OS BIZELJSKO: Bo sola končana v roku? Iz naših krajev, str. 3 PROŠČENJE NA JESENICAH: Ohranjanje tradicije in druženje krajanov Iz naših krajev, str. 4 GRADNJA HE NA SPODNJI SAVI: Stroji brnijo tudi nad Krškim Gospodarstvo, str. 6 GRAND ROCK SEVNICA: Rock festival zadnjič v grajski idili Zadnja stran, str. 16 01 posAvsKi *T^ bzorniK Časopis za pokrajino Posavje, leto XI, St. 15. četrtek, 26.7.07,24.000 izvodov Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana IZVSEBINE 2 Kostanjevica za Posavje, a jih vleče proti Dolenjski 3 Gradnja OS Bizeljsko 7 S skupnimi projekti do razvoja podeželja 8 Iz izvirov 9 Iz občine Krško 10 Iz občine Sevnica 11 Iz občine Brežice 12 Mladi 13 Sport 16 Posavske glasbene novičke X^S^''' BREŽICE ff" "T/T "~"wr~ *w "i Tel: 07 49 92 713 E-pošta: info@kerametal.si www.kerametal.si KeramelaJ Bratine d.on. Mlnrlmska f5. Bmtho ligradn/a Hl na tpodn/i Savl HOLDING SLOVENSKE ELEKTRARNE O.O.O. (za Skupni podvig) Koprska ullc» 92, 1000 LJuWjaiw Moč energije BSeCOM* (((• 080 144?) www.oknainvrata.com Sprejem za srebrnega Roka ARNOVO SELO - V ponede- Ijek popoldne so krajani Ar- novih sei pripravili prisrčen sprejem za mladinsko atlet- sko reprezentanco Sloveni- je in še posebej za svoje- ga junaka Roka Deržaniča, člana brežiškega kluba Fit, ki je postal podprvak Evro- pe v najtežji atletski disci- plini - deseteroboju. Roka, njegovega trenerja Henrika Omerzuja in vse ostale so pozdravili in nagovorili tudi Franc Gorišek v imenukra- janov in ravnateljica OŠ Ar- tiče Vesna Bogovič, župan Ivan Molan in minister mag. Andrej Vizjak pa sta ob tem obljubila rešitev prostorskih težav za brežiške športnike. Ko je stopil na oder pred domačo hišo, je z znano pesmijo Simply the best Roka pozdravila sokrajanka in ena najuspesnejsih slovenskih pevk Nuša Derenda. Za vlogo v Krškem po kolek v Bistrico? KRŠKO, SEVNICA - Obänski svet obäne Krško je na 12. redni seji pred tednom dni obravnaval gradivo Vlade o območjih, imenih in sedežih pokrajin ter se stri- njal, da naj bodo v Posavski pokrajini vse štiri sedanje obäne, podprl pa je tudi vkljuätev občin Radeče in Bistrica ob Sotli. Največ razprave je bilo v zvezi s se- dežem pokrajine, za katerega seveda predlagajo Krško. V ponedeljek je svoje mnenje o vladnem predlogu oblikoval tudi sevniški občinski svet, ki namesto do- sedanjega sedeža v Sevnici predlaga somestje Brežice - Krško - Sevnica kot sre- dišče pokrajine, njen sedež pa v Krškem. Potem ko na dnevni red niso uvrstili prvotno predvidene obravnave in izbire najustre- znejše variante lokacije odla- gališča NSRAO ter poslovanja Rudnika Senovo v zapiranju, so se svetniki lotili poslan- skih pobud in vprašanj. Raz- meroma hitro so potrdili tudi poklicno opravljanje funkcije podžupanji Ani Nuši Somrak (več na 9. strani), največ časa pa so porabili za razpravo o sklepih in gradivu, s katerim v Krškem utemeljujejo zahtevo po pokrajinskem središču. Odločitev bo politična Po svojem uvodu je župan Franc Bogovič dal besedo dr- žavnemu poslancu in svetni- ku Stanetu Pajku, SDS, ki je poudaril odločenost, da mora Posavje postati pokrajina, hkrati pa obljubil, da si bo še naprej z vsemi močmi priza- deval, da bi bil njen sedež v Krškem, saj to zagovarja že ves čas z geografskimi, gospo- darskimi in povsem praktič- nimi argumenti. Kar večkrat pa je opozoril, da morajo pri sprejemu pokrajinske zakono- daje in tudi pri odločitvah o Posavju sodelovati tudi opozi- cijske stranke, saj je za spre- jemanje potrebna dvotretjin- ska večina. Po pričakovanju je v razpra- vi sodelovalo veliko svetnic in svetnikov, izmed katerih so se nekateri posvetili vse- bini pripravljenega gradiva, drugi pa so se bolj odzivali na najnovejša dogajanja v zvezi z uvedbo pokrajin. Na očitke NSi-ju, da želi zmanjšati šte- vilo pokrajin, je svetnik Mar- tin Kodrič, NSi, poudaril, da gre predvsem za željo po ra- cionalizaciji, vendar je ko- legom v svetu zagotovil, da bodo znotraj koalicije podpr- li sedanji predlog, po katerem je Posavju zagotovljen status pokrajine. Rajko Veber, SD, je pozval poslanca Pajka, naj si priza- deva, da bo Posavje pokrajina v vsaki varianti, princip ena- komerne porazdeljenosti in sporazumne delitve pa se naj upošteva pri vseh institucijah nadaljevanje na 2. strani Sevničani za somestje s sedežem v Krškem SEVNICA - V ponedeljek pa je bila v Sevnici 7. redna seja občin- skega sveta, na kateri so svetniki obravnavali tudi Predlog Vla- de RS o območju Posavske pokrajine in določitvi Njenega se- deža. Občinski svet občine Sevnica se strinja z območjem in imenom Posavska pokrajina ter z vključitvijo občin Bistrica ob Sotli in Radeče, podpira pa tudi vključitev občin, ki bi interes za to izkazale kasneje. Po daljši razpravi so svetniki sprejeli kompromisni sklep, v katerem Vladi predlagajo, da kot pokra- jinsko središce šteje somestje Brežice-Krško-Sevnica s sede- žem v Krškem. Med ostalimi točkami dnevnega naj omenimo zlasti poročilo o izvrševanju občinskega proračuna v prvem poi- letju letos in potrditev novelacije investicijskega načrta za či- stilno napravo in kanalizacijski sistem za Sevnico in Boštanj, za katero je po več letih končno izbran izvajalec, cena naložbe pa znaša 13 milijonov evrov. Posavskemu obzorniku se branost še povečuje LJUBLJANA, KRŠKO - Prejšnji teden je bila v ljubljanskem hotelu Union novinarska konferenca, na kateri so predstav- niki družbe Valicon d.o.o. predstavili najnovejše rezultate Nacionalne raziskave branosti (NRB) slovenskih tiskanih me- dijev. Ker so v raziskavo, ki poteka že vrsto let, zajeti le me- diji z največjim dosegom bralcev, je vanjo poleg nacionalnih časopisov in revij zajetih le nekaj lokalnih in regionalnih, iz Posavja pa edino Posavski obzornik. Po podatkih za prvo polovico letošnjega leta ga bere kar 37.000 bralk in bralcev med 10. in 75. letom starosti, kar je še občutno več (23.3 %) kot ob zadnjem merjenju za leto 2006, ko ga je bralo 30.000 ljudi. Dosežek je toliko vrednej- ši ob upoštevanju dejstva, da smo v obravnavanem obdobju v Sloveniji časopise brali celo nekoliko manj kot leto prej. V uredništvu smo rezultat NRB sprejeli kot najlepše priznanje in najboljšo potrditev ob skorajšnji desetletnici izhajanja. Silvester Mavsar Vročinski val v Posavju brez vecjih posebnosti POSAVJE - Urgentne službe v krškem in sevniškem zdra- vstvenem domu v prejšnjem tednu, ko smo bili priča viso- kim temperaturam in neznosni vročini, niso imele nič več dela, kot sicer. Po besedah Zdenke Marincek, dr. med., predstojnice splošne medicine ZD Brežice, pa je bilo v Brežicah v zadnjih dveh tednih kar za 20 - 30 % več dela, tako na terenu, kot tudi več obiskov. Predvsem so to bili mlajši otroci, aktivna populacija in starejši občani. Sicer pa so Posavci v večini kar upoštevali navodila in se soncu izogibali, pili dovolj tekočine. Nekateri so se hladili na števil- nih kopališčih, drugi v senci s sladoledom. Ker pa poletja še ni konec, morda ne bo odveč nasvet Nade Jensterle, dr. med., z urgentnega oddelka krškega zdravstvenega doma, da moramo poleg velike količine vode, nadomeščati tudi izgubljene soli. Pomaga že napitek iz litra vode, petih žlic sladkorja in žličke soli. Kljub temu, da so gasilci strogo opozarjali, da je kurjenje v naravi nevarno, pa mnogi tega niso upoštevali, zato so več- krat gasilci morali intervenirati, saj je kurilcem ogenj ušel. K sreči ni bilo zaenkrat nič hujšega. M.K.M. Brezposelnost pada POSAVJE - Po podatkih Zavoda za zaposlovanje Območne službe Sevnica je v Posavju v juniju 2007 v primerjavi z decembrom 2006 število brezposelnih upadlo. Podatki kažejo, da je na brežiškem uradu za delo bilo decembra 2006 prijavljenih 1082 brezposelnih, v juniju pa le 973, kar je za 109 manj. Na krškem uradu za delo je bilo v decembru 1304 brezposelnih, junija pa 1196, kar je 108 manj, na sevniškem uradu pa decembra 680 brezposelnih, junija pa 594, kar je 86 manj. Podatki za posamezne posavske občine ka- žejo, da je bilo v brežiški občini maja letos 984 brezposelnih oseb, v kostanjeviški 78, v krški 1152 in v sevniški 588. Stopnja brezpo- selnosti je marca v brežiški občini znašala 9,6 %, v kostanjeviški 6,6 %, v krški 10,3 % in v sevniški 7,7 % . Skupno je bilo v decem- bru v Posavju 3066 brezposelnih, junija pa 2763. Tudi razkorak za republiškim povprečjem se zmanjšuje. V letošnjem marcu je bila stopnja brezposelnosti v Posavju 9,2 %, republiška pa 8,1 %. L.P. Hj AKTUALNO_________________________________________________________Posavski obzornik - leto XI, številka 15, četrtek, 26. 7. 2007 nadaljevanje s 1. strani pokrajinskega značaja in ne le upravnih. Dušan Šiško, SNS, je spomnil, da so leta 1998 vse tedanje politične stranke v Posavju podpisale Dektaracijo o pokrajini Posavje - v ustanavljanju in se skupno uprle, da bi šel sedež Policije in še nekaterih služb v Novo mesto. A odtlej je bilo iz Krskega brez dogovora v Brežice prese- Ijenih precej inštitucij in služb, v obratni smeri pa nobena. Jože Habinc, LRMK, pa je dejal, da bi morali biti v Posavju bolj pri- pravljeni na pokrajino. Namesto prepirov o sedežu, bi se župa- ni morali pogovarjati o strategiji pokrajine, o zagotavljanju po- gojev za njeno funkcioniranje in bodočem razvoju, saj je njena ustanovitev le tako lahko smiselna. Svetnika Branka Janca, LDS, je zanimalo, kakšni so bill doseda- nji neformalni pogovori med po- savskimi župani, vendar mu žu- pan Bogovič ni želel govoriti o podrobnostih, pač pa je izrazil zadovoljstvo, da je do pogovo- rov sploh prišlo, eden od rezul- tatov pa je bila tudi nedavna okrogla miza. Jane je opozoril, da gre pri tem za veliko odgovornost vladajoče koalicije in posa- vskih županov, ki so vsi iz vladnih strank. Vojko Omerzu, LDS, pa je spomnil na dogodke v letu 1991, ko je Krško in z njim tudi Posavje s^ politično odločitvijo pridobilo avtomobilske registrske oznake. le takrat so nekateri vedeli, da gre za več kot le za ta- blice, že takrat so s kompromisno odločitvijo dosegli, da sta grbe na tablicah dobile tudi Brežice in Sevnica, po tem pa se je zgle- dovala vsa Slovenija. Omerzu je tudi izrazil pomisleke v zvezi s somestjem, saj bi se v praksi lahko zgodilo to, »da bom vlogo od- dal v Krškem, po kolek pa bom moral v Bistrico ob Sotli!« Branko Jane, LDS: Če bo Po- savska pokrajina rojena v ta- kih mukah, potem ne bo ve- liko vredna! Zaplet pri imenovanju direktorice MC Krško Ko je bilo zadnje predpočitniške seje v Krskem že skoraj konec, se je nepričakovano zapletlo pri zadnji točki v zvezi s soglasjem k imenovanju nove direktorice Mladinskega centra. Potem ko je kandidatka, sedanja v. d. di- rektorice Mirjana Klinec, ki jo je predlagal Svet Zavoda pod predsedovanjem Silvestra Kro- šlja, predstavila program svoje- ga dela v naslednjem mandatu, je v imenu KVIAZ-a Stane Pajk seznanil občinski svet z zahte- vo, da se postopek za imenova- nje direktorja MC ponovi. Kot je bilo slišati v razpravi svetnice Vilme Špiler (LPM), naj bi prišlo do napak pri sklicevanju seje, še več, po njenem mnenju naj bi šlo za namemo izločitev nekate- rih članov Sveta. Krošlja je tudi vprašala, zakaj programov obeh prijavljenih kandidatov ni obrav- naval Programski svet zavoda MC. Predsednik Krošelj na to sicer ni odgovoril, pač pa je Špilerje- vi in vsem drugim zatrdil, da je bila zakonitost postopka zagoto- vljena. Da bi omogočili sodelovanje na seji čim večjemu številu članov, so sejo začeli nekoliko kasneje, zdaj pa se jim to vrača z očitki o nepravilnostih. Prepričan je, da gre za nepotrebno in ne- razumljivo politiziranje, ki bo povzročilo nepotrebne stroške in lahko le škodilo enemu najboljših centrov v Sloveniji. Verjame, da bo sedanja kandidatka predlagana tudi ob morebitnih ponovi- tvah postopka, saj bi težko našli boljši predlog. Njegovo razpra- vo sta podprla tudi David Radej in Boštjan Arh (oba PUM), ki sta se čudila, da namesto o kandidatki invsebini njenega programa svetniki razpravljajo o formalnostih. Čeprav so skoraj vsi razpra- vljavci izjavljali, da nimajo nič proti kandidatki, so za soglasje na koncu glasovali vendarle samo trije svetniki PUM-a, tako bodo postopek morali ponoviti. S. Mavsar Vilma Špiler: »Menim, da kdor hoče opravljati odgo- vomo delo, kot je delo di- rektorja, si ne more v po- stopku imenovanja privosciti nepravilnosti, saj to vendar ne more biti zgled mladini, poleg tega sem zagovornik konkretnega dela z mladimi v smislu vrednot, ne pa samo dela v smislu prijavljanja na razno razne razpise, ki sicer prinašajo denar, konkretno delo z mladino pa ostaja v ozadju. Vedeti je treba tudi to, da je MC-ju v proradi- nu namenjen lep kos davko- plačevalskega denarja in da pred imenovanjem ne sme biti dvoma o pravilnosti in korektnosti postopka.« Izbrali najlepše kraje in OS POSAVJE - Občinska turistična zveza Brežice v sodelovanju z Zavodom za podjetništvo in turizem Brežice, Turistično zvezo občine, Občinsko turistično zvezo Krško in Regional- no razvojno agencijo Posavje je v okviru projekta Moja De- žela, lepa in gostoljubna izvedla regijsko ocenjevanje kra- jev in šol v regiji Posavje. Prvo mesto je zasedel kraj Razbor, drugo Sromlje, tretje sta si delili Krška vas in Loka pri Zida- nem mostu. Za najlepši izletniški kraj je bil izbran Catež ob Savi ter Kostanjevica na Krki. Hribovski kraj Leskovec nad Šentjanžem. Med osnovnimi šolami je bila prva OŠ Globo- ko, drugo mesto sta si delili OŠ Brežice in Ob Ane Gale Sev- nica, tretja je bila OS Koprivnica. Med novejše grajenimi šo- lami je bila prva OŠ Maksa Pleteršnika Pišece, druga pa je bila OS Bianca. Koordinacijo je vodila Milena Vranetič. Komisija je bila v se- stavi OTZ Brežice predsednik komisije Jože Lovenjak, TZO Sevnica Cvetka Jazbec, OTZ Krško Marija Krušič in RRA Po- savje Morana Polovič. Predpogoj, da se kraj oz. sola uvrsti na regijsko tekmovanje je, da je v vsaki občini opravljeno obdnsko ocenjevanje in občinska turistična zveza predlaga- la kraje in sole za regijsko ocenjevanje. Predlagani kraji s strani občinskih turističnih zvez so bili Sromlje, Raka, Raz- bor, Krška vas, Podbočje, Loka pri Zidanem Mostu, Lesko- vec nad Šentjanžem, Čatež ob Savi in Kostanjevica na Krki. S stranHol in vrtcev pa OS Koprivnica, OS Globoko, OS Bre- žice, OS Ane Gale Sevnica, OS Maksa Pleteršnika Pišece, OŠ Bianca, Srednja ekonomska in trgovska sola Brežice, Šolski center Krško, Srednja sola Sevnica ter Vrtec Mavrica Breži- ce, Vrtec Krško in Vrtec pri OS Krmelj. M.K.M. Kostanjevičani so za Posavje, a jih vleče proti Dolenjski KOSTANJEVICA NA KRKI - Obravnava paketa t. i. pokrajinskih zakonov na 11. redni seji občinskega sveta Ko- stanjevica na Krki pred dvema tednoma je pokazala, da Kostanjevičani niso povsem prepričani, da je za občino najprimernejša izbira vključitev v Posavje. Mnogi se nagibajo k temu, da bi preudli tudi možnost vključitve v veliko dolenjsko pokrajino. Kljub temu je obdnski svet izglasoval pozitivno mnenje vladnemu predlogu, da se občina Kostanjevica na Krki pridruži občinam Krško, Brežice in Sevnica v pokrajini Posavje. Ob tem so obdnski svetni- ki dodali še, da podpirajo vkljudtev v posavsko pokra- jino tistih obdn, ki bodo iz- razile takšen interes. Vladi predlagajo, naj kot središče te pokrajine dolod Krško, kot drugo varianto posavske- ga središča pa predlagajo kar Kostanjevico na Krki. Uprav- ne ustanove naj se porazde- lijo policentrično, še predla- gajo Kostanjevičani. Pot do tega sklepa pa je bila - milo rečeno - burna. Kar nekaj svetnikov je bilo v raz- pravi mnenja, da obdna Ko- stanjevica na Krki v Posav- ju ni dovolj cenjena, kar so med drugim začutili tudi na nedavni javni tribunio po- krajinah v Krškem. Županu Mojmirju Pustoslemšku so odtali, da je njegova odlo- čitev za vkljudtev v Posav- je in podpora Krškemu pre- več brezpogojna. „Moramo ostati v posavski regiji, ven- dar moramo iz tega nekaj iz- tržiti, sicer lahko poskusimo sodelovati v dolenjski regi- ji", je menil Silvo Miklavž, „Kostanjevica mora biti ena- kopraven člen Posavja, ne pa njegov privesek, tako kot ne- koč krajevna skupnost v krški občini", se je pridušal Milan Herakovič, Ladko Petretič pa je ostale svetnike vpra- šal: „Zakaj gremo v Posavje, če pa smo Dolenjci?" Sliša- ti je bilo tudi, da mora Ko- stanjevica postati kultumo in turistično središče Posav- ja, imeti pa tudi možnost, da si premisli in se kasneje pri- ključi Dolenjski, če v Posavju zanjo ne bo dovolj prostora (in denarja, seveda). Ko so se svetniki prepričali, da zakon dopušča tudi to možnost, so vladni uvrstitvi Kostanjevice v Posavje vendarle izglasova- li pozitivno mnenje. Sicer pa se je obdnski svet med drugim seznanil tudi s porodlo o izvrševanju pro- računa v prvem letošnjem polletju. Ker je bil proračun izvajan v okviru začasnega fi- nanciranja obdne, so se lah- ko izvajale le naloge, pode- dovane še iz krške občine. Nekateri svetniki so se pri- toževali, da je račun za sto- ritve, ki jih za Kostanjevico opravljajo na Obdni Krško (približno 12 tisoč evrov me- sečno), previsok. Kot je po- vedal Branko Kovačič z Ob- dne Krško, „so ustvarjeni vsi pogoji, da krška in kostanje- viška obdna s 1. avgustom preideta na samostojno fi- nanciranje". Delitvena bilan- ca med obdnama mora biti rešena do konca oktobra, si- cer bo zadevo rešila država. P. Pavlovič Pomnik na kraju, kjer se je odvijala zgodovina RIGONCE - Pri spomeniku v Rigoncah ob dnevu držav- nosti že tradicionalno obudimo spomin na prvo bit- ko pripadnikov Teritorialne enote Brežice z enota- mi JLA, kjer je nedaleč od spomenika 27. junija 1991 padel pripadnik omen jene enote Jernej Molan. Spominsko slovesnost je spremljal kultumi program, ki so ga s petjem oblikova- li člani MePZ KD »Franc Bo- govič« Dobova, z recitalom člani Literarne sekcije »Be- seda«, padlemu Jerneju Mo- lanu sta pesmi posvetila Ijud- ska pesnica Anka Deržič in Franc Živič, s priložnostni- mi recitacijami so sodelovali učenci OŠ Dobova, spomin- ski nagovor je imel brežiški župan Ivan Molan, med osta- lim s pomenljivim sporod- lom:» Naj bo dan državnosti dan ponosa za vse državlja- ne RS!