Celje - skladišče D-Per | 545/1975 1119750431,JUN COBISS 0 GLASILO KOLEKTIVA STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« leto 3 ROGAŠKA SLATINA junij 1975 SPOMINI SO ŠE ŽIVI Trideset let živimo v svobodni domovini. S ponosom slavimo ta jubilej; zavedajoč se velikanskih žrtev v času vojne, so narodi Jugoslavije prijeli za delo, da zgrade novo družbo. Družbo, ki nikoli ni klonila pred še tako velikimi težavami. Tudi v našem kolektivu živijo ljudje, ki so z osebno udeležbo v boju proti okupatorju prispevali svoj delež za našo svobodo. Kljub časovni odmaknjenosti od dogodkov iz narodnoosvobodilne vojne so spomini še živi. Pred dnevom borca' sta se naši prošnji, da jih osvežita, odzvala Slavko Lipuš in Stanko Pelko. Slavko Lipuš V Lehnu na Pohorju je 5. junija 1927 ugledal luč svetlobe. Borili smo se in še bi se, če bi bilo treba. Slavko, slišali smo, da ste deloma prikrajšani za dvojno štetje, ker ste iz skromnosti prijavili sami tisti del, ko ste bili v brigadi. Radi bi, da nam poveste vašo pot med NOB. »V juniju 1944 sem aktivno stopil v Pohorski odred, nato pa v Šercer j e-vo brigado. Kljub temu, da sem šele takrat aktivno stopil v brigado, moje delo ni bilo šele takrat povezano z NOB. Pri nas, na Pohorju, v neposredni bližini močne nemške postojanke Ribnice, je bilo terensko delo močno razvito. Velik vpliv na takšen odziv za terensko delo je vsekakor imelo to, da so že 1941. leta pobili nemške policiste. Ta novica se je med nami mladimi širila počasi, toda zanesljivo in v zelo strogi tajnosti. Širili so jo delavci iz kamnoseka. Leta 1943 sta bila pri nas doma dva partizana, ranjenca. Bila sta prikupna fanta. Z veseljem sem poslušal njuno pripovedovanje o boju partizanov. Ko sta bila prepričana, da mi lahko zaupata, sta me prosila, ali bi lahko odnesel kakšno pošto. Dobro je znano, da je bila štajerska okupirana. Moja vsakdanja pot je bila do Ribnice. Sporočal sem Nemcem, da se v neposredni bližini ne pojavljajo partizani, kar je bila moja poglavitna naloga. Seveda sem jih zatrdil, da jih ni, čeprav sta dva ležala pri nas doma. To je tisto delo, ki ga nisem prijavil kot udeležbo v NOB. Pred aktivnim vstopom v NOB sem delal po nalogu za to odgovornih.« Ali so Nemci kaj posumili? »Nemci niso nikomur zaupali. Tudi meni ne. Dobro smo vedeli, da ne smemo puščati nobenih sledov, ki bi nas izdali. Dolgo časa nem je to uspevalo, ni šlo pa v nedogled.« In potem? . »Logična posledica je bila, da sem šel v Pohorski odred, id je bil v neposredni bližini. V odredu so zbirali borce po moči. Bil sem nekoliko močnejši od nekaterih in kot takšen sem šel v brigado za pomočnika mitraljezca. V avgustu 1944 sta šercerjeva in Tomšičeva brigada osvobodili Ribnico in Lovrenc na Pohorju. Nato nas je borbena pot vodila v Savinjsko dolino.« Bili ste na območju, kjer je bil sovražnikov zadnji odpor. Kako bi opisali tiste boje? »Napadi in umiki so se nenehoma menjavali. Neštetokrat se mi je zdelo, da smo v popolnoma izgubljenem položaju, toda pozneje se je pokazalo, da ni tako. Imeli smo takšne voditelje, ki so v še tako zapletenih položajih našli rešitev. Takrat sem pravzaprav dojel vsö modrost in iznajdljivost partizanskih voditeljev.« Borbena pot vas je pripeljala tudi na Boč. Povejte nam nekaj besed o tem. »Postal sem kurir za zvctzo v štabu brigade. To je bila težavna naloga. Tudi zelo odgovorna. Pred prihodom brigade sem prišel na Boč, toda časa za zadrževanje ni bilo. Kmalu sem se odpravil na Koroško, j er je nevarnost prežala vsak hip. Neštetokrat smo padli v zasedo. Zlasti nevarno je bilo, ko so se okupatorji umikali proti Avstriji. Pokazalo se je, da je ranjeni (v tem primeru že močno ranjeni) lev nevaren, čeprav ni imel več nobenih možnosti za življenje na naših tleh.« Žalostnih dogodkov je bilo nedvomno veliko, katerega bi izdvojili? »Takšne je težko izdvojiti. Veliko jih je bilo. Ce bi se odločil za kakšnega, bi rekel, da mi je bilo naj boj žal Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor, glavni in odgovorni urednik Jovo Tišma O Uredništvo: Steklarna »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina • Naslov: Glasilo kolektiva steklarne »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina • Telefon 063-81-020 • Telex 33560 YU • Naklada 1800 izvodov # Tiska: ČGP »Delo«, Ljubljana tistih, ki so padli tik pred osvoboditvijo, a so se borili že od leta 1941.« Veseli dogodki so bili bolj redki. Jih je bilo kaj? »Najbolj smo se veselili mitingov, ki smo jih prirejali. Poživili so nas. V osvobojenen Lovrencu smo tudi zaplesali in uprizorili igre.« Kakšna je bila vaša povojna pot? »Nekaj časa sem opravljal delo gozdnega delavca. Kmalu nato sem šel v Beograd, kjer sem opravil izpit za voznika. Po prihodu domov sem vozil tovornjak. Po nalogu sem nadalje opravljal dolžnost personalnega referenta v tovarni lepenke Ceršak, leta 1950 pa sem prišel v steklarno »Boris Kidrič«, kjer sem opravljal ena ko dolžnost. Ocenil sem, da se bom najbolj' srečnega počutil v poklicu voz nika in sem se po enoletnem opravljanju te funkcije lotil vozniškega krmila.« Kakšni so vaši pogledi na nekatere zadeve, ki se v povojnem času pojavljajo? »Kar zadeva urejanje vprašanj borcev, menim, le-ta niso vsepovsod zadovoljivo urejena. Osebno nisem prizadet. S pridnim delom sem si uredil gmotno stanje. Pogrešam nekaj, kar pogrešajo tudi številni drugi borci. Malokdaj me je kdo vprašal: kako je kaj? Prav to je razlog za delno otopelost za družbenopolitično delo. Za razliko od številnih drugih sem prepričan, da mlada generacija zelo spoštuje prispevek borcev. Takšno mnenje sem si ustvaril na podlagi pogostih pogovorov z mladimi, ker vozim na razne strani. Ne dvomim o tem, da M se, če bi bilo treba, odzvali klicu domovine za obrambo tega, kar imamo. Tudi mi starejši, čeprav včasih pokritiziramo slabosti.« Kakšno je vaše počutje danes? »V . poklicu, katerega opravljam, sem, kljub težavam, zadovoljen. Sploh . pa danes, ko ne delamo več tako kot včasih, ko smo morali delati kar po dva šihta skupaj.« Kaj bi posebno pograjali ali pohvalili pri nas? »Ce ravno imam to priložnost, bi pograjal to, da ni več mladih na raznih vodilnih mestih v naši družbi. Pohvale vredna je zgraditev kislinske polnilnice, kjer so delovne razmere veliko boljše, in graditev nove bru-silnice.« Za udeležbo v NOB je bil Slavko odlikovan z medaljo za hrabrost in z medaljo zaslug za narod. Stane Pelko Rodil se je na Cestah št. 15 13.11. 1924. Vojna vihra ga je zajela in je nasilno postal nemški vojak. Na jugu Italije ga je zajela zavezniška vojska. Daleč od domovine, v Afriki, je postal vojak, ki se je začel boriti proti skupnemu sovražniju. Po Maroku, Oranu in Sdelabesu se je v avgustu 1944. leta še nekatera nerešena vprašanja borcev in prevelike razlike v OD. vrnil v severno Francijo, kjer je v sestavi anglo-ameriške vojske ’ nadaljeval boj proti fašistom. Kje ste doživeli najhujše boje? »Tisti na nemški meji bodo ostali v spominu, dokler bom živel. Tam sem tudi bil ranjen v hrbet, glavo in nogo, nakar sem bil dva meseca v bolnici v Parizu.« Kaj so vam pripovedovali o boju jugoslovanskih partizanov? »O boju jugoslovanskih partizanov so mi pripovedovali v najlepši luči. Rekli so mi, da se borijo za iste cilje kot zavezniška vojska. Konec vojne sem dočakal v majhnem mestu na severu-Francije, kamor smo bili kot ranjenci poslani na okrevanje. Kljub svobodni domovini zame ni bila končana vojna, saj smo bili pripravljeni za odhod na Japonsko, ki je kasneje tudi podpisala kapitulacijo.« Kako bi opisali vaše žalostne in (če jih je bilo) vesele trenutke? »Veliko padlih in ranjenih, pa no- umirnimili ll VSE ROTI Nekaj dni nas loči od praznovanja pomembnega praznika. Naši borci in z njimi tudi mi vsi bomo 4. julija slavili dan borca. Letošnje praznovanje dneva borca ima posebno obeležje, saj ga slavimo ob 30. letnici osvoboditve. Občinska odbora ZZB NOB Šmarje pri Jelšah in Slovenska Bistrica pripravljata veliko praznovanje tega pomembnega dneva v zgodovini jugoslovanskih narodov. Proslava bo pri lovski koči na Boču. Udeležili se je bodo številni gostje bene zveze z domačim krajem, to sp bili zame najbolj žalostni trenutki. Včasih smo se tudi poveselili, toda leto je bilo skaljeno ob misli, da se morda nikpli ne bom vrnil v domači kraj.« Po osvoboditvi se je Stanko zaposlil pri »Betonu« v Celju, kjer je delal 2 leti in si dvakrat priboril naslov udarnika. Zaradi bolezni staršev se je vrnil v njihovo bližino ter se zaposlil na delovnem mestu kurjača plinskega generatorja. Na tem delovnem mestu je ostal 16 let. »V marsikaterem pogledu,« pravi Stanko, »vprašanje borcev ni rešeno.« Tudi v vašem primeru? »Sedaj sem bolan na očeh. Ne bom trdil, toda mislim, da sem del bolezni staknil prav v vojni. Menim, da bi to mojo bolezen morali na neki način upoštevati. Sedaj sem razporejen na drugo delovno mesto, toda le-tega ne morem opravljati, ker slabo vidim. Treba bi bilo upoštevati to, da sem večji del vida zgubil ob prepihih, plinu in nočnem delu. To bi vsekakor bilo treba še kako upoštevati. Ne morem razumeti, da sem danes kot invalid prikrajšan za okoli 400 dinarjev mesečno.