-ffareaberg. Naš trg je z začetkom tega meseca oživel. Skupine otrok, čijih mišljenje je še bolj v prostosti in radosti počitnic kakor pa ob šolskih predmetih, mirno piihajajo v šolo. — V Zgornji Vižingi je umrl 401etni posestnik Karel Korent, bivši vuzeniški orožniški komandir. Že nad dve leti je bolehal pred vsem na srcu, dokler ni bil v začetku meseca septembra rešen navezanosti na boJniško postelj. — V Zgornji Vižingi je na lepo nedeljo prišlo do pretepa. Tri osebe so lažje ranjene. — Cene hmelju rastejo. Zato naši hrneljarji ne silijo s prodajo hmelja. Vnrberg. Naša vurberška župnija je bolj hribovita, koje hribčki so posajeni z žlahtnim sadnim drevjem ter vinsko trto, od katerih je nekdaj naš ma.ljiri kiheti- imel lepe dohodke, da je lahko gospodaril ter si še kaj prihranil za starost. Tudi letos je naš kmetič upal na lepe jesenske dohodke, pa so bili računi prekrižani. Krasno je bilo gledati meseca maja po naših sadonosnikih, ko je vse cvetelo, kakor v raju, se vsled krasne pomladi vse lepo razvilo, tako da se je začelo sadno drevje šibiti pod veliko težo. Tudi v vinogradih je lepo L_azalo. Pa prišla je veli-: ka suša, ki nam je vse požgala, krmo za ži-: vino in druge poljske pridelke, sadje in gro. zdje pa je v rasti zaostalo ter ostalo drobno. Pa prišlo je še hujše. Prihrumelo je od Av-; strije dol kakor brzojav nagla in strašna ne-: vihta s točo, pred tatero se je moralo vse klo. niti, bil je pravi ciklon, ker kaj podobnega ne pomnijo najstarejši naSi Ijudje. Najbolj debele hraste, smreke, bo-re je lomilo in ruvjild 'kaikor palftice, kaj pa šele ubogi sadonflšnrki,; ki so bili težko obloženi. V desetib minutah je naš ubOgf sadjar bil _b vse, drev-je zruvano in polpm.jeno, sadje pa posuto Pjo t.ehjna debel.d, viiiogradi pomandrani v tla, potolčeni od;toče.tei! ujiičen.i za več let. Najfrujše so prizadete. Gomile in Grajenšak ter delno Krčevine, kjer je vse uničeno od toče, od viharja vse polomljeno in zruvano, oplo več streh; je viha;r odnesel. Pa še ni bilo dovolj. Kar je še ostalo ta dan, to je še pa vzelo pozneje, ko je zopet med hudo nevihto padala četrt ure debela .toča s strašnim nalivom. Žalostno in obupano ogleduje sedaj naše marljivo ljudstvo svoje razdrapane domove ter pomandrana polja in vinograde in se vprašuje, kje sedaj vzeti denar za davke, za obutev, za oblekb ter za popravilo hiš! V poprejšnjih letih so ob podobnih nesrečah prišli pogiedat nesrečo paslanci, da so se zavzeli na višjih mestih, danes pa ni nikogar, da bi se potegnil za ubogega kmeta. Sv. Martin pri Vurbergu. Tiho in mirno, brez zunanjih. svečanosti, je praznovala župnija sv. Martina 1401etnico svoje ustanovitve. Leta 1792 je bila namreč prejšnja šentpeterska podružnica povzdignjena v župnijo. 11 duhovnikov je v teku 140 let paslo tamošnje ovčice. Prvi, ki še dandanes živi v ljudskih dušah, je bil Franc Koren. Rojen pri-Sv. Petru pri Mariboru, je obhajal leta 1815 pri Sv, Martinu zlato mašo in končno istotam umrl leta 1820. Sledil mu je za kratko časa Spesič Mihael od Sv. Miklavža pri Ormožu, ki je pozneje postal nadžupriik v Hočab in je tam tudi pokopan. A že leta 1826 je prevzel župnijo Jakob Markovič in jo vodil do svoje smrti leta 1841. Zopet mu je za malo časa sledil Jeklevič Anton iz Podzemlja na Kranjskem, ki se je kot vpokojenec naselil v Selnici ob Dravi in je tam tudi pokopan. Sledil mu je Zorman Gregor od Sv. Trojice v Slov. gor. Župnijo je vodil 6 let, od leta 1849 do 1. 1855, na kar mu je sledil Franc Mihelič, ki je bil rojen na Vurbergu leta 1802 in je umrl kot župnik pri Sv. Martinu dne 6. dec. 1867. Miheliču sta sledila Povše Matija iz Ormoža in Viher Filip iz Frama. Obeh Łe še ljudstvo spominja. Njima je !pa sledil sedanji župnik, vlč. g. Anton Lajnšic. In ko obhaja župnija 1401etnico, obhaja n.jen dnšni pastir _01etnico, kar je stopil pred oltar Gospodov. V vrsti naštetih dušnih pastirjev je zadnji, a po zaslugah, ki si jih je pridobil za svojo župnijo, častno zastopa svoje prednike. Njegova skromnost ne pripušča, da o njegovem delovanju sliši širna javnost, zato mu na tem mestu le samo želimo, da posnema svojega davnega prednika Franca Korena in čez 10 let