« Kot pred šestnajsti- mi leti, ko smo se državlja- ni Slovenije enotno odlodli, da bomo branili svojo pri- hodnost in samostojnost, se je tudi tokrat na naši južni meji, poleg družine Molan in veteranov, zbralo veliko va- ščanov in občanov, ki so po- častili spomin na ne tako davne dogodke. V nagovoru je župan Ivan Molan povedal, da smo se pred šestnajstimi leti poda- li v boj za neodvisnost, ker smo trdno verjeli, da lah- ko le samostojna država pri- nese boljšo prihodnost nam in našim otrokom ter da da- nes s ponosom ugotavljamo, da se je večina pričakovanj uresničila, razvoj pa omogo- čil tudi povezovanje v med- narodne organizacije. Po- stali smo del nove Evrope, ki odpravlja meje in omogoča svoboden pretok gospodar- stva in idej, vstopili smo v NATO in postali enakovreden del sveta. Kot je dejal, žal suverenost in mednarodno povezovanje nista prinesli zgodbe o uspehu vsem dr- žavljankam in driavljanom, kajti globalizacija je zahte- vala svoj davek, mnogo ljudi je ostalo brez dela in lastnih prihodkov. Zavedajoč se tega smo dolžni poiskati rešitve za te ljudi, saj le umirjen in uravnotežen razvoj dria- ve zagotavljata ekonomsko, socialno in pravno varnost v prihodnosti. Prisotni so z minuto tišine počastili spomin na Jerne- ja Molana, soborci so izrazi- li častni pozdrav, predstav- niki občinskega sveta pa so k spomeniku položili venec. N. Jenko S. Anka Deržič med nastopom Abanka Vipa d.d., Slovenska 58,1517 Ljubljana, SkaMj^, Varčujem, ker s karticp Abanke plačujem! PRIMER: ' navzgor zaokro^en /nesek: 6.00 EUR | ¦• znesek, praneSen na varftevalni račun: 0,77 Bin) Najvišji znesek za prenos od posameznega plačila je tako lahko 99 centov, najnižji 1 cent. Edini v Sloveniji vam nudimo storitev Abacent, ki omogoča nov način zbiranja drobiža. Po vsakem opravljenem plačilu s karticami osebnega računa (BA Maestro in/ali debetna Visa Electron) se vam z vašega osebnega računa na vaš varčevalni račun prenese razlika med zneskom plačila in naslednjo celo enoto evra. Povedano preprosto: če je znesek plačita 5,23 EUR, se vam razlika do 6 EUR - v tem primeru 77 centov - z vašega osebnega računa prenese na vaš varčevalni račun. Prenos se zgodi samo ob plačilih izvedenih na prodajnih mestih, ne pa tudi ob dvigih na bančnih avtomatih oz. okencih. Vse, kar je potrebno storiti, je odpreti osebni račun v Abanki. Ob koncu leta boste presenečeni, koliko evrov nastane iz centov. www.abanka.st j Abafon 080 1 360 /\ ß /\ N w\. /V Posavski obzornik - leto XI, številka 15, četrtek, 26. 7. 2007________________________________________________IZ NASIH KRAJEV H Bo sola končana v roku? BIZELJSKO - Gradnja nove bizeljske sole napreduje, a po mnenju krajanov prepočasi, da bi jo s septem- brom že »zasedli« otroci. Izvajalec del pravi, da bodo do pričetka pouka z deli končali. Po besedah vod- je družbenega oddelka občine Brežice Anice Hribar izvajalec več ne zagotavlja izvedbe v pogodbenem roku, ki je31. 7. 2007. Na koordinacijskem sestan- ku pred tednom dni je izva- jalec del predal revizijo iz- vedbe del, po katerem naj bi bila sola pripravljena za teh- nični pregled 23.8. in, kot je dejala vodja oddelka, zago- tavljal, da bo do 1.9. prido- bljeno uporabno dovoljenje, tako da bi se pouk z novim sol- skim letom začel v novi soli. «Nadzor in investitor oce- njujeva plan kot dokaj op- timističen glede na to, ko- liko del je še potrebno v objektu izvesti, ni pa ga ne- mogoče dosed. Investi- tor vztraja na kakovostni iz- vedbi del, ki ima prednost pred terminskim planom,« je pojasnila Hribarjeva. Boštjan Kojič je v imenu iz- vajalca del WTC & ing. Ko- jič d.o.o. iz Brežic pojasnil, da imajo okoli 20-dnev- no zamudo, ki izhaja iz pri- četka del, pravi, da je ta zamuda malenkostna in ver- jame, da bodo do avgusto- vskega roka solo pripravili za tehnicni prevzem. Podje- tje ima pogodbo o skupnem nastopu s KOP-om Brežice, tamkajšnji direktor Ferdo Pinterič je ravno tako opti- mističen in verjame, da dela lahko opravijo kakovostno do omenjenega datuma, a le, če se nič ne bo zapletlo. Vodstvo bizeljske sole ima z Občino Brežice pripravljen rezervni načrt za izvajanje pouka v novem šolskem letu, in sicer za prva dva meseca še vedno na rezervnih lokacijah. Ko bo glavnina del opravlje- na in zaključena zunanja ureditev, bo SL inženiring d.o.o pričel z obnovo telo- vadnice, predvidoma naj bi dela izvajal konec avgusta in v septembru. Obnova telo- vadnice zajema zamenjavo strešne kritine z drugimi po- trebnimi krovsko kleparskimi deli, obnovo fasade, obnovo vseh inštalacij v garderobah in obnovo garderob. Finan- cirala jo bo Občina Brežice, za sofinanciranje so zaprosili šolsko ministrstvo. S. Vahtarič Gradbišče ne kaže, da bo sola končana v roku. Prišla za dve, ostala dvajset let BREŽICE - V Domu upokojencev v Brežicah je nastanjenih 116 stanovalcev s povprečno starostjo 80 let, ki prihajajo večinoma iz brežiške občine, nekaj jih je iz krške, celjske ter Ljubljane. „Tisti varovanci, ki pridejo v naš dom od dru- god, imajo v Brežicah sorodnike, zato jim je lažje, da so stacionirani pri nas," pojasni vodja enote Zdenka Kramar ter dodaja, da je kar 80 odstotkov stanoval- cev žensk. Zanje skrbi 46 redno zaposlenih ter ena oseba preko javnih del. Kramarjeva navaja, da ima- jo po zajtrku redno jutra- njo telovadbo s fiziotera- pevtko. V programu je tudi zaposlitvena teorija, ki je sicer prostovoljna ter orga- nizirana glede na sposobno- sti in želje. Tako udeležen- ci opravljajo razna ročna dela, določene tehnike so prilagojene kot npr. plete- nje, kvačkanje, izdelovanje slik, makramejev alt vizitk. AnimatorKa preko javnih del vsakodnevno skrbi za skupi- no, v katero se vključujejo glede na interes, kjer spo- znavajo najrazličnejše dru- žabne in sprostitvene igre. Po besedah Kramarjeve imajo varovanci dovolj mo- žnosti za aktivno preživlja- nje svojega časa, v sonč- nih dneh jih odpeljejo tudi v park za domom, da se na- užijejo svežega zraka. „Se- daj, ko so se temperatu- re pošteno dvignile, pa se v tern času zadržujejo v so- bah, kjer so prostori klima- tizirani," še pojasni Kramar- jeva, ki jo pot dnevno vodi iz Karteljevega pri Novem mestu, kjer si je ustvarila družino. Ob sproščenem pogovoru, ki sva ga nadaljevali v nje- ni pisarni, mi je na vpraša- nje, kako se je odločila za zaposlitev v Brežicah, od- govorila: „Videla sem raz- pis, sploh nisem vedela, kje so Brežice, bilo je pozimi, z avtobusom sem se pelja- la preko Šentjerneja, komaj sem se prebijala po pločni- kih, toliko je bilo snega, pa sem vmes razmišljala, da bom ostala največ dve leti, obenem pa sem bila prepri- čana, da sploh ne bom spre- jeta." Pa vendar je od tedaj minilo 20 let. Rodila se je v Trebelnem, osnovno solo je obiskovala v Mokronogu, srednjo in uni- verzitetno pa v Ljubljani. Po poklicu je univerzitetna socialna delavka. Z možem imata dva sinova. Družinske člane pa razveseljuje hišni ljubljenec angleški buldog. Kramarjeva zaključuje svo- je razmišljanje, da ji je v vsakdanjem življenju najpo- membnejše zdravje, pa tudi to, da otroka prideta do po- klica. Vsekakor pa skrbi za sprotno izobraževanje, ki ga potrebuje pri svojem delu. M. KalčičM. Zdenka Kramar Viva zopet zlata BREŽICE - Mešani pevski zbor Viva iz Brežic pod vodstvom Simone Rožman Strnad se je v četrtek, 12. julija, vr- nil s 13. mednarodnega zbo- rovskega tekmovanja sakral- ne glasbe v grški Prevezi, kjer je osvojil zlato meda- Ijo. Tekmovanje, na kate- rem je nastopilo 19 zborov z okoli 1000 pevci iz Evrope in drugih driav, je potekalo na visoki mednarodni ravni in ga je ocenjevala tričlanska mednarodno uveljavljena ži- rija iz Irske, Bolgarije in Ma- džarske. Poleg tekmovalnega nastopa se je zbor predstavil še na dveh koncertih in bil izbran tudi za nastop na za- ključni prireditvi. Izobraževanje vodij programov BREŽICE - Združenje delov- nih invalidov Brežice, pred- seduje mu Edvard Tršavec, skrbi za redno izobraževa- nje za svoje člane, ki vodijo programe, ki so jih sprejeli na začetku leta. Izobraže- vanje poteka dvakrat do tri- krat na leto, v letošnjem letu sta bila že dva. Prvo je bilo v Vuzenici pod naslovom Sola staršev z invalidnim otro- kom. Predavali so Adrijan Halužan, dr. medicine, Rade Radetič, Čedo Škondrič ter Simona Gerenčer, vsi trije univertizetni diplomirani so- ciologi. Drugo predavanje je bilo v Bohinju na temo Izva- janje posebnih socialnih pro- gramov s praktičnimi prikazi. Predavala je univerzitetna diplomirana sociologinja Iva Lapajne. Izobraževanje po- teka v organizaciji Zveze In- valid, katere predsednik je Karol Strašek, ki izvaja tudi program Obnovitvena reha- bilitacija, ki ga pripravi v slo- venskih zdraviliščih. Rehabi- litacija za enega člana traja sedem dni. M. K. M. jOpzormK redakcija@posavje. info Tel: 07 49 05 782 | TURISTIČNA AGENCIJA BooM SLO - 8270 Kr&ko. CKŽ 7, p.p. 335, W.: 07 49 21 674, fax: 07 49 01 085 GSM: 041 630135.041 684 320 e-mail: BooM@stol.net. www boom.si BUTNO JEZERO NA AMDŽARSKEM 11. AVftUSTA! SAMO 30 EUR! RAJHENBUR6 - 18, AV6UST HARMONIKARKE NAJU6ODNEJŽE CENE LETOVANJ 00 3 DNI DO 7 DNI WAJZAHTEV:..... ' U3 Krško je vedno bolj aktivna KRŠKO - Univerza za tretje življenjsko obdobje Krško je praznovala 5. obletnico svojega delovanja. V šolskem letu 2006/07 so delovale pri Ljudski univerzi Krško naslednje skupine za starejše: Spoznavajmo zanimivosti Krškega, De- korativni izdelki in Rokodelsko šiviljski krožek, pa anglešči- na in računalništvo za starejše. Vsako leto več starejših sodeluje v študijskih krožkih in se uči. Letos smo si izdelali kar nekaj dekorativnih izdelkov, si ogledali Kapucinsko knjižnico in galerijo, šli na sprehod sko- zi park zaslužnih Krčanov in si ogledali kasetni strop pri Sv. Rozaliji, obiskali smo Dunaj, Gostišče TrUučke in slišali za- nimivosti o trapistih, obiskali smo Atelje Štoviček in Klet Le- skovec... Za jesen pa vabimo vse upokojence, da se nam pridružijo v številnih novih programih za starejše - za ohranjanje zdrav- ja, za dom in gospodinjstvo, za prosti čas, za tuje jezike in računalništvo. Vpis je do 1. oktobra. Programe sofinancirata Ministrstvo za šolstvo in Občina Krško. Monika Novšak, LU Krško Člani Univerze za tretje življenjsko obdobje Krško Oleandri, oleandri... in Rožna ulica BREŽICE - V spomin nekaterih bo zapisana za uho prijetna po- pevčica s tern naslovom, ki sta jo pela hrvaški pevec Ivica Šerfe- zi in makedonska pevka Ljupka Dimitrovska. V zgodovinski spo- min Brežic pa bo zapisana današnja Ulica stare pravde, ki je bila nekoč Rožna ulica s cvetličnimi koriti oleandrov. Ti so ulico kra- sili že pred 2. svetovno vojno, ulica pa je bila svoj čas tudi Obr- tna ulica z obrtno dejavnostjo: lončarstvom, šiviljstvom, kroja- štvom, soboslikarstvom, čevljarstvom, sodarstvom, urarstvom. Oleander (Nerium oleander) ali turška vrba je oleseneli grm s suličastimi listi. V našem podnebju je gojen kot posodovka, ki jo gojimo zaradi njenih rožnatih socvetij. Popki se odprejo samo, če ima rastlina dovolj vlage in toplote, ko poženejo, ga ne gno- jimo več. Razveseljujejo nas oleandri z rdečimi, belimi in rume- nimi cvetovi, ki potrebujejo oroševanje z mlačno vodo. Olean- der ni občutljiva rastlina, četudi je zanemarjena ali na prepihu. Prezimi lahko na hladni verandi ali v vsakdanjem prostoru z ne- 'kajsVetlobe. Rastlino lahko z loncem vrekj zagrebemo na vrtu na sončnem prostoru, da ne ustvari preveč korenin, večje poso- de pa lepo krasijo hišna vrata ali so postavljene vzdolž stene, od koder širijo močan vonj, pripovedujeta Mihaela Drčar, rojena Lebič, in Evgen Kotte. Drčarjeva pa dodaja: »Ta posebnost Bre- žic na sončni strani Ulice stare pravde se je v času avstroogrske driave imenovala Rosengasse. Naša družina Lebičeva in družina Franca Slivška sta bili med prvimi gojitelji oleandrov, kasneje so nas posnemali še drugi stanovalci te ulice. Petrina Lapuh je na svojem pločniku na koncu ulice zaključila postavitev oleandrov, ki so bili posajeni v štirioglate ali okrogle lesene posode, bili so enako visoki in lepo cvetoči v rožnati, beli ali rdeči barvi.« N. Jenko S. Milos Lebič leta 1970 pred svojim domom v začetku Rožne ulice ra-n.iu i ..,----------------.------------------------------------------------------¦¦—-—¦¦——.----------—¦¦—¦-¦¦-j-,...mi i i MiMi i i ¦ im ——^^^^^^^ Jesenska fotografija Rožne ulice z leta 2001 izpred doma Petrine Lapuh (foto arhiv avtorice prispevka), med tern je podoba doživela ze osip, vendor bo ostala razpoznavna zaradi skupnega gojenja oleandrov.______ Q IZ NASIH KRAJEV Posavski obzomik - leto XI, številka 15, četrtek, 26. 7. 2007 Kolumna Žive naj vsi narodi z državnostjo... Ceprav sem si letošnjo pregreto pomlad in vroče dolgo poletje lizala rane zaradi slovenskih državnikov oziroma politikov in se pridušala, da ne bom buljila v nobena poročila več, listala po nobenem dnevniku več, kermeje bilo vsak dan bolj stum, da sem ena uboga slovenska podalpska para, sem prejšnji teden z Ločani in dobovskim Fašjenkom odnesla pete najug Srbije. Naši kosci in orači so na okoli trikilometrskem prireditvenem prostoru in na treh predstavitvenih odrih v Vrnjacki Banji kulturno-etnološko dobesedno zažgali Ko je svet iz špolirja hotel še podrobneje slišati, od kod smo, nas za spomine lovil v svoje digitalce, se nas mladi in odrasli dotikali, nam vzklikali: »Slovenci, Stovend, ooo, brača Slovenci!«, sem steer vselej ponosna na svoje slovenstvo, po dolgem času znova začutila oziroma obudila radost, da sem to, kar sem. Slovenka. Z vsem svojim spoštovanjem do vsakogar in od koder koli. V tern primeru brez nostalgije, all pač, vsaj malo. Kajti noben narod naše juge (govorim o eisto normalnih Ijudeh, ki živijo svoj dan in svoj vek), ki se trudi za svoj obstanek in preživetje, si ni želel niti zaslužil tega, kar tuna oziroma nima danes. A meni je bilo do sedaj, kjer koli sem že bila in s komer koli, povsod lepo. Morda mi tu kdo za tiste preživele ure res lahko oporeka naivnost ali doživljanje skozi rožnato pkmjavo. Ampak z menoj je v odnosu z Ijudmi tako. In sem ponosna, da sem takšna Slovenka. Indase srečujem s takšnimi Srbi in takšnimi Hrvati, Bolgari, Makedonci. A politiki, razpihovalci nestrpnosti, podtikanj in vsakršnih nečednosti, sejejo zla. Serijo umazanih komunikacij in dejanj. Denimo, te dnije slišati o merjenju moči in zaslug udeležencev pri slovenski osamosvojitveni vojni. Nekaterijo odrekajo teritorialcem, drugi takratnim miličnikom, da ne naštevam še kakšnih primerov, recimo, še znova ažurnega brežiškega radijskega poročanja, ko menim, da ni nikakršne potrebe po naštevanju takšnih ali drugačnih Struktur z omembo veteranov vojne za Skrvenijo, kajti v tej osamosvojitveni strukturi smo (bill) vsi. Paje enigma partizanščine dobila mlajšo sestro enigmo veteranov 1991. V zagrebškem Slovenskem domu so se letos odlocili, da od besed preidejo k dejanjem, in tiste, ki imajo v rokah politične škarje in platno, znova opozorijo, da med preprostimi Ijvdmi prevladuje močan občutek povezanosti, sožitja in prijateljstva. Vsa leta dp sedaj so rojstni dan obeh svojih domovin praznovali v svojem društvu. Menijo, da sami s seboj, za štirimi stenami. Letos so odšli v Samobor in praznovanje odprli za vse, ki brez pomislekov razumejo, kaj je hotel povedati dr. Prešeren, koje vsem, ki »v sreu doom mislimo«, podarü Zdravljico. Državna slovesnost dneva državnosti pa je bila itak tragikomedija, s predsednikom vred. In me veseli, dasona obzorju trije resni, razumni kandidati za predsednika drzave. Gospodje Peterle, Gaspari in Turk. Hudo čudno pa mi postane v črevesju ob misli, kako naj bi že tako močno miselno razdeljeno Slovenijo sedaj še bolj regijsko razdelili. Danes godujejo Ane. Želimjim prijazno praznovanje med prijaznimi Ijudmi. Če bi »če« ne bü »če« in bi imela še eno hčerko, bi dobila ime Ana. Ponekod po Sloveniji, vsa prejšnja letaje bü v Rogaski Slatini, prirejajo gala Anine plese in večere za pomoe revnim, kjer udeleženke in udeleženci zapravijo več denarja za toalete in angelsko hrano hot za reveže. Zameje to cinizem, čisto skregan z dobroto in prijaznostjo. Ko smo se tako lepo vozili na karneval vVrnjačko Banjo, so nas, odrasle ženske, mladci iz Šoštanja prijazno opozarjali: »Teta, nejest, bote debele!