Kolofon - Metapodatkovna oblika v Dublin Core Atribut Sistem DC.Naslov DC.Podnaslov DC.Avtor DC.Avtor.Naslov DC.Tema/Gesla DC.Tema/Gesla DC.Tema/Gesla DC.Tema/Gesla DC.Opis DC.Založnik DC.Založnik.Naslov DC.Datum objave ISO8601 DC.Tip DC.Format IMT DC.Identifikacija PDF DC.Identifikacija CIP/NUK DC.Identifikacija COBISS DC.Jezik ISO639-1 DC.Dostop URL DC.Posodobitev ISO8601 Podatki Grafični in vsebinski miselni vzorec za investitorje energetsko varčnih stavb Irena Pangeršič ariel.aneri@gmail.com Gradbena fizika Tehnologija instalacij Energetsko varčna gradnja Predpisi & Smernice & Zakonodaja Smernice za gradnjo. Zakonodaja. Obnovljivi viri energije. Primeri dobre prakse. Bivalno ugodje. Financiranje in sofinanciranje. Pangeršič, I. ariel.aneri@gmail.com 2011-08-27 Tekst/Raziskava pdf format (višina 19 cm, širina 26,7 cm)/ teksti, fotografije, ilustracije; 149 str. graficni_in_vsebinski_miselni_vzorec_za_investitorje_energetsko_varcnih_stavb.pdf slovenski http://arkhitekton-moderator-irena.netai.net/download.pdf.php?file=graficni_in_vsebinski_miselni_vzorec_za_investitorje_energetsko_varcnih_stavb.pdf 2011-08-28 Grafični in vsebinski miselni vzorec za investitorje energetsko varčnih stavb Irena Pangeršič ZAKONODAJA 0.2.1 Predpisi Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, 14/05-popr., 92/05-ZJC-B, 0.2.1.1 93/05-ZVMS, 111/05 - odl.US, 126/07 in 108/09), 0.2.1.2 Energetski zakon (Uradni list. RS, št. 27/07 EZ-UPB2- uradno prečiščeno besedilo), 0.2.1.3. Zakon o gradbenih proizvodih (Uradni list RS, št. 52/00), 0.2.1.4 Zakon o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti, (Uradni list RS, št. 99/04), Uredba o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list 0.2.1.5 RS, št. 33/03), 0.2.1.6 Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št.......) 0.2.1.7 Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb (Uradni list RS, št. 42/02 in 105/02), Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03 in 0.2.1.8 130/04), 0.2.1.9 Pravilnik o projektni dokumentaciji (Uradni list RS, št. 55/08), 0.2.1.10 Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07). 0.2.2. Standardi SIST-TP CEN/TR 15615 Razlaga splošne povezave med različnimi standardi CEN in Direktivo o energetski 0.2.2.1 učinkovitosti stavb (EPBD) - Krovni dokument SIST EN 15217 Energijske karakteristike stavb - Metode za izražanje karakteristik energije in za certificiranje 0.2.2.2 energije v stavbah 0.2.2.3 SIST EN 15603 Energijske karakteristike stavb - Splošna raba energije in opredelitev potreb po energiji SIST EN 15316-1 Grelni sistemi v stavbah - Metoda za preračun energijskih zahtev in učinkovitosti sistema -1. del: 0.2.2.4 Splošno SIST EN 15316-2-1 Grelni sistemi v stavbah - Metoda za preračun energijskih zahtev in učinkovitosti sistema - 2-1. 0.2.2.5 del: Emisija sistemov za ogrevanje prostora SIST EN 15316-3-1 Grelni sistemi v stavbah - Metoda izračuna energijskih zahtev in učinkovitosti sistema - 3-0.2.2.6 1 .del.: Hišni sistemi in značilnosti potreb za toplo vodo (zahteve porabe) lEBSEEl^ SIST EN 15316-3-2 Grelni sistemi v stavbah - Metoda izračuna energijskih zahtev in učinkovitosti sistema - 3-2. 0.2.2.7 del: Hišni razvod tople vode SIST EN 15316-3-3 Grelni sistemi v stavbah - Metoda izračuna energijskih zahtev in učinkovitosti sistema - 3-3. 0.2.2.8 del: Hišna proizvodnja tople vode SIST EN 15316-4-1 Ogrevalni sistemi v stavbah - Metoda za preračun energijskih zahtev in učinkovitosti sistema -0.2.2.9 4-1. del: Sistemi za ogrevanje prostora, zgorevalni sistemi SIST EN 15316-4-2 Ogrevalni sistemi v stavbah - Metoda za preračun energijskih zahtev in učinkovitosti sistema -0.2.2.10 4-2. del: Sistemi za ogrevanje prostora, toplotni črpalni sistemi SIST EN 15316-4-3 Grelni sistemi v stavbah - Metoda za preračun energijskih zahtev in učinkovitosti sistema - 4-3. 0.2.2.11 del: Sistemi za ogrevanje prostora, toplotni sončni sistemi SIST EN 15316-4-4 Grelni sistemi v stavbah - Metoda za preračun energijskih zahtev in učinkovitosti sistema -4-0.2.2.12 4. del: Sistemi za ogrevanje prostora, lastnosti in kakovost CHP elektrike in toplote SIST EN 15316-4-5 Grelni sistemi v stavbah - Metoda za preračun energijskih zahtev in učinkovitosti sistema - 4-5. 0.2.2.13 del: Sistemi za ogrevanje prostora, lastnosti in kakovost daljinskega ogrevanja in velikih sistemov SIST EN 15316-4-6 Grelni sistemi v stavbah - Metoda za preračun energijskih zahtev in učinkovitosti sistema - 4-6. 0.2.2.14 del: Sistemi za gretje prostora, fotonapetostni sistemi SIST EN 15316-4-7 Ogrevalni sistemi v stavbah - Metoda za preračun energijskih zahtev in učinkovitosti sistema -0.2.2.15 4-7. del: Proizvodnja toplote za ogrevanje prostorov, sistemi za zgorevanje biomase 0.2.2.16 SIST EN 15242 Prezračevanje stavb - Računske metode za določitev zračnih tokov v stavbah, vključno z infiltracijo SIST EN 15241 Prezračevanje stavb - Računske metode za energijske izgube zaradi prezračevanja in infiltracije v 0.2.2.17 poslovnih stavbah SIST EN 13779 Prezračevanje nestanovanjskih stavb - Zahtevane lastnosti za prezračevalne naprave in 0.2.2.18 klimatizirne sisteme SIST EN 15243 Prezračevanje stavb - Izračun sobne temperature ter obremenitve in energije stavb s sobnim 0.2.219 klimatizirnim sistemom SIST EN ISO 13790 Toplotne značilnosti stavb - Računanje potrebne energije za gretje in hlajenje prostora (ISO 0.2.2.20 13790:2008) SIST EN 15255 Toplotne značilnosti stavb - Natančen preračun obremenitve ohlajevanja prostora - Splošna merila 0.2.2.21 in validacija postopka SIST EN 15265 Toplotne značilnosti stavb - Računanje porabljene energije za segrevanje in hlajenje prostora z 0.2.2.22 dinamično metodo - Splošna merila in validacija postopka SIST EN ISO 13791 Toplotne značilnosti stavb - Izračun notranje temperature prostorov poleti brez mehanskega 0.2.2.23 hlajenja - Splošna merila in validacija postopka (ISO 13791:2004) SIST EN ISO 13792 Toplotne značilnosti stavb - Izračun notranje temperature prostorov poleti brez mehanskega 0.2.2.24 hlajenja - Poenostavljena metoda (ISO 13792:2005) 0.2.2.25 SIST EN 15193 Energijske značilnosti stavb - Energijske zahteve za osvetlitev 0.2.2.26 SIST EN 15232 Grelni sistemi v stavbah - Vpliv avtomatizacije stavb in izvršnih elementov ter upravljanja stavb SIST EN 15377-1 Ogrevalni sistemi v stavbah - Načrtovanje vodnih sistemov za ogrevanje in hlajenje, vgrajenih v 0.2.2.27 konstrukcijo -1. del: Določevanje načrtovane izhodne toplotne in hladilne moči površine SIST EN 15377-3 Grelni sistemi v stavbah - Načrtovanje vodnih sistemov za ogrevanje in hlajenje, vgrajenih v 0.2.2.28 gradbeno konstrukcijo - 3. del: Optimizacija rabe obnovljivih energijskih virov oSIST prEN 15377-2 Heating systems in buildings - Design of embedded water based surface heating and cooling 0.2.2.29 systems - Part 2: Design, dimensioning and installation 0.2.2.30 SIST EN 15459 Grelni sistemi v stavbah - Postopek ekonomskega vrednotenja stavbnih energijskih sistemov SIST EN 15251 Merila notranjega okolja za načrtovanje in ocenjevanje toplotnih lastnosti stavb z upoštevanjem 0.2.2.31 notranje kakovosti zraka, toplotnega okolja, svetlobe in hrupa SIST EN ISO 10456 Gradbeni materiali in proizvodi - Higrotermalne lastnosti - Tabelirane računske vrednosti in 0.2.2.32 postopki za določevanje nazivnih in računskih vrednosti toplotnih vrednosti (ISO 10456:2007) 0.2.2.33 SIST ISO 9836 Standardi za lastnosti stavb - Definicija in računanje indikatorjev površine in prostornine lEBSEEl^ SIST EN ISO 14683 Toplotni mostovi v stavbah - Linearna toplotna prehodnost - Poenostavljena metoda in 0.2.2.34 privzete vrednosti (ISO 14683:2007) SIST EN ISO 6946 Gradbene komponente in gradbeni elementi - Toplotna upornost in toplotna prehodnost -0.2.2.35 Računska metoda (ISO 6946:2007) SIST EN ISO 10211 Toplotni mostovi v stavbah - Toplotni tokovi in površinske temperature - Podrobni izračuni 0.2.2.36 (ISO 10211:2007) SIST EN ISO 13789 Toplotne značilnosti stavb - Toplotni koeficienti pri prenosu toplote in prezračevanja -0.2.2.37 Računska metoda (ISO 13789:2007) 0.2.2.38 SIST ISO 9972 Toplotna izolacija - Določanje tesnosti stavb - Metoda vzdrževanja nadtlaka z ventilatorjem 0.2.2.39 SIST EN 12207 Okna in vrata - Prepustnost zraka na pripirah - Klasifikacija SIST EN 13829 Toplotne značilnosti stavb - Ugotavljanje tesnosti obodnih konstrukcij - Metoda tlačne razlike z 0.2.2.40 uporabo ventilatorja (ISO 9972:1996, modificiran) SIST EN ISO 12241 Toplotna izolacija za opremo stavb in industrijske inštalacije - Pravila za računanje (ISO 0.2.2.41 12241:2008) SIST EN 14511-1 Klimatske naprave, enote za tekočinsko hlajenje in toplotne črpalke z električnimi kompresorji za 0.2.2.42 segrevanje in hlajenje prostora - 1. del: Pojmi in definicije oSIST prEN 14511-4 Klimatske naprave, enote za tekočinsko hlajenje in toplotne črpalke z električnimi kompresorji 0.2.2.43 za segrevanje in hlajenje prostora - 4. del: Zahteve 0.2.2.44 SIST EN 779 Particulate air filters for general ventilation - Determination of the filtration performance 0.2.2.45 SIST EN 1886 Prezračevanje stavb - Centralne enote - Mehanske lastnosti in merilni postopki 0.2.2.46 SIST EN 806 Specifikacije za napeljave za pitno vodo v stavbah -1. del: Splošno 0.2.3 Smernice in drugi dokumenti 0.2.3.1 Tehnična smernica TSG-1-001:2007 Požarna varnost v stavbah, 0.2.3.2 Tehnična smernica TSG-N-003:2009 Zaščita pred delovanjem strele. ZARADI OZAVEŠČENOSTI ... v boju za preživetje ... SE ZEMLJA UPIRA ... z vsemi sredstvi... POSLEDICA EKSISTENČNA KRIZA svet evropa država ZlME smernice, učinkovitejša raba energije in spremembe v okduu, kompromisi ? PODNEBNA IN ENERGETSKA POLITIKA svet RIMSKI KLUB _ 1968 _ smernice neobvezujoče AGENDA 21 (OZN) _ 1992 _ neobvezujoča priporočila AARHUŠKA KONVENCIJA _ 2001 _ zavezujoča listina IPEEC _ international partnership for energy eficiency 2008 _ nezavezujoča listina IRENA _ international renewable energy agency _ 2009 _ nezavezujoča listina ZMANJŠANJE ŠKODLJIVIH VPLIVOV NA OKOLJE VAROVANJE NARAVNIH VIROV PODNEBNA IN ENERGETSKA evropa DIREKTIVA EU o energetski učinkovitosti stavb 2002/91/ES direktiva EPBD Prenovljena DIREKTIVA EU o energetski učinkovitosti stavb 2008, direktiva EPBD ZMANJŠANJE ŠKODLJIVIH VPLIVOV NA OKOLJE država ENERGETSKI ZAKON, Ur.l.RS št.: 79/99, 8/00, 52/02, 110/02, 50/03, 27/07 Zakon o spremembah in dopolnitvah energetskega zakona Ur.l.RS št.:70/08 3. Odredba o zahtevanih izkoristkih za nove toplovodne ogrevalne kotle na tekoče in plinasto gorivo Ur.l.RS št.: 107/01, 20/02 Pravilnik o metodologiji izdelave in vsebini študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo Ur.l.RS št.: 35/08 ZMANJŠANJE ŠKODLJIVIH VPLIVOV NA OKOLJE država Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaje energetskih izkaznic stavb MOP UR.L.RS ŠT.: 77/99 Zakon o graditvi objektov ZGO-1 Ur.l.RS št.:102/04, 14/05, 92/05, 93/05, 111/05, 126/07 Pravilnik o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah PTZURES Ur.l.RS št.: 42/02 Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES Ur.l.RS št.: 93/08 Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb Ur.l.RS št.: 42/02, 105/02 ZMANJŠANJE ŠKODLJIVIH VPLIVOV NA OKOLJE ENERGETSKI BgHisi] lokalna avtoriteta inffieslililior PROJEKTIRANJE arhitekti Zahteve direktive EPBD vključno AES po 5.členu Obstoječi lokalni prostorski in energetski plani Direktiva EU o energetski učinkovitosti stavb (2002/91/EC) - EPBD Direktiva nalaga državam članicam, da v svojem pravnem redu uredijo: izračun celovite energetske lastnosti stavb (3. člen), določitev minimalnih zahtev glede energetske učinkovitosti za nove stavbe in večje obstoječe stavbe v primeru večje prenove (4., 5. in 6. člen), izdelavo študije izvedljivosti alternativnih sistemov oskrbe z energijo za nove stavbe, večje od 1000 m2 (5. člen) energetsko certificiranje stavb (7. člen) redne preglede kotlov in klimatskih sistemov v stavbah, ki jih izvajajo neodvisni strokovnjaki (8., 9. in 10. člen) wammmmmbmm^/m Zakon o graditvi objektov (metodologija računa in minimalne zahteve za novogradnje in večje prenove) Zakon o spremembah in dopolnitvah energetskega zakona (EZ-B) (Ur.l. RS št. 118/2006, z dne 17.11.2006) Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 2008 (Ur.l. RS, št. 93/2008 , z dne 30.9.2008, dopolnilo Ur.l. RS, št. 47/2009, z dne 23.6.2009 ) Pravilnik o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur. l. RS št. 42/2002). Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb (Uradni list RS št. 42/02, 105/2002) Energetski zakon (energetske izkaznice, študije izvedljivosti za AES in redni pregled klimatizacijskih sistemov) Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb, Št. 77/2009, z dne 2.10.2009) Pravilnik o metodologiji izdelave in vsebini študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo, Ur.l. RS, št. 35/2008 Zakona o varstvu okolja (redni pregled kotlov) Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom (Uradni list RS, št. 129/04, 57/2006, 105/2007, 102/2008) mmm wbsammmnhmmm Znižan prag s 1000 m2 na 500 m2 (250 m2 čez 5 let) za obvezno javno predstavitev energetske izkaznice v javnih stavbah Umaknjen prag za obvezno oceno vgradnje alternativnih energetskih sistemov v novih stavbah Umaknjen prag pri zahtevi za izpolnjevanje min. zahtev pri večjih prenovah Minimalne zahteve - za energijsko učinkovitost novogradenj in prenov naj bodo stroškovno učinkovite (ne zamujajmo priložnosti, a hkrati porabimo denar učinkovito!) - benchmarking EU-27 min. zahtev na enotni metodologiji temelječi na LCC) - minimalne zahteve za tehnične sisteme, ki so instalirani v stavbi, predvsem za kotle, naprave za pripravo tople vode in klimatske sisteme. - pregledi kotlov se razširijo na pregled celotnega ogrevalnega sistema, pri čemer lahko države članice določijo različne periode pregledov glede na moč kotla Energetske izkaznice stavbe - več poudarka na priporočenih ukrepih / so obvezen sestavni del izkaznice, - sistem kontrole kakovosti pri izdajanju energetskih izkaznic, - indikator je primarna energija, - pri trženju stavbe objava energijskega indikatorja - razreda Prostorsko načrtovanje in prenovljena EPBD - Lokalna in regionalna uprava naj bo vključena v prenos EPBD, zaradi usklajenosti zakonodaje o prostorskem načrtovanju in zakonodaje o energetski učinkovitosti stavb. - Na ravni lokalne uprave je treba ozaveščati / izobraževati prostorske načrtovalce in inšpektorje za EPBD teme Enotni trg dela - Vzpostaviti vzajemno priznavanje poklicne kvalifikacije za izvajalca izkaznic v EU - Directive 2005/36/EC on the recognition of professional qualifications Akcijski načrt DČ za skoraj nič energijske hiše (javne stavbe vzor!) cilj: - po 2018 zagotoviti da bodo vse nove javne stavbe (v lasti ali v najemu) skoraj nič energijske ZGLED! - do 2020 vse nove stavbe skoraj nič energijske (vmesni cilj do 2015) - Narediti Akcijski načrt za skoraj nič energijske hiše in periodično poročati! - EC poročilo o stanju skoraj nič energijskih hiš v EU od 2012 + nx3 leta PURES 2 - 2010 Načelno enaka raven zahtevnosti za stavbo v predpisu 2010 kot v PURES 2008 - Drugače izražene minimalne zahteve (npr. v max rabi energije kWh/m2 in ne v moči naprav kW) Predpisana obvezna računska metodologija po SIST EN 13790 - (PURES 2008 jo je sicer dopuščal, a hkrati predpisal obvezno uporabo zelo poenostavljene metode) Enak bo postopek računa za PGD fazo in za energetsko izkaznico stavbe Billsi (MIII1MIE) I RIKITIKV/AIEIO - Umi Izračun QNH po SIST EN ISO 13790 (pravilnik 2002 - Qh po SIST EN 832) Obvezna mesečna računska metoda namesto dosedanje sezonske (potrebujemo povprečne mesečne temperature, iz katerih se določa mesečni TP namesto dosedanjega letnega