436
KLICEM TE Marjan   Erbežnik
Kličem te.
Skozi razpadajočo fasado
izpraznjene hiše,
kjer le veter osamljeno tipa
in briše
stare obraze.
Kličem te.
Pod ponjavo spomina
drhteče polzim
proti peščenemu bregu, kjer so zasute raztrgane rože.
Kličem te.
Sredi ulice,
kjer smejoči se starec
jokajoč pripoveduje pravljico
o raztrganih sanjah.
Kličem te.
437