« In do tega potovanja pojma nisem imela, da sem tolikim mladim Šoštanjčanom teta. Doživetja. Lepa in bogata. Brez dragih toalet, s karnevalskimi rekviziti, kjer smo stiridesettisocgkwi množici kazali svoja izročila in kulturo. Kultura zbližuje, bogati, mehča in plemeniti. Ja, še to: šoštanjski koši so pokazali, kako so Šoštanjčanke v koših domov nosüe može, ki so se ga prenalili. Če boste pod tern soncem preveč žejni, je nalitostnadosegu,dapabi kdokoganosilvkošudomov, pa težko verjamem. Vsem zelim uživanje poletja! Pise: Natja Jenko Sunčič SIMPLY CLEVER BraM Zatnite z nami nepozaben dopust! M , $koda HappyHoliday: izberite popust do 2.500 EUR ali enega od bogatih paketov opreme za vaš dopust. Avtoline Krško, Bohoričeva 10, tel.: 07 490 2120 »Smisel je ohranjanje tradicije in druženje med krajani« JESENICE NA DOLENJSKEM - V organizaciji Krajevne skupnosti Jesenice na Dolenjskem, Turističnega društva Jesenice na Dolenjskem, PGD Obrežje in KUD Slavček je tu od petka, 20. julija, do nedelje, 22. julija, potekalo že tradicionalno proščenje, posvečeno zavetnici jeseniške cerkve sv. Mariji Magdaleni, ki goduje 22. julija. Jesenice so eden od šestih naselij (Jesenice, Nova vas pri Mokricah, Obrežje, Rib- nica, Podgračeno in Sloven- ska vas), ki tvorijo Krajevno skupnost Jesenice na Do- lenjskem. Po zadnjem popi- su leta 2002 so našteli 1119 prebivalcev. Krajevno sku- pnost, ki meri 9 km2, pa je temeljito zaznamovala av- tocesta in državna meja z Republiko Hrvaško. Kraj se v pisnih virih prvič omenja že davnega letal 444. Cerkev je ena od cerkva, ki je posve- čena sv. Mariji Magdaleni in tako v kraju že tradicional- no vsako leto, tretjo nedeljo v juliju praznujejo prošče- nje. Letošnje kar tridnevno praznovanje se je pričelo v petek s koncertom klasične sakralne glasbe v cerkvi sv. Marije Magdalene, ki se na- haja v zaselku Magdalena in je obdana s pokopališčem. pripravilo vsestransko aktiv- no PGD Obrežje. V gasilskih igrah se je pomerilo osem ekip, štiri slovenske in štiri hrvaške, kar dokazuje tudi dobro čezmejno sodelova- nje na gasilskem področju. Kot je povedal predsednik društva Darko Leskovec, so se gasilci pomerili v treh ša- Ijivih igrah: polaganje cevo- voda na hoduljah, zbijanje tarč in gasilski oddelek z le- stvijo v intervenciji. Ob obi- lici vode in smeha so se naj- bolje odrezali gasilci PGD Križe, druge so bile Skopice, tretji pa Veliki Obrež. Seve- da, kot se za gasilce spodobi, tudi brez tradicionalne vrtne veselice, ki jo prirejajo že vse od leta 1926, ni šlo. Vročina pa je zaznamovala nedeljsko jutro, ko so kraja- ni obiskali nedeljsko mašo, po njej se jih je večje šte- vilo zadržalo na prostoru pred cerkvijo, kjer so priso- stvovali kulturnemu progra- mu, v katerem so sodelova- \\ člani KUD Slavček, Pevke z Žejnega in mladi harmonikar Matevž Sodič. Na stojnicah pa so lahko kupovali izdelke Društva Škrija. Predsednik sveta KS Jesenice na Dolenj- skem Venčeslav Kunštek je poudaril, da so skušali pri- sluhniti željam krajanov po druženju, zato je letos tudi prvič kar tridnevna priredi- tev. Smisel praznovanja vidi predvsem v ohranjanju tra- dicije in druženju krajanov, obenem pa jim želijo po- nuditi tudi kultume vsebi- ne. Ko je cerkvena ura od- bila dvanajst in je bilo sonce že visoko, je zvok pesmi po- časi utihnil, krajani so odha- jali proti svojim domovom, kjer jih je čakalo nedeljsko kosilo, pridni gasilci, ki so skrbeli za pogostitev, so po- spravljali steklenice in tudi mi smo odšli v hladno zave- tje dreves. Polona Brenčič Krajani se radi zberejo ob vsakoletnem proščenju, včasih so ravno okoli tretje nedelje v juliju domov prihajali na dopust tudi zdomci. i Predsednik sveta KS Venče- slav Kunštek je kljub prije- tnemu nedeljskemu druže- nju in praznovanju izpostavil pereče probleme, ki tarejo KS. Predvsem jih skrbi izra- zita neurejenost zemljišč ob državni meji, saj je prav oko- lica driavne meje tisto, kar ljudje prvo opazijo ob pre- stopu meje. Prav tako velik problem predstavlja hrup ob avtocesti. Kljub večkratnim opozorilom, tako državnim kot tudi občinskim organom, ' se kaj dosti ne spremeni. Gasilec s sreem in dušo BREŽICE - Gasilstvo je zaznamovalo življenje Franca Ure- ka, saj je bit aktiven že kot gasilec pionir. Naslednje leto bo obeležil 25 let vodenja PGD Kapele, poveljnik Gasil- ske zveze Brežice pa je že tretji petletni mandat. Njego- vo delo in zagnanost so prepoznali tudi gasilski kolegi in ga po potrditvi regijskega gasilskega sveta Posavje predla- gali za najvišje državno gasilsko priznanje. Med petimi slovenskimi ga- silci je nagrado Matevža Ha- ceta za letošnje leto prejel tudi Franc Urek. 0 nagradi pravi:« Pomeni mi izredno veliko, saj jo je težko dobi- ti, ob tern pa je zadoščenje tudi družini, na kateri je za- radi moje pogoste odsotno- sti veliki breme.« V občini Brežice sta tovrstno nagra- do v preteklosti prejela le Marjanca Ogorevc iz Pišec in Ivan Leskovec z Obrež- ja, lani je bil med dobitni- ki Anton Koren iz Sevnice, dobitnik v preteklosti je tudi Slavko Šribar s Krškega. Urek je aktiven v regijskem svetu Posavja, v letih 1980- 1985 je bil clan Mladinske- ga sveta Gasilske zveze Slo- venije (GZS), danes pa drugi mandat sodeluje v komisi- ji za reševanje na vodi pri GZS, kar je z vidika Posavja kot poplavnega področja iz- redno pomembno. Zelo aktiven je tudi na po- dročju sodelovanja s hrva- škimi gasilci, z domačini ka- pelskimi gasilci so 24 let pobrateni s hrvaškimi gasilci iz Laduča, enako na nivoju gasilske zveze vrsto let so- delujejo z gasilci z Brdovca, Zaprešiča in Samobora. Vsa sodelovanja pa pomenijo skupne seje, obiske ob pri- reditvah, skupne vaje, sode- lovanja na drugih področjih, skratka veliko vloženega tru- da in časa ter odsotnosti od doma in tudi delovnega me- sta. Brez razumevanja obeh strani, pravi Urek, ne bi mo- gel vztrajati. S.V. Franc Urek Poletni kaligrafski tečaji na gradu Podsreda PODSREDA - Pod vodstvom Mira Kneza so na gradu Podsreda 16. julija pričeli s poletnimi kaligrafskimi tečaji. Letos pa prvič pote- ka tudi tečaj japonske kaiigrafije, ki ga vodi Keiko Miyazaki Vah- čič. V juliju in avgustu bosta potekala še dva štiridnevna kali- grafska tečaja, na katerih se bodo tečajniki učili pisanja različnih pisav, kot so unciala, italika, gotica, fraktura, copperplate, karo- lina, seznanijo pa se tudi z zgodovina kaiigrafije. Kaligrafski teča- ji bodo potekali še v terminih med 23. in 26. julijem ter med 6. in 9. avgustom 2007. ^^^»l^iEt'^CSBPfiEKi iBbWutI'IBIEIbHi^BiI BJBmbWhHüWwb^^^B H^^BRffl^Ktivni lokaciji v Brestanici ^^l^ Mesečna najemnina: 1.500 eur : S Sob • restavracija s 70 sedeži • veliko parkiribče Kontakt: Anton Allegro, tel.: 07 49 72 211 tel.: 0049 231 87 11 73 (razen ob sredah] Posavski obzornik - leto XI, številka 15, četrtek, 26. 7. 2007 IZ NASIH KRAJEV H Sreča se skriva v naši notranjosti SEVNICA - Lekos Galerija Ana je prisotna v sevniškem prostoru že šest let in v četrtek, 19. julija, je svo- ja vrata ponovno odprla likovnemu umetniku - samouku Matiji Gabriču, 36-letniku iz Ljubljane, ki svoj likovni talent odkriva in razkriva v likovni delavnici Doma upokojencev in oskrbovancev Impoljca pod mentorstvom terapevta, likovnega pedagoga Marjana Podlogarja. Matija Gabrič je stanovalec DU Impoljca že osmo leto, ker ni zmožen samostojnega življenja. Kmalu po prihodu na Impoljco se je vključil v tamkajšnjo likovno delavni- co, kjer se je pokazala nje- gova nadarjenost za likovno snovanje. Njegova likovna dela, slike v različnih tehni- kah in z različnimi motivi, je na otvoritvi predstavil nje- gov terapevt in mentor Mar- jan Podtogar; sam avtor, ki si je nadel umetniško ime Ma- ti$ po priznanem f rancoskem slikarju, grafiku in kiparju, se ni želel izpostavljati, saj je mnenja, da so slike dovolj zgovome. Ustvarjalčeve sli- ke izražajo veselje do življe- nja - predvsem tiste, kjer je uporabljena rdeča barva; nekatere, zarisane s hitrimi, sunkovitimi potezami, izra- žajo trpljenje in strah; mno- ge poglede pa je pritegnila slika Vihar na morju - ladjica z belimi jadri, ki se upira be- snečim valovom temnega in razburkanega morja, bi lah- ko bila prispodoba življenja, ki je enkrat svetlo in mirno, drugič nepredvidljivo in div- je. V kratkem, a prijetnem kulturnem programu je na- stopila recitatorska skupina iz treh bivalnih enot Doma upokojencev in oskrbovan- cev Impoljca; za glasbe- ni del so poskrbeli zaposle- ni: Darja Cizelj na violini, Edita Simončič na klavirju, Marjan Podlogar na kitari; nekaj toplih besed ob otvo- ritvi prve samostojne razsta- ve varovanca DU Impoljca je povedala direktorica Milka Cizelj, za prijeten večer pa se je zahvalila lastnica Le- kos Galerije Ana Breda Dre- nek Sotošek. Smilja Radi foto: Tanja Grabrijan. Otvoritev razstave so popestrili Darja Cizelj na violini, Edita Simončič na klavirju, Marjan Podlogar na kitari. Motorist trčil v traktor SENOVO - 23.julija, nekaj pred 19. uro, se je v Dovškem zgodila prometna nesreča, v kateri je motorist trčil v trak- tor. Po prvih ugotovitvah je motorista zaradi neprilago- jene hitrosti v ovinku odne- slo na drugo stran vozišča, kjer se je zaletel v prikoli- co kmetijskega traktorja, ki je peljal iz nasprotne smeri. Motorist je padel po vozišču in se hudo telesno poškodo- val, poleg odrgnin si je zlomil tudi nogo. Preizkus alkoholi- ziranosti je pokazal 0,81 mg/ I alkohola v izdihanem zraku. Poškodovani voznik nima vo- zniškega dovoljenja, vozil pa je brez varnostne čelade. Po krompir kar na njivo KRŠKO, SKOPICE - Neznanci so konec tedna med 13. in 15. julijem pridelovalcu iz okoli- ce Krškega z njive izkopali in odpeljali okoli 150 kg krom- pirja. V bližini Skopic na ob- močju policijske postaje Bre- žice pa so neznanci z 12. na 13. julij z njive prav tako od- nesli okoli 500 kg krompirja. Vlomilec v Brežicah in Krškem BREŽICE, KRŠKO - 17.julija do- poldan je neznanec vlomil v hišo v Brežicah. Ker ga je pre- senetila lastnica, ki se je ne- pričakovano vrnila domov, je pobegnil. Odnesel je prenosni računalnik, fotoaparat, potne listine in nekaj zlatnine. Ne- znani storilec je istega dne vlo- mil v stanovanjsko hišo v Kr- škem. Odnesel je zlatnino, dva potna lista in bančno kartico. Novomeški policisti so pri kon- troli cestnega prometa ustavili osebno vozilo, v katerem so na- šli predmete iz obeh stanovanj- skih hiš v Brežicah in Krškem. Kopitarna predstavila novosti SEVNICA - Sevniški grad postaja vse bolj in bolj priljubljena točka za organi- zacijo različnih prireditev in tako je v četrtek, 19. julija 2007, potekala v Felicijanovi dvorani predstavitev nove kolekcije modne in prakticne obutve sevniške Kopitarne za prihajajoče leto 2008. Podjetje Kopitarna Sevnica, d. d., se je razvilo iz v letu 1886 ustanovljene tovarne kopit za obutveno industri- jo, a z leti je svoj proizvodni program razširila in dopolni- la še z izdelovanjem nape- njačev ter z mod no obutvi- jo, v kateri je korak lahek in prožnejši. Kopitarna Sevni- ca, d. d., je družba, ki drži raven 250-ih zaposlenih že več kot 20 let. Letno izde- la 240.000 parov napenja- čev in 100.000 parov kopit, a obutev blagovne znamke Kopitarna Sevnica je vodil- ni in strateško najpomemb- nejši program, saj s 450.000 pari letno predstavlja 70 % prihodkov podjetja in dose- ga največji trend rasti pro- daje. Najmočnejši trg ima priznano sevniško podjetje vsekakor v Sloveniji in v re- publikah bivše Jugoslavije - na Hrvaškem, v Srbiji, v Bo- sni in Hercegovini, v Čmi gori in v Makedoniji, prodr- li so tudi na zahtevni nem- ški trg, v Avstrijo in na Ma- džarsko. Poslovni rezultati v letošnjem letu so obetavni, saj glede na leto 2006 do- segajo 6 % večji promet. V prihodnosti nameravajo še povečati aktivnosti na po- dročju trženja obutve pod lastno blagovno znamko, saj se v zadnjih letih kaže hiter razvoj v proizvodnji obutve, ker narašča pov- praševanje po izdelkih iz na- ravnih materialov, kot so les, pluta in usnje. In kaj je ponudil predogled modne obutve iz kolekcije za leto 2008? Predvsem zelo veliko različnih modelov obutve v najrazličnejših bar- vah s številnimi modnimi do- datki, kot so pasovi različnih širin in dolžin, imitacije cve- tlic v različnih barvah in veli- kostih, geometrijski vzorci... Marsikoga je pritegnil tudi sam dizajn modne in prak- ticne obutve (zanjo skrbi oblikovalka Mojca Canžar). Poslovni partnerji, ki jim je bila namenjena predstavi- tev, so novo kolekcijo oceni- li kot zelo dobro, še posebej razširitev ponudbe z zaprti- mi modeli v pomladanskem delu ponudbe za mlade. V uvodnem delu predstavitve nove kolekcije modne obu- tve Kopitarne Sevnica 2008 se je predstavila plesna sku- pina S&H iz Sevnice, goste pa sta na ogled kolekcije po- vabila Miss Universe Sloveni- je 2006 Natasa Pinoza in di- rektor Kopitarne Sevnica, d. d., Marjan Kurnik. Smilja Radi Članice plesne skupine S&H so zaplesale v modni obutvi Kopitarne. OKULISTICNI PREGLEDI 041 699 385 Okulist Mtfi üm. Vsak torek od 11 - 17 lire Ljudska Optika Glasmaher Stusek Dejan s.p Costa prvih borcev20c. 8251) Bre7ict Sloven*^ Obnova na Savski cesti v Sevnici SEVNICA - Na Savski cesti v Sevnici, ki teče vzporedno z žele- zniško progo Sevnica - Ljubljana, že nekaj mesecev poteka ure- ditev tega dela industrijskega sredisca. Trenutno se potekajo gradbena dela, ki jih izvaja podjetje Gradnje, d.o.o., iz Bosta- nja, pri tovarni Tanin, kjer bodo obnovili in razširili most čez potok Sevnična. Drugače je Savska cesta od zavarovanega žele- zniškega prehoda v Smarju, kjer vodi enotirna železniška proga proti Trebnjem, do drugega železniškega prehoda nasproti po- rušenega TVD Partizana zgledno urejena s pločnikom za peke in označenimi parkirnimi mesti pri podjetju Stilles. Smilja Radi, foto: Ljubo Motore Šest zlatih maturantov splošne mature BREŽICE, KRŠKO - V ponedeljek, 16. julija, so bili znani rezulta- ti splošne mature in dijakom so podelili maturitetna spričevala. Brežiški gimnazijci so jih prejeli v Termah Čatež, krški pa v Kul- turnem domu Krško. Na Gimnaziji Brežice je pristopilo k splošni maturi 177 dijakov. 172 jih je bilo uspešnih, kar je 97 odstotkov. Maturitetni izpit je opravljalo 31 dijakov, od tega jih je bilo 19 uspešnih. Zlati maturanti z doseženimi 30 točkami in več so po- stali Bojan Bogdan, Miha Metelko, Špela Koršič, Tanja Masnik, Eva Planinc in Barbara Skater. Na Šolskem centru Krško-Sevni- ca je splošno maturo opravljalo 47 dijakov, 45 jih je bilo uspe- šnih, kar je 95,7 odstotka. Zlati maturant Ales Bizjak je zbral 32 točk. Starejših, ki so pristopili k opravljanju mature, je bilo de- vet in šest jih je bilo uspešnih, maturitetni izpit pa je opravlja- lo 13 kandidatov, uspešnih jih je bilo pet. M. K. M. Podelitev spričeval dijakom splošne mature v krskem kulturnem domu. Pohod veteranov na Triglav TRIGLAV - V petek, 13. julija, je bil organiziran tradicionalni 22. vzpon veteranov na Triglav, ki je bil posvečen 60-letnici priklju- čitve Primorske k Sloveniji in 80. obletnici smrti Jakoba Alja- ža. Tega množičnega pohoda na očaka naših gora se je udeležilo med 630 pohodniki tudi 25 članov veteranskih organizacij (PVD Sever, WS in ZSČ) iz Posavja. Med udeleženci je bilo kar 11 ve- teranov, ki so se prvič povzpeli na Triglav, med njimi je bilo pet žensk. Po krstu pri Aljaževem stolpu je sledil spust na na Kreda- rico, kjer je bilo nato druženje pohodnikov. Naslednji dan so se na Pokljuki udeležili proslave. M. K. M. Nasmejani pohodniki na najvišjem slovenskem vrhu Q GOSPODARSTVO Posavski obzornik - leto XI, številka 15, četrtek, 26. 7. 2007 Za 1,6 % presegli načrtovano proizvodnjo NEK je v juniju proizvedla 507 192,1 MWh bruto električne energije na izhodu generatorja oziroma je oddala v elektroe- nergetsko omrežje 482 579,6 MWh električne energije. V tern mesecu je proizvodnja za 1,6 % presegla načrtovano (475 000 Mwh). Reka Sava se je zaradi delovanja NEK v juniju segrevala povprečno za 2,6°C in največ za 3,0°C od dovoljenih 3°C. Ce- lotni vpliv na prebivalstvo zaradi izpustov radioaktivnih sno- vi je omejen z dozo 50 uSv za posameznika iz kritične skupine prebivalstva. Ocenjen vpliv je po podatkih NEK v juniju zna- šal 0,02 % od omejitve na razdalji 500 m. V tern mesecu so bili uskladiščeni 4 sodi (0,832 m3) z nizko in srednje radioaktivni- mi odpadki. Obisk v Termah Čatež v letošnjem polletju boljši kot v lanskem ČATEŽ - Družba Terme Čatež d.d. je v prvih šestih mesecih le- tošnjega leta realizirala 12,9 milijonov EUR prihodkov iz po- slovanja, kar pomeni 8,88 % več kot v enakem obdobju lani. Poslovni načrt je po podatkih uprave v prvih šestih mesecih presežen za 1,41 %. Na povečanje prihodkov je, kot so sporočili iz uprave Term, močno vplivala rast prenočitev domačih in tujih gostov. Pre- nočitve so porasle primerjalno z enakim obdobjem leta 2006 za 6,7 % (letos 281.939 prenočitev, lani 264.206 prenočitev). Rast domačih prenočitev je znašala 5, 6 %, tujih pa 8,8 %. Pla- nirane prenočitve so v prvih šestih mesecih realizirane v viši- ni 99,6 % . V prvih šestih mesecih je bilo na poletni Termalni rivieri rea- liziranih za 16,7 % več kopaliških vstopov kot v enakem obdo- bju preteklega leta. Poletna Termalna riviera ponuja svojim obiskovalcem v letošnjem poletju adrenalinsko novost - Gu- sarski stolp. Nadaljujejo z >^^^ aktivnostmi ¦ lokalno Vodstveni odbor Lokatne- •««..