« Poleg tega, kar ste pograjali, bi še kaj dali pod lupo kritike ali pohvale? »V pogovoru s sodelavci in po lastni presoji menim, da so. razlike v osebnih dohodkih vendarle prevelike. Dvomim, da se ne bi dalo kaj ukreniti proti temu. Zlasti pohvale vredno se mi zdi omeniti' splošen razvoj tovarne od 1945. naprej. Prav v tem tudi vidim našo trdno odločnost, da bi ne glede na starost krepko segli po orožju, če bi nam kdorkoli hotel ogroziti miren napredek v prihodnje. Predvsem si želim, da tri bili ljudje čimbolj zdravi in da- bi bil mir med-narodi. Tako bi lahko zgradili še več kot smo v tridesetih letih v svobodni domovini.« JT- - M BOČ iz sosednjih občin. Večji del udeležencev pa bo nedvomno prav iz naših dveh sosednjih občin. Uredništvo Steklarja je prepričano, da se bodo člani našega kolektiva polnoštevilno udeležili proslave na Boču. Slavnostni govor bo ob 10. url. Predvidoma bo govoril narodni heroj generalpodpolkovnik Janko Sekirnik. Ob 12. uri bo na Formilah otvoritev obnovljene partizanske bolnice. Popoldanske ure bodo na voljo za ljudsko rajanje. Ob dnevu borca naša iskrena Voščila NI RAZLOGOV ZA PREPLAH Ne mine dan, ko ne bi slišali, da v zvezi z denarjem, s prodajo in še s čim nekaj ni v redu. Slišimo, da so reklamacije kupcev na tekočem traku in da prihajajo v zelo neugoden položaj. V uredništvu smo menili, da člane kolektiva življenjsko zanima kako nam gre. Prav zaradi tega smo se odločili, da povprašamo tam, kjer lahko dobi mo tudi ustrezen odgovor. Prvotno smo mislili, da bi se tokrat omejili na TOZD Rogaška Slatina in prosili vodjo TOZD tovariša inž. Pelka za ;odgovor. Ker pa so nekateri neugodni pokazatelji tudi v Slovenski Bistrici, so našo odločitev spremenili in se napotili k direktorju organizacije združenega dela tovarišu dipl. inž. Voju Dji-novskemu. Steklar: Tovariš direktor, koliko je resnice v tem, da nam gre slabo? Djinovski: »Mi vsi, posebno pa jaz, ki vodim organizacijo združenega dela, moramo biti vedrega pogleda. Menim, da ne grešim, če rečem, da je zame velikega pomena, da imamo dovolj naročil. Da ne bi ostalo le pri golem prepričevanju poglejva, kako stojimo z naročili v TOZD Rogaška Slatina: ■ Načrtovali smo, kar je nekoliko pogumno, da bomo ustvarili 12 milijard starih dinarjev. Tega načrta trenutno ne dosegamo. Sklenjenih pogodb imamo za 11,5 milijarde, in sicer na domačem tržišču za 6 milijard. Lani smo izvozili za 4,3 milijarde starih dinarjev. Ne pretiravam, če trdim, da ne bo večjih težav' pri naši prodaji na tujih tržiščih za 4,5 milijarde. Dodajmo še pogodbo s kupci iz Sovjetske zveze za eno milijardo starih dinarjev. Po moji sodbi nas bi moralo bolj skrbeti to, da bi sklenjene pogodbe izpolnili. V prodaji kristala ni problemov. Nekoliko manj ugoden položaj je s kristali-nom, toda tudi zanj imamo zagotovljeno prodajo do konca septembra. ■ Zamujeno z roki Trenutno sem bolj v skrbeh zaradi zamujanja rokov, ki smo jih sklenili z našimi kupci, kajti do konca junija bomo našim kupcem dolžni steklenih izdelkov za 165 milijonov starih dinarjev. To, kar bi morali odpremiti v juniju, smo odložili za naslednji mesec.« Steklar: Ali ni nevarnosti, da nas kupci zaradi zamujanja rokov zapustijo in odidejo kam drugam? Djinovski: »Pogodba s kupci iz SZ je takšna, da ne smemo zamujati, ker so v nasprotnem primeru predvideni penali (kazen). Z vsemi drugimi odjemalci se bomo pogajali in skrbeli, da bodo tudi oni imeli na voljo naše izdelke, namenjene prodaji okrog novoletnih praznikov.« Steklar: Torej ni nobenih težavnih položajev? Djinovski: »Glede naročil nimamo kaj tarnati. Imamo jih dovolj. To pa ne pomeni, da nimamo težav.« Steklar: Kje jih vidite? Djinovski: »Težave nastajajo v zvezi s plačevanjem, kar je postal jugoslovanski problem. Po zanesljivih podatkih, ki so nam na voljo, so nam domači odjemalci do 31. maja dolžni 2,7 milijarde starih dinarjev.« Steklar: AH smo morda tudi mi komu kaj dolžni? Djinovski: »Zal smo tudi mi dolžni našim poslovnim partnerjem. Naš dolg se suče okoli 700 milijonov starih dinarjev, poleg tega imamo na 200 mili. jonov tekočih kreditov. Se pravi, da smo dolžniki za 900 milijonov starih dinarjev, kar pa je v primerjavi z našimi dolžniki veliko manj. Če ti številki zaokrožimo, pomeni, da je *1,7 milijarde našega ustvarjenega denarja zunaj naše blagajne'. Izvoz in še enkrat izvoz Težko bi rekel, da je to slabo, kajti zadolženost je širših razmer. Ti podatki nam zgovorno kažejo, da mo ramo še naprej krepko misliti na izvoz naših izdelkov.« Steklar: Izvoz, čeprav z nižjimi cenami? Djinovski: »Dejansko so naše cene res nižje zunaj kot doma, toda zaradi kakovosti naših izdelkov so na zelo visoki ravni, kar zadeva cene tudi zunaj. Povsem razumljivo je, da cen na zunanjem tržišču nismo mogli dvigati s takšnim pospeškom, kot nam naraščajo poslovni stroški.« Steklar: Znani so nam napori družbe, da bi nekoliko olajšala položaj izvoznikov, vendar je bilo doslej malo storjenega na tem področju. Ali so na obzorju kakšni oprijemljivejši premiki? Djipovski: »V tej smeri je nekaj že storjenega. Od prvega maja dalje 50 izvozni inštrumenti za spoznanje popravljeni, vendar to še vedno ne pomeni dokončnih popravil. Razumljivo je, da pričakujemo več, ker ugotavljamo, da že nekaj let nazaj izvozniki vselej potegnemo krajši konec.« Steklar: Verjetno vam je znan podatek, ki smo ga zasledili pred kratkim, da je na vsak diriar izvoza kar za dva dinarja uvoženega blaga, v jugo-slovenskih razmerah. Kako ravnamo mi, ko gre za izravnavo naše zunanje plačilne bilance? Djinovski: »Lahko bd rekel, da je bil kolektiv Steklarne Boris Kidrič na strani jugoslovanskih prizadevanj za zmanjševanje uvoza. Podatka za Rogaško Slatino in Slovensko Bistrico nazorno kažeta našo menjavo s tujino. V Rogaški Slatini smo proizvedli in na zunanje tržišče prodali stekla za 1.062.000 dolarjev, uvozili pa smo za 200.000 dolarjev, kar pomeni le 18 odstotkov ali nekaj več kot eno petino v prid izvoza. V Slovenski Bistrici sta podatka še ugodnejša, saj so izvozili za 390.000 dolarjev, uvozili pa za 66.000 dolarjev, kar pomeni 17 odstotkov. Torej nismo tisti, ki družbi delajo težave na tem področju.« Steklar: V kolikšni meri nas bo prizadela prepoved uvoza? Djinovski: »Zaradi upadanja izvoza in porasta, uvoza je izvršni svet moral nekaj ukreniti. Močno je omejen uvoz. V tem trenutku nimamo še dokončnega seznama prepovedanih reči iz uvoza. Znano je, da je bil prepovedan uvoz Samotnih loncev, toda ker v Jugoslaviji ni izdelovalcev Samotnih loncev, smo dosegli, da jih vendarle lahko uvažamo. Prav tako se je primerilo, da so nam kvarčno moko razložili na meji. Ko smo SDK v Ljubljani dopovedali, da jo za proizvodnjo nujno potrebujemo, je bil tudi tukaj dosežen sporazum. Trenutno velja prepoved za uvoz vsega blaga tako dolgo, dokler ne bo narejen popoln pregled, ki ga zahteva SDK. Osebno sem prepričan, da je bil ukrep omejevanja uvoza nujen, vendar mislim, da takšne delovne organizacije, ki ne presegajo niti 20 odstotkov od vrednosti izvoza, v nobenem primeru ne bi smele biti prizadete.« Steklar: Zadnje čase smo priča pogostejšim reklamacijam odjemalcev naših proizvodov zaradi naše kakovosti. Kaj menite v zvezi s tem? Djinovski: »Ni naključje, da zunaj slovimo kot steklarna z dobro kvaliteto. Tega smo si ustvarili z dobrim delom. V prid tej trditvi naj navedem, da sem poslušal enega resnih ameriških odmejalcev steklenih izdelkov iz Evrope, ko je v ZRN dejal: ,Ce ne sprejmete naših pogojev, se napotimo v Rogaško.’ Torej pomeni, da smo že znani v poslovnem svetu. Umevno j% da ob upadanju prodaje, kot se trenutno godi v Zvezni republiki Nemčiji, postajajo reklamacije vsak dan večje. Eden naših odjemalcev v ZRN je zahteval malo boljšo kvaliteto kot sicer, mi pa se 'tega nismo držali, in reklamacija (ugovor) je prišel. Ugovor je delno pogojen tudi z njegovimi težavami. Nas pa bolj zanima,-'zakaj je moralo priti do tega. Na voljo nam je reklamacijski list in najbolje bo, če ga našim članom kolektiva posredujemo: Št. 1908, sekt 50 kosov pregledanih 2 kosa slaba-opraskana. Št. 4401-pivo 50 kosov pregledanih 24 slabih-opraskani, št. 4402 50 kosov pregledanih 8 slabih-opraskani. Lepljenje etiket (nalepk) 50 kosov pregledanih, 50 napačno etiketiranih!!! Gre za očiten spodrsljaj preglednik, ki se nikakor ne bi smel ponoviti.« Steklar: Na zadnji seji delavskega sveta OZD je bil med drugim sprejet sklep, da se da podpora vodji TOZD Slovenska Bistrica. Kako razumete ta sklep? Djinovski: »Po dokončani rekonstrukciji so v Slovenski Bistrici slabo štartali. Vzrokov je več. Eden med njimi je, da smo imeli do 31. maja 31 odstotkov več zaposlenih, osebni dohodki pa so višji za 55 odstotkov. Težko je razmejiti, vendar se mi zdi, da se povečanje na že prej zaposlene suče okoli 20 odstotkov. Zaradi povečanih zmogljivosti so se ■ proizvodni stroški dvignili za 99 odstotkov, sama proizvodnja pa je porasla za 16 odstotkov. Razvidno je torej, da na novo zaposleni ne morejo dati toliko kot starejši. Te težave bi lahko šteli med objektivne. Subjektivne slabosti pa vidim v povečanem odpadku in staležu bolnikov, ki je zrasel na 10 odstotkov. Delavski svet je o tem razpravljal in sklenil, da se ti neugodni pokazatelji morajo odpraviti do konca leta. Tudi v Sla venski Bistrici imajo težave v zvezi s plačevanjem od strani odjemalcev. Kupci jim dolgujejo 1.150.000.000 dinarjev, medtem ko sami dolgujejo drugim več ko polovico manj, 490.000.000 dinarjev. , Podporo vodji TOZD razumem ne kot jemanje pravic, kar je na prvi mah izzvenelo, temveč v celotni mobilizaciji bistriškega kolektiva, ki je edini zmožen najti pravo pot.