega prostora, 0 1 2 km agrarno ekonomiko ter razvoj podeèlja Sli ka 2: Kme tij ska zem lji{ ~a v upo ra bi na obmo~ ju KPLB v letu 2006 in 2010 po evi den ci dejan ske rabe. {a nje pozi da nih povr {in v le tih od 2004 do 2006 za 38 hek ta rov (0,28 %). Spre mem ba meto do lo gi je je obse ga la tudi uki ni tev neka te rih kate go rij rabe in vzpo sta vi tev novih. Tako sta bili uki nje ni kate go ri - ja za~a sni trav ni ki (1310), ki je bila pri pi sa na kate go ri ji nji ve in vrto vi (1100) in kate go ri ja gor ski pa{ni ki (1330), ki je bila pri pi sa na kate go ri ji traj ni trav ni ki (1300). Na novo so defi ni ra ne kate go ri je rab: trajne rast li ne na njiv skih povr {i nah (1180), rast li njak (1190), mati~ njak (1212) in neob de la no kme tij sko zem - lji{ ~e (1600) (Pra vil nik o evi den ci dejan ske … 2006). Za sprem lja nje spre memb povr {in kme tij skih zem lji{~ je po naved bah kme tij ske ga mini strs tva smi sel na pri mer ja va skup nih povr {in kme tij skih zem lji{~ v upo - ra bi (KZU), ki vklju ~u je jo nasled nje kate go ri je rab: 1100, 1160, 1180, 1190, 1211, 1212, 1221, 1222, 1230, 1240, 1300, 1321 in 1800, in sploh za nepo zi da na obmo~ ja zelo dobro pri ka è jo raz voj ali stag na ci jo kme tijs tva na dolo ~e nem obmo~ ju. 4 Izva ja nje kme tij sko-okolj skih ukre pov na obmo~ ju KPLB Re zul ta ti ana li ze za obdob je od 2006 do 2010 kaè jo, da je bilo leta 2009 na skup no 2690,94 hek - tara (pre gled ni ca 1) povr {in izpla ~a nih 315.056 evrov (sli ka 8). Zara di pre tè no ìvi no rej sko usmer je ne proi zvod nje na obrav na va nem obmo~ ju je naj vi{ ji delè povr {in vklju ~e nih v po du krep sona rav ne reje doma ~ih ìva li (REJ; 1548,94 hek ta ra), ki mu sle di podu krep EK (703,08 hek ta ra). Na 1. VO KPLB je bilo v si stem kme tij sko-okolj skih pla ~il vklju ~e nih skup no 811,28 hek ta ra povr - {in (pre gled ni ca 2), na kate rih je bilo izpla ~a nih skup no 129.136 evrov (sli ka 9). Tudi v tem pri me ru 177 Ve sna Mili~i}, Andrej Udov~ KZU v letu 2006 po GERK-ih Njiva ali vrt (1100) Rastlinjaki (1190) Intenzivni sadovnjaki (1221) Ekstenzivni sadovnjaki (1222) Ostali trajni nasadi (1240) Za~asni travniki (1130) Trajni travniki (1300) Barjanski travniki (1321) Gorski pa{niki (1330) Kmetijske povr{ine porasle z gozdnim drevjem (1800) KZU v letu 2010 po GERK-ih Njiva ali vrt (1100) Trajne rastline na njivskih povr{inah (1180) Rastlinjaki (1190) Intenzivni sadovnjaki (1221) Ekstenzivni sadovnjaki (1222) Ostali trajni nasadi (1240) Trajni travniki (1300) Barjanski travniki (1321) Kmetijske povr{ine porasle z gozdnim drevjem (1800) Kartografirala: Vesna Mili~i} Vir: ZRSVN, MKGP Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za agronomijo Katedra za agrometeorolgijo, urejanje kmetijskega prostora, 0 1 2 km agrarno ekonomiko ter razvoj podeèlja Sli ka 3: Kme tij ska zem lji{ ~a v upo ra bi na obmo~ ju KPLB v letu 2006 in 2010 po GERK iz regi stra kmetij skih gos po dar stev. je naj ve ~i delè povr {in vklju ~e nih v po du krep REJ (405,57 hek ta ra), ki mu sle di podu krep EK (221,79 hek - ta ra). Raba kme tij skih zem lji{~ na izbra nem obmo~ ju, ki je pre tè no trav nat svet, je odraz tal nih in pod - neb nih dano sti obmo~ ja, kar je nudi lo naj bolj opti mal ne raz me re za raz voj ìvi no rej sko-po lje del ske kme tij ske usme ri tve. Zara di teh raz lo gov je posle di~ no naj ve~ je zani ma nje za izva ja nje podu kre pov REJ in EK. V ok vi ru cilj nih podu kre pov, ki so name nje ni varo va nju zava ro va nih obmo ~ij tako na celot nem obmo~ ju KPLB kot na 1. VO KPLB, pre vla du je jo povr {i ne, na kate rih se uve ljav lja podu krep ohra nja - nja poseb nih tra vi{~ nih habi ta tov (HAB), ki po mne nju Zavo da Repub li ke Slo ve ni je za vars tvo nara ve (@vi kart 2010) naj ve~ pris pe va k biot ski raz no vrst no sti. 5 Sklep Na rabo tal vpli va ve~ dejav ni kov, ki so med seboj nepo sred no pove za ni. Med pri mar ne dejav ni ke uvr{ ~a mo narav ne raz me re, kot sta topo gra fi ja in pod neb je (Me eus 1995), zelo aktiv no pa na rabo tal vpli va jo admin stra tiv ni ukre pi ter eko nom ski dejav ni ki (Schnee ber ger in sode lav ci 2007). Med slednje lah ko pri {te va mo uved bo raz li~ nih kme tij sko-okolj skih ukre pov, spre je tih v ok vi ru evrop ske in posle - di~ no dràv ne kme tij ske poli ti ke. 178 Pro stor ska ana li za spre mem be rabe tal na obmo~ ju Kra jin ske ga par ka Ljub ljan sko bar je … 9 evidenca dejanske rabe evidenca GERK 7 5 3 1 –1 ljišče drevjem –3 njiva ali vrt etijsko zem km –5 začasni travnik trajne rastline na njivski površini rastlinjak intenzivni sadovnjak ekstenzivni sadovnjak ostali trajni nasadi trajni travnik barjanski travnik poraslo z gozdnim –7 1410, 1500, 1600, 2000, 3000, 4100, 4210, 4220, 7000 –9 1100 1130 1180 1190 1221 1222 1240 1300 1321 1800 nekmetijska raba Sli ka 4: Spre mem ba v po vr {i ni rabe kme tij skih zem lji{~ v upo ra bi in zem lji{~ v nek me tij ski rabi na obmo~ ju KPLB po evi den ci dejan ske rabe in GERK iz regi stra kme tij skih gos po dar stev med leti 2006 in 2010, izra è na v %. V pris pev ku smo na izbra nem obmo~ ju varo va nja nara ve èle li poka za ti sood vi snost med spre mem - ba mi obsto je ~e rabe tal in kme tij sko-okolj ski mi ukre pi. Na{e izho di{ ~e je bilo, da vpe lja va raz li~ nih kme tij sko-okolj skih ukre pov pomemb no vpli va na obstoj kme tij ske dejav no sti zno traj varo va nih obmo~ - jih nara ve, pri ~emer naj bi se raz mer je med inten ziv ni mi (nji ve in vrto vi) in eksten ziv ni mi (bar jan ski trav ni ki, traj ni trav ni ki) kme tij ski mi povr {i na mi pove ~a lo v prid sled njim. Rezul ta ti ana li ze rabe tal za obmo~ je Kra jin ske ga par ka Ljub ljan sko bar je nomi nal no kaè jo, da je v ob dob ju od 2006 do 2010 pri{ lo do spre memb, pred vsem v pri me ru njiv skih in trav na tih povr {in, ven dar pa nadalj nja podrobna Pre gled ni ca 1: Veli kost izpla ~a nih povr {in pod posa mez nim podu kre pom na ana li zi ra nih GERK iz regi stra kme tij skih gos po dar stev na obmo~ ju KPLB v le tih 2006, 2007, 2008 in 2009. Kra jin ski park Ljub ljan sko bar je po vr {i na za leto (v hek tar ih) I. zmanj {e va nje nega tiv nih vpli vov kme tijs tva na oko lje 2006 2007 2008 2009 eko lo{ ko kme tijs tvo (EK) 457,97 623,36 694,50 703,08 oze le ni tev njiv skih povr {in (ZEL) 42,72 111,81 123,31 115,63 ohra nja nje kolo bar ja (KOL) 28,45 63,30 64,11 35,70 in te gri ra no polje dels tvo (IPL) 3,59 3,36 3,36 3,32 in te gri ra no sad jars tvo (IPS) 10,68 13,05 12,88 3,25 in te gri ra no vrt nars tvo (IVR) 2,70 1,66 1,68 0,00 sku paj I. (v hek tar ih) 546,11 816,54 899,84 860,98 p 179 Ve sna Mili~i}, Andrej Udov~ KZU v letu 2006 po dejanski rabi Njiva ali vrt (1100) Ekstenzivni sadovnjaki (1222) Trajni travniki (1300) Barjanski travniki (1321) Kmetijske povr{ine porasle z gozdnim drevjem (1800) KZU v letu 2010 po dejanski rabi Njiva ali vrt (1100) Rastlinjaki (1190) Ekstenzivni sadovnjaki (1222) Trajni travniki (1300) Barjanski travniki (321) Kmetijske povr{ine porasle z gozdnim drevjem (1800) Kartografirala: Vesna Mili~i} Vir: ZRSVN, MKGP Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za agronomijo Katedra za agrometeorolgijo, urejanje kmetijskega prostora, 0 1 2 km agrarno ekonomiko ter razvoj pode{elja Sli ka 5: Kme tij ska zem lji{ ~a v upo ra bi na 1. VO KPLB v letu 2006 in 2010 po evi den ci dejan ske rabe. II. ohra nja nje narav nih dano sti, biot ske raz no vrst no sti, 2006 2007 2008 2009 rodo vit no sti tal in tra di cio nal ne kul tur ne kra ji ne so na rav na reja doma ~ih ìva li (REJ) 2022,56 2002,39 1933,77 1548,94 ohra nja nje eksten ziv ne ga tra vi nja (ETA) 160,08 168,08 128,34 72,81 pri de la va avtoh to nih in tra di cio nal nih sort 0,00 12,43 9,14 10,56 kme tij skih rast lin (SOR) trav ni{ ki sadov nja ki (TSA) 0,38 0,38 0,38 0,38 ko{ nja str mih trav ni kov z na gi bom 35–50% (S35) 0,10 0,10 0,10 0,10 sku paj II (v hek tar ih) 2183,12 2183,38 2071,73 1632,79 III. varo va nje zava ro va nih obmo ~ij 2006 2007 2008 2009 ohra nja nje poseb nih tra vi{~ nih habi ta tov (HAB) 181,14 143,72 139,61 136,91 ohra nja nje ptic vlà nih eksten ziv nih trav ni kov 0,00 25,47 33,95 27,66 na obmo~ jih Natu ra 2000 (VTR) ohra nja nje stelj ni kov (STE) 0,00 15,08 12,52 25,18 reja doma ~ih ìva li na osred njem obmo~ ju 2,66 5,85 6,38 4,58 pojav lja nja veli kih zve ri (ZVE) po kri tost tal na vodo varstv nem obmo~ ju (VVO) 4,40 5,08 4,41 2,84 ohra nja nje tra vi{~ nih habi ta tov metu ljev (MET) 0,00 53,14 53,05 0,00 sku paj III (v hek tar ih) 188,20 248,34 249,92 197,17 sku paj (v hek tar ih) 2917,43 3248,26 3221,49 2690,94 180 Pro stor ska ana li za spre mem be rabe tal na obmo~ ju Kra jin ske ga par ka Ljub ljan sko bar je … KZU v letu 2006 po GERK-ih Njiva ali vrt (1100) Ekstenzivni sadovnjaki (1222) Za~asni travniki (1130) Trajni travniki (1300) Barjanski travniki (1321) Gorski pa{niki (1330) KZU v letu 2010 po GERK-ih Njiva ali vrt (1100) intenzivni sadovnjaki (1221) Ekstenzivni sadovnjaki (1222) Trajni travniki (1300) Barjanski travniki (1321) Kmetijske povr{ine porasle z gozdnim drevjem (1800) Kartografirala: Vesna Mili~i} Vir: ZRSVN, MKGP Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za agronomijo ± Katedra za agrometeorolgijo, urejanje kmetijskega prostora, 0 1 2 km agrarno ekonomiko ter razvoj podeèlja Sli ka 6: Kme tij ska zem lji{ ~a v upo ra bi na 1. VO KPLB v letih 2006 in 2010 po GERK. Pre gled ni ca 2: Veli kost izpla ~a nih povr {in pod posa mez nim podu kre pom na ana li zi ra nih GERK iz regi stra kmetij skih gos po dar stev na 1. VO KPLB v le tih 2006, 2007, 2008 in 2009. 