*. Ä ga partnerstva Brežice je partnerstvo na julijski redni seji spre- brežice jel nekaj sklepov o nadaljnjih aktivnostih. Eden pogla- vitnih je prav gotovo predstavitev rezultatov analiz iz odvzetih vzorcev z vpadnikov rudnika Dečno selo, ta- koj ko bodo te zbrane, ter odlodte o pridobitvi novih neodvisnih študij. Za preveritev stanja v rudniku so strokovne službe 30. ju- nija letos izvedle odvzem vzorcev vode, zraka in sedi- mentov iz raziskovalnih rovov, iz opazovalnih vrtin ter vo- dotokov v okolici. Rezultate analiz odvzetih vzorcev bomo v javno objavili in predstavili takoj, ko bodo pridobljeni vsi rezultati stro- kovnih služb, predvidoma septembra letos, skupaj s pri- merjalno analizo rezultatov merjenja odvzetih vzorcev po projektu Dečno selo. To sicer ni prva študija lokalnega partnerstva. Vodstveni odbor je iz sredstev za neodvisne študije že lani pri kom- petentnih institucijah naročil tri študije, ki so podale od- govore na vprašanja o verjetnosti odlaganja radioaktivnih odpadkov v opuščenem rudniku v Dečnem selu, o pojav- nosti raka v občini Brežice v primerjavi z vso Slovenijo ter o radioaktivnosti v naravnem okolju . Prav tako pa je na- ročil meritve radioaktivnih snovi v pridelkih iz lokalnega okolja. Rezultati študij in meritev so bili predstavljeni javnosti, več o njih lahko preberete tudi na spletni strani lokalnega partnerstva. V nove študije V drugi polovici letošnjega leta pa se bomo podali v pri- dobitev novih odgovorov prav preko pridobitve neodvi- snih študij. In sicer naročili bomo študijo o vplivih odla- gališča na lokaciji Vrbina Gornji Lenart na občino Brežice in Krško v primerjavi s vplivi odlagali- šča na lokaciji Vrbina Krško na občino Brežice. V pripravi so tudi izhodišča za študijo o pravnih vpraša- njih in dilemah glede odškodnin in rent po uredbah o omejeni rabi pro- stora in izplačevanju nadomestil. Več o delu in nalogah Lokalnega partnerstva Brežice si oglejte na spletni strani www, lokalnopartnerstvo.si ali v Krajevnih skupnostih Šentlenart in Globoko. Vodstveni odbor Lokalnega partnerstva Brežice S MESTNI ATRIJ Stroji že brnijo tudi nad Krškim BLANCA, KRŠKO - Že nekaj časa največji gradbeni projekt v Posavju, gradnja petih novih hidroelektrarn na spodnji Savi, uspešno teče dalje. Medtem ko hidroelektrarna Boštanj obratuje že dobro leto, gradnja hidroelektrarne Bianca pa je nekje na polovici, se pričenja tudi gradnja krške hidroelektrarne. Na Blanci, kjer se je gra- dnja pričela novembra 2005, so že dobro vidni obrisi bo- doče hidroelektrarne, pred- vidoma dograjene spomladi 2009, gradbincem pa se po- stopoma priključujejo tudi dobavitelji opreme. Kot za- gotavlja vodja gradnje HE Bianca in Krško, Mariborčan Sandi Ritlop, gradnja blan- ške elektrarne poteka po za- stavljenem načrtu oziroma brez zamud. Na relaciji Krško - Brestani- ca oziroma pri Sotelskem pa so dobro vidna tudi že dela na gradbišču hidroelektrar- ne Krško. „To, kar se zdaj vidi na gradbišču, so dela v okviru izgradnje krožišča in mostu čez Savo, ki ga bomo uporabljali tudi za gradnjo hidroelektrarne. Most bo po- vezal levi in desni breg Save ter z novo obvoznico po le- vem bregu razbremenil pro- met skozi Krško," pojasnju- je Ritlop. Gradnji krožišča in mostu se bodo še letos pri- družila pripravljalna dela za izgradnjo same elektrar- ne oziroma njene jezovne zgradbe, kar bo tako kot na Blanci gradil konzorcij Pri- morje - CGP Novo mesto - Kostak Krško. Gradnja bo sicer specifična, saj bo pote- kala v dveh fazah oziroma v dveh gradbenih jamah, zato se je tudi pričela leto prej, kot je bilo sprva načrtovano. „Zaradi utesnjenosti pro- stora bo potrebna drugačna organizacija gradbišča, saj bo verjetno malo več gne- če, vodenje pa bo poteka - lo z Blance. Gradnja HE Kr- ško bo sicer potekala po bolj ali manj enakem projektu kot HE Bianca. Pogodbe, ki so sklenjene za Blanco, so hkrati sklenjene tudi za Kr- ško," še dodaja Ritlop. Takšen poseg v reko s poglo- bitvijo rečnega dna in kasne- je z urejanjem brežin ima seveda vpliv tudi na ribji ži- velj. S tern odsekom Save upravljajo v Ribiški družini Brestanica - Krško, kjer po- udarjajo dobre odnose z iz- vajalci del na Savi. „Sama dela, ki se izvajajo, so za ri- biče velik minus, saj se ribe v času gradnje umaknejo, ko pa bodo jezovi zgrajeni, bo to za ribiče plus," pravi pred- sednik ribiške družine DuŠan Vučanjk. „Zaenkrat nismo dobili odškodnine, smo pa dobili sredstva za izgradnjo ribnikov za vzrejo avtohto- nih vrst rib, ki jih bomo po končani gradnji elektrarne vlagali v reko." Celotna krška obvoznica naj bi bila po načrtu zgrajena leta 2010, dve leti kasne- je pa še sama elektrama. V načrtu sta še hidroelektrarni Brežice in Mokrice, ki mora- ta biti po sklepu vlade zgra- jeni do leta 2015, s čimer bo energetski potencial spodnje Save v celoti izkoriščen. P. Pavlovič Gradbišče blanške elektrarne Začetek gradnje krožišča in novega mostu pri HE Krsko Visokodebelna sadna drevesa pomemben krajinski element in življenjski prostor Turistična dejavnost povezana s trženjem krajine visoke estetske vrednosti je opredeljena kot po- membna razvojna možnost na obeh straneh meje. Sodelovanje strokovnjakov v projektu pomeni tudi prenos strokovnih znanj in načina dela na področju kmetijstva in naravovarstva. Z zasaditvijo drevoreda starih sort visokodebelnih hrušk v Bistrici ob Sotli se uradno za- ključuje projekt z naslovom »fravniški sadovnjaki kot ele- ment ohranjanja biotske ra- znovrstnosti in estetske vre- dnosti krajine«. S projektom, ki ga je v višini 75% financi- rala EU, je na prvem razpisu pobude Skupnosti INTERREG- a III A Sosedskega programa Slovenija-Madžarska-Hrvaška 2004-2006 uspel kot vodilni partner Kmetijsko gozdarski zavod iz Novega mesta. Kot partnerji v projektu so po- leg KGZS- zavoda Novo mesto sodelovali še Kozjanski park, Zavod RS za varstvo narave na slovenski strani ter Park prirode Žumberak Samobor- sko gorje in Hrvatski zavod za poljuprivrednu savjetodavnu službu na hrvaški strani. Visokodebelna sadna dreve- sa so vse pogosteje prepušče- na propadanju. Oskrba teh dreves za lastnike ne pred- stavlja večjega ekonomske- ga interesa. Ob uveljavlje- nih tehnoloških postopkih pri kmetijski pridelavi - spravilu krme, so pogosto celo mote- ča. Osnovni namen projekta je bil tako poudariti pomen visokodebelnih sadnih dreves kot pomembnega elemen- ta v izgledu kultume krajine in kot pomembnega življenj- skega prostora za številne ži- valske vrste. Med njimi so po- samezne vrste ptic, katerih življenjski prostor je vezan na visokodebelna sadna dre- vesa oz. t.i. odprto kultur- no krajino, tudi že ogrožene (čmočeli srakoper, pogorel- ček, smrdokavra, veliki sko- vik, vijeglavka). Glede na to, da se vse bolj zavedamo po- mena kakovostne hrane, pa so sadje in predvsem izdel- ki iz sadja visokodebelnih sa- dnih dreves, za gospodinjstva na podeželju lahko kakovo- sten vir prehrane. V obdobju 22-mesecev tra- janja projekta so na terenu potekale aktivnosti z name- nom izobraževanja in uspo- sabljanja lastnikov visokode- belnih sadnih dreves o oskrbi le teh in predelavi sadja (de- monstracijski prikazi, tečaji). Kozjanski park je s sredstvi projekta kupil kmetijsko ze- mljišče, na katerem je zasa- jena drevesnica visokodebel- nih sadnih dreves in matični sadovnjak. Glede na evidenti- rane in najpogosteje zastopa- ne sorte in vrste na območju izvajanja projekta (JV Slove- nija, Posavje in Celjska regi- ja) je izdan Priročnik tradi- cionalnih in avtohtonih vrst in sort visokodebelnih sadnih dreves. Promocijsko in gra- divo z namenom izobraževa- nja (tehnološka navodila) la- stnikov visokodebelnih sadnih dreves, ki je bilo izdelano v času trajanja projekta si lah- ko ogledate na internet strani Kmetijsko gozdarskega zavo- da Novo mesto www.kmetii- skizavod-nm.si/interreg. Finančna sredstva za izvaja- nje projekta izvirajo iz Evrop- skega sklada za regionalni ra- zvoj, zato pomeni pridobitev sredstev tudi priznanje kme- tijski dejavnosti kot ključni pri ohranjanju kvalitetnega okolja na podeželju. Funkcionalna vodja mag. Zdenka Kramar Na terenu so bile izvedene številne aktivnosti z namenom izobrazevanja in usposabljanja lastnikov visokodebelnih sadnih dreves. 40 udeležencev (seznam je moino dobiti na internet strani Kmetijsko gozdarskega zavoda iz Novega mesta) je pridobilo ustrezno znanje in potrdilo, da lahko izvajajo oživitveno rez tudi drugim lastnikom. Posavski obzornik - leto XI, številka 15, četrtek, 26. 7. 2007 GOSPODARSTVO Q Sklad NEK uspešno izpolnjuje svojo nalogo Sklad za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK (Sklad NEK) iz Krškega je finančna institucija, namenjena zbiranju sredstev za varno skladiščenje in končno odlaganje izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov iz NEK ter varno razgradnjo NEK. Ker je zagotovitev teh sredstev zelo pomembna, mora biti poslovanje Sklada NEK uspešno, saj se bo le tako lahko doseglo zastavljene cilje. Vrednost naložb narašča Sklad NEK z dobrim poslovanjem nadaljuje tudi v letošnjem letu, saj je poslovno polletje sklenil uspešno. Če pogledamo podatke za obdobje enega leta, pa lahko ugotovimo, da je na letni ravni donos portfelja dosegel več kot 7 odstotkov, kar zastavljeni minimalni cilj poslovanja presega za skoraj tri odstotke.Ti odstotki odražajo uspešnost poslovanja, kar pomeni, da je tržna vrednost naložb Sklada NEK narasla. Tako je bila tržna vrednost naložb zadnji dan junija 143 milijonov evrov. Če opisane rezultate primerjamo s poslovanjem lansko leto, lahko opazimo, da se je donosnost povečala, saj je Sklad NEK lani dosegel 6,18-odstotni donos na letni ravni. Uspešno poslovanje Sklada NEK se tako nadaljuje, saj Sklad NEK zadnja leta redno presega določene minimalne cilje poslovanja. Financiranje trajnih in odgovornih rešitev Sredstva, ki jih Sklad NEK upravlja in nalaga po določeni naložbeni politiki (to vsako leto potrdi tudi vlada), se bodo uporabljala namensko za zagotavljanje osnovnih ciljev Sklada NEK - v prvi vrsti zagotoviti dovolj sredstev za izvedbo vseh faz odlaganja radioaktivnih odpadkov in razgradnjo NEK. V prihodnjih letih bo Sklad NEK, ki je do sedaj skrbel predvsem za plemenitenje zbranih sredstev, vse bolj vstopal tudi na področje porabe teh sredstev. Prvo večje namensko investiranje se obeta ob realizaciji odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, kar pred delovanje Sklada NEK postavlja nove izzive. Sklad NEK sicer pri izbiri lokacije nima pristojnosti, njegova osnovna naloga pri tern projektu je namreč pregledno in učinkovito zagotoviti financiranje bodočega odlagališča. Kot odgovorna institucija pa Sklad NEK sicer redno spremlja dogajanja, povezana s projekti, za katere bo v prihodnje zagotavljal sredstva. Sklad NEK je primer dobre prakse Zbiranje sredstev za razgradnjo NEK in za varno shranjevanje radioaktivnih odpadkov v posebnem skladu se dokazuje kot najbolj primeren način tovrstnega delovanja. Omogočena sta namreč preglednost in nadzor poslovanja, izkušnje, ki jih Sklad NEK kot strokovna institucija nabira vse od svoje ustanovitve leta 1994, pa kažejo, da se lahko v Sloveniji pohvalimo z zelo odgovornim in učinkovitim načinom zagotavljanja trajnih rešitev, povezanih z radioaktivnimi odpadki in predvideno dekomisijo ter razgradnjo nuklearne elektrarne v Krškem. Sklad NEK posavskim občinam izplačuje tudi nadomestilo za omejeno rabo prostora. V prvih šestih mesecih letošnjega leta so izplačila za posamezne občine znašala: Krško - 476.496 evrov; Brežice - 416.454 evrov; Sevnka - 296.496 evrov. Minimalni cilj, ki ga Sklad s svojim poslovanjem mora dosegati, je opredeljen v Planu razgradnje NEK in znaša 4,29 odstotka realne rasti glavnice.Ta cilj Sklad NEK trenutno presega za 2,78 odstotka, kar direktor Sklada NEK Janko Strašek ocenjuje kot rezultat dobre naložbene politike in ugodnih razmer na finančnih trgih. Kdo smo, kaj delamo? Imate vprašanje, ki zadeva Sklad NEK, alt želite več informacij o dolocenem vidiku delovanja te instttucije? Vabimo vas, da nam svoja vprašanja posredujete po elektronski pošti na naslov sklad@sklad-nek.si. PotrudUi se bomo in na izbrana vprašanja odgovorili v naslednjih številkah Posavskega obzomika. Vabimo vas tudi k ogledu naše spletne strani www. sklad-nek^i, kjer je na voljo še več informacij o Skladu za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK. Sklad za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK Cesta4.julija42 SI-8270 Krško WWvv.sK.idU-itt'f.. Še nekaj del ob HE Boštanj Po besedah vodje tehnič- nega sektorja v J. p. In- fra d.o.o. Mirana Ribiča je bila glavnina infrastruktur- nih del zaključena z začet- kom obratovanja HE Boštanj pred dobrim letom. V sklo- pu izgradnje pa se še izva- jajo nekatera dela, ki so bila predvidena v programu iz- vedbe infrastrukturnih ure- ditev in jih je potrebno še zgraditi. V gradnji je kole- sarska steza med boštanj- sko graščino ter bencinskim servisom v Boštanju. V fazi projektiranja je kolesarska steza ob brežini Save nepo- sredno ob bendnskem ser- visu in se bo naveso^ala na krožišče v Boštanju. Na Orehovem sta bila zaradi novozgrajenega nadvoza uki- njena dva železniška nivojska prehoda. V teku je izgradnja brvi čez Savo v kraju Šmarčna, ki naj bi bila zaključena v za- četku septembra 2007. Poleg omenjenih del, pa ak- tivnosti potekajo tudi na po- dročju vzdrževanja že zgraje- ne vodne, driavne in lokalne infrastrukture. Na področju akumulacijskega bazena HE Bostanj od Apneniškega po- toka gorvodno so že pokoše- ne brežina Save in površine na Orehovem, ki so namenjene rekreacijskim aktivnostim. Glavnina infrastrukturnih del HE Boštanj je končana ie več kot leto dni. HE Bianca že kaže svoj obraz Pričetek gradnje aku- mulacijskega bazena HE Bianca je predviden ko- nec letošnjega avgusta. Infrastruktume ureditve v sklopu gradnje akumula- cijskega bazena HE Blan- ca obsegajo vodnogospo- darske ureditve, kamor sodijo zaščita brežin Save in regulacija izlivnih delov osemnajstih pritokov, ure- ditve energetske infrastruk- ture z nasipi, tesnitvami, nadvišanji in deponijami. K cestnim ureditvam sodijo rekonstrukcija ceste R3/679 na levem in ceste G1-5 na desnem bregu Save, kot tudi ureditev poljskih poti in ko- lesarskih stez. Dela obsega- jo tudi prestavitve in zašči- te komunalnih vodov. Gradbeno dovoljenje bo iz- dano predvidoma v mese- cu avgustu. Po terminskem planu se pričnejo gradbe- na dela na akumulacijskem bazenu konec avgusta na območju jezovne zgradbe, na levem bregu z izgradnjo energetskega nasipa, nad- višanja terena na desnem bregu in dolvodnih zaščit brežin pred erozijo ter po- glabljanja struge dolvo- dno od HE Bianca. Prvo polnjenje bazena bo je- seni leta 2008, ko se prič- nejo funkcionalni pre- izkusi elektro-strojne opreme. Janko Zemljak, vodja projekta HE Blan- ca pravi, da je posku- sno obratovanje HE Blan- ca po terminskem planu predviden v mesecu maju 2009. Projekt izgradnje vodne, driavne in lokal- ne infrastrukture v sklo- pu gradnje akumulacij- skega bazena se financira iz sredstev proračuna Re- publike Slovenije (vodni sklad pri Mihistfttvu ža okolje in prostor, Ministr- stvo za promet), objekte energetske infrastrukture financira Holding Sloven- ske elektrarne, ureditve 110 kV in 20 kV energet- skega omrežja pa ELES in Elektro Celje. Skupna vrednost investicije zna- ša 73 mio EUR. V.A. foto: Arhiv Infra Gradbisče HE Bianca ill infra izvajanje investicijske dejavnosti, d.o.o. Trg svobode 9 8290 Sevnica S skupnimi projekti do sredstev in razvoja KRŠKO - Ključni državni dokument, na osnovi katerega bodo tudi posavsko podeželje in posavski kmetje lahko pridobili evropska sredstva, je Program razvoja podeželja za obdobje 2007 - 2013. Zasnovan je na investicijah na vseh segmentih, na odpiranju novih delovnih mest, predvsem pa na pove- zovanju podeželja in skupnih projektih. Na brežiški območni enoti Kmetijsko gozdarskega zavoda in na Regionalni razvoj- ni agenciji Posavje opozarjajo, da naj posavski kmetje, pod- jetja, društva in drugi o projektih razmišljajo že danes. V ta namen so za vse nosilce kmetijskih in podjetniških de- javnosti na podeželju v Krškem pripravili predstavitev ukre- pov programa razvoja podeželja s poudarkom na združevanju in doseganju trajnostnega razvoja oziroma na tako imeno- vani osi Leader. Kot pravi Darja Planinc z Regionalne raz- vojne agencije, gre za nov vir za sofinanciranje projektov, ki so rezultat partnerstva. Kar pomeni, da naj bi dm več posameznikov, kmetov, podjetnikov, javnih podjetij, tudi Občin, društev pripravilo skupne razvojne projekte in jih prijavilo lokalni akcijski skupini, ki je odgovorna za izvajan- je lokalnega razvoja z upoštevanjem partnerstva. Skupni projekti naj bi bili temelj za razvoj podeželja, ohran- jali naj bi dediščino na podeželju, hkrati pa odpirali nova delovna mesta. Po besedah Planinčeve naj bi bil eden iz- med takih projektov projekt enotne celostne podobe mest za kmetijske proizvode posavskega podeželja. Za ukrepe osi Leader je za obdobje sedmih let namenjenih nekaj več kot 33 mio evrov. Evropska sredstva so široko zastav- Ijena, saj pokrivajo različne segmente, od proizvodnje, prede- lave do različnih dejavnosti, predvsem storitvenih. A o prido- bitvi sredstev je potrebno razmišljati pravočasno, zato naj se vsi zainteresirani na kmetijsko-svetovatnih službah, pa tudi na razvojni agenciji informirajo in pripravijo do tiste faze, ko se bo potrebno prijaviti na razpis in oddati razpisno dokumentac- ijo. Predvidoma jeseni bo kmetijsko ministrstvo pripravilo prve razpise, na podlagi katerih bodo projekte sofjnancirali do 50 % neto vrednosti. Program razvoja podeželja in njegovi ukrepi so le osnova. Kot pravi Viktor Kožar z brežiške območne enote Kmetijsko gozdar- skega zavoda, pa je na vseh strokovnih službah in na nosilcih kmetijskih gospodarstev, da bodo program aplicirali na teren in iz njega iztržili čimveč. L.Petrisič Vosiii'U' ittio INFORMACIJSKO SREDIŠČE POKRAJINE POSAVJE H POSAVSKA PANORAMA________________________________________Posavski obzornik - teto XI, številka 15, četrtek, 26. 