TP) Novi klimatski podatki za obdobje 1971-2000 (vsebuje informacijo o 30 letnem nihaju in o segrevanju ozračja) (pravilnik 2002 uporablja obdobje 1961 - 1990) ■Mfflll teili©« PTZURES Ur.l.RS št.: 42/02 - koeficient specifičnih transmisijskih toplotnih izgub ovoja stavbe Ht' - določena nova metoda računanja toplotne bilance stavbe, in sicer na podlagi evropskih standardov (SIST EN). Zvišale so se zahteve po nižji toplotni prehodnosti vgrajenih elementov in posledično se je znižala potrebna letna toplota za ogrevanje zgradbe. PURES Ur.l.RS št.: 93/08 -povprečna toplotna prehodnost stavbe Um - zaostrena zračna prepustnost ovoja - posredno zahteva obveznega vračanja toplote odpadnega zraka - obvezna vgradnja naprav za uporabo obnovljivih virov energije (25% moči za gretje, prezračevanje, hlajenje in toplo pitno vodo je treba zagotavljati z OVE (sončnega obsevanja, biomase, geotermalne energije in energije vetra oz. s priključkom na naprave za pridobivanje toplote ali hladu na OVE zunaj stavbe ali alternativno vgraditi vsa 6 m2 sprejemnikov sončne energije na bivalno enoto ali vgradnja sončnih celic z nazivno močjo 5W/m2 koristne površine stavbe SEDAJ VELJAVNA PTZURES IN PURES DO 01.07.2010 M Novi pravilnik do 1.7.2010 - koeficient specifičnih transmisijskih toplotnih izgub ovoja stavbe Ht' in - uskladitev metodologije za določitev energijskih lastnosti stavb z metodologijo primerno za energetske izkaznice in zahtevami prenovljene direktive EPBD, ki pravi da je potrebno povečati obseg energijske prenove starejših stavb - zato ohranja dosedanje zahteve in jih mestoma zaostruje. Poudarek bo na stroškovni učinkovitosti. IZRAČUN DOVEDENE (KONČNE) ENERGIJE ZA DELOVANJE SISTEMOV IZRAČUN POTREBNE TOPLOTE ZA OGREVANJE STAVBE mmm ZA OGREVANJE, MEHANSKO PREZRAČEVANJE, PRIPRAVO TOPLE VODE, RAZSVETLJAVO TRANSMISIJA, PREZRAČEVANJE, SONČNI PRITOKI, NOTRANJI VIRI 40 30 TO (N 20 10 0 ostalo okna jug okna sever streha zunanje stene tla prezračevanje IZGUBE sončno obsevanje okna jug okna sever notranji viri ogrevanje DOBITKI + mDIflTA + lEIlEICIiRIGNAl RABA KONČNE x ENERGIJSKE BILANCE VARČNE GRADNJE 9 REPUBLIK* SLOVENIJA MINISTRSTVO 2AO*OLJg IN p-ftOSTOft DiftEKTORAT ZA P-fiOSrOft Sif. KO Ime KO Koordinata X Koordinata Y Skok na koordinato Temperatura januar Temperatura februar Temperatura marec Temperatura april "emperatura maj Temperatura junij Temperatura julij Temperatura avgust Temperatura september Temperatura oktober Temperatura november Temperatura december Začetek kurilne sezone Konec kurilne sezone Temperaturni primankljaj Projektna temperatura Energija sončnega obsevanja Katastrske občine Navigacija : (I)®©© Orodja : ■ i ■ © © • Legenda : i a Maj ■ i S 10 in i ■ 11 ■ ^ r 12 B 4 P 13 n s n u ■1 B 15 E7 ■ 16 19 S 17 Lo čljivo st 70 Velikost okna hL02i<7i68^ Efekt na sliki PIXELATE Merilo: 1: 2520000 [_] Pregledovalnik podnebnih podlag Tabele sončnega obsevanja | Dodatni materiali a slojih | Pravilnik | ko-ntakna oseba: Frančiška Padlesnik j uHH^nflVi Projektna temperatura (°C) = ENERGETSKA IZKAZNICA STAVBE 2 ENERGETSKA IZKAZNICA STAVBE Vrste energetskih izkaznic - računska energetska izkaznica - merjena energetska izkaznica Energijski kazalniki za računsko energetsko izkaznico - letna potrebna toplota za ogrevanje stavbe na enoto uporabne površine stavbe - letna dovedena energija za delovanje stavbe na enoto uporabne površine stavbe - letne emisije C02 zaradi delovanja stavbe na enoto uporabne površine stavbe Energijski kazalniki za merjeno energetsko izkaznico - letna dovedena energija, namenjena pretvorbi v toploto na enoto uporab.povr.stavbe - letna poraba električne energije zaradi delovanja stavbe na enoto uporab.povr.stavbe - letne emisije C02 zaradi delovanja stavbe na enoto uporabne površine stavbe Razvrščanje v razrede energetske učinkovitosti od 0 do vključno 10 kWh/m2a razred Al nad 10 do vključno 15 kWh/m2a razred A2 nad 15 do vključno 25 kWh/m2a razred BI nad 25 do vključno 35 kWh/m2a razred B2 nad 35 do vključno 60 kWh/m2a razred C od 60 do vključno 105 kWh/m2a razred D od 105 do vključno 150 kWh/m2a razred E od 150 do vključno 210 kWh/m2a razred F od 210 do 300 in več kWh/m2a razred G Minimalne zahteve za energijsko učinkovitost stavbe so izražene z : - dovoljenimi toplotnimi izgubami in potrebno močjo naprav za gretje in prezračevanje - dovoljenimi toplotnimi obremenitvami in močjo naprav za hlajenje stavb - obvezno vgradnjo naprav za uporabo obnovljivih virov energije - izdelavo izkaza o toplotnih karakteristikah stavbe PODATKI O STAVBI ETAŽNOST K • P' 1 ORIENTACIJA SLEMENA: V / TIP GRADNJE Porotlicrni 45 in Porottenn .'l> z zunanjo TI 6 cm na V tn Z strani 5 cm lopkHiio izolacijskega ometa na S tn J LETO IZGRADNJE 2004 OBLIKOVNI FAKTOR f0=A/Vr 0.48 m-1 CEIXJTNA ZUNANJA POVRŠINA STAVBE A %7 mJ OGREVANA PROSTORNINA STAVBE V, \K) POVRŠINA TOPLOTNA SKUPNI FAKTOR (m3) PREHODNOST PREHODA l! SONČNEGA (W/m-Kl SEVANJA (■) /unnnjc stene S in J 9> 0.2M Zattgf sleiK V ui / MX 0^81 /lasulji' IU.IL: kkti 165 0.37« Strop proti puldrelju 213 0,183 Tla na terenu 173 0.4*1 Oknu 102 1.100 0.35 Op Natnkne so poipretnc vrednost (davnih tfcimtin, punmcZM srnin.« i (wiiKvporotUutl STOPNJA IZMENJAVE ZRAKA PRI NARAVNEM PREZRAČEVANJU O.JOflr1) IZKORISTEK SISTEMA ZA VRAČANJE ODPADNE TOPLOTE PRI PREZRAČEVANJU^ (-) ENERGENT Zemeljski plui MOČ GENERATORJA TOPLOTE 40 kW VRSTA NAPRAVE Plinski kooden/arijski grelnik SISTEM OGREVANJA Radiittotski PRIPRAVA TOPLE VODE Plinski kondowwjsk. grelnik OBNOVLJIVI VIRI OSNOVNE TEHNIČNE ZAHTEVE Kaj je energetska izkaznica? Energetski izkaznica stavbe je dokument, lu podaja računsko doMene kazalce rabe energije v stavbi in nzvrtta stavbo v enega od razredov rabe energije, podobno lu* pri energetski nalepil za gospodinjske aparale. Osnovni namen energeiske izkaznice stavbe je informiranje kupca oz. najemnika stavbe o njeni energetski učinkovitosti in posredno o prshskovani visim stroika za energijo. Eneigeuka irtnmka podaja osnovno informacijo o toplotnih karakteristikah stavbe za putrebc proaieu z nepremičninami ter podpira razvoj različnih programov za spodbujanje gradnje energijsko učinkovitih stavb, na primer na nivoju driave. občine ali stanovanjskih skladov Energetska izkaziuca stavbe je izitaria v skladu z evropsko dneilnv SAVF. (9.V7WEEC). katere cilj je zmanjlevanje emisij CO. s povečevanjem energetske učinkovitosti tudi na področju stavb. O projektu OPET Slovenija Pilotni projekt podeljevunja energetskih izkaznic za stavbe je del ftrfega projekta OPET Slovenija 2(101/2002 (J. OP F.Ul. v okviru katerega je konzorcijski partner ZRMK, teluvilciki irriuut za graditdjstvo. zaduUen zapotkiilje energetske učinkovitosti v stavbah i http^/vmvurmk-tlg.sl/upet/default-htm OPET jc evropska mrela Organizacij za Promocijo Energetskih Tehnologij. \W o delu drugih koozorcijskih partnerjev OPET Sloteaija je objavljeno na http://www-rcp.ijs.sl/~optl/ Projekt OPET Slinmija na pudnx'ju stavb sofinancirajo: Evropska kiannija v okviru 5. OP EU. Ministrstvo za okolje in pnistnr. Agencija za učinkovito raho energije in Ministrstvo za gospodariti«. m A U R Izdajatelj: INSTITUT Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. Ir. Marjana Pijanec Zavrt, univJipl.inigrad Igor lanciiC. univ.dipl.in2.gnd. Vodja projekta Direktor 01 -ZRMK Informacije: tel.: ♦ 386 I 280 8 342, fai: » 386 I 280 8 451, e-po4U: msljuncc8*l-zrmk.sl energijska, samozadostna in ničenergijska hiša pasivna hiša 25'35 kWh/m2 mergijsko tril'terska hiša energijska hiša Pravilnik o metodologiji izdelave m izdaji energetskih izkaznic stavbe UL RS 77/09 gradnja POTREBNA TOPLOTA 40-60 kWh/(m2a) ^^^^RAKOTtSNOSnso^Tsi^ KONVENCIONALNI NAČIN OGREVANJA KONVENCIONALNI NAČIN OGREVANJA POTREBNA TOPLOTA * 30 kWh/(m2a) ZRAKOTESNOST nM £ 1,0 h1 + NOTRANJI VIRI: sonce svetila aparature ljudje POTREBNA TOPLOTA Žl5kWh/(m2a) ^^^ZRAKoresNosniso^ae^ OGREVANJE PREKO PREZRAČEVALNE NAPRAVE + NOTRANJI VIRI: sonce svetila aparature ljudje PASIVNA HIŠA ZAJEM IZ OBNOVLJIVIH VIROV + NOTRANJI VIRI: sonce svetila aparature ljudje BILANČNA IZRAVNAVA POLETI DISTRIBUCIJA VIŠKA ENERGIJE POZIMI PORABA ENERGIJE IZ OMREŽJA H9HHB1! ZAJEM IZ OBNOVLJIVIH VIROV PORABA = PROIZVODNJI HRAMBA ENERGIJE MBPBBliSiH TEHNIČNA SMERNICA ZA GRADNJO TEHNIČNA SMERNICA ZA GRADNJO - predpisuje_ - klasifikacija in razvrstitev stavb - metodologija za izračun energijskih lastnosti stavbe po standardu SIST EN ISO 13790 - arhitekturne zasnove stavb - izbira materialov - toplotna zaščita -toplotna prehodnost - toplotni mostovi - stavbno pohištvo - zmanjševanje pregrevanja - prehod vodne pare - zrakotesnost - generatorji toplote - cevovodni razvod ogrevanja -toplotna izolacija cevovodnega razvoda - ogrevala - projektne temperature ogrevalnega sistema - uravnoteženje in regulacija sistema ogrevanja - hlajenje - klimatske naprave - cevovodni in kanalski razvod klimatizacijskega sistema - regulacija klimatizacijskega sistema - prezračevanje - vračanje toplote - prezračevalni sistemi - nadzor vlage in temperature v stavbi - načini zagotavljanja tople vode - priporočila za namestitev sprejemnikov sončne energije - hranilniki toplote in cevovodni razvod tople vode - razsvetljava - energijske lastnosti svetil SMERNICA ZA GRADITEV na področju toplotne zaščite, ogrevanja, hlajenja, prezračevanja, priprave tople pitne vode in razsvetljave v stavbah določa: - mejne vrednosti elementov učinkovite rabe energije v stavbah, - elemente arhitekturne zasnove, ki vplivajo na učinkovito rabo energije, - dopustno toplotno prehodnost posameznih gradbenih elementov in sklopov, - načine pasivnega zmanjševanja pregrevanja zaradi sončnega obsevanja, - sestave takšnih gradbenih konstrukcij, da ne bo prišlo do poškodb ali drugih škodljivih vplivov zaradi difuzijskega prehoda vodne pare, - ravni in tehnične rešitve primerne zrakotesnosti stavbe, - energijske lastnosti generatorjev toplote, - zahteve načrtovanja in izvedbe cevovodnega razvoda ogrevanja stavbe, - projektne temperature ogrevalnega sistema, - načine uravnoteženja in regulacije sistema ogrevanja, - energijske lastnosti klimatskih naprav in sistemov, - zahteve načrtovanja in izvedbe cevovodnega razvoda hlajenja stavbe, - načine regulacije sistema klimatizacije, - ravni potrebnega vračanja toplote odtočnega zraka, - elemente zagotavljanja učinkovite priprave tople pitne vode, - zahteve načrtovanja in izvedbe hranilnika in cevovodnega razvoda tople pitne vode, - energijske lastnosti elementov razsvetljave, - stavbe oziroma njihove dele, v katerih je treba razsvetljavo regulirati v odvisnosti od dnevne KLASIFIKACIJA IN RAZVRSTITEV STAVB Razlikovati je treba med: - enostanovanjskimi stavbami, - večstanovanjskimi stavbami, - upravnimi in pisarniškimi stavbami, - stavbami za izobraževanje, - stavbami za zdravstvo, - gostinskimi stavbami, - športnimi dvoranami, - trgovskimi stavbami in stavbami za storitvene dejavnosti, in - stavbami za druge namene, ki so porabniki energije. METODOLOGIJA ZA IZRAČUN ENERGIJSKIH LASTNOSTI STAVBE temelji na določbah veljavnih slovenskih standardov, ki so nastali s prevzemom evropskih ali tujih nacionalnih standardov, predvsem standarda SIST EN ISO 13790. Dopustna je tudi uporaba standardov drugih držav članic Evropskega gospodarskega prostora in Turčije, če ti standardi omogočajo doseganje vsaj enake ravni energetske učinkovitosti, obravnavajo enake parametre in omogočajo enako stopnjo natančnosti. ARHITEKTURNA ZASNOVA STAVBE mora upoštevati: - orientacijo stavbe, tako da s premišljeno umestitvijo stavbe optimiziramo zahteve glede ohranjanja energije ob upoštevanju predvidene rabe stavbe; - razmerje med ovojem stavbe in njeno prostornino, ki mora biti čim bolj ugodno, kar pomeni, da se je treba izogibati nepotrebni členjenosti stavb in elementom, ki povzročajo nepotrebne toplotne mostove; - obliki in razmerju zasteklitve, ki mora zagotoviti zahtevano osvetljenost prostorov obenem pa zagotoviti čim večje dobitke toplotne energije pozimi in zaščito pred prekomernim segrevanjem poleti; - obstoječe in načrtovane sosednje stavbe tako, da se upošteva tudi načrtovani razvoj, kar se odrazi tudi na zasnovi stavbe; - orientacijo stavbe in površine primerne za namestitev sprejemnikov sončne energije, foto-napetostnih elementov; pri čemer se za primerno usmerjenost in naklon zunanje površine stavbe šteje tista površina, ki je obrnjena v eno ali več smeri od jugozahoda preko juga do jugovzhoda, naklon pa je med 20° in 60°; - zunanje okolje in stavbe zasnovati tako, da se upoštevajo klimatske razmere preko celega leta, spremembe preko dne in vse posebnosti, ki so značilne za lokacijo gradnje; - notranje okolje tako, da se pri zasnovi stavbe ustrezno posveti različnim ciklom njene uporabe preko različnih časovnih ciklov, (npr. štiriindvajset urni cikel, mesečni cikel, drugi vzorci uporabe preko celega leta). - čim višjo raven vključitve sistemov za zajem sončnega obsevanja v osnovno arhitekturno zasnovo, ki jih je dovoljeno namestiti na poševne ali ravne strehe stavb, na fasade ali na samostojne konstrukcije ob stavbi, npr. pergole, nadstreški, - da so v primeru večstanovanjskih stavb sprejemniki sončne energije in foto-napetostni elementi nameščeni na površinah, ki so del skupnih delov stavbe in morajo biti dostopni za namene vzdrževanja, - da morajo biti pri namestitvi na poševne strehe sprejemniki sončne energije in foto-napetostni elementi v smeri in z naklonom, ki se ne razlikuje od smeri in naklona poševnine. s**^ a. 3. SHRANJEVANJE SONČNE ENERGIJE 1. ORIENTACIJA 2. ZASENČENJE ZGRADBE toplotno segrevanje sekundarno shranjevanje refleksija rimarno shranjevanje 23. september 21. marec 21. december 4. FAKTOR OBUKE 0,70 0,55 0,55 0,45 0,40 0,27 (D m & &> & & 1,00 1,02 1,05 1,08 1,11 1,78 5. TOPOGRAFSKE OKOLIŠČINE vpliv terena 100 % 125 % JD 85 % 6. TOPLOTNA HIERARHIJA PROSTOROV Severna stran: - stopnišče - shramba - pomožni prostori Južna stran: - dnevni prostori 7. VGRAJENOST ZGRADBE V OKOUE prosto stoječa zgradba polvkopana zgradba vkopana zgradba nnHHMnieiHHi 8. TEHNOLOGIJA GRADNJE lahka masivna konstrukcija konstrukcija 9. TOPLOTNA IZOLACIJA mineralna volna prozorna ekstrudiran polistren izolacija lesena vlakna volna, konoplja 10. OKNA IN VRATA Toplotno izolativno steklo Zrakotesna PVC okvir leseni okvir vhodna vrata 11. PREGREVANJE - Latentni hranilniki toplote V« I I • I • I • ■ • • - senčila, markize, brisoleji, previsi - zemeljski prenosnik, nočno zračenje wmmmwmmm/mwm/mmm@wmwm IZBIRA MATERIALOV (1) Pri snovanju stavbe je treba upoštevati tudi vpliv gradbenih materialov in elementov stavbe na zahteve toplotne zaščite in ohranjanja energije ter na preprečevanje površinske kondenzacije in škode zaradi kondenzacije znotraj elementov ovoja. (2) Izkoristiti je treba tehnike načrtovanja, s katerimi je omogočena uporaba materialov nosilne konstrukcije, polnil, oblog, oken, odprtin in drugih elementov, ki najbolj učinkovito dosežejo zahteve učinkovite rabe energije v stavbah pri določenih zahtevah glede toplotnega in drugega ugodja znotraj stavbe. (3) Obenem morajo biti izpolnjene zahteve, ki izhajajo iz predpisov, ki ustrezajo varnostnim zahtevam v primeru požara, predpisov, ki ustrezajo zahtevam glede dostopnosti in varnosti pri uporabi in predpisov, ki ustrezajo zahtevam glede okoljskih vidikov. TOPLOTNA ZAŠČITA (1) S toplotno zaščito površine toplotnega ovoja stavbe in ločilnih elementov delov stavbe z različnimi režimi notranjega toplotnega ugodja je treba: - zmanjšati prehod energije skozi površino toplotnega ovoja stavbe, - zmanjšati pregrevanje ali podhladitve stavbe, - zagotoviti tako sestavo gradbenih konstrukcij, da ne bo prišlo do poškodb ali drugih škodljivih vplivov zaradi difuzijskega prehoda vodne pare in - nadzorovati (uravnavati) zrakotesnost stavbe. (2) Stavbe je treba projektirati in graditi tako, da je vpliv toplotnih mostov na letno potrebo po energiji čim manjši in da toplotni mostovi ne povzročajo škode stavbi ali njenim uporabnikom. TOPLOTNA PREHODNOST Toplotna prehodnost elementov zunanje površine stavbe in ločilnih elementov delov stavbe z različnimi režimi notranjega toplotnega ugodja, ki se določi po standardih SIST EN ISO 6946 in SIST EN ISO 10211, ne sme presegati vrednosti, navedenih v tabeli Gradbena konstrukcija Umax (W/m2K) 1. Zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom, 0,28 0,60 3. Tla nad neogrevano kletjo, neogrevanim prostorom ali garažo... 