1. vars tve no obmo~ je Kra jin ske ga po vr {i na za leto (v hek tar ih) par ka Ljub ljan sko bar je I. zmanj {e va nje nega tiv nih vpli vov kme tijs tva na oko lje 2006 2007 2008 2009 eko lo{ ko kme tijs tvo (EK) 162,20 188,04 219,44 221,79 oze le ni tev njiv skih povr {in (ZEL) 9,95 20,45 33,17 36,05 ohra nja nje kolo bar ja (KOL) 9,99 16,36 16,63 6,90 in te gri ra no polje dels tvo (IPL) 1,27 1,27 1,27 1,26 in te gri ra no vrt nars tvo (IVR) 1,21 1,09 1,09 0,00 sku paj I. (v hek tar ih) 184,62 227,21 271,60 266,00 II. ohra nja nje narav nih dano sti, biot ske raz no vrst no sti, rodo vit no sti tal in tra di cio nal ne kul tur ne kra ji ne 2006 2007 2008 2009 so na rav na reja doma ~ih ìva li (REJ) 486,50 553,15 534,36 405,57 ohra nja nje eksten ziv ne ga tra vi nja (ETA) 62,52 51,69 37,36 27,33 pri de la va avtoh to nih in tra di cio nal nih sort 0,00 0,62 0,70 1,32 kme tij skih rast lin (SOR) sku paj II (v hek tar ih) 549,02 605,46 572,42 434,22 p 181 Ve sna Mili~i}, Andrej Udov~ 15 evidenca dejanske rabe evidenca GERK 10 5 ) 0 ba površine (%em ljišče drevjem njiva ali vrt rastlinjak –5 etijsko zem ekstenzivni sadovnjak trajni travnik barjanski travnik km –10 poraslo z gozdnim 1410, 1500, 1600, 2000, 3000, 4100, 4210, 4220, 7000 sprem –15 1100 1190 1222 1300 1321 1800 nekmetijska raba Sli ka 7: Spre mem ba v po vr {i ni rabe kme tij skih zem lji{~ v upo ra bi in zem lji{~ v nek me tij ski rabi na 1. VO KPLB po evi den cah dejan ske rabe in GERK iz regi stra kme tij skih gos po dar stev med leti 2006 in 2010, izra è na v %. III. varo va nje zava ro va nih obmo ~ij 2006 2007 2008 2009 ohra nja nje poseb nih tra vi{~ nih habi ta tov (HAB) 84,39 80,02 76,28 76,38 ohra nja nje stelj ni kov (STE) 0,00 13,91 11,35 17,35 ohra nja nje ptic vlà nih eksten ziv nih trav ni kov 0,00 14,25 23,14 17,33 na obmo~ jih Natu ra 2000 (VTR) reja doma ~ih ìva li na osred njem obmo~ ju 1,79 1,79 1,79 0,00 pojav lja nja veli kih zve ri (ZVE) ohra nja nje tra vi{~ nih habi ta tov metu ljev (MET) 0,00 5,64 5,64 0,00 sku paj III (v hek tarih) 86,18 115,61 118,20 111,06 sku paj (v hek tar ih) 819,82 948,28 962,22 811,28 ana li za ob hkrat nem pre gle du obsto je ~ih zakon skih pred pi sov kaè, da so se spre mem be v rabi tal zgo - di le tudi na ra~un spre memb v me to dol gi ji zaje ma rabe tal. Pri tem velja opo zo ri ti tudi na tako ime no va no »mej no« rabo kme tij skih povr {in, ko se na pri mer kmet ob vsto pu v si stem KOP odlo ~i, da bo njiv sko povr {i no, na kate ri goji inten ziv no tra vi nje, pri ja vil v GERK kot nji vo, saj se mu to eko nom sko bolj spla - ~a, kaj ti za hek tar nji ve je pla ~i lo 332 evrov, za hek tar trav ni ka pa samo 133 evrov (Ured ba o iz ved bi … 2006) ozi ro ma 108,70 evra po letu 2006 (Kvas Majer 2011). Eko nom sko ra~u ni co kme tov poja sni vi{i na izpla ~i la v ok vi ru posa mez ne ga podu kre pa. Naj bolj ilu stra tiv no to poka è pri mer ja va 182 Pro stor ska ana li za spre mem be rabe tal na obmo~ ju Kra jin ske ga par ka Ljub ljan sko bar je … 160.000 I. II. III. L 2006 L 2007 140.000 L 2008 120.000 L 2009 100.000 R) 80.000 znesek (EU 60.000 40.000 20.000 0 EK ZEL KOL IPS IPL IVR REJ ETA SOR TSA S35 HAB STE VTR KZO ZVE VVO MET vrsta podukrepa Sli ka 8: Sku pen zne sek izpla ~il v ok vi ru posa mez ne ga podu kre pa na ana li zi ra nih GERK iz regi stra kme tij skih gos po dar stev na obmo~ ju KPLB v le tih 2006, 2007, 2008 in 2009. Za poja sni tev kra tic glej pre gled ni co 1. 70.000 I. II. III. L 2006 L 2007 60.000 L 2008 L 2009 50.000 R) 40.000 30.000 znesek (EU 20.000 10.000 0 EK ZEL KOL IPL IVR REJ ETA SOR HAB STE VTR KZO ZVE MET vrsta podukrepa Sli ka 9: Sku pen zne sek izpla ~il v ok vi ru posa mez ne ga podu kre pa na ana li zi ra nih GERK-ih iz evi den ce kme - tij skih gos po dar stev na 1. VO KPLB v le tih 2006, 2007, 2008 in 2009. Za poja sni tev kra tic glej pre gled ni co 2. 183 Ve sna Mili~i}, Andrej Udov~ med podu kre po ma eko lo{ ko kme to va nje (pri de la va tra vi nja) na njiv ski povr {i ni (EK) in ohra nja nje poseb nih tra vi{~ nih habi ta tov (HAB). V pr vem pri me ru je kmet po ured bi o pla ~i lih za ukre pe PRP (2010) upra vi ~en do dodat nih 298,07 evra na hek tar, v pri me ru ohra nja nja poseb nih tra vi{~ nih habi - ta tov pa do dodat nih 121,36 evra na hek tar (Ured ba o pla ~i lih … 2010). S tem lah ko potr di mo, da sta nje po evi den ci GERK iz regi stra kme tij skih gos po dar stev ne odra à nuj no dejan ske ga sta nja rabe tal v na - ra vi, saj se kljub sprot ne mu odprav lja nju napak in poso dab lja nju evi denc na MKGP zara di obse ga in kom plek sno sti podat kov ter zara di sub jek tiv no sti inter pre ta ci je {e ved no pojav lja jo napa ke in nes klad - ja z de jan skim sta njem v na ra vi (med mrè je 7), zato je tre ba rezul ta te pre vid no inter pre ti ra ti. V pri me ru Kra jin ske ga par ka Ljub ljan sko bar je lah ko torej z za go to vost jo trdi mo, da vpe lja va kme - tij sko-okolj skih ukre pov ni bis tve no vpli va la na spre mem be v de jan ski rabi tal in da so le-te pove ~i ni posle di ca spre memb v me to dol gi ji zaje ma dejan ske rabe. Hkra ti pa lah ko trdi mo, da so pod po re v kme - tijs tvu pri po mo gle k ohra ni tvi kme tij ske dejav no sti v to lik {ni meri, da ta {e pomemb no vpli va na ohra ni tev ugod ne ga raz mer ja njiv in trav ni kov in s tem na vzdr è va nje tra di cio nal ne kul tur ne kra ji ne in biot ske pestro sti obmo~ ja. Na rav ni celot ne Slo ve ni je kme tij sko okolj ska pla ~i la pomemb no pri po mo re jo k ohra ni tvi tra di - cio nal ne kul tur ne kra ji ne (Go tov nik 2007), ohra ni tvi tra vi nja in habi ta tov za mno ge rast lin ske in ìval ske vrste ter s tem k ohra ni tvi biot ske raz no vrst no sti (med mrè je 1, 64) v za va ro va nih obmo~ jih. Prav tako vpe lja va kme tij sko okolj skih pla ~il pozi tiv no vpli va na raz voj eko lo{ ke ga kme to va nja v za va ro va nih obmo~ jih (Blat nik in Dove ~ar 2010) ter s tem na pri de la vo zdra vih in kako vost nih kme tij skih pri del - kov pre poz nav ne bla gov ne znam ke (med mrè je 9, 65–66). V Koz jan skem par ku so na pri mer finan~ ne pod po re za trav ni{ ke sadov nja ke v po ve za vi z na cio nal nim pro jek tom »Oì vi tev trav ni{ kih sadov nja - kov in sad nih vrtov Slo ve ni je« pris pe va le k oì vi tvi teh sadov nja kov ter ohra ni tvi biot ske raz no vrst no sti in tra di cio nal ne kul tur ne kra ji ne. Vsa ko leto v ok to bru v par ku pri re di jo tako ime no va ni »Praz nik koz - jan ske ga jabol ka« (med mrè je 10), kar vse ka kor pozi tiv no vpli va na pre poz nav nost in pri hod nji raz voj zava ro va ne ga obmo~ ja. Na podo ben na~in velja v pri hod nje spod bu ja ti tudi osta la zava ro va na obmo~ - ja v Slo ve ni ji. Po dru gi stra ni Gotov nik (2007) ugo tav lja, da ve~i ni kme tov, ki kme tu je jo zno traj varo va nih obmo ~ij nara ve, nepo sred na kme tij sko-okolj ska pla ~i la pred stav lja jo pomem ben finan~ ni vir in da ve~i - na kme tov obde lu je svo ja zem lji{ ~a samo zato, da izpol nju je jo pogo je za izva ja nje posa mez ne ga ukre pa in s tem krat ko ro~ no pri po mo re jo k ohra ni tvi teh obmo ~ij. Ob tem se postav lja vpra {a nje, v ka te ro smer bo {el raz voj kme tijs tva zno traj varo va nih obmo ~ij nara ve in kate ri bi bili naj pri mer nej {i meha - niz mi na dràv ni rav ni, s ka te ri mi bi osred nje ga akter ja, kme ta, po izte ku nepo sred nih pla ~il vzpod bu di li, da bi jih bil zain te re si ran vzdr è va ti tudi v pri hod nje in s tem pris pe va ti k nji ho vi dol go ro~ ni ohra ni - tvi? 6 Viri in lite ra tu ra Blat nik, M., Dove ~ar, M. 2010. Vlo ga eko lo{ ke ga kme to va nja na zava ro va nih obmo~ jih Slo ve ni je. Dela 34. Ljub lja na. Evrop ska direk ti va o ohra nja nju pro sto ì ve ~ih ptic. 1979. Coun cil Direc ti ve 79/409/EEC on the Con - ser va tion of Wild Birds – »The Bird Direc ti ve«). Bru selj. Evrop ska direk ti va o ohra nja nju narav nih habi ta tov ter pro sto ìve ~ih ìval skih in rast lin skih vrst. 1992. Coun cil Direc ti ve 92/43/EEC on the Con ser va tion of Natu ral Habi tats and of Wild Fau na and Flo - ra – »The Habi tat Direc ti ve«). Bru selj. Go tov nik, B. 2007: Vpliv izbra nih kme tij sko-okolj skih pla ~il na kul tur no kra ji no. Diplom sko delo, Bio - teh ni{ ka fakul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni, Odde lek za kra jin sko arhi tek tu ro. Ljub lja na. Gra fi~ ni podat ki. 2010. Urad na meja Kra jin ske ga par ka Ljub ljan sko bar je in vars tve nih obmo ~ij. Zavod Repub li ke Slo ve ni je za vars tvo nara ve; gra fi~ ni podat ki posre do va ni po elek tron ski po{ti, novem - ber 2010. Ljub lja na. 184 Pro stor ska ana li za spre mem be rabe tal na obmo~ ju Kra jin ske ga par ka Ljub ljan sko bar je … Ilc, R. 2008: Zara{ ~a nje kme tij skih zem lji{~ na obmo~ ju Rib ni{ ko-Ko ~ev ske doli ne. Diplom sko delo, Bio teh ni{ ka fakul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni, Odde lek za zoo teh ni ko. Ljub lja na. Kle men ~i~, V. 2002: Pro ce si dea gra ri za ci je in urba ni za ci je slo ven ske ga pode è lja. Dela 17. Ljub lja na. Kvas Majer, T. 2011: Nepo sred na pla ~i la kme tijs tvu v letu 2011. Pred sta vi tev, Mini strs tvo za kme tijstvo, goz dars tvo in pre hra no, Sek tor za kme tij ske trge. Ljub lja na. Li sec, A. 2007: Vpliv izbra nih dejav ni kov na tr` no vred nost zem lji{~ v po stop ku mno ì~ ne ga vred notenja kme tij skih zem lji{~. Dok tor ska diser ta ci ja, Bio teh ni{ ka fakul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni, Odde lek za agro no mi jo. Ljub lja na. Med mrè je 1: http://www.arsk trp.gov.si/fi lead min/arsk trp.gov.si/pa geu ploads/Pub li ka ci je_gra di va/ PRP-pro gram-spre mem be-kon so li di ra no.pdf (14. 