A. A J Gorenjska ^ Banka Banki • po* I u bon, OBRESTNE MERE ZA POSOJILA mm Al t HA II SALON POHIŠTVA KRANJ, PREDOSUE 34 TEL:2A1-031 Partnerji VARNOST KRANJ KRANJSKA VARNOSTNA DRUŽBA D.D. dobrim gospodarjem Leto LI - ISSN 0352 - 6666 - št. 51 - CENA 200 SIT (10 HRK) Kranj, petek, 3. julija 1998 Proslavljanja ob letošnjem prazniku občine Medvode so se začela že konec junija. Tako je župan Stanislav Žagar (na sliki) slovesno poudaril tudi splovitev novega reševalnega vozila na Zbiljskem jezeru. Osrednji svečanosti ob prazniku pa bosta v ponedeljek, ko bodo med drugim pozno popoldne v avli občinske stavbe odkrili in blagoslovili tudi doprsni kip Jakoba Aljaža. • A. Ž. STRAN 21, 22, 23, 24 Umrl je praznik cvetja V stečaj je sla se turistična poslovalnica Občini Cerklje je neki dnevnik pred časom pripisoval stečaj, v resnici pa se je to zgodilo turistični poslovalnici v Cerkljah. Cerklje, 3. julija - Turizem v občini Cerklje je letos sploh na trhlih nogah, saj je odpadla tradicionalna razstava cvetja, stari odbor turističnega društva je vzel slovo, novi pa se pravkar postavlja na noge. Da bi bila mera polna, je te dni zaprla vrata tudi turistična poslovalnica. Iz druge roke smo slišali, da je poslovalnica zaprla vrata zaradi finančnega minusa. Ko so jo pred nekaj leti odprli, so pričakovali, da bo posredovala gostom turistične informacije o zmogljivostih, prenočiščih in gostinskih. storitvah in se preživljala s provizijo, vendar v tej vlogi ni nikoli zaživela. Od prodaje časopisov, razglednic in srečk pa ni kruha. Zaprtje turistične poslovalnice ali pikantneje rečeno, njen stečaj, pa še ne pomeni, da turizem pod Krvavcem umira. Potrebuje le malce spodbude: če ne s praznikom cvetja, ki je usahnil po treh desetletjih, pa s kakimi drugimi turističnimi prireditvami. • D.Ž. DANES J Osem kilometrov preteklosti STRAN 26, 27 AVTOHIŠA VRTAČ Delavska 4, Straiišče pri Kranju j\u<&1 064/318-020 J>ćUtni tjiasbe.nl ocćeri liHS. Ktek.U.: G RASI C - UGRIN KVARTET jutri, silita. 4.7.: BIG BAN D RTV SLOVENIJE z gostjo ALENKO GODEC SKOFJA LOKA Organizator. TD Školja Loka, tel.:620-268 45 let Jakobusove zvestobe Bledu in njegovim blejskim prijateljem "Mojca je moja peta hči in jaz sem njen drugi oče" "Spominjam se je še, ko je bila čisto majhna.'4 Tudi Mojca se nasmehne ob tem: "Zadnjih petinštirideset let je bil gospod Jakob takorekoč skupaj z našo družino, bil je na moji poroki, spremljal je odraščanje mojih otrok..." (Na fotografiji od desne proti levi: gospod Jakob, vnuk Mirko in njegova prijateljica Brigitt. - Foto: Tina Doki) Umetniške slike ob cestah Škofja Loka - V začetku tega tedna so člani Združenja umetnikov Škofja Loka na vpadnicah v Škof j o Loko začeli postavljati svojevrstne table - umetniške slike na aluminiju. Prvo tablo - sliko so postavili minuli torek popoldne na Jeprci, nato pa še v Žabnici, na Rukovškem polju in na Visokem. Kasneje bodo ob cestah postavili še dvajset tabel - slik,- devet pa še v Gorenji vasi, kjer pa za to še ni ustreznih dovoljenj. Umetniki so slike naslikali na lanski in letošnji koloniji Iveta Šubica na Mlaki na Starem vrhu. Škofja Loka in Gorenja vas bosta med slovenskimi mesti in kraji prva, ki se bosta ponašala s svojevrstno umetniško galerijo v naravi. • L.M., foto: Tina Doki GLAS na Primskovem jutri, v soboto, 4. julija 1998, od 9. do 11. ure na vrtu gostišča Arvaj pri Kokrškem mostu MEGAMILK ISSN 0352-6666 PAPIRNA KONFEKCIJA KORA - C d.d.. Tržič PETROL godna prodaja kurilnega olja Informacije in naročila: Skladišče: Medvode 061/611-340 Bencinski servis: Radovljica 064/715-242 PROIZVODNJA IN TRGOVINA KRANJSKA c.6. ŠENČUR 1BL.064/4U-555 TO0VINI V KRANJU: PRI MOSTU. Pb*f»a uU I. Janka Puclja 71 J* GSE1 MOBILNA TELEFONIJA ZA VARM0 V0ZNJ0 VGRADNJA AVT0IN5TALACIJE ZA VAŠ GSm M0BILMI TELEFON KIDRIČEVA 6b, KRANJ 064/225-060 http://www.yanni.si S m o *" a * a 5 ^ a s> *< » j; 2 ti Ot * I <2 3 -j -Tuj 9770352666001 POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER suzuki AVTO KADIVEC Šenčur tel. .0641418-00-32 AKCIJA GRAND - vozila z bogato dodatno opremo NAJUGODNEJŠI KREDITI DO 5 LET Renault bo stoletnico okronal z novim Technocentrom Obetajo se milijardni prihranki Razvojni čas se bo najprej skrajšal na 36 mesecev, nato pa na vsega dve leti AVTO MOČNIK Britofl62, Kranj, tel.:064 242 277 serijska oprema: motor m; 55 ps, 2 x atroag, deljiva klop, lonlruna slekla, zaščita proti kraji, metalna barva Fiesta BUDGET (14.990 DE SANJSKI AVTO ZA'SANJSKO CENO 1.48! Francoski Renault, ki po vseh kriterijih sodi med najmočnejše avtomobilske proizvajalce v Evropi in svetu, je na obrobju Pariza zgradil arhitektonsko veličastno zgradbo, ki bo s svojo dejavnostjo odločilno pripomogla k razvoju v prihodnjih letih. V njej se namreč nahaja novi Tecnocentre, ki je pod eno streho združil vse strokovnjake, ki sodelujejo pri razvoju novih avtomobilov. Novo pridobitev pri Renaultu odpirajo prav ob pomembnem jubileju, kajti skoraj natanko pred sto leti je Louis Renault v svoji skromni delavniei i/delal prvi avtomobil, imenovan voi-turette, s tem pa se je tudi začela pisati zgodovina te francoske avtomobilske znamke. Večina avtomobilskih tovarn, predvsem tiste z Daljnega vzhoda ima svoje razvojne in raziskovalne oddelke raztresene po več lokacijah, celo v različnih državah. Pri Renaultu so se odločili drugače in pod skupno streho /družili kar 7500 strokovnjakov z vseh področij. Njihovo delo pri razvoju novih modelov bo vsklajeno časovno in po posameznih razvojnih fazah. Novi Technocentre sestavljajo trije nizi zgradb. Osrednji del združuje projektne direkcije, izvedenske strokovne skupine za inženiring vozil ter direkcijo za raziskave. V podaljšku tega dela je najbolj skrivnosten pre- Renault clio je prvi avtomobil razvit v novem Technocentru, ki domuje v arhitektonsko veličastni stavbi na obrobju Pariza (v ozadju). del, stavbe so podobne velikanskim silosom, v njih pa nastajajo prototipe bodočih serijskih avtomobilov. Prav tu veljajo tudi najbolj striktni varnostni ukrepi, saj bi namreč lahko prišlo do prezgodnjega in nezaželenega odkrivanja največjih skrivnosti. Prvi Renaultov avtomobil, ki so ga razvili v Technocentru, je novi clio, za katerega so potrebovali 40 mesecev. Do leta 2000 naj bi razvojni čas skrajšali na 36 mesecev, v naslednjem obdobju bi za razvoj novega avtomobila potrebovali dve leti. Kakovost razvojnega dela pripomore tudi k hitrejšemu uvajanju v serijsko proizvodnjo. Pri novem cliu so tako načrtovane dnevne količine dosegli le po treh mesecih. Escort i.oi, COMFORT - klimatska naprava Escort 1.4i, STYLE - aluplatišča + meglen ke ummit mo BTC Ljubljana, HALA 15 tel.: 061 185 17 58 ŠKOFJA LOKA - GOSTEČE 8 nl 06*652 200 POOBLAŠČENI SERVIS IN PRODAJA LIČARSKE IN KLEPARSKE STORITVE UGODNE CENE -BOGATA OPREMA ■ KREDIT že od TOM+2,5 dalje Na zalogi dodatna oprema za vozila Hyundai • avtoprevleke, vlečne kljuke I RABLJENA VOZILA RAZLIČNIH ZNAMK PO UGODNIH CENAH - V drugem delu poslopij se nahahajo strokovnjaki, ki se ukvarjajo z raziskavami, poleg njih pa imajo svoje prostore oblikovalci. Ta del je za radovedne oči tudi eden zanimivejših, saj so po stenah številne študijske risbe in kakšen pomanjšan model iz plastelina. Oblikovalci si v zadnjem času pomagajo predvsem z. računalniki in tudi na zaslonih je* videti veliko zanimivega. Različni strokovnjaki imajo sicer na voljo kar 5000 računalnikov, celotno dogajanje pa nadzorujejo še štirje super zmogljivi računalniki. K Technocentru pripada še vrsta drugih zgradb. V eni od dvoran je mogoče videti tudi nekatere avtomobile konkurenčnih tovarn, namenjeni pa so za razstavljanje na dele, analize in primerjave. Poleg tega v prostorih Technocentra pred serijsko proizvodnjo za vsak model naredijo tudi preizkusno proizvodno linijo, kjer se že vidi, kako uspešni so bili načrtovalci. Objekt poleg tega premore še 29.000 kvadratnih metrov laboratorijev, 20 kilometrov poti in parkirne prostore za 7000 avtomobilov. V projekt Technocentre je Renault vložil kar 5,5 milijarde frankov, največ naložbenih obveznosti pa je prevzela družba za nepremičnine SCI, ki je lastnik zemljišč in bo Renaultu ob koncu leta odprodala svoje deleže. Investicija v Technocentre je za Renault pomembna predvsem z vidika zagotavljanja konkurenčnosti, kar zahteva hitrejše obnavljanje palete modelov. Renault bo namreč moral v prihodnjih letih intenzivno obnavljati in izpopolnjevati svoje avtomobile, če se bo hotel obdržati v vse hujši konkurenčni tekmi. Hkrati pa bodo najsodobnejša delovna sredstva omogočila večjo kreativnost vseh, ki so odgovorni za razvoj novih avtomobilov. Eden temeljnih ciljev delovanja Technocentra so tudi skrajšanje razvojnega časa in prihranki, ki bodo pri vsakem novem avtomobilu dosegli kar milijardo frankov. • M.G. jsR>mmiiKA. ŠKOFJA LOKA D.O.O. AVTOREMONT, TEHNINI PREGLEDI, TRGOVINA, d.d. 4220 ŠKOFJA LOKA, Kidričeva c. 50 Tel.: 064/634-635, 634-450, 634-295 Telefaks: 064/634-239 OBČANKAM IN OBČANOM ŠKOFJE LOKE ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU Hi ŽIBERT HONDA Servis ■ prodajo vozil, Britof 173, Tel.=064/242-167 I HONDA CMC AERODECK - Karavan 1MOVO: : KREDIT T+3% ■ Bil UCODMO VOZILA H* CMC - 3 vrata, 4 in 5 vrat Shuttle {JJj Cfl-l/Jeep Prelude Integra HOhDA LEGEhD (S>HYunoni AVTO KADIVEC Šenčur POOBLAŠČENI PROD. OBIŠČITE NAS IN IZKORISTITE PRILOŽNOST POLETNI POPUSTI TUDI DO 190.000 SIT /VTOS SONATA GALLOPER H-IOO HI že od 1, že od 1, že od 1, že od 2, že od 2 že od 3 že od 2 že od 2 489.000 399.000 999.000 450.000 399.000 619.000 162.000 378.000 GARANCIJA 3 LETA ALI 100.000 PREVOŽENIH KILOMETROV NAJUGODNEJŠI KREDIT ŽE OD T+2,5 % DALJE Po nesrečah z motornimi zmaji se poraja vprašanje o zračnem neredu Z zmajem na lastno odgovornost Področje zmajarstva ureja pravilnik o ultralahkih letalnih napravah iz leta 1996 - Pri vseh dosedanjih nesrečah je šlo za kršenje določb tega pravilnika - Zmaji niso izdelani po standardih ICAO, zato vsak leti na lastno odgovornost GORENJSKA OD TORKA DO PETKA Kranj, 3. julija - Bodo vsaj letala prinesla mir, sprašuje naslov poročila o Natovih letalskih vajah nad Albanijo in Makedonijo v časniku Delo v ponedeljek, 15. julija. Omenjeni članek je vsakemu bralcu takoj padel v oči, saj je bil objavljen na prvi, frontni strani časnika, v zgornjem levem delu. Mir, ki naj bi ga vojaška letala prinesla prebivalcem Kosova, vsaj dosedaj ni prišel, a omenjeni naslov nakazuje, kakšno strašno moč imajo letala, posebej vojaška. In kakšno strahos-poštovanje le-ta zahtevajo. Na isti strani iste izdaje Dela, le da tokrat na dnu strani, nas pretrese poročilo o tragični nesreči v Rovu pri Radomljah, kjer sta se smrtno ponesrečila pilot in sopotnik motornega zmaja, 34-letni Kamničan Valentin Moljk in 46-letni Henrik Uršič iz Rova. Po izjavah prič naj bi preminula preden sta izginila izpred oči in se kasneje, kot se je izkazalo, zaletela v borovec, naredila še nekaj akrobacij. Akrobacije z motornim zmajem so po veljavnih predpisih prepovedane... Se isti teden komisija za preiskovanje letalske nesreče posreduje javnosti prve ugotovitve. Pilot motornega zmaja ni imel dovoljenja za pilota ultralahke letalne naprave (pilot zmaja), niti kateregakoli drugega dovoljenja višje kategorije, kar je kršitev 34. člena pravilnika o ultralahkih letalnih napravah (ULN); Ur. 1. RS, št. 2/96. Poleg tega motorni zmaj ni bil registriran in Uprava za zračno plovbo zanj ni izdala dovoljenja za letenje, s tem sta bila kršena 23. in 24. člen pravilnika. Pred tragično nesrečo je pilot pristal in potem vzletel kar s travnika in ne z registriranega letališča ali vzletišča, s čimer je bil kršen 5. člen omenjenega pravilnika. In kot zadnje je bil kršen tudi 30. člen, ker je pilot zmaja letel brez zaščitne čelade... Prvi dan tega tedna časopisne strani zopet polnijo naslovi v stilu Izpod neba v smrt na Trati (Slovenske novice). Usodne akrobacije z motornim zmajem (Gorenjski glas),... Ponovno poročila o tragični nesreči z motornim zmajem na Trati, v kateri sta življenje izgubila 40-letni Tračan Matjaž Flego in 32-letni Dušan Šilar iz Bitenj pri Kranju. Za razliko od prvega primera je imel tokrat pilot veljavno dovoljenje za pilota ultralahkih letalnih naprav in je tudi bil zelo i/.kušen pilot. Nesreča se je pripetila med izvajanjem akrobacij, vendar pa vzrok še ni znan. Iz Republiške uprave za zračno plovbo izsledki preiskave še niso prišli, napovedani so za naslednji teden. V štirinajstih dneh dve nesreči z motornim zmajem in štiri smrtne žrtve. V obeh primerih so priče govorile o izvajanju prepovedanih akrobacij. Čeprav primerov ne smemo posploševati, vseeno nastaja vprašanje, ali v slovenskem zraku vlada nered.. Ali strahospoštovanja, ki ga čutimo do velikih civilnih in vojaških letal, med zmajarji in ostalimi piloti ultralahkih letalnih naprav ni. Ni tako. Pravilnik o ultralahkih letalih iz leta 1996, ki ureja to področje, je po izjavah odgovornih dokaj dober in konkreten. Ni idealen, a je dober, le spoštovati ga je treba. Pri vseh nesrečah kršenje pravilnika o ULN Ultralahke letalne naprave so ultra-lahka motorna letala, motorni zmaji, ultralahka jadralna letala in ostale ULN z motornim pogonom, ki izpolnjujejo naslednje omejitve: največja vzletna masa 300 kilogramov za en-osedežne ULN, 450 kilogramov za dvosedežne; minimalna hitrost pri odvzemu plina in največji vzletni masi ULN ne sme presegati 65 kilometrov na uro; za ultralahka jadralna letala pa masa praznega letala ne sme presegati 100 kilogramov. Pravilnik točno opredeljuje pogoje, pod katerimi se mora usposabljati oseba, ki želi postati pilot ULN. Prav tako tudi pogoje za opravljanje izpita. Po pravilniku o ULN lahko pilot postaneš s 17-imi leti. Ljudski glas pravi, da so akrobacij, ki so verjetno najbolj problematične, željni mladi. A zadnji dve nesreči kažeta, da kopičenje adrenalina, ki ga piloti z izzivanjem nevarnosti sproščajo, ni le problem mladih, saj tvegane akrobacije opravljajo tudi starejše, zrele osebe. Na Republiški upravi za zračno plovbo so dejali, da so vse nesreče, lani je bilo štirinajst takih nesreč, dosedaj nastale zaradi popolne kršitve pravilnika o ultralahkih letalnih napravah, v katerem je zmajarstvo regulirano praktično v vsem. Piloti izvajajo prepovedane akrobacije, na zmajih delajo razne modifikacije, slabo upoštevajo maksimalno dovoljeno težo in podobno. Akrobacije so se izvajale tudi v preteklosti, toda dokler ne pride do hude nesreče, so vsi tiho, nato pa se oglasijo. Čeprav obstaja prometni inšpektorat za nadzor kršitev, se takim pilotom ne pride do živega. Največkrat se namreč zgodi, da tedaj, ko koga zasačijo pri izvajanju prepovedanih akrobacij, vse nekako potihne, kršitev ostane pri strani. Predlogi, kako v prihodnje ravnati v takih primerih, naj.bi bili predstavljeni hkrati z objavo rezultatov raziskave nesreče pri Trati. Problemi so tudi drugi. Zmaji namreč niso registrirani po standardih ICAO. Na to opozarjajo tudi opozorila na ogrodju zmajev, nalepljena na vidno mesto, ki se glasijo: "Za ta zrakoplov ni izdelano spričevalo o plovnosti zrakoplova v skladu z ICAO standardi. Z njim letite na KDo V5S LElA R> ZRAKU * tihi, P*C€! lastno odgovornost." Zmaj lahko zgradi vsak sam, po pravilniku pa mora biti nato preizkušeno, če so sposobnosti takega ultralahkega letala v skladu z zahtevami atesta določenega tipa ULN. Vse lepo in prav, če bi vsi tako tudi storili. A po našem nebu frčijo tudi zmaji, ki tega preizkusa niso prestali. Za mnenje smo se obrnili tudi na Alpski letalski center Lesce, kjer sicer zmajarjev nimajo, se pa piloti jadralnih in športnih letal pogosto srečujejo z njimi. Direktor centra Franci Lajovic meni, da vse le ni tako črno, kot se predstavlja. Kot pravi, pa bi bilo dobro, če bi bili zmajarji in njihov letalski center bolj usklajeni. Predvsem jadralni zmajarji imajo pri sebi ponavadi radioamaterske postaje, ki ne dosegajo frekvenc, ki jih imajo piloti leškega letališča. Zato se zgodi, da na letališču včasih sploh ne vedo, da na nebu v bližini letališča leti jadralen zmaj, ki se jc spustil z okoliških hribov, da bi bili piloti nanj lahko pripravljeni. Sicer pa je tako, da mora biti pilot pri vožnji jadralnega ali motornega letala oprezen, navsezadnje imajo na nebu zmaji prednost. Do kakšnih nesreč še ni prišlo. Lajovic pa vidi problem zmajarjev v posameznikih, ki pridejo do meje zmogljivosti, a želijo iti še naprej. Tedaj pride rado do nesreč. Tudi v njihovem letalskem centru se je že dogajalo, da so piloti izvajali akrobacije, ki pa so zanje dovoljene. Prav v ta namen so lani kupili posebno, vrhunsko akrobatsko letalo MDM - 1 FOX, ki prenese več, kot so piloti sposobni. V Lescah torej poskušajo narediti zračni prostor varnejši, tudi s sodelovanjem z zmajarji. Eden izmed takih poskusov naj bi bilo tudi tekmovanje jadralnih zmajarjev na leškem letališču, na katerem naj za povezavo med zmajars-kimi postajami in njihovimi skrbel posebni povezovalec. Tako naj bi bilo tudi pri vsakdanjih letih, ko človek želi začutiti Ikarjev duh. Za konec še to. Ob nesrečah privrejo na dan medsebojna obtoževanja, češ, pilot je kriv, kaj pa je bil predrzen, vendar ni tako. Odgovornost pri letenju z motornim zmajem ni le na strani pilota, ampak je vzajemna. Leteče plovilo jc treba spoštovati, pa naj bo letalo ali zmaj. • S. Subic Seja občinskega sveta kranjske mestne občine inšpektorja zahtevata 500 milijonov odškodnine Nekdanja davčna inšpektorja Janez Potočnik in Branko Terglav zahtevata 500 milijonov tolarjev odškodnine - Če njunega zahtevka ne bodo sprejeli, bosta zadevo predala evropskemu sodišču - Kranjski svetniki menijo, da občina ni dolžna plačati odškodnine Kranj, 3. julija - Kranjski občinski svetniki so na sredini seji med drugim razpravljali tudi o zahtevku nekdanjih davčnih inšpektorjev Janeza Potočnika in Branka Tergla-va. Omenjena namreč v svojem odškodninskem zahtevku od občine zahtevata izplačilo 500 milijonov tolarjev. Če jima ta ne bo ugodila, bosta o svoji zahtevi obvestila evropsko sodišče in terjatev povečala na 10 milijonov dolarjev. Potočnik in Terglav sta bila do oktobra 1986 zaposlena kot delavca s posebnimi pooblastili v kranjski Upravi družbe- nih prihodkov. Med ostalim sta raziskovala tudi nepravilnosti in davčne utaje ljudi na vodilnih položajih in njune ugotovitve je potrdila celo republiška komisija. Omenjeno delo pa ju je "drago" stalo, saj so ju oktobra omenjenega leta razrešili. Sklep o razrešitvi naj bi bil nezakonit, saj se nanaša na kršitve delovnih obveznosti, ki niso bile ugotovljene po pravni poti in s pravnimi postopki, ampak naj bi šlo zgolj za ocene. V tedanjo afero utaje davka naj bi bilo vključenih več kot dvajset oseb, med njimi tudi sedanji svetnik Aleksander Ravnikar, uslužbenec omenjene mestne občine Ferdinand Rauter, sedanji namestnik varuha človekovih pravic France Jamnik ter direktor republiške davčne službe *Marko Daniel Bezjak. Nekdanja davčna inšpektorja Potočnik in Terglav sta prvo vlogo za odškodninski zahtevek vložila že pred tremi leti in jo poslala Vitomirju Grosu. Omenjeni zahtevek pa je bil tudi točka dnevnega reda sredine seje mestnega sveta. V precej kratki razpravi so svetniki z večino glasov, od 22 prisotnih jih je za sklep glasovalo 18, 4 pa so se vzdržali, sprejeli sklep Statutarno-pravne komisije, ki določa, da:"Mestna občina Kranj nima pasivne legitimacije v zvezi s tem odškodninskim zahtevkom, ker je zahtevek vezan na delovno razmerje na tedanjo Upravo družbenih prihodkov občine Kranj, katere pravni naslednik pa ni občina Kranj." Poleg tega je omenjena komisija še menila, da na podlagi predloženega akta ne more nastati odškodninska zaveza Mestne občine Kranj. Sprejeti sklep preprosto povedano pomeni, da občina ni pravi naslov za 500-milijonski zahtevek. Občinski svetniki so med drugim sprejeli tudi sklep o dodelitvi 10 milijonov tolarjev kranjskemu vaterpolskemu klubu, župan Vitomir Gros pa svetnikom še ni "ponudil" težko pričakovane ga osnutka "občinskega proračuna. • Renata Škrjanc AMZS Pri AMZS se je prvič, odkar obstaja naša rubrika Gorenjska od torka do petka, zgodilo, da jih minule dni nihče od gorenjskih voznikov ni potreboval pri odvozu zaletenega ali pomoči pri okvarjenem vozilu. GASILCI Kranjski gasilci so prihiteli na pomoč na plinsko postajo na Ore-hek, iz katere se je kadilo. Ogenj in dim je povzročilo kurjenje suhega dračevja. Škode ni bilo. Kranjski gasilci so svojo pomoč nudili tudi v ulici 2. avgusta 3 (v bloku), pri kuhinjskem požaru. Ob njihovem prihodu se je kadilo izpod vrat, ker se je lastniku stanovanja zažgalo kosilo, škode na srečo ni bilo. Škofjeloški gasilci so v skladišču Loka na Trati pogasili dimnik, na katerem se je vžgal izolacijski material. Gasilci na Jesenicah so dvakrat črpali vodo in sicer v Železarni Jesenice ter v kamnolomu Trebež. Zaradi prometne nesreče na Rodinah so morali cestišče protipožarno zaščititi in očistiti. NOVOROJENČKI Od torka pa do danes se je v Kranju rodilo 12 otrok, od tega 7 dečkov in 5 deklic. Najtežji je bil deček, ki je tehtal 4400 gramov, najlažja deklica pa se je rodila s 2480 grami. Na Jesenicah je na svetprijokal samo en deček z 2740 grami. Srečnim staršem iskrene čestitke! URGENCA V splošni bolnišnici Jesenice so imeli na kirurgiji 167 urgentnih primerov, na intenzivnem oddelku 43 in na pediatriji 13. TURIZEM Na Bledu imajo te dni v hotelih 834 gostov, od tega 15 domačih in 819 tujih. V apartmajih, ostalih zasebnih sobah in v kamu Zaka je 234 tujih turistov. Temperatura jezera na Bledu je 22.5 stopinj. V Bohinju prav tako prevladujejo tuji gostje in sicer v hotelih je skupno 264 gostov, od tega 209 tujih in 55 domačih. V apartmajih je 161 gostov, 150 tujih in 11 domačih. Bohinjskemu jezeru pa so namerili 19 stopinj. radio triglav 96 MHz POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA $ POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA 81 PO SLOVENIJI UREJA: Jože Košnjek SLOVENIJA IN SVET Izseljenci, zamejci in zdomci v Ribnici Srečanje v moji deželi Prireditve pod geslom Srečanje v moji deželi trajajo že ves teden, organizirajo pa jih Ribničani in Slovenska izseljenska matica. Kranj, 3. julija - Srečanje v moji deželi je namenjeno druženju Slovencev v domovini z izseljenci, zamejci in zdomci. Znano je, da precej Slovencev živi zunaj in so stiki občasni. Takšna srečanja so bila, sicer pod drugačnim imenom, dolgo v Škofji Loki, nato v Postojni in sedaj v Ribnici. Letos sta organizatorja občina Ribnica in Slovenska izseljenska matica. Prireditve so se že začele v začetku tedna s heraldično razstavo Grbi ribniške prafare in z razstavo o srednjeveških instrumentih. Danes bo televizijska prireditev Dobrodošli v Sloveniji z nastopom narodnozabavnih ansamblov, jutri pa bo tekmovanje oldtajmerjev. Sodelovali bodo tudi mladi: najprej bodo nastopile različne skupine mladih iz Ribnice in okolice, nato pa bo predfinalni izbor lepotnega tekmovanja za kraljico Slovenije. Osrednje prireditve bodo v nedeljo, 5. julija. Ob 9. uri bo na ribniških ulicah predstavitev slovenske izumirajoče obrti, ob 10. uri pa bo v Novi Štifti "polka maša", ki jo bo s slovensko-ameriškimi glasbeniki daroval frančiškan Franc Perkovich iz Pennsilvanije v Združenih državah Amerike. Ob pol enajstih bo zabavno na ribniških ulicah s sodelovanjem lutkovnega gledališča. Ob 15. uri bo maša za izseljence, ki jo bo v cerkvi sv. Štefana daroval ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franec Rode. Ob pol petih bo sprevod kmečkih voz z balo po ulicah, ob 17. uri pa bo osrednja slovesnost v poletnem gledališču na Ribniškem gradu. Sledila bosta zabava in ples: igrala bosta ansambla Milana Pečovnika Pidžija in Franca Miheliča. • .1.Košnjek Za praznik apostolov Petra in Pavla Posvečenih 22 novih duhovnikov Ljubljana, 3. julija - Na praznik apostolov Petra in Pavla so na Slovenskem posvetili 22 novih duhovnikov, sporoča tiskovni urad Slovenske škofovske konference. Dva sta iz koprske škofije, sedem iz ljubljanske nadškofije in šest iz mariborske škofije. Med redovnimi skupnostmi imajo frančiškani tri novomašnike, sale-zijanci dva, po enega pa minoriti in benediktinci. Iz slovenske cerkve izhaja tudi novomašnik, ki bo posvečen za poreškopuljsko škofijo. Ignac Domej jc sin družine koroških Slovencev in ga je posvetil krški nadškof Kapellari, dva novomašnika slovenskega rodu pa sta bila posvečena v Združenih državah Amerike. "Dragi prijatelji! Danes se podajate v čudovito avanturo, ki se ji reče duhovništvo. Dano vam bo videti svet skozi prizmo iskanja Boga. Dan za dnem boste okrog sebe opažali, koliko ljudi nosi v sebi željo in žejo po Bogu. Zato bodite prepričani, da ste kot duhovniki potrebni svetu in človeku," je dejal med drugim v masnem nagovoru ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode. V mariborski stolnici je novomašnike posvetil škof Franc Kramberger, v koprski pa škof Metod Pirih. • J.K. Iz središča Slovenije v Vaše srce 89,i^Radio GEOSS^x l'ax 0611H83-740, telefon 0611885-252, GSM 041-682-146 REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA KRANJ Slovenski trg 1, 4000 KRANJ Upravna enota Kranj, Slovenski trg 1, Kranj na podlagi 4. odstavka 60. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja za gradnjo smučarske skakalnice Gorenja Sava na zemljišču pare. št. 1129/1, 1130/1, 1129/2, 1129/3, 1129/4, 1129/5, 1130/2 (del), 1137/20, 1137/19 k.o. Kranj in 986/1 (del), 985/2 (del) k.o. Stražišče OBJAVLJA 1. da je izdala lokacijsko dovoljenje št. 35100-0057/1998-04/11 z dne 29. 6. 1998 za gradnjo smučarske skakalnice Gorenja Sava na zemljišču pare. št. 1129/1, 1130/1, 1129/2, 1129/3, 1129/4, 1129/5, 1130/ 2 (del), 1137/20,1137/19 k.o. Kranj in 986/1 (del), 985/2 (del) k.o. Stražišče, 2. da je bilo v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja izdano okoljevarstveno soglasje št. 354-05-14/98 z dne 23. 6. 1998 Ministrstva za okolje in prostor RS Uprave za varstvo narave, Vojkova 1b, Ljubljana, 3. da med javno razgrnitvijo, javno predstavitvijo, javno obravnavo in zaslišanjem investitorja ni bilo pripomb, ki bi se nanašale na vpliv predmetnega posega na okolje. Načelnik METOD FERBAR IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Državni zbor se bo spet sestal sredi meseca 0 financiranju občin pa drugič Poslanci državnega zbora so pri razpravi o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju občin obstali na pol poti: razpravo so tokrat prekinili in jo bodo nadaljevali na naslednji seji, ki se bo začela 15. julija. Tudi dopolnjen zakon o denacionalizaciji še ni povsem usklajen. Ljubljana, 3. julija • Predlagane spremembe zakona o financiranju občin so še pred obravnavo v državnem zboru dvignile veliko prahu. Predvsem v manjših občinah so zaslutili, da bi se utegnil njihov dosedanji ugodni položaj poslabšati. Sprememba zakona naj bi omogočila realnejšo oceno potreb po posameznih občinah in tudi stvarnejšo delitev državnega denarja. Ta naj bi bil za marsikoga "potuha" in je odvračal od iskanja lastnih virov sredstev. Zakon o finan- ciranju občin pa je bilo tudi treba prilagoditi Evropski listini o lokalni samoupravi, ki jo je državni zbor ratificiral leta 1996. Na primernejši način naj bi bil rešen tudi problem zadolževanja lokalnih skupnosti. Razprava je bila živahna, vendar je bila prekinjena. Nadaljevali jo bodo na prihodnji seji državnega zbora, ki se bo začela 15. julija. Poslanci državnega zbora so končno, po mesecih prerekanj in političnih trgovanj in nasprotovanj, končali tretjo obravnavo predloga spre- memb zakona o denacionalizaciji. Državni zbor bo o zakonu končno odločal šele, ko bo sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve pripravil prečiščeno besedilo in ugotovil morebitne neskladnosti med sprejetimi dopolnili. Verjetno je namreč, da je državni zbor sprejel nasprotujoči si besedili dveh najbolj spornih členov: 19., ki navaja primere, v katerih ni mogoeče vrniti nepremičnin denaciona-lizacijskim upravičencem, in 27., ki določa vračilo kmetijskih zemljišč in gozdov. Poslan- Reorganizacija Slovenske vojske Novo poveljstvo v Kranju Prvo operativno poveljstvo vojnega letalstva in zračne obrambe v Kranju je v torek prejelo bojno zastavo. Kranj, 3. julija - Bojno zastavo je v odsotnosti poveljnika prvega operativnega poveljstva Jožefa Žunkoviča iz rok načelnika generalštaba Slovenske vojske brigadirja mag. Iztoka Podbregarja sprejel namestnik poveljnika, brigadir Andrej Lipar, pred postrojeno enoto pa jo je potem nosil stotnik Edo Hajdinjak. doma z Ovsiš pri Podnartu. Slovenija dobiva na osnovi načrta preoblikovanja Slovenske vojske tri operativna poveljstva, v Postojni, Celju in Kranju, ki so 22. junija prevzela vse funkcije vodenja in poveljevanja povezljiva, operativna reorganizacija pa naj poveljstev in enot na svojem območju. Kot bi bila zaključena do leta 2010. Prepričan je v kranjski vojašnici ob predaji bojne sem v visoko stopnjo vaše motiviranosti, je zastave dejal brigadir mag. Iztok Podbre- dejal načelnik generalštaba in starešinam ter gar, postaja Slovenska vojska z novo vojakom naročil varovanje dobrega imena organizacijo mednarodno primerljiva in bojne zastave. • J.Košnjek, slika T. Doki ci so odločili, da bo sklad kmetijskih zemljišč in gozdov postal zavezanec za vračilo podržavljenih kmetijskih zemljišč, gozdov in nadomestnih zemljišč, vse ostalo pa ostaja po starem. Kmetijskih površin tudi poslej ne bo mogoče vračati v last in posest, če bi se s tem krnila funkcionalnost kompleksov in če bi zaradi razdrobljenosti parcel onemogočili racionalno obdelavo. V teh primerih bodo denacionalizacijski upravičenci dobili solastninsko pravico na kompleksih, razdelili pa si jih bodo lahko najpozneje po petih letih. V tem času naj bi se sedanji zavezanci prilagodili novim razmeram poslovanja oziroma našli rešitve. Če upravičenec ne bo zahteval vrnitve kmetijskega zemljišča, bo dobil potrdilo sklada, s katerim lahko kupi drugo zemljišče oziroma gozd ali pa ga zamenja za obveznice odškodninskega sklada. Tudi v dopolnjenem zakonu je ohranjeno določilo, da premoženje fevdalnega izvora ni predmet denacionalizacije in se zanj ne prizna odškodnina, razen če so denacionalizacijski upravičenci cerkve in druge verske skupnosti, njihove ustanove in redovi. Ohranjeno je določilo o revizijah, ki bodo lahko sprožene še šest mesecev po uveljavitvi zakona v primerih, če je bila tujcu vrnjena nepremičnina v nasprotju z veljavnimi predpisi, če je prejšnji lastnik imel pravico od tuje države zahtevati odškodnino za podržavljeno premoženje in če je bila napačno izdana odločba o državljanstvu. • .1.Košnjek Celovški maturantje v Sloveniji Predsednikova odlikovanja Ljubljana, 3. julija - Leta 1963 je bila na Gimnaziji za Slovence v Celovcu prva matura in od takrat vsako leto odidejo maturantje na strokovno ekskurzijo po Sloveniji. Letos so maturantje iz Celovca prišli v Slovenijo sredi tedna, ministrstvo za šolstvo in šport, Filozofska fakulteta in Institut za geografijo pa so jim pripravili bogat program. Takšne ekskurzije so ena od oblik, ki jih za dijake iz zamejstva pripravlja Slovenija. Ljubljana, 3. julija - Predsednik republike Milan Kučan je ob Dnevu državnosti odlikoval nekatere ustanove in posameznike. Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije so prejeli Elektroinstitut Milan Vidmar, Gimnazija Ledina - nekdanje učiteljišče Ljubljana, Kmetijski institut Slovenije in Franc Košir, direktor slovenske carinske uprave. Častni znak svobode Republike Slovenije pa šo prejeli Atletsko društvo Kladivar - Cetis Celje, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Milan Baškovič, Viljem Belovič, Slavko Gliha in Ignac Golob. x STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Slovenski krščanski demokrati Tržič Ruparju odvzem mandata Ljubljana, 3. julija - Občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov Tržič je pozval vodstvo Slovenskih krščanskih demokratov, naj poslanci te stranke glasujejo za odvzem poslanskega mandata Pavlu Ruparju. Če že glasovanje za odvzem ni mogoče, naj se poslanci SKD vsaj vzdržijo. V obrazložitvi poziva navajajo stalno konfliktnost poslanca pri delovanju tržiške občine, odstranitev članov SKD iz ne- posrednih oblik odločanja ter poklicnih funkcij v občini, blatenje delovanja SKD, napade na vrh stranke SKD in razdor že pripravljene koalicijske pogodbe med demokratičnimi desnimi strankami v tržiški občini. Rupar naj bi spri prej složne demokratične stranke v občini. • J.K. Združena lista socialnih demokratov Pahor na preizkušnji Ljubljana, 6. julija - Mladi forum Združene liste podpira nadaljevanje pogajanj predsednikov parlamentarnih strank o spravnih doku- mentih, saj se mora ta zadeva enkrat umakniti z dnevnega reda. Forum pa ne more pristati na predlog sedanje Deklaracije o narodni spravi, ki govori samo o negativnih vidikih preteklega režima. Potrebno jo je uravnotežiti. Pretekli režim je imel tudi prednosti, zlasti na socialnem področju. Spravite se že enkrat med sabo in nam, mladim, omogočite ustvarjati prihodnost, so zapisali. Končno stališče o predlogih dokumentov o prejšnjem sistemu in spravi pa naj bi bila sprejeto na sinoćnjem zaključku „ letne konference Združene liste. Ožje vodstvo je predlog obeh dokumentov zavrnilo, sedaj pa se bo odločala konferenca. Na preizkušnji je tudi predsednik stranke Borut Pahor, zagovornik dogovora o preteklosti in spravi. Meni, da bi sprejem teh dokumentov zaključil razpravo o tem, tudi o lustraciji. V sredo zvečer je o dokumentih razpravljalo tudi vodstvo Slovenske ljudske stranke. Janez Podobnik, predsednik državnega zbora, je dejal, da se bodo pogajanja nadaljevala, kljub nekaterim negativnim stališčem. • J.K. Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Direktor Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Igor Kavčič, Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Urša Peterncl, Stojan Saje, Darinka Scdej, Vilma Stanovnik. Marija Zaplotnik, Danica Zavrl-Žlebir, Andrej Zalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič 'Fotografija: Gorazd Šinik, Tina Doki / Priprava za tisk: Media Art, l^McMM GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: KranjtS DELO • TČR, Tisk časopisov in revij, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111/telefaE 064/222-917 / E Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS mai,: >nfo@g-glasji /Mali oglasi: telefon: 064/223-444 • sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. r r ) i mi fjsopis 0b torkih in petkih. Naročnin: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 % popusta. Za tujino: letna naročnina 150 DEM: Oglasne storitve: po KRANJ ceniku. Prometni davek po stopnji 5 % v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92) / CENA IZVODA: 200 SIT (10 HRK za prodajo na Hrvaškem). IZ GORENJSKIH OBČIN 5. STRAN • GORENJSKI GLAS Odprto pismo vaščanov Dvorske vasi Občino zanima vas le kot smetišče Občina naj bi si po zatrjevanju vaškega odbora ime možne lokacije odlagališča Pod hribom izmislila zato, da bi prikrila poseganje na lokacijo, ki se ji je pisno odrekla. Dvorska vas - Vaški odbor Dvorske vasi je na radovljiškega župana in občinski svet, na ministrstvi za okolje in prostor ter za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in na sredstva javnega obveščanja naslovil odprto pismo vaščanov, v katerem poudarjajo, da občino Radovljico zanima Dvorska vas samo kot lokacija za smetišče. Občinski svet je na majski seji dopolnil prostorske sestavine srednjeročnega in dolgoročnega družbenega plana občine, s katerimi je poleg Črnivca, kjer je že deponija, kot možne lokacije za zgraditev centra za ravnanje, s komunalnimi odpadki za potrebe blejske, bohinjske in radovljiške občine določil še Zadnjo snožet, Pod hribom in Spodnji deli. Občina je po zatrjevanju vaškega odbora Dvorske vasi določila lokaci- Na ogled s tal ali iz zraka Vaški odbor Dvorska vas vabi vse, ki jih zanima problematika deponije, na terenski ali helikopterski ogled možnih lokacij Spodnji deli in Na stanu ter na predstavitev vasi. Zbor bo danes, v petek, ob desetih dopoldne pri podjetniku Franciju Stroju. ji Spodnji deli in Na stanu (Pod hribom), ne da bi upoštevala stališča vaščanov in krajevne skupnosti Begunje, pa tudi v nasprotju z zakonom o varstvu okolja, s sprejetimi merili za tovrstne posege in z izjavami, ki so jih podpisali predstavniki občine. Ko je svet odločal o lokaciji Spodnji deli, je po mnenju vaščanov Dvorske vasi spregledal, da za vodoz-birno območje potoka Pera-čica poteka postopek zaščite. Lokacija možnega odlagališča odpadkov ni oddaljena od vasi en kilometer, kot je navedeno, ampak manj kot tristo metrov. Vaščani sicer podpirajo stanovanjsko gradnjo na zemljišču opuščene opekarne, vendar pa opozarjajo, da je to območje od možne lokacije odlagališča oddaljeno vsega 150 metrov. Še več pripomb imajo v Dvorski vasi na lokacijo Na stanu oz. Pod hribom. Družbeni plan govori o lokaciji Pod hribom, domačini pa so iz parcelnih številk ugotovili, da gre za območje, ki je v kartah ter pri poznavalcih in lastnikih zemljišč znano pod ledinskim imenom Na stanu. Občina se je po mnenju vaščanov Dvorske vasi odločila za povsem izmišljeno ime le zato, ker so župani blejske, bohinjske in radovljiške občine ter direktorica javnega podjetja Komunala Radovljica po nezakonitem goloseku gozda Na stanu 1. maja predlani podpisali izjavo, s katero so se odpovedali tej lokaciji za potrebe smetišča. Vaščani poudarjajo, da so deležni pozornosti le takrat, ko občina išče prostor za smetišče, medtem ko njihove prošnje za ureditev komunalne infrastrukture in rešitev drugih problemov ostajajo nerešene. Pravijo, da z lastnim denarjem krpajo razpadajočo asfaltno prevleko, sami kupujejo cestna ogledala, za zbor vaščanov morajo postaviti celo šotor... C. Zaplotnik Slavnostni seji občinskih svetov ob občinskih praznikih Za praznik še občinska priznanja V Škof j i Loki in Železnikih so podelili nazive častni občan in plakete občin. Škofja Loka, Železniki, 2. julija - V torek, na sam dan občinskih praznikov dveh sosednjih občin Škofje Loke in Železnikov, sta se sestala na slavnostnih sejah občinska sveta in podelila ob krajšem kulturnem programu letošnja občinska priznanja. V obeh občinah občinske praznike proslavljajo že ves mesec, s prireditvami pa bodo še nadaljevali. sveta: škofjeloški v kapeli Loškega gradu, v Železnikih pa v dvorani kulturnega doma, kjer so ob kulturnem programu - v Škofji Loki je nastopil sekstet Dekleta iz Bukovice, v Železnikih pa Pihalni orkester Alples in učenci iz šole v Selcih, priložnostno spregovorila župana in predsednika občinskih svetov ter podelila letošnja občinska priznanja. Priznanja so ZRCALCE, ZRCALCE Župan občine Škofja Loka Igor Draksler predaja listino o imenovanju častnega občana msgr. Melhlorju Golobu prejeli: V Škofji Loki: Naziv Župan občine Železniki Alojz Čufar in predsednik občinskega sveta Miha Prevc sta podelila priznanje Juriju Rejcu častni občan občine Škofja Loka dolgoletni škofjeloški župnik msgr. Melhior Golob; zlati grb občine Škofja Loka Avto moto društvo Škofja Loka, pediatrinja dr. Štefka Križnar, pevovodja Franc Potočnik, pisatelj Blaž Ogorevc; srebrni grb občine Škofja Loka pa Folklorna skupina Škofja Loka, Območna obrtna zbornica Škofja Loka in glasbeni pedagog Uroš Lovšin. V ŽeleznikihiNaziv častni občan Občine Železniki prof. Jakob Šolar, duhovnik, vzgojitelj, slavist (posmrtno), Plaketo Občine Železniki Mešani cerkveni pevski zbor "Sv. Peter" Selca, Priznanje Občine Železniki Jurij Rejec, kustos Muzeja Železniki in kulturni delavec, ter Jurij Zupane, samostojni podjetnik iz Dolenje vasi. • Š. Ž. Že smo omenili, da sta si dve sosednji občini: Škofja Loka in Železniki za občinski praznik lani izbrali isti datum, v spomin na prvo omembo teh krajev v darilni listini nemškega cesarja Otona II Freisinškim škofom pred 1025 leti. Ob letošnjem drugem praznovanju novih občinskih praznikov so v obeh občinah pripravili zajeten program prireditev, ki so potekale že ves mesec junij, nadaljevale pa se bodo še v juliju, pri čemer je v obeh občinah precej poudarka na etnološkem obujanju starih tradicij, kar značaj obletnice izbrane za praznik tudi zah-. teva. To je veljalo za Škofjo Loko, kjer je bil višek prireditev konec minulega tedna, v Železnikih pa bo v tem smislu zagotovo tudi že tradicionalni čipkarski dan. Na sam praznik, 30. junij, sta se v obeh občinah na slavnostnih sejah sestala občinska Po sobotnem neurju s točo Naklestila za več kot šest milijonov škode Hudo neurje s točo v soboto na območju Jezerskega napravilo veliko škode. Preddvor, 3. julija - V občini Preddvor so takoj naslednji dan začeli odpravljati najhujšo škodo, posebna komisija v navzočnosti sodnega izvedenca in cenilca pa jo je tudi že ocenila. Toča je na kmetijskih posevkih, na lokalnih in gozdnih cestah naklestila za več kot šest milijonov tolarjev škode, pri čemer z zemeljskim plazom zasutih avtomobilov na Jezerskem niti ne računajo. Na treh kmetijah na Jezerskem je nastala večja škoda na kmetijskih posevkih, komisija jo je ocenila na okoli 750 tisoč tolarjev. Največja škoda pa je nastala na občinskih, lokalnih in javnih poteh, saj je denimo več kot polovica odpade na poškodovano cesto na Mali vrh (Anceljnovo). Njena obnova bo terjala okoli 3,2 milijona tolarjev. Poškodbe so še na cestah do kmetij Smrtnik, Rezman, Makek, plaz je zasul travnik pri Muriju na Jezerskem, sicer pa so poškodbe ugotovili tudi na cestah Srednja Bela - Zgornja Bela, Srednja bela - Spodnja Bela - Tatinec, Zgornja Bela - Bašelj, Mače - Preddvor, Možjanca - Tupaliče, Bašelj - Mače. Skoraj poldrugi milijon škode je na teh cestah, nekaj pa tudi na gozdnih. Samo odpravljanje škode in nagla intervencija na Jezerskem, ko so se lotili izkopavanja zasutih avtomobilov in odvoza peska, je veljalo okoli dva milijona tolarjev. Kot so nam povedali na občini Preddvor, so od nedelje popoldne do ponedeljka premetali več kot dva tisoč kubikov peska. Župan Miran Zadnikar se vsem, ki so ob tej priložnosti pomagali, lepo zahvaljuje. To so bili : PGD Jezersko in Preddvor, poklicni gasilsci iz Kranja, GRS Jezeresko in Škofja Loka, služba za iskanje pogrešancev, predstavniki KS Jezersko, občinski štab CZ Preddvor, policija, AMD Kranj, gradbeniki in ostali, ki so se znašli na kraju dogodkov in niso pomišljali, kaj jim je storiti. • D.Z.ŽIebir Prezgodnji prepir zaradi ljubenskih otrok Še predno so volivci Upniške doline 21. juniju odšli na poizvedovalni referendum, se je v javnosti "vnel" prepir, kam bi ob odločitvi za novo občino Upnica hodili ljubenski otroci v šolo od petega razreda dalje: v Upnico ali tako kot doslej v Radovljico. V občinski upravi so zatrjevali, da bi z ustanovitvijo nove občine določili tudi nov šolski okoliš, po katerem bi otroci iz, krajevne skupnosti Ljubno v vseh razredih obiskovali osnovno šolo na območju nove občine Lipnica. Svetnica Ana Urbanija, ki je tudi učiteljica v osnovni šoli Lipnica in predsednica občinskega odbora za šolstvo, je poudarila, da na občini za svojo trditev nimajo prav nobene zakonske osnove in da so občinske meje in meje šolskega okoliša dve povsem različni stvari. V Sloveniji in tudi v bližini Radovljice je kar nekaj primerov, ko otroci živijo v eni občini in obiskujejo šolski okoliš znotraj druge občine. Na to so se ponovno oglasili v občinski upravi in zatrdili, da radovljiška občina zanesljivo ne bi dala soglasje za šolanje otrok iz krajevne skupnosti Ljubno v prostorsko utesnjeni šoli v Radovljici, ko pa je zmogljivost Upniške šole tolikšna, da bi z lahkoto sprejela vse ljubenske otroke... Polemika je bila očitno prezgodnja, referendum je "padel" in ljubenski otroci bodo še naprej lahko obiskovali šolo v Radovljici. TIS in OTI Najprej je bil samo TIS, zdaj je prišel tudi OTI. Pojasnilo h kraticama: TIS je "Telefonski imenik Slovenije4', OTI pa pomeni "Občinski telefonski imenik(~i)". Prodaja TIS-a z letnico 1998 se je na gorenjskih poŠtah zaključila v torek, zadnji dan prejšnjega meseca, ko ste morda še uspeli dobiti svoj brezplačni izvod TIS-a za omrežno skupino 064 oz-061, če ga niste prevzeli takoj, ko je izšel. Zaloge TlS-ov, omrežnih in kompletov, so na vseh gorenjskih poštah namreč zelo hitro skoraj povsem pošle, čeprav je bilo vseh imenikov kar za nekaj tovornjakov. OTI-ji šele prihajajo v prodajo na gorenjske pošte. Skupno bo to 23 knjig običajne velikosti, torej pol manjšega formata kot TIS. Natisnjeni so za vseh 147 sedanjih občin. Koje pred leti slovenski telefonski imenik prvič izšel takšen, da s(m)o telefonski naročniki razvrščeni po naseljih v omrežni skupini, je bilo ogromno pripomb in nezadovoljstva uporabnikov telefonskih storitev. Sčasoma smo se hoČeš-nočeš morali navaditi na take Telekomove imenike, ker drugih pač ni (bilo). Zdaj pa so v prodaji OTI-ji. Ljubljanska založba Slovenska knjiga je pač znala prisluhniti množici želja uporabnikov telefonskih storitev, da naj bodo telefonski naročniki po občinah. Spotoma je Slovenska knjiga združila v vsakega od 23 OTl-jev tri barve strani: bele, rumene in modre. Vsak OTI stane tisočaka. Dobrodošla konkurenca? Ponudba, ki bolj ustreza zahtevam kupcev? Čas bo pokazal, kako in koliko se bodo ponovno uveljavili telefonski imeniki, v katerih s(m)o naročniki razvrščeni po občinah in ne razmetani po posameznih naseljih. Vsekakor ni nepomembno, da založbo Slovenska knjiga vodi ekipa podjetnih Tržičanov z Darkom Mežkom na čelu, kar je zagotovilo, da so OTI-ji priročna stvar. Obletnica dogodkov na prehodu Karavanke Hruška - Radovljiško jeseniški območni odbor Združenja veteranov vojne za Slovenijo bo danes, v petek, ob treh popoldne pripravil na mejnem prehodu Karavanke slovesnost, s katero se bodo spomnili dogodkov na prehodu prvega julija pred sedmimi leti. Dogodke tistega časa bo opisala tedanja predsednica jeseniškega izvršnega sveta Rina Klinar, o njihovem pomenu za slovensko osamosvojitev bo spregovoril predsednik slovenskega združenja veteranov Srečo Lisjak, dejavnost območnega odbora Radovljica - Jesenice pa bo predstavil njegov predsednik in eden od udeležencev dogodkov na mejnem prehodu Janez Koselj. Na proslavi bodo dali predlog za praznovanje 30-letnice ustanovitve Teritoralne obrambe Slovenije, na spominskem pohodu na Triglav, ki bo 7. julija, pa bo združenje razvilo svoj prapor. • C.Z. Jeseničani na Gornjem Štajerskem Jesenice, 2. julija - Predstavniki občine Jesenice si bodo v okviru prekomejnega sodelovanja in projekta PHARE o gospodarski in prostorski regeneraciji Jesenic v teh dneh ogledali industrijske in podjetniške parke ter podjetniške inkubatorje na Gornjem Štajerskem. Jeseničane bo sprejel generalni direktor lokalnega industrijskega parka in tehnološkega centra Kapfenberg, pozdravil pa jih bo tudi generalni direktor WGM ter industrijskega parka v Honigsbergu. Predstavnike občine Jesenice bodo predvsem zanimale tuje izkušnje pri ustvarjanju novih delovnih mest in promocija gospodarstva. • D.S. Turistične prireditve v Informatorju Kranjska Gora, 2. julija - Minuli konec tedna so v Kranjski Gori odprli poletno sezono. Pripravili so pester program turističnih prireditev, ki jih bodo organizirali vse poletje. Pred Turističnim društvom Kranjska Gora bo poleti vsako soboto dopoldne organizirana tržnica kmečkih žena, na kateri bodo dobrote iz slovenske kuhinje prodajale kmečke ženske Zgornjesavske doline. V tem poletju bodo številne tradicionalne prireditve kot vaški dan v Ratečah, Aljaževi dnevi, Špikovi dnevi, srečanje na tromeji. Vse prireditve pripravljajo v Zavodu za promocijo in razvoj turizma občine Kranjska Gora po načelu za vsakega gosta nekaj. Zavod je pripravil tudi publikacijo Informator -poletje 98, v katerem bodo objavljali informacije o prireditvah. Informator je založil Zavod za promocijo in razvoj turizma v 30 tisoč izvodih in v angleškem, nemškem, italijanskem in slovenskem jeziku. • D.S. IZ GORENJSKIH OBČIN Voklo, 3. julija - Na nedavnem dvanajstem srečanju članic Gasilske zveze Gorenjske na Koprivniku so prvikrat sodelovale tudi gasilke iz Voklega. Kot nam je povedal predsednik tamkajšnjega društva Bojan Maček, so sestavili dve ekipi. V prvi so bile: Tanja Vehovec, Špela Štefe, Anita Kos, Tanja Rupnik in Marjanca Kos, v drugi pa Dani Maček, Urša Hočevar, Olga Vidmar, Maja Lončar in Sabina Globočnik Druga ekipa je v konkurenci dosegla 8. mesto, kar je bil med članicami Gasilske zveze iz Kranja najboljši dosežek Edine predstavnice iz občine Šenčur so se torej kar dobro odrezale, kar jim bo spodbuda za prihodnja tekmovanja. - • D.Z. Že spet cesta Cerklje, 1. julija - S praznično otvoritvijo ceste Cerklje -Velesovo v občini Cerklje za letos še niso zaključili sezone asfaltiranja. Ta teden so se namreč začela dela na skoraj pet kilometrov dolgi trasi ceste Pšenična Polica - Zalog -Glinje - Šmartno - Pšenična Polica. Pripravljalna dela so v teku, asfalt pa bodo začeli polagati v ponedeljek. Vrednost naložbe je po besedah župana Franca Čebulja okoli 56 milijonov tolarjev. • D.Ž. Določili dobitnike občinskih priznanj Bohinjska Bistrica, 3. julija - V bohinjski občini se je kar precej zapletalo, predno so na seji občinskega sveta v sredo le določili imena dobitnikov letošnjih občinskih priznanj. Ob prvem razpisu je le krajevna skupnost Bohinjska Bistrica pravilno vložila predlog, na ponovljeni razpis pa je prispelo še enajst predlogov. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je predlagala podelitev ene zlate, dveh srebrnih in ene bronaste plakete, na seji občinskega sveta pa so njen predlog nekoliko spremenili in odločili, da naj bi ob občinskem prazniku 26. avgusta podelili skupno pet priznanj. Najvišje občinsko priznanje, zlato plaketo občine, bodo po sklepu sveta podelili posmrtno Andreju Šiljarju, ki je bil enaidvajset let ravnatelj osnovne šole v Bohinjski Bistrici, sicer pa tudi predsednik krajevne skupnosti Bohinjska Bistrica in turističnega društva Bohinj-Jezero ter dejaven pri ustanavljanju nove občine Bohinj. Srebrno plaketo občine bodo podelili posmrtno Janezu Cvetku, nekdaj odličnemu gradbenemu mojstru in dobrotniku, ter kulturnemu društvu Gorjuše, ki letos praznuje 70-letnico obstoja in uspešnega delovanja. Janez Iskra bo za 50-letno sodelovanje v folklornih skupinah in za dolgoletno mentorstvo foklorne skupine KUD Triglav Srednja vas dobil naziv častni občan, bronasto plaketo pa bodo podelili otroški folklorni skupini Bohinj iz Bohinjske Bistrice. Svet se je seznanil tudi s študijo o možnostih pridobivanja toplotne energije iz lesnih ostankov zadružne žage in koriščenju te energije za daljinsko ogrevanje Srednje vasi, Jereke in Bohinjske Češnjice, pri tem pa je zadolžil občinsko upravo, da v sodelovanju z izdelovalcem študije pripravi različice za nadaljevanje projekta. Svet je sprejel tudi sklep o sofinanciranju ureditve hudournika Joštov Graben na Poljah, po katerem bo občina letos in v prihodnjem letu prispevala Šest milijonov tolarjev. Za omilitev posledic toče v delu Bohinja bo iz proračunske rezerve namenil do 1,5 milijona tolarjev, soglašal pa je tudi s predlagano programsko zasnovo Bohinjskih novic. Pod točko razno so med drugim razčiščevali o odnosih med občino (županom) in samostojnim podjetnikom Tomažem Prežljem o pobiranju nadomestila za uporabo in urejanje parkirišča pri slapu Savica. Seja je s krajšimi prekinitvami trajala od petih popoldne skoraj do polnoči, vmes pa je tudi zmanjkalo električnega toka. • C. Zaplotnik Slabši obisk domačih gostov V OSNOVNA ŠOLA 16. DECEMBRA MOJSTRANA Alojza Rabiča 7, 4281 Mojstrana objavlja prosta delovna mesta: SVETOVALNEGA DELAVCA IN KNJIŽNIČARJA (v kombinaciji 50 % - 50 %) s polnim delovnim časom, za nedoločen čas UČITELJA GLASBENE VZGOJE s polovičnim delovnim časom, za nedoločen čas VARUHINJE PREDŠOLSKIH OTROK s polnim delovnim časom, za nedoločen čas Kandidati morajo izpolnjevati z zakonom določene pogoje. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh po objavi na naš naslov. Začetek dela je 1. september 1998. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v zakonitem roku. Domačega gosta vabijo z akcijskimi cenami Kranjskogorski hotelirji so zato, da bi privabili domačega gosta, ponudili dodatne ugodnosti. Kranjska Gora, 2. julija - Nekateri kranjskogorski hotelirji so kar odkrito povedali, da tako slabega obiska domačih gostov v nobenem primeru niso pričakovali. Cene niso vzrok, saj so enake lanskim in z akcijsko ponudbo konkurenčne hrvaškim, a očitno je, da je morje še vedno vabljive j še. Če bo vročina, bo domačih gostov več. Tako kot po vseh slovenskih turističnih krajih v notranjosti države - letos tudi v zdraviliščih - ob koncu junija beleži razmeroma slabši turistični obisk vsa zgornjesavska dolina z najbolj znano Kranjsko Goro. Upad predvsem domačih gostov ni očiten le v Kranjski Gori, ampak tudi v drugih gorenjskih turističnih središčih. Slabši turistični obisk domačih in tujih gostov je bil pričakovan, vendar takega osipa predvsem pri domačih gostih vendarle niso povsod pričakovali. Turistični delavci, s katerimi smo se pogovarjali, so nekateri kar odkrito povedali, da so zelo zaskrbljeni in se sprašujejo, čemu naj pripišejo tako majhen obisk. Res je, da se poletna sezona pravzaprav še ni začela in da bo v času poletne vročine »bežalo« v prijetni hlad Kranjske Gore in okolice kar precej domačih gostov, zanesljivo pa bodo avgusta prišli tudi Italijani, vendar je začetek tako slab, da poraja številne skrbi. Akcijske cene za domačega gosta Turistični delavci zatrjujejo, da vzroki v slabšem obisku nikakor niso - cene. Cen nikjer niso povišali, ostale so na lanski ravni. Da bi ostali konkurenčni, so domala povsod uvedli tudi akcijske cene: plačate za pet dni, koristite penzion za sedem dni. Če plačate za tri dni bivanja, koriste štiri dni penzionskih storitev, če plačate za dva dni, lahko ostanete tri dni...Taki aranžmaji veljajo za nekatere hotelske objekte v Kranjski Gori, recimo za hotel Garni, Prisank, gostišče Erika... Ali so akcijske cene uvedli zaradi konkurenčnosti hrvaške obale? Da -pravijo turistični delavci. Hrvaška turistična ponudba je za nekatera hrvaška turistična območja zares zelo ugodna ali tako, kot nam je nekdo dejal: »Mar ni ugodno, če dobim na hrvaški obali sobo, oddaljeno deset metrov od morja, že za 30 mark?« Slovenski turisti se morju ne nameravajo odpovedati, kar ne nazadnje kažejo javnomnenjske ankete, ki kažejo, da bodo Slovenci tudi letos pretežno letovali na hrvaški obali. Zato tudi akcija Centra za promocijo turizma Slovenije, ki se je odločil za propagandno akcijo Ostanimo doma, kajti znano je, da se Slovenci zaradi manjše kupne moči vedno bolj odločajo za en sam dopust. Nič več ni dopusta v dveh delih: malo na morje, malo pa v slovenske hribe ali na kmečki turizem. AH inclusive v hotelu Alpina V Kranjski Gori je zmanjšan obisk tudi enodnevnih gostov, ki so prihajali po bencin in trošili v izvenpenzionski ponudbi: v gostiščih, po trgovinah. Po besedah poznavalcev turizma so lahko povsem zadovoljni le tisti zasebniki, ki imajo manjše hotele ali apartmaje. Ti imajo zanesljive stalne goste - penzioni Miklič, Lipa, hotel Kornik - kajti gostje se dobro počutijo v manjših objektih, kjer je ponudba izvrstna, manjši hotelirji pa se svojim gostom lahko tudi bolj posvetijo kot v velikih hotelih. V hotelu Alpina so se odločili za ponudbo, ki vključuje vse: gostje plačajo penzion, koristijo pa vse storitve, ki so na voljo, vključno s toliko hrane in pijače, kolikor si jo poželijo. Seveda v razumnih mejah. Nekateri gostje se za ponudbo »ali inclusive« zelo ogrevajo, drugi spet tega ne marajo. Kot nekateri nočejo več samopostrežnih zajtrkov in večerij, kajti želijo, da jih natakar individualno dostojno postreže za mizo. Po svetu se uveljavlja tudi tako imenovana ponudba »magic life«, ko turista dobesedno zaprejo v hotelski kompleks, kjer ima ves čas dopustovanja na voljo čisto vse: od hrane do pijače, vodnih in drugih športov, koncertov in disco zabave. Vse je že vključeno v ceno, ki jo plača, ko se odloči za aranžma. Seminarji rešujejo začetek sezone Direktorica hotela Lek v Kranjski Gori Helga Lapajne je v nasprotju z drugimi kranjskogorskimi hotelirji zadovoljna z začetkom letošnje sezone: »Sezona se sicer še ni začela, smo pa z dosedanjim obiskom zelo zadovoljni, saj imamo v hotelu seminarske goste. V poletnih mesecih pričakujemo individualne goste in upamo, da ne bo poletje preveč deževno: če je tri dni dež, individualni gostje odidejo. Slovenski gostje seveda, medtem ko Angleže, ki prihajajo z letalskimi aranžmaji, deževno vreme sploh ne moti. Z zanimanjem si ogledajo vso bližnjo in daljno okolico. V hotelu imamo 76 sob, cena polpenziona pa je različna in odvisna od kategorije: giblje se od 5.700 tolarjev naprej.« V prodajni službi Gorenjkinih hotelov nam je Anže Svetina prijazno povedal, da julija in avgusta pričakujejo do 70-odstotno zasedenost Gorenjkinih hotelov, ki so jih v zadnjih letih lepo obnovili. V prvi polovici avgusta bodo hoteli po pričakovanju polni, zdaj pa imajo kot vsi drugi nekaj izpada pri domačih gostih. V sezoni bodo prihajali predvsem Angleži, Italijani, Nemci in Nizozemci. Tudi v Gorenjkinih hotelih so uvedli akcijske cene za domače goste, za vse pa bodo vso sezono naredili dopust privlačen: z večernimi nastopi slovenske folklore, s ponudbo slovenskih jedi in pijače, Go-renjka pa tudi tako poskrbi za goste, da jim pripravlja razne izlete. Za 30 odstotkov več Angležev V hotelu Špik je domačih gostov manj, kot so pričakovali, kamp pa je lepo zaseden. Vodja prodaje v hotelu Špik Sonja Zupan je povedala, da je pri domačih gostih precejšen osip, za sezono pa se najavljajo Nemci in Italijani. Cene so ostale iste kot lani: za sedem dni polpenziona je treba odšteti 39 tisoč tolarjev. V kampu je precej Slovencev in Nizozemcev, kamp sprejme od 350 do 400 gostov, beležili pa so že 600 gostov. V kampu je plezalna stena, bazen z ogrevano vodo tudi za zunanje goste, ki morajo plačati vstopnino. Kamp je brezhiben, s trgovino, tenisom, čist in v prijetni senci. Brane Justin, vodja agencijske poslovalnice Emone Globtour v Kranjski Gori, pravi: »Naša poslovalnica nima letos nobenega upada, imamo sklenjeno pogodbo z angleško agencijo Crvstal llollvdavs, ki nam bo v določenih poletnih obdobjih pripeljala tudi do 30 odstotkov več angleških gostov kot lani. Angleški gostje prihajajo večinoma z letali, ostajajo sedem ali štirinajst dni ali v povprečju deset dni. Sami jim za vsak dan bivanja pripravimo program z izleti, bivajo pa v vseh kranjskogorskih hotelih. Alije zanje drago? Mislim, da na stanje angleškega funta ne, vsaj zaradi draginje se ne pritožujejo. Bolj včasih moti to, da je v nekaterih hotelih manj gostov kot ponavadi in da včasih storitve šepajo - do česar pa ne bi smelo priti, kajti gosta, ki je v hotelu, čisto nič ne zanima, če drugih gostov ni. Zahteva kvaliteto in tako bogato ponudbo hrane, kot bi bila, če bi bil hotel poln.« Kranjska Gora z okolico torej stavi na vroče poletje in tedaj na boljši obisk domačih gostov. Veliko pa pričakuje od termalnih bazenov, ki bodo osvežujoča in nujna ponudba predvsem za domačega gosta. Za tujce pravzaprav ni treba skrbeti, saj prihajajo zato, da so v hribih in oblezejo vse skrite kotičke lepe narave, domači gost pa večinoma želi dodatno ponudbo v kraju: igrišča, zabavišča, bazene. Že zdaj pa se hotelirji strahoma ozirajo na ozelenela smučišča, kajti zaradi zastarelosti žičnic se že danes bojijo, kako bo z gosti v naslednji zimski sezoni. • D.Sedej J Najstarejši škofjeloški upokojenec praznoval 99 let V seznam Maistrovih borcev so ga vpisali soborci Čeprav je skoraj gluh, mu je ob visokem jubileju n&domu v Retečah zaigral reteški tamburaški orkester. Rcteče, 2. julija - V ponedeljek popoldne so v Retečah proslavili rojstni dan enega najstarejših občanov Občine Škofja Loka, saj je Alojz Igličar praznoval 99. rojstni dan. Čestitala sta mu tudi župan občine Škofja Loka Igor Draksler in poslanec državnega zbora Vincencij Demšar. Da se na rojstnem dnevu ni zbralo malo ljudi, pove že podatek o tem, da je imel Alojz Igličar kar 11 otrok, čeprav vsi poudarjajo, da rad živi tiho, mirno brez pompa. Ali je najstarejši prebivalec Občine Škofja Loka, sicer ne more nihče potrditi (Upravna enota podatkov o starosti občanov zaradi varovanja podatkov ne izdaja), je pa zagotovo eden redkih še živečih ljudi v tej občini, ki so bili rojeni še v 19. stoletju. Kot nam je povedal predsednik škofjeloškega društva upokojencev Janez Lichteneck-er, je zagotovo najstarejši član njihovega društva, saj se je (upokojen je bil leta 1952) vpisal v društvo že leta 1956. Rojen je bil 6. junija 1899 leta pri Jurčku v Retečah, bil je avstroogerski vojak, udeleženec bojev na Soški fronti, sodeloval v veliki ofenzivi "Prodor pri Kobaridu" in v bojih pri Piavi, bil pa je tudi pol leta Maistrov borec, pri čemer se sam v register teh borcev ni vpisal, pač pa so ga vpisali sredi sedemdesetih let njegovi soborci. Je skoraj gluh, težko hodi, vendar bistrega duha, zanj pa vzorno skrbi hčerka Ljudmila. Ob priložnostni slovesnosti, v kateri je sodelovala tudi tamburaška skupina Bisernica iz Reteč, je župan občine Škofja Loka Alojzu Igličarju podaril kipec sv. Alojzija - večnega mladeniča, ki ga je izrezljal Peter Jovanovič. • Š. Ž. ISKRA V TRETJE TISOČLETJE PRILOGA GORENJSKEGA GLASA O ISKRI IN ISKRAH Iskrine tovarne imajo v gorenjskem in slovenskem gospodarstvu še vedno pomembno vlogo Iskrina zvezda sye, vendar z drugačnimi žarki Iskrine tovarne v Kranju, med katerimi sta najbolj znani Iskraemeco in Iskratel, na lokacijah v Jami in na Laborah še vedno zaposlujejo nad 4000 ljudi. Za staro, kot smo radi dejali, "vesoljno Iskro", ki je imela na začetku svojega konca blizu 30.000 zaposlenih, ni posebne nostalgije. Okom sistem, ki je pokal na vseh šivih in je bil za večino vanj vključenih tovarn tudi breme in strošek, velikih gospodarskih in političnih sprememb pri nas ni preživel, pa tudi ostremu konkurenčnemu boju na tujem ni bil več kos. Po svoje je šlo vse po naravni poti: kar je bilo sposobno, je preživelo oziroma bo preživelo, drugemu pa se je bližal konec, pri čemer je veliko ljudi ostalo razočaranih in brez dela. Za Iskraše je bilo in je še značilno, da so zelo, bi rekli srčno, navezani na svojo tovarno. Biti Iskraš je nekaj pomenilo. Za pisanje o Iskri so dnevi v začetku julija tudi pravi čas. Četrtega julija je bil vsako leto dan Iskre in takrat so se na množičnih srečanjih dobivali Iskraši. Pogosto so bila takšna srečanja tudi v Kranju, kjer se je Iskra rodila. Iskraši so upravičeno na marsikaj ponosni. Ko so se Nemci iz svoje tovarne LGW umaknili, so nastale Strojne tovarne Kranj, s čimer je soglašalo tudi Ministrstvo za industrijo in rudarstvo v Ljubljani. 