obhaja pri Sv. Martinu svojo zlato sveto mašo. Dal Bog! v Sv. Trojiaa v Slov. gor. Vreme se je po zadnjih deževjih že močno ohladilo. Res je sicer, da so dnevi še zmiraj prav topli, celo vroči, vendar so pa noči postale že občutno mrzle. — Našega g. kaplana so v prejšnjem mesecu pri kraljevi banski upravi v Ljubljani obsodili na 120 Din kazni ali dva dni kajhe, ker je bil pri lanskih novemberskih volitvah premalo priden. Prav enaki pozdrav je dobil iz bele Ljubljane tudi g. Recek. Še hujši šnofec pa je dobil istočasno neki znani rodoljub iz ene naših sosednjih župnij, ki so mu v beli Ljubljani naložili celo 500 Din kazni, ali pa mora za 10 dni iti jest ričet. Pa smo Trojičani radi pridni, pa smo še vse premalo. Sv. Vld pri Ptaju. V nedeljo dne 25 .septembra praznujemo 400!etnico turške nesreče s slovesno službo božjo predpoldne, popoldae po večerniči pa v Slomškovem domu s pevsko prireditvijo. Uljudno vabimo! Frankolovo. Zavoljo pomanjkanja duhovnijtov in zavoljo Slomškove proslave, ki se vrši v nedeljo dne 25. septembra t. 1. v Vojniku za celo novocerkovško dekanijo, bo letos na shod na kvaterno nedeljo dne 25. septembra pri podružnici presv. Trojice na Gojki le ena sv. maša s pridigo ob 10. uri predpoldne. Ponikva. Tudi pri nas toži vse o krizi in suši. Prizadeti so z.asti kmetje po hribih, kjer je suša uničila travnike in njive. Tudi vodo morajo nekateri od daleč nositi in voziti. Celo vas Ponikva, ki ima novozgrajen vodovod, trpi za pomanjkanjem vode. Suša tudi vodovodnim izvirom ni prizanesla. — Najnovejše je pa nagla smrt mlade gospodinje na Tičevem Neže Berglez. Dne 16. septembra popoldne je prišla iz poljskega dela domov, kjer jo je zadela možganska kap. Zapušča dva majhna otročička. Pokopali smo jo v soboto ob velikem in splošnem žalovanju. Šniarje pri Jelšah. Grozdje nam v tej izredno vroči jeseni silno lepo zori in je upati na kar najboljši pr-idelek, da bi nam ga le poleg sršenov, os in mub. tudi človeški tatovi pri miru pustili. — Na novo smo si v Katoliškem domu v letošnji zimi svoj oder preuredili in na zelo trdno podlago položili. Dosedaj pa smo se mučili z dozidavo prostranih prostorov za ga.derobo in knjižnico, za odborove seje, pevske in glasbene vaje ter za manjše poučne shode. Na Slomšekovo riedeljo popoldne nameravamo vse to slovesno bla gosloviti in našemu Prosvetnemu društvu kot dar izročiti. Ob tej priliki bo tudi slavnostna akademija z deklamiranjem in prepevanjem Slomšekovih pesmic, z nagovorom o našem največjem verskem in narodnembuditelju in vzgojitelju in pa igra domaoih deklet. Obeta se nam tedaj res prav lepa in pomenljiva proslava 701etnice Slomšekove smrti. Pa bo tudi prav tako; saj je slavljeni služabnik božji naš rojak iz Sloma na Ponikvi. Šmarje pri Jslšah. Pameten bodi, tako so nas starši učili nekdaj. Pametno je sodil naš dopisnik v zadnji Stevilki »Slovenskega Gospodarja« o naših fantih z besedo: »Nož in pa fantovski ponos pač ne sodita skupaj!« Saj nož ni znamenje ne mo_i in ne poguma, ampak znalc strahopetnosti in roparske krvoločnosti. Vsaj v naši dekaaiji so se tega pravila pošteno vzgojeni fantje dozdaj in že dolgo vrsto let prav pridno.držali, ko o kakih pokoljih pač niti slišati ni bilo. Sedaj pa bi naj naenkrat pozabili na Slomšekov opomin, da jim je Bog izročil trojno premoženje, naj ga rabijo staršem v pono^, domovini v korist in Bogu v čast, in sicer zdravo telo, dobro glavo in pošteno srce! Nož naj le ostane mesarju kot potrebno orodje, fantu pa Bog daj in ohrani trdo zdravje in veselo srce, ki sta več vredna ko vse zlato in sta boljša kakor polne skrinje zakladov. Toda kaj pomaga moja svaritev in moje poučevanje, ko pa surovi prijatelji noža ne vzamejo v roke pošteneg* lista in tudi med pridigo zunaj cerkve ostan jajo! Pomagalo bi, če bi se dobri fantje po Slomškovem zgledu za svoje tovariše pobri-! gali in jib. k dobremu napeljevali, in želetf bi bilo, da se uresniči nasvet zadnjega »Slo-i venskega Gospodarja«: »Treba bo fantovskih' organizacij za oliko srca in za boj proti ne-: izmernemu zavživanju alkohola ter proti n»* spametni uporabi noža« in ne bo več treb* toliko zagovarjanja naukov in kazni pred scm dišči.