« Nekaj o blokiranem računu Steklar: Koliko je resnice v tem, da je žiro račun TOZD R. Slatina blokiran? Djinovski: »Tudi to se natn dogaja. Naši osebni dohodki so visoka postavka. Imeti v banki ta znesek — ob 2,7 milijarde našega denarja zunaj — je res veliko. Zaradi tega si iz našega rezervnega sklada sposodimo denar in takrat nas banka blokira. Ko se na našem računu zopet zbere denar, nas banka deblokira.« Steklar: Novi pravilnik 0 delitvi osebnih dohodkov je v pripravljalni fazi. Bi morda kakšno o tem spregovorili? Djinovski: »Zdi se mi, da se stvari vlečejo bolj, kot je treba. Več ažurnosti pri tem delu ne bi bilo narobe. Pričakujemo, in to je temeljni namen novega pravilnika, da bomo marsikatero zadevo z njim premaknili na boljše.« Steklar: Očitno je, da v nobenem primeru ne vidite razlogov za kakršenkoli preplah? Djinovski: »Tako je. Prizadevnost vseh članov kolektiva pa je največje zagotovilo, da stanje lahko še občutneje popravimo.« J. Tlšma NAGRADA BORISA KRAIGHERJA RAZPIS NAGRADE BORISA KRAIGHERJA Komisija za nagrado Borisa Kraigherja vabi vse zainteresirane organizacije združenega dela, družbeno politične organizacije in družbenopolitične skupnosti, asociacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, strokovne organizacije in posameznike k vlaganju predlogov za podelitev. Nagrada Borisa Kraigherja je moralno in materialno priznanje delavcem (posameznikom ali skupinam; v nadaljevanju: kandidatom) iz proizvodnih, znanstveno raziskovalnih in drugih organizacij združenega dela ki so na tehničnem, ekonomskem, organizacijskem in drugem področju dosegli v organizacijah združenega dela gospodarstva izjemne rezultate trajnejšega pomena in tvorno sodelujejo v samoupravnih odnosih za uresničevanje ciljev organizacij združenega dela ter so moral-no in politično neoporečni. Taki cjosež-ki morajo odločilno vplivati na splošen ugled organizacije združenega dela v ožji ali širši družbeni skupnosti ter na izpolnjevanje načrtovanih, družbeno usklajenih nalog. Nagrada se slovesno podeljuje vsako leto 4. januarja, t. j. na obletnico smrti Borisa Kraigherja. Ce je ta dan praznik, ali dela prost dan, se nagrada podeli naslednji delovni dan. V posameznem letu se podeli največ 5 nagrad. Nagrada za nagrajenega posameznika znaša 25.000 din. Če sta za isti dosežek nagrajena dva kandidata, znaša nagrada za vsakega od njiju 12.500 din. Nagrada za posameznega člana nagrajene skupine znaša 10.000 din. Pri tem skupen znesek, podeljen posamezni skupini, ne more presegati 60.000 din. Merila za presojo upravičenosti do nagrade so, razen uvodoma navedenih, še posebej naslednja: prispevki kandidatov trdnejšega značaja k finančnemu uspehu organizacije združenega dela, organiziranosti poslovanja, izkoriščanju domačih surovin in reprodukcijskega materiala, izvajanju investicij na nerazvitih območjih Slovenije in Jugoslavije, sodelovanju z deželami v razvoju, uvajanju inovacij, uporabi domače tehnologije in razvojno raziskovalno delo kandidatov. Pri presoji upravičenosti do nagrada se upoštevajo tudi vsi drugi dokumentirani dosežki oziroma, prispevki kandidatov, ki so pomembni za stabilizacijo gospodarstva. Pri utemeljevanju predlogov za podelitev nagrade Borisa Kraigherja morajo predlagatelji upoštevati tudi narodno gospodarski in družbeno politični pomen dosežkov. Predlogu za nagrado je treba obvezno priložiti obrazloženo mnenje koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja občinske konference SZDL. Predlog je treba izčrpno obrazložiti in predložiti potrebno dokumentacijo v smislu pravil za nagrado Borisa Kraigherja, objavljenih v Vestniku gospa darske zbornice Slovenije št. 9-75. Komisija sprejema predloge za podelitev nagrade do vključno 30. septembra 1975 (datum poštnega žiga). Predloge z obrazložitvijo in dokumentacijo ter mnenjem koordinacijskega odbora za kadrovska vprašnja občinske konference SZDL je treba poslati na naslov gospodarske zbornice Slovenije — Komisija za nagrade Borisa Kraigherja, 61000 Ljubljana, Titova 19, ki daje predlagateljem, po potrebi tudi vsa pojasnila. GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE KOMISIJA ZA NAGRADO BORISA KRAIGHERJA NOVICE IZ ZSMS Spoznajmo domovino Izleti, ki jih občasno organiziramo, sodijo v dejavnost mladih. Tako smo 15. junija krenili na Veliko planino. Kljub razmeroma nizki ceni izleta se ga je udeležilo samo 31 mladih, s čimer ne moremo biti v celoti zadovoljni. V Volčjem potoku smo si ogledali Arboretum, kjer smo občudovali rastline vseh mogočih zvrsti. Bili smo tudi pri izviru Kamniške Bistrice. Iz pogovora z udeleženci izleta lahko sklepamo, da so bili kljub pomanjkljivi organizaciji vendarle zadovoljni. Želijo si še več izletov, saj se ravnajo po reku, ki pravi: Spoznavaj domovino in še bolj jo boš ljubil. Končane majske mladinske igre Majske mladinske igre, ki jih je organizirala mladina občine Šmarje pri Jelšah v počastitev dneva mladosti in 30 obletnice osvoboditve, so že končane. Lahko smo zelo zadovoljni, saj smo se prvič udeležili tekmovanj v vseh panogah kar je vsekakor pred tekmovalnimi dosežki. Tudi z izidi smo lahko zadovoljni. Osvojili smo prva mesta v nogometu, košarki in streljanju. Drugo mesto so nam prinesli šahisti, četrto pa namiznotenisači. Tekmovanje v kro-su je odpadlo, čeprav še nimamo uradnih rezultatov, sodimo na podlagi neštetih izidov, da smo skupni zmagovalci. Ob koncu tega meseca bodo podeljena priznanja in nagrade. Uspela plesna šola Mladina naše osnovne organizacija je bila organizator plesne šole, ki je trajala 15 tednov, vsako nedeljo po dve uri. To je bila začetna in nadaljevalna plesna šola pod vodstvom plesnega mojstra Simončiča iz Maribora, obiskovalo pa jo je 140 mladink in mladincev iz Rogaške Slatine in iz drugih krajev naše občine. Za uspešen zaključek smo 7. junija priredili plesni venček v zdraviliški dvorani. Za prijetnejše vzdušje so poskrbeli ansambel MB-6 s pevcem Jankom Pipanom ter plesni par z Dunaja, ki nam je pokazal program s tekmovalnih plesnih turnirjev. Sami smo organizirali družabno igro in kviz znanja na temo: »30 let svobode in mesec mladosti«. Za nastop nas je mojster Simončič naučil četvorko. Za dober potek se moramo zahvaliti vsem mladinkam in mladincem. Zahvala gre tudi Zdravilišču za prostore, vsekakor pa tudi našemu kolektivu, ki je bil pokrovitelj tega plesnega veselja mladih in darovalcev kristalnih vaz. Predvsem pa gre zahvala plesnemu moystru Simončiču da nas je naučil teh družabnih po svoje pomembnih reči. Upati je, da bo želja mladih po podobni plesni šoli uresničena spet jeseni. Zlasti pomembno je, da je letošnja prireditev potekala brez izgredov, katerih je bilo zadnje čase v Rogaški Slatini na pretek. M. Šarlah MOJ OČKA PRIPOVEDUJE Pravljice imam zelo rada. Mislim, da tudi drugi otroci enako ljubijo pravljice. Večkrat sem poprosila svojega očka in mamico, naj mi povesta kakšno lepo, ob kateri sem bolj sladko zaspala. Obstajajo tudi pripovedi, ki nam, čeprav smo majhni, spravijo k drugačnemu razmišljanju. Eno takšnih mi je povedal moj očka, jaz pa jo bom ponovila vam: »Bilo je 12. septembra 1941. Moj oče, brat in sestri so šli že ob štirih zjutraj na delo. Tega dne niso dolgo delali, ker so že čez eno uro prišli domov. Mami in meni, ki sva bila do. ma so povedali, da nas bodo izselili. Ko smo se oblekli, je oče pogledal z balkona in videl nemške vojake, ki so ravno poskakali iz avta. Potem so prišli v stanovanje in nemški oficir je rekel, da imamo eno mo časa za pripravo in izselitev. S seboj smo lahko vzeli samo 20 kilogramov prtljage na osebo, čez eno uro je bilo naše stanovanje že zapečateno, mi pa smo se morali nasilno posloviti od domačega kraja. Odpeljali so nas v taborišče Rajhenburg, kjer smo ostali dva dneva. Nato so nas izselili na Hrvatsko in nas spravili v taborišče v Slavonski Požegi. Od tam so nas poslali v Ga-rešnico, nato so nas spet napodili v r vas Dišnik, kjer smo bili nastanjeni pri pravoslavnih kmetih. Nadalje nas %ß je vodila pot v Hum na Sutli, kjer smo se tudi zaposlili v tovarni Straža. V rojstni kraj sem se vrnil. 8. maja, ko je bil sovražnik pregnan.