8. marca leta 1946 je to ministrstvo z Francem Leskovškom - Lukom na čelu dovolilo, da se nova kranjska tovarna po novem imenuje Iskra. Pobudnik imena je bil Mirjan Gruden, znak, sprva s šestimi kraki, pa je oblikoval Milan Erbežnik. Za oblast je bil en krak preveč in tako je bila za znak Iskre izbrana stilizirana zvezda s petimi kraki. Iskra se je širila, tako glede proizvodov kot količine izdelkov, števila tovarn in zaposlenih. V kroniki, izdani ob 35. obletnici ustanovitve Iskre, je zapisano, da so bili prvi izdelki najrazličnejši vrtalni stroji, brusilni stroji in stenske nihalne ure, s katerimi naj bi opremili vse železniške postaje v takratni državi. Iz Iskrinih delavnic so prihajali kinoprojektorji, merilni instrumenti, števci, telefoni in razna ročna orodja. Nekateri izdelki so se uspešno prodajali tudi na tujem in "velika" Iskra je bila glavni slovenski izvoznik. V Kranju, rojstnem kraju tovarne, Iskra oziroma tovarne, ki so izšle iz nje, še vedno delajo in od teh nekatere zelo uspešno. V svojih imenih ohranjajo simboliko Iskre. Najbolj znani sta Iskraemeco in Iskratel, ki se uvrščata po uspešnosti v vrh slovenske industrije. Tovarne, članice nekdanje velike Iskre, v mnogih primerih medsebojno uspešno poslovno sodelujejo. "Na tem dvorišču v Jami je kar devet podjetij. To so tozdi bivše Kibernetike, ki medsebojno kar dobro sodelujejo na tržnem principu. Ocenjujemo, da nas je okrog 3500," je povedal dipl. inž. Niko Bevk, generalni direktor Iskraemeca, ki je velik del svoje poklicne kariere preživel v Iskri. Leta 1967 je diplomiral iz teme o števcih. "Nekaj Iskre je ostalo še na Laborah. Največji je Iskratel, vsi ostali pa so manjši." rradaa)1 Pmaaaoranjt ttrdk*. ■ *- -------Z. J. . itnjii tinrii Ituj . Z oalroa na aroiaoaano atarljanl pntlof. na pralaaaoraa}t d.Jin.u oaatojaoa In okratajooo trrdk« .Strojna torama-, Iran}, pri-•taja«, h h It trrdka pralaaouja in rtfiatrlta r jarnla kallaah koti . I i , t I 'a ' tarama ga alaktrotahnlt« lrj fino aahanlko, Iran J. 3"rt falliau - aroaoaa narodu I Kaj pomeni Iskra danes? Mnogi pravijo, da kljub sesutju velikega sistema in propadu nekaterih podjetij še vedno veliko. Iskra naj bi bila še naprej ugledna slovenska blagovna znamka, znana ne samo zaradi enega ali dveh izdelkov, ampak cele družine aparatov in naprav. Blagovna znamka Iskre ima v sebi še veliko moči in potenciala, ki ga ne smemo zgubiti. Dobro poznana blagovna znamka pospešuje nakup, krepi zvestobo potrošnikov, ki so zanjo pripravljeni plačati več in prispeva k splošni pozitivni podobi podjetja na trgu. Mednarodno trženje blagovnih znamk pa je še posebej zahtevno. Slovenska podjetja, ki so stopila na tuje trge, vedo, kako težko in drago je tam ustvariti dobro ime oziroma blagovno znamko. Iskra je kljub vsem težavam in padcem še vedno ostala mednarodna blagovna znamka, seveda tudi po zaslugi podjetij, ki jo uspešno predstavljajo. Nič čudnega ni, da so konec osemdesetih let v mednarodnih poslovnih krogih vzbudili pozornost prevzemi družb, ki so jih kupili samo zaradi njihovih blagovnih znamk za milijardne dolarske zneske, ki so večkrat presegali vrednost premoženja teh družb. Uveljavljena blagovna znamka vrednost podjetja samo še povečuje. Če temu ne bi bilo tako, bi se temu imenu tudi tisti, ki ga še imajo, odpovedali. Iskrino ime gre v tretje tisočletje. Dobro je tudi to, da so se v Kranju zdrave tovarne obdržale in da ima v njih precej delavcev zanesljiv kruh. Vse te tovarne imajo tudi ambiciozne načrte in utrjene mednarodne povezave. Iskrina zvezda bo torej še sijala. • J.K. GORENJSKI GLAS • 8. STRAN ISKRA V TRETJE TISOČLETJE Petek, 3. julija 1998 Dipl. inž. Nikolaj BEVK, generalni direktor Iskraemeco Kranj Za nas je uspeh, če imamo dobiček in zadovoljne delavce Ključ uspeha kranjske Iskreemeco je po mnenju generalnega direktorja dipl. inž. Nikolaja Bevka tudi samostojnost, kije bila dosežena tudi zato, ker je imelo vodstvo podporo delavcev. Lansko poslovanje je bilo uspešno, saj se je dobiček povečal, podjetje pa je raslo. Iskraemeco je na pragu novega uspeha: predvidoma 18. septembra bo zaključena naložba, vredna okrog 1,7 milijarde tolarjev, največja v občini Kranj in med večjimi v državi. Kako velika je danes Iskraemeco? "Konec lanskega leta nas je bilo okrog 2050 zaposlenih. Mislim, da smo v kranjski občini na drugem mestu, takoj za Savo. Razen tovarne v Kranju imamo 8 povezanih podjetij v tujini z različno lastninsko strukturo. Štiri, v Rusiji, Maleziji, Italiji in na Hrvaškem, so proizvodna, štiri, v Nemčiji, Veliki Britaniji, na Švedskem in v Bosni pa tudi trgovska." Števec je vaš glavni proizvod. "Prodajni program so števci električne energije za gospodinjstva v klasični, indukcijski, elektromehanski, in elektronski tehnologiji, elektronski števci električne energije za industrijo, tarifne naprave in sistemi za merjenje, registracijo, obračun in upravljanje električne energije. Pokrivamo torej celotno področje merjenja električne energije. Pred tem smo bili Iskra Števci in delež števcev za industrijo se povečuje. Že leta 1945, ko so bile v Kranju ustanovljene Strojene tovarne, je bil v proizvodni program uvrščen števec električne energije. Redna f>roizvodnja enofaznega števca se je začela eta 1948. Deset let kasneje se je začela f>roizvodnja trifaznih števcev, v sedemdesetih etih pa so naši strokovnjaki razvili prve elektronske precizijske števce in zvočnofrek-venčne sprejemnike. Večino še vedno predstavljajo števci v elektromehanski izvedbi, delež števcev za industrijo pa se povečuje. Imamo zelo močan razvojni oddelek, v katerem je okrog 150 ljudi. Približno 10 odstotkov zaposlenih ima višjo in visoko izobrazbo, med njimi pa je 13 magistrov in 5 doktorjev znanosti. Licenc nismo nikdar kupovali. Imamo vso svobodo, kolikor nam jo pač trg daje." Kam prodajate svoje izdelke? "Smo izredno izvozno usmerjeni. V Sloveniji prodamo le okrog 2 odstotka proizvodnje. Za domači trg delamo dan in pol. Izvažamo v 66 držav na vseh celinah, razen v Ameriko in na področja, kjer prevladujejo ameriški standardi. Veliko naših števcev gre v Južno Ameriko, v Azijo in na evropske trge. Intenzivno delo pri osvajanju novih trgov se je obrestovalo. Tako smo lani prodali prve pomembnejše količine v Brazilijo, Urugvaj, Zimbabve, Saudsko Arabijo, na Tajsko in v Bangladeš. Uspešno prodajamo v srednji in jugovzhodni Evropi. Iskraemeco se uspešno vrača na Hrvaško in v Bosno in Hercegovino. Največ proizvodov pa še vedno prodamo v državah Zahodne Evrope" Na dvorišču gradite nov objekt. Gradnja je ena največjih naložb v kranjski občini. Kdaj bo otvoritev? "Večnamenski objekt na dvorišču bo stal skoraj 1,7 milijarde tolarjev, kar je veliko in je tudi v državnem merilu ena največjih naložb. Računamo, da bo otvoritev 18. septembra. Z novim poslopjem, ki je gradbeno že prevzet, sedaj pa se namešča oprema in urejuje okolica, bomo rešili številne probleme od logistike do skladiščenja. V njem bo prostora za 3300 palet. Večino naložb uresničujemo s svojim denarjem, tako tiste v stare prostore kot v novogradnjo. S posojili si pomagamo izjemoma le pri kratkoročnih obveznostih." Dosežki lanskega leta Prodaja elektronskega programa se je povečala v primerjavi z letom 1996 za 64 odstotkov, v prenovo proizvodnih procesov je bilo vloženih 1,7 milijarde tolarjev, proizvodnja je bila razširjena na Hrvaško in BiH, Iskraemecu pa sta bili podeljeni dve prestižni nagradi: nagrada "rating leta 1997" Al, ki jo je podelila ameriška družba Dun -Brandstreet, in nagrada If, ki jo podeljuje institucija Industrie Design Hannover za dobro oblikovan izdelek MT 300. Lanski prihodki so znašali 15,1 milijarde tolarjev (indeks 96 107), čisti prihodki od prodaje 14,2 milijarde tolarjev (indeks 106), čisti dobiček 443,7 milijonov tolarjev (indeks 113) in investicije 1,67 milijarde tolarjev (indeks 159). Nikolaj Bevk Števci so morali preveč dajati Iskraemeco je pod vašim vodstvom eno najuspešnejših kranjskih podjetij. Kje so korenine uspeha: dober proizvodni program, pridni in dobro plačani delavci, dobra organizacija? "Mi mislimo, da smo uspešni takrat, ko delamo z dobičkom, kar nam uspeva že devet let, in kadar imajo zaposleni soliden osebni standard. To nam uspeva. Prvi pogoj za našo uspešnost je bila samostojnost. Zgodba o njej seje začela leta 1988 s stavko zaradi slabega položaja zaposlenih v TOZD Števci, ki so veliko in dobro delali, prejemali pa so slabo plačilo. Iz TOZD Števci je odtekalo preveč sredstev v druge programe in na SOZD, kjer so bile potrebe velike. Kibernetika je bila enako draga, tudi zaradi velikosti in obveznosti do SOZD. Ko smo začeli nekatere sestavne dele in podsestave kupovati od sosednjih Iskrinih tovarn, so bile za nekajkrat cenejše. Ustvarjali smo razmere, v katerih se je vedelo, kdo pije in kdo plača. Potem smo spoznali, da je treba, ob samostojnosti, skrajšati prodajne in nabavne poti. Rešitev je bila ločitev od Iskra Commerca. Hkrati s temi potezami smo povečevali proizvodnjo. Sprva smo delali v 1,2 izmeni, danes pa v dveh izmenah, če je treba, pa v treh. V zadnjih šestih letih smo proizvodnjo podvojili in s tem znižali fiksne stroške. Poseben problem je bila tehnološka zastarelost tovarne števcev. Mi smo še leta 1990 v tovarni strojev iz Hitlerjevih časov. Nemci so namreč leta 1941 takratno Jugočeško spremenili v tovarno LGW, ki je izdelovala finomehanske dele za letalstvo, razen tega pa so izšolali nekaj naših ljudi. Vendar denar ni šel v modernizacijo proizvodnje števcev, ampak v računalništvo, telefonijo in mikroe-lektroniko. V osnovi to ni bilo narobe in tudi izbrane smeri so bile najbrž prave, vendar od teh naložb nič ni bilo, mi pa smo še naprej ostajali zastareli. Sedaj potrebujemo pet do šest let za modernizacijo, za gradnjo novega poslopja in za popolno modernizacijo starih prostorov. Samostojnosti ne bi dosegli, če ne bi zaposleni vsa leta trdno stali za svojim vodstvom. Vsa leta smo ogromno delali. Če je bilo treba, vse sobote, nedelje in noči. Brez takšnih ljudi ne bi uspeli. Mislim, da smo imeli pri svojih prizadevanjih tudi podporo medijev oziroma vas novinarjev. Čeprav ste tudi ljudje, se ponavadi le postavite na stran, ki ima prav. V našem primeru ste bili na naši strani in nam olajšali delo." Lastniki, ne le delavci Iskraemeco je med prvimi uspešno izvedla privatizacijo. Ljudje pravijo, da pošteno in korektno. "Od vsega začetka je bila naša ideja, da bi zaposleni postali v čim večji meri lastniki podjetja. Gradili smo na prepričanju, da je notranje lastništvo tista stvar, ki ljudi motivira za boljše delo in odgovornost. Večina zaposlenih je s to idejo soglašala in danes smo zaposleni, upokojenci in bivši lastniki 60-odstotni lastniki, razen notranjih lastnikov pa imajo deleže še pokojninski, odškodninski in kmečki sklad. Ker mali delničarji le povezani nekaj veljajo, kot posamezniki pa malo ali skoraj nič, smo se organizirali v delniški sporazum. Ker je zakon o prevzemih omejil delovanje sporazuma, smo ustanovili družbo pooblaščenko." V čem je smisel ustanovitve takšne družbe? "Družba je v bistvu podjetje za upravljanje drugega podjetja. Družba pooblaščenka je večinski, 40,7-odstotni lastnik Iskraemeca. Njen smisel je tudi trdneje in pravno povezati male delničarje ter preprečevati, da bi ti, zaradi občutka, da kot posamezniki ne morejo vplivati na gospodarjenje družbe, svoje delnice prodali. Prepričani smo namreč, da moramo ostati Slovenci tudi lastniki in ne le delavci brez posebnih pravic. Če bomo lastniki, bo tudi naš položaj v Evropski uniji drugačen. Ker smo majhni lastniki, se moramo povezati, da bomo kaj pomenili. Prepričani smo, da bo družba pooblaščenka zdržala. Za prodajo delnic je vedno čas. Najmanj primeren čas je sedaj, ko so razmere nejasne, ko je kapitala veliko in denarja premalo in so cene delnic nizke. Prav tako bi bilo zelo neodgovorno, če bi sedanja generacija vse prodala in naslednjim onemogočila, da bi bila sploh lastnik. Naši ideji je sledila večina notranjih delničarjev. Nad 95 odstotkov se jih je vključilo v družbo." Vizija: Še večji tržni delež Na skupščini delničarjev ste ugotovili, da je bilo lansko leto uspešno in da se je razvoj iz preteklih let nadaljeval. Prihodke ste povečali za 7 odstotkov in znašajo 15,1 milijarde tolarjev, čisti dobiček pa se je povečal za 13 odstotkov. Kako naprej? Bo moč zdržati tak tempo? "Prihodki rastejo hitro, vendar še prepočasi. V precejšnji meri jih dobivamo v markah, katere tečaj pa že tri leta zaostaja za rastjo inflacije. Drug problem je padanje cen takšnih izdelkov na zahodnoevropskem trgu. Cene padajo že četrto leto med 5 in 10 odstotki, na drugih trgih pa se cene dvigujejo, vendar ne v tolikšni meri, da bi pokrili razliko. Doslej smo uspeli tako hitro napredovati zaradi večje proizvodnje, produktivnosti in izločanja nepotrebnih stroškov, sedaj pa je teh možnosti vedno manj. Rešitev je v še večjem tržnem deležu, v zahtevnejših izdelkih in modernizaciji proizvodnje. Z merjenjem, registriranjem in upravljanjem energije namreč omogočamo učinkovito uporabo energije. Ko Človek enkrat porabo energije meri, se začne tudi racionalno obnašati. Racionalna raba energije pa je povezana z varovanjem okolja. Iskraemeco hoče še naprej ostati mednarodno podjetje s sedežem v Kranju in ostati tretji evropski proizvajalec na področju merjenja in upravljanja električne energije. Možnosti vidimo na področju izdelovanja naprav za merjenje plina in tople vode, s čimer bi razširili proizvodni program in ga še •bolj internacionalizirali. Del naše vizije je globalni marketing in povečanje števila držav, kjer se pojavljamo, na 100. S pomočjo lokalnih dejavnikov bomo ustanovili nove mešane firme na tujem, kjer bi izdelovali predvsem enostavnejše izdelke, zahtevnejše pa doma, na matični lokaciji. Tako je počela Nemčija pred 15 ali 20 leti, vendar se nam sedaj bolj mudi, kot se je Nemcem takrat. V Evropo prihaja namreč konkurenca tudi od drugod, zlasti iz Azije. Delež proizvodnje števcev v elektronski tehnologiji se bo povečal, možnosti našega uspešnega nadaljevanja pa povečuje dejstvo, da se energija zaradi varčevanja vedno bolj meri in da še okrog dveh milijard ljudi na svetu še nima elektrike. Vendar bo tekma huda. Tudi v naši panogi se podjetja združujejo. V Evropi so bili pred časom pred nami štirje. Po dva sta se združila, tako da smo mi tretji, vendar sta pred nami dva velika, ki bosta lahko zmanjšala stroške proizvodnje." Boste enako storili tudi vi? "Ostajamo na stališču, da je treba ostati samostojen in neodvisen. Strateško partnerstvo je samo lepo ime za prevzem in dokaz, da sam ne moreš več zdržati, čeprav je takšna izbira v kritičnih primerih še vedno boljša od stečaja. Strateški partner je ponavadi večji in hoče biti večinski lastnik. Mi o takšnem partnerstvu ne razmišljamo, razmišljamo pa, kako bi hitreje rasli in povečevali tržni delež. Načinov je več, tudi morebitno združevanje." • J.Košnjek, slika T. Doki tržimo pod imenom ISKRAEMECO Merjenje in upravljanje energije Kot ekskluzivni dobavrtolj opreme za SIMOBILd.d. GRADIMO alternativno mobilno omrežje Iskratel, Telekomunikacijski sfteml, do.o. Kranj Ljubljanska cesta 24a ^m^mmmm^mmmstiimsm^- 4000 Knfl tel.: 064 27 20 faks 064 27 27 12 Iskra PRO Kranj, d.o.o Podjetje za robotizacijo in avtomatizacijo Kranj d.o.o. SLO-4000 Kranj, Savska loka 4 Tel.: +386 (0) 64 37 55 37 Fax: +386 (0) 64 22 30 61 Proizvodnja namenskih strojev, naprav in montažnih linij, stroji za tamponsko tiskanje, dozirniki manjših količin fluidov. Iskra Stikala in novi trgi V Iskri Stikalih se že dolgo časa zavedamo, da ni problem nekaj izdelati, ampak tisto, kar naredimo, prodati. Smo proizvajalec in ponudnik nizkonapetostne stikalne tehnike, kamor sodijo: • pomožni, motorski in instalacijski kon-taktorji • motorska 2aščitna stikala • tokovna zaščitna stikala • približevalna stikala • mikrostikala • odmična stikala • instalacijski odklopniki • bremenska stikala • nizkonapetostni odklopniki V preteklosti smo našo ponudbo osredotočili na Nemčijo, Italijo in seveda domači trg. Ti trgi oziroma naši kupci na teh trgih pa imajo tudi svoje omejitve, tako glede rasti nakupov obstoječih strank kot tudi pridobivanja novih strank. Odločili smo se za prodor na nove trge kot so Skandinavija, države CEFTE in Velika Britanija. Iskanje potencialnih kupcev je za našo industrijsko branžo zelo zahtevno, saj gre za profesionalne izdelke, ki jih naši kupci vgrajujejo v naprave, te pa se nato posredno ali neposredno pojavijo na trgu investicijskih dobrin. Da bi povečali verjetnost pridobitve novih kupcev, smo konkurirali na natečaju za pomoč PHARE-a podjetjem elektro branže. Skupaj s PHARE-ovimi strokovnjaki smo analizirali naše dotedanje korake in ugotovili, da smo na pravi poti. Tudi z njihovo pomočjo smo navezali stike z distributerji v Veliki Britaniji in ugotovili, da je naša ponudba zanje zanimiva. Seveda pa se zavedamo, da bo od prvih stikov do uspešnega poslovnega sodelovanja potrebno še veliko intenzivnega dela, saj je Velika Britanija kot zelo odprto tržišče odprta tudi za vsa druga nam konkurenčna podjetja. S temi distributerji pričakujemo uspešen zaključek dogovarjanj v tretjem kvartalu letos. Od držav CEFTE nam je najbolj uspel prodor na Poljsko, kjer bomo letos po pričakovanju dosegli največjo rast prodaje. Tudi skandinavski trg se je po večkratnih neuspešnih poskusih vendarle odprl. Ker pa smo tja poslali šele prve količine izdelkov, z nestrpnostjo pričakujemo odziv v obliki novih naročil. Sicer pa smo z namenom tržne ekspanzi- je letos nastopili že na več sejmih, od katerih je bil najpomembnejši Industrijski sejem v Hannovru. Na tem sejmu smo se predstavili z našim aktualnim prodajnim programom in bili deležni dovolj velike STIKALA pozornosti potencialnih kupcev. To je bila seveda tudi priložnost za razgovore z obstoječimi poslovnimi partnerji o razmerah na trgu in o napovedih za naprej. Če strnemo vtise v oceno o realnosti naših prodajnih načrtov za letošnje leto, potem si upamo reči, da bomo pogumno zastavljen prodajni cilj skoraj 23 mio DEM presegli. V minulih petih letih smo imeli skoraj 15-odstotno letno rast prodaje, kar bomo glede na plan in tekoča naročila dosegli tudi letos. Povečevanje prodaje nam zagotavlja dobiček, ki ga bomo polovico namenili razširitvi in razvoju podjetja, preostalo pa dividendam, ki bodo ciljno višje kot realna obrestna mera. Naše plače so nad panožno kolektivno pogodbo in prizadevali si bomo, da bo tako tudi ostalo. Tega sicer ne bo lahko obdržati, saj se konkurenca velikih multinacionalnih družb povečuje, mi pa moramo biti in ostati konkurenčni v tehniki, hkrati s tem, da smo komercialno zanimivejši. V našem strateškem načrtu smo si zastavili cilj postati evropski ponudnik izdelkov nizkonapetostne stikalne tehnike in hkrati prvi sledilci v smislu tehnične sodobnosti izdelkov. Lahko ugotovimo, da nam ta cilj v dobršni meri uspeva dosegati, da pa bomo naredili vse, da bomo še konkurenčnejši in tudi poslovno uspešnejši. STI, podjetje za razvoj telekomunikacij, d.o.o., Ljubljanska c. 24a, SI-4000 Kranj Tel.: 064 33 18 04, 064 27 32 22, 064 27 24 50; Fax: 064 33 18 07 PO UGODNIH CENAH IZ NAŠE PROIZVODNJE Mini telefonski sistem SELECOM 5 COMFORT SELECOM 5 COMFORT sestavljajo: Hišna centrala SELECOM 5 in dva telefonska aparata ETA854/01 Na SELECOM 5 lahko priključite: do 4 telefonske aparate in domofon. Katerikoli telefonski aparat pa lahko zamenjate s telefaxom ali modemom. ODSLEJ: - nič več razgrajanja po hiši in tekanja po stopnicah, - nič več prisluškovanja vročim zaupnim besedam, - enostavna montaža - naredi sam, - interni telefonski pogovori so brezplačni. Mini telefonski sistem SELECOM 5 DOM SELECOM 5 DOM sestavljajo: Hišna centrala SELECOM 5, telefonski aparat ETA854/01 in DOMOFON z možnostjo odpiranja vrat (dokup ključavnice). SELECOM 5 COMFORT Telefonski sistem ISICOM 20 Telefonski sistem ISICOM 20 Kapaciteta sistema: Maksimalno 4 zunanje linije in 16 internih naročnikov. ISICOM 20 PROIZVODNI PROGRAM m Telefonski aparati: ETA155PH - COMET, ETA854/01 in ETA857PH/10. m Telefonski sistemi - centrale: SELECOM 5, SELECOM 10, ISICOM 20. m Javni kartični aparati: HOSTEL EURO, JATENA K09, JATENA K10. Proizvodni program - merilniki za vgradnjo - regulatorji in signalizatorji - merilni pretvorniki - laboratorijska oprema - prenosni merilniki • Proizvodnja merilnih instrumentov se je v podjetju ISKRA začela v letu 1947. Na lokaciji v Otočah in v okviru samostojnega podjetja ISKRA INSTRUMENTI poteka proizvodnja od leta 1961 dalje. • ISKRA INSTRUMENTI kot delniška družba zaposluje 200 delavcev ter izvozi 90 % izdelkov v številne države po vsem svetu. Kmalu iz proizvodnje: PRVI SLOVENSKI ISDN TELEFONSKI APARAT Ljubljanska 24 a, 44)00 KRANJ Telefon: 064/221-461. 064/221-464, 064/273-001 Fax: 064-/331-303 DEJAVNOSTI PODJETJA: ISKRA SSD d.o.o. je servisno storitveno podjetje, katerega osnovne dejavnosti so naslednje: - oskrba s komunalnimi energenti - montaža in vzdrževanje elektro instalacij - montaža in vzdrževanje telefonskih instalacij montaža in vzdrževanje telekomunikacijskih naprav - mednarodne in domače transportne storitve Podjetje ima vzpostavljen sistem kakovosti po mednarodnem standardu ISO 90002. Mehanizmi Iskra Mehanizmi - industrija mehanizmov, aparatov in sistemov, d.d., Lipnica Lipnica 8, 4245 Kropa, Tel.: 064/736-661, Fax: 064/736-593 Čeprav kapitalsko niso povezani, dobro sodelujejo Delniška družba Iskra Mehanizmi kapitalsko ni povezana z nekdanjimi članicami "velike družine Iskra", vendar pa z njimi poslovno zelo dobro sodeluje. Podjele Iskra Mehanizmi, Id je bilo ob ustanovitvi 1956. leta le mala delavnica, danes pa je sodobno podjetje, je bilo vse do začetka devetdesetih let vključeno v poslovni sistem Iskre. Po razpadu sozda Iskra in delovne organizacije Iskra Kibernetika se je osamosvojilo, se olastninilo in se pred dvema letoma preoblikovalo v delniško družbo, ki za letos načrtuje že 30 milijonov mark prihodka. Mehanizmi so po razpadu matične tovarne v Kranju ostali brez finančne, nabavne, prodajne in informacijske službe, po slovenski osamosvojitvi jih je močno prizadela izguba jugoslovanskega trga, kamor so nekdaj prodajali izdelke iz vseh svojih programov, občutili pa so tudi posledice krize celotne evropske industrije časovnih sistemov in velike konkurence z Vzhoda. Mehanizmi so z značilno gorenjsko trdoživostjo, predvsem pa z izkušnjami in znanjem, preživeli najhujšo krizo. Sami so organizirali službe, ki so bile prej v Kranju, dopolnili so proizvodni program, na podlagi sodelovanja s Philipsom iz Avstrije in Boschom iz Nemčije pridobili nove posle in organizirali delo v treh poslovnih enotah. V poslovni enoti Mehanizmi izdelujejo različne številčnike in števce, v Sistemih časovne sisteme za prikazovanje točnega časa in naprave za registriranje delovnega časa, v Aparatih pa za Philips HGW iz Celovca različne gospodinjske aparate. Mehanizmi so v zadnjih petih letih močno povečali prodajo in prihodek Leta 1993 so dosegli nekaj manj kot osem milijonov mark prihodka, lani 28 milijonov, letos pa ga načrtujejo že 30 milijonov mark Le štiri odstotke ga ustvarijo na domačem trgu, ostalega sami ali preko drugih podjetij na tujih trgih. V zadnjih letih so veliko vlagali v izgradnjo novih prostorov, rešili so denacionalizacijski zahtevek, število zaposlenih pa so celo povečali z 240 na 270. Pred dvema letoma so se olastninili in se preoblikovali v delniško družbo, v kateri imajo notranji lastniki nekaj manj kot 42-odstotni delež, odškodninski in kapitalski sklad skupno dobrih 37 odstotkov, Atena slabih 20 odstotkov, nekdanji lastniki pa 1,3 odstotka. V zadnjem času poskušajo uspeti na novem področju, kot dobavitelji nekaterih elek-tromehanskih in finomehanskih sklopov za avtomobile. Pred štirimi leti so pridobili certifikat kakovosti ISO 9001, zaradi novih poslov pa se prilagajajo tudi standardom v.avtomobilski industriji. Iskra Mehanizmi so samostojno podjetje, brez kapitalskih povezav s krovno družbo Iskra, d.d., in nekdanjimi članicami "velike družine Iskra", s katerimi pa kljub temu poslovno zelo dobro sodeluje pri nabavi in prodaji. Njihov največji domači dobavitelj je še vedno Iskra ISD -Industrija sestavnih delov, največji slovenski kupec kranjska Iskraemeco, skupaj z Iskro Instrumenti Otoče, Iskroemeco, Iskro Stikali in drugimi nastopajo na sejmih, z Iskrinimi podjetji pa sodelujejo tudi pri pridobivanju novih poslov na področju avtomobilske industrije. GOSPODARSTVO UREJA: Marija Volčjak Kupnina za nakup Plamena v stečaju poravnana Najprej bodo poplačani delavci in banka Stečajni upravitelj napoveduje, da bodo prednostne terjatve delavcev in Gorenjske banke lahko poravnali že v začetku jeseni - Stečaj naj bi bil zaključen prihodnjo jesen Nekdanji Plamen ima sicer v lasti kar 163 tisoč kvadratnih metrov različnih površin, od tega je 68 tisoč kvadratnih metrov v postopku denacionalizacije (to površino bodo vrnili cerkvi), od 12 do 20 tisoč kvadratnih metrov pa bodo še prodali, je povedal stečajni upravitelj. Kropa, 2. julija - Pretekli ponedeljek je nemško podjetje Moehling Gmbh&Co nakazalo 333,4 milijona tolarjev kupnine za nakup premičnega in nepremičnega premoženja Plamena v stečaju. Toliko je znašala tudi izklicna cena za prodajo. To je med drugim povedal stečajni upravitelj Plamena Franc Sladic na novinarski konferenci v torek v Kropi. Na njej je pojasnil nekatere podrobnosti o prodaji podjetja, govoril pa je tudi o nadaljnjem poteku stečajnega postopka. Nemško podjetje Moehling je postalo lastnik pretežnega dela nepremičnin (dobrih 24 tisoč kvadratnih metrov) in celotne opreme Plamena v stečaju. Novi lastniki so se zavezali, da bodo v prihodnjih petih letih v podjetje vložili 300 milijonov tolarjev, v tem času pa tudi ne bodo prodali nepremičnin oziroma predlagali likvidacije. Hkrati bodo revitalizirali in modernizirali proizvodnjo, delavce pa bodo poslali na izobraževanje v tujino. Prvo leto bodo zaposlili najmanj trideset slovenskih delavcev, prihodnje leto pa šc enkrat toliko. Stečajni upravitelj je ob tem povedal, da so se sicer pogajali za večje število zaposlenih, a nemški kupec na to ni pristal, ni pa izključil možnosti dodatnega zaposlovanja, če bo potreba. Franc Sladic je tudi povedal, da so pri agenciji Dun&Bradstreet naročili izdelavo bonitete nemškega kupca in podatki kažejo, da je firma Moehling i/ nemške Altene lani imela za 84 milijonov nemških mark celotnih prihodkov in 7 milijonov mark čistega dobička. Kljub močnemu lobiranju drugega ponudnika za nakup -nemške firme Pas oziroma preko nje nizozemske firme Nedschroef - se je stečajni upravitelj odločil za Moehling. Ker tujci pri nas ne morejo kupovati nepremičnin, je Moehling K), junija ustanovil družbo z omejeno odgovornostjo Novi. Plamen, katere direktor je Tone Potočnik, ki bo tudi edini domači član poslovodstva. Kot je povedal Potočnik, bodo izdelovali izdelke višjega cenovnega razreda, sprva izključno za nemški trg, kasneje pa bodo skušali pridobiti tudi nekdanje domače Plamenove kupce. Štirje delavci ta hip že delajo, med 10. in 15. julijem pa naj bi proizvodnjo znova pognali. Do konca leta bo delo dobilo trideset ljudi, po Potočnikovih besedah bi nekdanji Plamenovi delavci radi delali, saj vsak Stečajni upravitelj Franc Sladic Novi direktor Tone Potočnik dan dobi vsaj pet klicev s prošnjami za zaposlitev. Po načrtih naj bi mesečno izdelali 300 ton izdelkov, kar je enako, kot so izdelali v Plamenu v zadnjem obdobju pred stečajem. Razlika jč le v tem, da je tedaj delalo 200 ljudi, zdaj pa jih bo le 61). Delavci bodo poplačani zgodaj jeseni Stečajni upravitelj je priznal za 1,2 milijarde tolarjev terjatev, od tega so največji upniki bivši zaposleni, ki terjajo 450 milijonov tolarjev. Od tega je prednostnih pravic delavcev (za neizplačane plače, dopuste in odpravnine) za 175 milijonov tolarjev, prednostni zahtevek (zaradi hipoteke) pa ima tudi Gorenjska banka v višini 114 milijonov tolarjev. Ti upniki bodo poplačani v celoti, po napovedih ze v začetku letošnje jeseni. Iz. naslova prodaje se je nateklo 333,4 milijonov tolarjev, od ostalih prodaj dodatnih 100 milijonov, torej bi bili ostali neprednostni upniki lahko poplačani 40-odstotno. Pri stečaju končano 60 odstotkov dela Sicer pa je stečajni upravitelj Franc Sladic spregovoril tudi o nadaljnjem poteku stečajnega postopka. Kot je dejal, je doslej opravljenih 60 odstotkov vsega dela. V bodoče morajo urediti še zemljiškoknjižne odnose, po Sladičevih besedah bo težavna in neprijetna naloga tudi prodaja 40 Plamenovih stanovanj, v katerih živi sto ljudi. Od tega je 17 stanovanj takih, ki jih stanovalci leta 1993 niso odkupili, stečajni upravitelj jih bo v kratkem pričel odprodajati. predkupno pravico imajo stanovalci. Za preostalih 23 stanovanj pa morajo stanovalci odplačati le še del dolga. Stečajni upravitelj je moral urejati tudi terjatve do kupcev, doslej mu je uspelo skleniti za 167 milijonov tolarjev pobotov, neizterjanih pa ostaja še % milijonov tolarjev. Od tega je največji dolg (dobrih 39 milijonov) firme Rezkar, ki je imela v najemu orodjarno. Poštena cena bi bila 500 milijonov tolarjev Je bila postavljena cena za prodajo Plamenovih nepremičnin in premičnin za kupca ugodna? Po besedah stečajnega upravitelja bi bila po uradni cenitvi poštena tržna cena 5,4 milijone nemških mark, toda stečajni senat se jc odločil za ceno 3,6 milijona mark, in tO zato, da bi do prodaje prišlo takoj. Če bi bila nastavljena cena previsoka, bi se težko našel kupce, razpis bi morali ponavljati in ceno zniževati. Premoženje Rezkarja je trenutno blokirano, saj so delavci vložili predlog za stečaj tega zasebnega podjetja. V dosedanjem poteku stečajnega postopka so odprodali tudi 794 ton zalog in 462 ton gotovih izdelkov, preostalih 250 ton blaga pa bodo skušali prodati do konca leta. Po napovedi Franca Sladica naj bi stečaj zaključili do prihodnje jeseni. Tako naj bi trajal 26 mesecev (pričel se je oktobra lani), kar naj bi bilo rekordno hitro za tako veliko podjetje, kot je bil Plamen, je še povedal stečajni upravitelj. • Vi Peternel Pivovarna Union lani 1,4 milijarde tolarjev dobička Za petino povečali prodajo brezalkoholnih pijač Uprava predlaga, da bi delničarjem namenili 992 tolarjev bruto dividende na delnico Ljubljana, 2. julija - Lansko poslovno leto je bilo za Pivovarno Union zelo uspešno, ne le zaradi dobrih poslovnih rezultatov, pač pa tudi zaradi številnih novosti v proizvodnem programu ter velikih naložb, so sporočili iz Pivovarne Union. Ustvarili so dobrih 15 milijard tolarjev prihodka in 1,4 milijarde dobička. Dobiček je kar za četrtino večji kot leto prej. Skoraj petsto zaposlenih je lani izdelalo in prodalo 1,221.302 hektolitrov pijač, od tega glavni delež (78 odstotkov) zavzema pivo. Povečali so proizvodnjo brezalkoholnih pijač (pijač Sola in vode Zala), v primerjavi z letom 1996 kar za 22 odstotkov. Pivovarna Union je tudi edina proizvajalka pekovskega kvasa v Sloveniji, lani so ga izdelali in prodali .3.247 ton. Pivovarna Union je lani 85 odstotkov pijač prodala na domaČem trgu, 15 odstotkov pa v tujini, zlasti Italiji, na Hrvaškem in v Bosni. Največji delež v izvozu predstavlja pivo. V lanskem letu so v Pivovarni nadaljevali z naložbami, katerih cilj je posodobitev proizvodnje in povečanje zmogljivosti. Tako zaključujejo naložbo v izgradnjo popolnoma avtomatiziranega računalniško vodenega regalnega skladišča,, ki bo imelo zmogljivost 10 tisoč palet (okoli pet milijonov litrov pijač). Takšno skladišče Skupščina delničarjev Pivovarne Union bo potekala 22. julija, uprava bo delničarjem predlagala, da 40 odstotkov dobička iz leta 1907 namenijo za rezerve, 60 odstotkov pa ostane nerazporejenega. Kljub temu naj bi delničarji dobili dividende, in sicer iz naslova nerazporejenega dobička iz leta 1995 in 1996. Bruto dividenda na delnico naj bi znašala 992 tolarjev. Novost je tudi pakiranje ledenega čaja Sola v dvolitrske plastenke in naravne pitne vode Zala v pollitrske plastenke. Razvili so tudi dva nova izdelka, multi-vitaminski napitek Multisola in naravno pitno vodo z okusom limone ZA Lcmon. • U. P. pomeni veliko pridobitev za Pivovarno Union, saj so doslej zaradi pomanjkanja lastnih skladišč morali izdelke skladiščiti v treh najetih zunanjih skladiščih. Lotili pa so se še ene naložbe, in sicer izgradnje novega objekta polnilnic, ki bo omogočil montažo tehnološko najsodobnejših polnilnih linij. Za to so se odločili, ker se prodaja brezalkoholnih pijač povečuje, širijo pa tudi ponudbo z novimi okusi brezalkoholnih pijač. Celotna vrednost naložbe znaša okrog 67 milijonov nemških mark, financirajo jo delno iz lastnih sredstev delno iz kreditov, končana pa naj bi bila prihodnje leto. Lani je Pivovarna Union predstavila tudi nekaj novosti, med drugim novo pakiranje radlerja, ki so ga začeli prodajati v vračljivi pollitrski steklenici ter v nevračljivi 0,33-litrski in pločevinkah. Od srede dražje cestnine Kranj, 2. julija -S prvim julijem se je podražila vožnja po slovenskih avtocestah, v povprečju za eno petino. Tako je od pretekle srede naprej za vožnjo po avtocesti med Naklom in Ljubljano treba odšteti 180 tolarjev (prej 150 tolarjev) za prvi cestninski razred. Prišlo je tudi do nekaterih novosti, nov je 20-odstotni popust za cestnino z abonentskimi boni za tretji in četrti razred pri vnaprejšnjem nakupu v vrednosti najmanj 8000 tolarjev. Še naprej pa velja tudi 10-odstotni popust pri plačevanju cestnine z boni za prva dva razreda in plačevanju z elektronskimi tablicami ABC ob nakupu v vrednosti nad 8000 tolarjev. • U. P. Proizvodnja gum v novi tovarni Sava Tires začela s poslovanjem To je že drugo skupno podjetje kranjske Save in ameriškega koncema Goodvear Kranj, 2. julija - Preteklo sredo je začela poslovati družba Sava Tires d.o.o v večinski, 60-odstotni lasti ameriškega Goodveara. V njej bodo izdelovali avtomobilske gume, zaposlenih pa ima 1750 ljudi. To je že drugo skupno podjetje Save in ameriškega koncema Goodvear, prva skupna družba je začela delovati z novim letom. Prav proizvodnja avtomobilskih gum je v preteklosti zavzemala največji del proizvodnje v Savi, lani so izdelali 4,3 milijona gum, letos pa naj bi jih 4,5 milijona. Po napovedih novih lastnikov pa naj bi proizvodnjo v bodoče celo podvojili. Na čelu nove družbe Sava Tires bo dosedanji Goodvearov direktor za Evropo Richard A. Johnson, za finance bo skrbel Joh»» Robinson, v vodstvo pa bodo tudi Savčani: Dušan Kveder bo vodja proizvodnje, Vida Pečjak kadrov, Dušan Ravnikar logistike in Slavko Kern prodaje in marketinga. V teh dneh se v Savi mudi skupina Good-vearovih strokovnjakov, ki ureja vse potrebno za prenos premoženja nekdanje tovrane avtomobilskih gum na novo skupno družbo. • U. P. Skupščina Merkurja Kranj V Merkurju delijo dividende Naklo, 2. julija - V sredo je v Naklem potekala šesta skupščina delniške družbe Merkur. Na njej so sprejeli letno poročilo za leto 1997 in predlagano delitev dobička. Za dividende bodo namenili 472 milijonov tolarjev dobička. Tako bodo delničarji dobili po 600 tolarjev bruto dividende na ustanovitveno delnico in 300 tolarjev bruto za delnico iz dokapitalizacije. Dividende bodo izplačali 27. julija. Merkur je lani posloval uspešno, ustvarili so 51,5 milijarde tolarjev prihodkov in tako dosegli 4,9-odslotno realno rast. Čistega dobička je bilo 909 milijonov tolarjev, kar je za preko tretjino več kot leta 1996. Merkurjeva Trgovina na debelo je s 37,7 milijarde tolarjev realno povečala prodajo za 6,3 odstotka. Trgovina na drobno pa s 13 milijardami realno za 1,1 odstotka. Obseg prodaje v Storitvah je s 764 milijoni tolarjev ostal enak kot v letu 1996. Izvolili so tudi nov nadzorni svet, v njem bodo od konca leta naprej Janez Bohorič, Zlatko Kavčič, Cvetka SelŠak, Ingrid Agneta Hallman, v nadzorni svet pa se bo "preselil" tudi dosedanji predsednik uprave Jakob Piskernik. V njem pa bo sedelo tudi pet predstavnikov delavcev, Marjan Jenko, Anica Frelih, Jakob Žibcrt, Tatjana Oražem in Marjana Kajzer. • U. P. Elan pred prodajo? Kranj, 2. julija - Iz krogov hrvaške Privredne banke, ki je večinska lastnica begunjskega Elana, so prišle novice, da so se odločili za prodajo tega nekoč paradnega konja slovenskega gospodarstva. Kot so ta teden pisali hrvaški časopisi, je vodstvo banke potrdilo, da so pogajanja za prodajo že stekla. Elan bo dobil kupec, ki bo v najkrajšem času ponudil največ denarja, med interesenti pa je menda še najmanj Slovencev. Naj spomnimo, da je Privredna banka svoj 77,25-odstotni delež v Elanu prodajala že pred tremi leti, tedaj je zahtevala 70 milijonov nemških mark, a se nazadnje za prodajo ni odločila. V Elanu Line, d.o.o., v katerem je zaposlenih 918 ljudi, so lani ustvarili 8,5 milijarde tolarjev prihodkov, kar je za 17 odstotkov več kot leto prej. Poslovali so z dobičkom, nabralo se ga je za nekaj manj kot 17 milijonov tolarjev. • U. P. domplan družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem in energetiko, d.d. kranj, bleivveisova 14 _ Domplan, d.d., PE Urbanizem za svojo enoto v Škofji Loki, Mestni trg 20, vabi k sodelovanju: 1. DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA ARHITEKTURE (lahko pripravnik) za sodelovanje pri izdelavi planskih in izvedbenih dokumentov s področja urejanja prostora 2. GRADBENEGA TEHNIKA za delo pri obdelavi projektov Pogoji: 1. končana fakulteta za arhitekturo, obvladovanje računalniških programov, šoferski izpit 2. srednja gradbena šola, obvladovanje računalniških programov (Autocad, Word, Excel), šoferski izpit, 1 leto delovnih izkušenj Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Domplan, d.d., Bleivveisova cesta 14, 4000 Kranj. O izbiri bodo kandidati obveščeni v zakonitem roku. POSLI IN FINANCE ___UREJA: Marija Volčjak Z julijem se začenjajo posezonske razprodaje Kranj, 3. julija - S prvim julijem, torej predvčerajšnjim, so se začele letošnje posezonske razprodaje, in sicer najprej razprodaje obutve. Trajajo lahko največ štiri tedne, a največ do konca avgusta. Razprodaja poletne konfekcije se lahko začne nekoliko kasneje, 20. julija, traja pa lahko največ dva tedna. Trgovci jo lahko podaljšajo še za teden dni, vendar morajo v tem primeru cene še dodatno znižati. Pri razprodajah se trgovci morajo držati dobrih poslovnih običajev, kršitve - vsako leto jih odkrijejo kar precej - pa bo tudi letos nadzirala tržna inšpekcija. • U. P. Varčevalci LES banke pri podpredsedniku vlade Ljubljana, 2. julija - Na povabilo podpredsednika vlade Marjana Podobnika so se v sredo vnovič sešli predstavniki oškodovanih varčevalcev LES banke, navzoči pa so bili tudi nekateri finančni in pravni strokovnjaki. Kot so v skopem poročilu za javnost zapisali v kabinetu podpredsednika, so se na sestanku seznanili z osnutkom zakona, prek katerega bi oškodovani varčevalci prišli do vloženega denarja. Sodišče je namreč ugotovilo, da je bila ob registraciji LES banke narejena napaka. Za predlog zakona bodo skušali dobiti zadostno politično podporo, še pred tem pa morajo razjasniti nekaj vsebinskih dilem. • U. P. TOTO EUHO FOTO D.O.O. pe (loto bobnar Ljubljanska 1a, KRANJ SPREJME V REDNO DELOVNO RAZMERJE 1. PRODAJALEC 2. FOTOGRAF POGOJI: končana šola ustrezne smeri, zaželene izkušnje, pod 1. vsaj delno poznavanje fotografije Samo pisne vloge sprejemamo 15 dni po objavi oglasa. K4RLN PRODAJA IN SERVIS FOTOKOPIRNIH STROJEV PISARNIŠKI MATERIAL IN OPREMA KOROŠKA 35, 4000 KRANJ TEL; 064/360-750. 