4. 2011). Med mrè je 2: http://ka zal ci.arso.gov.si/?data=in di ca tor&ind_id=288 (5. 4. 2011). Med mrè je 3: http://ka zal ci.arso.gov.si/?data=in di ca tor&ind_id=87 (8. 4. 2011). Med mrè je 4: http://eur-lex.eu ro pa.eu/Lex Uri Serv/Lex Uri Serv.do?uri=OJ:L:2005:277:0001:0040:SL:PDF (29. 3. 2011). Med mrè je 5: http://rkg.gov.si/GERK/Za_OB/ (24. 12. 2010). Med mrè je 6: http://rkg.gov.si/GERK/ (24. 12. 2010). Med mrè je 7: http://rkg.gov.si/GERK/do cu ments/Po go ste_na pa ke_v_zve zi_z_GERK i.pdf (11. 4. 2011). Med mrè je 8: www.mkgp.gov.si/…/ukre pi KP2006_na vo di la (7. 6. 2011). Med mrè je 9: http://www.par ki.mop.gov.si/pow pa_pub li ka ci ja_www.pdf (8. 8. 2011). Med mrè je 10: http://www.koz jan ski-park.si/sl/pro jek ti/koz jan sko-ja bol ko (8. 8. 2011). Me eus, J. H. A. 1995: Pan-Eu ro pean lands ca pes. Lands ca pe and Urban Plan ning 31, 1–3. New York. Mi li ~i}, V., Per par, A., Kra ma ri~, F., Udov~, A. 2011: Ana li za sta nja kme tijs tva na obmo~ ju Kra jin skega par ka Ljub ljan sko bar je. Kon~ no poro ~i lo, Bio teh ni{ ka fakul te te Uni ver ze v Ljub lja ni, Odde lek za agro no mi jo, Kate dra za agro me teo ro lo gi jo, ure ja nje kme tij ske ga pro sto ra, eko no mi ko ter raz voj pode è lja. Ljub lja na. Per par, A., Udov~, A. 2007: Na~r to va nje v kme tijs tvu kot del celo vi te ga pro stor ske ga na~r to va nja – primer mest ne ob~i ne Koper. 4. Kon fe ren ca Dru{ tva agrar nih eko no mi stov Slo ve ni je. Ljub lja na. Po dat ki iz zbir nih vlog. 2011. Agen ci ja Repub li ke Slo ve ni je za kme tij ske trge in raz voj pode è lja. Slùba za splo {ne zade ve, Odde lek za EU zade ve in odno se z jav nost mi, pri dob lje no po elek tron ski po{ti, februar 2011. Ljub lja na. Pra vil nik o evi den ci dejan ske rabe kme tij skih in gozd nih zem lji{~. Urad ni list Repub li ke Slo ve ni je 90/2006, 9/2008, 122/2008, 4/2010 in 110/2010. Ljub lja na. Pra vil nik o re gi stru kme tij skih gos po dar stev. Urad ni list Repub li ke Slo ve ni je 121/2006, 124/2007, 122/2008, 1/2010 in 110/2010. Ljub lja na. Schnee ber ger, N., Bürgi, M., Hers per ger, A. M. M., Ewald, K. C. 2007: Dri ving for ces and rates of landsca - pe chan ge as a pro mi sing com bi na tion for lands ca pe chan ge research – An appli ca tion on the nort hern frin ge of the Swiss Alps. Land Use Policy 24-2. New York. Se ne ga~ nik, A. 2007: »Od go vo ri na vpra {a nja v zve zi s Pro gra mom raz vo ja pode è lja 2004–2006«. Mini - strs tvo za kme tijs tvo, goz dars tvo in pre hra no, oseb ni vir, marec 2007. Ljub lja na. Udov~, A. 2007: Kme tijs tvo na Ljub ljan skem bar ju. Inter no poro ~i lo, Bio teh ni{ ka fakul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni, Odde lek za agro no mi jo. Ljub lja na. Ured ba o iz ved bi nepo sred nih pla ~il v kme tijs tvu. Urad ni list Repub li ke Slo ve ni je 99/2006. Ljub lja na. Ured ba o kra jin skem par ku Ljub ljan sko bar je. Urad ni list Repub li ke Slo ve ni je 112/2008. Ljub lja na. Ured ba o pla ~i lih za ukre pe osi 2 iz Pro gra ma raz vo ja pode è lja Repub li ke Slo ve ni je za obdob je 2007–2013 v le tih 2010–2013. Urad ni list Repub li ke Slo ve ni je 14/2010, 30/2011. Ljub lja na. Ured ba o po seb nih vars tve nih obmo~ jih (ob mo~ jih Natu ra 2000). Urad ni list Repub li ke Slo ve ni je 49/2004, 110/2004, 59/2007 in 43/2008. Ljub lja na. Ured ba o slo ven skem kme tij sko okolj skem pro gra mu in uved bi nepo sred nih pla ~il za ukre pe v letu 2001 (EKO 2, EKO 3). Urad ni list Repub li ke Slo ve ni je 34/2001. Ljub lja na. 185 Ve sna Mili~i}, Andrej Udov~ Za kon o kme tijs tvu. Urad ni list Repub li ke Slo ve ni je 51/2006, 45/2008. Za kon o kme tij skih zem lji{ ~ih. Urad ni list Repub li ke Slo ve ni je 55/2003. @vi kart, M. 2010: Ure sni ~e va nje vars tve nih ciljev iz pro gra ma uprav lja nja obmo ~ij Natu ra 2000 v kme - tij ski kul tur ni kra ji ni. Vars tvo nara ve 24. Ljub lja na. 186 Razvoj zavarovanih obmo~ij v Sloveniji, 187–192, Ljubljana 2011 PERCEPCIJA RAZVOJNIH MO@NOSTI LOKALNEGA PREBIVALSTVA V KRAJINSKEM PARKU GORI^KO dr. Romi na Rode la Wa ge nin gen Uni ver sity and Research Cen tre P. O. Box 8130, 6700 EW Wage nin gen, Nizo zem ska ro mi na.ro de laawur.nl dr. Gre gor Tor kar Uni ver za v Novi Gori ci Vi pav ska cesta 13, 5000 Nova Gori ca gre gor.tor karaung.si UDK: 712.2:316.653(497.411) IZVLE^EK Per cep ci ja raz voj nih mò no sti lokal ne ga pre bi vals tva v Kra jin skem par ku Gori~ ko Pris pe vek pov ze ma izsled ke razi ska ve, kate re namen je razu me va nje odno sa lokal ne ga pre bi vals tva do Krajin - ske ga par ka Gori~ ko. In sicer, ali je park raz voj no bre me ali pri lò nost. Meto de dela vklju ~u je jo pol struk tu ri ra ne interv ju je z lo kal nim pre bi vals tvom; leta 2005 smo jih izved li 30 in nato leta 2010 {e 35. Tovrst ni ~asov ni raz ko rak omo go ~a pri mer ja vo med dve ma obdob je ma: 1. ko je bilo zava ro va no obmo~ je è usta nov lje no, ven dar {e ni ime lo upra ve, in 2. ko je upra va delo va la è pet let. Ugo to vi li smo, da so bila spr va pri ~a kova - nja veli ka. Usta nov lje ni park je bil razum ljen kot pri lò nost, ven dar se je per cep ci ja lokal ne ga pre bi vals tva s ~a som v do lo ~e ni meri spre me ni la. Po petih letih delo va nja upra ve par ka je ve~ ji del sogo vor ni kov menil, da je zava ro va no obmo~ je zanje ome ji tev. KLJU^NE BESEDE Po mur je, zava ro va na obmo~ ja, lokal ni raz voj, lokal no pre bi vals tvo, kra jin ski park ABSTRACT Local inhabitants' perception of development opportunities in the Gori~ko Landscape park This article summarizes a research focused on the attitudes local inhabitant have towards the Gori~ko Nature Park. The aim was to understand whether the park is perceived as a constraint or as an opportunity for local development. Research methods include semistructured interviews, in 2005 we undertook 30 and in 2010 further 35 interviews. This allowed a comparison between two periods, 1. when the protected area was already established, but was without a management body, and 2. when a management body has been in place for five years. We found that initially there were high expectations and the park perceived as an opportunity, but this has changed over time. Five years after our first field work the majority of our respondents felt that the protected area is a constraint. KEY WORDS Pomurje, protected areas, local developemnt, local inhabitants, landscape park 187 Romi na Rode la, Gre gor Tor kar 1 Uvod Tra di cio nal no je varo va nje nara ve zasno va no na pre po ve di in ome ji tvi ~lo ve{ ko ve ga pose ga nja v na - rav no obmo~ je. Zava ro va no obmo~ je zaz na mu je meja in reìm varo va nja in oba natan~ no opre de lju je ta, kaj in kako lah ko ~lo vek po~ ne zno traj nje go vih meja. Po ve~ deset let jih restrik tiv ne ga pri sto pa je ta danes postal pred met ostrih kri tik, saj ni pri pe ljal do pri ~a ko va nih nara vo vars tve nih ciljev, ozi ro ma je v do lo ~e nih pri me rih pri ve del celo do konf lik tov in novih teàv pri ohra nja nju nara ve. Naj bolj nazor - ni pri me ri so pri si lje ne seli tve avtoh to nih pre bi val cev iz ran lji vih afri{ kih in sever no ame ri{ kih obmo ~ij (West in sode lav ci 2006). Manj opaz ne pri me re podob nih konf lik tov ima mo tudi v Evro pi in to, kot so zapi sa li Grod zin ska-Jurc zak in Cent (2011), Hie dan paa (2000), Krott (2000) in dru gi, v zad njih letih pred vsem v po ve za vi z uva ja njem obmo ~ij Natu ra 2000. Eti~ na, drù be na in eko nom ska vpra {a nja, pove za na s to vrst ni mi pose gi, so spro ì la vrsto zani mi - vih raz prav, ki postav lja jo nara vo vars tvo v novo lu~ in pers pek ti vo. Brec hin in