0,35 4 Tla nad zunanjim zrakom 0,30 5. Stene in medetažne konstrukcije med ogrevanimi prostori različnih enot, različnih uporabnikov ali lastnikov 0,90 6. Stene, ki mejijo na sosednje stavbe 0,50 7. Zunanja stena proti terenu, strop proti terenu in tla na terenu (ne velja za industrijske stavbe) 0,35 8. Medetažna konstrukcija proti neogrevanemu prostoru, ravna in poševna streha nad neogrevanim prostorom 0,20 9. Tla na terenu in tla nad terenom pri panelnem - talnem ogrevanju (ploskovnem gretju) 0,30 10. Lahke zunanje vertikalne gradbene konstrukcije (pod 150 kg/m2) 0,20 11. Okna, balkonska vrata gretih prostorov in greti zimski vrtovi 1,30 12. Strešna okna 1,40 13. Steklene strehe, svetlobniki, zimski vrtovi, svetlobne kupole 2,40 Vrednosti za toplotno prehodnost iz tabele se smiselno uporabljajo tudi za notranje gradbene konstrukcije, ki mejijo na prostore, v katerih lahko notranja temperatura pri projektni zunanji temperaturi pade pod 12 °C. IBlBffll TOPLOTNI MOSTOVI (1) Vpliv toplotnih mostov na letno potrebo po toploti mora biti čim manjši. Toplotnim mostovom z linijsko toplotno prehodnostjo Te > 0,2 W/mK (standard SIST EN ISO 14683, Tabela 2 ali SIST EN ISO 10211) se je treba z ukrepi v skladu z zadnjim stanjem gradbene tehnike izogniti s popravki načrtovanih detajlov, če pa to ni mogoče, je treba dokazati, da vodna para na mestih toplotnih mostov ne bo kondenzirala. (2) V računu potrebne toplote za ogrevanje se vpliv toplotnih mostov upošteva po standardih SIST EN ISO 13789, SIST EN ISO 14683 oziroma SIST EN ISO 10211. (3) Če imajo vsi toplotni mostovi v stavbi linijsko toplotno prehodnost Te < 0,2 W/mK (standard SIST EN ISO 14683, Tabela 2), se lahko njihov vpliv upošteva na poenostavljeni način, s povečanjem toplotne prehodnosti celotnega ovoja stavbe za 0,06 W/m2K. STAVBNO POHIŠTVO (1) V ogrevanih prostorih stavbe se sme uporabljati zasteklitev s toplotno prehodnostjo Ust največ 1,1 W/m2K. (2) Toplotna prehodnost oken (steklo in okvir) v odvisnosti od materiala okvirjev ne sme biti večja od 1,3 W/m2K pri oknih z lesenim profilom, profilom iz umetne mase in s profilom iz kombinacije materialov, katerih osnova je profil iz lesa ali iz umetne mase, oziroma od 1,6 W/m2K pri oknih s kovinskimi okvirji. (3) Toplotna prehodnost zunanjih vrat ne sme biti večja od 2,0 W/m2K. (4) Toplotna prehodnost dela ovoja na mestu, kjer je vgrajena omarica za rolete ali druga senčila, vključno s pogoni in napravami za njihovo upravljanje ne sme biti večja od 0,6 W/m2K. (5) Zahteve tega člena ne veljajo za izložbena okna, ki omejujejo zaprt izložbeni prostor, in za steklena vrata, ki so del vetrolova. (6) V neogrevanih prostorih s temperaturo pod 15 °C je na ovoju stavbe dovoljena uporaba steklenih prizem (steklakov). a. ZMANJŠEVANJE PREGREVANJA (1) Pri načrtovanju stavbe je treba s pasivnimi ukrepi, kot so npr. primerna arhitekturna zasnova, senčenje, nočno prezračevanje zagotoviti, da bodo potrebe po hlajenju čim manjše. (2) Pri načrtovanju in pri izračunu potrebe po hlajenju je treba izkoristiti ugodne potenciale nočnega prezračevanja stavbe, v kolikor je to glede na predvideni način rabe stavbe dopustno. Šteje se, da je nočno prezračevanje stavbe omogočeno, če je avtomatsko upravljano. Zastekljene površine in senčila (1) Vse zastekljene površine večje od 0,5 m2 razen tistih, ki so obrnjene v smeri od severovzhoda preko severa do severozahoda ali so poleti trajno zasenčene z naravno oziroma umetno oviro, morajo omogočati tako zaščito proti sončnemu sevanju, pri kateri je faktor prepustnosti celotnega sončnega sevanja stekla in senčila (upoštevaje vpliv položaja vgradnje: zunaj ali v medstekelnem prostoru) g < 0,55. (2) Faktor prepustnosti celotnega sončnega sevanja stekla in senčila se določi kot produkt faktorjev prepustnosti celotnega sončnega sevanja posamičnih plasti (stekla in senčila) ob upoštevanju zmanjšanja učinkovitosti senčila v medstekelnem prostoru. (3) Senčila vgrajena na notranjo stran se ne štejejo kot protisončna zaščita. PREHOD VODNE PARE (1) Stavbe morajo biti projektirane in zgrajene tako, da se pri namenski uporabi vodna para, ki zaradi difuzije prodira v gradbeno konstrukcijo, ne kondenzira. V primeru, da pride do kondenzacije vodne pare v konstrukciji, se mora le ta po koncu računskega obdobja difuzijskega navlaževanja in izsuševanja povsem izsušiti. (2) Vse gradbene konstrukcije stavb morajo biti projektirane in zgrajene tako, da vodna para pri projektnih pogojih na njihovih površinah ne kondenzira. (3) Vlaga, ki se kondenzira v konstrukciji ne sme povzročiti škode na gradbenih materialih (na primer korozija, nastanek plesni). (4) Difuzija vodne pare se računa za zunanje gradbene konstrukcije in konstrukcije, ki mejijo na neogrevane prostore, razen za konstrukcije, ki mejijo neposredno na teren (tla, strop, stene). Zahteve za gradbeno konstrukcijo (1) Za račun higrotermičnih lastnosti konstrukcij se uporablja SIST EN ISO 13788. (2) Pri izračunu se upošteva notranjo temperaturo 20 °C in notranjo relativno zračno vlago 65 %. (3) Skupna količina kondenzirane vlage ne sme v nobenem trenutku preseči vrednosti iz Tabele F.1 Priloge F standarda SIST EN ISO 13788 ali vrednosti, ki jih določi proizvajalec gradbenega materiala. (4) V strešnih in stenskih konstrukcijah ne sme skupna količina kondenzirane vlage na površinsko enoto nikoli preseči vrednosti 1 kg/m2. (5) Če pride do kondenzacije na materialu, ki ne omogoča kapilarnega navzemanja vlage, skupna količina kondenzirane vlage na površinsko enoto nikoli ne sme preseči vrednosti 0,5 kg/m2. (6) Če pride do kondenzacije v lesu, se skupna vlaga lesa ne sme povečati za več kot 5%, pri materialih narejenih iz lesa pa za 3% (7) Pri izračunu se lahko uporabi vrednosti iz projektne naloge, če sta ta določeni projektna notranja temperatura in/ali relativna zračna vlaga višji od vrednosti določenih v tej smernici. (8) Mesečne vrednosti zunanje temperature in zunanje relativne zračne vlage so podane v klimatskih podaklfe a. ZRAKOTESNOST (1) Zračna prepustnost stavbe ali njenega dela brez mehanskega prezračevanja, merjena po standardu SIST ISO 9972, ne sme presegati 3 izmenjav zraka na uro (pri tlačni razliki 50 Pa). (2) V stavbah z vgrajenim sistemom mehanskega prezračevanja z več kot 0,7-kratno izmenjavo zraka, računano z Ve zračna prepustnost ne sme presegati 2 izmenjavi zraka na uro (pri tlačni razliki 50 Pa). (3) V stavbah je treba uporabljati okna in vrata z izjavo o skladnosti z razvidnimi relevantnimi lastnostmi o zračni prepustnosti: vsaj razreda 2 po standardu SIST EN 12207, za okna in balkonska vrata, vgrajena v eno- ali dvoetažne stavbe, in za vhodna vrata, vgrajena v prvem ali v drugem nadstropju stavbe, oziroma vsaj razreda 3 po standardu SIST EN 12207 za okna in balkonska vrata, vgrajena v tri- ali večnadstropne stavbe, in za vhodna vrata, vgrajena v tretji ali višji etaži stavbe. (4) Če se tesnost ovoja pri stavbah z uporabno površino, večjo od 5000 m2, ki so polno ali delno klimatizirane, preverja, se preizkus izvede po standardu SIST EN 13829 (Q50/ST - vključno s površino poda pritličja) ali pa se izmeri indeks zračne prepustnosti (Q50/S). IBlBffll GENERATORJI TOPLOTE (1) Pri uporabi plinastih goriv se lahko vgrajujejo le kondenzacijski kotli. (2) V stavbah z do dvema stanovanjema mora biti generator toplote vgrajen znotraj toplotnega ovoja stavbe. (3) Izkoristek toplotne izolacije razvodnega omrežja, hom, mora biti večji od 0,95 oziroma morajo biti toplotne izgube manjše od 5 %. (4) Specifična poraba elektrike za transport tople vode mora biti manjša od 0,015 Wel/Wtoplote. (5) Črpalke v stavbah z več kot dvema stanovanjema morajo imeti električno regulacijo na konstantni Dp. (6) Zmanjšanje potrebne toplote za gretje pri nočnem znižanju ali prekinitvi gretja se upošteva v skladu s časom trajanja in zadnjim stanjem gradbene tehnike. (7) V vseh stavbah mora biti vgrajena samodejna regulacija delovanja naprav za gretje. V stavbe je treba vgrajevati le generatorje, ki imajo računski najnižji dovoljeni povprečni letni izkoristek: Moč < 50 kW > 50 do 120 kW > 120 do 350 kW > 350 kW Vrsta generatorja toplote Letni računski izkoristek Letni računski izkoristek Letni računski izkoristek Letni računski izkoristek 1. Na kurilno olje ) avtomatski, specialni, z ventilatorjem 0,85 0,87 0,88 0,88 1. b) s prilagodljivim ali menjalnim kuriščem 0,82 0,84 - - 2. Na biomaso, avtomatski ) z ventilatorjem 2. b) s prilagodljivim ali menjalnim kuriščem 0,79 0,76 0,83 0,79 0,83 0,83 3. Na plin ) nizko-temperaturni, z gorilnikom, brez ventilatorja 0,91 0,91 0,92 0,92 3. b) nizko-temperaturni, z ventilatorjem 0,92 0,92 0,92 0,92 3. c) kondenzacijski 0,97 0,98 0,99 0,99 4. Toplotne podpostaje s pripravo tople vode* 0,98 0,98 0.98 0,98 IBlBffll CEVOVODNI RAZVOD OGREVANJA (1) Razvodni sistemi, ki oskrbujejo posamezni prostor s toploto, morajo imeti uravnotežene pretoke ogrevnega medija. (2) Razdelilni sistem mora biti znotraj toplotnega ovoja stavbe razen priključnih cevovodov do naprav zunaj ovoja. TOPLOTNA IZOLACIJA CEVOVODNEGA RAZVODA (1) V neogrevanih prostorih je treba cevi in armature za razvod vode v ogrevalnih sistemih z notranjim premerom cevi do 100 mm zaščititi pred izgubo toplote s toplotno izolacijo. Debelina toplotne izolacije mora biti najmanj enaka notranjemu premeru cevi, če toplotna prevodnost izolacije znaša 0,035 W/mK. Pri ceveh in armaturah z notranjim premerom večjim od 100 mm mora debelina toplotne izolacije znašati najmanj 100 mm. Pri materialih, katerih toplotna prevodnost ni enaka 0,035 W/(mK), se najmanjša dopustna debelina toplotne izolacije preračuna po pravilih računanja prehoda toplote skladno s standardom SIST EN ISO 12241. (2) Ne glede na prejšnji odstavek, je polovična debelina toplotne izolacije dovoljena: pri ceveh in armaturah, ki oddajajo toploto v ogrevane prostore različnih uporabnikov oziroma lastnikov, na prehodih cevi in armatur skozi stene ali strope, pri križanju cevovodov, pri cevnih razdelilnikih, na priključnih vodih grelnih teles do dolžine 8 m. (3) Zahteve iz prvega in drugega odstavka te točke ne veljajo za cevi in armature, ki oddajajo toploto v ogrevane prostore istega uporabnika oziroma lastnika. (4) Ne glede na določbe prvega, do tretjega odstavka te točke, mora debelina toplotne izolacije cevi, vgrajenih v tla, znašati najmanj 6 mm. (5) Za centralno gretje s temperaturo dovodne vode pod 50 °C se debelina toplotne izolacije cevi iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko zmanjša, vendar samo toliko, da toplotne izgube niso višje kot pri izolaciji cevi iz prvega odstavka te točke. -r a. OGREVALA (1) Vsa grelna telesa morajo imeti vgrajene elemente za uravnavanje temperature v prostoru s proporcionalnim območjem 1K, če je uporabna površina prostora večja od 6 m2. Pri vgradnji regulacije, s katero se dosega enaka ali boljša regulacija temperature zraka v prostoru, vgradnja elementov iz prvega stavka ni obvezna. (2) Končni prenosniki toplote z naravno konvekcijo morajo biti postavljeni prosto, praviloma ob zunanji steni. Ploskovno gretje oziroma hlajenje mora biti izvedeno v skladu z navodili proizvajalca sistema. PROJEKTNE TEMPERATURE OGREVALNEGA SISTEMA Projektna temperatura grelnega sistema v stavbi ne sme biti višja od 55 °C. Omejitev ne velja za pripravo tople pitne vode in zraka v klimatizacijskih ali prezračevalnih sistemih, v katerih je dovoljena najvišja temperatura 70 °C. Omejitev pav tako ne velja za distribucijske sisteme med stavbami. URAVNOTEŽENJE IN REGULACIJA SISTEMA OGREVANJA (1) Razvodni sistemi, ki oskrbujejo posamezni prostor s toploto, morajo imeti uravnotežene pretoke ogrevnega medija. (2) Sistemi morajo biti projektirani in grajeni tako, da se doseže naravno hidravlično uravnoteženje sistema (sistemi razvoda z obrnjenim povratkom). Kadar iz tehničnih ali ekonomskih razlogov to ni mogoče, morajo biti na glavnih hidravličnih vejah vgrajeni elementi za ročno ali samodejno hidravlično uravnotežnje sistema z napisnimi tablicami in trajno oznako o potrebni nastavitvi. HLAJENJE (1) Ta točka smernice obravnava samo energijske vidike hlajenja stavb. Pri projektiranju in gradnji ter vzdrževanju sistemov klimatizacije stavb je treba upoštevati tudi zahteve iz predpisa o prezračevanju in klimatizaciji stavb. (2) Da bi poleti omejili potrebo po energiji za klimatske sisteme in preprečili pregrevanje prostorov, morajo biti vsa okna, ki so izpostavljena neposrednemu sončnemu obsevanju, opremljena z zunanjimi fiksnimi ali premičnimi senčili, ki zmanjšajo največjo sončno obsevanje za vsaj 70 %. (3) Pri načrtovanju sistema za hlajenje in pri izračunu potrebne energije za hlajenje je treba izkoristiti ugodne potenciale nočnega prezračevanja stavbe, v kolikor je to glede na predvideni način rabe stavbe možno. Šteje se, da je nočno prezračevanje stavbe zagotovljeno, če je avtomatsko upravljano. KLIMATSKE NAPRAVE (1) Klimatizacijske naprave morajo biti projektirane tako, da lahko izkoriščajo naravno hlajenje. (2) Nazivna projektna temperatura hlajene vode v sistemih z razvlaževanjem je 6/14 °C, v primeru brez razvlaževanja pa 14/18 °C ter 18/23 °C za ploskovno hlajenje. Predviden mora biti primarni oziroma sekundarni krog za hlajeno vodo in hidravlično naravno uravnotežen sistem razvoda (sistem z obrnjenim povratkom). Odstopanja od navedenih zahtev so dovoljena, če se s tem zagotovi večja energijska učinkovitost sistema. (3) Specifična poraba elektrike za transport hladne vode mora biti manjša od 0,020 Wel/Whlada v primarnem in manjša od 30 Wel/kWhlada v sekundarnem krogu. Obtočne črpalke v sekundarnem krogu morajo imeti zvezno regulacijo pretoka v odvisnosti od obremenitve, v primarnem pa le po potrebi. (4) Regulacija hladilne moči z obtokom vročega plina za hladilne moči nad 25 kW ni dovoljena. (5) Dovoljena je le vgradnja generatorjev hlada z učinkovitostjo, ki je enaka ali večja od vrednosti, določenih v tabeli 3. (6) Prezračevalne naprave in klimatizacijske naprave je treba dimenzionirati tako, da je specifična moč: - dovodnega ventilatorja manjša od Pdo < 1,5 kW/(m3s) dovedenega zraka, - odvodnega ventilatorja manjša od Pod < 1,0 kW/(m3s) odvedenega zraka. (7) Pri klimatizaciji stavb brez osnovnega toplovodnega gretja morajo biti vgrajene klimatizacijske naprave s spremenljivo količino zraka. (8) Toplotna izolacija ohišja klimatizacijskih naprav s toplotno obdelavo zraka, nameščenih na prostem, mora biti v razredu največ T3 oziroma TB3, za klimatizacijske naprave v stavbah pa T4 oziroma TB4 po standardu SIST EN 1886. Navedene zahteve ne veljajo za klimatizacijske naprave brez toplotne obdelave zraka. V stavbe je dovoljeno vgrajevati le generatorje z učinkovitostjo, ki je enaka ali večja od vrednosti v tabeli (3): Vrsta generatorja hlada (GH) EER COP ESEER COP* IPVL Preskus po: prEN 14511 prEN 14511 Euro vent ARI 550/ 560/590 ARI zračno hlajeni GH 2,90 3,00 3,00 2,80 3,05 zračno hlajeni GH s priključnimi kanali 2,50 2,80 3,00 - - zračno hlajeni GH za ploskovno hlajenje/gretje 3,65 3,90 4,20 - vodno hlajeni GH - vsi do 1500 kW GH z batnimi kompresorji 4,65 4,15 4,25 4,45 5,05 vodno hlajeni GH - spiralni, vijačni kompr. do 500 kW - - 5,00 4,45 5,20 vodno hlajeni GH - vijačni kompr. 