360-751 FAX: 064/221-164 DELOVNI CAS: 8.-19, sobota. 8.-12 Žeje konec šolskega leta, vendar v papirnici Karun vam že nudijo nove motive zvezkov, nahrbtnikov, puščic in ostalih šolskih potrebščin po zelo ugodnih cenah. Pridite in ne bo vam žal, da boste v papirnici Karun res kupili poceni in da vam bo v žepu ostal kak tolar. Pa še nekajl Vsak kupec šolskih potrebščin bo dobil kupone za nagradno žrebanje, ki bo 11. 9. 1998»! Čakajo vas lepe nagrade! VESELIMO SE VAŠEGA OčISKAl Dobiček Hotelov Kompas za pretekle izgube Kranjska Gora, 2. julija - Kompas Hoteli Kranjska Gora so lani ustvarili 182 tisoč tolarjev dobička, ki ga bodo namenili za pokrivanje izgub iz preteklih let, so sklenili delničarji na sredini skupščini. Kompas Hoteli so v večinski, 80-odstotni lasti pooblaščenih investicijskih družb. Delnice podjetja so že od leta 19% uvrščene na borzo, na prosti trg, v letu dni pa se je njihova tržna vrednost povečala za več kot dvesto odstotkov. Lani se je podjetje lotilo nekaterih naložb, med drugim so obnovili sobe v hotelu Kompas, investirali pa so tudi v vrtino za toplo vodo v Kranjski Gori. • U. P. Poslovanje Zavarovalnice Triglav še nikoli boljše Lani so ustvarili 2, 25 milijarde tolarjev dobička Ljubljana, 2. julija - Zavarovalnica Triglav je lani poslovala uspešno, po besedah generalne direktorice in predsednice uprave Nade Klemenič še nikoli tako dobro kot lani. Ustvarili so 2,25 milijarde tolarjev dobička, za dividende bodo namenili 170 milijonov, so sklenili delničarji na sredini skupščini. Pri Zavarovalnici Triglav je bilo lani največ avtomobilskih zavarovanj (skoraj 41 odstotkov), sledijo pre- moženjska (28 odstotkov) in življenjska (14 odstotkov), v Zavarovalnici Triglav so zlasti zadovoljni, da so uspeli povečati število življenjskih zavarovanj, v primerjavi z letom prej kar za 23 odstotkov. Vsi, ki so pri Triglavu zavarovali življenje, pa bodo deležni tudi dela lanskega dobička; mednje bodo razdelili 500 milijonov tolarjev oziroma bodo vsaki zavarovalni vsoti pripisali sedem odstotkov njene vrednosti. • U. P. Skupščina koprskega Istrabenza Delničarjem Istrabenza 55 tolarjev dividende na delnico Lani 893 milijonov tolarjev dobička Kranj, 2. julija - Delničarji uprave si bodo razdelili 12 Istrabenza bodo letos dobili 55 tolarjev bruto dividende na delnico, so sklenili na skupščini pretekli torek. Za dividende bodo namenili 32 odstotkov od skupno 893 milijonov tolarjev ustvarjenega lanskega dobička. Večina dobička (590 milijonov tolarjev) bo ostalo nerazporejenega, s čimer v Istrabenzu ohranjajo načelo, da večji del dobička namenjajo razvoju. Nagradili bodo tudi upravo in nadzorni svet, člani milijonov tolarjev iz naslova dobička, člani nadzornega sveta pa 6 milijonov. Država in kapitalski sklad kot solastnika sta sicer predlagala, da bi za dividende namenili polovico dobička, a predlog ni bil sprejet. Istrabenz naj bi do leta 2000 dosegel 30-odstotni tržni delež, načrte imajo tudi v sklopu Simobila, zanimajo pa se tudi za partnerstvo v izolski marini. • U. P. ... ko se zaveš prave kvalitete! VRHUNSKA KVALITETA ZA OPTIMALNO CENO! RAČUNALNIKI ARIEL, HYUNDAI, MATRIX. HP. IBM. ACER,... PRINTERJI EPSON, H P, CANON, BROTHER. NEC. FUJITSU, PANASONIC, NOTESNIKI TOSHIBA, IBM, HYUNDAI. POTROŠNI MATERIAL. IGRE. SERVIS RAČUNAL., MONITORJEV. TISKALNIKOV. NAPAJALNIKOV. MICROSOFT. PROGRAMI ZA S.P. D.O.O. TRGOVINE, GOSTINSTVA ZA VAS SE TRUDI ARIEL VSAK DAN OD 8. -17. URE JAKA PLATIŠE 17,4000 KRANJ, tel.: 331 779,320 007 MERCATOR KŽK KMETIJSTVO KRANJ, d.o.o. Begunjska 5, Kranj objavlja prosti delovni mesti 1. AVTOMEHANIK ali MEHANIK KMETIJSKIH STROJEV Pogoji: avtomehanik V. ali VI. stopnje, lahko tudi začetnik 2. PRODAJALEC ZA PRODAJALNO REZERVNIH DELOV V ŠENČURJU Pogoj: avtomehanik s trgovsko šolo ali prodajalec (trgovec), zaželene izkušnje pri prodaji rezervnih delov Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas enega leta, z možnostjo nadaljnje zaposlitve. Poskusna doba je 3 mesece. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba M-KŽK Kmetijstvo Kranj, Begunjska 5, Kranj, v roku 8 dni po objavi. MEŠETAR * češnje * kivi * jagode * redkev * marelice * bučke * čebula * hren * krompir * por * rdeča pesa * zelena * cvetača * grah * hruške * jabolka * lubenice * nektarine * slive * blitva * česen * korenje * melancani * paradižnik * šampinjoni * brokoli * mlada čebula 120 - * kumare 90 - * mladi krompir 60 * paprika 230 -zelje, glave 95-100 200 - 250 160 - 200 120 - 160 270 - 350 150 120 260 - 400 100 - 150 270 - 350 110 - 180 500 150 - 200 Cene sadja in vrtnin Po podatkih kmetijske svetovalne službe veljajo pri prodaji sadja in vrtnin na debelo naslednje cene (v tolarjih za kilogram): 290- 350 280 - 450 550 - 580 200 - 250 250 - 350 170 - 180 145 - 180 220 - 400 75 - 80 350 80 170 - 200 130 - 200 * mlada čebula 120 - 180 200 * kumare 90 - 160 * nadzemna koleraba 150 - 200 * mladi krompir 60-90 * peteršilj 250 - 400 * paprika 230 - 400 * črna redkev 80-100 * solata, kristalka, domača 80 - 100 Državne podpore kmetijstvu in živilstvu Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo na osnovi uredbe o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnje hrane za leto 1998 letos prek javnih razpisov namenilo za različne podpore kmetijstvu in živilstvu 2,3 milijarde tolarjev. 785 milijonov tolarjev bo namenilo za strukturne spremembe v kmetijstvu in živilstvu, od tega 625 milijonov za pokrivanje obveznosti, ki izhajajo iz sklenjenih pogodb v zadnjih štirih letih, ostalo pa za naložbe v izgradnjo in obnovo hladilnic za sveže sadje, za napravo špargljišč ter za gensko banko v živinoreji in za rejska središča. Država bo na osnovi uredbe pospeševala in podpirala tudi prodajo kmetijskih pridelkov (100 milijonov tolarjev), strokovne prireditve ter stanovsko in interesno povezovanje (45 milijonov), sanacijo podjetij, zadrug in kmetij (150 milijonov), delovanje strojnih krožkov (22 milijonov), obnovo sadovnjakov (157 milijonov), obnovo vinogradov (450 milijonov), programe mladih kmetov in preusmeritve kmetij (197 milijonov), preobrazbo zadrug (205 milijonov), kmetijsko znanstveno raziskovalno delo (182 milijonov) in spremljanje onesnaževanja v kmetijstvu (8 milijonov). Nekaj manj kot 3,2 milijarde tolarjev bo ministrstvo namenilo za izvajanje letnega programa. Večino denarja bo porabilo za plačilo storitev javnim zavodom in ustanovam, med drugim pa bo sofinanciralo praktični pouk na kmetijskih šolah, prispevalo en milijon tolarjev za Srednjo mlekarsko inkmetis-ko šolo v Kranju in podpiralo ureditev laboratorijev v kmetijstvu in živilstvu. H OTE MAŽE 3A, PREDDVOR Tel.: 064/431-267 NOVO V GOSTILNI LOGAR SOBE - PRENOČIŠČA SOBE SO LIČNO OPREMLJENE, IMAJO BALKONE Z LEPIM RAZGLEDOM. UGODNE CENE, ODPRTO VSAK DAN VLJUDNO VABLJENI! GREMO SE KOPAT! V času kopalne sezone uvajamo novo avtobusno linijo, ki bo namenjena kopalcem v Slovenskem primorju. Avtobus bo odpeljal iz Tržiča ob 05:55 in bo ustavljal do Ljubljane na vseh avtobusnih postajah in postajališčih. Pri nakupu povratne vozovnice Vam nudimo 20 % popusta, za družine z najmanj 3 člani pa pri nakupu povratne vozovnice ponujamo 40 % popusta. DIJAKI IN ŠTUDENTI IMETNIKI IZKAZNICE KLUBA ŠTUDENT IMAJO PRI NAKUPU POVRATNE VOZOVNICE 30 % POPUSTA, SKUPINA NAD 3 ČLANI PA 50 % POPUSTA: 2 3 v POSTAJE NP D 05:55 Trtic 22:19 22:49 06:25 Kranj 21:48 22:18 07:20 Ljubljana 21:13 21:43 09:42 Ankaran bol. 18:51 19:21 09:44 Ankaran 18:49 19:19 09:45 Valdoltra 18:48 19:18 09:48 Debeli Rtič 18:45 19:15 10:29 Portorož 18:00 18:30 Vozi v dneh ugodnih za kopanje v morju od 4.7.198 DALJE. INFORMACIJE: V TRŽIČU NA AVTOBUSNI POSTAJI, V KRANJU V KIOSKU LOTO NA AVTOBUSNI POSTAJI, V LJUBLJANI NA AVTOBUSNI POSTAJI. Varno in udobno vožnjo ter prijetno kopanje Vam želi kolektiv INTEGRAL TRŽIČ. POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak Junija brez inflacije Kranj, 2. julija - Junija se cene življenjskih potrebščin niso povišale, zato je tudi junijska inflacija znašala nič odstotkov, so sporočili iz državnega urada za statistiko. V letošnjem prvem polletju inflacija znaša 4,9 odstotka. Do konca leta bi se cene življenjskih potrebščin tako lahko zvišale še za 3,1 odstotka (ali v povprečju pol odstotka na mesec), če bi želeli doseči zastavljeni cilj - osemodstotno inflacijo. V letu dni od junija lani do junija letos pa inflacija znaša 8,3 odstotka. In kako nam je uspelo junij končati brez inflacije? Zlasti na račun znižanja cen blaga, pocenila sta se zlasti zelenjava (kar za 6,8 odstotka) in sadje (za 5,1 odstotka). Junija pa so se podražile cene v skupini izobraževanje, medicinski in farmacevtski izdelki in komunikacije. Merjeno po starem, glede na cene na drobno, bi inflacija junija znašala 0,3 odstotka, letos pa že 5,2 odstotka. • U. P. Novi zunanji solastniki gorenjskih podjetij Kranj, 2. julija - Združenje družb za upravljanje je pretekli ponedeljek Slovenski razvojni družbi oddalo enotno ponudbo pooblaščenih investicijskih družb na javni razpis za prodajo delnic in deležev podjetij, ki so jih ta ob lastninjenju prenesla na razvojno družbo. Predvidoma danes, v petek, bodo pooblaščeni investicijski skladi z razvojno družbo že podpisali pogodbe o nakupu delnic in deležev podjetij. Ponujenih je bilo tudi kar nekaj delnic gorenjskih podjetij, ki so tako dobila nove zunanje solastnike. Družba za upravljanje Triglav je postala solastnica Elektrotehniškega podjetja Kranj, delnice Exoterma Kranj sta kupili Intara in Triglav. Hotel Creina Kranj je dobil solastnici Ateno in Probanko, hotel Jelovica Bled KBM Infond in Kmečko družbo, hotel Krim Bled pa Cap Invest, LB Maksimo in Niko. Reteška Corona je dobila solastnika družbo Niko, IZR Škofja Loka pa Certius. Delnice škofjeloškega Alpetourja -Turistično hotelsko podjetje je postala družba Triglav. Delnice Iskre SSD je kupila Kmečka družba, Lokaterma iz Škofje Loke pa LB Maksima. Delnice loškega Obrtnika je kupila Probanka, Odeje pa Nacionalna finančna družba. Krekova družba je kupila delnice Polixa Žiri, Intara kranjskega Gradbinca, Aktiva pa SGP Tehnika Škofja Loka. Cap Invest je postal solastnik Tapetništva Radovljica, Intara Tika Tržič, KBM Infond Titana Kamnik. Delnice Vodnogospodarskega podjetja Kranj so si razdelile družbe za upravljanje Cap Invest, LB Maksima in Triglav. Sicer pa je bilo na javni dražbi največ zanimanja za delnice Petrola, Telekoma in Ljubljanskih mlekarn, med seboj so si jih razdelile različne družbe za upravljanje. • U. P. Skupščina Nove Ljubljanske banke Država terjala višje dividende Uprava je predlagala 116 tolarjev dividende na delnico, vlada pa je uspela z zahtevo po 514 tolarjih - Preprečila je tudi izplačilo nagrad članom nadzornega sveta banke Ljubljana, 2. julija -Pretekli ponedeljek so se prvič po končani sanaciji na letni skupščini sešli lastniki Nove Ljubljanske banke (NLB). Državo kot največjo, 92,3-odstotno, lastnico banke je zastopala Miloj ka Kolar in uspela s protipredlogom, po katerem so za dividende namenili večino lanskega dobička. Tako bo bruto dividenda na delnico znašala 514 tolarjev oziroma bodo skupaj razdelili nekaj več kot 3,5 milijarde tolarjev. Večino tega denarja bo šlo v državni proračun. Celoten dobiček NLB v letu 1997 po obdavčitvi je sicer znašal 6,2 milijarde tolarjev. Ostanek dobička v višini 2,68 milijarde tolarjev bodo razporedili v rezerve banke. Prav tako bo v rezerve šel nerazporejeni dobiček iz leta 1996 v višini 779,8 milijona tolarjev. Tako je bil zavrnjen predlog uprave in nadzornega sveta, po katerem bi za dividende namenili zgolj 801 milijona tolarjev oziroma 116 tolarjev na delnico. Uspel ni niti predlog, da bi iz dobička oblikovali sklad lastnih delnic banke v višini milijarde tolarjev. Prav tako je vlada preprečila izplačilo nagrad članom nadzornega sveta v višini 233,6 milijona tolarjev. Na predlog predstavnice vlade so z dnevnega reda umaknili tudi predlog izhodišč za privatizacijo banke, ker vlada še ni zavzela stališča do privatizacije državnih bank. Prav tako niso govorili o morebitni povezavi z SKB banko. Na skupščini so potrdili tudi sklep o prenehanju mandata članoma nadzornega sveta, Milošu Kovačiču in pokojnemu Francu Premku. Za nadomestna člana so izvolili Mojmirja Mraka in Uroša Slavinca. Za jesen že napovedujejo izredno skupščino banke, na kateri bodo bržkone govorili tudi o tokrat umaknjenih točkah. • U. P. Seminar Vaš nov izgled Poletje je čas, ko lahko naredite nekaj zase. Zato Center za zunanjo trgovino Radenci vabi na seminar Vaš nov izgled, ki bo potekal v hotelu Radin v Radencih v sredo, 8. julija, in v četrtek, 9. julija. Seminar bo vodila Lea Pisani, dipl. ing. oblikovanja tekstilij in oblačil, CMG Imago Consultant. Udeleženci bodo prejeli koristne nasvete o pomenu dobrega izgleda, izbiri krojev, barv, materialov in vzorcev glede na obliko telesa, izboru pričeske in izboru stila ter vse o barvah. Prejeli bodo tudi delovni zvezek in po želji tudi barvno knjižico z osebnimi barvami. Drugi dan seminarja bodo udeleženci po želji lahko obiskali tovarno Mura in s pomočjo predavateljice izbrali oblačila zase. Prijave na Centru za zunanjo trgovino Radenci (telefon: 069/ 65-059). KOLIKO JE VREDEN TOLAR K RAN I, 2.7 l^S_nakiipni/proiLijni mkupni'pnnliini t»ki:;wM'rovl.iiiii MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice) 94,22 94,55 13,37 13,44 9,55 BANKA CREDITANSTALT d.d Lj 93,70 94,50 13,30 1 3,50 9,40 EROS (Stari Mayr) Kranj 94,20 94,35 13,30 13,40 9,60 GORENJSKA BANKA (vse enote) 93,50 94,50 13,02 13,43 9,1 1 94,30 94,60 13,37 13,43 9,50 94,20 94,45 13,36 13,41 9,55 94,25 94,44 13,30 13,39 9,56 94,10 94,60 13,28 13,42 9,53 94,35 94,35 13,38 13,38 9,58 94,25 94,50 1 3,37 1 3,43 9,56 94,00 95,00 13,34 13,45 9,52 22.6. - 5.7. 94,30 94,60 13,33 HRANILNICA L0N, d.d Kranj HIDA-tržnica Ljubljana HRAM R0ŽCE Mengeš ILIRIKA Jesenice ILIRIKA Kranj INVEST Škofja Loka KREKOVA BANKA p.e. Šk. Loka LASER Jesenice LEMA Kranj V0LKS BANK-LJUD.BANKA.d.d.Lj. 94,15 94,60 13,33 ZAPRTO 13,40 13,51 13,40 13,46 13,39 13,38 9,56 9,44 9,52 9,54 9,53 8,92 NEP0S(Šk, Loka, Trata) NOVA LB Kamnik, Medvode, šk. Loka R0BS0N Mengeš PBS d.d. (na vseh poštah) PRIMUS Medvode SHP.-Slov. hran. in pos. Kranj SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) 94^22 94^60 13^37 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 93,50 • 13,02 SLOVENIJATURISTJesenice 94JO 94,50 13,27 SZKB Blag. mesto Žiri 9350 94,20 13,15 ŠUM Kranj 362-600 TAL0N 94,25 94,45 1 3,35 1 3,42 9,55 TENTOURS Domžale 93,80 94,60 13,20 13,40 9,30 TRG Bled 94,20 94,50 1 3,32 13,45 9,50 TROPICAL Kamnik-Bakovnik 94,25 94,50 13,36 13,41 9,55 VVILFAN Jesenice supermarket UNION 862-696 VVILFAN Kranj 360-260 VVILFAN Radovljica, Grajski dvor 704-040 (8.h-13.h, 13.45H-18, VVILFAN Tržič S63-S16 94,15 94,50 13,32 94,22 94,72 1 3,36 94,10 94,30 13,33 92,20 94,20 12,25 94,20 94,35 13,30 13,40 9,60 94,20 94,60 13,32 13,42 9,50 13,44 9,54 - 9,11 13,38 9,51 1 3,37 9,30 9,60 9,80 9,67 9,98 9,60 9,60 9,61 9,64 9,58 9,62 9,68 9,65 9,65 9,60 9,71 9,59 9,58 9,67 9,63 9,60 9,62 9,93 9,65 9,65 9,60 9,62 h) POVPREČNI TEČAJ 94,02 94,51 13,26 13,42 9,46 9,66 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 13,10 tolarjev. Podatke zđ tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih, sprememb menjalniških tečajev slede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. PREROK 1 _A H^J* DZIVNIK !£S^09075 05 ZA dom, pisarno IN popolno opremljeno podjetje ^1 Pot na Lisice 4. 4260 Bled Tel: 064 79 00 Fax: 064 790 200 PE Ljubljana WTC Dunajska 156. 1000 LJ Tel: 061 16 88 100 Fax: 061 16 87 100 http://www.perftech.si tfoscaMDca] Vam prijatelji privoščijo naše računalnike ali zavidajo vaši odločitvi ? GORENJSKA PLINARNA *» NAJUGODNEJŠI POGOJI NAJEMA CISTERN 0 UGODNA PONUDBA ZA VSE TISTE, KI BODO PODPISALI POGODBO O NAJEMU CISTERNE v času od 1 *6*1998 do 31.8.1998 BON ZA 400 L BREZPLAČNEGA PLINA O KVALITETNA IZVEDBA INSTALACIJ 0 VELIKA IZBIRA PEČI: JUNKERS, BUDERUS, BERETTA, VIESSMANN C* SVETOVANJE PROJEKTIRANJE - IZVEDBA -SERVIS - DOBAVA PLINA Vaša zavest - naša strokovnost- za čistejšo prihodnost Industrijska ulica I a, 4270 JESENICE, Tel.: 064 87-70-20, fax: 064877-02-26 Gorenjska borzno posredniška družba d.d. nakup In prodaja vrednoe-tnlh papirjev preno&i la&t-nl&^ssa delnic v KEPC? odkup delnic te privatizacije, -budi delnic ekladov upravljanje e -finančnim premoženjem e-t-rank izjemna priložno&K za nakup delnic eerjje 13 _Koroška 33, Kranj, tel: 064/380100, fax: 064/3801012_ CERTIFIKATI, DELNICE, OBVEZNICE... Kaj? Kako? Zakaj? 64. nadaljevanje Danes si oglejmo, kakšne so odkupne cene delnic PID-ov, ki še ne kotirajo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev in postopek pri njihovi prodaji: IZDAJATELJ DELNIC imePID-a odkupni tečaj v sit ATRUST TRDNJAVA 140,00 TRDNJAVA 1 110,00 AKTIVA AKTIVA AVANT 1,2,3 200,00 ARKADA ARKADA 1,2,3 250,00 ATENA ATENA 1,2,3 140,00 AVIP VIPA INVEST SOČA 20,00 VIPA INVEST NANOS NA BORZI CAPINVEST CAPINVEST 1 NA BORZI CAPINVEST CAPINVEST 2 100,00 CERTIUS CERTIUS 1 190,00 INTARA MERCATA 160,00 MERCATA 1 150,00 KBM INFOND ZLAT, AREH, STOLP, CENTER NA BORZI KREKOVA DZU PID ZVON, SKALA 130,00 PID KLAS 120,00 DUS KRONA KRONA SENIOR 140,00 KRONA KRONA 140,00 LB MAKSIMA MAKSIMA 1,2,3 130,00 NIKA NIKA, PID 1, PID 2 NA BORZI CAPINVEST KOMPAS SKLAD 1,2 NA BORZI K0M3 KOMPAS SKLAD 3 PREOBLIKOVAN V D.D. NFD VSI 140,00 POMURSKA DRUŽBA POMURSKA INV. DRUŽBA 120,00 PROBANKA ZLATA MONETA 120,00 ZLATA MONETA 2 110,00 PDU PULSAR PULSAR 130,00 S-HRAM SETEV 150,00 TRGATEV 130,00 PLOD 140,00 TRIGLAV VSI 190,00 VIZIJA VIZIJA 130,00 Odkupne cene delnic se dnevno spreminjajo in prilagajajo ponudbi in povrpaševanju. Gorenjska borzno posredniška družba pri odkupnih cenah upošteva načelo, da prodajalcem nudi najvišje odkupne cene. Če želite delnice prodati, se oglasite na Koroški 31 v Kranju ali na kateri od 16 poslovalnic Gorenjske borzno posredniške družbe po celi Sloveniji (katera je vam najbližja, se lahko pozanimate po telefonu). Plačilo delnic se izvrši najkasneje v 2 dneh, običajno pa naslednji dan. Stroški, ki jih Gorenjska borzno posredniška družba odšteje od kupnine, znašajo 4.000,00 sit, provizije ni. Novost za vse, ki ste dobili vrnjene certifikate! Od L 7.1998 do 28.8.1997 lahko vpišete v mejne (o tem smo že pisali) certifikate v Nacionalno finančno družbo. Vprašanja v zvezi z naslovno temo lahko pošljete po pošti na naslov Gorenjskega glasa, z oznako Certifikati, delnice, obveznice . . Lahko pa nas pokličete tudi po telefonu, vsak petek in torek od 14. do 14.30 ure, številka 064/380-10-40 in 380-100. Ani Klemenčič, borzna posrednica r KMETIJSTVO GORENJSKI GLAS • 14. STRAN UREJA: Cveto Zaplotnik . Petek, 3. julija 1998 Rezultati A in AP kontrole krav Gorenjska na vrhu slovenske mlečnosti Ljubljana - Po podatkih Govedorejskc službe Slovenije je bilo lani v A in AP kontroli produktivnosti krav zajetih 7.355 kmetij in trideset farm s skupno več kot 64 tisoč kravami. Povprečna mlečnost krav, ki so lani zaključile laktacijo (obdobje mlečnosti), je bila 47 kilogramov nižja kot predlani, nekoliko pa se je povečala povprečna vsebnost maščob in beljakovin. Mlečnost je bila v primerjavi s predlani višja le pri kravah lisaste pasme, pri kravah rjave pasme je bila nižja za 17 kilogramov, pri črnobelih pa za 102 kilograma. Na kmetijah z A in AP kontrolo krav je bila povprečna mlečnost 4.454 kilogramov mleka na kravo in na farmah 6.329 kilogramov. Če upoštevamo samo krave iz AP kontrole, je razlika manjša. Na farmah je bilo povprečje 6.341 kilogramov, na kmetijah, kjer so dosegli boljšo vsebnost maščob in beljakovin v mleku kot na farmah, pa 5.306. Povprečna mlečnost krav v AP kontroli je bila lani na kmetijah 374 kilogramov manjša kot leto prej, na farmah, kjer so še zmanjšali število krav, pa seje celo povečala za dva kilograma. Najvišjo mlečnost v standardni laktaciji so dosegle krave z območja kranjskega zavoda (5.366 kilogramov mleka). • CZ. Javni razpisi kmetijskega ministrstva Denar za namakanje, osuševanje, zložbe... Ljubljana - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na osnovi uredbe o finančnih intervencijah za celostno urejanje podeželja in obnovo vasi (Crpov) za leto 1998 objavilo sedem javnih razpisov za dodelitv nepovratnih sredstev. Kot je razvidno iz razpisov, bo ministrstvo namenilo denar za enoletno uvajanje v programe Crpov in za izdelavo razvojnih načrtov, za naložbe, ki jih predvidevajo tovrstni načrti in so za območje velikega pomena, ter za sofinanciranje urejanja nekategoriziranih, Občinskih in lokalnih cest in javnih poti, ki so vključene v razvojne programe Crpov ali v druge načrte za podeželje. Po javnem razpisu je denar predviden tudi za urejanje vinskih cest, za namakanje in osuševanje kmetijskih zemljišč, za vodne akumulacije, za komasacije ter za izdelavo predhodnih analiz in investicijsko tehnične dokumentacije za področje agrarnih operacij. Pri vseh razpisih je zadnji rok za vlaganje zahtevkov 29. julij, le za komasacije je 30. avgust. • CZ. Žetev se je že začela Največ dela čaka KZK-jeve žanjce Kranj - S spravilom ozimnega ječmena se je prejšnji teden tudi na Gorenjskem začela žetev, ki bo trajala vos julij. Največ dela čaka žanjce v kranjskem M- KŽK Kmetijstvo, kjer so letos pridelavo žit še nekoliko povečali, zmanjšali pa površine s koruzo za siliranje in zrnje. Letos bodo morali poželi okrog 650 hektarjev žit, od tega okrog 400 hektarjev pšenice, 175 hektarjev jarega ječmena, 60 hektarjev rži in 19 hektarjev ovsa. Po 10. juliju bodo začeli z žetvijo jarega ječmena, potlej pa bodo prišla na vrsto še ostala žita. Velik dele/ predstavljajo semenska žita: pri pšenici 86 hektarjev, pri ječmenu 42, pri rži 17, oves pa je ves semenski. Pšenico bodo prodali zavodu za blagovne rezerve, ječmen pa pivovarni. • CZ. VETERINARSKA PRAKSA TENETISE TENETIŠE 80 (ob Pizzeriji ORLI) tel.: 461-317, 461-318 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure, ob sobotah od 7. do 11. ure AMBULANTA za male živali s posvetovalnico in izdajo zdravil Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure in ob sredah od 15. do 17. ure Konjerejsko društvo za Gorenjsko - Radovljica in Konjeniško športno društvo Rhododendron prirejata MEDNARODNE GALOPSKE DIRKE v nedeljo, 19. 7. 1998, ob 15. uri na Bledu Sodelovali bodo najhitrejši konji iz Slovenije, Hrvaške, BiH, Slovaške... Program bodo popestrile manekenke na konjih, motorji Harley Davidson in še kaj. Poleg galoperjev se bodo pomerili tudi vvesteren jahači v dirki okoli sodov (barel racing) in kmečki konji v dirki za suhomesnate izdelke. Prijave za dirke okoli sodov in za dirko kmečkih konj sprejemamo po tel.: 064 714-691 in 061 813-587 do petka, 10. julija 1998. VABLJENI! Zanimiva kmetijska kombinacija Baronove jagode, govedo in farma "podalpskjlf nojev Za Baronove jagode iz najbolje ocenjenega jagodovega nasada v Sloveniji, za katerega skrbita Maks in Andreja Vrečko, bi v slogu reklame za Drogine čaje lahko preprosto rekli: odlične so. Četudi je tole zapisano kot reklama, jim ta letos ne bo kaj dosti pomagala. Prodaja jagod z blagovno znamko Baronove jagode gre že zelo h koncu, prejšnji četrtek jih je bilo v nasadu le še sedemsto do osemsto kilogramov, medtem ko je njihov skupni letošnji pridelek znašal okrog osem ton. Turistično društvo Janče Besnica je pred nedavnim pripravilo na Jančah pri Ljubljani že peti slovenski podeželski praznik jagod, na katerem so razglasili tudi rezultate ocenjevanja jagodovih nasadov v Sloveniji. V kategoriji nižinskih nasadov z več kot štiri tisoč sadikami je prvo mesto osvojil Maks Vrečko, ki je za nasad z osem tisoč eno leto starimi sadikami prejel tudi najvišje možno število točk. Le kakšen je ta nasad, smo premišljevali, poklicali Maksa in se dogovorili Nasad s 16 tisoč sadikami Ko sta bila Maks in Andreja še fant in dekle, sta se med sprehodom po polju pogovarjala tudi o tem, kako bi lahko na živinorejsko usmerjeni kmetiji njenega očeta Janka Resmana na Zgoši pridelovala jagode. Pred štirimi leti sta začela v skromnem obsegu, potlej sta nasad povečevala iz leta v leto, letos pa na 40 arih pridelujeta že osem tisoč enoletnih sadik in prav toliko leto starejših. "Prva leta je bilo le Maks in Andreja Vrečko •J v i. m «4 x. mi ■ <: ' trn« Obiralci jagod v starejšem delu nasada za srečanje v jagodovem nasadu sredi polja nedaleč od Zgoše pri Begunjah. Prišli smo v pravem času, videli, kako obiralci v starejšem nasadu sami nabirajo jagode, in mimogrede pokramljali o pridelovanju jagod, problemih, načrtih... veliko dela in malo zaslužka, zdaj je že precej drugače: dela je manj pa tudi zaslužek je boljši," pravi Maks in poudarja, da letošnji pridelek zaradi vremenskih in drugih vplivov količinsko ni rekorden. Ko jih kupci še niso poznali, so imeli težave pri prodaji, zdaj, ko so se na trgu uveljavili tudi s kakovostjo pridelka, jih je že bistveno manj. Ker so jagode hitro pokvarljivo blago, zelo pazijo na to, da so sveže, primemo zrele, stare največ pol dneva in da med njimi ni preveč zrelih, poškodovanih ali celo nagnitih. Večino svežih jagod ali jagod, predelanih v marmelado, prodajo doma v Novi vasi, kjer živijo Andrejini starši, ostale pokupijo trgovine in gostinski lokali. Cena je bila letos kar spodbudna, 450 tolarjev za kilogram, pa tudi nihanja so bila manjša kot prejšnja leta in lani, ko je bila cena povprečno za sto tolarjev nižja. Prihodnje leto jagod še trikrat več? Z nasadom je veliko dela, komaj bodo končali z obiranjem in s prodajo pridelka, že jih čaka nov zalogaj. Še ta mesec bodo posadili 27 tisoč sadik, ki obetajo, da bo prihodnje leto v Vrečkovem nasadu še trikrat več jagod kot letos. Jih bodo toliko lahko tudi prodali? "Upamo, da nam bo uspelo, saj so pri nas jagode takrat, ko jih drugje že ni," pravi Maks in dodaja, da je nadaljnja širitev nasada odvisna predvsem od prodaje. Zanimivo! Nedaleč od jagodovega nasada nastaja tudi mala "farma" nojev. V njej je za zdaj osem plemenskih živali, ki so se že dobro navadile na gorenjske "podalpske" razmere; načrtujejo pa, da bi v prihodnosti vsako leto dali na trg okrog sto petdeset nojev za zakol. Če k jagodam in nojem dodamo še dvajset goved, za katere skrbi predvsem Maksov tast, pridemo do zanimive "kmetijske kombinacije", ki je bržkone tudi v Sloveniji prava redkost. • C. Zaplotnik Na Gorjanskem so začeli obirati ribez Cena bo enotna v zadrugi in na kmetijah V kmetijsko gozdarski zadrugi Gozd Bled bodo odkupljeni ribez prodajali po 280 tolarjev za kilogram, po dogovoru s pridelovalci pa bo enaka cena tudi na kmetijah. Bled - Pridelovalci ribeza iz Spodnjih in Zgornjih Gorij, s Poljšice, iz Mevkuža in z Laz ter predstavniki kmetijske svetovalne službe in kmetijsko gozdarske zadruge Gozd Bled so se na ponedeljkovem sestanku dogovorili za letošnjo odkupno oz. prodajno ceno. Kot je povedal direktor zadruge Jože Skumavec, so v Gorjah in v okoliških vaseh v torek začeli z obiranjem letošnjega pridelka ribeza. Pridelek je od 1,2 do 1,4 kilograma na grm in je glede na stanje ribezovih nasadov dober, v primerjavi s časi, ko so bili nasadi šc intenzivno negovani, pa je precej skromen. Dvanajst pridelovalcev iz Gorij in okoliških vasi bo letos pridelalo okrog deset ton ribeza, od tega ga bo približno sedem ton za prodajo na trgu. Odkupovala ga bo kmetijsko gozdarska zadruga Gozd Bled, ki ga bo kupcem prodajala po ceni 280 tolarjev za kilogram; po dogovoru s pridelovalci pa bo enaka cena tudi na kmetijah. Pridelovalci in zadruga računajo predvsem na kupce, ki cenijo hranilno vrednost ribeza, manj pa na gostinske lokale. Obiralci bodo za kilogram obranih ribezovih jagod prejeli 90 tolarjev. Zadruga je poskušala za odkupljeni ribez zagotoviti kupca, ki bi odkupil ves pridelek oz. večje količine. Čeprav so vprašali na številne konce po Sloveniji, bi le Zadružna kmetijska družba bila pripravljena odkupiti večje količine, vendar po izjemno nizki ceni 105 tolarjev za kilogram in z dostavo v Maribor. Za večje predelovalne obrate pa je količina, ki bi jo lahko zagotovilo gorjansko območje. preskromna. V letih med drugo svetovno vojno, predvsem pa po letu 1950 je bilo na Gorjanskem približno 32 hektarjev strnjenih nasadov ribeza. Pridelovanje je bilo do konca sedemdesetih tudi ekonomsko zelo zanimivo, v času največje rodnosti nasadov (od 1965. do 1975. leta) so prodali tudi od 170 do 220 ton ribeza na leto. • CZ. Po toči v Bohinju Največ poldragi milijon tolaijev občinske pomoči Bohinjska Bistrica - Občinski svet se je na seji v sredo seznanil tudi s poročilom o škodi po toči, ki je 22. junija zajela vasi Gorjušc, Koprivnik, Goreljek, Log in Nomenj. Kot je dejal predsednik občinske komisije za kmetijstvo in gozdarstvo ter kmetijski svetovalec Dušan Jovič, je toča samo na travnikih in krompirjevih nasadih povzročila za devet milijonov tolarjev škode, precej pa jo je tudi na ostalih poljščinah, zelenjavi in na sadju. Občinski svet je sklenil, da bo občina za omilitev posledic škode namenila i/ rezerve največ poldrugi milijon tolarjev. Predlog za porabo denarja in razdelitev pomoči med 125 kmetov, ki so prijavili škodo, bo pripravil občinski odbor za kmetijstvo in gozdarstvo. Predvidevajo, da bi za ta denar nabavili okrog 70 ton koruze in ječmena, ki bi ju potlej med prizadete v toči razdelili glede na Število glav velike živine (GVŽ). Kmetje bodo vlogo za pomoč naslovili tudi na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. ♦ CZ. POČITNICE NA BRAČU - NAJCENEJE BRAČ - Postira, paviljoni Tamaris, B kategorija - 7 x polpenzion - 31.900,00 sit, še prosta mesta v juliju in avgustu BRAČ - Bol - apartmaji, v juliju že od 14.000 sit/os./teden, še prosta mesta v avgustu HVAR - mesto HVAR, apartmaji, v juliju že od 13.990,00 sit/os./teden, še prosta mesta v avgustu! Popusti za upokojence in družine! Prijave in informacije: tel.: 061/133 60 26, fax: 061/323 585 Kranj 064/380-300 Ljubljana 061/1800-250 J TURISTIČNA AGENCIJA HOTEL MEDIJSKE TOPLICE MEDIJSKE TOPLICE 1,1411 IZLAKE TEL.: +386/601/74 117, 47 140, FAX. 74 044 E-MAIL: HOTEL.MEDIJSKE.TOPLICE@SIOL.NET Sonce in vročina kličeta po osvežitvi. Zato so se za vas odprla vrata termalnega kopališča Medijske Toplice na Izlakah. Pod vodstvom novega lastnika so pripravili kar nekaj presenečenj. Razširjena kopališka plaža, olimpijski bazen (26 stopinj C) in dva manjša bazena*(29 stopinj C) s termalno vodo ter tobogan, ki je s 106 metri med najdaljšimi v Sloveniji, so primerno mesto, da se razgibate in odpočijete. Ob kopališkem kompleksu je na robu gozda v zelenem in mirnem okolju majhen gostoljuben hotel, kjer vas pričakuje prijazno osebje. Medijske Toplice so v osrčju Slovenije, 5 minut vožnje od Trojan in 45 km od Ljubljane. Vabljeni na oddih v Medijske Toplice. TURISTIČNA AGENCUA Glavni trg 20, 4000 Kranj , tel./fax: 064/22 32 85 0LETJE '98 PREPUSTITE SE VETRU IN POČITNIKUJTE Z NAMI! ZA ZAMUDNIKE JE ŠE VEDNO DOVOLJ PROSTORA NA SLOVENSKI IN HRVAŠKI OBALI HOTELI IN APARTMAJI NA SLOVENSKI OBALI: PORTOROŽ, ANKARAN, IZOLA NOVIGRAD - HOTEL LAGUNA IN MAESTRAL POREČ - HOTEL ZAGREB, RUBIN IN KRISTAL RABAC - APARTMAJI LANTERNA CRES - APARTMAJI MARTINŠČICA IN HOTEL KIMEN SASUNIKE PRI ZATONU - ZASEBNI APARTMAJI ZASEBNI APARTMAJI NA ZADARSKEM OBMOČJU IN OTOKIH V SREDNJI DALMACIJI NUDIMO VAM ZELO UGODNE PLAČILNE POGOJE -ODLOG PLAČILA DO 5 MESECEV PO ODHODU!!! REZERVACIJE V ZADNJEM HIPU -SUPER POPUST!!! ZNIŽANO: AKCIJE V POREČU, RABCU, ROVINJU, PULI 7 POL. 33.000 SIT NAJEM PRIKOLIC V UMAGU 1/4 46.000 SIT APARTMAJI NA KRKU, RABU, CRESU, PAGU 1/4 APP. 69.000 SIT OTOK UGLJAN, PAŠMAN, IŽ, MURTER, PRIMOSTEN 7 POL. 34.000 SIT Z LETALOM IN HIDROGLISERJEM NA BRAČ, HVAR, VIS, KORČULO IN V DUBROVNIK Z LETALOM V ČRNO GORO IN OHRID 7 POL. 56.000 SIT PORTUGALSKA, ŠPANUA, GRČIJA, TURČIJA 7 DNI 73.000 SIT GARDALAND VSAKO DRUGO SOBOTO 6.900 SIT SAFARI PARK NA DUNAJU 27.6. - 2 DNI 15.900 SIT TAJSKA 7 DNI 125.000 SIT, 14 DNI 145.000 SIT SRILANKA 10 DNI 156.000 SIT RDEČE MORJE 7 DNI 109.000 SIT ODHODI VSAKO NEDELJO! NIKOLI VEČ ZA TAKO CENO! dober Za bralce GORENJS poleg že znanih izletov še tri nove izlete, in sic\ sobota, 18. julija KOPAMI IZLET V PINET© Odhod bo v zgodnjih jutranjih urah izpred Kina Center. Poudarek bo na kopanju, sončenju in uživanju na morju. bazena v Medijskih toplicah še tobogan, kije največji v Sloveniji. Torej zabave ne bo manjkalo. Več o izletih lahko preberete v naslednji številki Gorenjskega glasa, prijave za izlete pa sprejemamo že sedaj na telefonski številki 223-444. Vabljeni* ne bo ram žal! sobota, 25. julija OBISK 28. MEDNARODNEGA FOLKLORNEGA FESTIVALA V BELTINCIH petek, 31. julija KOPALM IZLET V MEDIJSKE TOPLICE To bo verjetno posebej razveselilo otroke, saj imajo poleg otroškega in olimpijskega R.CtA utiirk nedotaknjene nam* S PLANIN V TERME 5-dnevne počitnice na R0GLI ali v TERMAH ZREČE, od 27. 