sode lav ci (2002) pra vi jo, da je v so dob nem ~asu potre ba po razu me va nju drù be nih in poli ti~ nih pro ce sov, ki vpli va jo na nara - vo vars tvo, ~eda lje ve~ ja. Na{a razi ska va se ume{ ~a med tiste, ki kri ti~ no oce nju je varo va nje nara ve, teme lje ~e zgolj na stro gih pre po ve dih, isto ~a sno pa sku {a poi ska ti ustrez ne siner gi je z vse mi delè ni ki na zava - ro va nem obmo~ ju. V pris pev ku se osre do to ~a mo na odnos lokal ne ga pre bi vals tva do zava ro va ne ga obmo~ ja z na menom bolj {e ga razu me va nja spre memb sko zi ~as in kako na to vpli va jo {ir {i drù be ni pro ce si. Osre do to ~a - mo se na {tu dij pri me ra Kra jin ske ga par ka Gori~ ko, kjer smo podrob ne je ana li zi ra li odnos lokal ne ga pre bi vals tva do par ka in kako se je ta odnos v zad njih petih letih spre me nil. 2 Zava ro va na obmo~ ja in raz voj ne pri lò no sti slo ven ske ga pode è lja V Slo ve ni ji poz na mo ve~ tipov zava ro va nih obmo ~ij, ki se raz li ku je jo po vars tve nih reì mih. Stro - gi narav ni rezer va ti, narod ni in regij ski par ki ima jo strò ji vars tve ni reìm kot pa kra jin ski par ki in narav ni spo me ni ki (Za kon … 2004; Ber ginc in sode lav ci 2007). Pri tem se slo ven ska tipo lo gi ja zava ro va nih obmo~ij delo ma rav na po med na rod ni kate go ri za ci ji zna ~il no sti zava ro va nih obmo ~ij Sve tov ne zve ze za var - stvo nara ve (IUCN – The World Con ser va tion Union), ki zava ro va na obmo~ ja raz vr{ ~a v se dem kate go rij (Ia, Ib, II, III, IV, V, VI) (Dud ley 2008). Kra jin ski par ki se uvr{ ~a jo v ka te go ri jo V – zava ro - va no obmo~je, kjer se z uprav lja njem ohra nja kra ji na. Raz li ka med vars tve ni mi reì mi je pred vsem v stop nji in vrsti dovo lje nih ~lo ve ko vih pose gov na zava ro va nem obmo~ ju in prav to je naj ve~ krat pred - met trenj in konf lik tov. 2.1 Usta no vi tev Kra jin ske ga par ka Gori~ ko Po mur je spa da med slo ven ske regi je, ki jih je mo~ no zaz na mo va lo kme tijs tvo. V zad njih {ti rih deset - let jih pre te kle ga sto let ja je bilo v tej regi ji veli ko sred stev vlo è nih v po so do bi tev kme tijs tva, kar je pri ved lo tudi do dolo ~e nih spre memb (Bi}ani} 1973; Uva li} 1992). Kme to va ti se je za~e lo na ve~ jih povr {i nah, kjer se je daja lo pred nost mono kul tu ram in upo ra bi fito far ma cevt skih sred stev. V 1980-ih je regi ja doì - ve la pre cej {en vzpon tudi v ì vi no re ji (Ho ~e var in Juvan ~i~ 2005). Avtor ji pou dar ja jo, da so tovrst ne spre mem be na to obmo~ je pri ne sle pre cej{ nje okolj ske obre me ni tve, kot na pri mer one sna è va nje voda s fos fa ti in nitra ti (Mo ser in sode lav ci 2007). Na podo bo in zna ~il no sti obmo~ ja mo~ no vpli va jo tudi regu la ci je vodo to kov in koma sa ci je, ki so posta ja le inten ziv nej {e po dru gi sve tov ni voj ni (Tri glav 2008). Vse to je pri ved lo tudi do narav ne ga osi ro ma {e nja in upa da bio di ver zi te te (Ba kan 2006). Devet de se ta leta so pri ne sla {e dodat ne spre mem be. Po raz pa du prej{ nje ga siste ma je bilo tre ba reor ga ni zi ra ti jav - ne kme tij ske zadru ge, dràv na pod jet ja in dru ga poses tva v dr àv ni last. Teh je bilo v Prek mur ju kar 188 Per cep ci ja raz voj nih mò no sti lokal ne ga pre bi vals tva v Kra jin skem par ku Gori~ ko nekaj, reor ga ni za ci ja pa je pris pe va la k brez po sel no sti ter nega tiv no vpli va la na gos po dars tvo regi je (Taj - ni kar 2001). V tem ~asu je v re gi ji za~e la nasta ja ti lokal na pobu da, ki je vide la v traj nost ni rabi narav nih virov novo pri lò nost in odgo vor na nega tiv ne tren de (De {nik 2004). Lokal na pobu da je v os pred je postavi - la kako vost biva nja, zdrav je in traj nost ni raz voj pode è lja ter kri ti~ ni pogled na inten ziv no mono kul tur no kme tijs tvo. Obli ko va la se je pobu da za ohra ni tev kul tur ne kra ji ne sever ne ga dela Prek mur ja. Nara vo - vars tvo je bilo torej pre poz na no kot pri lò nost. V de vet de se tih letih so bila uspe {no pri dob lje na sreds tva iz Evrop skih raz pi sov, ki so omo go ~i la sode lo va nje in pove zo va nje na lokal ni in ~ez mej ni rav ni, ter tako odi gra la eno klju~ nih vlog pri usta no vi tvi Kra jin ske ga par ka Gori~ ko. Usta no vi tev Kra jin ske ga par ka Gori~ ko lah ko torej razu me mo kot pre vla do novih inte re sov, ki postav lja jo v os pred je ohra nja nje nara - ve, kako vost biva nja, zdrav je in traj nost ni raz voj pode è lja nad inte re si inten ziv ne kme tij ske pri de la ve. 3 Meto da dela Ra zi ska va je bila zasno va na kot lon gi tu di nal na razi ska va s pet let nim pre se kom. Leta 2005 smo v okvir {tu di je pri me ra, opi sa ne ga v Ro de la (2008), izved li prvo teren sko razi ska vo na obmo~ ju Kra jin ske ga par ka Gori~ ko. Name na je bila preu ~e va nju spre memb, ki jih je zava ro va nje spro ì lo v ob mo~ ju. Izved li smo del no struk tu ri ra ne interv ju je z na me nom, da bi razu me li izku{ nje pre bi val cev z de lav ni ca mi in jav no raz pra vo, kot tudi nji hov odnos do same ga zava ro va ne ga obmo~ ja. Meto da vzor ~e nja je bila snè - na kepa. Izbi ra li smo med sogo vor ni ki, ki so sode lo va li v do god kih v ~a su usta nav lja nja par ka. Leta 2010 smo ponov no izved li teren sko razi ska vo v ok vi ru pro jek ta Trans Eco Net, z na me nom nadalj - nje ga preu ~e va nja odno sa pre bi val cev Pomur ja do par ka. Tokrat s pou dar kom na poz na va nju in oza ve{ ~e no sti gle de pome na eko lo{ kih mrè (Ro de la in Tor kar 2010). Izved li smo del no struk tu ri rane interv ju je, pri ~emer smo za name ne pri mer ja ve z ra zi ska vo iz leta 2005 vklju ~i li vpra {a nja, ki se navezujejo na odnos do par ka. Ponov no smo upo ra bi li snè no kepo kot meto do vzor ~e nja, ki ni zaje la istih sogo - vor ni kov kot v prvi razi ska vi. Po go vo ri so tra ja li od 1 do 3,5 ure. Po pred hod nem dovo lje nju smo pogo vo re sne ma li, pre tip ka li in arhi vi ra li. Opi sa na razi ska va se poslu ù je majh ne ga vzor ca, kar ne omo go ~a pos plo {e va nja na celotno popu la ci jo ozi ro ma {ir {e obmo~ je. Namen razi ska ve niso splo {no veljav ni mode li, ampak osvet li ti poseb - no sti izbra ne {tu di je pri me ra. 4 Rezul ta ti z raz pra vo 4.1 Odnos lokal ne ga pre bi vals tva v ~a su prve ga teren ske ga dela leta 2005 Maja 2005 smo se pogo var ja li s 30 so go vor ni ki: kme ti, vino grad ni ki, obrt ni ki, pod jet ni ki v tu rizmu, zapo sle ni mi v ob ~in ski upra vi in ùpa ni, pred stav ni ki raz voj na agen ci je, kul tur nih nevlad nih orga ni - za cij in nara vo vars tve nih nevlad nih orga ni za cij. Sogo vor ni ki so bili pre bi val ci kra jev Dobrov nik, Grad, Kobi lje, Mur ska Sobo ta, Otov ci, Pro se nja kov ci, Gor nji Petrov ci, Pucon ci, Roga {ov ci in Ma~ kov ci. Vzorec sestav lja 19 (63 %) ènsk in 11 (37 %) mo{ kih. S po mo~ jo interv ju jev smo ugo to vi li, da se je ve~i na sogo vor ni kov izra zi la pozi tiv no do zava ro vanega obmo~ ja. Doma ~i ni so doje ma li Kra jin ski park Gori~ ko kot novo pri lò nost za te kra je in pri ~a ko va li so, da bo park pri ne sel kon kret ne spre mem be. Izpo stav lja li so delov na mesta, turi zem in dostop do sredstev prek dràv nih in evrop skih raz pi sov. Pri ~a ko va li so, da bo usta nov lje ni park pris pe val k bolj {i kakovosti ìv lje nja na Gori~ kem. Opa zi li smo, da so pri obli ko va nju pri ~a ko vanj ime le pomemb no vlo go aktiv - no sti in delav ni ce, ki so se izva ja le v ~a su usta nav lja nja par ka. Obli ko va ne so bile kot te~a ji/de lav ni ce na raz li~ ne teme, na pri mer peka kru ha, tra di cio nal na obrt, turi sti~ ni vodi~ v par ku, jezi kov ni in ra~unal - 189 Romi na Rode la, Gre gor Tor kar ni{ ki te~a ji …, kjer je bil velik pou da rek na raz voj nih mò no stih. Sogo vor ni ki so ve~ krat pou da ri li, da so kot ude le èn ci teh dogod kov vide li v par ku pri lò nost in so posle di~ no za~e li goji ti dolo ~e na pri ~a kovanja. Iz interv ju jev smo raz bra li, da so dve leti po usta no vi tvi par ka (Ured ba o … 2003) dolo ~e ni sogo - vor ni ki izob li ko va li è bolj kri ti~ no sta li{ ~e do par ka; pred vsem kar zade va dopri nos le-tega za lokal no pre bi vals tvo. Sogo vor ni ki so izpo sta vi li sla bo infor mi ra nje in ome ni li pre ki nje no komu ni ka ci jo gle de delo va nja zavo da za uprav lja nje z za va ro va nim obmo~ jem. Odlok o us ta no vi tvi par ka je bil spre jet leta 2003, ven dar pa maja 2005 park {e ved no mi imel uprav ljav ca (Po re vi zij sko poro ~i lo … 2006). Na dejs tvo, da lah ko pri ~a ko va nja pove za na z us ta nav lja njem zava ro va nih obmo~ jih posta ne jo dvo - re zen me~, opo zar ja jo tudi Chan in sode lav ci (2007), zato nas je pet let po prvi razi ska vi ponov no zani ma lo, kak {en je odnos pre bi val cev Gori~ ke ga in oko li{ kih kra jev do kra jin ske ga par ka. 4.2 Odnos lokal ne ga pre bi vals tva v ~a su dru ge ga teren ske ga dela leta 2010 Apri la in novem bra 2010 smo se pogo var ja li s 35 so go vor ni ki: kme ti, obrt