« Ob pripovedovanju mojega očka sem mislila, da je še veliko takšnih otrok na Slovenskem, ki so poslušali podobne reči. Njihovim očetom ali mamicam je bilo hudo, ko so jih izgnali iz domačega kraja. Želela bi, da nikoli noben otrok na svetu ne bi poslušal takšnih pripovedi. Manca Jugovar KADROVSKE IN OSEBNE NOVICE Sklenili delovno razmerje v TOZD Steklarna Rogaška Slatina: Alojz Kotnik, PKV steklobrusilec, obrat Kozje; Karl Plak, PKV steklobrusilec, obrat Kozje; Franc Vahen, N KV odnašalec; Andrej Gradecki, N KV odnašalec; Jožica Polajžer, N KV delavka, za določen čas; Andjela Podhraški, N KV delavka, za določen čas; Margareta Hernaus, N KV delavka, za določen čas; Muha-med Veselaj, nočni čuvaj; Jože Potočnik, N KV vlagalec zmesi; Andjela Maj-cenič, N KV delavka, za določen čas; Ivan Petrovič, N KV transportni delavec; Josip Mlinar, N KV vlagalec zmesi; Zvonko Halužan, VKV elektrikar; Nada Mikolič, NKV delavka. Prekinili delovno razmerje v TOZD Steklarna Rogaška Slatina: Josip Gorišek, mojster steklopihalec, upokojen; Ignac Galun, vlagalec zmesi, odpoved; Zlatko Zaverški, odnašalec, odpoved; Vili Pernat, ključavničar, sporazumno; Anica Halužan, delavka, odpoved; Jožica Artič, delavka, odpoved; Marija Podhraški, delavka, odpoved; Ivan Ho-'raček, odnašalec, odpoved; Avgust Bele, odnašalec, odpoved; Silvo Bergbaus, odnašalec, odpoved. Rodili so se: Darinka in Marinka Rajher, hčeri Franca. Dvojčicama želimo obilo zdravja! SKLENILI SO: Na 7. redni seji delavskega sveta organizacije združenega dela 4. 6. 1974. Glede na stanje v Slovenski Bistrici so bili sprejeti naslednji ukrepi: — urediti proizvodni proces in zboljšati delovno disciplino, —1 vodji TOZD dati vso podppro, tako od odgovornih oseb kakor tudi od družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov; — urediti kontrolo kvalitete tako, da bo za raven ocenjevanja kvalitete odgovorna ena oseba, ki naj ima namestnika zaradi morebitne odsotnosti (bolniška, dopust ipd.); 2. sprejme se sklep, da se ponovno razpiše delovno mesto sekretarja OZD, s tem, da naj bi začasno opravljal sekretarsko delo dosedanji sekretar OZD; 3. da TOZD Steklarne Rogaška Slatina razpiše delovno mesto vodje komerciale; 4. da se na delovno mesto designer-ja (določevalca) ponovno sprejme profesor Raul Goldoni; 5. (ia se računovodski in komercialni sektor združita v nov ekonomsko-računski sektor, za vodjo sektorja pa se imenuje tovariš Franc Srimpf, dipl. oec, ki izpolnjuje pogoje razpisa; 6. potrdi se samoupravni sporazum o varstvu pri delu. Na 12. redni seji delavske samoupravne kontrole dne 13. 6.: Delavska samoupravna kontrola je obravnavala poslovanje v delavski restavraciji in, na podlagi razprave predložila delavskemu svetu naslednje: — da se v TOZD delavska restavracija uvedejo bloki za izdajo hrane za vse člane kolektiva s 1. 7. 1975; za nečlane kolektiva naj se obroki zaračunavajo po kalkulativnih cenah. Le-ti si morajo bloke nabaviti v bifeju, sicer naj se jim ne bi izdajala hrana; — obratovodja TOZD naj izdela cenik za vse vrste obrokov in ga izobesi na vidno mesto, do prihodnje seje delavskega sveta pa predloži delavskemu svetu v obravnavo; — predloži se delavskemu svetu, da se za restavracijo kupi registrska blagajna, ker bo s tem poenostavljeno poslovanje. Bloke naj izdaja blagajnik in edino on prejema gotovino od prodanih odrokov. Blagajnika imenuje de. lavski svet delavske restavracije; — predlaga se delavskemu svetu, da se v delavski restavraciji uvede samopostrežni način; — glede na sistematizacijo delovnih mest in obseg dela, ki ga opravlja, vodja TOZD ne more imeti opravka z gotovino; — da se drobni inventar delavske restavracije ne sme posojati privatnikom; — da se morajo vsi člani delavske restavracije ravnati po navodilih notranjega pravilnika o poslovanju v delavski restavraciji; — da se abonentski bloki, poleg dnevnega obračuna oddajo blagajniku Kuhinja obračunava število izdanih obrokov in na podlagi oddanih blokov opravičuje porabo živil za prodane obroke; — delavska kontrola predlaga, da se v glasilu »Steklar« objavi poslovanje delavske restavracije od 1. 1. do 30. 5., s tem, da se navede število izdanih obrokov, koliko so stali obroki, koliko so k temu prispevali člani kolektiva in koliko je dotiralo podjetje. Prav tako naj se navede, koliko stane ep obrok in kako se financira po samoupravnem sporazumu v zvezi z regresiranjem družbene prehrane v okviru sredstev v višini 150 dinarjev na zaposlenega. Ta obračun naj bi se opravil ločeno Rogaška—Kozje; — predlaga delavskemu svetu, naj analizira osebne dohodke v zvezi s sklepom TOZD z dne 26. 5. 1975. Poiskati je treba možnosti, da se le-ti uskladijo z enakimi ali podobnimi delovnimi mesti v sami steklarni; — delavska kontrola predlaga, da bi vse zapisnike organov samoupravljanja in družbenopolitičnih organizacij kazalo dostavljati delavski restavraciji in obratu v Kozju. OSNUTEK Na naše pisanje v prejšnji številki, ko smo zapisali, da še vedno obstajajo možnosti za posojilo za zasebno gradnjo iz drugega naslova, smo prejeli nekaj vprašanj, ki se nanašajo na to zadevo. Sedaj vam v celoti posredujemo osnutek natečaja, ki je zdaj, ko to pišemo, še v razpravi, glasi pa se takole: »Na podlagi 6. in 42. člena pravilnika o kreditiranju stanovanjske graditve razpisuje Samoupravna enota za graditev stanovanj stanovanjske skupnosti občine Šmarje pri Jelšah II. NATEČAJ za posojila delavcem, katerih delovne organizacije združujejo sredstva po 13. členu zakona o programiranju in tečajna vsota znaša 1,800,000,00 (180 milijonov starih) dinarjev. Razpisni pogoji: Posojilo po tem natečaju lahko dobijo delavci, ki gradijo stanovanjsko hišo ‘in imajo končano IV. ali III. gradbeno fazo. Ne glede na gradbeno fazo niso po tem natečaju upravičeni do posojila delavci, ki so prejeli posojilo iz solidarnostnih sredstev za odpravo posledic potresa, in tisti delavci, M so iz združenih sredstev že dobili posojilo po I. natečaju. Prednost imajo delavci z nižjimi osebnimi do-hodki na družinskega člana, ki prosijo za manjšo stanovanjsko hišo pa so za gradnjo prejeli v delovni organizaciji nižji znesek posojila. Posojila po tem natečaju se dajo do 50.000 dinarjev, za dobo do 10 let, po 4 odstotni obrestni meri. Vloge bo sprejemala Samoupravna stanovanjska skupnost, posojilne pogodbe pa sklepa Ljubljanska banka — Ekspozitura Šmarje pri Jelšah. Rok za prijavo na natečaj je 15 dni po objavi.« Gotovo je, da bo tudi na ta osnutek prišlo nekaj pripomb, vendar domnevamo, da velikih sprememb ne bo. Najbolj verjetno je, da bo II. natečaj razpisan okoli 1. julija. Objavljen bo v »Novem tedniku« in na radio Šmarje pri Jelšah. Pri nas smo dobili zagotovilo, da bo natečaj izobešen na oglasni deski. P. Ogrizek SU, IGNACU TKAVCU Ignac Tkavc preživlja jesen življenja v vasi Cigonca, medaleč od Slovenske Bistrice, kjer upravlja domačijo, da bi si tako olepšal in zboljšal življenjsko okolje. Ko sva se po dolgem času spet srečala, sem ga našel na travniku. Bil je nasmejan, saj je. pravkar pospravljal seno, ob lepem sončnem vremenu, kar je danes že prava redkost, tako mi je zatrdil tudi »Nacek« Tkavc, kot so ga klicali sodelavci še pred desetimi leti, preden je odšel v invalidski pokoj. Ignäc Tkavc se je v bistriški TOZD zaposlil precej pozno, saj mu je bilo že 50 let. Kot sam pripoveduje, so takrat nujno potrebovali dobrega mizarja, in tako je tudi postal član kolektiva, v katerem je delal od leta 1959 do 1965, ko je šel v invalidski pokoj... Kljub letom je bil v letih zaposlitve zelo prizadeven in reden. Danes se rad spominja, kako je bilo treba večkrat s skromnimi sredstvi opraviti zelo zahtevne mizarske naloge. Da bi sprejete naloge kar najbolje opravil, je včasih prinesel orodje kar od doma. Sam je bil z orodjem dobro oskrbljen, saj j p pred zaposlitvijo v steklarni kar 20 let opravljal domačo mizarsko obrt in v tem času izučil več ko 10 mizarjev, od katerih nekateri še danes opravljajo to obrt. Danes se Nacek velikokrat spominja časov in sodelavcev iz Steklarne. Slišal je tudi, da se je kolektiv od časa njegovega odhoda v pokoj zelo obnovil in moderniziral, sam tega še ni videl, pa si želi, da bi se po tolikih letih ponovno seznanil z razvojem kolektiva in videl svoje nekdanje sbdelavce. Sklenil je, da se bo ob prvi priložnosti oglasil v kolektivu in tako v praksi obnovil spomine ter se seznanil z napredkom v njem. Svojo željo bi bil že uresničil, pa ga vežejo domače obveznosti. V starosti 67 let sam opravlja 4 krave, okoli 5 ha zemlje z gozdom, po ženini smrti pred tremi 'leti pa sam tudi gospodinjska dela. Dela mu nikoli ne zmanjka. Ker nima otrok, je tesno navezan na svoje brate, ki Ignaca večkrat obiščejo in mu tudi pomagajo pri delu. Sam pa je prepričan, da samo veliko dela na svežem zraku krepi zdravje pa si želi, da bi lahko uspešno opravljal gospodarstvo tudi v prihodnje. Fotografija in tekst Viktor Horvat KRATKE NOVICE Z SLOVENSKE BISTRICE Večji red v gasilskih vrstah Prvič po začetku rekonstrukcije bodo gasilci lahko svojo opremo hranili v enem prostoru. Te dni si urejujejo del starega prostora pakirnice za orodjarno. Tako bo v gasilskih vrstah zavladal veliko večji red, saj poslej ne bo treba iskati posameznih delov opreme po raznih prostorih. V kratkem bodo uredili tudi garažo za kombi, katero so zaradi rekonstrukcije z orodjarno vred morali odstganiti. Mladi iz brezimnosti TOZD v Slovenski Bistrici je mlad kolektiv, kar potrjuje podatek, da je več kot -60 odstotkov članov kolektiva starih manj ko 28 let. Njihova dejavnost na družbenopolitičnem in samoupravnem- področju pa je bila doslej bolj malo opazna. Vzrokov je bilo več. Med prvimi pa je bila neustrezna organiziranost