6. - 29. 8. Z R ,-E; C E Vile Terme Hotel Dobrava Hotel Planja 75.000 SIT 100.000 SIT Dep. Brinje Bungalovi APP Terme Zreče 2 odrasla + 1 otrok 75.000 SIT 55.000 SIT 2 odrasla + 2 otroka 100.000 SIT 65.000 SIT Paket vsebuje: 5 x polpenzion • kopanje v vseh bazenih • 1 x uporaba savne • 1 x panoramska vožnja s sedežnico • planinski avtobus • animacija Cena za otroke velja med 3. in 15. letom starosti. V ceno paketa ni vključena turistična taksa, prijava in zavarovanje. Plačilo na več obrokov. Ponudba velja tudi za stare starše z vnuki. PESTRA PONUDBA OSTALIH ZDRAVSTVENIH, REKREACIJSKIH IN VIKEND PROGRAMOV. POSEBEN PROGRAM ZA UUDI Z DIHALNIMI TEŽAVAMI S KUMO DO ZDRAVJA, ŠOLA ODVAJANJA KAJENJA UNIOR, d.d. - program TURIZEM Tel.: 063/768 20, Fax: 063/762 446 Predstavništvo Ljubljana Tel.: 061/329 264, Fax: 061/315 389 CAMPING '98 RIVIERA ZADAR • DALMACIJA OBNOVLJENI, UREJENI IN PRIPRAVLJENI VAS PRIČAKUJEJO NA NAJLEPŠIH LOKACIJAH SEVERNE DALMACIJE - UGODNE CENE Holidav village & Apartments CAMPING ZATON - Zaton - Nin ANIMACIJSKI PROGRAMI - BOGATA GOSTINSKA PONUDBA TENIŠKI CENTER - VODNI ŠPORTI - KONJENIŠKI CENTER - DISKOTEKA SATURNUS - IZLETI Informacije in rezervacije tel: 023/280-280, fax 023/264-225 Hotel ALAN - Starigrad - Paklenica CAMPING STARIGRAD - PAKLENICA NEPOSREDNA BLIŽINA NARODNEGA PARKA "PAKLENICA" - SVEŽINA KRISTALNO ČISTEGA MORJA - IZLETI Informacije in rezervacije te). 023/369-276, fax 023/369-203 Hotel & Apartments CAMPING CRVENA LUKA - Biograd IZHODIŠČE V NARODNI PARK "KORNATI" - PRILJUBLJENO LETOVIŠČE NAVTIČARJEV - ZANIMIVOSTI VRANSKEGA JEZERA - IZLETI Informacije in rezervacije 023/383-106, fax 023/384-915 Hotel BOŽAVA - Dugi otok POTAPLJAŠKA ŠOLA - BLIŽINA NARAVNEGA PARKA "TELAŠĆICA" IN NARODNEGA PARKA "KORNATI" - IZLETI Informacije in rezervacije tel: 023/377-618, fax 023/377-682 d.d., Zadar Croatia Široka ulica bb, 23000 Zadar, tel.: ++385 (0) 23/433 615 - prodaja fax:++385 (0) 23/312 750 - prodaja • PROGRAM PRIREDITEV KRAMJSKA COOA ZAVOD ZA PROMOCIJO IN RAZVOJ TURIZMA OBČINE KRANJSKA GORA Borovška 99a, 4280 Kranjska Gora tel.: +386(0)64-885 020, fax: +386(0)64-885 021 http://www.kranjska-gora.si e-mail:info@kranjska-gora.si POLETJE '98 V OBČINI KRANJSKA GORA ■ PlAVA LAGUNA! POČITNICE V POREČU 50 NEKAJ P05EI3NEGA, 50 DOŽIVETJEI Posebej pa Vas želimo informirati o posebnostih letošnje ponudbe za termin do 22. 8. 1998. Vse apartmaje Astra, Citadela in Laguna park smo opremili s TV sprejemniki, direktnimi telefoni in sušilci za lase! Dnevna najemnina apartmaju že od 89.- DEM! Dobrodošli v avtokampih Zelenu lagunu, Bijelu uvula in Naturist centra Ulika. V vseh so bazeni, rekonstruirane in nove sanitarije, urejene plaže, pristanišča za čolne, športni centri, marketi in še marsikaj. Pričakujejo Vas rekonstruirani in popolnoma obnovljeni hoteli Laguna Istra, Laguna Gran Vista, Laguna Park, Plavi in Zorna s TV sprejemniki, direktnimi telefoni, sušilci za lase in klimatskimi napravami. Cene polpenziona po osebi na dan že od 65.- DEM! V hotelih B kateg.: Delfinu, Galebu so cene polpenziona po osebi dnevno manjše od lanskih: že do 55. - DEM! V vseh hotelih so Vam za zajtrk in večerjo na voljo samopostrežne buffe restavracije! POLEG VSEGA NUDIMO ZNATNE POPUSTE ZA OTROKEI Turistična taksa je 2,20 DEM po osebi na dan! Otroci do 12 let je ne plačajo, od 12 -18 let pa samo 50%! INFORMACIJE PRI AGENCIJI VAŠEGA ZAUPANJA ALI PA PRI PLAVA LAGUNA, POREČ tel.: 00 385 52 410-101 fax: 00 385 52 451-044 Danes, v petek, 3.7.1998 LIZNJEKOVA DOMAČIJA 18.00 Otvoritev razstave replik zibelk s celega sveta ŠOTOR ZA HOTELOM LARIX 18.00 Glasbeni večer z nastopom zabavnega ansambla KARMA PRED HOTELOM PRISANK 21.00 Nastop moškega pevskega zbora Marijan Vodopivec HIT CASINO KRANJSKA GORA 23.00 Zabavni program s skupino CARR C0MPANY GENERALNI SPONZOR PRIREDITEV V OBČINI KRANJSKA GORA PIVOVARNA UNION cđzprijftte/je! INFORMACIJE: Turistično društvo Kranjska Gora, tel.: 064 881 768 Fax: 064 881 125 /■vir** $-'&~:*ii*s&č Jutri, v soboto, 4.7.1998 PLANICA Lepotno ocenjevanje klasičnih oldtimerjev (informacije Turistično društvo Rateče -Planica) ŠOTOR ZA HOTELOM LARIX 9.00 - 12.00 Tržnica kmečkih žena HIT CASINO KRANJSKA GORA 23.00 Zabavni program s skupino CARR C0MPANY Nedelja, 5.7.1998 PLANICA Lepotno ocenjevanje klasičnih oldtimerjev (informacije Turistično društvo Rateče - Planica) ŠOTOR ZA HOTELOM LARIX 10.00 Zaključek mednarodnega lutkovnega festivala 17.00 Koncert pihalne godbe Jesenice - Kranjska Gora rodaja motornih kosilnic motorna kosilnica CRAFTSMAN art. 38610X motor: VANTAGE Eager 1 (4 taktni) moč: 3,8 KS/2,9 kW 5 mehan. nastavljivih višin košcnja širina košenja: 50 cm teža: 21 kg 34.330. 29.990. motorna kosilnica CRAFTSMAN art. 38721 ■ motor: VANTAGE Eager 1 (4 taktni) •moč:4KS/3kW ■ 5 ročno nastavljivih višin košenja • širina košenja: 55 cm ■ teža: 28 kg motorna kosilnica CRAFTSMAN art. 38725 - motor: VANTAGE Eager 1 (4 taktni) - moč: 4 KS/3 kW - 4 ročno nastavljive višine košenja J09m^ - širina košenja: 50 cm kjj^k-teža:28kg ■■A Tffi- prostornina koša: 70 1 51.330. 46.990. motorna kosilnica CRAFTSMAN art. 38720 L motor: VANTAGE Eager 1 (4 taktni) - moč: 3,5 KS/2,7 kW L 4 ročno nastavljive višine košenja L širina košenja: 50 cm L teža: 21 kg 39.330. 37.990. 47.330.-41.990.- kovinOtehna Ekskluzivni distributer: l^emogoče je mogoče. PREPUSTITE SKRB ZA SVOJ AVTO STROKOVNJAKOM! V Avtoservisu Avto "M" iz Tržiča bomo zo vaše vozilo poskrbeli tako, kot je treba. Sodobna oprema in dobro usposobljeni delavci so najboljše zagotovilo za kakovostno opravljeno servisno storitev. Poleg tega vam v Avtoservisu Avto "M" ponujamo tudi Proton, motorno olje vrhunske kakovosti, ki zanesljivo ščiti in varuje motor vošega avtomobila. Motorno olje Proton je preizkušeno v najtežjih tekmovalnih razmerah, zato mu zaupa največ slovenskih mehanikov in voznikov. V Sloveniji je Proton motorno olje številka l! PETROL PROTON MOTOM OUA NOVIH DIMEN2U. Tiskovna agencija #*B.P. poroča: ## 100 drečnili! V kuhinjah srečnih izžrebancev se bo kuhalo, peklo in cvrlo z olji Zvezda! 1. Jožica Kokalj, Partizanska 46, 4000 Kranj 2. Bernarda Eerzar, Sr. Gameljne 21, 1211 Lj.-Smartno 3. Barbara Medved, Artiža vas 1 la, 12% Šentvid p. Stični 4. Branka Zalaznik, Pot čez gmajno 88, 1125 Ljubljana 5. Julijana Prime, Jakeeva 8, 1000 Ljubljana 6. Dane in Nataša Rot, Zoisova 11, 4000 Kranj 7. Marija Klanšek, Log 28b, 1430 Hrastnik 8. Emira Abdič, Lepodvorska 20a, 1000 Ljubljana 9. Nataša Plestenjak, Polh. Gradec 30, 1355 Polh. Gradec 10. Andrej Skobe, Sr. Gameljne 39, 1211 Lj.-Smartno 11. Ljudmila Menart, Pavšičeva 39, 1370 Logatec 12. Jurij Boben, Tlake 16,1293 Smarje-Sap 13. Zlata Biščan, Stična ld, 1295 Ivančna gorica 14. Dejan Stušek, Krmelj 86a, 8296 Krmelj 15. Milena Drempetič, Sajovčevo nas. 26, 4208 Šenčur 16. Ana Vidmar, Rovtarska 14, 1370 Logatec 17. Gabrijela Rizner, BleKveisova 6, 4000 Kranj 18. Mateja Keršič, Drobtinška pot 17, 1351 Brezovica 19. Vinko Meglic, C. Kokrškega odreda 17, 4294 Križe 20. Vanja Jenko, Vešter 34, 4220 Škofja Loka 21. Lovrenc Dolinar, Spodnji trg 29, 4220 Škofja Loka 22. Mirjana Bakovič, Povšetova 20, 1000 Ljubljana 23. Katja Šalehar, Turjaško naselje 15, 1330 Kočevje 24. Ana Kraševec, Brodarjev trg 6, 1000 Ljubljana 25. Frančiška Turk, Pod gozdom c. P//19, 1290 Grosuplje 26. Andreja Duh, Koseška c. 5, 1118 Koseze 27. Karolina Majcen, Polšnik 11, 1272 Polšnik 28. Marija Lovše, Kašeljska c. 132, 1260 Lj.-Polje 29. Nataša Ogrinc, Ponova vas 58a, 1290 Grosuplje 30. Jasna Hohnjec, Goričica 1, 4205 Preddvor 31. Nevenka Petelin, Majaronova 2, 1000 Ljubljana 32. Lojzka Bašar, Grintovec 27, 1294 VTnšja gora 33. Marjeta Šparovec, Cankarjeva 20, 4290 Tržič 34. Kristina Jazbec, Kovarska c. 43,4290 Tržič 35. Danijela Arhar, Pod debnim vrhom 70,1260 Lj.-Polje 36. Blagica Plazonič, Partizanska c. 43, 4220 Škofja Loka 37. Sonja Stojilkovič, Jezero 135, 1352 Preserje 38. Helena Vadnjan, Zg. Upnica 5, 4246 Kamna gorica 39. Dušan Brna, Sp. Gameljne 9, 1211 Šmartno 40. KlavdijaGrašič,Tonatiše 73, 4204 Golnik 41. Genovefa Mravlje, Tržaška 579, 1351 Brezovica 42. Marija Gosar, Selo 14 d, 1217 Vodice 43. Ida Stemberger, Brodarjev trg 6, 1000 Ljubljana 44. Fani Mikolič, Kamna gorica 3g, 4246 Kamna gorica 45. Dragica Posavec, Log 28 a, 1430 Hrastnik 46. Marija Kosmač, Novo p>lje c. 1/26, 1260 Lj.-Polje 47. Alenka Kalan, Janka Puclja 7, 4000 Kranj 48. Bernarda Mubi, Sp. Bela 5, 4205 Preddvor 49. Erna Bamburač, Glavarjeva 92, 1218 Komenda 50. Dušan Ferlan, Cesta talcev 14, 4000 Kranj 51. Danica Zelič, Prešernova 5, 4240 Radovljica 52. Zlata Cvljenka, Huje 23a, 4000 Kranj 53. Darja Koželj, Puterlejeva 11, 1110 Ljubljana 54. Stane Kosmač, Novo polje c.I/26,1260 Lj.-Polje 55. Sonja Vidmar, Kotnikova 6b, 1000 Ljubljana 56. Monika Uxie, Vinjc 32, 1262 Dol pri Ljubljani 57. Maja Franko, Njegoševa 6c, 1000 Ljubljana 58. Tilka Ravnik, Brod 3, 4264 Bohinjska Bistrica 59. Anže Pompe, Ul. stare pravde 7, 1000 Ljubljana 60. Tatjana Rajh, Pot F. Pušnika 3, 1430 Hrastnik 61. Marija Žibert, Rot F. Pušnika 2, 1430 Hrastnik 62. Mira Hudarin, Trg revolucije 10a, 1420 Trbovlje 63. Husein Kudeljič, Podvine 51, 1410 Zagorje ob Savi 64. Katarina Ramovš, Stara c. 6, 4220 Škofja Loka 65. Marija TERAN, Milje 61, 4212 Visoko 66. Marija Notar, Mestni trg 12, 4220 Škofja Loka 67. Ana Marija Šober, Pristavška c. 55, 4290 Tržič 68. Cvetka Draksler, Mavčiče 44b, 4211 Mavčiče 69. Polona Baje, Brilejeva 22, 1117 Ljubljana 70. Angelca Košir, Partizanska 7, 1230 Domžale 71. Bojan latur, Mlinska pot 22, 1231 Ljubljana 72. Marija Mukavec, Upova 9, 1230 Domžale 73. Stana Blaj, Puterlejeva 15,1000 Ljubljana 74. Nežika Čerimovič, Kor. bataljona 5, 1231 Črnuče 75. Tadej Biščan, Stična ld, 1295 Ivančna gorica 76. Igor Presečnik, Petrovičeva 19, 1000 Ljubljana 77. Frančiška in Anton Baje, Teneše 17a, 1270 Litija 78. Vinko Kobe, Rusjanov trg 10, 1000 Ljubljana 79. Urša Struna, Jakčeva 43, 1000 Ljubljana 80. Mateja Baje, Teneše 17b, 1270 Litija 81. Petra Tancek, Vrbljene 4, 1292 Ig 82. Doroteja Zupan, Stanežiče 26d, 1210 Lj.-Šentvkl 83. Slavko Filipovič, Industrijska 14, 4270Jesenice 84. Snežana Rozman, C. revolucije 6,4270Jesenice 85. Tone Zelnik, Trstenik 48,4204 Golnik 86. Vera Marinšek, Sp.Duplje 26, 4203 Duplje 87. Nevenka Lušina, Tržaška 158, 1370 Logatec 88. Marija Ribič, Kobetova 10,1108 Lj.-Galjevica 89. Jasna Žagar, Tuga Vidmarja 10, 4000 Kranj 90. Družina Vengust, Zupan, Zaloše 7,4244 Podnart 91. Jelka Velikonja, Hobovše 22, 4225 Sovodenj 92. Martina Maričič, Ljubljanska 79, 1330 Kočevje 93. Nataša Urbas, Novo polje c.I/61, 1260 Lj.-Polje 94. Jana Demšar, Sveti Duh 86, 4220 Škofja Loka 95. Jana VVinkler Šajn, Partizanska 48 a, 1381 Rakek 96. Helena Hren, Podgorica 2, 1293 Šmarje-Sap 97. Milena Modic, Rožnik 17, 1386 Stari trg p. Ložu 98. Milena Mlakar, Podgorica 71, 1231 Črnuče 99. Tatjana Oštir-Sedej, Škofjeloška 106, 4000 Kranj 100. Ratrick Popit, Livarska 5, 1240 Kamnik Tovarna olja GEA d.d., Trg svobode 30, 2310 Slovenska Bistrica 0(, e za prau v J a L o cl r u z i n o *#* Tudi Pošta Slovenije se je aktivno vključila v program občinskega praznika občine Železniki V začetku leleznikarskega najbolj prazničnega tedna je 23. junija dala v promet novo redno poštno znamko z nazivno vrednostjo 15 tolarjev, na njej je upodobljen plavž, tehnični spomenik, ki priča o Železnikih kot pomembnem fužinar-skem, železarskem in kovaškem središču več kot 500 let (prva omemba fužin v tem delu Selške doline sega v leto 1348, ko so Furlani dobili pravice za fužinarsko dejavnost; v 17. stoletju se je z njo ukvarjalo v Železnikih več kot 2000 ljudi; zadnjikrat pa so v plavžu talili rudo 1902. leta). Samo zlobneži, ki jim ni mar občinsko praznovanje Železnikov, bi ob tem utegnili'namigniti, da je Pošta Slovenije dala znamko za 15 tolarjev z motivom plavža iz Železnikov v promet zgolj zato, ker je že s prvim junijem povišala osnovno poštnino za nestandardizirano pismo s 14 na 15 tolarjev in je pravzaprav s tritedensko zakasnitvijo prišla v promet prepotrebna nova znamka. Vsekakor pa je lepo in prav, da je na oblikovno dovršeni slovenski poštni znamki z visoko naklado upodobljen gorenjski motivi ♦#* "Jaro, predvčerajšnjim si predsedniško funkcijo v Rotary clubu Bled predal Janku Korenu in zdaj vendarle upam, da si boš našel čas za kozarček najboljšega šampanjca z nama!" Z leve: Marjan Ogrin, član Rotarv cluba Kranj, oče priljubljene pevke Romane Kranjčan, tudi glasbenik in prvi mož nekoč priljubljenega narodno zabavnega ansambla Rž; Jaro Medi, v minulem rotar-ijskem letu, od 1. julija 1997 do 30. junija 1998 predsednik Rotarv cluba Bled, sicer pa lastnik Borze poletov Medl, d.o.o. Ljubljana in predavatelj turizma na EF Ljubljana. KAKO POSTATI ŽUPAN? j** " r . . ' SVETOVANJE f\* USPOSABLJANJE MILAN R0BIC tel.: 062* *#♦ V sončnem nedeljskem popoldnevu "davnega" 21. junija točno tri minute čez četrto se je že začelo koledarsko poletje. Ampak gorenjski vremenski vsak-d a n to dejstvo kar dobro prikriva, saj je le na izmene malo bolj vroče. Šele potem, ko bo poletja konec, bo zares vroče, kajti sredi novembra bodo volitve občinskih svetnikov in županov. V kadrovskih kuhinjah že mešajo, solijo in poprajo. Bližajoče se volitve so povzročile, da je dr. Janez Drnovšek, p. p. 2000, 1001 Ljubljana, vsem gorenjskim gospodinjstvom prejšnji teden poslal moder vprašalnik. Svetniški in županski kandidati se na različne načine že dobrikajo svojim volivkam in volivcem, trosijo prve sladke obljube in packajo svoje morebitne protikandidate. V tistih občinah, kjer sedanji vrhovi nameravajo kandidirati za nov mandat, so se kar naenkrat začeli reševati doslej nerešljivi problemi, našel se je celo občinski denar za shirano kulturo, za obubožani šport ... Tudi v najpre-možnejši gorenjski občini, kjer se utegne zgoditi tretji mandat istega vodstva, so zapihali drugačni vetrci, ki naj bi ogreli volilno bazo. O tem ste se bralke in bralci rubrike "Prejeli smo" v Gorenjskem glasu prepričali prejšnji mesec. ■ Do volitev bo takega dobrikanja volilni bazi še in še. Volitve - in predvsemizidi volitev - pa so zlasti in predvsem velik biznis. Vsem, ki nameravate kandidirati, smo izrezali enega od oglasov v slovenskih časopisih, v katerih je kar direktno ponujeno svetovanje "Kako postati župan". Kratko, 60-urno svetovanje pri g. K< t bičti o skrivnostih županske volilne kampanje stane piškav polčetrti milijonček tolarjev - naložba se bo tistim, ki bodo izvoljeni, bogato poplačala..... ZGODBA TEGA TEDNA 45 let Jakobusove zvestobe Bledu in njegovim blejskim prijateljem "Mojca je moja peta hči in jaz sem njen drugi oče" "Spominjam se je še, ko je bila čisto majhna." Tudi Mojca se nasmehne ob tem: "Zadnjih petinštirideset let je bil gospod Jakob takorekoč skupaj z našo družino, bil je na moji poroki, spremljal je odraščanje mojih otrok..." Jakobus Pasman kljub letom čil in zgovoren Že petnajst let prihajamo v Piran, vsako drugo leto smo na Pohorju, letos smo že osmič v Bohinju in podobno, vsako poletje v tej ali oni televizijski anketi, razlagajo turisti iz Nemčije, Anglije, Nizozemske, Belgije, Danske..., mnogi, ki svoje počitnice tradicionalno preživljajo v katerem od slovenskih turističnih krajev. Nikoli mi ni bilo jasno, kaj je tisto, kar jih vedno znova vleče v isti kraj? Si predstavljate, da bi vsako leto mesec dni preživeli recimo v Voorburgu, majhnem mestu ob atlantski obali blizu Haaga na Nizozemskem? Aha, da jc potrebno najprej videti, kakšen je kraj, kakšni ljudje živijo v njem..., potem se človek mogoče navduši. Navduši, kot se je leta 1953 Nizozemec Jakobus Pasman, ko je z ženo Elisabeth prvič obiskal Bled, kaj navdušil, preprosto zaljubil se je vanj, okoliške kraje, v gorenjske gore, v prijatelje, h katerim je vsa ta leta prihajal. Niti eno leto v zadnjih petinštiridesetih ni minilo, da ne bi vsaj za teden dni prišel na Bled. Ne ... , , x , . . , r, . . a - t+ • • ■ * w ■ u i * — •• • • dila lastno niso, v kateri poseben glede na ^:^2\.m^^^^k^ mu pravijo njegov, apartma ySako leto čaka na^akoba blejski gostitelji, dopolnil častitljivih 92 let. Ze precej let Jakoba in PaSmana in njep0ve "Leta 1958 njegovo družino na Bledu gostita Mojca in Miran Pipan. smo 5i|i prvji 6pH vaši aružini) spanje in zajtrk nas je takrat stal 2,5 guldna, kar je bilo za naše, nizozemske razmere zelo poceni," "Hello I'm Mirko," me je poz- Tako se je začelo in odtlej je po zahodnjaško značilno preračunl-dravil svetlolas mladenič, Jakobov Jakob bodisi skupaj z ženo ali sam, jivo razlaga Jakob, Mojca pa doda "Leta '91, ko je bila tu desetdnevna vojna, sem bil tukaj in sem hotel ostati še nekaj časa. Vedel sem, kaj so to vojne razmere, saj sem jih le nh lastni koži občutil. Pa mi je Mojca rekla, da bo bolje, če grem, ker se ne ve, kaj se bo še zgodilo. Ko sem šel na Jesenice, so bile barikade in nisem mogel do meje. Sicer poznam pot skozi Radovno, preko Mojstrane, a me vojaki niso pustili. Pa je prišel mimo naš prijatelj, ki skrbi za gostišče v Dragi, nakar smo šli z njim do meje. Strah me ni bilo, bal sem se le, da bi zamudil na drugo poroko moje hčere Ellie." Pepca iz hotela Mežakla "Junij je pri vas najlepši" Jakob in Elisabeth na poroki Mojce in Mirana pred 18 leti pri Bonacu na Bledu vnuk in, verjemite mi, bil sem nemalo presenečen nad njegovim slovenskim imenom. Tokrat je namreč Jakob Pasman na Bled prišel v spremstvu vnuka Mirka in njegove prijateljice Brigitt. Mirko ima še dva brata, Štefana in Borisa. Njun oče Hekon je prvič na Bled prišel v petdesetih letih s svojima staršema Jakobom in Elisabeth in tudi njemu bodisi s svojimi otroci, vnuki, dru- ja, da jih je včasih njena mama kaj gimi sorodniki vsako leto redno prihajal na Bled. Največkrat za dva, tri tedne, mesec, ko je šel v pokoj tudi za tri mesece. "Sam nikoli nisem imel domotožja, žena pa je včasih le rekla, če bova šla tudi kaj domov na Nizozemsko." Že res, da na Gorenjskem v zadnjih letih letuje veliko nizozemskih gostov, so bili naši kraji všeč, tudi on si je avtokamp na Šobcu je postal prava pridobil mnoge prijatelje in z ženo "nizozemska kolonija", a sem v Barbaro, ki je po rodu iz Indonezije, tokratnem pogovoru vse bolj dobi- sta tako svojim sinovom dala slo- val občutek, da kljub temu, da so venska imena. Pasmanovi vsa ta leta na Bled Naj se vrnem na začetek. Jakob pravzaprav prihajali na turizem, Pasman je skupaj z ženo prvič slednji le niso bili čisto navadni obiskal Bled daljnega leta 1953, ko sta bila gosta v takratnem hotelu Mežakla. "Takrat sem na Bledu srečal mnoge prijazne ljudi, še posebej sva se spoprijateljila z natakarico v Mežakli, Pepco Črv. Pogovarjala sva se o njeni družini, o situaciji v takratni Jugoslavij turisti. Do družin sester Pepce in Mare jih je vezalo posebno prijateljstvo. Ko je Pepčina sestra Mara z možem Francem Medjo zgradila hišo, so Pasmanovi vsako leto rada pocrkljala z dobrim kosilom. "Na kosilo so ponavadi hodili k Lovcu...," dodaja Mojca, Jakob pa, da je to njegova najljubša restavracija, na kavo pa najraje gre v Kavarno Hotela Park. "Ko sva z ženo prvič s seboj pripeljala dva od svojih otrok, tudi Mirkovega očeta I lekona, sta jedla v glavnem kruh, saj jima je bila hrana tukaj precej tuja. Lepi časi so bili, otroci so velikokrat hodili z nama, kasneje so na Bled in v takratno Jugoslavijo prihajali tudi sami, s svojimi otroci. Posebno radi so hodili na Hvar, kjer je baje dobra klima za astmatike. Nekateri člani paše družine imajo namreč astmo...," je pripovedoval Jakob. Vseh svojih pet otrok sta Jakob in Elisabeth pripeljala na Bled, sina Hekona in hčere Mieke, Hanny, začeli prihajati k njima, saj je nova Jopie in Elly, oni so v Slovenijo hiša gostom nudila več prostora. Od pripeljali svoje zakonce in otroke, sa, Geerta, Jakobien, Joris... Veliko Nizozemcev je tako spoznalo Bled, Slovenijo, Jugoslavijo. "Tisoči so doma na Nizozemskem videli diapozitive, ki sem jih posnel v teh krajih, vedno sem propagiral tukajšnje lepote. Slovenija je bila moj drugi dom. Dolina Krme,Vintgar, Pokljuka, Draga, Kropa, Železniki, Julijske Alpe, Karavanke, tudi celo nekdanjo Jugoslavijo smo prepotovali ob obali do Albanije in do Ohrida. Ko smo nekoč bili v Grčiji in smo se vračali preko Slovenije, je v trenutku, ko smo stopili s trajekta, žena rekla, no, pa smo spet doma. V Sloveniji seveda. Junij je pri vas najlepši, ni tako vroč, rože cvetijo. Z ženo sva vedno nabirala rože na Straži, v Krmo pa sva hodila po lep razgled...'^ "O, naravo ima pa Jakob res rad, vedno je fotografiral naše rožice, od 100 fotografij so na 99 rože." dala še, da gre gospod na Bledu vedno k frizerju, po nakupih pa v Elan, v Vezenine, v Peko... Odkar je v pokoju, so bile njegove počitnice raje daljše kot ne. Čeprav je tudi v času, ko je še služboval kot humanist, ukvarjal se je s socialnim delom, po vojni je sodeloval v mednarodnih organizacijah za pomoč revnim, bolnim, sirotam..., 27 let je kot socialdemokrat bil tudi v regijski vladi, vedno prihajal na Bled. Ste se kdaj učili slovenskih besed, sem vprašal gospoda Jakoba? "Nekoč, ko sem se želel učiti slovenščine, na Bledu sem bil tri mesece, sem se že dogovoril z gospodom Rističem, ki pa je žal ravno v tistem času bil v bolnišnici. Na praznovanju moje 90-let niče sem Mojci in Miranu nazdravil, ko sta prišla..." Res zanimivo je bilo slišati Nizozemca, ki pravi: "Moja lepa, draga Mojca, dragi Mirko, dobrodošla." aiiuavijl T lunillllll .iu^ir,ii(iMji.,. UMU £,v/.n.v.riii iiuunu t piuniviu. v^. v* piip^lJClll OV\JJV Z.CIIVW1I^W 111 UllURl/, r - . • • v v . • v • Življenje po vojni je bilo težko, svojih staršev je skrb za nizozemske torej vnuke prvih dveh, Mirka, zjutraj najprej en snopcek in caj Pepca in njen mož Franc, ki je bil takrat receptor v Hotelu Toplice, sta imela dva otroka in ko sem se vrnil domov na Nizozemsko, sem jim vsak mesec pošiljal pakete z oblekami naših otrok, obleke, ki so jih oni prerasli," je pripoved začel Jakob. "Naslednje leto sem nepričakovano dobil nekaj denarja in sem si želel videti Dubrovnik. Bral sem, da je to dalmatinsko mesto nekaj posebnega. Telefoniral sem Pepci, kako bi lahko prišel do Dubrovnika, ona pa mi je rekla, ti kar pridi dol k nam, ti bomo že mi povedali kako in kaj. V Haagu sem šel na vlak in na železniški postaji v Lescah je že čakala Pepca z znamenitim blejskim taksistom Tinčkom. Včasih je imel Lancio,pa so mu jo po vojni zaplenili. No, takrat je imel nek zelo star avto in šele ko smo prišli v klanec in je bilo treba zaustaviti, sem videl, da so tudi zavore bolj tako...," se danes zelo dobro spominja Jakob. Da sta jih pri sebi doma gostila Pepca in Franc, ki sta že tako ali tako imela polno hišo. "Nikoli ne bom pozabil, ko sem ob odhodu hotel plačati, pa je Pepca rekla, da ni govora, da sem z mojo družino pri njih vedno dobrodošel." goste prevzela hči Mojca, ki je z Štefana in Borisa, pa Rosanne in možem Miranom poleg stare zgra- Madelon, Joosta, Liesebeth in Han- Jakob na Pokljuki pred kočo "Pri Mart" Jakob je zelo navezan na Mojco, ona je moja peta hči in jaz sem njen drugi oče, pravi, spominjam se je še, ko je bila čisto majhna. Tudi Mojca se nasmehne ob tem: "Zadnjih petinštirideset let je bil gospod Jakob takorekoč skupaj z našo družino, bil je na moji poroki, spremljal je odraščanje mojih otrok Spele in Nejca. Na Bledu je bil tudi ob smrti mojega očeta in mame. Moja mama je vedno govorila, da jih bo dočakal 86, če bo le vsak dan zjutraj spil en šnopček, a žal njegove šestinosemdesetletnice ni dočakala. Ampak maminega nasveta ste se vedno držali, kajne Jakob. Zjutraj šnopček in čaj, pa dveurni sprehod proti Selu, proti Ribnem, nakar vedno sledi zajtrk, pa odmor do kosila, popoldne pa izleti z avtom, še pred petimi leti je vozil avto... Vse kraje tu naokrog pozna, za marsikaterega Gorenjca bi lahko bil vodič." "V moji hiši, doma na Nizozemskem je kup kroparskih izdelkov, kup spominkov, vsako leto v Peku kupim tudi sandale. No, ko sem jih lani kupil, sem šele doma opazil, da na njih piše "made in Italy"," je razlagal Jakob, Mojca pa je pove- Včeraj so člani TD Bled gospoda Jakobusa Pašmana povabili na prijateljsko srečanje s kosilom v Vilo Prešeren na Bledu. Predsednik TD Bled Andrej Ristič, velik prijatelj gospoda Jakoba, mu je za njegovo zvestobo Bledu podelil tudi plaketo Bleda. "Dve leti bi ti lahko govoril o mojih doživetjih in izkušnjah, ki sem jih bil deležen v vseh teh letih na Bledu, v Sloveniji... Prišel sem se poslovit od svojih tukajšnjih prijateljev. Najbrž prihodnje leto ne bom več mogel na Bled, saj potovanje zame postaja prenaporno," je razmišljal Jakob Pasman, slovenski Nizozemec: "Najlepše je zjutraj, ko sedim na terasi, poslušam ptice, gledam gore, Karavanke, Jelovico..." Potem, na samem mi je Mojca dejala, da se v zadnjih letih vsako leto poslavlja in pravi,da naslednje leto najbrž ne bo zmogel priti, pa se vedno vrne. "In prav je tako, saj se dobro razumemo, Jakob je prijazen gospod, po moje, da bi nam kar manjkal, če bi kakšno leto ostal doma na Nizozemskem." • Igor K., foto: Tina Doki ▼ Ihti orali ste ▼ Srečanje prve in tretje generacije Namesto da bi čakali poštarja, so šli na piknik Upokojenke iz dveh skupin starih za samopomoč v Tržiču so bile ta teden povabljene na piknik v Gozd pod Kriško goro, kjer jim je dan minil v veselju in družabnosti. Gozd, 30. junija - Upokojenci so sicer na moč zaposleni, zadnjega v mesecu pa čakajo še na poštarja, tako da sami sebi le redko privoščijo kako veselje. Toda združbe upokojenk iz Tržiča, ki se čez leto družijo v dveh skupinah starih za samopomoč, imenovani Mlada lipa in Deteljica, niti vsakdanje obveznosti niso odtegnile družabnemu dogodku, ki so ga zanje pripravile prostovoljke Marjeta in dve Alenki. Skupaj z osnovnošolci iz Bistrice, ki sodelujejo v krožkih Rdečega križa in pogosto obiskujejo zlasti stare v domu starostnikov v Tržiču, so jim pripravile piknik v Gozdu. O skupinah starih za samopomoč, ki naj ljudem osmislijo jesen življenja, smo že večkrat pisali. V domu starostnikov v Tržiču jih imajo lepo število in ker tako dobro uspevajo, so lani marca dve osnovali tudi na "terenu". Skupina starih za samopomoč iz Bistrice si je nadela ime Deteljica, skupina s Pristave pa Mlada lipa. Setavljajo ju v glavnem upokojenke, en sam moški je med njimi. Voditeljice skupin Alenka Gros, Marjeta Šumič in Alenka Kohek to pripisujejo dejstvu, da je veliko upokojenk že ovdovelih in če same živijo v bolu, jim je dobrodošlo občasno druženje. Večina mlajših upokojenk ima obveznosti do otrok in vnukov, vendar pa je srečevanje z Gasilski posnetek v spomin na prijeten dan v Gozdu. Sponzorji skupnega piknika so bili: Integral Trtic, Datris Bled, Loka, Škofja Loka, MIR Gornja Radgona, Klavnica in mesarija Bohinjska Bistrica, JATA Ljubljana, Pekarna Magušar Lesce, Gorenjski glas, PD Križe z oskrbnikom zavetišča v Gozdu. Dobitke za srečelov pa so prispevali: WE&Co Bled, Lesce, Didakta Radovljica, Foto Cebron Tržič, Foto Bobnar Kranj, Avto Murka Lesce, LIP Bled, Megl Radovljica, Trgovina Dona Tržič, Trgovina Štunfek, Tržič, Papirnica Lara Tržič, Drogerija Hi-Med Tržič, Cvetličarna Tulša Tržič, Trgovina Marcela Tržič, Trgovsko podjetje Mercator Tržič, Matej Kosmač, Tržič, Trgovina Vida Brezje pri Tržiču, Frizerstvo Meri, Tržič. 