7. 2007 Poroka na prostem VELIKI KAMEN/KOSTANJEVICA NA KRKI - Sobota, 7.julija, je zaradi treh sedmic v datumu minevala v znamenju števil- nih sklenitev zakonskih zvez tako po večjih evropskih me- stih kakor tudi po nekaterih slovenskih mestih. Oätno pa smo v Posavju nekoliko manj vraževerni, saj število skle- njenih zakonskih zvez 7. julija v primerjavi s prvo soboto v mesecu juliju v preteklem letu - ni bistveno odstopalo. Je bila pa zato toliko bolj zanimiva minula sobota, 14. julija, ko je bila na območju UE Krško sklervjena doslej prva poro- ka izven uradnih prostorov oziroma kar pod milim nebom. Tako cerkveni kot civilni obred sta tokrat namreč poteka- la na travniku turistične kmetije Vertovšek na Velikem Ka- mnu pri Koprivnici, kjer sta ob navzočnosti poročnih prič Irene Bohorč in Damjana Judeža stopila na skupno ži- vtjenjsko pot Sabina Bogolin iz Koprivnice in Sebastijan Ivanuša iz Krškega. Cerkve- ni poročni obred je mlado- poročencema opravil župnik iz Podsrede Lojze Weingerl, civilni obred pa sta skleni- la matičarka UE Krško Mojca Železnik in krški župan Fran- ci Bogovič kot pooblaščenec za sklenitev zakonskih zvez. In kakor smo izvedeli, sobo- tna poroka na prostem ne bo ostala osamljen primer, saj se bo 4. avgusta, prav tako pri Vertovškovih, poročil sre- di travnika že drugi par. Na drugo julijsko soboto pa smo prisostvovali še eni za- nimivi poroki, in sicer v Ko- stanjevici na Krki, kjer sta v galeriji kostanjeviškega gra- du matičarka Suzana Prah in Franc Bogovič poročila 28- letno Janjo Štokar z Orehov- ca in 32-letnega Dejana Jor- dana iz Dolenje vasi. Janji, dolgoletni plesalki kostanje- viške plesne zasedbe Harle- kin in članici skupine Vivas, je bila poročna priča Rebe- ka Dremelj, ženinu pa Ro- bert Štokar. Poročni obred je spremljala tudi živa in- strumentalna glasba, ki sta jo prispevali za to priložnost violinistka Nina Pirc in pia- nistka Nika Tkalec, nevesti pa so ob življenjski prelomnici pripravili tudi presenečenje, ki jo je ganilo do solz. Po sklenjenem poročnem obredu je mladoporočencema namreč v živo zapela Alenka Gotar, le- tošnja slovenska predstavnica na Evroviziji. 6. Mavsar Sabina in Sebastijan, prvi par, ki seje poročil na prostem Janja in Dejan, v ozadju nevestin oce Franc, dolgoletni občinski svetnik v Krškem in sedaj v Kostanjevici na Krki. Alenka Gotar v družbi Iztoka Pirca, profesorja sportne vzgoje na OS Leskovec_____________________________ SPOMIN NA KOLONIJO - V prejsnji številki smo pisali o likovni koloniji na Čatežu. Lesene lese ( stih kipe - družino - iz lesa je izrezal Franci Les in so okras na druiinskem vikendu na Žlegarju) je upodobila njegova mentorica in phjateljica Cvetka Miloš, ki ne pozabi povedati, da je ta duša Čateza ustvarjal z vsem svojim zarom; na fotograpji v družbi z Andrejo in Nasto Les. (foto: N.J.S.)_____________________________________ it» IŽ»|/IIill|/ Pripravlja: Valvasorjeva knjižnica Krško Odmira staro, nove ideje in znanja porajajo nove poti. Veliko dobrih rešitev so odkrili tudi naši pred- niki, njihov uspeh naj ne bo pozabtjen. V novi rubriki, ki smo jo poimenovali Iz izvirov, bomo skuša- /i slediti tem spremembam s slikovnim gradivom in kratkim opisom (citatom) starega, ob predstavitvi, kam je phzadevanje krenilo v našem času. Danes predstavljamo savsko kopališče pod krskim Starim gradom. Krčani in njihovi gostje so se v savskih valovih poleti hladili okoli petdeset let, zadnja kopalna sezona je bila sredi petdesetih let 20. stoletja. Naš čas je v več ozirih prelomen. 1932. Staro kopališče na Savi pod krškim Starim gradom. Kopalno utoje 24. 9. 1933 odnesla narasla Sava. (Fotografija iz zbirke Valvasorjeve knjižnice Krško) 1926. Poletno razigrani kopalci v Krškem (Fotografija iz privatne zbirke Eve Petelin) 29.7. 1934 je bila blagoslovljena nova kopalna uta. (Fotografija iz zbirke Valvasorjeve knjižnice Krško) 2007, poletje. Tik ob prostoru nekdanjega kopalisca na Savi zdaj poteka gradnja nove krške obvoznice, z novim mostom. Toje zacetek oblikovanja novega krškega »sveta«, saj bo sledila še gradnja hidroelektrarne Krsko. Luka in Maja napredovala za 250 mest KRŠKO - Po junijskih IDSF tekmovanjih v Krškem in Ita- liji sta Luka Vodlan in Maja Omovšek na članski svetov- ni lestvici izredno napredo- vala. Trenutno sta med 2206 pari v standardnih plesih z 97 točkami na 527. mestu, v latinsko ameriških plesih pa zasedata z 117 točkami 562. mesto med 2621 pari. Da bosta pripravljena do- čakala svoje letošnje naj- pomembnejše tekmovanje (15. septembra DP v kombi- naciji), bosta že 1. avgusta pričela s pripravami na na- slednjo sezono. modra ideja za zmagovalne rešitve POSTAVITE SI NOVO SPLETNO STRAN ŽEVENEMTEDNU! Že v tednu ali dveh imate lahko postavljeno novo spletno stran, ki bo učinkovito krepila ugled vašega podjetja. Hkrati pa bo s privlačno predstavitvijo vaše ponudbe postala tudi nov vir prodajnih kontaktov! Ergonomija postavitve vsebin in intuitivna navigacija bosta uporabnikom olajšali seznanjanje z informacijami o vašem podjetju in jih pritegnila, da se bodo na vaši strani zadržali dalj časa, izvedeii o vaši ponudbi več in se vam na koncu tudi oglasili večkrat - bodisi s priporočilom ali naročilom! Možnost samostojnega urejanja vsebin je vključena že standardno! Tako lahko dodajate novice in slike o novostih vaše ponudbe - kadarkoli in od koderkoli! l / B « Največji učinek na cm2 monitorja Poskrbeli bomo, da bo učinek vaše spletne strani na cm2kar največji! ^učinek NAJ VAŠA SPLETNA STRAN POSTANE UČINKOVITO TRŽENJSKO ORODJE Oglasite se na naši spletni strani ali pa nas kontaktirajte na: 1041/282-885 j I info@modraideja.com j 1 www.modraideja.com h Modra tdeja. Stanislav Levičar s.p. ^/jf •v -v 'v Posavski obzornik - leto XI, številka 15, četrtek, 26, 7, 2007______________________________________IZ NASIH OBCIN " KRSKO Q 12. seja OS občine Krško 20. julij 2007 - Občinam je Vlada RS maja naložila 60-dnevni rok, v katerem morajo najvišji organi od- ločanja lokalnih skupnost! podati mnenje na Predlog o območjih pokrajin oz. o ustanovitvi pokrajine Posavje. Občinski svet Občine Krško je o Predlogu razpravljal na 12. redni seji, na kateri je soglasno sprejel tudi sklep o poklicnem opravljanju funkcije podžupanje Ane Nuše Somrak. Občinski svet občine Krško je na seji sprejel mnenje o območju, imenu in sedežu pokrajine Posavje. Strinjal se je z območjem in imenom pokrajine »Posavska pokraji- na«, ki obsega občine: Bre- žice, Kostanjevico na Krki, Krško in Sevnico, prav tako so svetniki v Posavsko pokra- jino podprli vključitev občin Radeče, Bistrica ob Sotli ter sosednjih občin, ki kažejo in- teres. Vladi RS Občinski svet še predlaga, da se kot sre- dišče »Posavske pokrajine« določi sedež v mestu Krško, upoštevajoč, da pokrajinske ustanove, ki so bile razpore- jene pred oblikovanjem po- krajine, tarn tudi ostanejo. V primeru oblikovanja no- vih pokrajinskih ustanov se upošteva policentričnost. V mnenju so svetniki zapi- sali tudi točko, ki govori o tem, da se bodo Občine, ki bodo sestavljale pokrajino, med seboj dogovorile o se- dežih novih upravnih orga- nov le-te. Svetniki so v nadaljevanju sprejeli sklep o poklicnem opravljanju funkcije podž- upanje Ane Nuše Somrak. Ana Nuša Somrak je doslej delovala nepoklicno, s 1. septembrom pa bo v obdn- ski upravi Občine Krško re- dno zaposlena. Ob poklic- nem prevzemu funkcije je dejala, da vidi svoj izziv v delu na terenu, v aktivnem sodelovanju in usklajeva- nju programov s petnajstimi krajevnimi skupnostmi v ob- čini Krško. Poleg tega bo po- krivala še področje urejanja prostora, sodelovala z mla- dimi in skrbela za strokov- no pomoč na področju zašči- te in reševanja. Župan je ob potrditvi izpostavil prepri- čanje, da bo poklicno delo podžupanje v delo občinske uprave prineslo novo kvali- teto, saj je pred občino Kr- ško veliko izzivov, učinkovita in hitra izvedba pa je odvi- sna tudi od strokovno uspo- sobljenega kadra, ki pro- jekte vodi. Soglasno pa so odloätev podprli tudi sve- tniki občinskega sveta obd- ne Krško. Po končani srednji gradbeni Soli se je Ana Nuša Somrak zaposlila v projektivnem bi- roju Savaprojekt. Na začet- ku svoje poklicne poti je delala na oddelku projekti- ranja (nizke gradnje), v za- dnjih letih pa dela na podro- čju urbanizma, in sicer kot samostojni projektant. Leta 1998 je kandidirala na Neodvisni listi in prišla v Ob- činski svet občine Krško. Šti- ri leta kasneje jo je v svo- je vrste povabila Slovenska ljudska stranka, kot njiho- va članica je bila leta 2002 ponovno izvoljena v Občin- ski svet občine Krško, ki jo je 29. maja 2003 imenoval za podžupanjo. To funkcijo je opravljala nepoklicno. Na lokalnih volitvah leta 2006 ji je bilo mesto v Obänski svet Občine Krško zaupano v tre- tje, 7. decembra 2006 pa je bila ponovno imenovana za podžupanjo. Poleg podžupanje Ane Nuše Somrak je podžupan občine Krško tudi občinski svetnik Cveto Sršen, ki bo funkci- jo še naprej opravljal nepo- klicno. Seja občinskega sveta Primernost reke Krke za kopanje Oddelek za urejanje prostora in varstvo okolja Občine Krško sporoča, da je Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto konec junija opravil analize vode reke Krke na kopališču v Podbočju, nad mostom. Mikrobiološke in kemijske analize so bile opravljene na podlagi Pravilnika o minimal- nih higienskih in drugih zahte- vah za kopalne vode in direk- tive o kopalnih vodah. Zavod za zdravstveno varstvo ugo- tavlja, da je bila reka Krka v času odvzema vzorcev pri- merna za kopanje. Slednje pa naj še vedno poteka na lastno odgovornost, opozarja Zavod. V primeru kopanja v reki Krki je po navodilih Zavoda za zdravstveno varstvo zla- sti potrebno upoštevati na- slednja opozorila: • Voda iz reke Krke ni pitna. • Otroke, zlasti mlajše, je treba nenehno opozarjati, da se med plavanjem (čo- fotanjem...) izogibajo poži- ranju vode in jih nikoli ne puščati samih. • Po kopanju v naravnih, ne- urejenih kopališčih se je ob prihodu domov potrebno obvezno temeljito oprhati in umiti. • Vode iz reke Krke se ne sme uporabljati za pitje ali pri- pravo hrane (tudi ne za umi- vanje in hlajenje sadja). Predlagamo, da si ogleda- te še spletno stran http:// www.zzv-nm.si/media/Po- citnice.pdf. kjer je obja- vljen prispevek z naslovom »Varne počitnice«. Krka Gradnja prvih stebrov novega mostu čez Savo ob HE Krško Zdole - Ravne V zaključni fazi je izvedba odvodnjavanja na cesti Zdole Ravne, kjer je plaz v avgustovskem neurju leta 2005 poškodoval priblizno tretjino cestišča.________________ Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja Občinski svet je na svoji 10. seji sprejel Pravilnik o ohra- njanju in spodbujanju razvo- ja kmetijstva in podeželja v občini Krško za programsko obdobje 2007-2013. Pravilnik določa področje uporabe, pogoje ter vrste driavnih po- moči za kmetijska gospodar- stva. Upravičenci do pomoči so mikropodjetja ter mala in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejav- nostjo, investirajo na obmo- čju občine Krško, so vpisani v register kmetijskih gospodar- stev in imajo v lasti oziroma v zakupu naj man j 1 ha pri- merljivih kmetijskih površin, ki ležijo na območju občine Krško. S podrobnejšo vsebino pravilnika se lahko seznani- te na spletnih straneh Obd- ne Krško: www.krsko.si. Odgovori na pobude, predloge in vprašanja svetnikov OS Svetnik Slovenske demokratske stranke Jožef Zupan- čič je na 10. seji OS podal pobudo za izgradnjo športne- ga igrišča pri novem Gasilskem domu na Smedniku. Odde- lek za družbene dejavnosti Občine Krško pojasnjuje, da je sofinanciranje izgradnje in obnove športnih igrišč v vsakole- tnem programu. Med že obnovljenimi so tako igrišča pri OS Raka, OŠ Podbočje, OŠ Senovo, OS Koprivnica, v tem letu se bodo začele tudi aktivnosti okrog izgradnje igrišča pri OS Krško. Poleg tega je Obdna Krško sofinancirala tudi izgra- dnjo športnih igrišč po krajevnih skupnostih. Na ta način so bila zgrajena igrišča na Velikem Trnu, Rožnem, GorL.Šlo je za krajevne skupnosti, ki na svojem področju do danes niso imele športnih površin. V bližnji prihodnosti bo izdelana tudi študija o upravičenosti gradnje športnih igrišč, ki bo pokaza- la upravičenost gradnje, upoštevaje demografsko strukturo naselja, bližino že obstoječih igrišč, števila športno aktivne- ga prebivalstva, števila športnih društev, način upravljanja in vzdrževanja in podobno. Gradnja igrišča pri GD Smednik bo vključena v študijo in če bodo vsi kazalci v prid izgradnji igrišča, bo občina Krško izgradnjo zagotovo sofinancirala. Vprašanje svetnika Slovenske demokratske stranke Cvet- ka Sršena se je na 11. seji nanašalo na upraviteljstvo in skrbništvo igrišča ob CKŽ pri Mladinskemu centru Krško. La- stnica igrišča je Občina Krško, njegov upravitelj in skrbnik pa Nogometni klub Krško. Po dokončani investiciji in preda- ji v uporabo je igrišče neomejeno služilo za vse, ki so žele- li tam preživeti prosti čas; žal pa so neorganizirane skupi- ne otrok začele povzročati škodo. Nogometni klub je tako v dogovoru z Obdno Krško postavil zaščitno ograjo, kar pa ne pomeni, da je igrišče postalo nedostopno. Vse organizi- rane skupine lahko ob predhodni najavi predstavniku NK Kr- ško dobijo ključ in igrišče koristijo za igranje rekreativne- ga ali tekmovalnega nogometa. Kontaktna oseba je Marjan Jazbec, skrbnik Stadiona Matije Gubca v Krškem (041 554 538). Prednost pri koriščenju igrišča imajo tekmovalne eki- pe NK Krško. Vprašanje svetnika Slovenske nacionalne stranke Dušana Šiška je na 11. seji OS zadevalo obnovo Valvasorjeve hiše. Oddelek za gospodarske dejavnosti pojasnjuje, da je Obd- na Krško leta 2005 zakljudla prvo fazo obnove kompleksa, ki je zajemala gradbena dela na Valvasorjevi hiši. Občina Krško se je prijavila tudi na razpis Ministrstva za kulturo, da bi pridobila sredstva za financiranje izvedbe gradbeno-obr- tniških posegov na obdnskih kulturnih spomenikih, ki so v lasti občine. V letu 2007 bo iz tega naslova prejela 6.434,62 evrov, v letu 2008 pa 123.074,77 evrov. S projektom Valva- sorjeve dedišdne se je obdna Krško prijavila tudi na finanč- ni mehanizem Službi vlade RS za evropske zadeve (norveški mehanizem). Ob zagotovljeni pariteti Občine Krško ter iz- vedbi del na kompleksu je rnožno odobrena sredstva Ministr- stva za kulturo tudi črpati. Z že zagotovljenimi sredstvi bo v tem letu mogoča izvedba manjših gradbenih del na Valva- sorjevem kompleksu, ki poleg Valvasorjeve hiše zajema tudi Jamovičevo hišo in Kaplanovo hišo. V prihodnjem letu so predvideni večji posegi predvsem na zadnjih dveh. Ob mo- rebitni uspešni kandidaturi za sredstva finančnega mehaniz- ma evropskih skladov pa se bo tempo obnove v letih 2009 in 2010 še stopnjeval. Podporni zid Glas Obäna Krsko nadaljuje s sanacijo po neurju. Trenutno potekajo dela za gospodarskim objektom Glas na Sremiču. Igrajen bo približno 16 metrov dots podporni zid, ki ščiti zgornjo brezino. Izvajalec del, Vipso d.o.o., bo dela predvidoma zaključil konec tega meseca.______ 3. seja koordinacijskega odbora lokalnega partnerstva KRŠKO - Danes, 26. julija, se bo v prostorih Občine Krško na 3. seji sestal koordinacijski odbor lokalnega partnerstva. Med drugim bodo razpravljali o porodlu o aktivnostih in do- govorih med Obdno Krško in pristojnimi ministrstvi v okviru priprave programa DLN, o ponudbi Inštituta za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani za izdelavo pravne študije in o programu dela lokalnega partnerstva v letu 2007. TO IZ NAS1H OBCIN - SEVNICA_____________________________________Posavski obzornik - leto XI, stevilka 15, četrtek, 26. 7. 