Zmfoba zo zvcsfoHo! Prijateljstvo je velika dobrina. Njeno vrednost takole proslavlja sv. pismo Stare zaveze v Sirahovi knjigi: »Zvest prijatelj je močna bramba; kdor ga je našel, je našel zaklad. Z zvestim prijateiiem se.nič ne meri; težko zlato in srebro ni vredno cene njegove zvestobe« (Sir 6, 14. 15). Naš list je tak zvest prijatelj slovenskega ljudstva. Njegova zvestoba je bila preizkušena v dolgi dobi, od kar naš list izhaja. Bil je nažemu ljudstvu vedno močna bramba, ki se ni nikdar izneverila. Vodil je ostre in hude borbe za naš narodni obstoj v času, ko je bil ta obstoj v največji meri ogrožen. Tudi sedaj odločno in dosledno brani narodno samobitnost slovenskega ljudstva z vsemi zahtevami, ki iz tega dejstva sledijo. Kakor narodne praviee so tudi gospodarski interesi našega Ijudstva imeli ter imajo v »Slovenskem gospodarju« hrabrega branitelja. Naš list se je tudi vedno trudil, da je bil Slovencem učitelj, ki _lh je poučeval v vseh zadevah, ki se tičejo njihovega časnega in večnega življenja. Noseč med naše ljudstvo pravo, vsestransko pi ^veto, daie ljudstvu, vsem njegovim slojem, zlasti kmečkemu stanu zaklad, ki je vreden višje cene kot zlato in srebro. Zvestoba za zvestobo! Prijateljstvo mo ra biti dvostransko ter temeljiti na med sebojni Ijubezni. Čustv, ki jih gojimo d, nr" _ga 1 judstva, na.i nam ljudstvo vi'ač: z isto iskrenostjo. Š tem daie priznanje resnici, pravici in poštenosti, ki smo se zs njo vedno borili. Mnogo je "Mies takšnih ljudi, ki resnice in pravice ne prenašajo ter si izbirajo kot p^ljr.^lia takšne liste in easnike, ].! ne _luži~jo resnici in krenoBti, marveč strežejo nizkim nagonom z grehom po^.-arjsne člove:" narave. Napoveduje jih sv. apostol Pavel s temi opominjajočimi besedami: »Pride čas, ko zdravega nauka ne bodo prenesli, temveč si bodo za čehljaire ušes kopičili ueitelje po svojih željah in bodo ušesa odvračali od resnice, obračali pa se k bajkam« (2 Tim 4, 3). Takšni učitelji ljudstva, naj so ljudje ali listi, niso prijatelji ljudstva, marveč njegovi največji sovražniki. Pot, ki jo kažejo ljudem, vodi v pogubo. Kristjani se i.sodnega vpliva slabega tiska ne zavedajo dovolj t. zato tndi krščanskemu tisku ne poklanjajo tistega smisla in tiste podpore, ki jo zasluži. Vrhovni poglavarji katol>ške cerkve so premnogokrat izrekli svarilne in bodrilne besede. VJiki papež Pij X. jena kristjar.e vesoljnega sveta naslovil ta-le opomin: »Zaman boste gradili cerkve, oLhajali misijone, ustanavljali šole. Vsa vaŁa dobra dela bodo uničcna, vsi naoori se izjalovili, če ne boste istočasno znali porrMjati ob- rambnega in ftapadalnega orožja — krščanskega tiska.« Katoličani v Mehiki in Španiji so zgradill cerkve '¦¦• ustanovili šole ter opravili mnogo dobrih del. Vsa ta dela so bila uničena, vsi njihovi napori so bili zaman, ker so zanemarili svojo dolžnost do krščanskega tiska ter prepustili javno življenje oblasti nasprotnikov Boga in krščanstva. Osvestimo se ter se zavedajmo svoje dolžnosti! Ne navezujmo prijatelj-«tva z nekrščanskimi listi in časniki! To so navidezni prijatelji, v resnici pa so- vražniki. Pred njimi svari v začetku omenjeni modri Sirah: »Tudi taki prijatelji so, ki se izpremene v sovražnike, in prijatelji, ki razglašajo sovraštvo in prepir in obrekovanje« (Sir 6, 9). Pravo prijateljstvo je krščanskemu ljudstvu mogoče samo s krščanskimi listi. V tem smislu kličemo našemu ljudstvu, vsem slojem in stanovom in vsem posameznikom: Ostanite nam zvesti v naprej! Pridobite nam novih čitateljev in naročnikov! Prijatelji, srečno novo leto. r.o\no božjega blagoslova!