500-1000 kW 5,00 4,90 5,60 vodno hlajeni GH - centrif. kompresor do 500 kW 500-1000 kW 5,15 5,80 6,30 5,00 5,55 6,10 5,25 5,90 6,40 nad 1000 kW zračno hlajeni GH za ploskovno hlajenje/gretje 4,9 4,2 5,00 - - GH z oddaljenim kondenzatorjem 3,4 - 3,60 3,1 3,45 absorpcijski - zračno/vodno hlajeni, enostopenjski dvostopenjski - - - 0,60/0,70 1,00 1,00 * COP velja za meritve po ARI in je enakovreden EER brez upoštevanja dodatne električne moči. (9) EER in COP veljata za posamezno enoto. Vrednosti veljajo za zračno hlajene hladilnike vode do 600 kW in vodno hlajene do 1500 kW, razen tam, kjer so navedene večje moči. V projektu je treba navesti podatek o uporabljeni vrednosti (po prEN, Eurovent ali ARI). (10) Priporočena uporaba GH glede na velikost in vrsto pogona: do 350 kW: električno gnani batni, absorpcijski enostopenjski; od 350 do 1000 kW: električno gnani vijačni, absorpcijski dvostopenjski; nad 1000 kW: električno gnani centrifugalni, absorpcijski dvostopenjski. a. CEVOVODNI IN KANALSKI RAZVOD KLIMATIZACIJSKEGA SISTEMA (1) Pri hladilnih sistemih mora biti debelina izolacije cevovodov, armatur in obešal izbrana tako, da na njihovi površini ne pride do kondenzacije vodne pare. Debelina izolacije mora biti pri premeru cevovodov do DN 40 najmanj 13 mm, pri premeru cevovodov od DN50 do DN200 pa najmanj 38 mm. (2) Razvodni sistem kanalov mora biti praviloma v notranjosti toplotnega ovoja stavbe. Toplotna izolacija kanalov se mora izvesti v skladu z zadnjim stanjem gradbene tehnike. REGULACIJA KLIMATIZACIJSKEGA SISTEMA Vsa hladilna telesa morajo imeti vgrajene elemente za uravnavanje temperature v prostoru s proporcionalnim območjem 1K, če je uporabna površina prostora večja od 6 m2. Vgradnja takih elementov ni obvezna, če so uporabljeni drugi načini regulacije, s katero se dosega vsaj enaka regulacija temperature zraka v prostoru. PREZRAČEVANJE (1) Energijsko učinkovitost prezračevalnega sistema se zagotavlja z izborom energijsko učinkovitih ventilatorjev in pripadajočih elementov, energijsko učinkovitim razvodom, najmanjšo še potrebno količino zraka, uravnoteženje sistema ter regulacijo kakovosti zraka v stavbi, njenem delu ali prostoru. (2) Vgrajeni mehanski ali hibridni sistemi prezračevanja stavb morajo zagotoviti učinkovito vračanje toplote zraka. VRAČANJE TOPLOTE (1) Vse prezračevalne in klimatizacijske naprave, namenjene za normalno obratovanje stavbe, morajo imeti vgrajene prenosnike toplote za vračanje toplote zavrženega ali odtočnega zraka pri gretju s temperaturnim izkoristkom nad 65 %. Pri nizkoenergijskih stavbah je treba predvideti sistem mehanskega prezračevanja s stopnjo vračanja toplote odpadnega zraka najmanj 0,75. (2) Pri centralnem prezračevanju večstanovanjskih (1122, CC-SI) ali nestanovanjskih (12, CC-SI) stavb se lahko za pridobivanje odpadne toplote pozimi uporabijo reverzibilne toplotne črpalke, ki delujejo in so namenjene tudi za delno hlajenje stavbe poleti in obratno. (3) Kadar se vlaga v stanovanjskih stavbah uravnava z naravnim prezračevanjem s pomočjo lokalnih prezračevalnih naprav na zunanjem ovoju stavbe, vgradnja naprave za vračanje toplote ni obvezna, pri uporabi prisilnega prezračevanja pa mora biti izkoristek rekuperatorja toplote nad 50 %. PREZRAČEVALNI SISTEMI (1) Odsesovalne naprave je treba dimenzionirati tako, da je specifična moč ventilatorja manjša od Pod < 1,0 kW/(m3s) odvedenega zraka. (2) Prezračevalne naprave je treba dimenzionirati tako, da je specifična moč: - dovodnega ventilatorja manjša od Pdo < 1,5 kW/(m3s) dovedenega zraka, - odvodnega ventilatorja manjša od Pod < 1,0 kW/(m3s) odvedenega zraka. (3) Vsi ventilatorji morajo biti opremljeni z najmanj tristopenjsko ali zvezno regulacijo števila vrtljajev in ustrezno povezavo z regulacijo pretoka. (4) Pri uporabi filtrov HEPA, filtrov za pline (ogljenih ipd.) je dovoljen premosorazmeren dodatek v razliki moči zaradi večjih uporov filtrov. (5) Filtri na klimatizacijskih napravah s pretokom nad 1 m3/s morajo biti opremljeni z merilniki padca tlaka in signalizacijo pri prekoračitvi največjega dopustnega upora na filtrih. Filtri morajo biti dimenzionirani tako, da znaša računski končni padec tlaka na filtrih v odvisnosti od razreda po standardu SIST EN 779: - za razred G: 150 Pa, - za razrede F5 do F7: 200 Pa in - za razreda F8 in F9: 300 Pa. Pri 20-odstotni prekoračitvi največjega dovoljenega upora se mora naprava samodejno ustaviti, razen kadar sta lahko ogrožena zdravje ljudi ali delovni proces. (6) Zračna tesnost vidnih kanalov s tlačno razliko do 150 Pa, ki potekajo znotraj toplotnega ovoja stavb, mora biti najmanj razreda A (f = 0,027*p0,65). Kanali zunaj toplotnega ovoja stavbe, vsi tlačni kanali zavrženega zraka v stavbi in kanali v stavbi s tlačno razliko nad 150 Pa morajo biti razreda B (f = 0,009*p0,65). Zračna tesnost razreda C (f = 0,003*p0,65) se uporabi za sisteme s posebno povišano tlačno razliko ali kadar puščanje zraka pomeni nevarnost za zdravje ljudi. (7) Zračna tesnost ohišja klimatizacijskih naprav mora biti razreda A po standardu SIST EN 1886, pri higiensko zahtevnih sistemih pa razreda B. IBlBffll NADZOR VLAGE IN TEMPERATURE V STAVBI (1) V sistemih z razvlaževanjem ni dovoljeno dogrevati zraka z virom toplote iz fosilnih goriv. Odstopanje je dovoljeno, če se zrak dogreva s toploto iz kondenzatorja generatorja hlada ali z obtokom zraka. Omejitev ne velja za klimatizacijo v tehnoloških procesih. (2) Pri klimatizacijskih napravah, priključenih na centralno gretje ali na daljinsko oskrbo s toploto, je treba uporabljati adiabatsko ovlaževanje s svežo vodo. Električno parno ovlaževanje je dovoljeno le pri visokih higienskih omejitvah (bolnišnice 1264, CC-SI, čisti prostori in drugi podobni prostori). (3) Najnižji odstotek dovoljene relativne vlage v klimatiziranih prostorih v zimskih razmerah s temperaturo zunanjega zraka pod -5 °C je 20 %. relativna vlažnost zraka [%] 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 prevlažr 10 S/ m tonL 7arlm/f)liiwi K p resuh 0 še zadovoljivo 2 1 4 16 18 20 22 !>■ 4 2 f j 28 temperature sobnega zraka [°C] NAČINI ZAGOTAVLJANJA TOPLE VODE (1) Priprava tople vode se izvede centralno s hranilnikom toplote. Pri nesorazmernih stroških in le občasni uporabi se lahko topla voda pripravlja tudi lokalno. V tem primeru imajo prednost grelniki vode s toplotno črpalko, hranilnikom toplote in pomožnim električnim grelnikom, kadar toplotna črpalka ne omogoča občasnega pregretja vode nad 70 °C v skladu z zahtevami standarda SIST EN 806. (2) Lokalna priprava tople vode z električnimi grelniki ni dovoljena, razen v nestanovanjskih stavbah v katerih dela oziroma se zadržuje manj kot 10 uporabnikov ali je standardna poraba tople vode manjša od 65 litrov/dan. V teh stavbah je dovoljena uporaba lokalne priprave tople vode z električnimi grelniki do največje moči 2,0 kW. (3) Kjer je to mogoče, je za zagotovitev potrebe po topli vodi treba v zunanjo površino stavbe ali nanjo namestiti sprejemnike sončne energije (SSE).) Če bi faktorji usmerjenosti, naklona in zasenčenosti lahko predstavljali tehnološko in okoljsko omejitev za izpolnjevanje zahtev za uporabo SSE, je dovoljena popolna ali delna uporaba drugih obnovljivih virov energije. Če obnovljivi viri energije niso na voljo, je treba uporabiti najboljše možne tehnologije za proizvodnjo toplote, npr. kombinacijo z grelnim sistemom. (4) V stavbe se smejo vgrajevati samo toplotno izolirani hranilniki v ogrevalnih sistemih ali sistemih za toplo vodo, ki ustrezajo zahtevam standarda SIST EN 15332. PRIPOROČILA ZA NAMESTITEV SPREJEMINKOV SONČNE ENERGIJE (1) Pri namestitvi SSE na ravnih strehah so lahko koristna naslednja priporočila: a) za čim večjo učinkovitost morajo biti SSE obrnjeni proti jugu, največja dovoljeno odstopanje pa znaša ± 10°; b) pri napravah, ki se bodo uporabljale skozi vse leto, je priporočen naklon 35-40° c) pri napravah, ki se bodo uporabljale predvsem poleti, je priporočen naklon 30-35° d) pri napravah, ki se bodo uporabljale predvsem pozimi, je priporočen naklon 50-60° (2) Namestitev SSE je smotrno prilagoditi tudi naslednjim merilom: a) pri sistemih, namenjenih izključno pripravi tople vode, ki se nameščajo v obstoječe stavbe, naj ocena porabljene energije temelji na izračunih za določanje potreb po topli vodi. Vsekakor je iz ekonomskih razlogov priporočljivo zagotoviti, da so sistemi takšne velikosti, da lahko zadovoljujejo približno 60 % predvidenih potreb. b) pri sistemih za pripravo tople vode in ogrevanje vode v plavalnih bazenih, ki so ves čas v uporabi, ni priporočljivo preseči velikosti površine, ki zmore samo z uporabo sončne energije zagotavljati polno zadovoljevanje potreb v mesecu maju d) pri sistemih za pripravo tople vode za sezonsko uporabo (od aprila do oktobra) in ogrevanje vode poleti v plavalnih bazenih, ni priporočljivo preseči velikosti površine, ki zmore samo z uporabo sončne energije zagotavljati polno zadovoljevanje potreb v mesecu, ko je na voljo največ sončne energije e)sistemi za pripravo tople vode morajo biti opremljeni s termostatskim mešalnim ventilom in tako ohranjati delovne temperature pod ravnjo določeno v standardu SIST EN 806. f) poleg namestitve solarnih toplotnih sistemov je priporočljivo uvesti tudi ukrepe za varčevanje z energijo, kot je npr. naprave za prekrivanje površine plavalnih bazenov, kadar niso v uporabi. HRANILNIK TOPLOTE IN CEVOVODNI RAZVOD TOPLE VODE (1) Hranilnik toplote mora biti gret posredno in se izvede pri stavbah z uporabno površino do 500 m2 kot bivalentni ali trivalentni hranilnik (2) Razdelilno omrežje tople vode mora biti znotraj toplotnega ovoja, praviloma nameščeno v inštalacijskem jašku in izolirano v skladu z zahtevami točke 5.2. (3) Če ima razvodno omrežje obtočno črpalko za toplo vodo, mora biti ta temperaturno krmiljena. RAZSVETLJAVA Učinkovito rabo energije za razsvetljavo se zagotavlja z naravno osvetlitvijo, če to ni mogoče, pa je treba uporabiti energijsko učinkovita svetila in pripadajoče elemente. V nestanovanjskih stavbah je poleg tega treba zagotoviti zvezno regulacijo osvetljenosti v odvisnosti od vpadle dnevne svetlobe in prisotnosti uporabnikov v prostoru ali delu stavbe. ENERGIJSKE LASTNOSTI SVETIL (1) Projektirati in vgrajevati se smejo le svetilke z elektronskimi predstikali oziroma elektronskim balastom, razen kadar s posebnim predpisom ni drugače določeno. Za lokalno in občasno razsvetljavo je dovoljeno uporabljati žarnice z žarilno nitko, vendar njihova priključna moč ne sme presegati 20 % priključne moči vse razsvetljave. (2) Povprečna moč vgrajenih svetilk na enoto uporabne površine (W/m2) za posamezne vrste stavb ne sme presegati vrednosti, prikazanih v tabeli 4. (3) V nestanovanjskih stavbah (12, CC-SI) je treba v prostorih, kjer se zadržujejo uporabniki, projektirati in vgraditi sisteme za regulacijo umetne osvetlitve v odvisnosti od naravne osvetlitve in prisotnosti uporabnikov v njih. (4) V prostorih brez stalne prisotnosti uporabnikov (npr. stopnišča, hodniki, kleti, pomožni prostori) morajo biti svetilke oziroma ustrezni deli sistema osvetlitve opremljene s senzorji prisotnosti, ki z nastavljivo zakasnitvijo ugašajo sijalke, ko v prostoru ni uporabnikov. Oznaka po CC-SI Opis Gostota moči svetilk (W/m2) 111, 112 Eno in več-stanovanjske stavbe 8 113, 12111, 1212, del 12201, 1241, 1274 Stanovanjske stavbe za posebne namene, hotelske in podobne stavbe, druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, upravne in pisarniške stavbe, postaje, terminali, poboljševalni domovi, zapori, gasilske postaje 11 12112 Gostilne, restavracije, točilnice 15 1251, del 1262, 12721 Industrijske stavbe, knjižnice, stavbe za opravljanje verskih obredov 14 del 12201, del 12203, del 1261, 1263, 1264, sodišča, kongresne in konferenčne stavbe, kinodvorane, paviljoni in stavbe za živali in rastline v živalskih in botaničnih vrtovih, stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, stavbe za zdravstvo 13 del 12201, del 12610, del 1262, 1265, Pošte, dvorane za družabne prireditve, igralnice, plesne dvorane, diskoteke glasbeni paviljoni, muzeji, galerije, športne dvorane, 12 del 12301 Samostojne prodajalne in butiki, lekarne prodajalne očal, prodajne galerije 16 del 12301, 12302 Nakupovalni centri, trgovski centri, veleblagovnice, pokrite tržnice, sejemske dvorane, razstavišča 9 1242 Garažne stavbe 3 del 1261 Gledališča, koncertne dvorane, operne hiše 17 * V tabeli so navedene povprečne vrednosti, ki omogočajo lokalno bistveno višjo ali bistveno nižjo moč svetilk in s tem prilagajanje realnim potrebam in razmeram v stavbi oziroma prostorih v njej. IBlBffll Specifične emisije CO2* za posamezne vrste energentov: Energent Na enoto kuriva Na energijsko enoto zemeljski plin 1,9 kg/Sm3 0,20 kg/kWh utekočinjeni naftni plin 2,9 kg/kg 0,215 kg/kWh ekstra lahko kurilno olje 2,6 kg/l 0,265 kg/kWh lahko kurilno olje 3,2 kg/kg 0,28 kg/kWh daljinska toplota 0,33 kg/kWh 0,33 kg/kWh* električna energija 0,53 kg/kWh 0,53 kg/kWh rjavi premog (domači) 1,5 kg/kg 0,32 kg/kWh rjavi premog (tuji) 1,88 kg/kg 0,40 kg/kWh lignit (domači) 1,0 kg/kg 0,33 kg/kWh * podatki se uporabijo v primeru, ko dobavitelj ne poda emisij za svoj vir energenta oziroma energije Faktorji pretvorbe za izračun letne primarne energije za posamezne vrste energentov: Energent Faktor pretvorbe Kurilno olje 1,1 Plin 1,1 Premog 1,1 Lesna biomasa 0,1 Električna energija 2,5 Daljinsko ogrevanje na fosilna goriva 1,58 Daljinsko ogrevanje s kogeneracijo 1,0 Letna primarna energija za delovanje stavbe se določi tako, da se letna dovedena energija za delovanje sistemov v stavbi pomnoži s faktorjem pretvorbe določen v tabeli 3. IVISiMBM MfflM® - iM:©]iiR^B):iirilliJM Stavbe, ki so po EZ izuzete: - stavbe za katere je način oskrbe z energijo določen v lokalnem energetskem konceptu - stavbe za katere je način oskrbe z energijo določen s predpisom iz 36.