2007 Vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje Ministrstvo za gospodarstvo je na poslansko vprašanje Kri- stijana Janca o vračilu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje odgovorilo, da je bilo na driavno pravobranilstvo vloženih preko 35.000 zahtevkov. Do sedaj je bilo obdelanih 27.000 vlog, od tega je bilo 18.000 zahtevkov zavrnjenih, ker vplačana sredstva niso presegla uradne cene telefon- skega priključka. Slovenska odškodninska družba razpolaga s skoraj 8.500 sklenjenimi poravnavami, ki znašajo 16 mio EUR. Prva izplačila so bila izvedena 28. maja, naslednja pa 18. junija. Do sedaj je bilo izplačanih 6.350 zahtevkov vre- dnosti 15,7 mio EUR. Vnaprej si bodo izpladla sledila v raz- makih po 14 dni. Vse preostale vloge, ki so zahtevnejše, saj gre za kompleksne zahtevke lokalnih skupnosti, so že v ob- delavi na driavnem pravobranilstvu. Postopki bi morali biti kmalu končani in izplačana sredstva vrnjena upravičencem. Obnovljena kapelica na Okroglicah OKROGLICE - Okroglice so manjša razložena hribovska vas v vzhodnem Posavskem hribovju - na vzhodu jo obdaja 947 metrov visoka Lisca, priljubljena planinska izletniška točka, na jugu 479 metrov visok Razborski hrib in na severozahodu 993 metrov visoko Veliko Kozje.Vas Okroglice je znana kot zanimiva izhodiščna točka za obisk 722 metrov visokega Lo- vrenca, kjer je znano rastišče Clusijevega svišča oz. encija- na, ki cveti v začetku maja in takrat privabi Lovrenc največ obiskovalcev. V vasi Okroglice je postavljen spomenik pa- dlim kurirjem, ki so tragično preminuli v času druge svetov- ne vojne, ko so kot kurirji delovali na Okroglicah, Vas Okro- glice pa postaja vse bolj prepoznavna tudi zaradi turistične kmetije Mocivnik. Letos se je družina Močivnik odločila za obnovo poznobaročne in novodobne kapele, posvečene Ma- teri Božji, ki velja za pomembno vaško arhitekturo in stoji v bližini domačije oz. turistične kmetije. Arhitekturno zasno- vo, upoštevajoč tudi želje domačih, je pomagal oblikova- ti sevniški umetnik Rudi Stopar, vitraže sta izdelala Jelka Ivanovič Janša in Aleksander Šanca, zidarska dela je opra- vil domačin Jani Gorjup, za notranjo poslikavo je poskrbel slikar Stanislav Petrovič iz Celja. Obnovljeno kapelico na Okroglicah je blagoslovil generalni vikar celjske škofije Jože Kužnik skupaj z okoliškimi duhovniki, pomembnejša zgodo- vinska dejstva pa je predstavila Dora Cobanovič iz Loke. Smilja Radi, foto: Ljubo Motore Gasilske igre brez meja Prostovoljno gasilsko društvo Veliki Cirnik je pripravilo že 11. tradicionalne gasilske igre brez meja. Dogodka se je udeležil tudi župan Kristijan Jane. Po zabavnih in predvsem mokrih igrah so priredili tudi gasilsko veselico. Uredništvo Posavskega obzomika in portala www.posavie.info vabi k honoramemu sodelovanju dopisnico all dopisnika za področje Mimske doline (Tržišce, Krmelj, Šentjanž, itd.). Svoje vloge poštjite do 9.8.2007 po elektronski pošti na naslov: info@posavie.info, kjer dobite tudi dodatne informacije. /) Javna obravnava dopolnjenega OPPN za poslovno-trgovski center Spar ob Kvedrovi cesti v Sevnici V kultumi dvorani Gasilske- ga doma Sevnica je poteka- la javna obravnava dopol- njenega osnutka občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za poslov- no - trgovski center Spar ob Kvedrovi cesti v Sevnici, na kateri je bilo prisotnim ude- ležencem podrobneje pred- stavljeno gradivo, katerega je mogoče v sklopu tride- setdnevne javne razgrni- tve pregledati tudi na Ob- čini Sevnica in na sedežu KS Sevnica. Dopolnjeni osnutek občinskega podrobnega pro- storskega načrta za gradnjo poslovno prodajnega centra sta podrobneje predstavi- la obdnski urbanist arhitekt Dusan Markosek po postop- kovni in terminski plati, predstavnica načrtovalca AR Projekt d.o.o. iz Sevnice Mi- lena Lukič pa z vsebinske- ga vidika. S strani občinske strokovne službe je bil pred- stavljen kronološki pregled vseh aktivnosti od začetka postopkov priprave do javne razgrnitve in javne obravna- ve, predstavnica izdelovalca pa je podrobneje obrazložila koncept zasnove in umesti- tve objektov v prostor z zu- nanjo ureditvijo. Po konča- ni predstavitvi so se zvrstila številna vprašanja in predlo- gi udeležencev obravnave v zvezi z umestitvijo objekta, zunanjo ureditvijo, prestavi- tvijo in načinom priključeva- nja komunalnih in energet- skih vodov. Izpostavljen je bil problem umestitve kro- žnega križišča in rekonstruk- cija regionalne ceste skozi mesto Sevnica, za katere- ga projektno dokumentaci- jo ureja Direkcija RS za ce- ste. Po mnenju prisotnih bo izgradnja novega trgovskega centra z zadostnim številom novih parkirnih prostorov pomenila pomembno prido- bitev za mesto Sevnica. Perspektivni posted na bodoči trgovski center ob Kvedrovi cesti v Sevnici Gniloba čebelje zalege Na obmoqu Mrtovca (KS Boštanj) se je v čebelnja- ku pojavila huda gniloba čebelje zalege. Zapora če- belnjakov v polmeru treh kilometrov okrog okužene- ga čebelnjaka velja do pri- dobitve negativnega rezul- tata kontrolnega kliničnega pregleda okuženega čebel- njaka, ki se opravi v 30 dneh po izvedbi vseh pred- pisanih ukrepov in končni dezinfekciji in negativnih rezultatih kliničnih pregle- dov vseh čebeljih družin znotraj kroga. Hrušev ožig Po podatkih Fitosanitar- ne uprave RS se je v za- dnjih tednih ponekod po- novno pojavil hrušev ožig. Posamezna nova žarišča so potrjena v Pomurju, na območju Maribora in Koro- ške. Do okužbe gostitelj- skih rastlin lahko pride na obmoqih, kjer se je hru- šev ožig že pojavljal v pre- teklih letih (Gorenjska) ter tudi drugod. Gre predvsem za jablane, hruške, kutine, panešplje in ognjeni trn. Okužba se lahko širi že ob močnejši rosi ali rahlih pa- davinah. Posebej ogrožena so območja z intenzivnimi nasadi jablan in hrušk zlasti na Gorenjskem, Koroškem, Štajerskem, na Dolenjskem in v Posavju. Če pri delu z rastlinami opazimo sumlji- va bolezenska znamenja okužbe, je potrebno delo z rastlinami takoj preki- niti ter razkužiti orodje in roke. Po vsakem neurju, zlasti po toči, je priporo- čljivo za škropljenje upo- rabiti bakrov pripravek, da fazftužtrno rane. Okuženih rastlin ali rastlin, za katere sumimö na okužbo, se ne smemo dotikati brez razlo- ga. Okužbo sadovnjaka je potrebno prijaviti lokalne- mu kmetijskemu zavodu, fitosanitarnemu inšpektor- ju ali na dežurni mobilni telefon 041/354-405, daje omogočena strokovna po- moč in laboratoryj ska potr- ditev okužbe. Ureditve na državnem cestnem omrežju v občini in ureditve vodotokov v območju HE Bianca Podžupan Srečko Ocvirk se je skupaj s sodelavci sestal s predstavniki Ministrstva za promet in Direktorata za pro- stor v zvezi s pripravo pro- storskih aktov za ureditve na driavnem cestnem omrež- ju v občini Sevnica. Po skle- pu Vlade RS bodo ob izgra- dnji HE Bianca izvedene tudi dodatne investicije na driav- nem cestnem omrežju. Prva prioriteta je izgradnja mostu na Logu, za kar bo potrebno sprejeti driavni prostorski na- črt. Prisotni so se pogovarjali o možnostih čim hitrejših poti za sprejem veljavnega pred- pisa, ki bo dovoljeval gradnjo predvidoma v letu 2009. Mo- žnosti je več in razgovor se bo nadaljeval na osnovi stro- kovnih podlag in nove zakono- daje. Ravno tako je potrebno pospešiti pripravo dokumen- tov za rekonstrukcijo ceste in nadvoza čez železniško progo v Šmarju in izven nivojskega križanja ceste in železnice v Dolenjem Boštanju. Podžupan Srečko Ocvirk se je z odgovomimi predstavni- ki Ministrstva za okolje in pro- stor pogovarjal o načrtovanih ureditvah vodotokov ob iz- gradnji HE Bianca. Izdelan je idejni projekt ureditev vodo- tokov tudi izven vplivnega ob- močja elektrarne. Načrtovane vodne ureditve se bodo izva- jale več let. Občina Sevnica bo posredovala pripombe na projektne rešitve in uskladila prioritetni vrstni red urejanja vodotokov. Violinistka Anja Bukovec in zaključek slikarske kolonije Arspekta SEVNICA - V četrtek, 12. julija, se je v atriju sevniškega gradu predstavila s samostojnim koncertom ob klavirski spremljavi ukrajinskega pianista Denysa Masliuka slovenska violinistka Anja Bukovec. Koncertu je sledila v Galeriji sevniškega gradu še otvoritev razstave likovne kolonije Arspekta. Anja Bukovec je ime, ki se vse pogosteje pojavlja v sve- tu slovenske klasične glasbe. Osnovno glasbeno znanje je pridobivala na Akademiji za glasbo v Ljubljani, nato jo je pot vodila na Češko, v Prago; diplomirala je v Nem- čiji, na Visoki soli za glasbo v Kölnu pri prof. Igor- ju Ozimu. V zadnjih letih svojega glas- benega de- lovanja se posveča po- diplomske- mu študiju in pripravi samostojnih recitalov in eden ta- kšnih je potekal v četrt- kovem večeru ob klavirski spremljavi ukrajinskega pi- anista Denysa Masliuka. Koncertnemu delu je sledi- la še otvoritev razstave 8. likovne kolonije Arspekta v Galeriji sevniskega gradUj kjef se >e z tfkovrrimi dels, ustvarjenimi v Ukovni ko- loniji, ki je potekala v za- četnih dneh meseca julija v grajskem parku in v atri- ju Gradu Sevnica, predsta- vilo 37 njenih udeležencev. Umetniški vodja likovne ko- lonije Arspekta, akademski slikar Alojz Konec iz Sevni- ce je za letošnjo temo likov- nega snovanja izbral naslov POP(ularnosti). Smilja Radi Anja Bukovec (foto: Ljubo Motore) Otvoritev razstave Arspekta (foto: V. Zupančič) Stvaritev Petra Veneta (foto: V. Zupančič)______ •v ¦v 'V Posavski obzornik - ieto XI, številka 15, četrtek, 26. 7. 2007_____________________________________IZ NASIH OBCIN ¦ BREZICE J Občinski svet Občine Brežice sprejel idejno izvedbo športne dvorane Na zadnji seji Občinskega sveta Občine Brežice 9. julija je bila sprejeta idejna zasnova izgradnje športne dvo- rane s podkletitvijo ob OŠ Brežice. Športna dvorana se bo zgradila na lokaciji SV od OŠ Brežice, površina dvora- ne (nadstropje, pritličje in klet) bo znašala 5.353 kvadratnih metrov. Vrednost naložbe znaša 6.822.732 evrov ter vključuje tudi ureditev zunanjih športnih površin in prestavitev nadkritega rokometnega igrišča. Z zgraditvijo športne dvo- rane bodo zagotovljene ustrezne vadbene površine za izvajanje pouka športne vzgoje in interesnih dejav- nosti v programu 9-letke na OŠ Brežice, pri čemer je iz- hodišče rokometno igrišče v obsegu, ki bo omogočalo iz- vajanje tekmovanj na naj- višjem nivoju, kar velja tudi za druge športne panoge (gi- mnastika, ju-jitsu, košar- ka ...) ter prirejanje drugih prireditev - kutturnih, za- bavnih, koncertnih. Pri izdelavi idejne zasnove so bili upoštevani tudi na- slednji cilji, da se zagoto- vi ustrezne prostorske po- goje za izvajanje programov športa v društvih in čim ve- čjemu številu športnih pa- nog, ki so razvite v naši ob- čini. Posebna pozornost je bila namenjena tistim špor- tnim panogam, ki trenutno nimajo najprimemejših ali pa za vadbo sploh nimajo prostorov, kot sta rokomet in gimnastika. Športno dvorano bo možno uporabljati tudi za atleti- ko, ju-jitsu, badminton, ka- rate, namizni tenis, tenis, ... Plezalna stena bo omogoča- la vadbo plezalcem, v kle- teh pa se bo v nadaljeva- nju (ahko urejalo prostore, ki bodo namenjeni za keglji- šče, strelišče in za parkirna mesta. Z ureditvijo zunanjih igrišč (odbojka na mivki, asfaltna igrišča za rokomet in košar- ko, atletska steza in trav- nato igrišče za nogomet in atletiko) bodo za potrebe sole zagotovljene tudi zuna- nje športne površine, lahko pa se bodo izvajali tudi pro- grami za otroke in mladino med vikendi in počitnicami. S prestavitvijo obstoječega »balona« na drugo lokaci- jo (k nogometnem stadionu, kjer je že zagotovljena vsa komunalna infrastruktura in spremljajoči prostori - gar- derobe in sanitarije) bodo pridobljene dodatne športne površine, ki jih v Brežicah in v občini nasploh potrebuje- mo za izvajanje programov športa na vseh nivojih. Športna dvorana pome- ni tudi prireditven prostor za večje, tudi mednarodne športne prireditve, kot tudi za kultume, glasbene in po- dobne dogodke. In ne naza- dnje se z izvedbo investicije postavljajo osnovni pogoji za razvoj športnega turizma v občini. Ustvarili so slikovito skupnost VRNJAČKA BANJA, DOBOVA - Drugi julijski konec tedna se je med petdesetimi karnevalskimi skupinami iz Italije, Romunije, Bolgarije, BiH, Srbije, Makedonije in Črne Gore Evropskega festivala karnevalskih mest (FECC), ki je potekal v srbski Vrnjački Banji, udeležila tudi kamevalska skupina Fašjenk Dobova, ki se je štiridesettisočglavi množici predstavila z izvirnima maskama kosci in orači, ki predstavljajo rado- sti in muke poletja. Karneval je potekal brezhibno, organizatorji so bili veseli in navdušeni, Fašjenk pa je poleg navdušenega pozdravljanja množice prejel še številna povabila. Po besedah predsednika Iva- na Kovačiča je leta 1975 or- ganizacijo pustovanja pre- vzel »KISMIL« (Karnevalski izvršni svet Mihalovec in Loče). Fantje iz Mihalov- ca in Loč so pripravili pustni pogreb, in sicer enkrat iz ene vasi in drugič iz druge. Do leta 1989 je bil KISMIL- ov predsednik Stanko Ger- jevič in kot danes Fašjenk Dobova je deloval pod okri- Ijem dobovskega turistične- ga društva. Zaradi nekaterih nesoglasij je tako tradicija pustovanja ostala le v Ločah. »Ko sem leta 1996 spet zbral skupino zainteresiranih pu- stnih privržencev pod ime- nom Fašjenk Dobova, smo začeli z novo organizacijo,« pravi Kovačič. Dan pogreba z veliko povorko so s četrtka prestavili na soboto, po pu- stu, in ta odločitev se je za- radi množičnosti udeleženih izkazala za pravilno. Zače- li so z izdajo Pustnih novic, ki osvetljujejo resnične in smešne dogodke iz okolice, nadaljevali pa nato še s po- vezovanjem pustnih krajev - Hajdina, Mozirje, Cerknica, Samobor, Zaprešič, Velika Gorica pri Zagrebu, Ribnica, Šoštanj, Kostanjevica, Ka- nal na Soči, Ilirska Bistrica, Ptuj, Dornava, Srbija, Ma- kedonija, Črna Gora, Itali- ja, Romunija, Bolgarija, Ni- zozemska, ZDA... »Smo člani Združenja evropskih karne- valskih mest«, pravi Ivan Ko- vačič, ki je tudi podpredse- dnik Slovenskega združenja karnevalskih mest, in nada- Ijuje: »Fašjenk Dobova je edini poletni pustni festival v Sloveniji in bi ga kot Kar- neval Fašjenk Dobova vsaj za 10-letnico delovanja, leta 2008, radi promovirali v širšem slovenskem prostoru, zato pa je potreben denar.« Izvirna kulturno etnološka predstavitev Fašjenkova tradicija po va- seh okoli Dobove se je ohra- njala skozi čas. Vsaka vas od Save do Sotle je imela svoje običaje in pustne navade. A le vas Loče je do danes obdr- žala svoje tradicionalne pu- stne običaje. Kosci so osre- dnji pustni lik, ki so prišli na vas zgodaj zjutraj na pustni torek. Sedem fantov je mo- ralo za pasom imeti kravje zvonce in več, kot jih je kdo imel, več je imel krav, pre- možnejši je bil. Oblečeni so v bele hlače, »bergeše«, iz belega platna, v. belo sraj- co, »rubačo«, na glavi ima- jo visoka pokrivala, »turn«, okrašena z raznobarvnimi trakovi, »ponglci«, obraz pokriva maska iz kartona, »larfa«, okoli vratu je rde- ča ruta, »rubec«, v rokah pa je kosa, ki simbolizira pre- ganjanje zime. Za kosci so na vas prišli orači, ki simbo- lizirajo rodovitnost polja. V popoldanskem času so se isti fantje oblekli v svate, ple- sali od hiše do hiše, pobira- li denar in krofe. Na pustni četrtek je bil pogreb fašjen- ka, po pogrebu pa so orači pobirali kmečke dobrote, jih prodajali in s tern nekaj za- služili. Nat ja Jenko Sunčič Skupinska slika koscev in oračev Za spominski album Predsednik Ivan Kovačič z županom Vrnjačke Banje Rodoljubom Džamičem ______________ Kosci in orač v povorki: »Dajmo, krave!« Župan podelil knjižne nagrade najboljšim V ponedeljek, 9. julija, se je župan Občine Brežice, g. Ivan Molan udeležil podelitve zaključnih in maturitetnih spriče- val na Ekonomski in trgovski šoli Brežice. ] Župan je vsem dija- kinjam in dijakom čestital za uspešno zaključeno šolanje in dejal, da je ve- sel mladih izobra- žencev, ki bodo del I razvoj a brežiške I občine in regije Po- I savje. I Dijakinjam in dija- I kom, ki so naredili zaključni izpit z odiiko in pohvalo, ter dijakinjam in dija- kom, ki so bili zlati maturanti, je župan podelil knjižne na- grade, Oxfordov ilustrirani slovar. Prireditev je potekala pod naslovom »Mi lepo jadramo sre- di vseh vetrov«, dijaki so pripravili kulturni program, sledila je podelitev spričeval oz. »jader«, s pomočjo katerih bodo mladi zapluli v nove vode. Zelimo jim srečno in uspešno pot do njihovega pristana. Podžupanja čestitala gimnazijskim maturantom V ponedeljek, 16. julija 2007, se je podžupanja Občine Bre- žice, ga. Patricia Čular udeležila podelitve maturitetnih spričeval dijakinjam in dijakom Gimnazije Breiice. Zlate maturantke in maturante je obdarila s knjižnimi nagrada- mi. Podžupanja, ga. Patricia Čular je v pozdravnem nagovoru najprej čestitala vsem staršem. Izrekla jim je priznanje, saj so s svojo vzgojo omogočili odlične rezultate svojih otrok. Maturantkam in maturantom je čestitala za izreden uspeh ter jim zaželela veliko uspehov na nadaljnji poti k učenosti. Podžupanja je dejala, da vsem zbranim mladim predvsem želi, da ugotovijo, kaj si želijo početi v življenju in potem vztrajajo na svoji poti k cilju. Podelitev maturitetnih spričeval je potekala v Športni dvo- rani hotela Toplice v Čateških Toplicah. Letos je opravlja- lo maturo 6 razredov gimnazijcev, bili so več kot 90 % uspe- šni, vsi štirje oddelki splošne gimnazije so bili celo 100 % pri opravljanju mature v spomladanskem roku. Dijaki so pripra- vili pester kulturni program, v katerem so se prepletale ple- sne, pevske in recitacijske točke. Brezplačne podporne storitve za mala in srednja podjetja v občini Brežice Na Zavodu za podjetništvo in turizem Brežice (ZPT Breži- ce), katerega ustanoviteljica je Občina Brežice, nudimo brezplačne podporne storitve za mala in srednja podjetja. V sodelovanju z Javno agencijo za podjetništvo in tuje inve- sticije (JAPTI) ponujamo možnost koriščenja subvencije za svetovalne storitve delujočim podjetjem in s.p.