v samem vodstvu mladinskega aktiva. Osnovni organizaciji zveze komunistov in sindikata sta se odločno zavzeli za ponovno organiziranost mladih. V ta namen sta bila določena dva člana ZK, ki bosta raziskala vzroke dosedanje nedejavnosti ter poiskala možnosti in interesna področja, ki bodo zbudila zapimanje mladih za družbenopolitično in kulturno delovanje mladih v kolektivu in zunaj. Menijo, da bi tako mladi iz steklarne prišli na mesto med boljšimi v občini, kjer so svoj čas tudi bili. O tem, kako so se mladi domenili, bomo poročali v prihodnji številki. Skrinjice za »Steklarja« Z namenom, da bi člani kolektiva tesneje sodelovali z glasilom »Steklar«, bodo postavili posebne skrinjice. Vanje naj bi člani kolektiva dajali napisane prispevke, ki bi vsebovali: predloge, vprašanja, pripombe in vse drugo, kar sodi v okvir prispevkpv za glasilo. Zmenili so se za prakso, ki ima v Steklarju že dalj časa veljavo, to pa je, da nepodpisanih prispevkov ne bi bilo. V. Horvat m DOBRO VOLJO — Francelj, moram ti priznati, da bomo kmalu trije pri hiši! — Oh, draga, ali res? — Da, Marjan se bo ločil, pa bo tako dolgo stanoval pri naju, da se midva ločival i Mnogo vas je, ki teh vrat niste pogosto videli. Že res, da so muzejske vrednosti, toda nam še kako prav pridejo i ARGUSOV SPREHOD VREME, VINO, DOPUSTI IN ŠE KAJ Letošnje junijsko vreme je bolj podobno aprilskemu. Nikakor se ne morem pošteno ogreti. Kljub ohladitvam pa je nekaterim kar primemo vroče. Vroče je na primer sindikalistom, ki so delali spored dopustov oziroma letovanja posameznih članov kolektiva. Kako jim tudi ne bi bilo, ko so bili tako »nepravični«. Morate si misliti, kako so predrzni, da so odslovili nekatere, ki so že večkrat letovali na morju. Lahko bi ubrali tudi drugačno pot. Takšna bi nekaterim bila zelo všeč: najprej bi morali odpisati tiste, M še nikoli niso uživali blagodati morske obale. Tako bi počasi odpisovali, dokler ne bi ustregli stalnim abonentom. Če bodo sindikalisti do podrobnosti pošteni, bodo morali nagraditi no-vatorstvo, ki se po sicer neuradnih, toda zanesljivih vesteh poraja. Posebno nagrado naj dajo tistim, ki bodo pod firmo, da bodo šli v naše počitniške hiše, v čimvečjem številu odstopih to ugodnost tistim, ki bi jim lahko morebiti kakšna druga delovna organizacija poskrbela za prijetne počitnice. Seveda, ne nanaš račun. Lani, nekako v istem času, ko sem vam predložil, da skupaj proslavimo obletnico (ne)dela komisije za osebne dohodke, nisem mislil, da me bo enaka usoda doletela tudi letos. Letos, oziroma že lani, bolj v jesenskih dneh, smo začeli točiti »čisto« vino, še preden je prišel Martin. Nekaj časa smo ga natakali in vedno rahlo poudarjali, V Slovenski Bistrici; To še snamemo pa gremo da še ni zrelo za v javnost. Ostajalo je »vojaška skrivnost«. Vse se mi zdi, da smo preveč pretakali in natakali. Prav zaradi tega se bojim, da ga bomo začeli piti, ko bo močno dišalo po kisu. Mogoče nismo vodili računa o tem, kdo bo pil to kislico in koga bo peklo po grlu. V času lova na srnjaka sem se odpravil proti vrhu Boča. Nisem zahajal globoko v gozd. Ustavil sem se kar pri lovski koči. Naletel sem na izredno zbirko »divjadi«. Tam so bili po mojem, ne povsem uglajenem jezikovnem zakladu divji prašiči, medvedi, volki, lisjaki, sloni in kaj še vse jim ne bi prisil. Bil sem na preži. Tudi zanke sem nastavljal, pa nič. Bom že drugič poravnal dolgove, če ... če se kakšen od teh »medvedov« le ne bo v samoobrambi lotil mojih udov. Sedaj naj vam še kaj povedo spodnji risbi in fotografija. V upanju, da bo v tem času izposloval dopust v naših hišah oh morju za koga drugega, vas pozdravlja vaš ARGUS SEZNANIMO SE Z... TOKRAT: LETNI DOHODEK IN NJEGOVA DELITEV V prejšnjih številkah našega glasila smo se seznanili z nekaterimi pojmi družbeno-ekonomskega izrazoslovja. Sestavki so obravnavali pojme, izraze, ki jih uporabljamo pri obravnavanju družbene reprodukcije v okviru občine, republike, federacije. V sestavkih so prevladovali teoretični vidiki, vendar se pri obravnavi takšne snovi temu ne da izogniti, zato bomo v naslednjih sestavkih obravnavali vsakodnevne probleme iz gospodarjenja v TOZD. V tej številki začenjamo obravnavo ekonomsko-finančnih področij v okviru temeljne organizacije združenega dela (TOZD). Najprej bomo obravnavali področje celotnega dohodka in njegovo delitev. V tej in naslednjih številkah bom poskušal opredeliti posamezne pojme, izraze, probleme s tega področja, s’ poenostavljenimi primeri iz prakse bom poskušal prikazati snov čimbolj razumljivo tudi tistim, ki o teh problemih niso še veliko razmišljali. Verjetno je za nekatere bolj zanimivo brati članek o športnem dogodku, kot pa sestavek o problemih delitve celotnega dohodka. To je človeško, razumljivo, vendar morajo samoupravljavci podrobno spoznati probleme, da lahko o njih pravilno odločajo. Z ustavo je določeno, da je delitev dohodka neodtujljiva pravica delavcev, zato morajo biti seznanjeni s prvinami delitve, da bi lahko odločali. Namen tega in naslednjih sestavkov je seznaniti vse člane delovne skupnosti z načinom oblikovanja in delitve celotnega dohodka. Zaradi boljše preglednosti bomo obravnavali delitev celotnega dohodka v naslednjih poglavjih: I. Oblikovanje celotnega dohodka II. Poslovni stroški lil. Dohodek IV. Pogodbene obveznosti V. Zakonske obveznosti VI. Dohodek TOZD za delitev VTI. Bruto osebni dohodki VIII. Ostanek dohodka ali skladi Tako bomo obravnavali pojme, izraze in probleme po posameznih poglavjih. Na koncu pa bomo prikazali delitev celotnega dohodka za TOZD Steklarna Rog. Slatina. I. Oblikovanje celotnega dohodka Problematiko celotnega dohodka bomo obravnavali na ravni TOZD, kjer člani kolektiva ustvarjajo in delijo celotni dohodek. Kaj pomeni celotni dohodek in kako ga ustvarjamo? Letni dohodek pomeni denarno vrednost vseh dohodkov, ki jih je ustvarila TOZD s svojim poslovanjem. Letni dohodek nekateri izenačujejo s pojmom realizacije izdelkov, vendar ta dva izraza ne pomenita Iste vsebine. Realizacija izdelkov pomeni količino prodanih izdelkov pomnoženo s prodajno ceno) Na primer: Tovarna cementa je v letu 1974 prodala 100.000 ton cementa, prodajna cena za 1 tono cementa znaša 1000 din,- Ce pomnožimo 100.000 ton x 1000 din, dobimo 100.000.000 din vrednosti realizacije izdelkov. V Steklarni BK pa ta račun ni tako preprost, ker imamo nekaj tisoč vrst izdelkov in vsak izdelek ima drugačno prodajno ceno! Realizacija izdelkov je navadno pretežni del celotnega dohodka, vendar vštevamo v celotni dohodek tudi druge dohodke iz poslovanja TOZD, kot so: obresti do denarni sredstev, presežki ob inventurah in podobno. Poenostavljeno bi lahko rekli, da * se celotni dohodek ustvarja s proizvodnjo izdelkov in prodaje teh kupcem. Celotni dohodek je možno včasih povečati s povečanjem prodajnih cen brez povečanja proizvodnje ali storilnosti. Takšno povečanje celotnega dohodka je odvisno od tržnih razmer, kvalitete izdelkov. V primeru, ko ne moremo prodati izdelkov, takrat ne ustvarjamo celotnega dohodka, zato tudi nimamo denarnih sredstev za plačilo proizvodnih stroškov in za izplačilo osebnih dohodkov. II. Poslovni stroški V poslovnem procesu TOZD nastajajo stroški, ki omogočajo proizvodnjo in druge proizvodne dejavnosti. Stroški so vrednosti porabljenih sredstev različnih oblik. V proizvodnji se porabljena sredstva z delovnim procesom preoblikujejo v izdelek. S prodajo izdelkov si lahko povrnemo stroške proizvodnje, zato je izdelek končni nosilec poslovnih stroškov. Vrednost vseh poslovnih stroškov in obračunanih osebnih dohodkov v določenm obdobju pomeni lastno ceno izdelkov. Na primer: TOZD je v me. seču maju proizvedla 100.000 kosov izdelkov in je za to proizvodnjo porabila materiala, storitev, amortizacije v višni 700.000 din ter obračunala osebne dohodke in obveznosti v znesku 300.000 din. Lastna cena proizvodnje znaša 700.000 + 300.000 din = 1.000.000 din, lastna cena za 1 kos “pa znaša 1.000.000,: 100.000 = 10 din. Prodajna cena izdelka mora biti višja od lastne cene, ker mora TOZD ustvarjati sredstva za sklade. V navedenem primeru mora biti cena nad 10 din za kos. Višina prodajne cene je odvisna od tržnih razmer, kakovosti izdelka, povpraševanja za izdelki, od potreb potrošnikov. Ce obravnavamo stroške po kriterijih, kot jih predpisuje zakon o ugotavljanju in delitvi celotnega dohodka, potem bi razvrstili stroške v naslednje skupine: 1. Stroški porabljenega materiala 2. Stroški storitev 3. Stroški amortizacije Osebnih dohodkov, pogodbenih in zakonskih obveznosti ne uvrščamo med stroške, temveč jih pokrivamo iz dohodka. Za boljše razumevanje bomo navedli nekaj vrst stroškov, ki nastajajo v TOZD Steklarna Rogaška Slatina. Stroški porabljenega materiala To skupino stroškov sestavljajo vse tiste količine materialov, ki smo jih dvignili iz skladišča in porabili v proizvodnji, servisni ali skupnih službah. Naštejmo nekaj vrst teh materialov: kremenčev, pesek, soda, svinčeni mini j, mazut, brusni kamni in traki, fluo-rovodikova kislina, butan, plin, voda, porabljeni električni tok, modeli, škatle za steklo,' čistilna sredstva itd. Stroški storitev: Ta skupina