ni ki, eko no mi sti, pod - jet ni ki v tu riz mu, kme tij ski mi sve to val ci, trgov ci, upo ko jen ci, {tu den ti, u~i te lji, mli nar ji, nara vo vars tve ni ki, goz dar ji in duhov ni kom. Sogo vor ni ki so iz kra jev Can ko va, Korov ci, Grad, Fokov ci, Rat kov ci, Pro se - nja kov ci, Bodon ci, Hodo{, Dobrov nik, Gor nji Senik (Ma dàr ska), Ver èj, Bogo ji na, Ià kov ci, Mur ska Sobo ta, Bel tin ci, Tur ni{ ~e, Gor nja Bistri ca, Stre hov ci, Radov ci, Bra ton ci, Lipa in Lipov ci. Vzo rec interv - ju jev sestav lja 18 (51,4 %) ènsk in 17 (48,6 %) mo{ kih. Prek interv ju jev smo spoz na li, da je ve~ ji del sogo vor ni kov, ìve ~ih zno traj meje par ka menil, da je zava ro va no obmo~ je zanje ome ji tev ali pa, da nanje sploh nima nobe ne ga vpli va. Sogo vor ni ki menijo, da ima ve~i na Gori ~an cev bolj nega ti ven odnos do par ka in vidi jo pred vsem ovi re, ki jih je usta no vitev par ka pri ne sla. To so nam zatr di li tudi tisti sogo vor ni ki, ki ima jo pozi tiv ne izku{ nje s par kom in se poklic - no ali zaseb no tru di jo za bolj {o podo bo par ka. Sogo vor ni ki so izpo stav lja li teà ve pri pro da ji zem lji{~ in dalj {e postop ke pri pri do bi va nju grad be nih dovo ljenj. Neka te ri ome nja jo pomanj klji vo komu ni kacijo s kme tij ski mi slù ba mi. Pogost je bil tudi o~i tek, da se upra va par ka pre ma lo zani ma za lokal no prebi - vals tvo in nji ho ve potre be, ampak se bolj zani ma za nara vo. Med sogo vor ni ki, ki so sode lo va li pri nasta ja nju par ka, je bilo zaz na ti zna ke razo ~a ra nja. Pozi tiv ne spre mem be pa vidi jo pred vsem na podro~ ju turiz - ma in izo bra è va nja. V zad njih letih je pred vsem opaz no tesnej {e sode lo va nje med lokal ni mi turi sti~ ni mi dru{ tvi ter upra vo par ka na podro~ ju ohra nja nja tra di cio nal nih obr ti in kul tur ne dedi{ - ~i ne. Orga ni zi ra nih je tudi ve~ pri re di tev, nasta la so neka te ra nova turi sti~ na dru{ tva, ki sov pa da jo z us ta no vi tvi jo par ka. Med sogo vor ni ki, ìve ~i mi v dru gih pre de lih Pomur ja, zunaj par ka, je ~uti ti ve~ jo naklo nje nost parku in vars tvu nara ve. Pred vsem so mne nja, da je Gori~ ko s par kom posta lo veli ko bolj pre poz nav no v Slo - ve ni ji in tuji ni. Posta lo je pomemb na turi sti~ na desti na ci ja v re gi ji. Neka te ri so celo mne nja, da so Gori ~an ci s tem posta li bolj pono sni na svo je kra je in jih posle di~ no tudi bolj ure ja jo kot v pre te klo sti. 5 Skle pi Us ta no vi tev Kra jin ske ga par ka Gori~ ko je zani miv pri mer lokal ne pobu de, ozi ro ma pri mer, kjer so lokal ni akter ji pre poz na li v va ro va nju nara ve pri lò nost za bolj kako vost no biva nje. Raz gla si tev obmo~ - ja za kra jin ski park omo go ~a, da je poleg nara vo vars tve nih ciljev v os pred ju tudi vars tvo kul tur ne kra ji ne in s tem pove za ne kul tur ne dedi{ ~i ne. Pri tem ima upra va par ka pomemb no vlo go, saj obli ku je in izva - ja nara vo vars tve ne ukre pe, kot tudi usmer ja osta le pose ge. Upra va par ka lah ko zato klju~ no pri po mo re pri celo vi te mu uprav lja nju z za va ro va nim obmo~ jem. Ra zi ska va ugo tav lja, da so ob usta no vi tvi par ka na obmo~ ju pre vla do va la naklo nje nost do par ka in veli ka pri ~a ko va nja doma ~i nov. Opa zi li smo, da se je s ~a som to delo ma spre me ni lo. Leta 2010 so sogo vor ni ki, ìve ~i zno traj meja par ka, izpo stav lja li ovi re, ki jih je pri ne sel park, med tem ko so pre bi - 190 Per cep ci ja raz voj nih mò no sti lokal ne ga pre bi vals tva v Kra jin skem par ku Gori~ ko val ci ìve ~i zunaj meja par ka izpo stav lja li dopri nos le-tega za turi sti~ no pre poz nav nost in kre pi tev samo - za ve sti Gori ~a nov. Meni mo, da so te raz li ke pred vsem odraz 1. pre ve li kih pri ~a ko vanj, ki so nastala v ~a su usta nav lja nja par ka, 2. mol ka ozi ro ma zaple tov, pove za nih z ob li ko va njem upra ve par ka, kot je to zapi - sa no v po ro ~i lu Ra~un ske ga sodi{ ~a (Po re vi zij sko poro ~i lo … 2006), in 3. sla be koor di na ci je med akter ji ozi ro ma delè ni ki, ki vpli va jo na raz voj obmo~ ja. Meni mo, da je sled nje klju~ ne ga pome na. Poleg pove - zo va nja in uskla je va nja resor skih poli tik, je pove zo va nje med raz li~ ni mi lokal ni akter ji tisto, kar omo go ~a obli ko va nje pobud, ki lah ko tvor no pri po mo re jo k ce lo vi te mu uprav lja nju kra jin ske ga par ka. Meni - mo tudi, da bi celot no obmo~ je veli ko pri do bi lo, ~e bi se v pri hod nje ta vidik ustrez no okre pil. ^e prav v za va ro va nih obmo~ jih pre vla du je jo nara vo vars tve ni cilji, ne gre zane ma ri ti dejs tva, da slo - ven ska (Za kon … 2004) in med na rod na (IUCN) kate go ri za ci ja ne opre de lju je samo stop nje vars tva nara ve, ampak tudi obli ko in namen vars tva. Sled nje je pogo je no z ra zu me va njem pro ce sov, ki so izob li ko va li obmo~ je in zara di kate rih je bilo le-to pre poz na no kot nara vo vars tve no pomemb no. V kra jin skih par - kih se pri mar no ohra nja kra ji na ozi ro ma pro ce si sobi va nja ~lo ve ka z na ra vo, zato bi mora la biti pri mar na nalo ga uprav ljav cev tovrst nih zava ro va nih obmo ~ij kom plek sen raz voj kra ji ne in ne vars tvo posa mez - nih vrst ali eko si ste mov. Ohra nja nje nara ve je v kra jin skih par kih pogo je no s ~lo ve ko vo rabo pro sto ra, zato bi mora la biti koor di na ci ja ~lo ve ko ve dejav no sti v pro sto ru pri mar ni cilj uprav ljav cev par ka. Pre - bi val ci sami so namre~ tisti, ki lah ko dol go ro~ no ohra nja jo nara vo in kra ji no. Meni mo, da so lah ko izsled ki te razi ska ve dober poduk za nara vo vars tve ne slù be, ki usta nav lja jo ali uprav lja jo z za va ro va ni mi obmo~ji. 6 Viri in lite ra tu ra Ba kan, B. 2006: Sli kov ni pre gled vi{ jih rast lin Prek mur ja: pris pe vek k poz na va nju flo re Prek mur ja. Lendava. Ber ginc, M., Kre me sec - Jev {e nak, J. and Vidic, J. 2007: Sistem vars tva nara ve v Slo ve ni ji. Mini strs tvo za oko lje in pro stor. Ljub lja na. Brec hin, S. R., Wils hu sen, P. R., Fort wan gler, C. L., West, P. C. 2002: Beyond the Squa re Wheel: Toward a More Com pre hen si ve Under stan ding of Bio di ver sity Con ser va tion as a So cial and Poli ti cal Process. Society & Natu ral Resour ces 15. Phi la delp hia. Bi}ani}, R. 1973: Eco no mic Policy in Socia list Yugo sla via. Cam brid ge. Chan, K. M., Prin gle, R. M., Ran ga nat han, J., Boggs, C. L., Chan, Y. L., Ehr lich, P. R., Haff, P. K., Hel ler, N. E., Al-Kha fa ji, K.., Macmy now ski, D. P. 2007: When agen das col li de: human wel fa re and bio logical con ser va tion. Con ser va tion Bio logy 21. Boston. De {nik, S. 2004: The Futu re of the Cul ti va ted Lands ca pe in the Three-la te ral Park Goric ko-Raab-Órseg, Natu re Parks – Pros pects for Rural Areas in Euro pe, 29th Octo ber. Leip zig. Dud ley, N. (ur.) 2008: Gui de li nes for Appl ying Pro tec ted Area Mana ge ment Cate go ries. Gland. Grod zin ska-Jurc zak, M., Cent, J. 2011: Expan sion of Natu re Con ser va tion Areas: Prob lems with Natu - ra 2000 Imple men ta tion in Poland? Envi ron men tal Mana ge ment 47. New York. Hie dan paa, J. 2002: Euro pen-wide con ser va tion ver sus local well-being: the recep tion of the Natu ra 2000 Reser ve Net work in Kar via, SW-Fin land. Lands ca pe and Urban Plan ning 61. Amster dam. Ho ~e var, V., Juvan ~i~, L. 2006: Dejav ni ki mobil no sti ponud be dela na pri me ru pode èl skih obmo ~ij v Po mur ju. Zbo ro va nje dru{ tva agrar nih eko no mi stov Slo ve ni je. Ljub lja na. Krott, M. 2000: Voi cing inte rests and con cerns of fore stry. Forest Policy and Eco no mics 1. Amster dam. Mo ser, J., Kovach, Á., Sol tes, I., 2006: Envi ron men tal Situa tion at the trian gle Austria–Hun gary–Slo - ve nia. The Austrian Court of Audit. Dunaj. Po re vi zij sko poro ~i lo o po prav ljal nih ukre pih Mini strs tva za oko lje in pro stor pri izva ja nju okolj ske poli ti ke od leta 2000 do leta 2004: [t. 1209-5/2005-24. Ra~un sko sodi{ ~e Repub li ke Slo ve ni je, Ljub - lja na, 2006. Ro de la, R. 2008: Inte gra ted rural deve lop ment: pro tec ted areas and their poten tial for social lear ning. Dok tor ska diser ta ci ja. Uni ver za v Sus se xu. Brigh ton. 191 Romi na Rode la, Gre gor Tor kar Ro de la, R., Tor kar, G. 2010: Iden ti ties and stra te gies: rai sing awa re ness: sur vey of oral history, WP6.1 report. Uni ver za v Novi Gori ci. Nova Gori ca. Taj ni kar, M. 2001: Tran si tio nal adjust ment of lar ge com pa nies in Slo ve nia and eco no mic policy. Post-com - mu nist eco no mies 13. Lon don. Tri glav, J. 2008: Koma sa ci je zem lji{~ ob grad nji infra struk tur nih objek tov v Prek mur ju. Geo det ski vest - nik 52. Ljub lja na. Uva li}, M., 1992: Invest ment and Pro perty Rights in Yugo sla via: the Long Tran si tion to a Mar ket Eco - nomy. Cam brid ge. Ured ba o Kra jin skem par ku Gori~ ko. Urad ni list Repub li ke Slo ve ni je 101/2003. Ljub lja na. West, P., Igoe, J., Broc king ton, D. 2006: Parks and Peo ples: the social Impact of