-jem, prav tako pa tudi fizičnim osebam, ki razmišljajo o samozaposli- tvi in niso prijavljeni na Zavod RS za zaposlovanje. Skrbi- mo predvsem za podjetja in podjetnike iz občine Brežice, v vavčerski program svetovanja pa se lahko vključijo tudi de- lujoča podjetja in potencialni podjetniki iz občine Krško in občine Sevnica. Podjetniki in podjetja se lahko naročijo na prejemanje brez- plačnega spletnega priročnika Moj spletni priročnik (MSP), v katerem lahko dobijo vse aktualne informacije s podro- čja podjetništva na nivoju države, obenem pa priročniku do- dajamo informacije lokalnega značaja. Na ZPT Brežice prav tako skrbimo za dvig podjetniške kulture in izobraževanje podjetnikov, saj organiziramo brezplačne delavnice z na- menom, da bi podjetja in podjetniki čim lažje in bolj učin- kovito poslovali. ZPT Brežice je vstopna točka e-VEM, kar pomeni, da ponuja- mo brezplačno, hitro in kvalitetno storitev vpisa podjetnf- ka v Poslovni register Slovenije. Tako lahko na enem mestu bodoči podjetnik dobi vse pomembne informacije za usta- novitev s.p. Spremljamo vse aktualne razpise s področja podjetništva, podjetja in podjetniki pa lahko tudi za prijavo na te razpi- se koristijo ugodnosti prej omenjenega vavčerskega progra- ma svetovanja. Vsako Ieto ZPT Brežice nudi Občini Brežice strokovno pomoč pri izvedbi Razpisa za dodeljevanje sredstev iz občinske- ga proračuna. Letos je izvedba razpisa načrtovana za me- sec September, sredstva pa se bodo dodeljevala podjetjem in podjetni- kom za investicije in odpiranje no- vih delovnih mest. Za vse informacije o storitvah ZPT Brežice obiščite našo spletno stran www.zpt-brezice.si ali pa nas pokli- dte na tel.: 07/ 49 90 680. O B Č I N A BREŽICE Samo Stamc, svetovalec ffl MLADI___________________________________________________________ Posavski obzornik - leto XI, števiika 15, četrtek, 26, 7. 2007 PRVI UNESCO TABOR - Na OS XIV. divizije Senovoje v začetku junija potekal UNESCO tabor ustvarjalcev Dobrih vesti. Udeleženci so razpravljali o številnih temah (o slovenščini, slengu, tujkah, narečju in siromašenju jezika, o tradicionalnih in sodobnih načinih sporazumevanja, o devetletki in eksternem preverjanju znanja...). Poles teSa so y šolskem parku posadili javor, si ogledali del Senovega, tudi premogovniški rov, pa Bohor s partizansko bolnišnico in še kaj. Ob slovesu pa je nastala zgornja „gasilska" fotografija.__________ SENOVO - Senovska osnovnošolka Klara Moškon si je v oddaji slovenske nacionalke, kijoje vodila Alenka Godec in so jo poimenovali Karaoke, pripela " zmagovalne stopničke, saj se je po osmih tekmovalnih izborih najbolje odrezala in pometla z vso ostalo konkurenco. Presenečenje jo je čakalo v domačem kraju, kjer so ji pripravili tope! sprejem. M. K. M.______ Tabor brežiške gasilske mladine CERKLJE OB KRKI, BREŽICE - V prvih julijskih dneh, od 2. do 7. julija, je v vojašnici Cerklje ob Krki potekal tabor mladi- ne Gasilske zveze Brežice. Udeležilo se ga je 65 gasilcev in gasilk iz Gasilskih društev Bukošek, Sela, Rakovec, Globo- ko, Sromlje, Bizeljsko, Cerina, najmlajši med njimi je imel šest, najstarejši pa 15 let. Vodja tabora je bil Vilko Vogrinc, štirje mentorji so bili ves čas prisotni, vseh skupaj pa se jih je zvrstilo 15, ki so poskrbeli, da so mladi spozn.avali gasil- ske veščine, se naučili orientirati v naravi, pripravili pa so tudi delavnico, kjer so se učili, kako organizirati spoznavni večer ter družabne dogodke. Po besedah predsednika Gasil- ske zveze Brežice Mihaela Boraniča imajo v cerkljanski vo- jašnici izreden posluh za takšne aktivnosti, saj so taborni- ke seznanili z vojaško opremo ter z vojaki, pa tudi spali so v vojaških sobah. V zaključnem delu so se jim pridružili tudi starši, saj so zanje pripravili uro in pol izvimega programa ter navdušili vse prisotne. M. KalčičM. Mihael Boranič Kako preživljamo julij v Mladinskem centra Brežice?! Ob tej skoraj neznosni vročini smo se »mladinci«, ne boste verjeli, tudi obremenjevali zaradi dežja in slabega vremena. Program, ki smo ga pripravili, je čisto poleten in namenjen zunanji izvedbi v zelenem, senčnem graj- skem parku. Pod krošnjami večstoletnih dreves se je odvil tudi zabaven večer v družbi »stand up« ko- mikov - KOMIKAZ. Med nas so strmoglavili v petek, 6.7.2007, takoj ko je padla tema. Z reflektorjem naravnost v oči so se pogumno lotili kar malo hladne brežiške publike. Nasto- pili so Tesky, Perica, Rox, Mla- den in Pižama. Obisk dogodka je bil več kot odličen, zmanj- kovalo je stolov, nikakor pa ne osvežilnih pijač in pripravlje- nosti na še dovtipov. Največ smeha in ploskanja sta dobila Perica in Pižama, slednji pa že kar ovacije. Čakamo na njiho- vo novo predstavo in jih potem spet povabimo? Ali ne? To ni bil edini dogodek v tern večeru, malo pred nastopom Komikaz smo v Klubu MC Bre- žice odprli fotografsko raz- stavo Lucijana Kranjca. Ki je sicer njegova prva vendar odlična, tako s stališča vsebi- ne kot tehnike. Razstavo Artes Serviunt Vitae (po slovensko: Umetnost služi življenju) si lahko v našem klubu ogledate do 31.7.2007. Potem pa upa- mo, Lucijan in ekipa MC Breži- ce, da bo razstava 19 fotogra- fij različnih tematik in stilov malo potovala po drugih mla- dinskih klubih in galerijah ter spodbudila tudi druge mlade, da se izrazijo. Pa še to, Luci- jan je »star« komaj 16. let. Več o Komikazah na www.ko- mikaze.si, o Lucijanu Kranjcu pa na www.mc-brezice.si in http://luco.puding.si. Takoj po tern razburljivem in pestrem vikendu se je okreplje- na (številčno) ekipa MC Breži- ce odpravila na otroški tabor: V SOZITJU Z NARAVO. Potekal je od ponedeljka, 9.7. do pet- ka, 13.7. Vsa leta do sedaj smo ga preživljali v šotorih na Krki in vedno nam je tudi dež imel kaj za dodat. Pa smo se letos z vso igralno in ustvarjalno maši- nerijo preselili v Kapele. Tabor kot tabor: odmeval je otroški smeh, ustvarjalo se je s polno paro, določala in spoštovala so se skupna pravila, obiskali smo Jovse, šli ve- slat na Krko, pa tudi kopali smo se. Zadnji dan na taboru je bil eno samo ve- selje, eni otro- ci so se veselili srečanja s star- si, drugi diplo- mam. Otroke in starše pa je navdušil nastop Sama Seba- stjana, ki je bil za vse presene- čenje. Čarov- niška predsta- va, v kateri so sodelovali tudi ' otroci, je bila _____________tako pika na i razburljivemu tednu otrok in ekipe MC Brežice. Vraževerni, ki so na večer petka 13. osta- li doma, so zamudili spektaku- larno ognjeno predstavo PYRO- MAGICA, Sama Sebastjana. V drznem in strastnem poigra- vanju z ognjem je užival poln park gledalcev in verjetno so mojstrovine in humorni pristop artista izničile nesrečno vraže- verje. 0 Samu Sebastjanu bo- ste izvedeli več na www.carob- no-gledalisce.si. Pa pojdimo dalje, v tern is- tem, »nesrečnem« dnevu so se 4 pridne animatorke, ki skr- bijo za otroke vsako soboto na živ žavu, odpravile na Slova- ško. Družbo jim dela še mla- denič, ki je drugače prostovo- Ijec in aktivist v MC Brežice. Na tern mednarodnem delov- nem taboru bodo 10 dni po- magale pri obnavljanju doma za starejše občane, tema ta- bora pa je mobilnost mladih. Komaj čakamo njihove vrni- tve, vtisov in seveda predsta- vitev skozi fotografije in nji- hova osebna doživetja. S 16. julijem pa so svoje izva- janje dočakale tudi brezplač- ne poletne glasbene delavni- ce. Prva ZVOK OKOLI NAS je že oddelana - skupina do desetih mladcev si je v atriju MC Bre- žice pri parku najprej postavila vso snemalno opremo, nato pa se lotila iskanja različnih pred- metov na dosegu roke - v atri- ju samem, nekateri so se znašli tudi s svojimi pasovi in naki- tom. Nato so seveda z veseljem in veliko smeha poskušali s po- močjo teh potencialnih glasbe- nih predmetov proizvesti kar najrazličnejše zvoke, ki so jih tudi posneli. Uporabili so tudi kamenčke, strelovod, rešet- ke, svoje lastne korake in topot nog, prav pa so prišli tudi ključi in mobiteli. Kot že rečeno, se bodo glas- bene delavnice nadaljevale: 30.7., bo na sporedu PLEMEN- SKAGLASBA. Vse dodatne infor- macije dobite v MC Brežice ali pri našem sodelavcu Agiju na nms.fest.agi@gmail.com. De- lavnica se bo pričela ob 15. uri. Prav tako zanimivo in ustvarjal- no je bilo 23.7., takrat se mla- di niso izražali z zvokom, pač pa z barvo in likovnim ustvar- janjem. Vso svojo nadarjenost in eksplozijo energije so lahko prenesli na posebej za to pri- pravljene površine v atriju MC Brežice. Nikakor pa ne smem pozabiti na povratek 4-član- ske posadke iz Ukrajine. Mladinski center Brežice je le- tos sodeloval na mednarodni izmenjavi »From Slavic Roots to European Identity«, ki je potekala V Samy-ju - v Ukra- jini. Trije fantje in eno dekle so zastopali slovenske barve in hkrati vpijali druge kulture: ukrajinsko, belorusko, bolgar- sko, moldavsko rusko in polj- sko. Desetdnevno izmenjavo, ki je potekala v začetku julija, bomo tudi pobližje predstavili konec poletja v našem klubu. Na koncu vas vabim še na prvi avgustovski dogodek, ki ga bodo zaznamovali strpnost, medsebojna pomoč in samo prostovoljno delo. Zanj so v veliki meri zaslužni mladi akti- vist MC Brežice, ki jih vodi Jer- nej Agrež - Agi, »naj prostovo- Ijec 2006« Avgustovska akcija: ZA PROMOCIJO STRPNOSTI, PROSTOVOUNEGA DELA IN MEDSEBOJNE POMOČI Mladi Aktivisti Mladinskega Centra Brežice smo se odlo- čili prvo avgustovsko nedeljo popestriti s celodnevno ak- cijo, ki bo sestavljena iz de- lavnic (snemanje kratkih spo- tov, priprava promocijskega gradiva in vzpostavitev infor- macijske točke, izdelava ve- likega kolaža - prosti stil), diskusij (teme bodo kombini- rane: povezava med strpno- stjo, prostovoljnim delom in medsebojno pomočjo, pro- stovoljstvo skozi celo življe- nje, kako stopiti na mednaro- dno raven, ipd.) in dogodkov (projekcija filma, celodnevno predvajanje kratkih filmčkov, posnetkov iz koncertnih pri- reditev in promocijskega gra- diva različnih organizacij ter akcijskih skupin, predstavitev šestmesečnega prostovoljne- ga dela v Bolgariji). Za zaklju- ček smo pripravili koncert sku- pine ARGIES. Veseli Argentinci z glasbenimi koreninami v an- gleškem punku 70. Iz njihovih komadov pa veje tudi ska, re- ggae in seveda latino, www. myspace.com/1argies. Info: nms.fest.agi@gmail.com ali 040 649 265 (Agi) Marija Duktaj Fruk Tabor v soiitju z naravo 2007 Komikaze PYRPMAGICA Sam Sebastjan Tabor v Globočicah »Kolikokrat še prespimo, da gremo na tabor?« Na to vprašanje smo vzgojiteljice odgovorile neštetokrat. Končno je prišla so- bota, 9. junija. Otroci iz skupin zajčkov in bonbončkov iz vrt- ca v Podbočju smo se polni veselega pričakovanja odpeljali v Globočice. Res imenitno smo se imeli ob peki kruha, pohodu v spremstvu osličke Line, kurjenju kresa, petju ob harmoniki, igri, zvonjenju na zvonček želja, spoznavanju starega orodja, iskanju skritega zaklada... Seveda ne smemo pozabiti, da smo prespali brez svojih staršev, kar je svojevrsten podvig. Otroci pravijo, da je bilo lepo. Otro- ci pa nikoli ne lažejo, kajne? Helena Banič 021 470 570^ 031 -70 570JBB02l522990f 07 45? 16 00 www.radioenergy.si Posavski obzornik - leto XI, številka 15, četrtek, 26. 7. 2007 ______________________________________________________________SPORT Bl Tudi letos po Sloveniji s kolesom KRŠKO - Člani Rekreativnega kolesarskega društva Krško so se tudi letos podali na enodnevni potep po Sloveniji. 203 ki- lometrsko traso so v nedeljo, 22.7., uspešno prevozili Bo- jan Ivnik, Vinko Kerin, Davor Jukič, Matjaž Tuma, Andrej Ban, Tomi Zorič, Mile Oštir, Bojan Čurič, Alojz Podbršček in Janko Oblak. Z vozilom jih je spremljal predsednik RKD Krško Branko Sikošek. Udeleženci izleta Krsko - Vinica - Krško Sevniški atleti uspešni po lovskih stečinah TREBELNO, SEVNICA - Sevniški tekači so se 14. julija na Tre- belnem udeležili 2. teka po lovskih stečinah, ki šteje za Do- lenjski pokal. Najbolj se je izkazala Maja Teraž, ki je zma- gala na 4,5 km dolgi progi med ženskam absolutno. Robert Lendaro je osvojil 2.mesto absolutno pri moških na 7 km dolgi progi, v svoji starostni kategoriji pa je zmagal. Zmagal je tudi Kiemen Lendaro med pionirji. Mandlova druga na Jarunu ZAGREB, KRŠKO - 14.julija je v organizaciji Triatlonskega klu- ba Zagreb na Jarunu potekal 11. Zagreb open, olimpijski tri- atlon za odprto člansko, mladinsko in ekipno državno prven- stvo Hrvaške. V absolutni konkurenci sprint triatlona je Nina Mandl, tekmovalka krškega Multisport kluba, osvojila 2.me- sto tako v absolutni razvrstitvi kot tudi v kategoriji mladink. Nina Mandl na Jarunu V Sevnici ustanovili sekcijo rekreativnih tekačev SEVNICA - Atletski klub (AK) Sevnica je na svoji 9. redni seji UO AK Sevnica sprejel sklep, da se v okviru AK Sevnica usta- novi rekreativna sekcija tekačev. Zato je bil 19. 7. v Špor- tnem domu Sevnica sklican ustanovitveni sestanek potenci- alnih rekreativnih tekačev. Na sestanku so izvolili vodstvo rekreativne sekcije; za prvega predsednika je bil izbran Bo- jan Resnik, za člana pa Brigita Karlovšek in Stanko Spec. Osnovni cilj nove ustanovljene rekreativne sekcije je omo- gočiti vsem, ki se želijo organizirano ukvarjati s tekom; naj bo to zaradi zdravega načina življenja, udeleževanja na tek- movanjih ali pa zgolj zaradi druženja in zabave. Namenjen je vsej starostni populaciji iz Posavja, Mirenske doline in tudi od drugod. Sekcija bo organizirala razna pre- davanja, možna bo skupna vadba pod strokovnem nadzoru, organizirana potovanja na razna tekmovanja, predvsem pa na tekme že sedaj množično obiskovanega Dolenjskega po- käla in v okviru akcije » Slovenija teče za zdravje » in seve- da na druga tekmovanja, tudi v tujino. Vsi, ki so ( ste ) zain- teresirani lahko vse informacije dobijo (te) na telefon: 031 557 438 in 041 427 582 ter na spletni strani kluba: www, atletskiklubsevnica. si. B.R. Zaključen turnir Bomba Poletnih športnih vikendov BREŽICE - Na igriščih pri Gimnaziji Brežice je 21. julija pote- kal tretji turnir Poletnih športnih vikendov 2007 - turnir Bom- ba. Sodelovalo je 16 ekip v malern nogometu, enajst ekip v košarki, v odbojki na mivki pa 21 ekip, od tega deset moških parov in enajst ženskih. V malern nogometu je zmagal ekipa Pizzerija Fontana, druga je bila ekipa ŠD Orlica Pišece, tretja pa KMN Zvezda. V ko- šarki je zmagala ekipa Leona center lepote Krško, druga je bila ekipa Brežice 2, tretja pa ekipa Vrane Vransko. V odboj- ki na mivki za ženske je slavila ekipa MZG Grosuplje, sledi- li sta ekipi Janez in Maxx sport, pri moških pa je prvo mesto zasedla ekipa Oakley, drugo Messeršmit, tretje pa Klub ka- varna Zvezda. Ta vikend pa je na vrsti zadnji kvalifikacijski turnir, ki bo potekal na SRC Bazen Brestanica. Tu se bo odlo- čalo o uvrstitvi osmih najboljših ekip v posamezni panogi, ki se bodo pomerile na finalnem tumirju, turnirju Zvezda. ŠD Senovo proti ŠD Žalost Vid Zevnik osmi v Italiji PORDENONE, BREŽICE - V italijanskem mestu Pordenone je 13. julija potekal močen mednarodni atletski miting, na katerem je nastopil clan AK FIT Brezice Vid Zevnik in se z rezultatom 8.42 na 3 km v članski konkurenci tridesetih tekačev uvrstil na 8. mesto. Rok na evropskem cestnem prvenstvu SOFIJA, KRŠKO - 21.julija je v bolgarski Sofiji potekalo ce- stno evropsko prvenstvo za starejše mladince. V reprezen- tanci je med drugimi bil tudi Rok Grilc, ki se je pogumno kosal z dvesto drugimi tekmovalci iz večine evropskih driav. Ker-je na prvenstvo odšel predvsem nabirati izkušnje za na- slednje dirke, je njegova uvrstitev zadovoljiva, saj je prišel v cilj v skupini za zmagovitimi desetimi šprinterji. Blaž zmagal, Jovica drugi na Bazo 20 DOLENJSKE TOPLICE, KRŠKO - V Dolenjskih Toplicah je 21. juli- ja potekal že sedmi vzpon na Bazo 20. Na 9,5 km dolgem vzpo- nu so se pomerili tudi štirje člani KK Olimp 2004 Krško. Najbo- Ije se je odrezal Blaž Krstič, ki je v svoji kategoriji zmagal in bil absolutno na 19. mestu od 161 kolesarjev in kolesark. Tudi Jovica Somunčič se je odlično odrezal, saj je osvojil 2. mesto in bil absolutno na 26. mestu. Izven konkurence pa sta z vzpo- nom opravila tudi Matjaž Golob in Dušan Vodlan. Krški rokometaši blesteli v Izoli IZOLA, KRŠKO - Ekipi Rokometnega kluba Krško letnika 1995 pod vodstvom Gašperja Kovača in letnika 1992 pod vod- stvom Sandija Markla sta se udeležili turnirja Eurofest v Izo- li ter osvojili prvo in drugo mesto. Rokometaši