člena EZ (v primeru določitve ogrevanja v industrijskih obratih, če je to smoterno in s tem zagotovljena smotrnejša izraba energije) - stavbe za obredne namene, spomeniki, stavbe za začasno in občasno rabo - stavbe za katere predpis lokalne skupnosti določa obvezno priključitev na določeno vrsto energetskega omrežja oziroma uporabo določenih vrst goriva Alternativni sistemi po EZ : - decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije - soproizvodnja - daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo - toplotne črpalke OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE 1 OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE - OVE - alternativni viri energije VRSTE OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE BIOMASA BIOPLIN VETERNA ENERGIJA HIDROENERGIJA SONČNA ENERGIJA GEOTERMALNA ENERGIJA ENERGIJA VALOV PRINCIP OSMOZE ENERGIJA BIBAVICE Študija izvedljivosti - določijo se variante na osnovi potreb po energiji s čim nižjimi invest.stroški - izdela se izračun stroškov in koristi naložbe obrastovalni str., tekoče vzdrž., zavarovnje, koristi prodaje energije - vrednotenje variant na osnovi rabe končne energije, celotnih emisij, celotnih stroškov, in stroškov na m2 povr.stavbe - analiza občutljivosti izbrane variante OBVEZNA VSEBINA ŠTUDIJE IZVEDLJIVOSTI: - podatki o stavbi, investitorju, odgovorni osebi ter izdelovalcu študije - povzetek študije izvedljivosti - analizo stanja in potreb po oskrbi stavbe z energijo - opredelitev možnih variant - primerjava variant alternativnih virov z varianto brez alternativnega sistema - opredelitev naložbe (spec.opreme, analiza lokacije, čas izvedbe, varstvo okolja, kadri) - oceno investicijskih stroškov za vsako varianto - izračun stroškov in koristi posamezne variante - izračun kazalnikov učinkovite rabe energije in stroškovni kazalnik variant - finančna analiza s prodajo energije na trgu - predlog najboljše variante - analiza občutljivosti izbrane variante v primeru predi.variante s prodajo ener. V PRIMERU INVESTICIJE KI ZNAŠA VEČ KOT 300.000 eur MORA ŠTUDIJA VSEBOVATI ŠE: - analizo prodajnega in nabavnega trga - analizo vplivov naložbe - analizo zaposlenih - terminski plan priprave in izvedbe naložbe - finančno konstrukcijo - finančno analizo - analizo občutljivosti Obnovljivi viri energije so tisti viri energije, ki izkoriščajo naravne procese in se v naravi nenehno pojavljajo v (skoraj) neomejenih količinah: Obnovljivi energetski viri se na splošno tako iz fizičnih kot iz ekonomskih razlogov uporabljajo na mestih, kjer so ti viri na razpolago. Večina obnovljivih virov izhaja iz sprotnega sončevega sevanja, izjema sta energija bibavice in geotermalna energija. Biomasa je uskladiščena sončna energija. Veter je gibanje zraka, ki ga povzroči porušeno razmerje med zračnim tlakom nad toplim in hladnim delom površja. Valove povzročajo viharji z močnimi vetrovi na oceanih in morjih. Geotermalna energija je posledica toplotnih procesov v notranjosti Zemlje. Energija bibavice je posledica vpliva težnostne sile lune in sonca ter kinetične energije Zemlje, kar povzroča plimo in oseko morja. Solna energija nastane zaradi razlike v tlaku med slano in sladko vodo. Slabost obnovljivih virov je časovna spremenljivost moči in energije virov. • toplota, ki iz notranjosti Zemlje prihaja proti površju in jo imenujemo geotermalna energija; • planetarna energija Lune in Sonca, ki s kinetično energijo Zemlje povzroča periodično nastajanje plime in oseke; • sončno sevanje, ki ga oddaja sonce in ga lahko spremenimo v toploto ali elektriko, v naravi povzroča nastanek vetra, valov, vodne energije in biomase. Biomasa je organska snov, katero lahko uporabimo za proizvajanje energije. Obravnavamo jo lahko kot uskladiščeno sončno energijo, katero lahko pretvarjamo toplotno, mehansko ali električno energijo. Trenutno najbolj uporabljana biomasa je lesna biomasa in sicer v obliki lesa iz gozda, odpadnega industrijskega lesa in odpadnih lesenih proizvodov. S kurjenjem biomase pridobimo toplotno energijo, ki jo lahko pretvorimo v električno oziroma mehansko energijo. Biomasa je četrta najbolj izkoriščena energija na svetu, z njo proizvedemo 7 do 10 % energije na svetu, večinoma kot toploto. Energijo biomase izkoriščamo že od kar je človek izumil ogenj. Lesna biomasa je obnovljiv vir energije, ker ga ob pravilni uporabi ne zmanjka (se obnavlja) in nima vplivov na okolje, saj je CO2 nevtralna (CO2, ki se sprošča pri zgorevanju lesa bi se v naravi emitiral v okolje z gnitjem). Lesno biomaso lahko uporabljamo centralno za vsakega uporabnika posebej ali pa v toplarni, kjer daljinsko ogrevamo več objektov. Kurjenje poteka v kotlih, ki so namenjeni za kurjenje lesne biomase. Sodobni kotli na lesno biomaso imajo izkoristek večji od 90 %. Prednosti izkoriščanja biomase: • je obnovljiv vir energije, • prispeva k nujnemu čiščenju gozdov, • zmanjšuje onesnaževanje in • v Sloveniji jo je v izobilju. Slabosti izkoriščanja biomase: • visoka cena tehnologije in • ljudje se ne zavedajo pomena obnovljivih virov energije. Bioplin se proizvaja iz mešanice hlevske gnojevke, kuhinjskih odpadkov in silažne koruze. Kuhinjski odpadki morajo biti higienizirani, kar pomeni, da so termično obdelani z več kot 70 °C in sesekljani na drobce, manjše od 12 mm. Gnojevka, kuhinjski odpadki in silaža se premešajo v mešalnem jašku. Anaerobno vrenje pa poteka v fermentorjih, ki so ogrevani s temperaturo med 35 °C - 55 oziroma do 55 °C. Končni produkt anaerobnega vrenja je bioplin in pa gnojevka, ki vsebuje veliko vezanega dušika s hranilnimi snovmi. Preko prečrpovalnega jaška črpajo gnojevko iz fermentorjev v končni zalogovnik. Bioplin se skladišči v plinohramu, ki se nato uporablja za proizvodnjo električne oziroma toplotne energije. Iz končnega zalogovnika se lahko črpa predelana gnojevka za nadaljnjo uporabo - gnojenje kmetijskih površin. Elektrarna poleg električne energije v kogeneraciji proizvaja tudi toplotno energijo, ki se jo lahko uporabljajo za higienizacijo kuhinjskih odpadkov, ogrevanje fermentorjev, hlevov in stanovanjskih zgradb. Primer: Če se na dan povprečno uplini 1.440 m3 bioplina se iz tega povprečno proizvede 2.400 kWh električne energije. Prednosti izkoriščanja bioplina: • Okolju prijazna in predelana gnojevka za plin ne smrdi! • Zemlja gnojena s predelano gnojevko je izredno rahla in rudninsko bogata. Slabosti izkoriščanja bioplina: • Stroški vzdrževanja opreme so izredno veliki. • Gnojevka je zelo agresivna, zato se oprema zelo hitro izrablja, kar posledično pomeni pogosto menjavo vrtljivih elementov. il-IBi Že v preteklosti smo izkoriščali vetrno energijo za pogon mlinov in za črpanje vode. Danes izkoriščamo vetrno energijo predvsem za proizvodnjo električne energije. Energetski objekt, ki pretvarja vetrno energijo v električno energijo imenujemo vetrna elektrarna. Vetrna elektrarna je sestavljena iz listov oziroma lopatic z rotorjem, aero ohišja (v ohišju je generator električne energije, zobniško gonilo, menjalnik hitrosti, zavora, gornja in spodnja pogonska gred, sistem za spreminjanje smeri, na ohišju pa sta nameščena anemometer in smernik vetra) in stebra (v katerim je upravljalnik krmila in motor krmila). Za smotrno delovanje vetrne elektrarne potrebujemo področje, kjer veter piha s konstantno hitrostjo nad 6 m/s. Največji izkoristek elektrarne je, ko piha veter med 15 m/s in 25 m/s. Ko veter preseže 25 m/s se elektrarne samodejno ustavijo. Poznamo vetrne elektrarne z uporovnimi in z vzgonskimi tipi turbin. Večji koeficient moči razvijejo turbine, ki delujejo na principu vzgona. V zadnjem času se uveljavljajo tudi tako imenovane mestne vetrne elektrarne, katerih lastnosti so male moči in slab izkoristek. Uporabljajo se predvsem kot dopolnilna tehnologija za proizvodnjo električne energije, ki jo porabimo na kraju proizvodnje. Prednosti izkoriščanja vetrne energije: • čista energija (brez odpadkov ali nevarnih kemičnih snovi), • hitra gradnja in • nizki stroški obratovanja. Slabosti izkoriščanja vetrne energije: • visoki stroški izgradnje, • šum oz. hrupnost rotorjev, • vetrnice motijo krajinsko podobo in • nevarnost za ptice Voda je eden izmed najpomembnejših obnovljivih virov na svetu, saj kar petino energije dobimo iz hidroenergije. V Sloveniji proizvedemo z hidroenergijo kar 24,5 % električne energije. Kinetično energijo vode pretvarjamo v električno energijo. Ko sonce seva na Zemljo, voda neprestano kroži. Kroženju vode pravimo hidrološki krog. Voda, ki teče skozi turbine elektrarne je del hidrološkega kroga, zato jo uvrščamo med obnovljive vire energije. Je ekološko neoporečna saj njena pretvorba v električno energijo ne onesnažuje okolja. Pretvorba hidroenergije v električno energijo poteka v hidroelektrarnah. Količina pridobljene energije je odvisna tako od količine vode, kot od višinske razlike vodnega padca. Med male hidroelektrarne uvrščamo elektrarne, katerih inštalirana moč je do 10 MW. Z njihovo izgradnjo ne posežemo močno v okolje. V Sloveniji imamo takega vodnega potenciala zelo veliko, saj imamo dosti hitrih potokov in manjših alpskih rek. Male hidroelektrarne lahko oddajajo električno energijo v omrežje ali pa so samostojne in napajajo manjše število uporabnikov. Prednosti izkoriščanja hidroenergije: • ne onesnažuje okolja. • dolga življenjska doba in relativno nizki obratovalni stroški. Slabosti izkoriščanja hidroenergije: • izgradnja hidrocentral predstavlja velik poseg v okolje. • nihanje proizvodnje glede na razpoložljivost vode po različnih mesecih leta. • visoka investicijska vrednost. «1- HlIgHSUEMfl Sončno sevanje je trajen vir energije, ki ga lahko neposredno pretvorimo v enosmerno električno energijo, brez onesnaževanja okolja z izkoriščanjem fotonapetostnega pojava. Sončno energijo lahko uporabimo za gretje, hlajenje in neposredno za pretvorbo v električno energijo. Toplotno energijo lahko pridobivamo s pomočjo kolektorjev, ki ogrevajo vodo ali zrak s katerim ogrevamo objekte ali sanitarno vodo. Pri neposrednem pretvarjanju sončne energije v električno uporabljamo fotovoltaične sisteme. Fotovoltaični modul je sestavljen iz sončnih celic, pretvorba pa je odvisna od tipa sončnih celic in pogojev delovanja. Izkoristek modulov je do 40 %, vendar se za komercialno prodajo uporabljajo moduli z izkoristkom do 18 %. Sončne celice se izdelujejo iz polprevodniških materialov. V zadnjem času se najbolj uporabljajo monokristali ali polikristali silicija ter amorfni silicij ali kadmijev telurid. Prednosti: • nimajo mehansko gibljivih delov, ki bi prinašali dodatne izgube, • namestimo jih lahko blizu porabnika, • zelo primerni so za odročne porabnike električne energije (npr.: planinskekoce), • imajo majhno težo, • ne onesnažujejo okolja in ne povzročajo hrupa, • ne potrebujejo dodatnih izvorov napajanja, • potrebujejo majhno vzdrževanje, • možna izvedba moči od do nekaj sto MW, • dobre dinamične karakteristike in • material za izdelavo je lahko dostopen. Slabosti: • zelo visoka cena oziroma visoki stroški proizvodnje električne energije, • proizvodnja električne energije odvisna od intenzitete svetlobe, • potreba po dodatnih akumulatorjih in ■ Geotermalna energija je toplotna energija akumulirana v notranjosti zemlje. Izkoriščamo jo z zajemom vodnih oziroma parnih vrelcev ali s hlajenjem vročih kamenin. Ločimo visokotemperaturne, pri katerih je temperatura vode nad 150°C in jih uporabljamo za proizvodnjo električne energije in nizkotemperaturne, pri katerih je temperatura vode pod 150 °C in jih uporabljamo za ogrevanje (stanovanjskih objektov, bazenov, daljinsko ogrevanje, itd). Energijo geotermalnih virov uporabimo za ogrevanje sekundarne vode. Toplotno energije te vode pa prenesemo na površje in jo pretvorimo v želeno energijo (električno, mehansko ali toplotno). Izrabo plitkih geotermalnih virov lahko izkoriščamo tudi s pomočjo toplotnih črpalk (voda - voda). Prednosti: • čista energija, saj ne onesnažuje ozračja, • na voljo je kadarkoli, ni odvisna od vremenskih razmer in podnebja ter • dolgoročen vir energije. Slabosti: • velika investicija za vrtine. • usedanje tal, ki nastaja zaradi praznjenja vodonosnikov (lahko preprečimo z vračanjem energijsko osiromašene vode). toplotna aktivacija betonske konstrukcije V energiji valov se združuje moč vetra, vode in obale. Valove povzročajo viharji z močnimi vetrovi na oceanih in morjih. Te vrste elektrarn pretvarjajo kinetično energijo valov v mehansko energijo, ki se nato pretvori v električno energijo. Elektrarne izkoriščajo, nihajoče navpično gibanje valov, krožno gibanje vodnih delčkov znotraj vala, spreminjanje razdalje med vodno gladino in morskim dnom in s tem povezane spremembe tlaka ali butanje valov ob obalo. Ti sistemi so lahko plavajoči ali pa pritrjeni na morsko dno ali obalo. • Osnovni princip: Skozi zapore, ki odvajajo vodo skozi dotočne kanale prek zbiralnika na turbino in spet nazaj v morje. • Plavajoče račke: Valovanje povzroča nihanje in rotacijo plovcev, ki so pritrjeni na plavajočo betonsko platformo. • OWCnaprave: Izkorišča nihanje vodnega stolpca kot posledico valovanja. • Tapchan: Po kanalu, ki je dvignjen se voda zaradi valovanja dviguje in polni bazen. Kinetična en. ^v potencialno en. • Lopf: Zgleda kot »morska žaga« z generatorjem na eni strani na drugi strani pa je zasidran v morje. Prednosti: • čista energija (brez odpadkov ali kemičnih snovi), • hitra gradnja in • nizki stroški obratovanja. Slabosti: • izgradnja predstavlja velik poseg v okolje. • moteči elementi krajinske podobe • nevarnost za živali in ljudi ®m- E N E RGIJ A VALOV Najpomembnejši princip pridobivanja energije iz soli je naravni pojav osmoza. Pri tem sladka voda skozi pol prepustno membrano prodira v slano vodo in povzroči tlak, ki poganja turbino katera žene generator, ki proizvaja električno energijo. Morsko in sladko vodo dovajajo v ločenih ceveh preko filtrov, ki filtrirajo delce humusa in druge delce, ki lahko blokirajo membrano. Voda se nato hrani v zbiralnike sladke in morske vode, ki sta ločena z membrano. Sol iz morske vode prehaja skozi pol prepustno membrano v sladko vodo, kar povzroča povečanje tlaka na morsko stran membrane. Ta tlak je ekvivalenten tlaku na vodnem stolpu, ki je visok 120 metrov in ga je mogoče izkoristiti v turbini za proizvodnjo električne energije. Solne elektrarne se gradijo tam, kjer se sladke vode izlivajo v morje. Prednosti: • na solne elektrarne ne vplivajo vremenska nihanja Pressure Exchanger Slabosti: • koncentracija soli mora biti dovolj visoka saj se le tam sproščajo ogromne količine energije Sea water Membrane Modules Fresh water 5= Mass markets Time Vir: IE A, 2008. run LnJ 19m.r toplota zemlje sončno sevanje planetarna energija ^^- hibri dnienerg uski koncept PRIMERI DOBRE PRAKSE PRIMERI DOBRE PRAKSE_ IDEJE, FINANCIRANJE, ZASLUŽEK, ŠTUDIJE, ANALIZE, MERITVE, NADZOR, IZVEDBA Agencija za prestrukturitanje energetike d.o.o. Elektroinstitut Milan Vidmar Enersis d.o.o. Erico Velenje, inštitut za ekološke raziskave Geološki zavod Slovenije HTZ Velenje,l.P. d.o.o. Hidroelektrarne ... Soške, Savske, Gorenjske, Dravske .... HSE Invest d.o.o. Biomasa d.o.o. KWB, moč in toplota iz biomase d.o.o. Keter Organica d.o.o. Simbio d.o.o. Iskra MIS d.d. Agencija za prestrukturiranje energetike d.o.o. Litijska 45, info@ape.si SI-1000 Ljubljana http://www.ape.si/ ENERGETSKI SISTEMI ZA ČISTO OKOLJE - merjenje senčenja za fotovoltaične sisteme - svetovanje pri odločitvi in izvedbi okoljskih projektov - energetske zasnove - študije izvedljivosti - konceptualni inženiring - priprava ponudb ■ I, * * * I ■ I ■ V •• "I - projekt za razpis in izbor najugodnejše opreme in izvajalca - priprava vlog za nepovratna financiranja ali kredit oz.iskanje virov za projekte - priprava izračunov energijskih bilanc stavb po metodologiji PHPP - vodenje projektov - nadzor projektov - pridobivanje dovoljenj za višjo odkupno ceno (deklaracijo o objektu, potrdilo o izvoru in odločbo o upravičenosti za zagotovljen odkup po višji ceni) - priprava za sklenitev pogodbe za prodajo električne energije in obratovalno premijo - promocijske aktivnosti Iral-I8l™ r ELEKTROINSTITUT MILAN VIDMAR Hajdrihova 2 info@eimv.si 1000 Ljubljana http://www.eimv.si/ VPLIV ELEKTROENERGETSKIH NAPRAV NA OKOLJE - ozemljitve - elektromagnetna polja (EMS) - elektromagnetna združljivost (EMC) - kakovost napetosti - hrup - korozija - vplivi EE postrojev na sosednje kovinske napeljave in konstrukcije MERITVE IN RAZISKAVE NA PODROČJU EMISIJE SNOVI V ZRAK IN KAKOVOSTI ZRAKA - meritve emisij snovi v zrak - meritve kakovosti zraka - meritve meteoroloških parametrov - meritve kakovosti padavin in količine usedlin - študijsko in raziskovalno delo EUKTKOJNŠTin/r M/LAN VJDA1AK študije - liSBii^-llBiB-IIBBi8 enersis. ENERSIS d.o.o. Bohova 71 2311 Hoče info@enersis.si http://www.enersis.si/ ENERGETSKI SISTEMI ZA CISTO OKOLJE - pridobivanje potrebnih dovoljen za postavitev sončne elektrarne - projektiranje sončnih elektrarn - gradnja sončnih elektrarn - izvedba sončnih elektrarn po sistemu na ključ - pomoč pri pridobitvi potrebnih finančnih sredstev za gradnjo sončnih elektrarn - ogrevanje in hlajenje - uporaba biomase za ogrevanje - izkoriščanj toplote zemlje - veterne turbine - solarne svetilke - razsmerniki - moderna oprema stanovanja - svetovanje in dimenzioniranje ustreznega ogrevanja in