pro tec ted areas. Annual Review of Ant hro po logy 35. Palo Alto. Za kon o ohra nja nju nara ve. Urad ni list Repub li ke Slo ve ni je 96/2004. Ljub lja na. 192 Razvoj zavarovanih obmo~ij v Sloveniji, 193–199, Ljubljana 2011 TRAJNOSTNO RAZVOJNI POTENCIAL KRAJINSKEGA PARKA GOLTE dr. Mar ta Sve ti na Veder dr. Milan Med ved Raz voj ni cen ter Ener gi ja Pre mo gov nik Vele nje Ko ro{ ka cesta 52, 3320 Ve le nje Par ti zan ska cesta 78, 3320 Ve le nje mar ta.sve ti naaguest.ar nes.si mi lan.med vedarlv.si Jer ne ja Kem per le mag. Dra go Poto~ nik SA[A inku ba tor PV Invest Ko ro{ ka cesta 62b, 3320 Ve le nje Ko ro{ ka cesta 62b, 3320 Ve le nje jer ne ja.kem per leasasa-in ku ba tor.si dra go.po toc nikapvin vest.si UDK: 712.2:502.131.1(497.41-751) IZVLE^EK Traj nost no raz voj ni poten cial Kra jin ske ga par ka Gol te Gol te so pri do bi le sta tus kra jin ske ga par ka leta 1987. Kra jin ski park meri 1223 hek ta rov in ima pet narav - nih vred not lokal ne ga pome na in 22 na rav nih vred not dràv ne ga pome na. Vrh pla no te je zara di pri sot no sti red kih vrst ptic uvr{ ~en v Na tu ra 2000 obmo~ je »Kam ni{ ko-Sa vinj ske Alpe in Vzhod ne Kara van ke«. Zava - ro va na obmo~ ja so pred nost no obmo~ ja ohra nja nja nara ve, ven dar zato niso nuj no nera zvi ta obmo~ ja. V pris pev ku je obrav na van Kra jin ski park Gol te kot spe ci fi~ no raz voj no obmo~ je, kate re ga glav ni raz vojni poten cial so izjem ne narav ne vred no te in veli ka biot ska raz no vrst nost. Pri oce ni raz voj ne ga poten cia la so upo {te va ni okolj ski, kul tur ni, social ni in gos po dar ski poten cia li regi je. KLJU^NE BESEDE Kra jin ski park Gol te, Natu ra 2000, raz voj ni poten cial, traj nost ni raz voj zava ro va nih obmo ~ij ABSTRACT Sustainable Development Potential of Golte Regional Park Golte as a Regional Park was protected in 1987. 1223 hectares of the Regional Park comprise five natural values of local significance and 22 of national ones. Due to the presence of rare birds, the Golte plateau is classified in the Natura 2000 sites »Kamnik-Savinja Alps and Eastern Karavanke Area«. Protected areas are priority nature preserving sites, though not necessarily underdeveloped ones. The Golte Regional Park is treated in this article as a specific, but promising area of sustainable development. Its main development potential is observed in exceptional natural values and high biodiversity of the regional park. Upon eval- uating its environmental potential, cultural, social and economical potentials of the region were considered. KEY WORDS Golte Regional Park, Natura 2000, development potential, sustainable development of protected area 193 Mar ta Sve ti na Veder, Jer ne ja Kem per le, Milan Med ved, Dra go Poto~ nik 1 Uvod Za va ro va na obmo~ ja so poseb ne pro stor ske in raz voj ne kate go ri je, ki so name nje ne ohra nja nju nara - ve z ukre pi ohra nja nja biot ske raz no vrst no sti in narav nih vred not. Kljub temu, da so zava ro va na obmo~ ja pred nost no obmo~ ja ohra nja nja nara ve, niso nuj no tudi nera zvi ta obmo~ ja. Ukre pi varo va nja nara ve in ohra nja nje narav ne dedi{ ~i ne namre~ ne pred stav lja jo ovi ro gos po dar ske mu raz vo ju obmo~ ja, ampak ga lah ko znat no pos pe {i jo, seve da v smi slu traj nost ne ga raz vo ja. V pris pev ku obrav na va mo raz voj ne mò no sti Kra jin ske ga par ka Gol te. Izha ja mo iz pre mi se, da razvoj - ni poten cial in pri lò no sti obmo~ ja pred stav lja jo narav ne vred no te in biot ska raz no vrst nost kra jin ske ga par ka. 2 Opis Kra jin ske ga par ka Gol te Gol te so viso ka kra{ ka pla no ta na vzhod nem obrob ju Kam ni{ ko-Sa vinj skih Alp, ki jo v ve~ ji meri pora{ ~a igla sti gozd. Kot kra jin ski park so bile zava ro va ne leta 1987 z Od lo kom o raz gla si tvi narav nih zna me ni to sti ter kul tur nih in zgo do vin skih spo me ni kov na obmo~ ju ob~i ne Mozir je (1987). Ima jo sta - tus geo lo{ ke in geo mor fo lo{ ke narav ne vred no te dràv ne ga pome na. Kra jin ski park meri 1223 hek tar jev in ima pet narav nih vred not lokal ne ga pome na in 22 na rav nih vred not dràv ne ga pome na. Vrh plano - te je zara di pri sot no sti red kih vrst ptic in habi ta tov uvr{ ~en v Na tu ra 2000 obmo~ je »Kam ni{ ko-Sa vinj ske Alpe in Vzhod ne Kara van ke«. Spa da v po seb no obmo~ je vars tva, manj {i del tudi v po seb no ohra nitveno obmo~ je (Plut in sode lav ci 2008, 61). Gol te so {ir {e pre poz nav ne kot pri ljub lje no zim sko-let no viso ko gor sko rekrea cij sko sre di{ ~e. Znane so pred vsem kot smu ~ar ski cen ter, kjer se na vi{i ni 1200 do 1600 me trov nad mor ske vi{i ne na 50 hek tar jih raz pro sti ra jo smu ~ar ske pro ge in ure jen otro{ ki poli gon. Na Gol teh je ure jen tudi naj vi{ - je leè ~i (1300 do 1400 me trov nad mor ske vi{i ne) in naj là je dostop ni Alp ski vrt v Evro pi, ki pred stav lja edins tven pri mer alp ske flo re v av toh to nem oko lju. Na nad mor ski vi{i ni 1356 me trov je tudi Mozir - ska ko~a. Poleg cest ne pove za ve je obi sko val cem omo go ~en izred no eno sta ven dostop z ni hal ko. 3 Raz voj ni poten cial regi je [tu di ja raz voj nih mò no sti slo ven skih regij (Ka va{, Ku{ar in Maj cen 2005, 17) je poka za la, da je vred nost indek sa raz voj nih mò no sti Savinj ske regi je pod slo ven skim pov pre~ jem. Indeks upo {te va tri fak tor je z raz li~ ni mi kazal ni ki: 1. raz vi tost (ka zal ni ki: bru to drù be ni proi zvod na pre bi val ca, bru to osno - va za dohod ni no, bru to drù be ni proi zvod gos po dars tva na zapo sle ne ga in zapo sle nost); 2. ogro è nost (ka zal ni ki: brez po sel nost, indeks sta ro sti pre bi vals tva in delè pre bi vals tva pri klju ~e ne ga na jav no kana - li za ci jo) in 3. raz voj ne mò no sti (pov pre~ no {te vi lo let {ola nja, delè povr {i ne v ob mo~ ju Natu ra 2000 od skup ne povr {i ne in {te vi lo delov nih mest na delov no aktiv no pre bi vals tvo v re gi ji). Naj bolj se slo - ven ske mu pov pre~ ju prib li à regi ja po stop nji zapo sle no sti in {te vi lu let {ola nja pre bi vals tva. Po dru gi stra ni pa ima regi ja viso ko nad pov pre~ no stop njo brez po sel no sti. Gle de na delè povr {i ne v ob mo~ ju Natu ra 2000 od skup ne povr {i ne ozem lja, je Savinj ska regi ja naj nì je zasto pa na v Slo ve ni ji. Ta poda - tek je pomemb no izho di{ ~e pris pev ka, saj naka zu je na pomen zava ro va nih obmo ~ij pri oce ni raz voj nih mò no sti in izpo stav lja vred nost Kra jin ske ga par ka Gol te v Sa vinj ski regi ji. Ob mo~ ja Natu ra 2000 so poseb na raz voj na kate go ri ja. Izd vo je na so z iz po stav lje nim name nom ohra - nja nja nara ve z ukre pi ohra nja nja biot ske raz no vrst no sti in siste ma narav nih vred not. Veli ka biot ska raz no vrst nost je naj po memb nej {e narav no bogas tvo zava ro va nih obmo ~ij in obe nem nji ho va eko nomska Sli ka 1: Zem lje vid Kra jin ske ga par ka Gol te. p 194 Traj nost no raz voj ni poten cial Kra jin ske ga par ka Gol te 600 lte 2 o S lte R o U ter G G G ark eje , ©to i cen i p e m fo sk sk rto risti~n ~in i o u rajin b T K o igitaln laga: Dd irje oP zo Main~bO {ero lte ji ez R o inv a: Jan G a a id in S ~ b ljev b o O a r zem ic~ vtoA eR onb v ju etro L 0 a 0 m .5 in 1 ~bO 00.01 005 052 0 195 Mar ta Sve ti na Veder, Jer ne ja Kem per le, Milan Med ved, Dra go Poto~ nik raz voj na pri lò nost, ki se mora vklju ~i ti v traj nost no zasno va ne tr` ne nalò be (Sla be Erker, Hlad in Juvan ~i~ 2003, 16). Biot ska raz no vrst nost je tudi naj bolj kri ti~ na in nena do mest lji va sesta vi na okolj - ske ga (na rav ne ga) kapi ta la. Zara di boga te pokra jin ske in biot ske pestro sti je izko ri{ ~a nje te raz voj ne pri lò no sti ena izmed pred nost nih stra te{ kih raz voj nih nalog na obmo~ ju Kra jin ske ga par ka Gol te. Pri oce ni raz voj ne ga poten cia la obrav na va ne ga obmo~ ja smo poleg okolj ske ga poten cia la upo {te - va li tudi kul tur ni, social ni in gos po dar ski poten cial regi je. 3.1 Okolj ski poten cial Na obmo~ ju Kra jin ske ga par ka Gol te se pojav lja jo raz li~ ne prvi ne biot ske raz no vrst no sti kra ji ne. Med zna ~il ni mi kra jin ski mi ele men ti pre vla du je jo trav ni{ ki sadov nja ki, posa mez na dre ve sa v ur ba ni ali agrar ni kra ji ni, ohra nje ni goz do vi v od pr ti kra ji ni, sku pi ne dre ves v od pr ti kra ji ni, rav ne ali vijuga - ste ìvi ce (omej ki) in grmi{ ~a. Ob mo~ je, uvr{ ~e no v omrè je Natu ra 2000, je pomemb no zla sti z vi di ka ohra nja nja red kih vrst ptic, kot so: pla nin ski orel ( Aqui la chtysae tos), sokol selec ( Fal co pere gri nus), gozd ni jereb ( Bo na sa bona sia), div ji pete lin ( Te trao uro gal lus), mali sko vik ( Glau ci dium pas se ri num), koco no gi ~uk ( Ae go lius fene reus), ~rna òl na ( Dr yo co pus mar tius), tri pr sti detel ( Pi coi des tri dacty lus), bel ka ( La go pus mutus hel ve ti cus) in ru{e vec ( Te trao tetrix tetrix). Ve~i na rasti{~ div je ga pete li na leì med 1400 in 1600 me tri nad mor ske vi{i - ne. Nje go va popu la ci ja je na obmo~ ju kra jin ske ga par ka sta bil na in raz me ro ma {te vil~ na, zato je izjem ne ga pome na za biot sko pestrost nje go ve ga habi ta ta v Slo ve ni ji, saj drug je ta vrsta upa da (Mlja~ 2008, 25). Na obmo~ ju kra jin ske ga par ka in v nje go vi nepo sred ni bli ì ni je ve~ zava ro va nih narav nih spo me - ni kov, ki nudi jo mar kan ten narav ni okolj ski poten cial. To so: Okno v Mo zir ski Pò ga ni ji, Lede ni ca na Gol teh in Tir ske pe~i na jugovz hod nem robu pla no te, ki se ostro lomi jo v do li no z mar kant ni mi, oko li 300 me trov viso ki mi ste na mi. Na obmo~ ju je {e ve~ zani mi vih kra{ kih poja vov, ki bi jih bilo mogo ~e vklju ~i ti v tu ri sti~ no ponud bo. Okolj ski poten cial nudi Kra jin ske mu par ku Gol te velik raz voj ni atri but za turi sti~ no-re krea cij sko gos po dars tvo. Pri gos po dar skem izko ri{ ~a nju tega kapi ta la pa je tre ba upo {te va ti pre cej stro ge ome ji - tve zava ro va ne ga obmo~ ja in raz voj usme ri ti v traj nost ni sme ri. Zato pri na~r to va nju raz voj nih aktiv no sti last nost zava ro va ne ga obmo~ ja ne sme posta ti ovi ra, tem ve~ raz voj ni izziv. 