letnika 1995 so premagali dve ekipi s Tajvana ter Radovljico in Prevent, s katerim so nato s 14:15 izgubili finalno tekmo in osvojili 2. mesto. Njihovi starejši kolegi letnika 1992 so premagali na- sprotnike iz Francije, Hrvaške, Slovaške in Kopra, v četrtfi- nalu Sevnico, v polfinalu ponovno Köper, v finalu pa prepri- čljivo, z 20:11, še Izolo in tako postali prvaki Eurofesta. Petakovič na svetovno prvenstvo KRŠKO - Po uspehu na driavnem prvenstvu v ribolovu s plov- cem za mladince in izbimem tekmovanju za uvrstitev v dr- žavno reprezentanco, ki je potekalo v sredo, 11. julija, na savski tradicionalni trasi v Radečah, si je vozovnico za sve- tovno prvenstvo prilovil tudi Krčan Dejan Petakovič. Poleg njega potujeta v češke Pardobice sotekmovalca iz Črnomlja, saj Ribiška družina Brestanica-Krško spada pod novomeško Zvezo ribiških družin, v katero je vključenih sedem ribiških družin iz Dolenjske, Bele krajine ter Posavja. Tekmovanja se bo po besedah Dusana Vučanjka iz Ribiške družine Bresta- nica-Krško udeležilo do 25 ekip ribičev mladincev, potekalo pa bo v času od 4. do 5. avgusta. M. K. M. Špilerjeva odlična na svetovnem prvenstvu v atletiki CUNDROVEC - Člana i Atletskega kluba Fit Bre- zice Marko in Barbara Spiler iz Cundrovca sta na mladinskem svetov- I nem prvenstvu v atletiki I v Ostravi na Češkem za- sedla odlično sedmo ozi- roma tretje mesto. Mar- ko se je v izredno močni konkurenci v suvanju krogle v finale uvrstil z I dvanajsto daljavo. Svo- I je mete je v finalu le I še stopnjeval in na kon- cu zasedel odlično sed- mo mesto z izboljšanim lastnim državnim rekor- « dorn 19,11 m. Barbara se je v metu kladiva v finale uvrstila s četrto kvalifikacijsko daljavo, potem pa tarn presegla svo- je najbolj skrite želje in se s 55,97 m zavihtela kar na tre- tje mesto. Sovaščani Cundrovca in sosednjega Bukoška so 15. julija pri Špilerjevih priredili slavnostni sprejem za odlična atleta. Pri- reditve se je udeležilo okoli osemdeset krajanov in prijateljev ter junaka, kakor tudi njunega trenerja Vlada Keva, pričakalo s špalirjem pod slavolokom. B. Poček Plavalci dobri na državnem prvenstvu TRBOVUE, KRŠKO - Minule dni je v Trbovljah potekalo driav- no prvenstvo v plavanju za decke do 14 in deklice do 12 let. Plavalci krškega Celulozarja so se ga udeležili s šestčlansko ekipo, ki je v konkurenci vseh slovenskih klubov zasedla eki- Dejan Petakovič v svojem hbilkem efektu. pno 14. mesto. Med posamezniki je blestel Haris Ameti, ki je osvojil dve drugi mesti na 100 in 200m hrbtno, obenem pa bil še 4. na 100m prosto in 6. na 50 m hrbtno ter 50m prosto. Z osmim ter dvema 11. mestoma v prsni tehniki se je izkaza- la Ana Bogdanovič, dobro pa so nastopili tudi Matija Omer- zel (11. na 200m prosto in 12. na 200m prosto), Nejc Zakšek ( 14. na 50m delfin, 15. na 50m prsno ) in Tjaša Mijokovič ( 15. in 16. mesto na 50 in 100 prsno ). Prav vsi našteti bodo imeli pravico sodelovati v tej starostni kategoriji tudi priho- dnje leto, ko bodo cilji gotovo postavljeni še višje. ¦ ¦ I ffl OBVESTILA, PREJELI SMO________________________________ Posavski obzomik - leto XI, številka 15, četrtek, 26. 7. 2007 ZAHVALA Življenje prazno je postalo, spomine le je zapisalo, odmev korakov je obstal, tvoj glas nas več ne bo iskal. Za vedno in mnogo prezgodaj nas je zapustil naš ljubi MILAN SENICA iz Vrha pri Boštanju Z veliko botečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, zaposlenim, poslovnim partnerjem in vsera, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani ter nam še vedno dajete oporo in toplo besedo. Žalujoči: žena Magda in hčeri Lucija ter Sarah ZAVOD EMMA, Center za pomoč žrtvam nasilja - Organiza- cijska enota Krško KRIZNI TELEFON: 040 306 925 ob delavnikih med 8.30 in 15.00 uro. Usposabljanje za nove prostovoljce in prostovoljke bo v začetku meseca septembra! H MESTNI ÄTRIJ Cesta pnrih borcev 17, Brezice Kavarna in galerija Atrij Kjer se dotikata zelena Vrbina in staro mestno jedro Brežic Xd Rastemo Uspešno podjetje iz Brežic, ki je od 1. 1. 2006 v tuji lasti se lahko pohvali s 40% letno rastjo projdaje v zadnjih dveh letih. Vse kaže, da se bo trend rasti še stopnjeval. V kratem bomo zaposlili več delavcev različnih profilov. Več informacij na: www.ta-regulator.com TA-Regulator, Orliška 13, Brežice n fe&režlce A. ¦oh J"'"'>"'35KL" """ • • ---------------------------------------- *¦* WiffliffftBE--- REPUBUKA SLOVENIJA , BqtfHm StoVOM fl MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO •_. ,«tvo m tuie inwrKir-r" VAVČERSKI PROGRAM SVETOVANJA SUBVENCIJA ZA SVETOVALNE STORITVE DELUJOČA PODJETJA in S.P. do 50 % netO upravičenih stroškov POTENCIALNI PODJETNIKI* do 100 % netO upravičenih stroškov * Brezposelne osebe, ki niso prijavljene na Zavodu RS za zaposlo- vanje in Zaposleni, ki razmišljate o samozaposlitvi. tzkoristtte Vavčerski program svetovanja tudi za prijava na raz- pise Stovenskega podjetniškega sklada www.podietniskisklacLsi: in druge razpise. Pogoje za vključitev v program lahko najdete na naši spletni strani www.zpt-brezice.si ali na spletni strani Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI) www.podietniski-portal.si. TU SMO ZA VAS! SamoStcrric Zavod za podjetništvo in turizem Brežice Cesta prvih borcev 18 8250 Brežice Tel: 07/ 49 90 680 AAobitel: 041 349 220 e-mail: samo,staniqg;zpt-brezice,si KINO SPOREDIV POSAVJU Kino Servis Brezice: • Četrtek, 26.7., in petek, 27.7., ob 19.00: športna kome- dija Drkajva skupaj (93 min), ob 21.00: komedija Sola za barabe(IOOmin) • Sobota, 28.7., in nedelja, 29.7., ob 19.00: komedija Sola za barabe (100 min), ob 21.00: športna komedija Drkajva skupaj (93 min) • Četrtek, 2.8., ob 19.00: srhljivka Avtoštopar (83 min), ob 21.00: ZF akcija Fantastični štirje: prihod srebrnega letal- ca (92 min) • Petek, 3.8., ob 19.00: srhljivka Avtostopar (83 min), ob 21.00: ZF akcija Fantastični štirje: prihod srebrnega letal- ca (92 min) • Sobota, 4.8., ob 19.00: ZF akcija Fantastični štirje: pri- hod srebrnega letalca (92 min), ob 21.00: srhljivka Avto- štopar (83 min) • Nedelja, 5.8., ob 19.00: ZF akcija Fantastični štirje: pri- hod srebrnega letalca (92 min), ob 21.00: srhljivka Avto- štopar (83 min) • Cetrtek, 9.8., ob 19.00: srhljivka Hannibal: Rojstvo zla (117 min), ob 21.00: akcijska komedija Oceanovih 13 (122 min) • Petek, 10.8., ob 19.00: srhljivka Hannibal: Rojstvo zla (117 min), ob 21.00: akcijska komedija Oceanovih 13 (122 min) • Sobota, 11.8., ob 19.00: triler Disturbia (104 min), ob 21.00: akcijska komedija Oceanovih 13 (122 min) • Nedelja, 12.8., ob 19.00: triler Disturbia (104 min), ob 21.00: akcijska komedija Oceanovih 13 (122 min) • Četrtek, 16.8., ob 18.30: pustolovski Harry Potter in Fe- niksov red (138 min), ob 21.00: drama Veter, ki trese je- čmen(127min) • Petek, 17.8., ob 18.30: pustolovski Harry Potter in Feni- ksov red (138 min), ob 21.00: drama Veter, ki trese ječmen (127 min) • Sobota, 18.8., ob 18.30 in 21.00: pustolovski Harry Potter in Feniksov red (138 min) • Nedelja, 19.8., ob 18.30 in 21.00: pustolovski Harry Pot- ter in Feniksov red (138 min) • Ponedeljek, 20.8., ob 18.30: pustolovski Harry Potter in Feniksov red (138 min) Kulturni dom Krško: • Petek, 27.7., ob 20.00: akcijski triler Avtostopar • Sobota, 28.7., ob 20.00: fantazijski triler Favnov labirint (posebno opozorilo: film ni namenjen otrokom) • Nedelja, 29.7., ob 20.00: akcijski triler Avtostopar • Petek, 3.8., ob 20.00: animirana komedija Shrek 3 (sin- hroniziran v slovenščino) • Sobota, 4.8., ob 20.00: akcijska komedija Oceanovih 13 • Nedelja, 5.8., ob 20.00: animirana komedija Shrek 3 (sin- hroniziran v slovenščino) • Petek, 10.8., ob 20.00: znanstveno-fantastična akcija Fantastični štirje: Prihod srebrnega letalca • Sobota, 11.8., ob 20.00: komedija Sola za barabe • Nedelja, 12.8., ob 20.00: znanstveno-fantastična akcija Fantastični štirje: Prihod srebrnega letalca • Petek, 17.8., ob 20.00: akcijski triler Umri pokončno 4 • Sobota, 18.8., ob 20.00: akcijski triler Umri pokončno 4 • Nedelja, 19.8., ob 20.00: akcijski triler Umri pokončno 4 Kulturna dvorana Sevnica: • Petek, 3.8., ob 20.00: akcijski triler Avtostopar (90 min) • Sobota, 4.8., ob 20.00: grozljivka Glasniki zla (84 min) • Petek, 10.8., ob 20.00: športna komedija Drkajva skupaj (100 min) • Sobota, 11.8., ob 20.00: vojna drama Veter, ki trese je- cmen(124min) • Petek, 17.8., ob 20.00: akcijski triler Umri pokončno 4 (130 min) • Sobota, 18.8., ob 20.00: akcijska komedija Oceanovih 13 (122 min) OBZORNIKOVA OGLASNA MREŽA ŠETINC BRANKO s.p. 041 627 154 Ulica stare pravde 24 07 499 05 70 BREZICE intel@siol.net - KABELSKA TELEVIZIJA BREZICE - KABELSKI INTERNET - MONTAŽA SATELITSKIH IN ZEMELJSKIH ANTEN www.motorii-mach.si NUDIMO VAM DEVET RAZLIČNIH MODELOV! Serijo skuterjev s štiritaktnim motorjem 50, 125, in 150 ccm :| -WFS50QT-3 -S FS 50QT |§ i^JÄ 4^4Ö€ ^iwIbW* 1230 € |1 Hm 850€ j^B^M 790€ "l jJvoriščna vrata in ograje, kovinska vrata 1 Pooblaščeni zastopnik: Robert Lajkövic s.p. > Veliki Podlog 1a ] 8273 Leskovec j Tel.: 07/49 77 090 Gsm: 041/766 345 i V ^%JTRGOVINA %!ß>yZA OTROKE fi~U '1" Li od O do 14 let ¦JsSBmtNudimo vam: __ - CICIBAN OBUTEV -IG RACE OTROŠKA TRGOVINA BAMBI, TA-BU CENTER KRŠKO, TEL: 07 49 27 337 I Del, čas: odpon. dopet: 8.00- 20.00, sobota: 8.00-17.00 \ \zrata\nz3 ' „ l Zaren «*'...... -, i 4: j montaža • prodaja • servls t | • j Gotek17»8270Krtko'Te).:074921259-Gsm:M1652343 ul MWiOPO ^j TELSATd^MK - ANTENSKI SISTEMI - KLIMA NAPRAVE www.tsisat.si, e-maH: telsit@8lol.net —-1 CPB 13,8280 BPBStanlca, tel.: 07/49 73 500 Prodaja, montaia, senris _______GSM: 041 625 406 TMS BREZICE d.o.o. SERVIS, TROOVINA, HIDRAVLIKA hidravličnlh cevi - prodaja In servis motornlh kosilnic, žag in škropilnfc |f Gotovinski popusti, ^ ¦ možnost nakupa z |L BAN - KREDIT-ornJ NEVIODVNVM Posavski obzornik - ieto XI, števiika 15, četrtek, 26. 7. 2007__________________________________________________________OBVEST1LA H| Oddam psičko mešanko črne barve, staro štiri mesece, cepljena po programu. Tel.: 07 81 43 158 Od najugodnejšega ponudni- ka kupim zapuščen hribovit travnik - Mala Dolina, Velika Dolina in okoliške vasi. Tel.: 031 876 668 Prodam kosilnico „Lverda", podobno kot BCS, kosa 127 cm, ACME motor v delovnem stanju. Cena 600€. Tel.: 051 448 414 Dvobrazdni plug visoki Kli- rens navadni - primeren za podor koruznice - prodam. Tel.: 031 434 572 Prodam enoosno traktorsko prikolico.Tel.: 041 826 046 Prodam traktorsko prikolico domače izdelave. Tel.: 041 899 231 Prodam traktor torpedo TD 48 letnik 1989, dobro ohra- njen, cena po dogovoru. Tel.: 041 594 443 Zetor 7211 1.89 reg. Original kabina 3670 D.U. prodam ali menjam za lažjega. Prodam kosilnico BCS 127. Tel.: 041 552 915 Prodam Renault 5 Campus I. 93, 79 000 prevoženih km, rdeče barve, drugi lastnik. Tel: 041 712 977 Prodam Fiat Brava 1,6 16V, letnik 1996, metalik zelene barve. Tel.: 051 448 490 Prodam Daewoo Matiz SE 1.1999, 34.000 km, kovinsko opečne barve, garažiran, re- dno servisiran, registriran do julija 2008. Tel.: 041 947 565 Prodam cviček, cena po do- govoru. Tel.: 041 371 282 Prodam monitor, tiskalnik, tipkovnico in zvočnike - ugo- dno. Tel.: 07 49 64 649 Prodam belo in rdeče vino. Tel.: 07 49 69 260 Prodam belo in rdeče vino v okolici Sevnice ter šrotar kladivar brez motorja. Cena po dogovoru. Tel.: 031 616 208 Prodam belo domače vino ali menjam za drva. Tel.: 07 49 61 707 Prodam garažna vrata, dvoj- na, drsna, 2 x 2,80 x 2,40 iz masivnega smrekovega lesa. Cena120€. tel.: 041 335 440 Prodam 200 I kakovostnega belega vina in 180 l odlične- ga cvička iz malkovških go- ric. Tel.: 041 869 576 Prodam koruzo v zrnju. Tel.: 07 49 67 135 Prodam oves na rasti, pribli- žno30arov. Tel.: 07 49 67 685 Prodam svež ružen fižol v okolici Krškega. Naročite ga lahko na tel. 49 20 745 all 031 534 365. Prodam bukova ali metrska drva, kratko žagana in razse- kana za CK ali kamin. Možna dostava. Tel.: 041 439 908 Prodam gradbeno parce- lo 960 m2 ob cesti Dobova - Veliki Obrež. Cena 16.000C. Tel.: 031 807 457 Prodamo stanovanjsko hišo v Brežicah, Obrtna ulica (tri etaže z urejeno okolico). Po- kličite 041 677 151 Prodam vikend v okolici Bo- štanja, zidan, 25 m2 bivalne površine, voda, elektrika, kanalizacija, ogrevanje na trda goriva. Cena 18.000€. Tel.: 051 425 949 Prodam manjši vinograd bli- zu Senovega, na lepi legi, zraven njiva, primerno za novi nasad vinograda, voda, na parceli dopustna tudi gra- dnja. Tel.: 041 740 845 Prodam zamrzovalno omaro in francosko posteljo po zelo ugodni ceni. Tel.: 031 615 582 Prodam skoraj nov hladilnik z zamrzovalnikom Beko, viši- ne 170 cm, v garanciji. Cena 250€. Tel.: 041 709 093 Prodam štedilnik na trda go- riva Calorex - 85R 5 kW, pe- čica, 4 izhodi, malo rabljen, 210 €. Tel.: 041 455 026 Prodam peč za centralno Wiessmann in 2000-litrski rezervoar za olje. Tel.: 07 49 61 682 Prodam prenosnik Toshiba Tecra, nov, zapakiran, Intel centrino 1.4Ghz, 60Gb, RAM 512 Mb, DVD/CD, WLAN ... Cena 499€, račun + garanci- ja.Tel.: 031 553 293 Prodam šest odojkov, teie 25 kg. Tel.: 07 46 96 474 Prodam burske kozliče, sta- re 4 mesece, A kontrola, ro- dovnik. Tel.: 031 585 364 Prodam radio kasetofon Sony CFS-W 455-L, dve ka- seti, ločljivi zvočniki. Cena ugodna. Tel.: 051 389 362 Prodam žepno uro „Zenit", „Omega", „Omikron", sre- brno „Pirret Fils", izjemna vrednost, ročna „Omega Se- amaster" automatik in na- mizna Big-Ben. Tel.: 041 724 335 Novo frajtonarico B ES AS prodam za 1900€. Tel.: 031 815 191 Prodam nemške lovske teri- erje, stare 2,5 meseca. Tel.: 031 565 684 Ugodno prodamo dve ovci solčavske pasme z mladiči. Kličite v večernih urah. Tel.: 040 181 752 Stiki: Sem 45 let stara vdo- va, mamica močnejše posta- ve. Želim spoznati resnega moškega, starega do 55 let. Samo resni. Tel.: 031 520 381 Stiki: Vdovec, 72/180, pre- skrbljen, želim spoznati so- potnico za skupno življenje in pomoč v gospodinjstvu. Tel.: 031 552 797 Stiki: Fant - vitek, nekadi- lec, srednja sola - išče verno dekle ali mamico nižje po- stave od 30 do 48 let, najra- je s podeželja. Tel.: 07 81 41 645 Stiki: Moški, 55 let, materi- alno preskrbljen, iz okolice Kostanjevice, išče žensko s podeželja za skupno življe- nje na njegovem domu. Tel.: 041 671 837 KAM V POSAVJU - VOPNIK PO PRIREDITVAH Prireditve med 26. julijem in 22. avgustom Četrtek, 26.7. • ob 20.15 v cerkvi sv. Ane v Leskovcu: Anin glasbeni večer - Marko Železnik - tenor, Estera Cetin - klavir Nedelja, 29.7. • ob 10.00, sv. Anton, Gorenji Leskovec: tradicionalna Ano- va nedelja, slavnostna maša in srečanje vseh, ki so obisko- vali OS pri sv. Antonu Torek, 31.7. • ob 20.00, grad Rajhenburg Brestanica: Poletje na gradu Rajhenburg - koncert Marka Železnika in Tamare Vonta Četrtek, 2. 8. • ob 19.00 na gradu Sevnica: koncert Viniških tamburašev in Folklorna skupina Vinica Petek, 3. 8. • od 19.00 dalje: na gradu Sevnica: Grand rock Sevnica Sobota, 4.8. • od 19.00 dalje: na gradu Sevnica: Grand rock Sevnica • od 10.00 do 12.00 v MC Sevnica: počitniške ustvarjalne li- kovne delavnice za otroke (tema: morsko dno) • na Lisci: Para Lisca 2007, jadralno padalski tabor, 16. sre- čanje jadralnih padalcev Slovenije Nedelja, 5.8. • na Lisci: Para Lisca 2007, jadralno padalski tabor, 16. sre- čanje jadralnih padalcev Slovenije Četrtek, 9.8. • ob 20.00 na gradu Sevnica: koncert Tomaža Domicelja Sobota, 11.8. • od 10.00 do 12.00 v MC Sevnica: počitniške ustvarjalne li- kovne delavnice za otroke (tema: sončnice) • od 15.00 dalje v Loki: Loška noč • ob 16.00 na Pokleku: gasilsko tekmovanje in gasilska vese- lica z ansamblom Brežiški flosarji Nedelja, 12. 8. • ob 10.00 na Leskovcu: Žegnanje na Leskovcu (TD Šen- tjanž) • na bazenu Sevnica: mednarodni dan mladih (ustvarjalne delavnice za otroke, športne igre: skoki v vodo, vaterpolo, vodna košarka, odbojka na travi) Četrtek, 16.8. • ob 20.15 v cerkvi sv. Ane v Leskovcu: Anin glasbeni večer - duhovniški oktet Oremus Petek, 17.8. • ob 20.30 na avtobusni postaji v Šentjanžu: ŠentROCKjanž • v Šentjanžu: otvoritev spominske plošče in razstave v ga- silskem domu v Šentjanžu ob 100-letnici gasilstva Sobota, 18. 8. • od 10.00 do 12.00 v MC Sevnica: počitniške ustvarjalne li- kovne delavnice za otroke (tema: metulj) • 100-letnica gasilstva v Šentjanžu: tekmovanje GZ Sevnica • ob 17.00, grad Rajhenburg: 10. driavno in 1. svetovno pr- venstvo harmonikark z diatonično harmoniko Nedelja, 19. 8. • ob 7.00 izpred avtobusne postaje v Sevnici: pohod po sev- niški okolici Sreda, 22. 8. • od 18.00 do 20.00 v MC Sevnica: počitniške ustvarjalne li- kovne delavnice za otroke (tema: poletni motiv) Aktiv kmečkih žena »Gorenji Leskovec« vabi na TRADICIONALNO ANOVO NEDEUO 29. julija ob 10. uri na slavnostno mašo in srečanje vseh, ki so obiskovali OS pri sv. Antonu S pomočjo vaših prispevkov bomo lažje opremili prostore OŠ ali vsaj kuhinje za potrebe različnih tečajev in izobraževanj, obnovili vodne in električne napeljave in za druga dela aktiva. * PRISPEVKI SO LAHKO: ^&J^/t^. dobitek za srečelov .^x^ö* denarni prispevek v oblHci donacije 0J^