7,a sladko popoldne je poleg pekarne Megušar poskrbela tudi Darja Cerkovnik iz Cadovelj pri Tržiču. Vsem, ki so prispevali k prijetno preživetemu dnevu, se skupini starih za samopomoč in krožek RK iz OŠ Bistrica iskreno zahvaljujejo. vrstnicami in mlajšimi generacijami v skupini nekaj, kar si privoščijo samo zase. Privoščijo si izlete, prirejajo delavnice, vsak mesec povabijo gosta, s katerim premlevajo najrazličnejše teme. Prebirajo knjige in se o njih pogovarjajo, pozorni so do njih, ko slavijo osebne praznike. Lani so priredili skupni piknik s skupinami z Bleda in Bohinja, letošnji v Gozdu pa je bil namenjen samo tržiškim. Saj so si želeli tudi družbe vrstnikov iz sosednjih občin, pravi ena od Alenk, vendar jim tokrat ni uspelo. Ko smo klepetali s skupino vitalnih upokojenk, ki jim je zgolj ukvarjanje z vnuki in vrtičkom v pokoju premalo, smo zvedeli, da so v letu in pol v skupinah starih za samopomoč počeli že marsikaj. V delavnicah so barvale glinaste lončke in na steklo, izdelovale šopke in origami, veliko so jim pomenili pogovori o knjigah, pa srečanja z vrstniki... Na pikniku v zavestišču Planinskega društva Križe v Gozdu pod Kriško goro pa so se srečali tudi z mlajšimi. Prišla so dekleta iz osnovne šole Bistrica, ki sodelujejo v krožkih Rdečega križa in običajno obiskujejo stare ljudi v tržiš-kem domu upokojencev. Kot pravi sedaj že bivša osmošolka Indira, so stari ljudje zanimivi sogovorniki, saj vedo marsikaj povedati iz svojih življenjskih izkušenj. Njihovim tokratnim družabnicam v Gozdu pa je komajda videti, da pripadajo starejši generaciji, tako živahne in družabne so. V Gozdu so doživele veliko skupnega: ogledale so si gotsko cerkvico sv. Miklavža, priredile šaljiva tekmovanja, v srečelovu pa si prislužile lepe nagrade. Teknila so jim dobrote z žara, ki jih je pripravil oskrbnik Franci Štu-lar, prijeten možak s košatimi brki, ki je prava zakladnica šal. • D.Z.Zlebir ▼ Odprte dl«iti Rejniške družine: Ptičkom brez. gnezda nudijo varen dom Denis je prvi teden i zatisnjenim nosom hodil mimo hleva Osemletni Denis je poldrugo leto rejenec pri Stani Ažman na Lancovem. Čeprav doslej ni imela rejniskih izkušenj, sta se z dečkom lepo ujela. Lancovo, 1. julija - Denisu so se pravkar začele zaslužene počitnice. Končal je drugi razred v radovljiški šoli, in čeprav v spričevalu še nima ocen, sta s teto S ta no (tako kliče svojo rejnico) ponosno pokazala, kako priden je bil v minulem šolskem letu. Prebral je tudi štirinajst knjig za | cicibanovo bralno značko in vse leto pridno treniral košarko. In še k verouku je hodil in šel tudi k prvemu obhajilu. Rejnica je vesela, da Denis pri njej lepo raste, da mu gre dobro v šoli in je dojemljiv za vzgojo. Da se je Stana Ažman odločila sprejeti v rejo tujega otroka, so narekovale okoliščine. Izgubila je službo, v petdesetem letu pa ni imela veliko možnosti drugje začeti na novo. Potem ko je vzgojila dve svoji hčeri in nekaj časa pazila tudi na vnuka, se je čutila sposobno, da z možem vzameta v hišo rejenca. Socialna delavka ji je tedaj sicer rekla, da je že malce v letih za šolarja, ki potrebuje veliko skrbi in tudi sodelovanja pri nalogah in učenju. A se Stana ni ustrašila izziva. "Morda res nisem najmlajša za šolarja, ampak z Denisom nama kar gre" pravi rejnica. "Takoj ko pride iz šole, pod mojim nadzorom naredi nalogo in naredi vse drugo za šolo. Popoldne pa gre rad malo na vas, med vrstnike. Lani sem mu kupila kolo in z njim se rad podi naokoli. Prihodnje leto bo moral dobiti še čelado, da bo lahko opravil kolesarski izpit in se potem nemara vozil tudi v šolo. Sedaj pa se vozi v šolo z avtobusom. Ko je pred poldrugim letom prišel k hiši, je bil droben kot ptiček in nič kaj všeč mu ni bilo na kmetih. Kar nos si je zatiskal, ko je šel mimo hleva. Tudi sedaj ne čuti posebnega veselja do krav in prašičkov, Denis s teto Stano. to je bolj stričevo delo. Z mačkom pa se rad igra in všeč mu je, ker ima pri nas veliko prostora. Uredili smo mu tudi lastno sobo, vendar noče spati sam. Verjetno mu je ves čas potrebna naša bližina." Denis ima redne stike s starimi starši v Radovljici. Ko smo ga ta teden obiskali, sta bila s teto Stano ravno namenjena k njim. V vrečko si je pripravil kopalke in brisačo, zraven pa priložit spričevalo, da se z njim pohvali tudi mami in dedu. Deda mu je kupil rolerje in sodeč po nestrpnosti, s katero je pričakoval odhod v Radovljico, se je že veselil, da se bo popeljal z njimi. Za počitnice sicer nima kakih posebnih načrtov, le konec avgusta pojde na morje skupaj Z drugimi rejniškimi družinami in socialno delavko Metodo Bole. Teta Stana pričakuje, da bo šel letos lahko Že sam, brez nje, toda Denis bi raje videl, da gresta oba. leta Stana je imenitna družabnica pri igri. Zlasti luni, ko se je še vživljal pri njej, sta se veliko skupaj igrala. Še raje kot na morje bi šel v Gardaland, vrstniki so mu o tem zabavišču pripovedovali čudovita doživetja. Mika ga še bolj kot računalnik, ki bi ga tudi rad imel in za katerega teta Stana pridno nalaga denar na njegovo hranilno knjižico. Rada bi namreč, da bi imel lepo prihodnost, predvsem pa, da bi odrastel v pridnega in poštenega človeka. D.Z.Zlebir Področni odbor Hospica v Triiču je zaživel Za bogatejše zadnje trenutke življenja Šolanje je končala prva gorenjska skupina prostovoljcev, ki so pripravljeni spremljati umirajoče in njihove svojce - Dodajati življenje dnevom, ne dneve življenju Tržič, 2. julija - Dodajati življenje dnevom, ne dneve življenju - to je glavno geslo slovenskega društva za spremljanje umirajočih in njihovih svojcev Hospic. Društvo deluje tudi na Gorenjskem, v Tržiču, in prejšnji teden je šolanje končala prva gorenjska skupina prostovoljcev, ki so pripravljeni biti sopotniki umirajočim v njihovih zadnjih trenutkih. Kot pravi predsednica področnega odbora Hospica Helenca Plevanč, je glavni namen Hospica v Tržiču detabuizacija smrti in prosvetljevanje ljudi. O smrti in umiranju se namreč še vedno ne pogovarjamo radi, o tem ne želimo niti razmišljati. Ljudi je smrti strah, zaradi strahu tudi ne upajo pristopiti k umirajočemu in mu pomagati, pravi Plevančeva. Toda smrt je sestavni del življenja, zato si pred njo ne smemo zatiskati oči. V prvi fazi naj bi s pomočjo Hospica razmehčali tO klimo, to zavrtost in ustvarili bolj sproščeno ozračje za pogovor o umiranju. V drugi fazi pa naj bi spremljevalci nudili tudi konkretno pomoč družinam z umirajočimi svojci. Spremljevalci umirajočega in svojce spremljajo v zadnjih trenutkih, pomagajo pri vsakodnevnih opravilih, skušajo pa lajšati tudi duševne stiske. Področni odbor Hospica v Tržiču ima že preko 50 članov, šolanje za spremljevalce pa je končalo 26 slušateljev. Ob koncu so iz rok predsednice slovenskega Hospica dr. Metke Klevišar prejeli priznanja. Izobraževanje se bo nadaljevalo jeseni v obliki mesečnih srečanj, če bo zanimanje, pa bodo pripravili tudi novo šolanje spremljevalcev. Šolanje prve skupine spremljevalcev v Tržiču so omogočili Občina Tržič, Obrtna zbornica Tržič, Lekarna Meri Rozman Bistrica, Dom Petra Uzarja Tržič in Schering Plough Ljubljana. V. Peternel Družili se bodo starostniki in njihovi domači Preddvor, 3. julija - Dom starejših občanov Preddvor letos praznuje 50-letnico. Prva prireditev ob tej priložnosti bo že jutrišnji piknik stanovalcev in njihovih svojcev. Minilo je že 50 let, odkar so na Turnu naselili prve stanovalce, spočetka bolne stare ljudi in vojne sirote. V naslednjih desetletjih je ob starem gradu zrasel nov dom za več starostnikov, izboljša! se je njihov bivalni standard in tudi siceršnja kvaliteta življenja. Ob 50-letnici pripravljajo več prireditev: prva je jutrišnje srečanje stanovalcev in njihovih svojcev, odprli pa bodo tudi obnovljeno ambulanto. Za družabnost bodo poleg domskega osebja poskrbeli še Andrej Šifrer, Tone Fornczzi Tof, Gojrnir Lešnjak in ansambel StoržiČ. S sklopom jubilejnih prireditev bodo nadaljevali avgusta: 7. avgusta bo ob 16. uri v domu nastopil mladinski pevski zbor iz Touluna v Franciji, od 29. do 31. avgusta pa bo tam slikarska kolonija Društva likovnih umetnikov DOLI K Jesenice. Ducat slikarjev bo upodabljalo lepo okolico doma in razstavljalo svoje stvaritve ob 50-letnici doma. 10, septembra ob 16.30 pričakujejo nastop Mešanega pevskega zbora dr. Bogdan Derč UKC Ljubljana, 22. septembra pa bo koncert Godbe na pihala iz Kranja, ki že več kot desetletje razveseljuje stanovalce preddvor-skega doma ob prazniku dela. Osrednja proslava ob jubileju pa bo 24. septembra ob 10. uri, ko bodo nastopili učenci Srednje glasbene šole Ljubljana in študentke Akademije za glasbo, plesalci otroške folklorne skupine Pastirčki (OŠ Jakob Aljaž), igralec Janez Škof in ansambel StoržiČ, ob tej priložnosti pa bodo odprli razstavo likovnih del slikarske kolonije in ročnih del samih stanovalcev. • D.Z.Zlebir ni SLOVENSKA POSTELJA Proizvodnja in trgovina spalnih sistemov Delavska cesa 26, Stražišče, 4000 Kranj tel.: 311 377, 311 159 odprto vsak dan od 8. do 12. in od 16. do 19., sobota od 9. do 13. ure Nudimo izdelavo: • postelj masiva • letvenih podlog za postelje (latofleksov) • vzmetnic iz šlatafijskega vzmetenja * ležišč iz lateksa • vzglavnikov različnih kvalitet • specialnih ležiš (bolniških postelj) • volnene in klasične posteljnine • antialergičnega programa *** ZDRAVO SPATI - ZDRAVO ŽIVETI *** KULTURA GORENJSKI GLAS • 20. STRAN UREJA: Lea Mencinger Petek, 3. julija 1998 AGATA OŽIVLJENA Coprniška krvava rihta - Sojenje Agati Schvvarzkoblcrjcvi. Človečnost, treznost, naprednost in svetlost in ne mračnjaštvo, nasilje in napuh. Imenitna priredba in dramatizacija Tavčarjeve Visoške kronike izpod peresa Ludvika Kaluže. Zanesljivi uspeh Loškega odra. Visoška kronika, ki jo imajo Ločani "v krvi", je požlahtnila tretji dan Venerine poti v Škofji Loki. V nedeljo ob enajstih dopoldne se je na travniku ob sotočju obeh Sor zbrala množica ljudi; prišli so na "sojenje", ki ga je spretno, domiselno, v skladu z izročilom kronike zrežiral Matija Milčinski. Občinstvo vseh generacij je spremljalo in trepetalo za usodo mlade Agate, ki je bila visoškim kot žarek sonca in življenja, a so jo človeška poniglavost, ozkost, zavist in "kranjska" privoščljivost spravile najprej v okove in skoraj na grmado. Množica sodelujočih, igralcev, folkloristov in pevcev komornega pevskega zbora Loka, ki so vsak po svoje prispevali k uspehu uprizoritve, je oblikovala prepričljivi potek sojenja do ra/plela, ob katerem si je "zbrano ljudstvo -občinstvo" oddahnilo in tudi dolgo ploskalo. Ludvik Kaluža je poglavja Visoške kronike o sojenju Agati Schwarzkobler pretehtano in pretanjeno pregnetel in strnil v "proces enega samega dne" in v priredbi dosegel stopnjujočo se dramatičnost obnavljajočih se dogodkov, napetost in polnokrvnost in izraznost likov. Scenogafija Jasne Vastl je izkoristila danosti naravnega prizorišča, kostumografija Irene jkii pa je odsevala usklajenost s časom dogajanja in oblačilne zakonitosti od najnižjih do najvišjih slojev. Glavna junakinja Agata Schvvarzkobler je bila Eva Mesec. Mlada igralka, ki bi jo čustveni naboj kaj lahko pripeljal v lažno sentimentalnost, je s ponotranjenim, a bogatim doživljanjem, s telesno krhkostjo in dobro premišljeno skopostjo kretenj oblikovala in oživila Agato, ki smo "ji verjeli". Bojan Trampuž kot preudarni Jurij Kalan, poln življenjske vedirne, ki ne skriva svojih čustev do Agate, in pokončen pred posvetno in cerkveno gosposko, iskriv in zrel obenem, je bil igralsko prepričljiv; Matjaž Eržen kot visoški gospodar Izidor Kalan, je nakazal stisko pa tudi stahopetnost človeka, ki si ne upa polno zaživeti in je prespoštljiv do oblasti. Igralski biseri pa so se nizali v "zboru" loških žena, med katerimi sta kar blesteli Fani Špoljar Krajnik kot Ana Renata, bogata dedinja s Šeferna in Juša Berce kot Urša Perkova, žena mestnega peka. Janez Debeljak je kot naduti mestni glavar predsedoval sodnemu zboru, ljubljanskega sodnika Schllagbauma pa je skoraj (pre)fanatično upodobil Jure Svoljšak. Jože Drabik je osebnost freisinškega škofa Janeza Frančiška oblikoval dostojanstveno, gorečno, s pravo mero ironije in trdosti, kot bi v duhu prijateljeval z Erazmom Roterdamskim. Režiserju Matiji Milčinskemu je uspelo uglasiti in izpiliti kolektivno igro vseh nastopajočih, kar je dodatna odlika predstave. ABV Imago Slovenia (Podoba Slovenije) POLETNA MESTNA PESTROST V okviru nacionalnega projekta Imago Slovenie se z julijem začenjajo po slovenskih mestih kulturne prireditve. Ne le, da bodo večeri v nekaterih mestih tudi na Gorenjskem v juliju in avgustu polni dobre glasbe in drugih kulturnih dogodkov ena od privlačnosti prireditev te vrste je tudi ta, da so zaradi finančne udeležbe občin v tem projektu za vse obiskovalce brezplačne. Ta konec tedna je glasbeno zvenel grad Khislstein v Kranju z nastopom Big Banda RTV Slovenija; danes, v petek, zvečer ob 21. uri bo na grajskem vrtu nastopil Simfonični orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Lorisa Voltolinija in solistko Ano Pusar Jerič. Sodeluje tudi Pihalni orkester Mestne občine Kranj. Jutri, v soboto, ob 21. uri bo v Škofji Loki na Škofjeloškem gradu, ob 21. uri nastopil Big Band RTV Slovenija s solistko Alenko Godec. Dirigiral bo Lojze Krajnčan. V nedeljo, 5. julija, ob 20.30 pa bo v atriju Starega farovža na Mestnem trgu v Škofji Loki nastopil kvartet kljunastih flavt AIR. • L.M. Pred novo gledališko sezono OSNOVNA ŠOLA TONETA ČUFARJA JESENICE, Tavčarjeva 21 razpisuje naslednja prosta delovna mesta: - UČITELJA GOSPODINJSTVA / VODJA ŠOLSKE PREHRANE za nedoločen čas, s polnim delovnim časom - UČITELJA MATEMATIKE za nedoločen čas, s polnim delovnim časom - UČITELJA GLASBENE VZGOJE za nedoločen čas, s polnim delovnim časom Kandidati morajo •izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. I. RS, št. 12/95). Nastop dela 1. 9. 1998. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov šole. O izboru jih bomo obvestili v zakonitem roku. KAR SEST PREMIER Kranj - Namesto običajnih štiri, bo Prešernovo gledališče prvikrat v novi sezoni pripravilo kar šest premier. Novi bodo tudi trije igralci, nov bo ravnatelj... Zadnje dneve maja je Prešernovo gledališče Kranj zaključilo - in to uspešno - minulo gledališko sezono, v kateri so občinstvu ponudili na ogled 155 svojih predstav. Med štirimi pre-mierami so največkrat ponovili predstavo za otroke O tem se ne govori. Da gre za izjemno uspešnico, ki jo bodo ponavljali tudi v novi sezoni (poleg drugih seveda na primer Striček Vanja, Policija), govori tudi podatek, da je bila predstava nagrajena na festivalu Zlata paličica v Ljubljani. V novi sezoni se Prešernovemu gledališču obeta kar nekaj novosti. S septembrom odhaja drugam (v Domžale) dosedanji direktor Milan Marinič; prav ta teden se je tudi iztekel rok, do katerega so morali poslati prijave tisti, ki jih zanima razpis za novega ravnatelja Prešernovega gledališča. Tako se namreč po že pred časom sprejetem (ne pa še potrjenem s strani ustanovitelja, to je Mestne občine Kranj) statutu gledališča imenuje vodstveno mesto, ki združuje tako umetniškega vodjo kot tudi direktorja. Kdo bo novi ravnatelj, bo seveda znano, ko bo postopek zaključen in ko ga bo potrdil tudi občinski svet Mestne občine Kranj. Da bo v jeseni v Prešernovem gledališču še kak nov obraz, se tudi že ve. Pogodbo o zaposlitvi v gledališču za S tiskovne konference: direktor Milan Marinič in v.d umetniškega vodja Janez Vencelj. določen čas sta namreč podpisali dramski igralki Vesna Slapar in Vesna Jevnikar. Kot je povedal dosedanji direktor gledališča, pa naj bi sedanjo, šest članov veliko igralsko družino v jeseni dopolnil še en igralec. Od gostujočih igralcev pa velja omeniti Jurija Součka, Yette Ostan, Nino Valič in druge. Že od spomladi pa opravlja delo v.d. umetniškega vodje Prešernovega gledališča dramaturg Janez Vencelj. Kot je povedal na tiskovni konferenci v sredo dopoldne v Prešernovem gledališču, ga še posebej veseli, da se prvikrat v zgodovini tega gledališča v novi sezoni obeta kar šest premier. Janez Vencelj je tudi pripravil gledališki program za novo sezono, ki se začenja z Grim- Festival Radovljica '98 OSEM GRAJSKIH GLASBENIH VEČEROV Organizatorji letošnjega že 16. festivala Radovljica '98 Društvo ljubiteljev stare glasbe Radovljica so v Ljubljani na tiskovni konferenci predstavili letošnji festivalski program. Festival bo potekal od 15. do 25. avgusta, na njem pa se bo zvrstilo osem koncertov v graščini in v bližnji cerkvi. Festival bo tako kot doslej, je povedala predsednica društva prof. Marija Kolar, izdatno podprla Občina Radovljica, pa tudi Ministrstvo za kulturo in sponzorji kot Porche leasing, The British Council in drugi. Programska voditeljica festivala Tjaša Krajne je izbrala širok repertoar glasbe, v katerem bo vsakdo gotovo našel glasbo po svojem okusu, pa naj bo to renesančna, baročna ali celo sodobna, tudi slovenska glasba. Na festivalu bodo nastopili: glasbeno vokalna skupina Camcrata Koeln z nemško komorno glasbo zgodnjega klasičnega obdobja; sestavlja jo sedem instrumentalistov in sopranistka. Tenorist Guy de Mey bo nastopil ob spremljavi čembalista Edoarda Torbianellija s programom italijanske in nemške glasbe 17. in zgodnjega 18. stoletja. Italijanski ansambel Sonatori de la Gioiosa Marca je izbral program srednjeevropske instrumentalne glasbe 17. in 18. stoletja. Angleško vokalno skupino The english ayre je ustanovil eden vodilnih lutnjistov na svetu Nigel North; glasbeniki bodo peli madrigale, solistične pesmi ob spremljavi lutnje in drugo glasbo slavnih angleških skladateljev. Francoska glasbena skupina Xeremia bo predstavila glasbo in poezijo trubadurjev in truverjev. Zaključni koncert pa bo izvedel Slokarjev kvartet pozavn in sicer z glasbo od renesanse do sodobnosti in to na originalnih baročnih pozavnah in na modernih instrumentih. Tako kot že vrsto let doslej festivalski program odmerja poleg mednarodno priznanih umetnikov del festivalskega programa tudi slovenskim izvajalcem. Mojstrovine italijanskih in francoskih baročnih skladateljev bodo izvajali v radovljiški cerkvi sopranistka Andreja Zakonjšek, Mateja Bajt, kljunasta flavta, in avstrijski čembalist Johannes Bogner. Nekaj posebnega pa bo koncert sodobne tuje in slovenske glasbe na baročnih glasbilih: nastopili bodo Mateja Bajt, kljunasta flavta, Michael Steinkuh-ler, viola da gamba, violončelo, Irena Pahor, viola da gamba, Lucy Hallman Russell, čembalo. Začetek festivala bo popestrilo srečanje tujih in slovenskih mest vključenih v Venerino pot. Vsako od mest bo v Radovljico prineslo, tako je povedala predstavnica radovljiške občine Majda Odar, del pisanega srednjeveškegaprograma. Vse se bo odvijalo na Linhartovem trgu, v grajskem parku, in drugod. • Lea Mencinger movo Sneguljčico v priredbi Janeza Venclja. To predstavo za otroke in odrasle bo režirala Barbara Hieng Samobor. Gre za nov gledališki pogled na znano pravljico, pri tem pa bo predstava posebej izpostavila človeško nečimrnost in zgodbo o nedolžnosti otroštva. Stisni ustnice in ne škripaj z zobmi sodobnega ameriškega avtorja Terenca McNallvja, v režiji Primoža Beblerja, bo predstava z zgodbo o dveh parih na počitnicah spregovorila o človeškem stanju v današnjem času. Arhitekt in asirski cesar avtorja Fernanda Arrabala je predstava, s katero bo igralec Jurij Souček pod režijskim vodstvom Aleša Novaka na odru Prešernovega gledališča z igranjem enega od dveh brodolomcev na osamljenem otoku praznoval svojo sedemdesetletnico. Komedija Teta Magda, predstava, ki bo nastala po satiričnem istoimenskem romanu Svetlane Makarovič, bo -na kranjskem odru krstno uprizorjena, režiser je Dušan Mlakar. Krstno uprizoritev bo doživel tudi Jezus Križani, groteskna tragedija avtorja Marjana Tomšiča. Noviteta znanega pisatelja, tekst je bil poslan na natečaj za Grumovo nagrado, je gledališko razmišljanje o dogajanjih v zadnjih letih v našem delu sveta, jc razmišljanje o bosanski vojni in drugih vojnah. Avtor brezkompromisno razkriva resnice današnjega časa. Predstavo bo režiral Aleš Novak. Po prvih dveh delih uprizorjenih pred dvema letoma v SLG Celje in lani v SMG Ljubljana, bo s tretjim delom z naslovom Eksplozija spomina zaokrožena trilogija nedavno umrlega nemškega dramatika Hcinerja Muelerja. Predstavo bo režiral Eduard Miler. Na posebno vprašanje, kako si je zamislil naslednjo gledališko sezono, je v.d. umetniškega vodje Janez Vencelj odgovoril: "Program je izbran tako, da bodo predstave zanimive tako za gledališke sladokusce - taki sta vsekakor predstavi Ekspo-lozija spomina kot tudi Arhitekt in asirski cesar. Slednja bo neke vrste gledališka recikla-ža, saj se predstava gradi na že uporabljenih kostumih in delih nekdanjih scen, uprizorili pa jo bomo predvidoma v bližnjem skladišču. Glede na predstavljen program lahko govorimo o gledališču, ki temelji na odnosu med igralcem in gledalcem. To seveda omogoča tudi izbor predstav - nekaterih za sladokusce, kot sem že dejal, po drugi strani pa je izbor vendarle zelo širok. Sem vsekakor sodi predstava Teta Magda, komedija človeškega duha, ki sili v smeh in v solze. Skratka, v svojem programu gledališče ponuja za vsakogar nekaj. Želim si, da bi gledalci v novi sezoni odhajali s predstav z občutkom, da so nekaj doživeli." • Lea Mencinger, foto: Tina Doki POLETNE PRIREDITVE V TRŽIČU VABIJO Tržič, 3. julija - Poletne prireditve TRŽIČ '98 so se začele v ponedeljek zvečer, ko so odprli v občinski informacijski pisarni razstavo grafik akademske slikarke Zore Stančič iz Ljubljane, v osnovni šoli Bistrica pa je imel koncert Zoran Predin s Ouartetom Mar Django. Številne obiskovalce je nagovoril tržiški župan Pavel Rupar, ki je zaželel veliko užitkov tudi pri naslednjih prireditvah. Že sinoči je bila za to priložnost v cerkvi sv. Jerneja v Seničnem, kjer sta nastopila flavtistka Irena Grafenauer in klarinetist Mato Bekavc. To soboto zvečer bo v letnem gledališču na sporedu komedija Dan norosti, prihodnji petek bo tam koncert Tereze Kesovije, 16. julija pa belgijski glasbeni večer. Avgusta bo moč slišati vse od mongolske ljudske glasbe in črnskih duhovnih pesmi do koncertov skupine Parni valjak in orkestra slovenske policije, vmes pa si ogledati dramo Fedra in komedijo Policija. • S. Saje, foto: Tina Doki P RILO GA GORENJ S K E G A G L ASA O B P RAZ NIKU OBČINE ME D V OD E Stanislav Žagar, župan občine Medvode ob prazniku Od praznika do praznika so Medvode vse bolj občina Na komunalnem področju, kar je osnovna naloga občine, se je med praznikoma precej dogajalo. Za naprej po urejenem najtežjem odseku ostaja glavni problem ob športni dvorani in gradu Goričane Pirniška cesta. Čimprej bi bilo treba sprejeti opredelitve dolgoročnega plana in odločiti o vlogi krajevnih skupnosti v občini. Medvode, 2. julija - Na rojaka Jakoba Aljaža, ki se je rodil 1845 v Zavrhu pod Šmarno goro v občini Medvode, so občani Medvod ponosni. S številnimi prireditvami, prek petdeset jih letos oblikuje praznični program, že od zadnje tretjine junija letos drugič praznujejo občinski praznik. V teh dneh, ko praznovanje dosega svoj vrh in poudarja tako teritorialno kot vsebinsko obliko občine, smo skušali s sogovorniki, predstavniki posameznih dejavnosti v občinski upravi pregledati dogajanja med dvema praznikoma. Prvi, ki ima nad občino celoten pregled in je zanjo, kot pravimo, tudi odgovoren, pa je seveda župan. Z njim začenjamo praznično predstavitev in dogajanje v občini Medvode v zadnjem letu. Kakšna je vaša ocena dogajanj med lanskim in letošnjim praznovanjem občinskega praznika? "Takole bi rekel. Od praznika do praznika dobiva občina Medvode novo, tisto pravo podobo občine. To še posebno velja za komunalno področje, ki je osnovna naloga občine. Pa tudi na gospodarskem področju se slika in stanje izboljšujeta. Letošnje drugo praznovanje občinskega praznika je izoblikovalo in predstavilo z različnih zornih kotov tudi družabno življenje. Mislim, da je vse to razlog in posledica hkrati, da ljudje vse bolj sprejemajo občino za svojo. Dogaja se, da v občinsko stavbo pride občan, ki ga do zdaj, še prej v Šiško, ni bilo leta in leta. Na vprašanje, zakaj, je njegov odgovor, da tisto, ali pa tudi to, kar je bilo še včeraj, še ni bila njegova prava občina. Zdaj, ko v Medvodah že lahko uredi vse potrebno okrog osebnih podatkov, potnega lista in V občini so v tem letu odprli tudi matični urad. Zdaj občani v Medvodah lahko urejajo vse osebne zadeve, od potnih listov, osebnih izkaznic, vozniških dovoljenj itd. To je velika pridobitev in pomembna rešitev. Izjemi sta le še državljanstvo in orožni Usti. podobno, pa so Medvode že občina Medvoščanov." Katera dogajanja v zadnjem letu bi ob drugem praznovanju občinskega praznika posebej izpostavili? "Mnenja so seveda različna, ocene tudi. Vendar mislim, da je bila pomembna pridobitev v letu med dvema praznikoma obnovljena glasbena šola. Po drugi strani bi lahko izpostavil semaforizirano križišče v Preski. Ogromen projekt je kanalizacija Vaše - Goričane -Sora. Pomembna pridobitev in neodvisnost od podtalnice so vrtine z novimi vodnimi Velik projekt, ki se uresničuje na komunalnem področju, je gradnja kanalizacije Vaše-Goričane-Sora. V sedanji gradbeni fazi potekajo dela na najbolj zahtevnem odseku celotne kanalizacijske trase. Promet rešujejo z obvozi. CEMENTNI IZDELKI BETONSKI TLAKOVCI, ROBNIKI, PLOŠČE, CEVI, OGRAJE, STEBRI, VAZE, KORITA, ŠKARPNIKI, PALISADE... Vaše 101 a SI-1215 Medvode Slovenija tel.: 061/611 154, 613 342 fax: 061/611 935 http. ://www. amadej. si/jarc/ Stanislav Žagar, župan občine Medvode viri. V Pirničah smo končali najtežji odsek na prepotrebni obnovi Pirniške ceste. Pomembna so dela za novo cesto Medvode - Goričane in pripravljalna za ureditev križišča Na Klancu. Ob udeležbi občanov oziroma s sofinanciranjem krajanov v krajevnih skupnostih je bilo urejenih, se ureja ali pa se še bo urejenih precej cest v občini. Tudi parkirišče pri vrtcu v Pirničah je pomembna pridobi-tev.Trenutno pa so pred nami trije pomembni dogodki: podpis pogodbe za nadzidavo šole v Medvodah, ureditev centralnega ogrevanja na plin v Zdravstvenem domu in pričetek del na nevarnem odseku državne ceste v Valburgi. Pridobitev pa bo tudi turistično informacijska pisarna, ki jo v teh dneh opiramo v Medvodah." Kako pa bi ob prazniku razvrstili probleme, ki čakajo na rešitev? Ob dosežkih, ki so oblikovali podobo nove občine, tudi slednjih najbrž ni malo. "Na komunalnem oziroma prometnem infrastrukturnem področju je to vsekakor Pirniška cesta. Le-ta, križišče na Klancu ter magistralna cesta, za katero sem prepričan, da bi morala biti štiripasovnica, so ključni razvojni problemi ob- čine. Če ostajam na komunalnem področju, je naslednja zadeva kanalizacija. Kar dve tretjini občine ni pokrite z njo. Primanjkuje prostorov v šolah, sploh se bo to pokazalo prihodnje leto, ko pričenjamo uresničevati 9-letno šolanje. Kronski problem, če tako rečem, pa je športna dvorana, kjer se štiri leta ni premaknilo. Nič manj trdovraten pri nereševanju pa je grad Goričane. Ne uspemo in ne uspemo, da bi država podpisala pogodbo za sofinanciranje obnove tega pomembnega zgodovinskega in tudi turističnega objekta." Pomembna za delovanje občine je prav gotovo ob opredelitvi oziroma ureditvi njenega prostora tudi njena notranja organizacija, za katero vemo, da ni vedno odvisna le od tako imenovane občinske uprave. "Vem in se z vašo ugotovitvijo strinjam. V občini bi morali čimprej sprejeti spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana. Upam, da nam bo to uspelo do konca tega meseca ali pa vsaj septembra. Drugo vprašanje pa je odločitev o krajevni oziroma lokalni samoupravi. Občinski svet se bo moral odločiti, ali bomo imeli krajevne skupnosti ali ne." Kakšno pa je vaše sporočilo občanom ob prazniku? "Medvoščani imamo velikega rojaka, velikega Slovenca Jakoba Aljaža. Imamo svojo občinsko podobo in imamo letos ob drugem praznovanju tudi številne prireditve. Bodimo in praznujmo skupaj." • A. Žalar Praznik V občini Medvode letos že drugič v teh dneh na začetku poletja s kulturnimi, športnimi in drugimi prireditvami praznujejo. 6. julija 1845. leta se je namreč v Zavrhu pod Šmarno goro rodil veliki praktik, vizionar, gospodarstvenik, inženir, duhovnik ter rojak današnjih občanov občine Medvode Jakob Aljaž. Bil je veliki mož, ki je takrat tujcem "iztrgal" najvišji vrh Triglav in zemljišče na vrhu, kjer je postavil jekleni stolp. Njegov rojstni dan so si v občini pred poldrugim letom izbrali za občinski praznik, ki so ga lani že prvič obeležili s Številnimi prireditvami. Hkrati so navezali prve stike tudi z občino Kranjska Gora. Letos pa so praznovanje s prireditvami začeli že deset dni pred koncem junija, ko so z odprtjem razstave slik Metoda Bohinca in kipov Jirija Bezlaja, predstavitvijo videoprojekta En knap in koncertom folk-rock skupine Hiša obeležili tudi peto obletnico obstoja in delovanja knjižnice v Medvodah. Osrednje svečanosti ob prazniku pa bodo v ponedeljek, ko bodo opoldne v brunarici ob Cesti ob Sori odprli turistično informacijsko karto ter potem predstavili še novo turistično upravno karto občine Medvode, ob 18. uri pa bo v avli občinske stavbe v Medvodah odkritje in blagoslovitev doprsnega kipa Jakoba Aljažu. Praznovanje pa bodo v občini tudi letos sklenili s srečanjem v Tamarju v občini Kranjska Gora. • A. Žalar Nekatere gradnje, in dogajanja kažejo tudi na to, da se izboljšujejo razmere tudi v gospodarstvu. V Medvodah bo kmalu zgrajen poslovno-stanovanjski objekt, Savske elektrarne kon čujejo p riz i de k. ©OST'** $t»ra* c\ IMA Vsem občanom občine Medvode želiva prijetno praznovanje občinskega praznika. občina medvode Vabiva na prireditve. Stanislav Žagar, župan občine Medvode Mitja Ljubeljšek, predsednik občinskega sveta občine Medvode Prireditve ob prazniku Prireditve v občini so se začele z odprtjem razstave in kulturnim programom ob 5. obletnici knjižnice Medvode 19. junija. Več Športnih in kutumih prireditev je bilo potem minuli in ta teden. Tako so konec minulega tedna gasilci iz Pimič dobili reševalno plovilo za reševanje iz vode. Ob obali jezera v Zbiljah je bil na zemljišču, ki so ga pridobili in uredili po čiščenju Zbiljskega jezera, turnir v odbojki Zanimivo je bilo minulo soboto srečanje otroških foklomih skupin v Sori, v Medvodah so pripravili turnir 24 ur košarke, v župnijski cerkvi na Katarini pa koncert na novih orglah. Prireditve so se vrstile tudi ta teden, številne pa bodo tudi ta vikend. Osrednje prireditve pa bodo v ponedeljek, 6. julija, na sam praznik ob rojstnem dnevu Jakoba Aljaža, ko bodo opoldne predstavili novo turistično upravno karto občine, v avli občinske stavbe pa bodo popoldne odkrili kip Jakobu Aljažu. Petek, 3. julija Ob 18. uri - Občinsko prvenstvo v kegljanju na kegljišču KK Hidro Ob 20.30 - celovečerni koncert Umkega pevskega zbora v dvorani DPD Medvode Sobota, 4. julija Ob 6. uri - Pohod članov KUD Sora na Šmarno goro skupaj s sorsko zaobljubljeno mašo na Šmarni gori Ob 9. uri - Državna razstava koz in stojnica aktiva kmečkih žena na nasipu ob Savi v Verjah, na nogometnem igrišču v Medvodah bo ob 9. uri turnir najmlajših nogometašev, v Zavrhu pa bo prav tako ob 9. uri proslava pred rojstno hišo Jakoba Aljaža. Nastopil bo Mešani pevski zbor Vrh iz Smlednika. Ob 11. uri - Maša v spomin na Jakoba Aljaža v cerkvi na Šmarni gori Ob 13. uri - Dan nogometa na igrišču ob osnovni šoli Smlednik Ob 18. uri - Podelitev priznanj najboljšim gasilcem in tekmovanje Martin Krpan za najmočnejšega Medvodčana pred blagovnim centrom Medvode, na kegljišču KK Hidro pa bo občinsko prvenstvo v kegljanju Ob 19.30 - V galeriji Urh v Smledniku razstava Smlednik v času Jakoba Aljaža Ob 20. uri - Punk ročk koncert v dvorani DPD Svoboda Medvode. Nastopili bodo Vimsi, Racija, Srečna mladina, Minusi, 2227, Fatal mumds Nedelja, 5. julija Ob 8.45 - Z gorskimi kolesi po vrhovih medvoških polhograjcev Ob 9. uri - Državna razstava koz in stojnica aktiva kmečkih žena na nasipu ob Savi na Verjah, pred blagovnim centrom v Škojji loki pa start dirke avtomobilskih in moto veteranov. Ob 11. uri - Kolesarska dirka po ulicah Medvod, start pred blagovnim centrom v Medvodah Ob 16. uri - Tekmovanje OŠ Smlednik in OŠ Pimiče o poznavanju Jakoba Aljaža in družabno srečanje za župniščem v Smledniku Ob 18. uri - Občinsko prvenstvo v kegljanju na kegljišču KK Hidro Ob 20. uri - Gledališka igra Trije vaški svetniki in 45- letnica prve predstave v novem zadružnem domu v Pimičah Ponedeljek, 6. julija Ob 16. uri - Stojnica aktiva kmečkih žena pred stavbo občine Medvode Oh 12. uri - Odprtje turistično informacijske pisarne v bntnarici ob Cesti ob Sori, v sejni sobi občine Medvode pa bodo predstavili novo turistično upravno karto občine Medvode Ob 18. uri - Koncert godbe in Umkega pevskega zbora pred stavbo občine Medvode, v stavbi občine Medvode pa bodo odkrili in blagoslovili doprsni kip Jakobu Aljažu Petek, 10. julija Ob 7. uri - Aljaževa konjenica (pohod konjenikov iz Hraš preko Medvod na Lubnik,po škojjeloških hribih do Kranja in nazaj v Hraše - tridnevni pohod). Start bo na prostorih KK Zbilje v Hrašah. Nedelja, 12. julija Ob 8. uri - Planinski pohod PD Medvode po Julijcih Ob 15. uri - Srečanje občanov Medvod v Tamarju. Nastopili bodo Mešani pevski zbor Urh Smlednik, citrarka Karmen Bonča, KUD Sora, za ples in zabavo pa bo poskrbel Andrej Sušnik ASPI PODJETJE ZA ORGANIZACIJO d.o.o. - nastanitve - gostinstvo - polni penzion - slovenska obala Ulica k studencu 4 STRUNJAN 1215 MEDVODE Tel.: 066/782-125 Tel. in Fax: 061/611-393 Milja Ljubeljšek, predsednik občinskega sveta občine Medvode M se nam treba sramovati Nikoli ne moreš biti zadovoljen. Bilo je nekaj napak. Tudi dogovora o delitvi občine na manjše dele še nt Vendar pa se nam kot prvi generaciji svetnikov v novi občini ni treba sramovati SPECIALIZIRANI SVETOVALNO PRODAJNI CENTER, v IZOGRAD KI VAM NUDI: - GRADBENA LEPILA KEMA - LEPILA ZA KERAMIKO IN KAMEN KEMA - HIDROIZOLACIJSKI MATERIALI KEMA IN SIKA KEMA - IZVAJANJE SANACIJ - TEHNIČNE REŠITVE - EP0XI PREMAZI IN TLAKI SIKA i im* rili - DILATACIJSKE GUME SIKA - YACHT PROGRAM SIKA SIKA TRGOVINA MEDVODE, "NA KLANCU", Ljubljana GORENJSKA C. 13, TEL 061 614 323,041/0609 631 201 Medvode, 2. juhja - Občina in občinski svet kljub nekaterim težavam dobro delujeta. Občinski svet se je redno sestajal in tekoče obravnaval vso problematiko. Med težavami pa vsekakor ve|ja omeniti sprejetje odloka o delitvi občine na manjše dele oziroma spremembo statuta. Predsednik občinskega sveta Mitja Ljubeljšek ugotavlja, da so že lani jeseni začeli pripravljati izhodiča za pripravo proračuna. Narejena je bila inventmra o uresničevanju sklepov in pobud. "Skušali smo dobiti tudi poročilo župana in uprave. Pregledali smo udeležbo svetnikov in odbornikov na sejah. Obravnavali smo zdravstveno oskrbo. Želja je, da se zdravstveni dom osamosvoji. Sprejeli smo na primer tudi merila za financiranje športa, podobnna pa so prizadevanja pri kulturi. Občinski svet pa žal ni potrdil zaključnega računa, ker ob potr- Mitja ljubeljšek, predsednik občinskega sveta občine Medvode jevanju ni šlo zgolj za bilančne podatke ampak tudi za vsebinsko porabo. Problematično pa je bilo tudi poročilo Nadzornega odbora. Obravnavali pa smo analizo stanja in projekcijo za leto 2002 ob prehodu na devetletno šolanje." Med pomembnejšimi je nedvomno tudi odločitev, da se občina Medvode pridružuje stališčem v interesni skupnosti Gorenjske za olimpijado. Sicer pa predsednik Mitja Ljubeljšek ocenjuje, da svet še pred iztekom mandata čaka nekaj pomembnih nalog. Osnovna je prav gotovo na podlagi zakona o lokalni samoupravi. Gre za spremembo statuta, kjer bistvenih sprememb ne bo. Bolj problematična pa je razdelitev na manjše dele v občini in sicer na vaške, krajevne ali drugačne skupnosti. Po menju