obsega vse storitve, ki so potrebne za normalno poslovanje TOZD. Na primer: popravila strojev in naprav, stroški prevozov materialov in steklenih izdelkov, poštni stroški, izdatki za prevoz na delo itd. Amortizacija Osnovna sredstva (talilne peči, stroji) se v proizvodnem procesu izrablja- jo. Da Di lahko po določenem času nadomestili izrabljeno osnovno sredstvo, obračunavamo amortizacijo. Oračun amortizacije pomeni zbiranje denarnih sredstev za nakup novega stroja, naprave, za gradnjo nove talilne peči itd. Amortizacija je tudi strošek, katerega vkalkuliramo v ceno izdelkov. Višina amortizacije je odvisna od vrednosti osnovnega sredstva in dobe trajanja osnovnega sredstva. Dražja osnovna Pred nedavnim je bilo v Slovenski Bistrici povratno srečanje zaposlenih iz TOZD »Dekor« iz Zaboka z našim kolektivom. To je bil prvi obisk gostov iz Zaboka v našem kolektivu. Temeljni namen obeh srečanj je navezava tesnejših prijateljskih stikov poslovnih partnerjev. V obeh delovnih organizacijah se tega dobro zavedajo. Zaradi tega je prišlo do sklepa, da bodo prijateljska srečanja postala tradicionalna, pod okriljem osnovnih organizacij sindikata. Tokrat smo bili gostitelji 15 članov »Dekora«, M so si najprej ogledali proizvodne prostore, se pogovorili o nadaljnjem sodelovanju, predvsem glede sindikalnega dela in' rekreacije, za sredstva in osnovna sredstva, ka se hitro izrabijo, povzročajo več stroškov, ker se obračunava večja amortizacija. Ne samo celotni dohodek, temveč tudi poslovni stroški vplivajo ha dohodek in s tem na višino osebnih dohodkov. Prihodnjič bomo obravnavali gospodarjenje z materiali v TOZD ter vplive porabe materialov na osebne dohodke. dipl. oec. FRANC ŠRIMPF nameček pa so se pomerili na kegljaški stezi. V športnem delu so gostje pokazali viden napredek. Doma so bili klonili z razliko 111 podrtih kegljev, v gosteh pa so to razliko zmanjšali na 16 kegljev. Po srečanju je bil rezultat 726 — 710 v korist Bistričanov. V moštvu gostov so nastopili: Križnar, Sinkovič, špiljak, Merkaš, Posavec, Sever, Videk, Sadaič in Jurina. Barve našega kolektiva pa so branili: Markovski, Šrenk, Polanec, Erker, Grum, Riorič, Peršič, Leskovar, Čoh in Podplatnik. Moštvi sta izinenjali spominska pokala. MED NAJBOLJŠIMI V OBČINI Komunisti bistriške TOZD so pred nedavnim na razširjenem sestanku organizacije ocenili politično delovanje svoje organizacije m tudi posameznih članov ZK za preteklo skoraj dveletno mandatno obdobje. Osnovna organizacija v bistriški TOZD šteje 23 članov; v preteklem obdobju so se sestali 25-krat, od tega je bilo 6 sej sekretariata. Tako po številu sej kakor tudi po njihovi delovni razgibanosti se OO ZK Steklarna B. K. Slov. ■ Bistrica uvršča med aktivnejše v občini. V pretektem mandatnem obdobju je osnovna organizacija posvečala posebno pozornost vsem aktualnim dogodkom v delovnem kolektivu, v ob čini in tudi zunaj nje. Budno so spremljali politične dogodke v domovini in svetu. Posebno pozornost so posvečali resolucijam VII. kongresa ZKS in X. kongresa ZKJ, obravnavi vseh materialov z občinske konference ZK, pripravam in sprejemu zvezne m republiške ustave, sklepom 4. seje predsedstva CK ZKJ, 10. seje predsedstva CK ZKS, 3. seje CK ZKS in spreje-manju sindikalne liste. S posebno pozornostjo so spremljali potek rekonstrukcije v TOZD in ob tej priložnosti dali tudi nekaj pripomb. Aktivno so se vključili v izvolitve samoupravnih interesnih skupnosti, delegacij in drugih predstavnikov v samoupravne in druge interesne ter družbenopolitične organe občine. Sproti so svidentirali in obravnavali kadrovsko politiko vodstva pa tudi samoupravnih organov, po potrebi dopolnjevali spre-jeli akcijski program in tudi ocenjevali njegovo izvrševanje v praksi. V tej smeri sta odigrala pomembno vlogo pismo tovariša Tita in 29. seja CK ZKJ. Komunisti bistriške TOZD so v preteklem obdobju posvečali posebno po. zornost tudi porastu življenjske ravni in socialni politiki, problemom v stanovanjski politiki in samoupravnih odnosih v kolektivu, sprejemanju statutarnih aktivov. Skozi vse obdobje pa se je osnovna organizacija ukvarjala s vprašanji inflacije in protiinflacijskih ukrepov, z uveljavljanjem nove ustave v praksi in samoupravnih aktov TOZD, z izobaževanjem članstva in sprejemanjem novih članov ZK. S tako razgibano dejavnostjo si je OO ZK bistriške TOZD v okviru ' občine zagotovila vidno mesto med podobnimi organizacijami, pomembno vlogo pa ima tudi pri nadaljnjem razvoju v svojih delovnih skupnostih. Na osnovi ocene o preteklem delovanju so sprejeli tudi program delovnih nalog za prihodnje obdobje. OKREPLJENI STIKI Nasmejani obrazi kažejo oriiatelisko vzdušie med dosti in gostitelji Viktor Horval KAM V JULIJU? Po napornem delu nam prija pO Sitek. Po njem marsikomu ostaja še dovolj prostega časa. Le-ta je neštetokrat zapravljam tjavdan. Cesto ne vemo, kam bi se dali. Tudi tisti, ki imajo vsaj na videz manj prostega časa, čutijo potrebo po kakšni kulturni prireditvi. Upoštevajoč vse to in željo, da bi nas čimveč obiskalo kakšno kulturno prireditev, smo se v uredništvu odločili, da vam vsak mesec, kolikor bo to v naši moči, po-sredujemo spored prireditev, ki utegnejo zanimati tudi vas. Za zdaj smo vam pripravili seznam prireditev, .ki bodo prihodnji mesec v Rogaški Slatini. V zdraviliški dvorani bodo tele kulturne prireditve: 3. julija ob 20. uri koncert v izvedbi pevskega zbora »Partizan« iz Maribora. 7. julija ob 20. uri — fantovski večer, pred pivnico v zdraviliškem parku. Pel bo zdraviliški pevski zbor Rogaška Slatina. 8. julija ob 20. uri — koncert v izvedbi okteta »Gallus« iz Ljubljane. 18. julija ob 20. uri — večer pesmi in plesov narodov Jugoslavije v izvedbi folklorne skupine »France Ma-' rolt« iz Ljubljane. 26. julija ob 20. uri — tradicionalni rogaški ples. Igral bo ansambel »Demoni«, napovedovalka pa bo Helga Vlahovič. Kino Rogaška Slatina predvaja: 1.7. »Ben in Karel» — ameriški ci-nemaskopski-kavbojski film, 2. 7. »Trdoglavi policaj« — ameriški barvni-krimi-nalni film, 3.7. »Jekleni vozniki« — jugoslovanski barvni vojni film, 4.7. Užiška republika — jugoslovanski barvni vojni film, 5—6.7 »Velik Gatsby« — ameriška barvna-ljubezneska drama, 7.7. »Ubijte Karla Waricka« — am. barvni-kriminalni film, 8.7. »Kjer poči, naj poči« — jugoslovanski barvni film, 9.7. »šejk Ahmed« — turški-pustolovski film, 10.7. »Nevarna črta« — am. barvni-pustolovski film, 11. 7. »Slovo od Petrograda« — sovjet, glasbeni film, 12.7 »Preštej svoje naboje« —- am. kavbojski film, 14. 7. »Veličastni Belmondo« —' francoski-kriminalni film, 15’. 7. »Sierra Toride« — am. kav. . bojski film, 16. 7. »Kaktusov cvet« — ameriška komedija, 17.7. »Wiking z juga« — italijanska kom. 18, 7. »Olse-nova banda« — ameriška komedija, 19. 7.—20.7 »Metulj« — ameriški-pusto-lovski film, 21.7. »Sindibadovo zlato potovanje« — angleški film, 22.7. »Prva mirna noč« — italL-f^anc. film, 23.7. »Mesto nasilja« — ameriški-kriminalni film, 24.7. »Zadnje zatočišče« — ameriški-kriminalni film, 25. 7. »Zabranjeni Kamerom« — italijanski-ljubezenski film, 26.27.7. »Zlomljena puščica« — ameriški vestem, 28.7. »Dan delfinov« — ameriški-fantastični film, 29.7. »Nor. malno stanje« — francoski-vojni film, 30.7. »Od Ardenov do pekla« — nem-ški-vojni film, 31.7. »Osvobajanje« — ameriška akcijska drama. Predstave bodo vsak dan ob 17. in 20. uri. NAŠA PRETEKLOST IN SEDANJOST Tako bi se lahko zamislili mnogi zaposleni v TOZD Slov. Bistrica, ko clanes povsem neopazno stopajo ob preostalem dein napisane table, ki je pred 10 in več leti označevala takratno sedanjost. Res je to danes že davna preteklost, vendar ne tako davna, da se je nekateri še zaposleni ne bi spominjali. Bili so to prvi začetki naše sedanjosti, v katerih so se srečevali s težkimi delovnimi razmerami in skromnimi proizvodnimi sredstvi. xImeli pa so najvažnejše, veliko delavnega poleta in skromnosti. Volja, da sebi ip svojim sodelavcem zagotovijo lepšo prihodnost, je rodila bogate uspehe. Od takratnih nekaj desetin zaposlenih se je kolektiv do danes povečal na 300 ljudi m več; ti dölajo v nekaj sodobno urejenih delovnih prostorih in tudi veliko boljših delovnih razmerah. Tako kot pred desetimi leti, ko je bil »milijonček ali dva« dovolj 'za mesečno realizacijo, pa se kolektiv tudi danes srečuje s težavami, od katerih so mnoge objektivne, a tudi subjektivnih ne manjka. Če kolektivu kaj manjka, so to finančna sredstva: zmanjkalo je denarja za dokončanje rekonstrukcije, za ureditev okolja, zdaj pa je pričakovati, da ga bo primanjkovalo tudi pri osebnih dohodkih, če se v kolektivu ne bo obrnilo na bolje v proizvodnji in tudi pri naročilih. Predvsem prvi moment je postal za kolektiv posebnega pomena, saj moramo reči, da smo za velik del težav krivi sami. Premalo pozornosti posvečamo kvaliteti proizvodov, preveč je odpadka, še vedno imamo neorganiziran proizvodni postopek in ne nazadnje veliik odstotek bolniškega staleža, ki presega tudi 10 in več odstotkov zaposlenih na dan. Kolikšna je to izguba v proizvodnji, ni težko izračunati, vemo pa, da se pod krinko bolniške skrivajo mnogi osebni interesi. Omenim naj tudi neodgovorni odnos posameznikov do dela in do sredstev družbene lastnine, kar se v novi organiziranosti proizvodnje v bistriški TOZD še posebno neugodno občuti, ne samo moralno, ampak tudi finančno Od Obrata steklene bižuterije do danes smo veliko zgradili in ustvarili — pozabili pa smo na oblikovanje človeka proizvajalca, ki danes bolj kot kdaj prej odloča o prihodnosti sebe in kolektiva, v katerem kuje svoj jutrišnji dan »Vaša preteklost sem, že več ko deset let se skrivam pred smetarji. Ali me zares želite popolnoma pozabiti?