hlajenja - pridobivanje potrebnih finančnih sredstev za ogrevanje iz obnovljivih virov mii-1 ERICo Velenje Inštitut za ekološke raziskave Koroška 58, SI-3322 Velenje, p.p. 22 erico@erico.si http://www.erico.si/ Monitoringi: za kemične čistilnice, površinske vode, odpadne vode, podzemne vode, tla, zrak, odlagališča odpadkov -celovite ocene odpadkov. Laboratorijske storitve: vrste vzorcev in analiz, vzorčenje in terenske meritve. Poročila o vplivih na okolje in programi varstva okolja in lokalne agende. Izobraževanje: okoljsko izobraževanje, delo z nevarnimi kemikalijami, raziskovalni tabori. Ostale storitve: turistične in rekreacijske analize, čistejše tehnologije uporabe premoga, kostna moka. Raziskave: - Biomonitoringi gozdnega ekosistema. - Divjad na cestah. Srnjad kot bioindikator onesnaženosti okolja z anorganskimi onesnažili, - Geokemična primerjava masnih tokov kovin v ekstremnih okoljih. - Indikacija onesnaženosti tal in rastlinskega materiala s težkimi kovinami. - Vpliv onesnaženega zraka na genetski material bioindikatorskih rastlin. - Vpliv zračnih onesnažil na rast in produkcijo izbranih vrst kmetijskih rastlin. - Vsebnosti težkih kovin v gozdnih sadežih in živilih živalskega izvora. roaHMISll - RAZISKAVE - VPLIVI -■—K GeoZS Geološki zavod Slovenije Dimičeva ulica 14 1000 Ljubljana www@geo-zs.si http://www.geo-zs.si/ - Palenteologija in stratigrafija - Geokemija in geologija okolja - Infrastrukturni program - Podzemne vode in geokemija - Sedimentologija in mineralne surovine - Geološke raziskave nacionalnega pomena - Osnovna in tematske geološke karte - Raziskave mineralnih surovin - Hidrogeološke raziskave pitnih, mineralnih in termalnih vod - Raziskave za odvodnjavanje v gradbeništvu - Geološke raziskave za potrebe varovanja okolja - Monitoring voda in tal - Izdelava strokovnih geoloških podlag za potrebe državne uprave - Vzdrževanje geološkega informacijskega sistema in geološkega arhiva - Periodične publikacije: geologija, mineralne surovine, poročila o delu V MV/I' HTZ Velenje, I.P., d.o.o. Partizanska cesta 78, 3320 Velenje htz@rlv.si http://www.htz.si/ - Sončne elektrarne - Poleg omrežnih tudi otočne sončne elektrarne (samostojni otočni sistemi različnih velikosti in moči) ter vse potrebne komponente sistemov (različni PV moduli, razsmerniki, konstrukcije, komunikacijska in merilna oprema ter drugi materiali). - Celotna izvedba strelovodov. - OVE program geotermalne energije s kompleksnimi rešitvami ogrevanja ali hlajenja s koriščenjem energije zemeljskih mas - Filtracijski sistemi za čisto vodo - Pitniki AquaVallis - Z uvedbo posebnega sistema ravnanja z odpadki: odpadnih olj, naoljenih odpadkov, odpadnih emulzij, gradbenih in komunalnih odpadkov ter drugih nastalih odpadkov -zmanjšujejo negativne vplive na okolje in v največji možni meri preprečujejo onesnaževanje. ^^SS^BI-iB] - ODPADKI HIDROELEKTRARNE in gradnja s pripravo: okoljskih poročil, poročil vplivov na okolje, strateške presoje vplivov na okolje, ranljivosti prostora, načrtovanje in gradnja objektov Soške elektrarne Nova Gorica d.o.o. Erjavčeva 20 seng@seng.si 5000 Nova Gorica http://www.seng.si/ Savske elektrarne Ljubljana d.o.o. Gorenjska cesta 46 1215 Medvode info@sel.si http://www.sel.si/ Gorenjske elektrarne d.o.o. Stara cesta 3 info@gorenjske-elektrarne.si 4000 Kranj http://www.gorenjske-elektrarne.si/ O dem dravske elektrarne maribor Dravske elektrarne Maribor d.o.o. Obrežna ulica 170 info@hse-invest.si 2000 Maribor http://www.hse-invest.si/ HSE Invest d.o.o. Obrežna ulica 170a 2000 Maribor I—«M [©B'JBKlTll info@hse-invest.si http://www.hse-invest.si/ BIOMASA* ftO^Sl/HODOLN/K Biomasa d.o.o. Krnica 52 3334 Luče biomasa@siol.net http://www.biomasa.si/ KWB, moč in toplota iz biomase d.o.o. Vrečerjeva 14 info@kwb.si 3310 Žalec http://www.kwb.at/ KWB Biomasseheizungen Viri: deli rednih posekov in redčenja gozda, grmišča in vzdrževanje parkov, lesni ostanki, odsluženi les, embalaža ... bioplin Oreanica 'nrppn pnpmu Keter Organica d.o.o. Jurčičeva ul.6 2000 Maribor info@keterorganica.com http://www.keterorganica.com/ green energy Servis, financiranje, soglasja, vklop v elektroenergetsko omrežje. Viri elektrarne so: iztrebki domačih živali, energetske rastline, rastlinski ostanki in drugi organski odpadki, Simbio d.o.o. Teharska cesta 49 info@simbio.si v simbiozi z okoljem - deponijski plin 3000 Celje http://www.simbio.si/ Dejavnosti: odvoz odpadkov, predelava odpadkov, odlaganje preostanka odpadkov, I • ■ I V» V V ■■ • I V • V • • V »I III upravljanje deponije, čiščenje javnih površin, črpanje grezničnih odplak IBXSWAWAl -IBMElIll -lISiHIHlIgL« Iskra Iskra MIS d.d. Ljubljanska cesta 24a 4000 Kranj info@iskra-mis.si http://www.iskra-mis.si/ UČINKOVITA RABA ENERGIJE - OD IZVORA DO ZAGOTAVLJANJA POTREB - sistemske rešitve in produkti s področja upravljanja z energijo - aplikacije in storitve s področja zagotavljanja, prenosa in porabe energije - vpeljava alternativnih virov energije in učinkovitost njene rabe - daljinsko zajemanje podatkov in upravljanje energetskih naprav - projektiranje in montaža pametnih omrežij - najem storitev s področja upravljanja z energijo ali licenčna namestitev - merjenje električnih veličin, zbiranje, obdelava, analiza, napoved prihodnje porabe - naprave za kompenzacijo jalove energije - nadzor in upravljanje razpršenih virov in sistemi za nadzor napak na omrežjih - programske aplikacije za upravljanje platforme, spremljanje in poenostavitev poslovanja IM^JIIM^ OIMII^ Avtomatiziranje rabe končne energije z inteligentnimi hišnimi napravami priključenimi na omrežje hišnih naprav, ki so povezane z energetsko informacijsko strukturo. Rabo energije se samodejno optimira glede na ceno pri zagotavljanju želenega ugodja. Poraba in proizvodnja morata biti usklajeni saj energije v velikih količinah ne moremo učinkovito shranjevati. mmm mm EŽJA Električni avtomobil je del pametnega omrežja. Parkirani avtomobili pa se uporabi lahko tudi kot hranilnike energije (ob večjem številu in ustrezni infrastrukturi). Nasploh pametna omrežja zagotavljajo uporabniku kakovostno oskrbo z energenti in informacije za učinkovito rabo le teh. mmm mm EŽJA FINANČNA SREDSTVA 6 FINANCIRANJE_ Povratna in nepovratna sredstva 1. objavljen javni poziv za kreditiranje v javnih glasilih 2. prijava na poziv s podatki o naložbi in obveznimi prilogami 3. reševanje vloge - točkovanje z upoštevanjem različnih kriterijev - upoštevanje načel trajnostnega razvoja - ustreznost tehnološke rešitve - raba obnovljivih virov energije - učinkovitost rabe energije - tehnološke rešitve - obvezne gospodarske javne službe varstva okolja - stopnja ogroženosti okolja - zmanjšanje porabe naravnih virov - gospodarjenje z odpadki 4. Izjava o zaključku naložbe s strani investitorja in namenski porabi sredstev 5. Izjava o zaključku del s strani izvajalca_ višina sredstev lahko znaša do 20.000 € oziroma do 40.000 € za posebne naložbe. Vsi krediti skupaj dobljeni od sklada (če zaprosilec zaprosi večkrat) pa ne morejo znašati več kot 80.000 €. Krediti EKO sklada so naložbena spodbuda na področju varstva okolja. Prejemniki kreditov so občani, pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki. Ugodni krediti so na voljo naložbam z merljivimi okoljskimi učinki. Kreditni pogoji pa so bistveno ugodnejši od tržnih. Krediti so namenjeni za naslednja področja varstva okolja: - postavitev oz.rekonstr. sistemov za proizvod. toplote in pripravo sanitarne vode iz OVE - postavitev oz.rekonstr. objektov in naprav za proizvodnjo električne energije iz OVE - postavitev oz.rekonstr. objektov in naprav za soproizvodnjo toplote in električne energije iz OVE ali kombinacije fosilnega goriva iz obnovljivih virov - nakup vozil na električni ali hibridni pogon - ukrepe učinkovite rabe energije v proizvodnih, poslovnih in javnih objektih - postavitev oz.obnovo obstoječe javne razsvetljave z dosegom 30% prihranka el.energ. - celovito energijsko prenovo obstoječih objektov v nizkoenergijski tehnologiji - gradnjo novih objektov v nizkoenergijski ali pasivni tehnologiji - zamenjavo azbestnih strešnih kritin - toplotna zaščita obstoječih objektov in vgradnja zunanjega stavbnega pohištva - zmanjšanje onesnaženosti zraka, gospodarjenja z odpadki, varstvo voda, odvajanje odpadnih voda ali oskrba s pitno vodo iBllTHBJl m Ekd SJoverrski ■akdjsfei kr.m bkjrJ CO o C T3 > CO C .Q O ■D O 40.000 35.000 § 30.000 LU § 25.000 n-1-1-!-1-r 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 leto odobritve voda odpadki nzrak □ hrup □ tveganja □ ostalo «1»! - OD LETA 1995 DAUE m m Ekd SJoverrski okdjsti kr.m bkjrJ IRSKA KOROŠKA- INJSKA GORIŠKA " J v OSREDNJESLOVENSKA SPODNJE POSAVSK JUGOVZHODNA SLOVENIJA TRANJSKO AŠKA - SLOVENIJA STATISTIČNE REGIJE Pregled podpisanih kreditnih pogodb po regijah 2008 Fizčne osebe Pravne osebe JAVNI POZIV za kreditiranje okoljskih naložb A - vgradnja sodobnih naprav in sistemov za ogrevanje prostorov oziroma pripravo sanitarne tople vode 1 Vgradnja naprav in sistemov za ogrevanje prostorov oziroma pripravo sanitarne tople vode. pri katerih so vir toplote kondenzacijski kotli. Priznani stroški naložbe vključujejo: - nabavo in namestitev kotla, njemu pripadajočih inštalacij in ustrezne krmilne ter varovalne opreme. - predelavo obstoječega ali izdelavo novega priključka za dovod zraka in odvod dimnih plinov. - izvedbo oziroma prenovo inštalacij za dovod goriva, - hranilnik toplote. - nabavo in v gradnjo naprave za nevtralizacijo kondenzata. ne vključujejo pa elementov razvoda ogrevalnega sistema in ogreval (radiatorji, ploskovno ogrevanje,...). 2 Vgradnja toplotnih podpostaj ali postaj za priklop na toplovodno omrežje daljinskega ogrevanja. 3 Vgradnja sistemov za prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka (rekuperacija): - centralni sistem, z učinkovitostjo vračanja toplote odpadnega zraka najmanj 80 % ali - lokalni sistemi, z učinkovitostjo vračanja toplote odpadnega zraka najmanj 75 "o. Priznani stroški naložbe vključujejo: - nabavo in vgradnjo naprave za centralno ali lokalno prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka. - nabavo in vgradnjo sistema za distribucijo zraka z elementi za vpihovanje in odsesavanje ter krmilnimi elementi. - nabavo in vgradnjo sistema za predgrevanje zraka s toploto zemlje ali vode. moči mora biti večji ali enak 90 %, vrednost emisij prašnih delcev mora biti manjša od 50 mg/m ; kurilne naprave na polena morajo imeti prigrajen hranilnik toplote velikosti vsaj 50 l/kW toplotne moči kurilne naprave). Priznani stroški vključujejo: - nabavo in namestitev kotla, - predelavo obstoječega ali izdelavo novega priključka za dovod zraka in odvod dimnih plinov, - nabavo in vgradnjo zalogovnika za gorivo, transportnega in varnostnega sistema, ustrezne krmilne opreme in hranilnika toplote. C - Sodobne naprave za pridobivanje električne energije 1 Namestitev naprav oz. izgradnja objektov za pridobivanje električne energije s pomočjo sonca, vode ali vetra z nazivno močjo do 50 kW. 2 Namestitev naprav za mikro soproizvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom in nazivno močjo naprave do 50 kW. Priznani stroški vključujejo: - nabavo in namestitev naprave, - predelavo obstoječega ali izdelavo novega priključka za dovod zraka in odvod dimnih plinov, izvedbo oziroma prenovo inštalacij za dovod goriva, ustrezne krmilne in varovalne opreme ter hranilnika toplote. Prejemnik kredita mora pred morebitno pridobitvijo deklaracije za proizvodne naprave in potrdila o izvoru električne energije o tem obvestiti Eko sklad, ki je dolžan na dan prvega nakazila odobrenih sredstev izračunati prejeto pomoč po pravilu »de minimis« in o višini te pomoči pisno obvestiti prejemnika in Ministrstvo za linancc. I) - zmanjšanje toplotnih izgub pri obnovi obstoječih stanov anjskih stavb (ne velja za gradnje, za katere je bilo gradbeno dovoljenje izdano pn 1.1.2003) 1 Zamenjava stavbnega pohištva, t.j. oken. balkonskih vrat in fiksnih zasteklitev z energijsko učinkovitim, s toplotno prehodnostjo U < 1,1 W/nrK za zasteklitev ali U < 1.3 W/m:K za cele elemente (okvir in zasteklitev skupaj). Priznani stroški vključujejo: - odstranitev obstoječih oken. balkonskih vrat oz. fiksnih zasteklitev ter nabavo in vgradnjo novih. - nabavo in vgradnjo zunanjih senčil, - nabavo in vgradnjo okenskih polic in - obdelavo špalet. ne vključujejo pa vhodnih in garažnih vrat. ti - raba obnovljivih virov energije za ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne tople vode 1 Vgradnja solarnih sistemov. Priznani stroški vključujejo: - nabavo in vgradnjo sprejemnikov sončne energije. - hranilnik toplote. - v mesne povezave, črpalke, krmilne in v arovalne elemente sistema. 2 Vgradnja sistemov, ki izkoriščajo geotennalno energijo, toploto podtalnice ali površinske vode (toplotne črpalke po sistemu voda-voda). zemlje oziroma kamnitih masivov (toplotne črpalke po sistemu zemlja -voda). Priznani stroški vključujejo: - nabavo in namestitev toplotne črpalke z zunanjim izmenjevalnikom toplote. - zemeljska dela (vrtanje ali izkop, pripravo podlage in zasipanje). - nabavo in namestitev hranilnika toplote ter povezavo s toplotno črpalko. - ustrezne cevne povezave toplotne črpalke z virom toplote in krmilno opremo. 3 Vgradnja učinkovitih kurilnih naprav na lesno biomaso - na polena, pelete ali sekance (kurilne naprave morajo imeti naslednje toplotno-tehnične karakteristike: izkoristek kurilne naprave pri nazivni toplotni 2 Izvedba toplotne izolacije fasade skupaj s podstavkom oz. coklom z: - najmanj 15 cm izolacijskega materiala s toplotno prevodnostjo \ < 0,045 W/mK ali ustrezno debelino drugega izolacijskega materiala (d), da bo razmerje A/d manjše od 0,3 W m K. Obvezno je predložiti dokazilo za toplotno prevodnost (X) izbrane izolacije. Priznani stroški vključujejo: - postavitev gradbenega odra. - odstranitev ali izravnavo obstoječega ometa, demontažo starih okenskih polic, - nabavo in vgradnjo toplotne izolacije, - nabavo in vgradnjo toplotno-izolacijskega materiala z zaključnim slojem oziroma celotnega fasadnega sistema, - obdelavo špalet. - nabavo in vgradnjo okenskih polic. 3 Izvedba toplotne izolacije poševne strehe oziroma stropa proti neogrevanemu podstrešju z: - najmanj 25 cm izolacijskega materiala s toplotno prevodnostjo A < 0,045 W/mK ali ustrezno debelino drugega izolacijskega materiala (d), da bo razmerje A/d manjše od 0.18 W/ittK. Obvezno je predložiti dokazilo za toplotno prevodnost (A) izbrane izolacije. Priznani stroški vključujejo: vključno s parno zaporo, paroprepustno folijo oz. z drugimi materiali v funkciji sekundarne kritine, ne vključujejo pa oblaganja oz. zaključnih del na topli strani konstrukcijskega sklopa (npr. z inavčno-kartonskimi, lesenimi, kamnitimi, keramičnimi ali drugimi podobnimi ploščami ali elementi, lesenim opažem ipd.), namestitve odtočnih žlebov, strelovodov in podobno. 4. Izvedba toplotne izolacije tal nad neogrevano kletjo ali nad neogrevanim prostorom in tal nad zunanjim zrakom z: - najmanj 10 cm izolacijskega materiala s toplotno prevodnostjo X < 0.045 W/mK ali ustrezno debelino drugega izolacijskega materiala (d), da bo razmerje X/d manjše od 0.4 W/m:K. Obvezno je predložiti dokazilo za toplotno prevodnost (X) izbrane izolacije. Priznani stroški vključujejo: - odstranitev obstoječih tlakov, - nabavo, vgradnjo toplotne in hidro izolacije ter estriha kletnih prostorov, ne vključujejo pa oblaganja oz. zaključnih del (npr. stenske in talne obloge, namestitev električnih, odtočnih in ostalih inštalacij in podobno). F. - gradn ja stanovanjskih stavb \ nizkoenergijski ali pasivni tehnologiji, pri katerih ho : - razred energijske učinkovitosti stavbe, izračunane po metodologiji, pripravljeni za ta poziv, Qh < 35 k\Vh/mJa, - v objekt vgrajen centralni sistem prezračevan ja z vračan jem toplote odpadnega zraka (rekuperacija), - zagotov ljenih najmanj 25 % skupnih potreb po toploti za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode iz obnovljivih virov energije, - predložena PGD/PZI dokumentacija za arhitekturo in strojne inštalacije za ogrevanje in prezračevanje izkazala gradnjo energijsko učinkovite stanovan jske stavbe, in sicer za naslednje ukrepe: 1 Vgradnja stavbnega pohištva vsaj z izboljšanimi dvojnimi zasteklitvami, kjer znaša toplotna prehodnost U < 1.0 W/mJK za zasteklitev oz. U < 1,3 W/ m:K za okno in okvir skupaj. Priznani stroški vključujejo: - nabavo in vgradnjo oken. vrat in zunanjih senčil ter - nabavo in vgradnjo okenskih polic. 