Vohrnija odrtija. Diinajskega rajbsratb-a liberalni poslanci so zopet v zadregab. Leta 1868. eo osnovali postavo, ki je poprejšno postavo zoper vobrnijo ali odrtijo preklicala in vso barantijo z denarji ljudem popolnem dala na prosto voljo. Vsak sme terjati in prejemati obreuti (činžev), kolikor le dobiti zamore. Zdaj pa, komaj črez 6 let, njim doliajajo pogoste prošnje, naj sprevidijo svojo znioto ter nasnovano postavo predraga.ijo ali odpravijo. Se ve, da njib je tega sram. Zato se branijo tukaj ravno tako, kakor pri posilnein legaliziranji. Nečejo nstreči nobenim prošnjam. Toda nagledimo si stvar nekoliko! 1) Zoper vobrnijo, t. j. zoper preveliki in tedaj nepošteni dobiček pri izposojevanji bile so pri nas že od nekdaj več ali meuj ostre postave. Cesar Jožef II. njih je prvič 1. 1787. preklical. Vendar cesar Fianc njih je 16 let poznej zopet potrdil. Leta 1866. so scdanji cesar vobiuijske postave odpravili, toda s pristavkom, da se zamore zoper terjauje p r e v e 1 i k i b obresti vendar kazenski pii sodnijah postopati. Liberalni poslanci so pa 1. 1868. tudi ta pristavek zatili. Zdaj je vse ljudem na prosto voljo dauo. Mali ali veliki čiuži, zmerni, pošteni dobiček, in pa gulenje in nesramua odrtija, nobena niiua pied postavo prednosti! Baiantija z denarjem je popolnem prosta. Kdor se opeče, ta Si je sara kriv in naj si pomaga — 6am. Ovo postavo pa je dunajski rajhsratb sklenol na prošnjo samo in ediao le aekaterib dunajskib denaruih mogotcev, velikib trgovcev, advokatov in notarjev in pa na prošnjo društva trgovcev v Sekshaus-u pri DuDaji. Iz dragih dežel niso prišle nobene prošnje. Posebno pa iz kmetskib ljudi, ki so vendar ogromna rečina, ni živa duša kaj takega želela. Vendar liberalua večina v rajbsratlm je uslišala omenjenih dunajskih gospodov prosnjo in sklenola uovo postavo za vse dežele, za vse ljudi, kakor da bi v Avstriji bili kar sami denarni mogotci, veliki trgovci, obrtuiki, advokati itd. Zagovarjali pa so novo postavo _ 2 besedoma, ki se glasite: svoboda in napredek. Rekli so, da se ima vsakemu člov.ku dati in pustiti svobodno s srojim denarjem gospodariti, kakor ume in zamoie. Vrb tega pa še napredek sploh zabteva popolno svobodo denarne barantije. To nabajarno pri vseh izobraženib narodib. Vendar poslednje besede niso popolneoi resnične. Kajti Francozi in Angleži se gotovo štejejo raed izobražena ljudstva. Ali pri Fiancozib se zdaj veljajo ostre postave zoper vohrnijo od leta 1^50. Na Angleškem pa je prepovedano od kapitala, ki znaša 100 ali še rnenj goldinarjev več obresti jemati, kakor 5 procentov. Le višji zneski so prosti. Pri Angležib tedaj postava menjše posestnike modro brani, da njih denarni mogotci pvesilno z obresti ne stiskujejo. Premožniši pa se labko sami branijo. Vsaj volk ne trga volkov, ampak ovce; iu ščuka žre najbolj le ribice. Teh je tedaj treba biauiti. Ali pri nas menjši posestniki iu menjši pvemožniki zdaj pogrešajo potrebno obrambo. 2) Kakove nasledke iniamo iz te postave? Ne rečemo, da se vsled one postave ni pomaožila barantija z denarjem. 0 pomnožila se je in sicer le preveč. Priča nam je lanski denarstveni poloui, pri katerein 80 nesrečui ljndjo zgubili sknpaj več kakor 2000 tnilijonov. A!i dostaviti nioramo, da so liberalni poslanci z ovo postavo tudi vohmiji in odrtiji vrata in duri na stežaj odprli. Največ trpijo menjši posestniki. Po nekaterib deželah, ii. pr. v Galiciji se je bati, da oderubi menjle posestnike popolnem poberejo in uničijo. Tudi po naših mestih na Slovenikem slišimo pogosto o hudih odrtijab, posebno z menjicami (Weobsel). Na menjice dobiš denarja, kolikor bočeš, ako imaš žiranta, (t. j. človeka, ki se s podpisom zaveže mesto tebe plačati, ako bi ti ne zarnogel). Ali procentev uioiaš plačati, da bi lebko kivave solze točil, n. pr. na menjici se zavežeš ciez 3 raesce plačati 100 gld., toda vzdignil si le 90, 80, 70, 60 gld. tedaj plačal 40, 80, 120, 160 procentov na leto. To je silno! Ali sila kola lomi! In če nimaš posebue sreče — si v k'at- kem zadolžen in zgubljen. V novinab beiemo, da nekateii jeniljejo in dobivljajo po 200, 500 in 1000 proceotov. Na prosto voljo dane svobode pri denaini barautiji se tedaj lupežni ljudje poslužujejo, da sc kar Pfune oditije bngatijo, med tein ko veliko število manj preuiožnib in uesrečuib posestnikov slnčijo ia na uič spravljajo. Ni čuda tedaj, ako vidiino in beremo, kako število ua dražbi zavolj dolžnih vekselnov itd. prodanib posestev strabovito raste. Prvo in drugokrat niLče ne licitira. In tretjokrat se proda pod nastavljeno ceno. Iu kdo je kupec? Večjidel oderub sam ali kdo njegovib zaveznikov. Nesrečni poprejšni posestnik pa jjj na lastnib tleh postal lilapec in tlakar, če ga novi gospodar še trpi. Glejte! šSuka je zopet požrla ribico ! Lep sad bvalisaae svobode v denarni barantiji in napiedka! To pa še dostavimo, da se pri nas še pomagati da. Veudar pomagati bi se moralo hitro. Kako? To bočemo drugokrat pojasniti.