predsednika bo potrebno veliko politične modrosti, ob tem bo treba odločitve sprejeti z dvetretinjsko večino. "Problem je, ker nekatere krajevne skupnosti zelo dobro delujejo, nekatere pa sploh ne. Mislim, da bo treba upoštevati vse prednosti, še pred dopusti pa nameravam sklicati vodje svetniških skupin, kjer pričakujem vsaj kompromisno rešitev. Osebno ocenjujem, da je prav, da KS ostanejo, kjer pa je interes drugačen, naj bodo v prihodnje morda tudi vaške. Vsekakor pa ve|ja zadevo rešiti v tem mandatu, da se naslednja generacija svetnikov ne bo ukvarjala še naprej s tem vprašanjem.'" Do konca mandata čakajo občinski svet tudi pravila o lokalnih volitvah. Obeta se živahna in zanimiva jesen. Ob tem, ko ob oceni nekega obdobja in dogajanj v njem ne moreš biti nikoli v celoti zadovoljen, predsednik Ljubeljšek pravi, da se prvi generaciji svetnikov ni treba ničesar sramovati. Pogrešal pa je sodelovanje med občinskim svetom, županom in občinsko upravo. "Ob prazniku pa želim, občanom veliko medsebojnega sodelovanja, optimizma. Lahko smo veseli, da smo v tako lepem delu države Slovenije, kjer imamo tudi lepe razvojne možnosti in sposobne ljudi." • A. Žalar • šivanje po meri • metražno blago • vse za šivanje Za vse, ki kaj iščete in tiste, ki ne. ŠIVILJSTVO TEKSTILNE STORITVE IN PRODAJA IZDELKOV IRENA ČEBAŠEK s.p. Podreča 7, 4211 Mavčiče, tel. 064/401-439 TRGOVINA Medvoška 3, tel. 061/611-100 int. 229 PARFUMERIJA IN DROGERIJA Medvoška c. 3 Tel.: 061/611-434 Donit Filter bo po novem Filtrauto Slovenija Leto dni v francoski lasti V tem času so uspeli poravnati vse stare dolgove in odplačati vse kredite - Pred preselitvijo na novo lokacijo, spreminjajo pa tudi ime podjetja Pred natanko letom dni je medvoško podjetje Donit Filter, d.o.o, prešlo v stoodstotno last francoskega podjetja Filtrauto oziroma muittnacionalke Labinal. V tem času je v podjetju prišlo do nekaterih pomembnih sprememb, ugotavlja direktor Donit Filter Renato Krajne. NajpomembnejŠe je, da je novi lastnik takoj dokapi-taliziral podjetje v višini 640 milijonov tolarjev, tako da so lahko odplačali vse dolgove. Tako je podjetje očiščeno starih bremen in lahko z optimizmom gledajo v prihodnost. V zadnjem letu dni so se lotili nekaterih naložb, uvedli bodo novo proizvodnjo kabinskih filtrov, pridobili tehnologijo za proizvodnjo gorivnih filtrov, povečali so tudi produktivnost. Uspeli so obdržati vse kupce in povečati promet, glede na nove potrebe pa so zaposlili tudi nekaj novih delavcev, tako da jih zdaj dela nekaj čez tristo. Uspeli so dobiti tudi pomembna tuja potrdila kakovosti, in sicer certifikat VAG nemškega Volksvvagna in certifikat Mercedesa, obnovili pa so tudi lani pridobljeni certifikat ISO 9001. Upajo, da bodo v prihodnjem letu uspeli pridobiti še en certifikat po nemškem sistemu VDA 6.1, na kar se že pospešeno pripravljajo. V letošnjem letu pa podjetje čakajo še nekateri pomembni izzivi. Tako se morajo pripraviti na preselitev na novo lokacijo, v prihodnjih dneh naj bi podpisali pogodbo o nakupu zemljišča v Goričanah, kjer naj bi postavili povsem novo tovarno. Hkrati je v teku sprememba imena podjetja, saj imajo v skladu s strategijo lastnika Filtrauto vsa hčerinska podjetja ime po državi. Tako bo Donit Filter postal Filtrauto Slovenija. Se naprej se bodo trudili za povečanje produktivnosti in poslovno leto naj bi po napovedih direktorja Renata Krajnca vendarle zaključili vsaj s pozitivno ničlo. Donit Filter ob občinskem prazniku iskreno Čestita vsem občanom! Donit Filter d.o.o. Cesta komandanta Staneta 38 1215 Medvode Tel: (061)613 121 Fax: (061)613 315 Dipl. ing. gr. Ciril Hočevar, vodja gospodarskih javnih služb Nadaljevanje lani začetih del Začenja se uresničevanje krajevnoskupniškega programa, za katerega je v proračunu 20 milijonov, 20 milijonov pa bodo zbrali v krajevnih skupnostih. Medvode, 2. julija - Letos nadaljujejo že lani začeta dela. Eno takšnih del je izgradnja kanalizacije Vaše-Goričane-Rakovnik-Sora, za kar so dokumentacijo in pogodbo podpisali lani. To je zelo zahteven projekt, zato so se tudi dela začela letos maja. Inž. Ciril Hočevar razlaga, da so zaradi zahtevnega terena (miniranja) morali ustrezno zavarovati tudi objekte na trasi. Potrebni so bili tudi obvozi. Prav zahteven teren in vsa potrebna dela tudi povzročajo težave pri dinamiki del. Tako zdaj kaže, da bo okrog 150 metrov dolg in trenutno 7 metrov globok gradbeni poseg končan v enem mesecu. Končala so se dela na Katarini na cestah, gotova pa so tudi vrtanja za vodo. "Trenutno pripravljamo razpis za projektiranje kanalizacije v Pirničah, pogodbe pa sklepamo za pridobivanje potrebnih zemljišč za obnovo ceste od Verja do Mihovca. Prihodnje leto naj bi bili tako pogoji za kanalizacijo, obnovo vodovoda in plinskega omrežja in za izdajo gradbenega dovoljenja za obnovo ceste. Savske elektrarne v Medvodah Medvode, 2. julija - Od ponedeljka, 6. julija, bodo Savske elektrarne poslovale v novih prostorih obnovljene in dograjene poslovne stavbe v Medvodah. Njihov naslov je: Savske elektrarne Ljubljana, Gorenjska cesta 46, Medvode, Tel.: 061/1749-274. Dušan Brekič, vodja oddelka za finance Veliko za šport in kulturo Medvode, 23. julija - "V občini dajemo kar precej denarja za šport in kulturo. Nerazumljive pa so nekatere odločitve občinskega sveta, ki je na primer črtal postavko promocija občine in to brc/, razloga. Da ne govorim o črtanju programa za ZPM, ob tem da so nekateri člani občinskega sveta nenehni zagovorniki mladih. V letošnjem programu pa je dovolj denarja za pospeševanje drobnega gospodarstva in kmetijstva, da bomo skupaj z Gorenjsko banko d.d. Kranj uresničili celo vrsto programov na tem področju. Se vedno pa ne vemo, kljub sprejetju državnega proračuna, kol denarja bomo dobili od države." • A. Ž. Dušan Brekič iko KZ Medvode postavljena na noge Kmetijska zadruga Medvode združuje nekaj nad 400 kmetov s celotnega območja občin Medvode in Vodice ter območja bivše občine Ljubljana - Šiška. Lani so praznovali 50-letnico zadruge, ob tej priložnosti pa je KZ tudi prejela priznanje Zadružne zveze Slovenije. KZ Medvode od svojih članov odkupuje največ mleko -lani so ga odkupili 8 milijonov 40 tisoč litrov, medtem ko se je letos odkup povečal za 10 odstotkov -, krompir, živino, zelenjavo in jajca. Pridelke dostavljajo številnim podjetjem in ustanovam, nekaj pa jih prodajo tudi v svojih trgovinah s kmetijskim repromaterialom v Medvodah, Vodicah in Vižmarjih ter v mesnicah v Šentvidu in Vodicah. Potem ko je zadruga leta 1996 pridelala 16 milijonov izgube, kar je bilo po njihovih besedah v glavnem rezultat prevelikega vmešavanja političnih strank v njeno delo, pa je bilo lansko poslovanje že pozitivno. Lani so tako pridelali 1,5 milijona dobička, k čemer pa sploh ne štejejo izkupička od prodaje nekaterih svojih objektov. Z dobičkom in sredstvi v rezervnem skladu so poplačali večji del nastalega dolga, ki sedaj znaša "le" še 6 milijonov tolarjev. Tudi za letos predvidevajo 1,5 milijona tolarjev dobička, s tem da želijo posodobiti trgovino v Medvodah in mesnico v Šentvidu, pri slednji nameravajo dograditi še delikateso. Vsaka investicija bo stala po 11 milijonov tolarjev. V trgovini v Vodicah pa KZ načrtuje dokončanje obnovitvenih del, kar naj bi stalo še 4 milijone tolarjev. Letos je KZ Medvode dobila tudi svoj zaščitni znak, ki predstavlja vodo, zrak, sonce, ravnine, hribe in doline, torej tako slikovito pokrajino, ki jo zadruga tudi pokriva. Pod svojim zaščitnim znakom želijo v prihodnosti prodajati tudi svoje pridelke. KZ Medvode Cesta ob Sori 11 1215 Medvode tel.: 061/611 430 Dipl. ing. gr. Ciril Hočevar Nadaljuje pa se v Pirničah tudi gradnja mrliških vežic, kjer so krajani prispevali polovico za dokončanje. Kar pa zadeva preskrbo z vodo, je vse pripravljeno za ureditev preskrbe v Zavrhu. Vodovod Kranj naj bi povezal novo vrtino z omrežjem do jeseni." Sicer pa je prav zdaj v pripravi postopno uresničevanje krajevno - skupniškega programa, kjer krajani sodelujejo s polovično udeležbo. Imamo na voljo 20 milijonov, skupaj torej 40, z rebalansom pa bo morda celo več. Pospešeno pa se nadaljujejo tudi priprave za dela na lokalnih cestah (Preska-Studenčice-Te-hovec), kjer sodelujejo tudi krajani, čeprav je cesta višje kategorije. Občina sodeluje z ministrstvom za promet in zveze pri pridobivanju potrebnega zemljišča Na Klancu, urejeno pa bo končno tudi križišče pri Valburgi. Do jeseni naj bi bila dokumentacija za podvoz Goričane - Medvode. Sicer pa v občini redno sodelujejo pri natečajih za sredstva za demografsko ogrožene in za ekološke programe. • A. Žalar SAVSKE E LE IClTI^^VRlbNI E LJUBLJANA Uprava Savskih elektrarn se seli na novo lokacijo v MEDVODE, na Gorenjsko cesto 46, tel. 061/17 49 274. <5J A_05^ Fizioterapija in masaža • proti bolečinam v hrbtenici • proti bolečinam v sklepih • po poškodbah in obolenjih mišično kostnega sistema • pri športnih poškodbah • fizioterapija na domu Naročite se lahko vsak delovnik med 8.00 in 19.00 po telefonu 061/716-012. MEMMMllirj Prodaja vseh modelov vozil Renault Prodaja po sistemu staro za novo Servis s 25 letno ; tradicijo Servis: tel. 621 830 foks 6 11 407 Prodaja: tel. Bil [)ZZ 612 406 tokš 611 407 Prodaja: mi. 611 Žid rabljenih 611 209 vozil taks 611 477 KALAN TRADE Šetinova4v 1215 Medvode RENAULT AVTO ŽIVLJENJA BC MEDVODE, MEDVOŠKA 3 TEL. 061/612-935 - NOGAVICE - PERILO - KOPALKE NAPR0M MAŠIČ Transport kd. Finžgarjeva 15, 1215 Medvode 1 1 1 U Tel.: +386 61 612-024 Tel.: +386 61 613-755 Tel./Fax: +386 61 613-745 Doma: +386 61 613-407 Telefon prevoznika: 0049 1717 3276 95 cvetje - aranžmaji - lončnice - venci Barletova cesta, Preska - Medvode, tel. 0611613-516, privat: 0611627-156 R ISKfO PROIZVODNJA TRGOVINA IN INŽENIRING Barletova 3,1215 Medvode Tel.: 061/611-211, 613-522 s kakovostjo do uspeha Izdelujemo: • pisarniško pohištvo • reprezentančno pohištvo • pohištvo po naročilu • laboratorijsko pohištvo • notranja in požarna vrata • drugo opremo za celovito ureditev prostora Vabljeni v naš razstavni salon v Medvodah! GORIČANE d.d. Tovarna papirja Medvode SI-1215 Medvode, Ladja 10 www.goricane.si Papir za naslednje tisočletje Papirnica Goričane posodablja proizvodni proces, vlaga v razvoj in izobraževanje ter podpira ožjo in širšo okolico. Prihodnost družbe Goričane, d.d., je v izdelavi specialnih tehničnih papirjev, zato bodo v papirnici realizirali investicije v višini 1,3 milijarde sit. Investicije bodo realizirane v dveh fazah. Prva v višini 470 milijonov sit se bo izvedla v mesecu decembru letošnjega leta, druga v višini 830 milijonov sit pa bo izvedena v mesecih april in maj leta 1999. Investicije bodo znižale stroške poslovanja, omogočile večjo konkurenčnost končnih izdelkov in s tem stabilnejši tržni položaj. Družba Goričane d.d. bo še naprej vlagala v razvoj novih papirjev in s tem povečevala delež vloženega znanja v končnih proizvodih. Posodobitev proizvodnega procesa zahteva primerno znanje in nove delovne moči, zato bodo v papirnici k sodelovanju pritegnili sodelavce, ki bodo pomagali realizirati nove projekte. Velik del izkušenih sodelavcev se bo upokojil v roku petih let, zato morajo v družbi Goričane, d.d., zagotoviti prenos znanja na mlade vajence, pripravnike in prihajajoče strokovnjake različnih profilov. Nove sodelavce bodo skušali pridobiti tudi s štipendiranjem. Pri tem bodo podpirali tudi štipendiranje otrok zaposlenih, če bodo kot kandidati izpolnjevali vse potrebne pogoje. Že zaposleni pa se bodo dodatno izobraževali, da si pridobijo potrebno osnovo za sodelovanje v modernejšem delovnem procesu. V družbi Goričane, d.d., se dobro zavedajo soodvisnosti z občino Medvode. Zaradi tega bodo še naprej s papirjem podpirali okoliške šole in vrtce. Investirali bodo tudi v ekološke izboljšave in v skladu s svojimi zmožnostmi pomagali pri posodobitvi infrastrukture v okolici. Večina zaposlenih je domačinov in zato obstaja močan interes po vsestranskem izboljšanju življenjskih pogojev v okolici tovarne. Podpirali bodo tudi pomoči potrebne iz širše okolice, saj so sposobni in dolžni soustvarjati kvalitetnejše življenje. MEDVODE PRAZNUJEJO PRODAJA IN MONTAŽA SAT SISTEMOV GSM OPREMA AVTOINSTALACIJE Z MONTAŽO PRENOSNE MINI AVTOINSTALACIJE NAPAJALNI KABLI USNJENI ETUIJI, NOSILCI PRIMUS CAD-CAM SISTEMI d.o.o. Seškova 3,1215 Medvode, tel: 061 621 214, tel/fax: 621 442 mtel: 0609 619 006 gsm: 041 619 006 NAJBOLJŠI EROTIČNI SHOP V SLOVENIJI Vas vabi v naše trgovine: MEDVODE, Šeškova 9, tel. 061 611 773 KRANJ, Glavni trg 14 (stari del mesta), tel. 064 211 370 TRGOVINE LJUBLJANA, CELJE, KOPER POŠTNA PRODAJA, NAROČILA: tel. 064211370; tel. 061 611 773, INF. 064 323 306, INTERNET: http://www.venera-shop.si VENERA SHOP, Vaš prijatelj v intimnih trenutkih DOMAČI IN MENDARODNI TRANSPORT SP. SENICA MEDVODE 16b, tel./fax: 061 613 407 SLOVENIJA AVTOPREVOZNIŠTVO MAŠIČ S. s.p. Sp. Senica 1 6b, Medvode, SLO Tel.: 061/613-407 KUŽMUC Trgovina in posvetovalnica za živali MEDVODE, C. KOM. STANETA 22 TEL.: 061/611-318 NAJVEČ, KAR LAHKO STORITE ZA SVOJO ŽIVAL, JE TO, DA PRIDETE K NAM. Del. čas: od pon. - pet. 8. - 19., sobota 8. - 13. OB NAKUPU VAM SVETUJE STROKOVNJAK VABLJENI TELES Iztokova 6 1215 Medvode Telefon 061/612 966 Fax: 061/612 966 Izdelovanje priključnih letvic STEKLARSTVO Izdelovanje in montaža vseh steklarskih izdelkov z ALU okvirji MARJAN OMANOVIČ s.p. Žlebe 1 k, 1215 Medvode, tel. (061) 613-067 ISE PRIMA .FILT1 PRIMA d.o.o. PROIZVODNJA SORA 42a, 1215 MEDVODK Tel.: 061/613-511 TeUfax: 061/611-507 IZDELAVA FILTROV ZA: - tovorna vozila - gradbena mehanizacija - industrijski filtri - peskalne naprave - praškasto lakiranje - klima filtri - izdelava filtrov po naročilu in zahtevi kupca Tatjana Komac, vodja oddelka za družbene dejavnostio Denarja je vedno premalo Medvode, 2. julija - Mi samo strehe prekrivamo, denarja je pa tako ali tako vedno premalo. Ministrstvo nam na primer še vedno ni plačalo šole Sora. Sicer pa zdaj adaptiramo šolo Medvode, prihodnje leto pa bo na vrsti šola Smlednik. Najprej bo adaptirana šola Medvode, prihodnje leto pa Smlednik. Domu Svobode v Medvodah. "Uspelo nam je nameniti kar nekaj denarja za šport in kulturo. Pri športu smo pravzaprav dlje (športna zveza) kot pri kulturi. Naš cilj pa je, da imamo družbene dejavnosti v obči ni "pod svojo streho". Pomembno je tudi, da bo Center za socialno delo dobil prostore, česar bodo vesele bodoče mamice, ker bodo vse zadeve urejale v Medvodah. Težko pa je včasih razumeti odločitve občinskega sveta, ki je na primer črtal sredstva za ZPM za počitniško varst- Velika pridobitev je Glasbena šola v Medvodah vo, bralno značko. Nena- ni namenjeno mladim. Škoda, zadnje je celotno področje da tega svetniki ne upošteva-družbenih dejavnosti v obči- jo bolj." • A. Ž. Tatjana Komac, vodja oddelka za družbene dejavnosti Tako komentira stanje v občini na šolskem področju vodja oddelka za družbene dejavnosti Tatjana Komac. Poudarja, da so že pripravili program reševanja problemov zaradi uveljavljanja devetletnega šolanja. Velika pridobitev med obema občinskima praznikoma je bila prav gotovo Glasbena šola v Medvodah. Pripravlja se tudi obnova prostora v vrtcu in ureditev centralnega ogrevanja v zdravstvenem domu ter Manjka oddelek za urbanizem Medvode, 2. julija - Vanja Debeljak je v občinski upravi vodja oddelka za splošne in pravne zadeve. Ugotavlja, da občina dobiva pristojnosti, tudi nekatere nove. "Manjka pa v občini oddelek za urbanizem. Morali bi imeti arhitekta oziroma urbanista; tudi zaradi pridobivanja lokacijskih dovoljenj. Nimamo tudi komunalnega inšpektorja za lokalne ceste in druge javne površine. Kar pa zadeva ostala področja, smo nekako pokriti, čeprav je res, da je občinska uprava številčno precej majhna. Sestavlja jo enajst članov." • A. Ž. Vanja Debeljak, vodja oddelka za splošne in pravne zadeve Donit Tesnit, d.d., izvaža v 50 držav po vsem svetu Pospešeno investirajo v ekološko in tehnološko prenovo Lani se je podjetje preoblikovalo v delniško družbo - Stalna rast prihodka - Leta 1997 2 milijona mark dobička Delniška družba Donit Tesnit spada med največje svetovne proizvajalce tesnilnih plošč, saj dosega na področju tesnilnih materialov 15-odstotni tržni delež v Evropi, v svetovnem merilu pa 8-odstotni. Podjetje na tuje trge izvaža skoraj 95 odstotkov svoje proizvodnje, v 50 držav po vsem svetu in na vse kontinente. Izdelki Donit Tesnita so vgrajeni v vozila General Motorsa, v ladje italijanske vojne in civilne mornarice, v francoske plinovode in številne stroje po Evropi, Ameriki, Aziji, Afriki in Avstraliji. Leta 1996 je minilo 50 let, odkar je podjetje Donit začelo s proizvodnjo tesnilnih plošč, kar je danes proizvodni program Donit Tesnita. Ker je treba po slovenski zakonodaji do konca leta 2000 azbestne izdelke umakniti iz proizvodnje in prodaje, medvoško podjetje azbestne izdelke že nadomešča z izdelki z neazbestnimi vlakni. Neazbestni proizvodi, sicer znatno dražji od azbestnih, danes predstavljajo že več kot polovico celotne proizvodnje Donit Tesnita. Azbest je prepovedan že skoraj v celi Evropi, vendar pa nekatere države azbestne izdelke delno še dopuščajo oziroma nimajo tako strogih meril. Zato si tudi Donit Tesnit prizadeva s prenosom tehnologije nadaljevati s proizvodnjo azbestnih tesnilnih materialov v državah, kjer je ta proizvodnja še dovoljena. S tem bodo kupce azbestnih proizvodov dolgoročno pridobili tudi za neazbestne in tako svoj trg še razširili oziroma obdržali. Donit Tesnit, ki je leta 1993 poleg Laminatov in Filtrov nastal kot ena izmed treh hčerinskih podjetij iz matične družbe Donit, je postal delniška družba avgusta 1997. Lani se je družba Donit holding v postopku redne likvidacije izbrisala iz registra, zato so dosedanji Donitovi delničarj postali delničarji Donit Tesnita. Družba Donit Tesnit, d.d., od ustanovitve naprej pozitivno posluje, vseskozi beleži rast prihodka, ki ga je bilo1997. leta 28 milijonov mark, dobiček pa je bil visok skoraj dva milijona mark. V podjetju predvidevajo razširitev prodajno-proizvod-nega programa z dopolnilnimi programi. To želijo doseči s poslovnimi povezavami v svetu na področju razvoja in marketinga, možne pa so tudi kapitalske povezave s strateškimi partnerji. V Donit Tesnitu proizvajajo brez tujih licenc in patentov, saj z lastnim razvojem razvijajo svoje proizvode, katerih velik del prodajo pod svojo blagovno znamko. Zadnja leta imajo tudi obsežna investicijska vlaganja. V svojem strateškem načrtu do leta 2002 in v investicijskem projektu so se opredelili, da bodo intenzivno investirali v ekološko in tehnološko prenovo. V pravkar minulo investicijsko fazo 1 (v letih 1996 in 1997) so že investirali 3,5 milijona mark, medtem ko faza 2 v letih 98 - 99 predvideva investicije v vrednosti 8,5 milijona mark. Polovico vsote bodo namenili ekološkim posegom zazmanjšanje emisij v ozračje in na delovnih mestih, čeprav so le-te že sedaj v mejah dovoljenega, drugo polovico pa bodo investirali v tehnološko prenovo proizvodnje. DCNIT TESNIT DONIT TESNIT, d.d. Cesta komandanta Staneta 38, 1215 Medvode tel.: 061/ 182 32 00 fax.: 061/ 182 32 06 VSEBINA 108 MARKO JENŠTERLE: Aškerc in Župančič v arhivu LEA MENCINGER: Osem kilometrov preteklosti LIR. FRANCE ŠTUKL: Škofjeloška zemljiška knjiga MARIJA KOS: Najstarejša šolska kronika iz Breznice Beseda urednice Tokratna Snovanja so namenjena jubileju - stoletnici Zgodovinskega arhiva Ljubljana, ki zajema tudi arhivsko področje Gorenjske. Uvodno razmišljanje na to temo je napisal Marko Jenšterle. Ravnatelj Zgodovinskega arhiva Ljubljana prof. Janez Kopač pa je v pogovoru med drugim govoril tudi o razvoju in problemih arhiva v sedanjem času. Dva zanimiva dokumenta iz gorenjskih arhivov - škofjeloško zemljiško knjigo in najstaješo kroniko iz Breznice pa opisujeta dr. France Štukl in Marija Kos. • Lea Mencinger Jesenice - O življenju v preteklosti pričajo tudi razne upodobitve, kot na primer najnovejše pridobitve Muzeja Jesenice - bakrorezi. Muzej Jesenice ima v svoji zbirki 50 bakrorezov, ki so jih včeraj prvič predstavili na razstavi v Kosovi graščini. Bakrorezi na ročno izdelanem papirju so iz nekega francoskega leksikona o metalurgiji in predelavi rud (1670-1680). Primerjava z rudarsko in metalurško tehnologijo v 17. stoletju na Kranjskem kaže seveda kar nekaj razlik. Na sliki: Železo, velike fužine; nakladanje in transport iz rudnikov Grains in Fluviattile. Marko Jenšterle Aškerc in Župančič v arhivu Slovenski pesniki in pisatelji pogosto opozarjajo, da smo se Slovenci v zgodovini ohranili predvsem s pomočjo besede in manj vojske. Dokazov za to je veliko, vendar jim vsake toliko časa kdo (kot recimo pred kratkim Marko Cmkovič) odvrne, da tudi na vojaškem področju nismo ravno zanemarljivi, saj brez generala Maistra danes ne bi imeli Maribora. TToda pesniki temeljev naše današnje države niso postavljali le s svojimi peticijami ali izdajanjem političnih programov, kot je bila recimo 57. številka Nove revije, ampak so za našo zgodovino poskrbeli tudi na področju, kjer si jih težko zamislimo v njihovem boemstvu in umetniški svobodi. Leta 1898 je namreč tedanji ljubljanski župan Ivan Hribar za prvega ljubljanskega mestnega arhivarja nastavil pesnika in duhovnika Antona Aškerca, ki je bil zaradi svobodomiselnega pesnikovanja v nemilosti na mariborski škofiji. Hribar je dobro poznal Aškerčeve težave, na njegovo in našo srečo Pa pesnik nove zaposlitve ni razumel le kot nekakšnega azila za svoje pisanje, ampak se je dela lotil z vso resnostjo. In če je Hribar leta 1986 ob izvolitvi za župana še izjavil, da ga je "zabolelo... v srce, ko najdem, da je mestni arhiv, ki je hranil mnogo jako važnih dokumentov, bil v popolnoma zanemarjenem stanju. Porodi se mi misel, ustanoviti mesto arhivarja...," je dr. Sergij Vilhan mnogo let kasneje o Hribarju ugotovil, da je "imel pri svojem poslovanju tak red, kot pozneje menda noben ljubljanski župan". Pravijo, da se je Aškerc na svojem novem delovnem mestu lotil prav vseh stvari, ki jih danes opravljajo arhivarji, samo razstav ni prirejal. Očitno je do svojega dela vzpostavil globoko intimen odnos, saj je leta 1910 dejal: "Vsa lokalna zgodovina... se pomiče mimo naših očij, če pregledujemo naš mestni arhiv." Toda tudi vsi pesniki niso idealni na drugih področjih. Ko je po Aškerčevi smrti njegovo delo prevzel Oton Župančič, je ta arhivarsko delo razumel le kot zagotovitev svoje eksistence in na arhivskem področju vse do konca svojega mandata leta 1921 ni storil ničesar. Pesnikom v tolažbo pa vendarle ostane, da je vse konkretno delo tedaj opravljala Manica Kolman, mestna knjižničarka, ki je bila tudi pisateljica. Sredi dvajsetih let tega stoletja se je spremenilo mnenje, da mora biti arhivar iz vrst pisateljev, zato so na to mesto nastavili publicista in politika Vladislava Fabjančiča, proti kateremu pa je še vedno protestiralo Društvo slovenskih književnikov, saj je menilo, da imenovanje dokazuje, kako "kulturno delo med Slovenci ne zasluži nobenega priznanja". Po njihovem prepričanju bi moral mestni svet na tem mestu znova zaposliti literata in mu s tem omogočiti nemoteno literarno ustvarjanje. M>anes dvomov o tem, da tudi arhivi sodijo na področje slovenske kulture, ni več, saj je stvar tudi formalno rešena s tem, da je Arhiv Republike Slovenije organ v sestavi Ministrstva za kulturo, po nedavno sprejetem Zakonu o arhivskem gradivu in arhivih pa je tudi ustanoviteljstvo Zgodovinskega arhiva Ljubljana od nekdanjih 19 občin in Mesta Ljubljane preneseno na Republiko Slovenijo. Po stotih letih je torej ta pomembna institucija nedvomno postala eden od pomembnih temeljev naše države. Slovenija na področju državnosti nima veliko izkušenj, povsem drugače pa je pri splošnem varovanju naše kulture. Zgodovina je bila pač takšna, da nikoli nismo imeli možnosti živeti v svoji državi in zato je bilo treba za kulturo ter dediščino skbeti v okvirih drugih držav. Nekoč je bila to Avstro-Ogrska, kasneje Jugoslavija, zdaj se nam kmalu obeta Evropa, ki je zaradi svoje velikosti hkrati mikavna pa tudi nepredvidljiva in se je zato bojijo celo večji narodi. Med drugimi tudi taki, ki so se še nekaj sto let nazaj bohotili v svojem imperializmu in še danes kulturno obvladujejo velik del sveta. Španski pisatelj Julio Fuentes je na primer pred kratkim izdal zanimiv futuristiČni roman, v katerem piše o tem, kako po združitvi Evrope v Bruslju uvedejo diktaturo. 5Ka zgodovino od nekdaj velja, da jo pišejo zmagovalci. Toda k temu bi bilo dobro dodati, kako tudi poraženci lahko dolgoročno poskrbijo za svoje mesto v njej. Seveda, če znajo primerno poskrbeti za sprotno arhiviranje vseh pomembnih dokumentov. Arhivi niso namenjeni kakšnim aktualnim političnim obračunom, ampak sami zgodovini, ki potem edina lahko z distance objektivno sodi o naših dejanjih pa tudi napakah. Kajti, če je nekoč že dr. Sergij Vilfan zapisal, da "prikaz Ljubljane sloni neposredno ali posredno na mnogih dokumentih mestnega gradiva", potem danes toliko bolj neizpodbitno velja, da tudi "prikaz Slovenije" sloni na dokumentih državnega arhiva. O tem, da v Zgodovinskem arhivu Ljubljana razmišljajo dolgoročno in ne modno, se je na nek način mogoče prepričati tudi na njihovi strani na medmrežju, kjer so že na začetku zapisali, kako so se kar nekaj časa spraševali o smiselnosti prenosa Vodnika Zgodovinskega arhiva Ljubljane v hiper-tekst in njegovo postavitev na internetu. Ovire naj bi bile predvsem v obsežnosti. V tej simpatični dilemi je skritega in povedanega veliko. Arhivi namreč nimajo ravno veliko skupnega s sodobnimi trendi, čeprav je jasno, da morajo tudi oni slediti novi tehnologiji. Navsezadnje tudi zaradi tega, ker se bodo arhivarji kmalu znašli pred povsem strokovno dilemo, kako recimo obravnavati dokument, ki se ne razširja več v klasični obliki na papirju, filmskem traku itd., ampak recimo kar po računalniškem ekranu. M>anes, ko naši politiki kar dnevno v javnost prek množičnih medijev lansirajo najrazličnejša gradiva (še najraje pa takšna z oznako "strogo zaupno") tistih, ki bi že zdaj razmišljali o prihodnosti, ni ravno veliko. Pri ravnanju z dokumenti se najbolj nazorno kaže pomanjkanje naših izkušenj na področju državotvornosti. Mes pa je, da so tudi arhivi marsikdaj lahko podobni tempiranim bombam. Papež Janez Pavel II. se je na začetku letošnjega leta odločil, da posebej izbranim učenjakom dovoli vpogled v arhive svetega oficija, bolj znanim pod imenom inkvizicija. Toda tudi vanje bodo lahko pogledali le tisti raziskovalci cerkvene zgodovine, ki bodo za vpogled zaprosili z dvema priporočiloma - enim cerkvenim in drugim akademskim. Ti arhivi so bili zaklenjeni skoraj poltisočletja, v tem času pa se je v svetu zgodilo marsikaj. Zanimivi so menda tudi za Slovence, saj naj bi med drugim govorili tudi o sežigu slovenskega protestantskega duhovnika Petra Kupljenika (celo pet let pred Giordanom Brunom!). Pa smo na koncu spet pri slovenskih knjigah. Teh časov se večina izmed nas spominja le zaradi Trubarja in prve slovenske knjige, ker pa so pred leti odprli arhive oglejske inkvizicije, se je prvič izvedelo tudi za Kupljenikovo usodo. Na vsak način torej ostaja dejstvo, da bodo tudi našo zgodovino napisali zanamci, nam preostane le-to, da jim zapustimo čim več avtentičnega gradiva in to delo prepustimo stroki. Z Aškercem smo resda imeli srečo, sicer pa sta pesniška in pisateljska svoboda preveč nepredvidljivi, da bi na njuni osnovi lahko rekonstruirali zgodovino. Lea Mencinger Sto let Zgodovinskega arhiva Ljubljana OSEM KILOMETROV PRETEKLOSTI Sredi tega meseca bodo v vhodni avli v levem vhodu v ljubljanski Magistrat, kjer ima prostore tudi Zgodovinski arhiv Ljubljana, vzidali ploščo v spomin Antonu Aškercu, prvemu slovenskemu arhivarju. V začetku junija so v levem atriju magistrata odprli tudi jubilejno razstavo, ki bo v septembru pripotovala tudi v kranjsko Prešernovo hišo. Razstava ob jubileju bo seveda tudi v Škofji Loki in drugod po Sloveniji. Zasluge, da je Aškerc, ki ga seveda najbolj poznamo kot pesnika, dobil zaposlitev v arhivu, ima vsekakor tedanji ljubljanski župan Ivan Hribar. 