Za poduk in kratek čas. Iz potne torbice. II. Pripovedka o Hergaduši. Hergaduaa je bodil po pesku in ae aprebajal, ter ai na piačalko igral. Medved ga sliši in ga pride prosit, naj ga nauči tudi igrati. Hergadnša mu dovoli, razkolje ator in reče medvedu, naj v razpoklino nogo vtakne. Ko je medved to storil, spu8ti Hergaduša razpoklino vkup, da je bila medvedova noga znotraj. Medved se začne dreti, Ilergaduša pa mu reče: rNo zdaj pa že znaš igrati" in gre dalje. Najde liaico, ki bi rada kure dobila, ki je bilo na drevesu, ter ga poprosi, da bi jo vzdignol do kureta. Hergaduša prinese vrv, jo priveže lisici okolo vratu, gre na drevo in priveže liaico za vejo, da je viaela, on pa gre dalje in najde kobilo, ki je imela srab, ter ga poprosi, da bi jo ozdravil. Hergaduaa prine8e (jesiba) kisa, ter polije z njim kobilo, da je bolečine se začela po zemlji valjati. Hergaduaa gre dalje in najde zajca pri plotu, ki bi rad šel v vrt po zelje. Zajec prosi pomoči. Hergaduša vzdigne plot, ko pa je je zajec že itnel glavo v ogradu, apusti on plot zajcu na vrat, potem pa se na piščalko igraje vrne domov. Med tem pa so se medved, lisica, kobila in zajec bolečin reaili, se zbrali, in so šli skupaj nad Hergaduao. Vendar poprej so se hoteli prepričati, kaj da Hergaduša dela ? Medved pogleda skozi okno, ko pa vidi, da Hergaduša štor kala, se vstraši in odbeži. Zdaj gre lisica gledat skoz okno; ko pa vidi, da je imel Hergaduaa vrv v rokah, odbeži. Ko še je tudi kobila skozi okno pogledala in videla, da ima Hergaduša kia in je odbežala, zadnjič se je tudi zajec žalosten skril, Hergaduša pa je niirno živel in si rad na piačalko igral. Tudi v Ormož sem nekoliko na svojem potovanji pogledal in zopet mi je dobro prišla povabitev dijaka, s kterim sem se v Ormoži sešel. Tudi jegovi starai so me goatoljubno sprejeli. Drugi dan potem, ko sem se pri g. K. v Pavlovcih dobro zabavljal, sem se dalje napotil. Brod ormožki me je hitro na Hrvasko zemljo zanesel in pozdravil 8em Hrvaško, kolikor sem mogel srčno, saj ao Hrvatje nasi bratje. Jezik sc mi ni bil nerazumIjiv, kajti na meji še se ne pozna razloček mnogo. Mahnem jo proti Križovljanskemu gradu in od tod dalje proti Halozam. K sreči je bila na Štajerskeru konturaacija zoper pse, ali kakor je na voglji ueke biae bilo zapisano zoper npaae". Na Hrvaakea. nie je marsikteri pea prišel povobat, ali bi bil pravi ali ne, vendar iui je vsak zobe pokazal, kakor bi me hotel nazaj zagnati na Štajersko. Po precej dolgem hojenji sem prišel v Haloze. ,,Z briba v grabo in iz grabe v hrib" se je reklo in korakal sem, kakor Brenceljnov Pavliha, kajti marelo sem imel, dalje in dalje, dokler me tema na Hrvaškem ne vjame. V Halozab sem občudoval marljivost tamošnjih prebivalcev in dasiravuo ubožni, so vendar ve8eli. Tu in tam mi je veselo donela ktera peanica na uh6 in donela z hriba v dolino in ae po duliui dalje razlegala. Z žlahtnimi goricami obraščene Haloze bi bile zaklad Stajerske in Hrvaške, ko bi nensmiljena toča jib skoraj V8ako leto ne puatoaila. Ravno je solnce zabajalo ko sein z briba v dolino iel in to je bil prijeten pogled. S pesnikom sem vskliknii: nGlejte že solnce zahaja, skorei za goro bo šlo!u in uruih korakov sem premeril dolino, ali ko sem na drugi brib priapel, se je že aolnce skrilo. — Kje sem ta večer spal, nečem povedati, aaj vaakemu vrstice ,,v kaki listjak spat beži", že povedo. Razločeč je leta, da sem si jaz za prenočišče skrbel, ali dobil ga nisem. — Popotnik, kteri je že kedaj zabredel v rmjesto Macelj" ne more dopovedati, kako je pot dolgočasna, poaebno znajo o tem dosta povedati romarji, ki hodijo rk Majki božji", ali ua Bistrico. Iz Haloz aem do8pel v Trakoštanj, prijeten kraj na Hrvaakem. Skozi nmjeatou drži velika cesta in na majbnem bribu je beli lepi gradič, obdan 8 bosto. Spodaj pa je mlin na jezern, kjer deake žagajo. Odtod do nmje8ta Macelja" se vleče bosta, dolga in iiroka in v hosti je velika cesta. Po tej poti toraj aem moral se napotiti, ali kaka je bila ta pot, menda še bnjša, kakor v Maclji. Na obeb straneb hosta in visoki tudi s bosto obraščeni bribi. Le tu in tam sem našel človeka, kterega sem si vsakega skoraj plasno ogledal. Ali obadi in muhe so me nadlegovale, da je bilo atrašno. Jezen na nje sem napravil aršena: Vaaki tujec, ki Slovenca zaničuje, Dasi on le kruh mu prideluje; Naj plodit gre v Macelj muh, Da si služi sam svoj krub. (Dalje prihod.) Smešničar 2. Pri aodniji se je zatoženec izgovarjal 8 tem, da je takrat, ko je budodelstvo storil, bil pijan. Nato ga vpraaa sodnik: nKoliko ate ga spili?u Zatoženec* nSedem litrov:" Sodnik : nKdo bo to pričal Vam?u Zatoženec: nKrčmar, ki jib ima ae vaeb 8 kredo na vrata zapisanih. Brencelj.