2 Izvedba toplotne izolacije zunanje lupine (zunanjih sten. tal nad neogrevano kletjo ali nad neogrevanim prostorom, tal nad zunanjim zrakom , poševne strehe, stropa proti neogrevanemu prostoru...) stanovanjskih stavb. Priznani stroški vključujejo: - celoten strošek nabave in vgradnje izolacijskih materialov za posamezen sklop zunanje lupine, ne vključujejo pa izvedbe talnih, stenskih ali stropnih oblog in inštalacij, - v primeru, da je ukrep toplotne zaščite sestavni del konstrukcije stavbe, se lahko prizna 30 % stroška nabave za celoten sklop. 3 Vgradnja centralnega sistema prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka (rekuperacija), z učinkovitost jo vračanja toplote odpadnega zraka najmanj 80 %. Priznani stroški naložbe so enaki kot pri l.A, razdelek 3. 4 Vgradnja sodobnih generatorjev toplote, naprav z visoko energijsko učinkovitostjo, ne glede na uporabljani energent. pri čemer mora sistem zagotoviti najmanj 25 % skupnih potreb po toploti za ogrevanje in pripravo sanitarne tople iz obnovljivih virov energije. Priznani stroški vključujejo: - nabavo in namestitev generatorja toplote, pripadajočih inštalacij in ustrezne krmilne ter varovalne opreme, ne vključujejo pa elementov razvoda ogrevalnega sistema in ogreval (radiatorji, ploskovno ogrevanje....). V primeru gradnje nizkoenergijske oziroma pasivne stanovanjske stavbe po sistemu »na ključ«, ki vključuje vgradnjo ustreznega stavbnega pohištva, toplotne izolacije zunanje lupine objekta, vgradnjo prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka in sodobnega generatorja toplote, priznani stroški obsegajo 30 % predračunske vrednosti objekta. El Eko -,kU>d Slovenski ■akdjsfei kr.m j k .jrj K- naha\a energijsko učinkovitih naprav I Nabava velikih gospodinjskih aparatov (štedilniki, hladilniki in zamrzovalniki ali njihove kombinacije, pralni, sušilni in pomivalni stroji), ki so po porabi energije razvrščeni v energijski razred A ali višje. G- nabava okolju prijaznih vozil I Nabava osebnih avtomobilov, motornih koles ali koles z motorjem, in sicer na električni ali hibridni pogon, pri katerih znašajo emisije CO; v kombiniranem načinu vožnje, po podatkih proizvajalca, največ 110 g/km. H - odvajanje in čiščenje odpadnih voda 1 Priključitev obstoječih objektov na javno kanalizacijsko omrežje. Plačilo komunalnega prispevka ne šteje med priznane stroške. 2 Nabava in vgradnja malih (individualnih ali skupinskih) čistilnih naprav za komunalne odpadne vode do 25 populacijskih enot (PE). 3 Prekritje objektov z rastlinsko odejo (zmanjšanje koeficienta odtoka padavinskih voda). I - nadomeščanje gradbenih materialov, ki vsebujejo nevarne snovi I Zamenjava strešne kritine, ki vsebuje azbestna v lakna (npr. salonit). Priznani stroški lahko dosežejo skupno največ 44.00 EUR/nr zamenjane azbestne kritine. Zamenjavo kritine do skupne površine 300 nr na posamezni objekt lahko izvede vsak izvajalec, ki je registriran za izvajanje krovskih del. za odstranjevanje azbestne strešne kritine površine nad 300 m" pa mora imeti izvajalec okoljevarstveno dovoljenje ministrstva za okolje in prostor. Kot dokazilo o dokončanju naložbe mora kreditojemalec končnemu računu izvajalca priložiti potrdilo upravljalca odlagališča o ustreznem deponiranju kritine, ki vsebuje azbestna vlakna (evidenčni list o ravnanju z odpadki). .1 - učinkovita raba vodnih virov 1 Namestitev naprav za zbiranje in distribucijo deževnice. 2 Namestitev naprav za mehansko, kemično in biološko čiščenje pitne vode. K - oskrba s pitno vodo I Zagotavljanje oskrbe s pitno vodo (kjer javna oskrba ni predvidena). Priznani stroški naložbe se ugotovijo na podlagi predračuna izvajalca in vključujejo tudi DDV. Obseg priznanih stroškov je nav eden pri tistih namenih, kjer niso priznani vsi stroški naložbe. 3.1 Objekt / oprema / vozilo A. B Dosedanje kurivo: O premog_I D les_m' D električna energija_kWh (letna poraba) O Ml. kurilno olje_I O druga goriva Nov ogrevalni □ kondenzacijski plinski kotel_kW Q kondenzacijski kotel na ELKO_kW sistem □ daljinsko ogrevanje Q prezračev anje z vračanjem toplote odpadnega /raka (rckupcracija) □ sončni sprejemniki □ ploščati_m1 □ v akuumski_nr O toplotna črpalka (TC) D voda voda D /cmlja voda _kW električne nazivne moči □ krnel na hiomaso (pcleti / sekanci / polena)_kW C Proizvodnja električne energije O /a lastno rabo Q /a priklop v omrežje □ folovoltaični sistem z na/i v no močjo kW □ v etma elektrarna z nazivno močjo_kW □ mala hidroelektrarna (MHE) z na/ivno močjo_kW □ mikro soproi/vodnja toplote in el energije:_kW. električna na/ivna moč_kW E Ni/koenergijska in pasivna □ re/ultat i/računa energijskega ra/reda stavbe:_kWh/m'a gradnja: □ sistem za pokrivanje najmanj 25 % skupnih potreb po toploti iz OVE:_ F Gospodinjski aparati Q štedilnik O pečica Q hladilnik Q /amr/ovalnik O pralni stroj O pomivalni stroj O pralno-sušilni stroj O sušilni stroj drugo:_ G Nakup okolju prijaznih vozil na električni ali hibridni pogon Q osebni avtomobil □ motorno kolo / kolo z motorjem I) Toplotna zaščita obstoječe LJ obstoječ objekt datum izdanega OD _ stavbe □ zamenjav a / \ gradnja oken. vrat □ izolacija fasade površina □ izolacija strehe površina □ izolacija kleti: površina_ Dodatno Q_: površina_ in leto izgradnje stavbe_ debelina obstoječe debelina obstoječe debelina obstoječe _ debelina obstoječe cm dodane _ cm dodane _ cm dodane cm dodane II Odvajanje in čiščenje odpadnih voda: □ kanalizacijski priključek □ naprava za čiščenje kom odpadne vode_PE □ prekritje objekta z rastlinsko odejo_m*' 1 Nadomeščanje gradbenih materialov . ki vsebujejo nevarne snovi: Q zamenjava m: strešne kritine, ki vscbuic azbestna v lakna J. K Vodni viri: Q izgradnja zbiralnika s prostornino _1 □ naprav a za čiščenje pitne vode PE □ oskrba s pitno vodo 3.2 Vrsta naložbe. višina krrdita in rok za izvedbo naložbe □ sodobne naprave za pridobivanje električne energije (namen I C poziva) □ gradnja stavb v nizkoenergijski ali pasivni tehnologiji (namen I .E poziva) □ obsežnejša obnova objektov, ki vključuje izvedbo treh ukrepov, in sicer dveh ukrepov v točki I .D oz enega ukrepa v točki I I) in enega v točki I.A ali I H . tretji ukrep pa je lahko katerikoli preostali ukrep tega poziva /.a zgoraj navedene tri kategorije naložb se lahko odobri kredit v višini predračunske vrednosti priznanih stroškov, in sicer največ 40.IMMMM) I I K na eno kreditno pogodbo. Občani lahko za isto naložbo oz. objekt s Skladom sklenejo več kreditnih pogodb, vsaka do največ 4(MNH).IHI El K in skupaj do največ 80.000.00 El K. Priznani stroški za posamezni ukrep, razen za l.< in II . ne more ju prese»ali 20.IHMI.IMI H R. Rok za dokončanje teh kategorij naložb je 12 mesecev od dneva sklenitve kreditne pogodbe. O ostali nameni poziva /.a druge naložbe se lahko odobri kredit v višini predračunske vrednosti priznanih stroškov, in sicer največ 20.000.00 Et R na eno kreditno pogodbo. Rok za dokončanje naložbe je 6 mesecev od dneva sklenitve kreditne pogodbe. El m Eko -,kU>d Slovenski okdjsti Obvezno priložiti 4.1 Predračun izbranega dobavitelja/izvajalca oziroma vseh dobaviteljev in izvajalcev, s podrobnim popisom del in materiala 4.2 \ eljav no gradbeno dov oljenje oziroma dokazilo, da je bil objekt zgrajen oziroma se gradi skladno s predpisi o graditv i objektov za naložbo, ki se izvaja na oz. v obstoječi stavbi oziroma gre za objekt ali stavbo v gradnji, (ne velja za I.E in I .G) Glede na namene poziva je za posamezno naložbo potrebno priložiti še: 4.3 □ Podatke o lastništvu objekta kadar lastnik ni vpisan v zemljiško knjigo, npr kupoprodajna pogodba darilna pogodba. pravnomočno gradbeno dovoljenje, ki se glasi na v lagatelja (ne velja za I .P in I G) 4.4 □ Izjavo lastnika kadar vlagatelj ni lastnik objekta (obr EKO - Z) 4.5 Dov oljenja za poseg: □ vodno dovoljenje oz. koncesijska pogodba za rabo vode (EC - MHE) □ soglasje za priključitev na omrežje za oddajo električne energije (EC) 4 6 O Fotokopijo poročila o meritvah toplotno - tehničnih karakteristik kurilne naprave, v skladu z zahtevami standardov EN 303-5 in EN 304 za meritve toplotno - tehničnih karakteristik kurilne naprave, ki so bile izdane dobav itelju s strani neodvisnega organa (I.B tretja alineja) 4.7 O Izračun energijske učinkovitosti stavbe Qh po metodologiji, določeni s tem pozivom, v pisni obliki in na CD zgoščenki (EE) O PGD/PZI dokumentacija za arhitekturo in strojne inštalacije za ogrevanje in prezračevanje (I .E) O Dokazila z navedenimi tehničnimi karakteristikami proizvajalca za generator toplote, napravo za prezračevanje z rckupcracijo toplote, za stav bno pohištvo in vse izbrane izolacijske materiale (I .E) 4.8 O Izkaz karakteristik delovanja male čistilne naprave, ki gaje izdala pooblaščena institucija (I .M druga almcja) 4.9 O Dokazilo, daje naprava uvrščena v energijski razred A ali višje (I F) m Ekd SJoverrski ■akdjsfei kr.m bkjrJ 3.1. Splošni okoljski kriteriji 3.1.1. Upoštevanje načel trajnostnega razvoja, prednostni okoljski cilji učinkovitost sistema ravnanja z okoljem št. Opis točke* 1.1.1.1 Naložba vpliva na ohranjanje in ponovno vzpostavljanje naravnega ravnovesja in biotske raznovrstnosti 3 1.1.1.2 Naložba vpliva na ohranjanje in vzdrževanje raznolikosti pomembne naravne in kulturne krajine ter zunanje podobe naselij 3 1.1.1.3 Naložba vpliva na ponovno usposobitev prizadetih življenjskih prostorov in bivalnih območij 3 1.1.1.4 Pri izvedbi naložbe bo vlagatelj izvedel dodatne ukrepe za vključitev objekta v naravno okolje 3 1.1.1.5 Naložba vpliva na okoljsko učinkovitost - večjo produktivnost ob manjši porabi naravnih virov 3 1.1.1.6 Naložba uvaja izrabo obnovljivih virov energije 3 1.1.1.7 Poseg omogoča večjo zaščito področij vodnih virov in / ali podtalnice 3 1.1.1.8 Obstoječe emisije (pred naložbo) se širijo na bližnje naselje, imitirane količine slabšajo kvaliteto življenja prebivalcev 3 1.1.1.9 Z naložbo se bodo izboljšali delovni pogoji zaposlenih (mikroklima) 3 1 1.1.10 Naložba vzpodbuja uporabo javnih prevoznih sredstev 3 1.1.1.11 Naložba poteka v invalidskem podjetju 3 1.1.1.12 Naložba poteka v podjetju, ki je srednje veliko oziroma majhno podjetje 3 1.1.1.13 Naložba poteka na območju s posebnimi razvojnimi problemi - ekonomsko šibka območja" 5 1.1.1.14 Naložba poteka na območju s posebnimi razvojnimi problemi - strukturnimi problemi in visoko brezposelnostjo" 5 1.1.1.15 Naložba poteka na območju s posebnimi razvojnimi problemi - omejevana obmejna območja in območja z omejenimi dejavniki" 5 1.1.1.16 Vlagatelj namerava v prihodnjih petih letih izvajati naložbe v izboljšano ravnanje z okoljem tudi na drugih področjih/razvojni program občine /program potrjen s strani vodstva/ 5 1.1.1.17 Vlagatelj uvaja sistem ravnanja z okoljem v skladu s standardom ISO 14001, programom »responsible care«. EMAS. 5 1.1.1.18 Vlagatelj ima sistem ravnanja z okoljem v skladu s standardom ISO 14001, programom »responsible čare«, EMAS... 7 * točke za izpolnjevanje vsakega posameznega načela se seštevajo, vendar vsota ne more preseči 40 točk "* skladno z Uredbo o vrednosti meril za določitev območij s posebnimi razvojnimi problemi in določitvi občin, 3.2. Ustreznost tehnološke rešitve Ocena ustreznosti tehnoloških rešitev temelji na presoji celovitosti pristopa obravnavane naložbe za dosego okoljskih ciljev. Iz naslova ustreznosti tehnoloških rešitev posamezne naložbe lahko vlagatelj doseže največ 20 točk. 3.2.1. Učinkovita raba energije in raba obnovljivih virov energije 3.2.1.1 Raba obnovljivih virov energije 3.2.1.1.1 Male hidroelektrarne Tehnologija Pogoji točke A. Celovita MHE ima izvedeno migracijsko pot za ribe in drug vodni živelj Z izgradnjo MHE se prepreči prekomerna erozija brežin in dna (hudourniške vode) - dodatna utrditev brežin Izvede se avtomatski lovilec in odstranjevalec nesnage Izvedba sanacije obstoječega zajetja in dovodnega kanala Oprema MHE omogoča daljinski nadzor 20 B. Ustrezna MHE brez avtomatskega lovilca in odstranjevalca nesnage, vse ostalo kot pod A 15 C. Zadovoljiva Oprema MHE ne omogoča daljinskega nadzora, vse ostalo kot pod B 10 3.2.1.1.2 Kotlovnice na lesno biomaso Tehnologija Pogoji točke A. Celovita V primeru proizvodnje pare se za regulacijo tlaka in potrošnjo viškov pare uporablja parni batni stroj ali parna turbina, ki služi pogonu električnega generatorja V primeru vročevodnega sistema - izkoristek kotla nad 90 %, če gre za obnovo kotlovnice obstoječega objekta, industrijsko kotlovnico in kotlovnico, ki napaja sistem daljinskega ogrevanja Čiščenje prašnih delcev v dimnih plinih Urejeno zbiranje pepela in odstranjevanje - možnost kompostiranja 20 B. Ustrezna Parni kotel brez parnega batnega stroja ali parne turbine Vročevodni oz. toplovodni kotli z izkoristki med 85 % in 90 % v industrijskih in kotlovnicah priključenih na sistem daljinskeqa oqrevanja,vse ostalo kot pod A 15 C. Zadovoljiva Ostalo 10 3.2.1.1.3 Toplotne črpalke in geosonde (Uradni list RS. št 93/05) Tehnologija Pogoji točke A. Celovita COP > 4,0 (vir toplote pri tako visoki temperaturi, tehnološko zelo izpopolnjena toplotna črpalka, potrošnja nizko temperaturne toplote,...) 