3.2 Kul tur ni poten cial Na obmo~ ju kra jin ske ga par ka in v nje go vi blì nji oko li ci je evi den ti ra na nasled nja kul tur na dedi{ - ~i na: 1. me mo rial na dedi{ ~i na – Polja ne ob Re~i ci – Par ti zan sko gro bi{ ~e na Med ved nja ku, ki ima sta tus kul tur ne ga spo me ni ka lokal ne ga pome na; 2. pro fa na stavb na dedi{ ~i na – etno lo{ ka dedi{ ~i na: Hi{a Rade - gun da 34 in Ka{ ~a na doma ~i ji Rade gun da 38, ki sta raz gla {e ni za kul tur ni spo me nik lokal ne ga pome na; 3. sa kral na stavb na dedi{ ~i na – Rade gun da – Cer kev sve te Rade gun de ter 4. na sel bin ska dedi{ ~i na – vas [mi hel nad Mozir jem, ki je zava ro va na kot kul tur ni spo me nik lokal ne ga pome na. Ohra nje nost stavb ne dedi{ ~i ne vseh zvr sti lah ko pove ~a mò no sti turi sti~ ne ponud be s stro kov no pre no vo in pred sta vi tvi jo stavb ter z nji ho vo oì vi tvi jo z us trez ni mi dejav nost mi. Ob tem je nuj no iska ti take vse bi ne, ki omo go ~a jo revi ta li za ci jo ob hkrat nem ohra nja nju spo me ni{ ke vred no sti objek tov sku - paj z blì nji mi ambien ti (Ro mih in sode lav ci 2007, 17). 3.3 Social ni poten cial Kra jin ski park Gol te uprav no spa da k trem ob~i nam: Mozir je, Re~i ca ob Savi nji in Ljub no. Vse tri ob~i ne ima jo skup no 9124 pre bi val cev. V Mo zir ju je sedeùprav ne eno te, ki pokri va Zgor njo Savinj - sko doli no. Orga ni zi ra nost pode èl ske ga pre bi vals tva v agrar ne skup no sti je naj vi{ ja v Ob ~i ni Re~i ca ob Savi nji (Plut in sode lav ci 2008, 61). 196 Traj nost no raz voj ni poten cial Kra jin ske ga par ka Gol te Po leg migra ci je pre bi val cev s po de è lja (Ro mih in sode lav ci 2007, 25) je izra zit raz voj ni prob lem pred vsem pomanj ka nje spod bud za nara vi pri jaz ne inve sti ci je, tako v fi nan~ nem kakor tudi v prav no-ad - mi ni stra tiv nem smi slu. Pri manj ku je tudi dru {tev, ki bi ime la poslans tvo nepo sred no veza no na zava ro va no obmo~ je, in spod bud, da bi se raz li~ ne sku pi ne pri ~e le pove zo va ti. Razi ska va, ki je vklju ~e va la anke to pre bi val cev obmo~ ja, je poka za la, da pred stav ni ki dru {tev ali ob~i ne bis tve no hitre je pove è jo Gol te s smu ~i{ ~em, kakor s kra jin skim par kom (Plut in sode lav ci 2008, 63). Izo braz ba pre bi vals tva je ugod na (Ka va{, Ku{ar in Maj cen 2005, 17) in spod bud na za raz voj, prav tako je ugod na dru{ tve na dejav nost v re gi ji. 3.4 Gos po dar ski poten cial Ve~ ji del pla no te pora{ ~a igla sti gozd, ki daje mò nost last ni kom ukvar ja nje z goz dars tvom. Vme - sne trav ni{ ke povr {i ne se kori sti jo za pa{ni{ tvo, kate re ga izva ja jo tri pa{ne skup no sti za let no pa{ni{ tvo. Na jugovz hod nem delu je zara di narav ne dano sti nasta lo smu ~i{ ~e Gol te, ki ima è dol go let no tra di - ci jo izva ja nja zim ske turi sti~ ne dejav no sti. Smu ~i{ ~e Gol te v zad njih letih uprav lja pod jet je Gol te d. o. o., kate re ga ve~in ski last nik je pod jet je PV Invest d. o. o., ki spa da v po slov ni sistem Sku pi ne Pre mo gov nik Vele nje. Pre mo gov nik Vele nje je eden naj so dob nej {ih evrop skih pre mo gov ni kov in dosled no sle di na~e lom traj nost ne ga raz vo ja z urav - no te è njem eko lo{ ke ga, eko nom ske ga in social ne ga vidi ka svo je ga delo va nja. Zara di stal ne ga ve~a nja pro duk tiv no sti in sto ril no sti se v pre mo gov ni ku posle di~ no zmanj {u je {te vi lo zapo sle nih v ne po sred - nem proi zvod nem pro ce su. Regi ja na ta na~in izgub lja delov na mesta z vi so ko doda no vred nost jo. Zato pre mo gov nik prek svo jih h~e rin skih pod je tij pove ~u je pri hod ke zunaj svo je osnov ne dejav no sti, zla - sti na pers pek tiv nih raz voj nih podro~ jih in s tem ustvar ja nova delov na mesta. Tako se regi ja è sedaj pri prav lja na ~ase, ko pre mo ga ne bo ve~. Tak {en pri mer je tudi vklju ~e va nje PV Inve sta v raz voj nem pro gra mu Kra jin ske ga par ka Gol te. S pri ho dom nove ga last ni ka smu ~i{ ~a so se v zad njih letih izved le ve~ je inve sti cij ske aktiv no sti (ob - no va smu ~ar skih prog, postop na nad grad nja siste ma umet ne ga zasne è va nja, obno va gostin ske ga objek ta na smu ~i{ ~u in s po mo~ jo lokal nih skup no sti ure je na cest na pove za va do smu ~i{ ~a iz sme ri Mozir ja). Kot naj ve~ ja inve sti ci ja pod jet ja Gol te in nje go vih last ni kov je v letu 2011 zgra je na ~istil na napra va in nov hotel ski objekt, kate go ri zi ran s {ti ri mi zvez di ca mi, ki ima well ness cen ter, fit ness, kon fe ren~ no dvo - ra no, vzpo stav ljen sistem ogre va nja na bio ma so in dru ge dopol ni tve. Grad nja hote la je bila sofi nan ci ra na z ne po vrat ni mi sreds tvi Evrop ske uni je; upo ra bi li so izklju~ no grad be ni mate rial, ki upo {te va ome ji - tve in pri po ro ~i la ustrez nih orga nov in insti tu cij, pri stoj nih za zava ro va nje ome nje ne ga obmo~ ja (^oklc in sode lav ci 2009, 23). Vsi {port no rekrea cij ski objek ti in dopol nil na infra struk tu ra so gra je ni sklad no s pro stor sko zako - no da jo ter ustrez ni mi odlo ki za to obmo~ je. Pred pose gom je bilo izde la no poro ~i lo o vpli vih na oko lje z do dat kom za pre so jo za obmo~ je Natu ra 2000, ki ga je pri pra vil Eri co Vele nje (Mlja~ 2008). Narav - ne vred no te na Gol teh so obmo~ ja, ki so zna ~il na za pre poz nav nost pla no te. Nove sto ri tve, ki bi zah te va le obsè ne novo grad nje ozi ro ma bis tve ne spre mem be namemb no sti, niso pred vi de ne. Izje ma so neka - te re ure di tve za turi zem, pro sto ~a sne aktiv no sti in obli ke kme to va nja, ki bodo ohra ni le ozi ro ma vzpo sta vi le kul tur no kra ji no, pa tudi biot sko raz no vrst nost, ter s tem ohra ni le pre poz nav nost in narav no kako - vost. Usme ri tve za ohra nja nje narav nih dano sti kra jin ske ga par ka Gol te izha ja jo iz nara vo vars tve nih smer nic za kra jin ske zasno ve za obmo~ je Golt (To ma ì~ 2007, 32). 4 Vpe tost raz voj ne dejav no sti v ci lje stra te{ kih raz voj nih doku men tov Z ob no vi tvi jo hote la in osta le infra struk tu re na obmo~ ju Kra jin ske ga par ka Gol te, pod jet je Gol te d. o. o. sle di pred nost nim usme ri tvam raz voj ne ga pro gra ma Savinj sko-[a le{ ke regi je (Kle pec in sode lav ci 2006, 54). 197 Mar ta Sve ti na Veder, Jer ne ja Kem per le, Milan Med ved, Dra go Poto~ nik Ta doku ment opre de lju je kon ku ren~ nost turiz ma pred vsem na pod la gi narav nih, kul tur nih in dru gih dano sti, kot so: pri lò nost v po stop kih pre struk tu ri ra nja, bolj {a dostop nost do regi je, urav no te èn poli - cen tri~ ni raz voj in pose lje nost pode è lja. Re krea cij sko turi sti~ ni cen ter ima na pla no ti veli ko narav nih mò no sti za aktiv no sti prek cele ga leta, kar je eno temelj nih izho di{~ za nje gov nadalj nji raz voj. Drù ba Gol te in nje ni last ni ki èli jo na tem obmo~ ju zgra di ti {port no rekrea cij ski cen ter, ki bo postal pomem ben turi sti~ no sre di{ ~e v Slo ve ni ji in tuji ni. Z iz grad njo {est se dè ni ce Klad je in vzpo sta vi tvi jo novih smu ~ar skih prog bo pla no ta Gol te infrastruk - tur no pove za na tudi z ob ~i no Ljub no in osta li mi blì nji mi zgor nje savinj ski mi ob~i na mi. Aktiv no sti gos po dar ske drù be Gol te naka zu je na na~r ten pri stop k spod bu ja nju raz vo ja turiz ma in nje go ve kon - ku ren~ no sti v re gio nal nem smi slu. Grad nja teh infra struk tur nih objek tov je klju~ ne ga pome na za raz voj turiz ma kot pri lò no sti v pro ce sih pre struk tu ri ra nja lokal ne ga gos po dars tva (Kle pec in sode lav ci 2006, 56). Raz voj tega obmo~ ja je uskla jen s Stra te gi jo pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je (2004), ki dolo ~a meri la za opre de li tev sim bol ne pre poz nav no sti kra ji ne in narav nih kako vo sti, rabo pro sto ra ter virov, raz voj pose - li tve in dru gih dejav no sti v pro sto ru. Raz voj ni