« * Politično koordinacijska komisija družbenopolitičnih organizacij slovenskih steklarn je na prvi seji dne 9. 6. 1975, ki je bila v Hrastnik^, izoblikovala naslednja: STALIŠČA ’ 1. Na podlagi sklepa konference zve- ze komunistov steklarne Hrastnik so bili sklicani predstavniki družbenopolitičnih organizacij slovenskih steklarn. Vse delegacije so načelno pozdravile pobudo za sklic in hkrati politično ocenile, da je akcija za integracijske procese v steklarski industriji Slovenije nujna. , 2. Izvoljen je politični koordinacijski odbor ki bo vseskozi spremljal akcijo pri oblikovanju najboljše in najbolj razumne ter z ustavo najbolj zaželene oblike fizične združitev slovenskih steklarn; člani odbora so: Franc Vidovič — predsednik Janez Cigler — podpredsednik Jože Jugovec — član Jože Halužan — član Rudi Jugovar — član Karli šrenk — član Odboru so naložene naslednje dolžnosti: — da o poteku in sklepih strokov-no-politične komisije obvešča vse družbenopolitične organizacije slovenskih steklarn; — da po potrebi ponovno skliče vse predstavnike družbenopolitičnih organizacij slovenskih steklarn; — da se stališča, ki so bila sprejeta na zborih, obvezno prenesejo in utemeljijo na strokovno-politični komisi- ji; — zaradi političnega obeležja celotne akcije morajo člani odbora sodelovati pri vseh koordinacijah, ki bodo pri organizacijah bodoče združitve steklarske industrije Slovenije; — strokovno-poljtična komisija mora izdelati rokovnik akcije in določiti nosilce ali izvajalce posameznih zadolžitev; «=- vsako neizpolnjevanje dogovorov ali zadolžitev, ki bi oviralo akcijo ali neizpolnjevanje programov, je potrebno obravnavati na politični koordinaciji in temu primemo ukrepati; — komisija družbenopolitičnih or- STALIŠČA ganizacij slovenskih steklarn mora de. lovati po načelih ustave in sklepov ZKS ter voditi akcijo v smeri pomembne integracijske oblike; — strokovno-politična komisja je dolžna obvestiti samoupravne in politične organe o svojem delu. 3. Strokovno-politična komisja mora obdelati, katere službe in organe je treba oblikovati, ki bodo delovali v okviru bodoče organizacijske oblike slovenskih steklarn. Po ocenah naj bi obravnavali naslednja izhodišča: IZVOZ-UVOZ — ali se oblikuje samostojen izvoz in uvoz, — ali se sedanja izvozna podjetja zmanjšajo na eno samo, — vprašanje skupne komercialne službe, — vprašanja nabavne službe, — vprašanje kadrovske politike in izobraževanja, — oblikovanje razvojne službe, — izdelava srednjeročnih in dolgoročnih razvojnih programov s prednostnimi nalogami, — obdelava tržišča-marketing, — vključevanje drugih sorodnih panog v integracijski proces; izdelovalci lestencev, izdelovalci kartonov, drugi, — delitev asortimenta in medsebojno dopolnjevanje morata biti temeljna sestavina skupnega načrtovanja, — velike skupne potrebe in možnosti vidimo ,, v skupnih ekonomskih analizah, organizaciji, računovodstvu in uvajanju mehanografije. Za bodočo obliko združenega podjetja se morajo izdelati ekonomski elaborati, organizacija dela in komunika-'ije. drganizacijo dela naj obravnavajo zbori delavnih ljudi v delovnih organizacijah. KJE ISKATI KRIVCE Pod tem naslovom je bil v TOZD Slovenska Bistrica sestanek kolektiva. Na njem so pod vodstvom osnovne organizacije Sindikata razpravljali o težavah proizvodne in finančne narave, v katerih se je zadnje čase znašel kolektiv v Slovenski Bistrici. O tem je v prejšnji številki »Steklarja« pisal direktor organizacije združenega dela dipl. inž. Vovo Djinovski, na sestanku članov kolektiva pa je še dodatno „osvetlil položaj tehnični vodja Jože Jankovič. ^ Slednji je poudaril, da se moramo v Slovenski Bistrici z vso resnostjo spoprijeti s težavami, do katerih je prišlo zaradi manjših naročil, delno pa zaradi nezadostnega izkoriščanja proizvodnih zmogljivosti. To velja zlasti za posamezna deloma mesta, kjer bi bilo mogoče z večjo prizadevnostjo doseči dosti več. Bes je, da je ob vsem tem treba upoštevati tako trenutno slab položaj na tržišču kakor tudi mnoge objektivne razloge, med katere nedvomno sodi še nedokončana rekonstrukcija. Tako kot držijo zgornje ugotovitve, pa ne moremo mimo dejstva, da bi lahko z večjo zavzetostjo slehernega med nami na delovnih mestih brez večjih . posegov odpravili marsikatero pomanjkljivost, ki bi na koncu pomenila precejšnje finančne • in materialne prihranke. Zal moramo ugotoviti, da še v talko resnem položaju, v kakršnem smo se znašli, nekateri člani kolektiva ostajajo neprizadeti. Morda se čutijo vame pred vsemi nevarnostmi , ki grozijo iz tako neugodnega položaja? Nihče pa se ne bi smel vesti tako, kot da ga nič ne briga. Da hi kar najhitreje odpravili to nezavidljivo stanje, smo na zboru kolektiva sprejeli sklepe, ki so bili potem na oglasnih deskah posredovani vsem članom. Vodilnim je naloženo, da morajo sproti seznanjati zaposlene z rezultati protiinflacijskih prizadevanj , in sicer na zborih kolektiva in vseh samoupravnih organov. V. Horvat .X\VVXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXX\XXXXXXXXX\X\XXX\XX\XX\XXXX\XXXXXXX\XX\XXX\XXXXXX\XXXX>^XXXNXXXXXXXXSXXX\XXX\XXXN REZERVNI VOJAŠKI STAREŠINE V BESEDI IN SLIKI V svojem delovnem programu imajo rezervni vojaški starešine tudi orientacijske pohode. Letos slavimo 30. obletnico osvoboditve, zato so organizirali pohod skupaj z mladino in taborniki. Rezervni vojaški starešine iz vseh treh osnovnih organizacij iz Rogaške Slatine so se udeležili pohoda, ki je bil 14. junija. — Obiskali so partizansko bolnico in se udeležili mitinga, na katerem je govoril predsednik krajevne organizacije ZZB Rogaška Slatina Franc Murgelj. Od lovske koče proti spomeniku padlim so se napotili z zastavo na čelu Pred polaganjem vencev na grob padlih borcev Po vzpetinah Boča se je trojici prilegel krajši premor »N»M«ee8*e**eowiweeieeweieaMeieiaeeeeeeew!eieeNeeeaMs*ai ŠPORT — REKREACIJA — ŠPORT — REKREACIJA — ŠPORT — REKREACIJ NAŠ GOST JOŽEJUTRIŠA - „ŠTRUČKA“ V prejšnji številki »Steklarja« smo zaradi drugih prispevkov bolj malo pisali o doseženih rezultatih nogometašev Steklarja, ki tekmujejo v conski nogometni ligi. Tekmovanje v conski ligi je že končano. Nogometaši Steklarja so se uvrstili na odlično tretje mesto. Namesto našega komentarja smo se odločili, da vam predstavimo srednjega napadalca Steklarja Jožeta Jutrišo, ki bo med drugim spregovoril o dosežkih, željah in načrtih. Jože Jutriša je po ocenah mnogih, ki so opazovali njegovo igro, izredno nadarjen nogometaš, pred katerim je lepa nogometna prihodnost. Nekaj iz osebne izkaznice? »Rojen sem bil 29.7.1955 v Prlšlinu. Letos končujem steklarsko šolo, torej sem po poklicu steklobrusilec.« Prvi nogometni koraki? »Prve nogometne korake sem naredil na travnikih Priština, ko sem bil v 6. razredu osnovne šole, pa sem že nastopal za pionirsko moštvo Rogatca. Leta 1970 sem prišel v vrste Steklarja, kjer sem najprej igral za mladinsko moštvo in kmalu potem za B moštvo.« Kdaj si postal igralec prvega moštva? »Leta 1972 sem postal igralec prvega moštva. Ker še nisem dosegel starostne meje, je bilo potrebno posebno zdravniško spričevalo. Prva tekma je bila z nogometaši Nehelm-Hüstna iz ZRN, katero smo odločili v našo korist z rezultatom 3:1. Žal se je moj prvi nastop v boju za točke začel s porazom 0:1. In sicer v Štorah proti tamkajšnjemu Kovinarju. Nekaj časa sem nastopal kot branilec In potem so me premestili na mesto, od koder naj bi bili najbolj ogroženi nasprotnikovi vratarji — na mesto srednjega napadalca.« Kdo je bil tvoj vzornik? »V jugoslovanskih razmerah nekdanji plavi 9, Slaven Zambata, v vrstah Steklarja pa Horvat In P. Kores.« Razvil si se v odličnega srednjega napadalca. Kdo ti je najbolj pomagal, da si se vzdignil tako visoko? »Prvič, ne vem, če sem ravno tako dober napadalec. Drugič, če je kaj resnice v tem, potem lahko rečem, da so ml veliko pomagali igralci prvega moštva, ki so me izredno lepo sprejeli medse. Veliko so mi pomagali tudi Stipe Pešič, Ivan Boroš in sedanji trener Steklarja Poldi Kores.« Koliko golov si dosegel v dosedanjem Igralskem stažu? »O tem res ne vodim statistike. V tekmovalni sezoni 1974-75 sem jih dosegel 18.« Kdo ti je najbolj neugoden srednji branilec? »Veliko jih je, vendar bi omenil tistega, ki nastopa za Bakovce.« Ali Je letošnja uvrstitev Steklarja realna? »Menim, da je. Lahko bi dosegli še kaj več, kljutv temu, da smo z doseženim zadovoljni.« Na kakšen način bi lahko dosegli kaj več? »Zdi se mi, da bi z več treninga in tovarištva v moštvu lahko bili vsaj za eno stop», ulco višji.