20 B. Ustrezna COP med 3,5 in 4,0 15 C Zadovoljiva COP pod 3,5 10 iMMSIll 3.2.1.1.4 Geotermalna energija 3.2.1.1.6 Sončna energija - proizvodnja električne energije Tehnologija Opis točke A Celovita Reinjekcija ohlajene geotermalne vode 20 B Ustrezna V primeru izpusta geotermalne vode v prosti vodotok (potok, reka,...) se toplota vode izkoristi do temperature okolice s toplotno črpalko 15 C. Zadovoljiva Tehnologija omogoča izkoriščanje geotermalne energije vsaj do temperature Tok + 20CC Pred izpustom geotermalne vode v prosti vodotok (potok. reka...) se le ta ohladi na temperaturo okolice v lovilnih bazenih 10 3.2.1.1.5 Sončna energija - ogrevanje Tehnologija Pogoji točke A Celovita Vakuumski solarni sprejemniki s frekvenčno regulirano črpalko, ki omogoča optimalno delovanje sprejemnikov 20 B Ustrezna Ploščati solarni sprejemniki s frekvenčno regulirano črpalko, ki omogoča optimalno delovanje sprejemnikov 15 C Zadovoljiva Ostalo 10 El 3.2.1.2.2 Sistem daljinskega ogrevanja Eko Slovenski ■akdjsfei kr.m bkjrJ Tehnologija Pogoji točke A Celovita Pretok vode skozi omrežje reguliran s frekvenčno regulacijo motorjev črpalk Toplotne izgube na distribucijskem omrežju znašajo največ 15 % letne količine proizvedene toplote 20 B Ustrezna Pretok vode skozi omrežje reguliran z dušenjem (regulacijski ventili), ostalo kot pod A 15 C. Zadovoljiva Ostalo 10 3.2.1.2.3 Soproizvodnja toplote in električne energije Tehnologija Pogoji točke A Celovita Izkoristek soproizvodnje nad 85 % - na letnem nivoju 20 B Ustrezna Izkoristek soproizvodnje med 80 % in 85 % - na letnem nivoju 15 C. Zadovoljiva Izkoristek soproizvodnje nad 78 % 10 Tehnologija Pogoji točke A Celovita Fotovoltaični sistemi integrirani, oprema s certifikatom EN IEC 61730-1 in 20 61730-2 ali mikro naprave (do 50kW) B. Ustrezna Fotovoltaični sistemi s sledenjem 15 C Zadovoljiva Fotovoltaični sistemi - samostoječi 10 3.2.1.1.7 Energija vetra 3.2.1.2.4 Obnova obstoječe razsvetljave Tehnologija Pogoji točke A Celovita Prihranek več kot 40% - na letnem nivoju, z vključeno regulacijo in usmerjenim snopom svetlobe na površino 20 B Ustrezna Prihranek 40% - na letnem nivoju 15 C. Zadovoljiva Prihranek energije najmanj 30 % 10 Tehnologija Pogoji točke A. Celovita Geometrija lopatic (naklon) se prilagaja jakosti vetra Možnost avtomatskeqa delovanja vetrnice brez stalneqa nadzora 20 B Ustrezna Geometrija lopatic je stalna Vse ostalo kot pod A 15 C. Zadovoljiva Ostalo 10 3.2.1.2 Učinkovita raba energije 3.2.1.2.1 Kotlovnice 3.2.1.2.5 Učinkovita raba energije za celovito obnovo objekta ali za novogradnje Tehnologija Pogoji točke A. Celovita Gradnja novih nizkoenergijskih objektov, pri čemer je Q. < 25 kWh/m' leto Celovita energijska prenova obstoječih objektov, pri čemer je s 35 kWh/m2leto 20 B Ustrezna Gradnja novih nizkoenergijskih objektov, pri čemer je Q' s 35 kWh/m' leto Celovita energijska prenova obstoječih objektov, pri čemer je Or, s 45 kWhWleto 15 Tehnologija Pogoji točke A Celovita Kondenzacijski kotli ali modulirani kotli z izkoristkom več kot 94 % Pogon črpalk s frekvenčno regulacijo Možnost avtomatskega delovanja kotla brez stalnega nadzora Avtomatski nadzor nad emisijami snovi v zrak Optimizacija oqrevalneqa sistema 20 B Ustrezna Modulirani kotli z izkoristkom 94 % Kotlovnica brez avtomatskega nadzora nad emisijami snovi v zrak Kotlovnica brez možnosti avtomatskega delovanja kotla brez stalnega nadzora, vse ostalo kot pod A Optimizacija ogrevalnega sistema 15 C. Zadovoljiva Optimizacija ogrevalnega sistema 10 3.2.1.2.6 Učinkovita raba energije v tehnologiji, poslovnih in javnih objektih za izvedbo posameznih ukrepov Tehnologija Pogoji točke A Celovita Potrošnja enerqije je nižja vsaj za 35 % na enoto proizvoda 20 B Ustrezna Potrošnja energije je nižja vsaj za 30 % na enoto proizvoda 15 C Zadovoljiva Potrošnja energije je nižja vsaj za 25 % na enoto proizvoda 10 iMMSIll 3.2.2. Industrijski procesi, IPPC, itd. (vse tehnološke rešitve, razen 3.2.1A) Tehnologija Opis točke A. Celovita Celovit pristop v predlagani tehnološki rešitvi -s predlagano tehnološko rešitvijo so odpravljeni oziroma minimizirani vsi okolju škodljivi vplivi 20 A Celovita - fazne rešitve Celovit pristop v predlagani tehnološki rešitvi -s predlagano tehnološko rešitvijo so odpravljeni oziroma minimizirani vsi okolju škodljivi vplivi 18 B Ustrezna Ustrezne tehnološke rešitve -problem se ne prenaša na druge medije problem rešljiv - zaključen krog BAT - najboljši razpoložljivi postopek 15 C. Zadovoljiva Zadovoljive tehnološke rešitve Zamenjava azbestno-cementne kritine 10 D. Posamezne rešitve Posamezne tehnološke rešitve - (end of pipe) reševanje samo enega ali enkratnega problema 5 3.2.3. Obvezne gospodarske javne službe varstva okolja (vodovod, kanalizacija, čistilne naprave, gospodarjenje z odpadki) El Eko -,kU>d Slovenski ■akdjsfei kr.m bkjrJ 3.2.3.4 Gospodarjenje z odpadki Tehnologija Pogoji točke Celovita CERO. ki vključuje sortirnico, kompostarno ali biofermentacijo oz sežigalnico komunalnih odpadkov, proizvodnja biogoriv 20 Fazne rešitve CERO, ki vključuje najmanj dva namena sortirnica. kompostarna. biofermentacija. sežiqalnica komunalnih odpadkov. 18 Ustrezna Sortirnica 16 Kompostarna 14 Zbirni center za večje število frakcij 12 Posamezne rešitve Posode za ločeno zbiranje odpadkov, Nadgradnja vozila (motor EURO 5). uporabno izključno za ravnanje z odpadki 5 3.2.3.1 Vodovod Število priključkov 1 km vodovoda Rekonstrukcija vodovoda Oporečnost vode -predpriprava in čiščenje točke Do 10,0 20 20 Nad 10.0 15 15 3.3. Stopnja ogroženosti okolja Na osnovi ocene stopnje ogroženosti okolja lahko upravičenec doseže skupno največ 40 točk. Ocena stopnje ogroženosti okolja je zmnožek faktorja občutljivosti območja (3.3.1) in doseženih točk iz naslova zmanjšanja obremenitve okolja (3.3.2). 3.2.3.2 Kanalizacija Število priključkov / km kanalizacije Pogoji Nova kanalizacija Rekonstrukcija kanalizacije točke - Ce je povezana s CN - 20 Ce je poskrbljeno za ustrezno čiščenje in če je kapaciteta ustrezna (glej točko 3.3 2.1) 20 Do 20,0 Kanalizacija in CN - vzporedna qradnja 15 15 Nad 20,0 Kanalizacija in ČN - vzporedna gradnja 10 10 3.2.3.3 Čistilne naprave Tehnologija Pogoji točke Celovita Terciarna faza; zaključen krog ravnanja z blatom ali reverzna osmoza (RO) ali ozon; nadstandard. velja tudi za manjše ČN (pod 10 000 PE) 20 Ustrezna ČN nad 10.000 PE in sekundarno čiščenje z ultra filtracijo (UF) in/ali RO 18 ČN med 10.000 in 15.000 PE in sekundarno čiščenje 16 Zadovoljiva Primarno čiščenje ali ena faza ali usedalni bazeni ali oljni lovilci, nad 15.000 PE 12 3.3.1. Faktor občutljivosti okolja št. Opis faktor Zavarovana območja 3.3.1 1 Strogi naravni rezervat Narodni park (ožje območje) Naravni spomenik 2,0 3.3.1 2 Narodni park (širše območje) Reqijski park 1.9 3.3.1.3 Krajinski park 1.8 Občutljivejša območja 3.3.1.4 Posebna varstvena območja (Natura 2000)*, oziroma ekološko pomembna področja** Degradirano okolje (24 člen ZVO-1) Vodovarstvena območja Naselja > 100 000 prebivalcev 1,7 3315 Naselja > 50 000 prebivalcev 1.6 3316 Naselja > 25 000 prebivalcev 1,5 3.3.1.7 Naselja > 10 000 prebivalcev 1.4 Manj občutljiva območja 3318 Naselja > 5 000 prebivalcev 1,3 3.3.1.9 Naselja > 2 000 prebivalcev 1,2 331 10 Naselja > 100 prebivalcev 1,1 3.3.1.11 Naselja s 100 prebivalcev 1,0 • Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000); (Uradni list RS, št 49/04. 110/04 in 43/08) "Uredba o ekološko pomembnih območjih (Uradni list RS. št. 48/04) A Učinkovita raba energije in raba obnovljivih virov energije §(MDWlD)d; o lo)(g(»MJJ 3.3.2. Zmanjšanje obremenitve okolja Število točk iz naslova zmanjšanja obremenitve okolja lahko znaša največ 20 točk in je seštevek točk iz alinej A, B. C in D 3.3.2.1 Zmanjšanje obremenjevanja okolja z emisijami (A); znaša največ 15 točk Število točk za zmanjšanje obremenjevanja okolja z emisijami se za posamezno emisijo (parameter) izračuna po enačbi: število točk = (1 - Ei/Eo) x Fp E, predpisana mejna vrednost emisije oziroma, kjer ni predpisane mejne vrednosti, velja vrednost emisije po končani naložbi Eo emisija pred naložbo Fc faktor področja emisije Področje Fp Hrup 12.5 Ostalo 5 3.3.2.2 Zmanjšanje porabe naravnih virov in energije (B); največ 15 točk Število točk za porabo naravnih virov in energije se določi po enačbi: število točk =(1 - P,/P„) x Fp Pt poraba po naložbi Po poraba pred naložbo Fp faktor področja vira Področje FP Obnovljivi viri 10 Neobnovljivi viri in energija 5 s-sor-v El Eko iklatt Slovenski ■akdjsfei kr.m bkjrJ 3.3.2.3.3 Stopnja tehnološke predelave Stopnja točke enostavna 1 zahtevna 2 zelo zahtevna 3 3.3.2.3.4 Možnost ponovne uporabe točke surovina 1 polizdelek 2 izdelek 3 3.3.2.3.5 Obseg točke 0- 10 ton 1 10-1000 ton 2 nad 1000 ton 3 Možnost ponovne uporabe odpadkov 3.3.2.3 Gospodarjenje z odpadki (C); največ 15 točk 3.3.2.3.1 Vrsta odpadka - vpliv na okolje Vrsta odpadka točke inertni 1 nenevarni 2 nevarni" 3 3.3.2.4 Sanacija okolja (D) - vse ostalo, razen A, B in C; največ 15 točk Število točk za sanacijo se odčita iz tabele: Stopnja sanacije točke Celovita sanacija 15 Ustrezna sanacija 12 Zadovoljiva sanacija 8 Posamezne rešitve 4 "oznaka nevarnega odpadka v skladu s Pravilnikom o ravnanju z odpadki (Uradni list RS št 84/98, 45/00, 20/01 in 13/03) 3.3.2.3.2 Število ločenih frakcij zbiranja ali predelave Število ločenih frakcij točke do 2 1 2 do 4 2 več kot 4 3 7. april 2010 Z dodeljevanjem nepovratnih sredstev občanom za izboljšanje energetske učinkovitosti v letu 2010 bo Eko sklad pričel po potrditvi ustreznega programa na Vladi RS, predvidoma v začetku maja. Po objavi javnih pozivov bo na voljo dokumentacija za prijavo. Nepovratna sredstva bodo na voljo za vrsto posameznih ukrepov učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije v stanovanjskih stavbah, poseben javni poziv pa bo namenjen energijski obnovi večstanovanjskih stavb, ki bo vključevala toplotno izolacijo fasade in strehe, zamenjavo zunanjega stavbnega pohištva, vgradnjo termostatskih ventilov in hidravlično uravnoteženje ogrevalnih sistemov in vgradnjo delilnikov na grelnih telesih z daljinskim odčitavanjem. V tem primeru bodo lahko vlogo vložili upravniki večstanovanjskih stavb. IZJAVA O ZAKLJUČKU NALOŽBE Namen za izplačilo nepovratne finančne spodbude A VGRADNJA SOLARNIH OGREVALNIH SISTEMOV A (SOS) m m IZJAVA O IZVEDBI UKREPA za izplačilo nepovratne finančne spodbude CELOVITA OBNOVA STANOVANJSKE STAVBE (COS) Namen B IZJAVA O IZVEDBI UKREPA za izplačilo nepovratne finančne spodbude GRADNJA STANOVANJSKE STAVBE NEH/PH Namen C IZJAVA O SKLADNOSTI IZVEDENIH DEL IN Namen OBRATOVALNI SPOSOBNOSTI STAVBE za izplačilo nepovratne finančne spodbude P GRADNJA STANOVANJSKE STAVBE NEH/PH m Ekd -,kU>d SJoverrski ■akdjsfei kr.m bkjrJ IZJAVA O ZAKLJUČKU NALOŽBE Namen za izplačilo nepovratne finančne spodbude n VGRADNJA KURILNE NAPRAVE ZA CENTRALNO OGREVANJE NA LESNO BIOMASO V ENO, DVO ALI VEČSTANOVANJSKI STAVBI u IZJAVA O ZAKLJUČKU NALOŽBE Namen za izplačilo nepovratne finančne spodbude C TOPLOTNA IZOLACIJA CELOTNE FASADE OBSTOJEČE ENO, DVO ALI VEČSTANOVANJSKE STAVBE C IZJAVA O ZAKLJUČKU NALOŽBE Namen za izplačilo nepovratne finančne spodbude C ZAMENJAVA ZUNANJEGA STAVBNEGA POHIŠTVA V OBSTOJEČI ENO, DVO ALI VEČSTANOVANJSKI STAVBI r KREDIT DO 20.000 EUR VAM OMOGOČA IZVEDBO NALOŽB V: ■ sodobne naprave za ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne tople vode, ■ rabo obnovljivih virov energije, ■ toplotno izolacijo zunanje lupine stanovanjskih objektov, ■ vgradnjo oken in vrat z nizko toplotno prehodnostjo, ■ nakup energijsko učinkovitih gospodinjskih aparatov, ■ nakup vozil na električni ali hibridni pogon, ■ zamenjavo strešne kritine, ki vsebuje azbestna vlakna, ■ čistilne naprave za odpadne vode, ■ priključitev na javno kanalizacijsko omrežje, ■ prekritje objektov z rastlinsko odejo, ■ izrabo deževnice, čiščenje pitne vode in oskrbo s pitno vodo, kjer javna oskrba ni predvidena. KREDIT DO 40.000 EUR LAHKO DOBITE ZA NALOŽBE V: ■ gradnjo nizkoenergijskih stanovanjskih objektov, ■ obsežnejšo obnovo objektov, ■ pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov energije. NAVODILA za prijavo na javni poziv Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada za kreditiranje okoljskih naložb občanov 3.2 Vrsta naložbe, višina kredita in rok za izvedbo naložbe Priznani stroški naložbe se ugotovijo na podlagi predračuna in vključujejo tudi DDV. Obseg priznanih stroškov je naveden pri tistih namenih, kjer niso priznani vsi stroški naložbe. Priznani stroški posameznega ukrepa pa ne morejo presegati 20.000,00 EUR (razen za točko l.C in točko l.E). Rok za dokončanje teh ukrepov je 6 mesecev od dneva sklenitve kreditne pogodbe. Pri naložbah, navedenih v točki 3.c) poziva, in sicer l.C (sodobne naprave za pridobivanje električne energije) l.E (gradnja stanovanjskih stavb v nizkoenergijski ali pasivni tehnologiji), in pri obsežnejši obnovi objektov, ki vključuje izvedbo najmanj treh ukrepov, (dveh v točki l.D oziroma enega v točki l.D in enega v točki l.A ali l.B ter kateregakoli drugega ukrepa iz tega poziva), pa lahko kredit znaša največ 40.000,00 EUR, vendar ne več, kot znašajo priznani stroški naložbe. Rok za dokončanje teh naložb je 12 mesecev od dneva sklenitve kreditne pogodbe. Za kredite za posamezno naložbo lahko zaprosi tudi več upravičencev, pri čemer skupna višina tako odobrenih kreditov ne more preseči predračunske vrednosti priznanih stroškov naložbe, skupna vrednost kreditov pa ne more preseči 80.000,00 EUR za isti objekt oziroma, naložbo, razen v primerih, ko se naložba izvaja v večstanovanjski stavbi s štirimi ali več stanovanji. Informativna primerjava kredita, najetega po komercialnih obrestnih merah, in kredita, najetega pri Eko skladu v letu 2008 Znesek kredita: 20.000 € Kredit Povprečni komercialni Razlika Doba odplačevanja: 10 let Eko sklada potrošniški kredit EOM 4,66% 8,30%* MESEČNA ANUITETA 201,54 € 235,53 € -33,99 C SKUPNO PLAČILO OBRESTI 4.181,96 € 8.265,40 € -4.083,44 € * Vir: Banka Slovenije (Ur. list RS. št. 5/2008) ^IJM (FOimig« aMM» ? BIVALNO UGODJE 7 AKUSTIČNO UGODJE Mejne vrednosti ravni hrupa LAFmax - bivalni prostori dan 35 dB/A noč 30 dB/A - ambulante, ordinacije, operacijski prostori dan 35 dB/A noč 35 dB/A - učilnice, predavalnice, knjižnice, čitalnice, študijski kabineti, sejne sobe dan 40 dB/A noč 40 dB/A_ Minimalne vred, izolacije pred zvokom v zraku loč.sten in medetažnih konstr. ~| R'w 52 dB R'w 52 dB R'w 52 dB L'n,w 58 dB L'n,w 63 dB R'w 44 dB R'w 62 d B R'w 62 dB L'n,w 58 dB R'w 46 dB R'w 46 dB DnT,w 37 dB KVALITETA ZRAKA Onesnaževalci in dopustne vrednosti:_ - dopustne vrednosti oglijkovega dioksida C02 v mg/m3 je - dopustne vrednosti Radona Rn v Bq/m3 je - dopustne vrednosti amoniaka in aminov NH3 v ng/m3 je - dopustne vrednosti formaldehida H2CO v pig/m3 je - hlapne organske snovi VOC v ng/m3 je - ogljikov monoksid CO v |ig/m3 je - ozon 03 v pg/m3 je - lebdeči trdi delci PM10 v ng/m3 je Najmanjše količine zraka v prostorih in obremenjenost z osebami - posamične pisarne 0,1 oseba/m2 in 1,5 m3/hm2 - pisarna za več ljudi 0,07 oseba/m2 in 1,1 m3/hm2 - konferenčna dvorana 0,5 oseba/m2 in 7,2 m3/hm2 -avditorij 1,5 oseba/m2 in 21,6 m3/hm2 - restavracija ali kavarna 0,7 oseba/m2 in 10,1 m3/hm2 - učilnica 0,5 oseba/m2 in 7,2 m3/hm2 - otroški vrtec 0,5 oseba/m2 in 8,7 m3/hm2 - trgovski lokal 0,15 oseba/m2 in 3,2 m3/hm2 - stena med stanovanjema - medetažna konstrukcija med stanovanjema - stena med stanovanjem in jaškom dvigala - stopnišče, podesti hodniki - poslovni prostori - stena brez vrat za umsko delo ali sestanke - obrtne delavnice - stena med stanovanjem in obrtno delavnico - obrtne delavnice - medetažna konstrukcija med stanovanjem in obrt.del. - varstvene ustanove - stena med prostori za bivanje otrok - zdravstvene ustanove - stena med bolniškima sobama - hoteli, moteli..- zaščita med bivalnim delom in hodnikom TOPLOTNO UGODJE 1. TEMPERATURA ZRAKA - v času brez ogrevanja 22-26°C, priporočena temperatura 23-25°C - V času ogrevanja 19-24°C, priporočena temperatura 20-22°C 2. SEVALNA TEMPERATURA OBODNIH POVRŠIN - za hladno steno <13°C - za toplo steno <35°C - za hladen strop <18°C - za topel strop <7°C 3. VLAŽNOST ZRAKA - dopustna relativna vlažnost zraka pri temp, zraka 20-26°C je med 30 in 70% - v stanovanjskih prostorih priporočljiva relatvna vlažnost pod 60% (zaradi zmanjševanja rasti patogenih organizmov) - pri klimatiziranih prostorih mora biti prav tako zagotovoljena relativna vlažnost pod 60% SVETLOBNO UGODJE Naravna razsvetljava - velikost površin za osvetljevanje mora biti najmanj: 1/8 talne površine - delovni prostori 1/5 do 1/10 bivalni prostori - prozorna površina posameznega okna mora znašati glede na globino najmanj: 1 m2 pri globini 4 m 1,5 m2 pri globini nad 4 m - višina in širina okna mora biti najmanj 1 m2 - parapet ne sme biti višji od 1,5 m_ |Umetna razsvetljava - osvetljenost delovnih prostorov mora biti najmanj 200 lux - osvetlitev zasilne razsvetljave mora znašati najmanj 1% predpisane a ne manj kot 1 lux - svetlobna telesa ne smejo popačiti barv in povzročati bleščanja_ Mešana razsvetljava - umetna razsvetljava mora biti za en razred višja od naravne - smer upada umetne svetlobe mora biti v smeri upada naravne - prostori ne smejo biti razsvetljeni z različnimi barvami iz različnih smeri - barvna temperatura umetne svetlobe mora biti prilagojena temperaturi naravne napovedan odstotek napovedana stopnja nezadovoljnih ljudi PPD ugodja PMV A (visoke zahteve) <6% -0.2