cilji drù be Gol te so tre nut no pred nost no usmer je ni v iz grad njo ustrez ne infra struk tu - re, v letu 2012 je pred vi de na izgrad nja depan dans kot dopol nil ne ponud be nasta ni tve nih zmog lji vo sti. Cilj nalòb je z ob sto je ~o in novo zgra je no infra struk tu ro ponu di ti kako vost nej {e sto ri tve za upo rab - ni ke in vzpo sta vi tev novih delov nih mest za pre bi val ce oko li{ kih ob~in, kjer so zaz na ni {ib ki kazal ni ki na podro~ ju drù be ne ga raz vo ja. Ti dejav ni ki sle di jo nasled njim dràv nim raz voj nim ciljem: 1. vzdr` - no pove ~a nje gos po dar ske rasti in zapo sle no sti na teme lju na~el traj nost ne ga raz vo ja in dol go ro~ ne ga ohra nja nja eko nom skih, social nih in okolj skih rav no ve sij; 2. hi trej {i raz voj vseh regij in zmanj {e va nje zao stan ka naj manj raz vi tih ter 3. traj nost ni okolj ski in pro stor ski raz voj. Na rav ne dano sti Kra jin ske ga par ka Gol te in celot ne pla no te poleg drù be Gol te, ki uprav lja turi - sti~ no rekrea cij ski cen ter izko ri{ ~a jo {e dru gi upo rab ni ki za svo je dejav no sti. To so raz li~ na inte re sna zdru è nja, dru{ tva, posa mez ni last ni ki zem lji{~ in okolj skih turi sti~ nih kme tij, samo stoj ni pod jet nik, uprav lja vec pla nin ske ko~e … @al se je pri ana li zi odno sov med posa mez ni mi sku pi na mi na tere nu ugotovi la izra zi ta raz drob lje nost in nepo ve za nost teh sub jek tov (Kle pec in sode lav ci 2006, 32). Na obrav - na va nem obmo~ ju ni vzpo stav lje ne ga meha niz ma raz voj ne ga sode lo va nja, kar se naj bolj izra zi pri pro stor skem na~r to va nju in izva ja nju raz voj nih aktiv no sti. Ker je obmo~ je zave za no k ome ji tvam za zava ro va na obmo~ ja, je raz voj ne pro jek te mò no izpe lja ti {ele po pri do bi tvi dovo ljenj ustrez nih insti - tu cij, kar zara di vpe to sti pokra ji ne med tri ob~i ne {e dodat no mo~ no ote ù je izved bo. Ne po ve za nost med lokal ni mi skup nost mi in raz voj ni mi akter ji na tem obmo~ ju se izra zi tudi v po - manj ka nju skup ne ga stra te{ ke ga raz voj ne ga doku men ta. Ta doku ment je pod la ga in je nujen za usmer ja nje pro stor ske ga in raz voj ne ga delo va nja Kra jin ske ga par ka Gol te, ki ima pove zo val no geo graf sko vlo go za tri ob~i ne. Pove zo val in usmer jal bo tudi delo va nje sub jek tov, ki delu je jo na Gol teh v ob li ki turisti~ - nih, ìvil sko pre de lo val nih ali dru gih sto ri tev (Kle pec in sode lav ci 2006, 78). 5 Skle pi Obrav na va no obmo~ je rabi stra te{ ki raz voj ni doku ment, ki bo spod bu jal raz voj in ga uskla je val z ome ji tva mi zava ro va nih obmo ~ij. Poleg tega je tre ba uskla di ti inte re se treh ob~in in vse tri pri teg ni ti k izra bi Kra jin ske ga par ka Gol te kot raz voj ne ga poten cia la. Izku{ nje namre~ kaè jo, da je nepo ve za - nost sub jek tov, ki delu je jo v tem oko lju, naj ve~ ja ovi ra pri rea li za ci ji raz voj nih pro jek tov. Glav ni raz voj ni poten cial Kra jin ske ga par ka Gol te so izjem ne narav ne vred no te in veli ka biot ska raz no vrst nost. Zato je tre ba ohra nja ti narav ni poten cial in ga so~a sno izko ri sti ti kot glav ni raz voj ni poten - cial za raz voj regi je. Pred vi de no je, da se nove dejav no sti, ki bi zah te va le obsè nej {e novo grad nje ali bis tve ne spre mem be namemb no sti pro sto ra, ne uva ja jo. Kot izje ma se obrav na va jo neka te re ure di tve za turi zem in pro sto ~a sne dejav no sti ter obli ke kme to va nja. Torej je raz voj obmo~ ja pogo jen s traj nostnim 198 Traj nost no raz voj ni poten cial Kra jin ske ga par ka Gol te raz vo jem. Traj nost ni raz voj Kra jin ske ga par ka Gol te je za regi jo in nje no pre bi vals tvo lah ko odli~ na mò nost, da vars tvo nara ve na tem obmo~ ju zaì vi kot nova pri lò nost, kot spod bu je va lec in ne ome - ji tev v raz vo ju. 6 Viri in lite ra tu ra Di gi tal ni orto fo to, Geo det ska upra va Repub li ke Slo ve ni je. Ljub lja na, 2006. ^oklc, T., Bajuk, A., Bla go tin {ek, S., Rov {nik, M., Kova~, E., Pri strì nik, M., Mo{ mon dor, I., 2009: Rekon - struk ci ja in pri zi da va hote la Gol te. Ela bo rat, PV Invest. Vele nje. Ka va{, S., Ku{ar, S., Maj cen, B. 2005: Raz voj oro dij za obli ko va nje in sprem lja nje poli ti ke regio nal nega raz vo ja. [tu di ja, In{ti tut za eko nom ska razi sko va nja. Ljub lja na. Kle pec, J., Avber {ek, A., Mavec, M., [ibanc, M., Mavri~, C., [alej, M. 2006: Obmo~ ni raz voj ni pro gram Savinj sko-[a le{ ke regi je. Ela bo rat, SA[A ORA. Mozir je. Mlja~, L. 2008: Poro ~i lo o vpli vih na oko lje za grad njo depan dans Gol te. Ela bo rat, ERICO Vele nje, In{titut za eko lo{ ke razi ska ve Vele nje. Vele nje. Od lok o raz gla si tvi narav nih zna me ni to sti ter kul tur nih in zgo do vin skih spo me ni kov na obmo~ ju ob~ine Mozir je. Urad ni list Socia li sti~ ne repub li ke Slo ve ni je 27/1987. Ljub lja na. Plut, D. 2008: Vred no te nje geo graf ske ga oko lja in okolj ska eti ka. Raz pra ve 29. Ljub lja na. Plut, D., Ciga le, D., Lam pi~, B., Mrak, I. 2008: Traj nost ni raz voj varo va nih obmo ~ij – celost ni pri stop in aktiv na vlo ga drà ve. CRP kon ku ren~ nost Slo ve ni je 2006–2013. Ela bo rat, Odde lek za geo gra fijo Filo zof ske fakul te te Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. Ro mih, R., Topol {ek, K., Podè nik, A., Ter àn, N. 2007: Stro kov ne pod la ge za kra jin sko zasno vo Golte. Raz voj ni cen ter Pla ni ra nje. Celje. Sla be Erker, R., Hlad, B., Juvan ~i~ L. 2003. Biot ska raz no vrst nost kot vir eko nom ske ga raz vo ja. Ela borat, In{ti tut za eko nom ska razi sko va nja. Ljub lja na. Stra te gi ja pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je. Urad ni list Repub li ke Slo ve ni je 76/2004. Ljub lja na. To ma ì~, M. 2007: Pred hod ne nara vo vars tve ne smer ni ce za kra jin ske zasno ve za obmo~ je Golt. Elabo - rat, ZRSVN, Obmo~ na eno ta Celje. Celje. 199 IZDAJATELJ Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU gi @zrc-sazu.si http://giam.zrc-sazu.si/ In {ti tut je leta 1946 usta no vi la Slo ven ska aka de mi ja zna no sti in umet no sti in ga leta 1976 poi me no - va la po aka de mi ku dr. Anto nu Meli ku (1890–1966). Od leta 1981 je sestav ni del Znans tve no ra zi sko val ne ga cen tra Slo ven ske aka de mije zna no sti in umet no sti. Leta 2002 sta se in{ti tu tu pri klju ~i la In{ti tut za geo - gra fi jo, ki je bil usta nov ljen leta 1962, in Zem lje pi sni muzej Slo ve ni je, ki je bil usta nov ljen leta 1946. Ima oddel ke za fizi~ no geo gra fi jo, social no geo gra fi jo, regio nal no geo gra fi jo, narav ne nesre ~e, vars tvo oko lja, geo graf ski infor ma cij ski sistem in temat sko kar to gra fi jo, zem lje pi sno knjì ni co ter zem lje pi sni muzej. V njem je sedè Komi si je za stan dar di za ci jo zem lje pi snih imen Vla de Repub li ke Slo ve ni je. Uk var ja se pred vsem z geo graf ski mi razi ska va mi Slo ve ni je in nje nih pokra jin ter pri prav lja njem temelj nih geo graf skih knjig o Slo ve ni ji. Sode lu je pri {te vil nih doma ~ih in med na rod nih pro jek tih, orga - ni zi ra znans tve na sre ~a nja, izo bra ù je mla de razi sko val ce, izme nju je znans tve ni ke. Izda ja znans tve no revi jo Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca/Geo graf ski zbor nik ter znans tve ni knjì ni zbir ki Geo gra fi ja Slo ve ni - je in Geo ri tem. V sodih letih izda ja mono gra fi je GIS v Slo ve ni ji, v lihih letih pa mono gra fi je Regio nal ni raz voj. 200 R R 3 Knjiga obravnava razvoj zavarovanih območij v Sloveniji. Ta so zaradi naravne in kulturne pestrosti Slovenije zelo obsežna, njihove posebnosti pa je treba upoštevati tudi pri spodbujanju regionalnega razvoja. Zaradi ranljivosti odnosov v zavarovanih območjih je nujno celovito načrtovanje, pri čemer ne sme biti njegova skrb zgolj varovanje biodiverzitete in naravne dediščine, temveč zlasti trajnostni razvoj in ohranjanje vzpostavljenih razmerij med človekom in naravo, OVENIJI ki se kažejo v svojstveni kulturni pokrajini. Avtorji RAZVOJ osvetljujejo različne vidike upravljanja z zavarovanimi V SL območji – njihovo opredelitev, zakonske okvire, vlogo pri varovanju pred naravnimi nesrečami, posebnosti ZAVAROVANIH z vidika upravljanja … Ob opisu posameznih primerov je večkrat izpostavljen pomen vključevanja vseh deležnikov, saj je le tako neko zavarovano območje OBMOČIJ sprejeto kot razvojna priložnost in ne kot ovira. V monografi ji skušamo iskati vzorce za usklajevanje, dogovarjanje in spodbujanje razvoja, ki bodo sloneli V SLOVENIJI na potencialih območij in jih ohranjali, istočasno OVANIH OBMOČIJ pa omogočali trajnostno rast in razvoj. Želimo, da bi prispevki pripomogli k boljšemu poznavanju AVAR problematike zavarovanih območij in zagotovili dovolj trdne temelje za konstruktivno razpravo, katere cilj je OJ Z izboljšanje in optimiziranje upravljanja zavarovanih območij. RAZV 32 € ISBN 978-961-254-321-1 9 2 1 6 9 8 7 1 1 2 3 4 5 HTTP:// ZALOZBA.ZRC-SAZU.SI REGIONALNI RAZVOJ 3 naslovnica RR3.indd 1 4.10.2011 7:44:59