« Mnogi te bolj poznajo pod imenom »Štruč- ka« kot po pravem imenu in priimku. Od kod ta vzdevek? »Igrali smo v Celju. Po tekmi smo se odpravili v pivnico Zlatorog na prigrizek. Po tekmi nam vsem tekne kaj za pod zob. Zaželel sem si še nekaj več in sem namesto hot-dog prosil za štručko. Soigralci tega niso preslišali In štručka je ostala.« Ali se zaradi tega vzdevka jeziš? »Skoraj vsakdo ga ima. čemu bi se jezil, saj to ni nič takšnega.« Znan si po dobri igri. Tudi po zelo nervozni igri, ki včasih meji na nešportno vedenje. Zaradi tega smo neštetokrat hudi nate. Kako bi nam pojasnil to svojo nervozo? »Na vsaki tekmi so živci zelo napeti. Ta napetost pride 4 kar tako, podzavestno. Zaradi takšnega obnašanja sem bil dvakrat izključen in si prislužil 6 rumenih kartonov. Ni zavidanja vredno, vem. Lahko pa potrdim, da mi je vselej žal, ko storim takšen prekršek, zaradi katerega je oškodovano moštvo. Trudil se bom, da 'io v prihodnje čimmanj takšnih spodrsljajev.« Kaj misliš o mladincih Steklarja? »Vse najboljše. Na dobri poti so. Marsikateri že zdaj trka na vrata prvega moštva, če bodo tako nadaljevali, se nam ni treba bati za igralski kader. Tako je tudi prav, saj so igralci, vzgojeni doma, največje zagotovilo, da bomo tudi v prihodnje imeli dobro moštvo.« Ali ima Steklar kakšne možnosti za SNL? »Zakaj pa ne. Če ostanemo vsi skupaj in če bomo prizadevni, ne vidim razloga, da se v naslednji sezoni ne bi potegovali tudi - za najvišji naslov, ki pomeni vstop v slovensko nogometno ligo. To bi bila moja največja želja. Prav tako si tudi želim, da bi gledalci prišli v takšnem številu, kot so to storili na zadnjih tekmah. Upam, da jih bomo z dobrimi igrami pritegnili še več.« Kolikor nam je bolj neuradno znano, se zate zanimajo tudi drugi klubi. Kaj praviš k temu? »Že res, da je bilo zanimanje zame. Najprej pa sem želel končati šolo, kar sem tudi dosegel te dni. Brez privoljenja staršev pa noben odhod ne pride v poštev. Če bi bila priložnost, zakaj je tudi jaz ne bi izkoristil?« »štručka« ima vse možnosti za razvoj v zelo dobrega nogometaša. Tudi za klub, ki je v višjem tekmovalnem razredu. Najbrž ne bom sekal mimo, če v imenu številnih zapišem željo, da bi se razvil v dobrega nogometaša In — ostal v vrstah Steklarja. SPOSOJENE MISLI Novinar mora gojiti argumentirano kritiko, ki pa hkrati nakazuje rešitve. Zares ustvarjalna je tista kritika, ki medtem, ko ruši, tudi zida. France Popit Ko mladost odhaja, postanejo ogledala zanič, ker ne pokažejo tistega, kar bi želeli videti. Todo Kurtovih Kar v sebi gojimo, raste; to je večni zakon narave. Goethe Precej ljudi živi dobro, vendar ni nikogar več, ki bi za ta režim umrl. Santiago Carillo Ne glede" na to, koliko je kdo dal revoluciji, nima nihče pravice imeti revolucijo za svoje lovišče, saj je last delavskega razreda. Milutin Baltic Praksa je pokazala, da tam, kjer še nihče ne upira silam, ki so v opoziciji v ZK, ni ne demokratizma v ZK ne samoupravljanja v delovnih organizacijah. Eno je pogojeno z drugim. Petar Stambolič V smehu je ključ, s katerim deši-friramo vsega človeka. • Thomas Canlyle ŠPORT — REKREACIJA — ŠPORT — REKREACIJA — ŠPORT — REKREACIJ RIJETNA SREČANJA Z VOJAKI Dne 27. maja so bili naši gostje vojaki zagrebške garnizije. Nastopili so v okviru •Borca«, kj že veliko let zbira v svoje vrste vojake-športnike. Najprej so naši gostje prišli v tovarno, kjer so si ogledali proizvodne prostore, v popoldanskem času pa so se pomerili s športniki »Steklarja« v štiri športni panoga, in sicer v nogometu, A in B moštvo, v namiznem tenisu, košarki in streljanju z zračno puško. NOGOMET Najprej sta nastopili drugi moštvi; gostje so brez večjih težav odpravili B moštvo Steklarja z rezultatom 4:2. Za nastop prvih moštev je bilo v Rogaški Slatini Izjemno zanimanje, ker so v vrstah Borca nastopili nekateri prvoligaški Igralci, kot so. Olarevič, Nikolič, Tepavac, Jovanovič, drugi v moštvu gostov pa so bili igralci iz klubov druge zvezne lige. Sedemsto gledalcev, kolikor se jih je nabralo na igrišču Steklarja, je prišlo na svoj račun. Igralci Steklarja so presenetili s prikazano igro. Kljub temu so gostje prišli do vodstva 2:0. To domačinov ni zmedlo. Pritisnili so z vso močjo In bolj Izkušenim gostom dali vedeti, da se zlahka ne nameravajo predati. Končni rezultat je bil 5:4 za Steklarja, strelci 'pa so bili: Jutriša 2, Furlinger, Farkaš In Grkovski po 1. Najboljši igralec srečanja je bil Jože Jutriša, ki je povzročal pravo zmedo v obrambi gostujočega moštva. Izkazali so se tudi drugi z borbeno in domiselno igro. NAMIZNI TENIS Namiznotenisači so slavili zasluženo zmago 5:3, čeprav ni bila tako zlahka priborjena. Za Steklarja so nastopili: Pšajd, Lešnik in Potočnik. Slednji Je bil najbolj uspešen, sgj je vsa tri srečanja odločil v svojo korist, dvakrat je bil uspešen Pšajd, vtem ko Lešniku ni šlo najbolj od rok. KOŠARKA Vodeni z izvrstnima prvoligaškima igralcema 2orgo iz Olimpije in Maleševlčem Iz Vojvodine gostje niso dovolili nobenega^ presenečenja. Brez Kriva so bili domači močno oslabljeni in so doživeli poraz 102:68. Največ košev sta dosegla Žorga 39 In Maleševič 38 za goste, medtem ko je bil Aco Jugovar z 26 koši najbolj uspešen domačin. Po končanih srečanjih sta obe strani izrazili zadovoljstvo spričo tako prijetnega športnega popoldneva, ki med drugim pomeni zbliževanje pripadnikov JLA s člani našega kolektiva. Prav tako Je bila obojestransko izražena želja po podobnih srečanjih. Upamo, da jih bo res veliko več. STRELJANJE Z VOJAŠKO PUŠKO Rezervni vojaški starešine imajo v svojem rednem programu tudi streljanje s polavtomatsko vojaško puško. Dvanajstega junija so starešine osnovne organizacije Tržišče dokazali, da so res dobri strelci, saj so dosegli nadpoprečne rezultate. Naravnost preseneča po- datek, da je bilo od 50 rezervnih vojaških starešin 33 takšnih, ki so dosegli odličen uspeh. Najboljši rezultat sta dosegla Vinko Srpčič In Janko Tramšek s 44 krogi, pred Milanom Za-godo in Jernejem Kropcem 42 krogov Itd. STRELJANJE Strelci obeh moštev so se dobro odrezali, saj so bili doseženi rezultati boljši od običajnih, zlasti glede na začetek tekmovanja, saj je bilo kmalu po končanem delovnem J dnevu. Naši strelci so zmagali z rezultatom 752:722. Še posamezni -rezultati: DJurovič 158, Arbutl-na 156, Krasič in Mikša 153, Siter 150 itd. RIBOLOV V nedeljo, 8. junija smo zgodaj zjutraj krenili na prvo 1 ribiško tekmovanje v okviru lige »Sotla«. Po dobrih starih ribiških navadah smo se najprej medsebojno spoznali In pozdravili in šele nato vrgli trnke v vodo, da presodimo, kdo bo v prvem nastopu najboljši. Ni dvoma o tem, da Je večina med nami mislila enako: Zrrtagatil Skupni seštevek za naše moštvo ni bil kaj prida razveseljiv, saj smo med štirimi moštvi pristali na tretjem mestu. Priznati smo morali, da so trenutno najboljši ribiči iz Klanjca. Naš ulov Je bil 185 ribic, najboljši posameznik v našem moštvu pa Branko Plavčak, ki nam Je' prinesel 285 točk. Varujmo naše vode! s. n. NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 17 SE STAVIL ALOJZ KUBALE MERA ZA DESET TISOČ METROV UGAN- KARSTVO SOCIAL- NI POLOŽAJ POMLAD- NA CVETLICA NUMERO VDOR VOJSKE V TUJO Državo SLOVEN- SKI s'an/st STEKLAR OCET ZGORNJA OKON- ČINA NEKDANJA KRALJEVINA V /NDOK/N/ SAMEC DOMAČE ŽIVALI PRED- SEDNIK PAKIS- TANA 6/NI BOL ZA PADU 6-SKLON (f okati v) PRODAJA- LEC STARE KRAME LIMONADA MEDNARODNA DELA VSKA ORGANIZACIJA ' perzij- ska DENARNA ENOTA /PSTA OP/C volnena tkanina GRENKA ALKOHOL. PIJAČA NE VED-NEŽ, PRAZNO-G LAVE C PREPROSI ORGANI- ZEM IZRASTEK SESALCEV S/M BOL ZA Amercij IGRA NA SREČO UMETNA SMOLA /LIRSKA LJUBLJA- NA GORA V ZASA V JU DlVSl ROMUNSKI KRALJ CVETLICA, ■SUROVINA ZA OP/J PREBIVA- LEC AVSTR/J. Dežele SIMBOL ZA TANTAL FIGURA PRI ČETVORK/ /VAN JAKŠ/ C AVSTR/J. TJSKOVčJA AGENCIJA VELIKA TRGOVI- NA ■ORANJE DRUŽBA SV. MOHORJA GLAVNO MESTO SOSEDNJE DRŽAVE SOZVOČJE TONOV KISIK RIMSKA sti TINE OREL MOŠTVA, SKUP/NE preda- nost ogljik ZO. ČRKA ABECEDE DELEŽ, OBROK AMERIŠ- KA tajna SLUŽBA NEKDAN- JI VOJVODA SLAVO- NIJE REŠITEV IN NAGRADE ZA DOBRO VOLJO j Med reševalce nagradne križanke bomo razdelili 150 dinarjev, in sicer: 1. nagrada 70 dinarjev, 2. nagrada 50 dinarjev, 3. nagrada 30 dinarjev. Rešitve pošljite na naslov: Uredništvo »Steklarja«, Steklarna »Boris Kidrič« ali vrzite v nabiralnik pred vratarnico. Upoštevali bomo rešitve, ki bodo prispele na naš naslov do 15. julija 1975. Prosimo, ne pozabite pripisati: »Nagradna križanka št. 17«. Za nagradno križanko št. 16 je žreb prisodil, da prejmejo nagrade: 1. nagrado 70 dinarjev —' Milorad Kračun, 2. nagrado 50 dinarjev — Sandi Gobec, 3. nagrado 30 dinarjev — Rudi Ju-govar ml. Čestitamo! Režltev nagradne križanke št. 16: Pionir, Biserka, interesantnost, skovikanje, kim, muka, orden, ol, eb, Krka, todor, naslada, Požega, Otmar, Zair, LRS, sorta, Ems, skat, trta, umik, raf. Norec ob potoku lovi ribe. Zaradi pripeke sname klobuk in ga položi poleg sebe. Zapiha veter in klobuka že ni več. Veter ga je odnesel v potok. Norec pa vzklikne: »Še sreča, da nisem imel glave v klobuku!« XXX — Ali imate knjigo »Mož, glava družine«? — Oprostite, pri nas ne prodajamo pravljic! XXX — Sinko, ali sl ribicam zamenjal vodo? — Čemu, ko še stare niso popile!