15. julija pred stotimi leti je Aškerc začel opravljati službo prvega ljubljanskega mestnega arhivarja. To pa je bil tudi začetek Mestnega oziroma zdaj Zgodovinskega arhiva Ljubljana -sicer najstarejše mestne kulturne ustanove. Ob jubileju je njegov ravnatelj prof. Janez Kopač o njegovem razvoju in delu, ki posega tudi na Gorenjsko, povedal vrsto zanimivosti. Arhiviranje dokumentov ni prav nič pesniško delo, toda Aškerc se ga je lotil z vso resnostjo. Je bilo takrat potrebno za to delo posebno znanje tako kot danes? Kot izobražencu - duhovniku seveda Aškercu nemški jezik ni bil neznanka, za delo z dokumenti pa je moral hrati tudi gotico in to pisano, ne samo tiskano, kar je bila posebne vrste težava - vsak mestni pisar je imel pač svoj način pisanja, značilne so bile okrajšave v dokumentih itd. Aškerc, ki pri takratnih cerkvenih oblasteh ni bil ravno dobro zapisan, se je na dodeljeno mu zaposlitev odzval z vso resnostjo; Hribar kot kulturni mecen pač ni pričakoval, da bo pesnik v tamkajšnji službi tudi delal, vendar pa je delovni in sposobni Aškerc postal začetnik ne le Zgodovinskega arhiva pač pa slovenske arhivistike sploh. Vsekakor ni presenetljivo, da Aškerc ni imel na voljo dosti arhivis-tične literature, iz katere bi se lahko poučil, kako razvrščati dokumente, ve pa se, da je hodil na izpopolnjevanje tudi v Zagreb. Za razvoj slovenske arhivistike je bilo nadvse pomembno, da je Aškerc izbral še danes veljavno metodologijo prvotne ureditve dokumentov in pa načelo izvora ali provinience. Aškerc pa je bil tudi posehne vrste človek; na arhivističnem področju ni napravil tega, kar se je od njega pričakovalo. Ljubljanski zgodovinarji so namreč želeli, da hi Aškerc uredil gradivo mestne uprave po načelu vsebin, ne pa po načelu izvora. Na srečo jih ni poslušal -sicer bi v dokumentih nastala prava zmešnjava. V zapisnikih mestnega sveta (nekdaj in danes) je vsekakor cela vrsta različnih vsebin, vse zapisnike urediti glede na vsebine je praktično nemogoče. Načelo ureditve dokumentov po izvoru še zdaj velja v arhivistiki. Načelo prvotne ureditve (ureditve ob nastanku dokumenta) zahteva enako ureditev tudi ob arhiviranju. Prav Aškercu gre hvala, da se je ljubljansko magistratno gradivo ohranilo. Kako je Slovenija arhivsko razdeljena? Po prvem arhivskem zakonu iz leta 1966, pri njegovem snovanju sta imela pomembno vlogo ravnatelj Mestnega arhiva Ljubljana dr. Sergij Vilfan in pa kasnejši ravnatelj dr. Jože Žontar, je bila uveljavljena takoimenovana arhivska mreža. Leta se ni spremenila vse do danes, saj jo je povzela tudi vsa kasnejša zakonodaja s tega področja vključno Arhivske institucije so se v Evropi začele ustanavljati sredi 19. stoletja, ko so se začele pojavljati misli o kritičnem zgodovinopisju. Zahteva, da je treba zgodovinska dejstva preverjati z dokumenti, jc potem vodila do ustanavljanja arhivov. Dežela Kranjska pri tem ni dosti zaostajala. Zbirke dokumentov, tudi najstarejših iz srednjega veka, so se najprej zbirale pri zgodovinskih društvih in muzejih. In to že dosti prej, preden se je v Ljubljani začel ustanavljati mestni arhiv. Z računalniki pa nikakor ne bomo ne zdaj ne v prihodnosti zmanjšali prostorskih problemov arhivov. Še vedno namreč velja načelo, da zgodovinski arhivi sprejemajo arhivsko gradivo v originalni obliki, ne da bi ga prestavljali v modeme medije. Papir, iz prejšnjih stoletji) pa pergament, sta še vedno zelo obstojni stvari, diskete in diski pa so vsekakor bolj pokvarljivo blago. Zato si v arhivih tudi zelo prizadevamo, da bi sicer z dragimi postopki restavrirali poškodovane papirnate in per-gamentne dokumente. Za obstoj dokumentov, teh pisanih dokazov zgodovine, je to nujnost. z zakonom o naravni in kulturni dediščini iz leta 1981 in tudi najnovejši arhivski zakon iz lanskega leta, ki arhivsko gradivo označuje za arhivski spomenik. V Sloveniji imamo poleg Arhiva republike Slovenije še regionalne arhive. Osnovna dejavnost v vseh arhivih tako pri nas kot po svetu je enaka: zbirajo in strokovno obdelujejo, urejajo, hranijo in posredujejo arhivsko gradivo (ki ima pomen za znanost in kulturo). Arhiv republike Slovenije zajema gradivo na državnem nivoju (parlament, vlada, vladne službe), regionalni arhivi, med njimi je Zgodovinski arhiv Ljubljana največji, pa zbirajo gradivo z območja okrajev, občin, krajevnih skupnosti. Imamo šest regionalnih arhivov -Ptuj, Maribor, Celje, Ljubljana, Nova Gorica in Koper. Poleg teh pa so še specialni arhivi - nadškofijski arhiv v Ljubljani, škofijski v Mariboru in Kopru. Do nedavnega pa so to bili še arhiv CK ZKS in arhiv Instituta za novejšo zgodovino - oba je prevzel Arhiv republike Slovenije. Arhiv republike Slovenije je organ v sestavu ministrstva za kulturo, regionalni arhivi pa so javni zavodi. Je Zgodovinski arhiv Ljubljana razen tega, da je največji regionalni arhiv, tudi najstarejši? Starejši je le še Arhiv republike Slovenije, ki je kot Deželni arhiv od leta 1878 deloval skupaj z Deželnim muzejem za Kranjsko, čeprav je bil formalno ustanovljen pred dobrimi petdesetimi leti. Zgodovinski arhiv Ljubljana pa je med regionalnimi arhivi v Sloveniji dejansko najstarejši. Poprej se je imenoval Mestni arhiv Ljubljana, katerega dejavnost se je v šestdesetih in sedemdesetih letih razširila na območje od Jesenic do Črnomlja; zato se je leta 1973 preimenoval v Zgodovinski arhiv Ljubljana. Arhivistika je seveda v Sloveniji priznana družbena veda. Zgodovinska znanost govori o arhivistiki kot o pomožni zgodovinski vedi, kar pa seveda ne drži povsem. Pred leti, ko je arhivistika postala sestavni del fakultetnega študija zgodovine, si je tudi formalno priborila značaj prave znanastvene vede. Vedno pa ni bilo tako, tudi arhiv so skoraj vedno imeli za tisto, za kar je vsak prostor dovolj dober, kar je lahko shranjeno nekje na podstreš- Profesor Janez Kopač jih ali v kleteh starih gradov, šol itd. Vlaga, plesen, prah so seveda največji sovražniki shranjenih dokumentov v depojih. Šele zadnja leta se pogoji shranjevanja arhivskega gradiva počasi izboljšujejo. V stotih letih se je tehnologija dela v arhivih znatno spremenila - če je Aškerc pisal arhivske sezname še z gosjim peresom, si danes arhivskega dela brez računalniške opreme ni mogoče misliti. Tehnologija je res posegla tudi v arhivistiko, vendar pa še zdaleč ne rešuje vseh problemov. Vsi dokumenti, ki jih hranijo arhivi, seveda ne morejo biti shranjeni na disketah in dostopni na tak sodoben način. Pač pa so računalniki nepogrešljivi pri oblikovanju evidenc arhivskega gradiva in drugega arhivskega gradiva, saj želeni dokument oziroma vsebino ter lokacijo na ta način hitreje najdemo. Sodobna dokumentacija skoraj vsa nastaja v računalniških medijih. Kako zagotoviti njeno pristnost? Mislim, da se bo treba tega problema že kmalu lotiti - kako ravnati s sodobnim gradivom, ki nastaja s pomočjo računalniškega medija. Ob programski opremi se namreč zelo hitro spreminja tudi strojna oprema. Že sedaj se srečujemo s težavo, kako brati zapise z disket izpred desetih let. Na prav toliko stari strojni opremi? Ne vem, če bi bilo smiselno, da bi arhivi hranili tudi staro računalniško strojno opremo - saj niso računalniški muzej. O tem bo vsekakor govora tudi na posvetovanju Arhivskega društva Slovenije oktobra letos v Gozd Martuljku. "Olajševalna okoliščina" pri tem je le ta, da te vrste sodobno gradivo (za področje kulturne dediščine seveda) prihaja v zgodovinske arhive v roku tridesetih let od svojega nastanka, kar zahteva novi zakon. Zakaj tako dolgi roki? Iz dveh razlogov. Dokumentacija je še dolgo časa uporabna tam, kjer nastaja, po drugi strani pa v arhivskih depojih ni ravno na pretek prostora. Trideset let pa je tudi obdobje, ki ga bo arhivistika pri nas in seveda tudi v svetu uporabila za razmislek, kako ravnati z računalniškimi zapisi, ki počasi, a vendarle dobivajo tudi značaj "originalnosti". Enoten podaljšan dok, v katerem ustvarjalec gradiva odda dokumente zgodovinskemu arhivu, pa najbrž zdaj ne pomeni, da tri desetletja ne bo nobenega dotoka novega gradiva v vaše arhive? Zgodovinski arhivi seveda nenehno prevzemajo novo gradivo. Zadnje Čase se še posebej ukvarjamo s problemom, kaj z dokumentacijo podjetij, ki gredo v stečaj. Del gradiva, ki ima svoj pomen za kulturo in znanost, se ne glede na starost lahko zbira v našem arhivu, ravnanje z vso ostalo dokumentacijo pa je stvar stečajnega upravitelja. Med to dokumentacijo je vsekakor veliko dokumentov pomembnih za vse, ki so bili v takšnem podjetju zaposleni - podatki o delovni dobi, osebnih dohodkih, kreditih. Prejšnji roki za oddajo arhivskega gradiva so bili krajši; za nekdanje družbenopolitične organizacije je bil rok na primer pet let - iz preprostega razloga, ker so na štiri, pet let, ko so se začenjali novi mandati, staro dokumentacijo pogosto uničevali. Dokumentacija se je uničevala včasih tako dosledno, da so bili uničeni na primer tudi dokumenti o povojni udeležbi v mladinskih delovnih brigadah, kar se je lahko upoštevalo tudi za delovno dobo udeležencev. Zato tega, žal, v zgodovinskih arhivih ni, ker teh dokumentov od ustvarjalca dokumentacije nismo dobili. Zakonski rok za gospodarske organizacije je bil deset let, za občine in druge pa so bili daljši - petnajst let, za sodišča trideset let. To vsekakor ni arhivsko gradivo pomembno za kulturo naroda, je pa življenjskega pomena za vse zaposlene delavce. Če ni pravnega naslednika podjetja, je še najbolj učinkovito, da za te vrste dokumentacijo poskrbi občina. Hramba takega gradiva pa seveda pomeni za občino tudi veliko opravil, saj nekdanji Glede na vrsto zapisa je večinoma arhivsko gradivo pisano na papirju (predpisi in drugi pravni akti, uradne, javne evidence, zapisniki sej z gradivom organov in teles javnopravnih oseb, zaključni računi in poslovna poročila, javna in zasebna korespondenca itd). Najstarejše listine so pisane na pergament. Od risanega gradiva prevladujejo gradbeni načrti in tehnološka dokumentacija. Med tiskanim arhivskim gradivom najdemo uradne, poslovne, jubilejne in druge publikacije, tiskane zapisnike sej, letna poročila, plane, reklamne objave, plakate, letake, izkaznice, osmrtnice in razne drobne tiske. V arhivskih depojih se. hranijo tudi zbirke razglednic in voščilnic, fotografije, filmski in magnetni trakovi, mikrofilmi, gramofonske plošče, prav kmalu pa se jim bodo pridružili optični diski, diskete, laserske kartice, programska računalniška oprema, katerih vsebina podatkov bo ustrezala kriterijem za vrednotenje arhivskega gradiva. V zgodovinskih arhivih pa se že pripravljamo na prevzem velikih količin arhivskega gradiva, ki sicer še ne bo staro trideset let -namreč gradiva nekdanjih, občin, ki so bile leta J 994 ukinjene Z upravnimi reformami. To arhivsko gradivo bo treba seveda odbrati, kar je manjši problem; večji je vsekakor, kje dobiti prostor za nove velike količine dokumentov. zaposleni kasneje iščejo razne dokumente, najpogosteje pred upokojitvijo. Žal so ti dokumenti največkrat tudi dokaj neurejeni, to pa je posledica odnosa podjetja, ki je drselo v propad, pri tem pa zanemarjalo tudi dokumentacijo. Bi lahko te vrste dokumentacijo hranila zasebna podjetja? Od časa do časa se dejansko pojavijo zasebna podjetja, ki naj bi hranila te vrste dokumentacijo. Stroške za hrambo včasih poravnavajo iz stečajne mase podjetja. Po drugi strani pa vidim v tem nevarnost - kam z gradivom, če tako zasebno podjetje propade. V skrajnem primeru lahko pride do uničenja dokumentacije. Zgodovinski arhiv, kot sem že dejal, je ne more prevzemati, tudi ne more dajati garancije, da bi prevzel dokumentacijo, če bi podjetje propadlo. Ker je v arhivih veliko gradiva upravnih organov, ste najbrž v preteklih letih lahko pomagali z iskanjem dokumentov za razlaščence. Seveda, ker so upravni organi po vojni vodili postopke nacionalizacije premoženja, so dokumenti v zgodovinskih arhivih. V Zgodovinskem arhivu Ljubljana, enoti za Gorenjsko v Kranju, smo v sedemdesetih letih v arhiv sprejeli relativno veliko tovrstnih dokumentov. Gradivo, ki zadeva to področje, pa smo že poprej prevzemali tudi od gospodarskih organizacij. Nobena od občin, od katerih smo v tistem obdobju prevzemali gradivo, zraven je bilo tudi gradivo krajevnih ljudskih odborov in pa obsežno gradivo nekdanjih okrajnih ljudskih odborov, pa ni želela, da bi se zbiralo na enem mestu na primer v Kranju, če govorim /a Gorenjsko, v večini občin so zato za arhiv zagotovili arhivske depoje na svojem območju. To so bili sicer začasni depoji, ta začasnost pa še kar traja. Imate v arhivih tudi gradivo nekdanjih družbenopolitičnih organizacij'! Seveda, to gradivo je vsekakor pomembno. Na Gorenjskem smo na primer koncem osemdesetih let prevzeli veliko lega gradiva, ne le dokumente družbenopolitičnih organizacij pač pa tudi samoupravnih interesnih skupnosti. Velja v Sloveniji kakršna koli zapora pri uporabi arhivskega gradiva? Kakšnih posebnih omejitev ni. Omejitev je že sam rok prevzemanja - do trideset let. Ob vsakem prevzemu arhivskega gradiva pa seveda lahko ustvarjalec tega gradiva tudi določi rok, kateri deli dokumentacije še ne smejo v uporabo - v znanstvene ali drugačne namene. O taki zahtevi se napiše zapisnik, arhiv pa mora prepoved spoštovati. Pri tem naj opozorim še na en vidik uporabe arhivskih dokumentov. Vsi raziskovalci tega gradiva morajo seveda upoštevati zakon o varovanju osebnih podatkov. Nadaljevanje na 27. strani ♦ SNOVANJA Tak arhivski inventar je na primer sestavljen za fond nekdanje občine Kranj za obdobje 1849 -1945. Gre za obsežen, bogat fond, ki se je nepoškodovan ohranil po zaslugi pokojnega zgodovinarja dr. Josipa Žvntarja; med nemško okupacijo ga je spravil na varno v nek bančni'trezor. V tem fondu je vrsta pomembnih podatkov za zgodovino Kranja od srede 19. stoletja dalje do začetka druge svetovne vojne. Fondu sta dodana še historiat fonda in historiat razvoja občine. Zadnja leta je zelo moderno raziskovati svoje korenine. Ali tudi takim raziskovalcem, ki niso Zgodovinarji, odpirate arhiv?? Seveda. Po svetu ne le pri nas ljudje zelo vneto raziskujejo svoj rod desetletja, stoletja nazaj. Posebno Slovenci v Ameriki kar pogosto obiskujejo stran Zgodovinskega arhiva Ljubljana na internetu - predvsem iz teh razlogov. Podatke jim prijazno posredujemo ali pa jih napotimo iskat drugam v druge slovenske arhive. Kakšni so "ključi" za iskanje med arhivskimi dokumenti? Če hočemo v masi osmih tekočih kilometrov gradiva, ki jih hranimo, najti za raziskovalca zgodovinarja, občana, kogarkoli pač, določene dokumente, potrebujemo takoime-novane arhivske pripomočke. To so seznami fondov in popisi gradiva v posameznem fondu. Fond je celotno gradivo posameznega ustvarjalca gradiva. Fondi so seveda obsežni, zato se je v njih mogoče orientirati le s popisom - to so lahko prevzemni seznami, ki nastanejo ob prevzemih gradiva. Arhivski popis, ki nastane kasneje ob urejanju v arhivu, pa vsebuje podrobnejši, natančnejši popis dokumentov v manjših arhivskih enotah. Natančnejši od tega je le še arhivski inventar, ki pa je narejen le za posamezne fonde, vsekakor za najpomembnejše. raziskovanj, najpogosteje zgodovinskih. O tem priča cela vrsta publikacij, ki izhajajo v zbirki Gradivo in razprave Zgodovinskega arhiva Ljubljana. V tem jubilejnem letu bosta izšli najmanj dve, morda celo tri knjige. S publikacijami in razstavami pa seveda širimo v javnosti vedenje o delu zgodovinskega arhiva. . Prostorska razdrobljenost arhivskih depojev je najbrž za arhiviste težava posebne vrste. So zdaj občine že bolj naklonjene skupni hrambi dokumentov? Trenutno kaže kar dobro. V nekdanji osnovni šoli v Predosljah so že zdaj arhivski depoji, v naslednjih letih bomo v to stavbo morda lahko preselili gradivo še iz katerega od ostalih začasnih depojev na Gorenjskem. Ti so še v tržiškem muzeju, v radovljiški graščini in drugod. Večina teh je v razmeroma slabše vzdrževanih stavbah, to pa vedno pomeni tudi nevarnost (vlaga) za ohranitev gradiva. Na Jesenicah na primer kaže, da bo v prihodnosti arhivski depo lahko v stavbi nekdanje delavske kasarne na Stari Savi, tako da se bo sedanji začasni lahko izselil iz stavbe nekdanjega župnišča. Izjema pri teh prostorskih težavah je Škofja Loka, kjer je v nunski kašči možno dosedanji arhivski depo enote Škofja Loka še nekoliko širiti. Seveda se je ob tem treba nenehno truditi za izboljšanje teh prostorov; lani nam je na primer ministrstvo za kulturo dodelilo denar za sanacijo vlage v depoju v Predosljah. Če bo to v prihodnosti gorenjski centralni arhivski depo, bo seveda treba stavbo še naprej posodabljati za hrambo dokumen- Odlikovanje Zgodovinskemu arhivu Ljubljana Ob stoletnici zaslužnega delovanja v arhivistični stroki in še posebej za prispevek pri ohranjanju kulturne dediščine je bil Zgodovinski arhiv Ljubljana odlikovan s častnim znakom svobode Republike Slovenije. Odlikovanje je minulo sredo v veliki dvorani predsedniške palače v Ljubljani podelil predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. V zadnjih letih seveda za popise uporabljamo računalniško obdelavo. Nekaj poskusov računalniških programov za arhivske popise v Sloveniji obstaja, pri tem pa je seveda nadvse pomembna enotnost programov in natančnost. Vsak arhiv pa ima seveda tudi vodnike - obsežne pisane informacije o vseh fondih v arhivu z zgoščeno predstavitvijo gradiv in njihovih vsebin v arhivskih fondih. Zadnji vodnik iz leta 1992 je dostopen tudi na internetu. Prav zato je predstavitev Zgodovinskega arhiva Ljubljana tudi med boljšimi evropskimi predstavitvami v medm-režju. Arhivsko gradivo, potem ko je seveda urejeno, je dostopno raziskovalcem zgodovine, da ne omenjam še drugih uporabnikov. Toda arhiv najbrž ni le nekakšen "servis", ki z dokumenti omogoča vpogled v bližnjo in daljno preteklost: se arhivisti tudi kaj ukvarjate z raziskovanjem zgodovine? Ker smo kulturna institucija, zagotovo ne moremo biti le servis. Med arhivisti so v večini zgodovinarji, tudi pravniki in ekonomisti, zato se seveda tudi sami lotevajo Ob stoletnici Zgodovinskega arhiva Ljubljana bosta v tem letu izšli knjiga o listinskem gradivu od srednjega veka pa do 19. stoletja, druga knjiga predstavlja ljubljanske sodnike in župane od 13. stoletja do danes; prvi zvezek od načrtovanih treh predstavlja sodnike in župane do leta 1504. Tretja publikacija letos pa bo spominski zbornik, ki ga pišejo nekdanji in sedanji sodelavci arhiva. tov. Mimogrede - se obetajo tudi zdajšnjim več kot pretesnim upravnim prostorom enote za Gorenjsko Kranj kakšni večji prostori? Kaže, da se bodo pisarne enote v Kranju, potem ko so se spremenili načrti glede prostorov v Pavšlarjevi hiši, morda kmalu, še letos, preselile v večjo stavbo pod mestom na Savski cesti. Pravo razkošje -namesto sedanjih 40 kvadratnih metrov nas čaka kar nekajkrat večja površina. Tam bo možno urediti tudi čitalnico, ki jo zdaj na Stritarjevi enostavno ni. Lažje bo ne le za zaposlene, ampak pa tudi za raziskovalce, ki arhivsko gradivo proučujejo v naših prostorih, saj dokumentov ne smemo izposojati. V enoti za Gorenjsko delajo štirje arhivisti, za katere je v treh man-jhnih pisarnah ob vsem gradivu in strojni opremi komaj še kaj prostora. Glede tega se enota Škofja Loka prav gotovo zelo razlikuje. Zakaj je pravzaprav nastala ta enota? Enota za Gorenjsko je bila ustanovljena 1973, izpostava v Škofji Loki pa je takrat sodila vanjo. Škofja Loka je še pred tem zagotovila tako sredstva kot tudi prostor za arhivista, kasneje pa omogočila tudi selitev v sedanjo nunsko kaščo. Zaradi historične tradicije tisočletne Škofje Loke, obilice arhivskega gradiva in drugih razlogov se je ustanovila samostojna enota Zgodovinskega arhiva Ljubljana v Škofji Loki. Vseh pet enot, kolikor jih imamo, seveda nimajo statusa samostojne pravne Zgodovinski arhiv Ljubljane, enote Škofja Loka Škofjeloška zemljiška knjiga Vsak arhiv se lahko pohvali s posebno zanimivimi in dragocenimi arhivarijami. Tudi pri nas so takšni dokumenti. Šolskim obiskom radi pokažemo listine in zapise, kjer so podpisane slavne osebe: cesarica Marija Terezija, predvojna kraljica Marija, knez Pavle Karadžord-ževič, angleški princ Jurij pa originalne maršalove slike itd. Vse to je del naše zgodovine. Tokrat pa bi rad predstavil na videz nezanimiv, toda pomemben, količinsko velik dokument, ki obsega več kot 100 knjig, ki so vse med seboj povezane. Gre za staro zemljiško knjigo. Zemljiški gospod, tudi freisinški škof za loško gospostvo, je nastavil za kmečko gospodarsko urba-rialno evidenco. V teh starih knjigah od leta 1291 dalje so zapisane kmetije po uradih loškega gospostva. Najstarejši urbarji so danes v Muenchenu. Ko se je urbar v desetletjih ali celo v stoletju postaral in zastarel, je gospod nastavil novo evidenco. Seveda pa urbarji niso prinašali posebno natančnih podatkov in so služili le gospodu za ugotavljanje zemljiške rente. Zato je država, ki se je v času prosvetljenega absolutizma vse bolj začela zanimati za malega človeka, kmeta, uvedla svojo evidenco, zemljiško knjigo. Tudi država je imela pri svoji evidenci svoj lonček, ki pa je bil obojestransko koristen. Ob koncu 18. stoletja, ko sojo pričeli uvajati, so jo vodili še gospoščinski uradniki in je bila razdeljena še po starih uradih loškega gospostva. Z upravnimi in sodnimi reformami so cesarji te knjige posodabljali in v 70. letih prejšnjega stoletja nastavili sedanjo zemljiško knjigo, ki jo še danes uporabljamo. Zanimivo je, da se dajo vse te knjige, od zadnjih na sodišču v Škofji Loki pa do tistih najstarejših pri nas iz konca 18. stoletja, povezati. Računalniško bi temu rekli, da so kompatibilne. Prinašajo prav zanimive podatke. V glavnih knjigah je navedenih več kot 2500 kmetij in kajž v Stara zemljiška knjiga iz Škofje Loke. - Foto: T. Doki celotnem loškem gospostvu, ki je bilo še nekoliko večje, kot je sedanja upravna enota. Navedeni so lastniki s priimki in imeni in kako so si pridobili premoženje: po testamentu, izročilni pogodbi, kupni pogodbi, zapuščinski obravnavi, (sodnem) prisojilu, poročnem pismu ali po kakem drugem pravnem naslovu. Včasih se vidi tudi sorodstvo. Razvidne so zadolženosti in druga bremena teh kmetijskih enot. V posebnih knjigah so vsi ti dokumenti podrobno zapisani. V teh pogodbah najdemo na stotine zanimivih podatkov iz zadnjih dveh stoletij. Ugotovimo lahko, kako je posest prehajala iz roda v rod, kdaj je kakšna družina izumrla in so prišli na kmetijo novi ljudje. Vidi se velikost dot in dednih deležev, kakšni denarji so bili v obtoku in v kakšnem razmerju so bili ti med seboj. Ugotavljamo lahko vrednosti kmetij, živine in drugih pridelkov. Razvidno je, kdaj so prenehali gojiti lan in kdaj so pričeli saditi zemeljska jabolka - krompir. Potem ni bilo več lakote. Kdor še bolj pozorno bere, se mu odkrijejo razmerja med starimi in mladimi, obremenjenost kmetij z izplačili in ostarelimi strici itd. Prav veliko kmetij je bilo v ženskih rokah, kar pa po takratnem mišljenju ni bilo dostojno, da bi ženin imel "numerom na tepki". Zapisi so v nemščini. KaPniso znali prevesti, so uradniki zapisali slovensko, predvsem tiste navedbe, ki so jih stranke same dobesedno navajale. Manjša gospostva, svetoduško, puštalsko in starološko, Štemarje, posamezne cerkve, so smela imeti svojo zemljiško evideno. Posebno zemljiško knjigo je imelo mesto Loka in trg Železniki. V Loki se iz knjig vidi obrt, v Železnikih so bili še bolj pomembni kot hiše deleži na obeh plavžih. Zemljiške knjige so bile sočasne in primerljive z drugimi evropskimi deželami. Takrat smo bili z njimi že v Evropi, danes pa se še pripravljamo. Dr. France Štuki Arhivsko gradivo Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Enote za Gorenjsko Kranj in Enote v Škofji Loki Najstarejša šolska kronika iz Breznice Enota za Gorenjsko Kranj in Enota v Škofji Loki opravljata strokovne naloge, ki se nanašajo na arhivsko gradivo z območja Gorenjske. V svojih depojih trajno hranita trenutno 2300 tekočih metrov raznovrstnih dokumentov, ki so sistematično razvrščeni v 700 arhivskih fondov in zbirk različne provenience. Število teh se z novimi prevzemi, nakupi in darili lastnikov arhivskega gradiva neprestano povečuje. Večina arhivskega gradiva, ki ga hranita gorenjski enoti Zgodovinskega arhiva Ljubljana, je nastala v zadnjih sto letih. Enota v Škofji Loki ima nekaj gradiva cehov in bratovščin od leta 1522 dalje, na mikrofilmih pa tudi starejše gradivo iz munchenskih arhivov. Prevladuje arhivsko gradivo nekdanjih in sedanjih občinskih uprav, okrajnih glavarstev, okrajnih ljudskih odborov, mestnih in krajevnih ljud-skih odborov in okrajnih sodišč. Za proučevanje gospodarskega razvoja Gorenjske so pomembni fondi večjih podjetij, trgovin, zadrug, hranilnic in posojilnic, za zgodovino šolstva pa številni šolski fondi. Obe enoti sta prevzeli obsežno gradivo družbenopolitičnih organizacij, veliko zanimivosti pa se skriva v fondih raznih društev, družin in pomembnejših posameznikov. Nepogrešljiv vir informacij za zgodovino šole, krajev, gospodarstva, cerkve, socialnih, zdravstvenih in kulturnih razmer je šolska kronika. V Enoti za Gorenjsko Kranj Zgodovinskega arhiva Ljubljana so zbrane iz 23. šol, med katerimi najstarejša obsega čas od leta 1836 do 1919. Pisali so jo šolski upravitelji ljudske šole v Breznici. Po obliki se ne razlikuje od ostalih, ker je pisana na predpisanem formularju v obliki knjige na podlagi navodila deželnega šolskega sveta. Na začetku je napisana zgodovina s podatki o ustanovitvi ljudske šole, o prvih učiteljih, kaplanu in organistu, drugih učiteljih in o gradnji šolskega poslopja. Redno so začeli pisati šolsko kroniko v šolskem letu 1892/93 in beležili naslednje podatke za tekoče šolsko leto: začetek in konec šolskega leta, važnejše dogodke iz zgodovine najvišje vladarske rodbine, patriotične šolske slavnosti, druge šolske slovesnosti, verske vaje, šolske preizkušnje in skupne izlete, spremembe v učiteljskem zboru, ustanovitev novih učnih mest, učiteljski dopust, osebne spremembe in premestitve du- hovščine, sestavo krajevnega in okrajnega šolskega odbora, imenovanje šolskih nadzornikov, spremembe v šolskem okolišu, stavbne spremembe šolskega poslopja in opreme, šolskega vrta, drevesnice in telovadnice, razširjenje šole, pridobitev novih razredov in oddelkov, spremembe učnega načrta in učnih metod, poročilo o učenju telovadbe in ženskih ročnih del, o poučevanju dečkov v rokodelstvu, o pomožni šoli, otroškem vrtcu, otroškem zabavišču, obrtni nadaljevalni šoli, kmetijskem pouku ali posebnih učnih tečajih za mladino, če so bili organizirani. Pisec šolske kronike je moral zapisati tudi važnejše sklepe in ukaze krajevnega in okrajnega šolskega sveta, zabeležiti obiske šolskega nadzornika in drugih uradnih oseb, podatke o dobrotnikih šole, dijaški kuhinji, o šolskih veselicah in izletih, o zdravstvenem stanju otrok, epidemijah, naravnih nesrečah in drugih za šolo važnih dogodkih. Na koncu vsakega šolskega leta je narejen statistični pregled šoloobveznih otrok. S temi podatki je šolska kronika za zgodovino kraja pravi biser in neprecenljiva priča dogodkov, ki jih je zapisalo kronistovo pero. Marija Kos Novi avtobusni postajališči v Gobovcih Nič več krajevna sramota Gobovci, 3. julija V nakelski občini se niso lotili le obsežnega projekta graditve nove osnovne šole ter ureditve krajevnih oziroma občinskih cest in pločnikov v Naklem, Dupljah in v Podbrczjah, ampak tudi manjših in zato nič manj pomembnih projektov, med katere spada tudi ureditev dotrajanih avtobusnih postajališč. Postajališči v Gobovcih že dolgo časa nista več opravičevali svojega imena in služili svojemu namenu. Pred časom so na obeh straneh ceste zgradili betonsko ogrodje, predvčerajšnjim pa smo pri delu "ujeli" tesarskega mojstra Franca Oblaka, kije ravno poslavljal leseni del ostrešja. Leseno ogrodje je začel postavljati minuli torek, v sredo pa so sircho tudi prekrili /. Bramac opeko. Postavitev novih postajališč bo financirala nakelska občina, delo pa je zaupala domačemu podjetju Bajžclj. V kratkem bodo pokrito avtobusno postajališče dobili tudi v Žejah, kjer ga dosedaj sploh nisoimeli. • R. Škrjanc, foto: R.S. Tesar Franc Oblak med delom na novem avtobusnem postajališča v (iobovcih Desetletna tradicija Križna Gora, 2. julija - Minulo soboto popoldne se je na Križni Gori pri Škofji Loki zbralo 12 udeležencev izleta po Rusiji. Takrat, pred deseslimi leti so se zbrali in spoznali na izletu. Bili so zadnji Slovenci, ki so si na izletu na 10 tisoč kilometrov dolgi poti ogledali šc tedanjo Sovjetsko zvezo. Od takrat so se dobivali vsako leto. Ob desetem jubileju sto za organizacijo srečanja poskrbela Štefan in Ncžka Borin iz Mengša. Še deset drugih udeležecev se je v petek zvečer zbralo na kmečkem turizmu Pri Ljubici v Viuharjih. Naslednji dan so potem obiskali Dražgoše in Železnike. Na Križni Gori pa, ko so sklenili srečanje, pa smo jih presenetili tudi z. Gorenjskim glasom. • A. Ž. 70 let Prostovoljnega gasilskega društva Bitnje ČLOVEK, IMEJ SE RAD! Marijan Košiček Se imate radi? Odgovor na to vprašanje je zelo pomemben, saj od tega ni odvisna le kakovost našega življenja, ampak tudi dobri odnosi z ljudmi, s katerimi delimo življenje - s partnerjem, s starši, z otroki in drugimi. Dr. Košiček je v svoji zdravniški praksi reševal različne probleme posameznikov, partnerjev in družin. V tej knjigi nam na podlagi svojih izkušenj pokaže, kako pomembno je, ne glede na starost, da začnemo razmišljati o sebi in s tem reševati svoje probleme. * Če se ne cenimo, ne moremo spoštovati drugega človeka; če si nismo prijatelji, ne znamo biti prijatelji tudi drugim ljudem; če smo nezadovoljni s seboj in napadalni do sebe, bomo zagotovo napadalni tudi do svojega okolja. Ravnati sebi v prid nikakor ne pomeni biti sebičen. Človek, ki se ima rad, ki upošteva svoje resnične potrebe in je res zadovoljen z življenjem, upošteva tudi druge ljudi, se jim prilagaja, je pripravljen sodelovati z njimi na enakopravni ravni, je sposoben imeti rad drugega človeka. ČLOVEK, IMEJ SE RAD! "Nikar ne čakajmo, da nam življenje nenadoma kaj podari; sami moramo ustvarjati življenje. " (L. N. Tolstoj) Cena knjige je 3.885 S/T in jo lahko naročite: ■ na naslov Didakta, Kranjska cesta 13, 4240 Radovljica - po telefonu (064) 715-515 - na E-mail zalozba@didakta.si -po telefaksu (064) 715-988 trda vezava 222 stani Ijjs- Varuhi pred "rdečim petelinom" Potreba po ohranjanju lastnine in zavarovanjem pred ognjem zahtevala ustanovitev gasilskega društva - Ob ustanovitvi imeli 45 članov, danes že 246 - Ob praznovanju pomembne obletnice pripravili več prireditev Bitnje, 3. julija - konec tedna bo v Bitnjah, po zaslugi tamkajšnjih gasilcev, precej živahno. Tamkajšnje Prostovoljno gasilsko društvo namreč praznuje 70. obletnico svojega delovanja. Ob častitljivi obletnici bodo pripravili več prireditev, na katerih bodo poskrbeli tako za predstavitev lastne dejavnosti, kot tudi za zabavo. S slovesno sejo se bodo začele že nocoj, končale pa pojutrišnjem. V predstavitvenem gradivu o delu gasilskega društva so bitenjski gasilci med drugim zapisali, da sta vaščane pred sedmimi desetletji povezali napredna misel in potreba po zavarovanju imetja. Pobudnik ustanovitve Prostovoljnega gasilskega društva Bitnje je bil tedanji učitelj Mirko Rojina. društvo pa je štelo 45 članov. Prvo motorno črpalko so kupili že čez dobro leto, leta 1934 pa nasproti gostilne "Strahinc" zgradili gasilski dom. Po dvajsetih letih so se lotili graditve vodnih bazenov in jih, po načrtu Žabničana Metoda Oblaka, do leta 1968 zgradili pet. V teh letih so kupili tudi gasilsko vozilo in cisterno za 3000 litrov vode ter potrebne paradne in delovne obleke. Pred dobrim desetletjem so gasilsko orodno vozilo zamenjali za novega TAM-ovega, kar jih je stalo skoraj 5 mio tolarjev. V sedmih desetletjih se je zelo povečalo tudi članstvo, saj je v bitenjskem gasilskem društvu 246 članov, od teh je 170 aktivnih članov, 43 članic, 13 mladincev, 19 pionirjev in 1 zaslužni član. Najstarejši gasilec je Franc Vilfan iz Sp. Bitenj, ki se lahko Člani Gasilskega društva Bitnje pohvali z. več kot polstoletnim stažem. Ob praznovanju bodo gasilci pripravili več prireditev, praznovanje pa se bo začelo s slovesno sejo nocoj ob 21. uri v prostorih gasilskega doma v Zg. Bitnjah. Slavnostni govornik bo predsednik društva Alojz Hafnar, zgodovino pa bo predstavil gasilec Stane Sorčan. Jutri, v soboto, 4. julija, ob 18. uri, bo demonstracijska vaja, na kateri bodo sodelovala gasilska društva Gasilske zveze Mestne občine Kranj, ob 20. uri pa bo zabavna prireditev Kresna noč. Praznovanje se bo končalo pojutrišnjem, v nedeljo, 5. julija, s slovesno podelitvijo občinskih priznanj ter odlikovanj Gasilske zveze Slovenije in gasilsko povorko ter vrtno veselico v Srednjih Bitnjah. • Renata Škrjanc Negodovanje krajanov Ljubnega Gradili kanalizacijo, pozabili na urejen obvoz Del krajanov Ljubnega moti površnost Krajevne skupnosti - Lotila se je graditve kanalizacije, zaprla del ceste, pozabila pa označiti urejeni obvoz DIDAKT0 i jul)no, 3. julija - Pred dnevi nas je poklical krajan Ljubnega Marjan Markovič in nam povedal, da je v njihovem kraju zaradi graditve kanalizacije že skoraj teden dni zaprt del ceste, ki pelje tudi do njegovega doma. Do tu še vse lepo in prav. Neprijetno pri tem je, da krajevna skupnost ni poskrbela za obvoz oziroma zaprtja ceste in obvoza ni ustrezno označila. "Domačini se še nekako znajdemo, težje pa je za tiste, ki prihajajo od drugod. Krožijo po vaških poteh in obupujejo, saj je obvoz urejen po makadamski poljski poti, za katero pa vemo le domačini. Krajevna skupnost bi morala ob zaprtju ceste že pri domu Partizan opozoriti na zaporo in obvoz," jc povedal Markovič. Dejal je, da to ne moti le njega, ampak tudi ostale krajane. KS Ljubno je pred tednom dni začela graditi glavni vod kanalizacije, dolgega 180 metrov, in sicer iz srednjega dela vasi do novega dela naselja Ljubno. Zaradi cestne zapore, cesto so zaprli od "Klancev" do vaške lipe, se lahko v vas pripeljete po omenjeni poljski poti ali pa iz Posavca. Slednjega uporablja večina domačinov. Brane Fajfar, predsednik Komisije za komunalo pri svetu KS Ljubno, kritik domačinov ni želel komentirati, povedal je le, da on takih pripomb ni Graditev kanalizacije v Ljubnem slišal. Dela bodo končali do besedah naj bi graditev kanal- konca tedna, izvajalka je KS izacije in popravilo ceste stala Ljubno, ki bo graditev tudi skoraj 3.5 mjo tolarjev, financirala. Po Fajfarjevih • R. Škrjanc, foto: R. S. Začelo se je pred 40 leti Turistični praznik in srečanje v Ribnem Franc Odar, predsednik TD Ribno: "1983. leta smo se skupaj s hotelirji Bleda začeli dogovarjati o obnovi dotrajanih objektov, primernih za piknike. Pomagali so tudi gasilci. Največji razmah pa je društvo doživelo po letu 1987." Ribno, 3.julija-Štiridesetlet- odmeven. Ob blejski folklori so izdalo svoj reklamni prospekt. Franc Odar, predsednik TD Ribno nico delovanja in uspešnega razvoja v zadnjih letih bodo jutri, 4. julija, popoldne ob 16, uri proslavili pod Ribensko goro v Ribnem. Takrat, pred 40 leti, je bil namreč v Ribnem na istem mestu pivi pomembnejši izseljeniški piknik naših rojakov po svetu. Sicer pa sta bila pred tem piknika že v Kamniški Bistrici in na Polževem. Bil pa je piknik v Ribnem takrat predvsem boty nastopili tudi Avseniki s pevcema Danico Filipičevo in Francem Korenom. Turistično društvo jc potem vsa leta delovalo, razmah pa je doživelo po letu 1987, koje bil zgrajen hotel Ribno. Danes je na območju TD Ribno 45 odd-ajalcev sob, 350 do 400 ležič, od tega jih je 10G v kmečkem turizmu. Posebej pa je 130 ležišč v hotelu Ribno. Društvo je v zadnjih letih razglednice. Uredili so kozolec, smerokaze in klopi. Poleti imajo svojo informativno službo v brunarici na križišču za golf ob cesti proti Bledu. Imajo precej pestro izvenpen-zionsko in turistično ponudbo oziroma infrastrukturo (fitnes, tenis, gostišča, trgovine). In čeprav turistične sobe niso najbolj zasedene, ljudje v Ribnem verjamejo v turistični razvoj kraja. * A Žalar T—---■- AKCIJA TELEVIZIJ DEŽELE KRANJSKE IN GORENJSKEGA GLASA PRESENEČENJE z Dragom Paplerjem PONOVNO MFO SI EOAI " V PFTFK X 7. 193« OVEKOVECENJE PREDDVORSKIH OSNOVNOŠOLCEV PO 40 LETIH Tako smo s PRESENEČENJEM ovekovečili preddvorske osnovnošolce generacije šolskega leta 1957/58 po 40 letih. -Foto: Bobnar Kranj foto bobnar PRIPRAVLJAMO Bi radi poleteli z: - balonom - vlakom smrti - letalom - padalom IZPOLNITE KUPON SREČNA ZVEZDA Ime in priimek:.............................~..................................... Naslov:.............................. Pošta:............................... Telefon:............................... bi se radia predstavili a v oddaji ODPRTI EKRAN. OPIS PREDSTAVITVE:.................................................. Kupon pošljite na naslov: ODPRTI EKRAN, Gorenjska televizija, p. p. 181, 4001 KRANJ. TV KRANJSKA Dokumentarni Program - Skupni Projekti Crnka, koga pa Ja, Grace Jones je res črnka. Nekateri ste napisali čokoladna, temnopolta in podobno... Vsekakor ste mislili prav, razen enih par, ki ste poskusili tudi z belo. Grace Jones definitivno ni belka, mar je bel Janez Belina iz TV Popra. Ni. Alora, pridemo več k'sno. Moram reči, daje ta b'rt prišlo nekaj malo manj dopisnic, kar je po svoje razumljivo, saj je Grace Jones kot pevka uspela v prejšnjem desetletju, pa ne le kot pevka, tudi njen image je nekaj posebnega. Kdaj je bila ona že na kratko pros-trižena... uuuu, ko zdajšnji ta postriženi še rojeni niso bili. Ta teden imate sicer na voljo kar nekaj festivalskih zadev, začelo se je Poletje v Tržiču, pa prireditve pod Homanovo Lipo v Škofji Loki... no, več, kdaj se kaj dogaja, bomo pisali na strani Vse sorte, pa tudi kje drugje v Glasu. Saj veste, raje dvakrat povej, kot nikoli. Pa še požre-bajmo, da se potem skidam na tiskovno konferenco v Ljubljano. Nagrado tokrat prejme, prejme... Mihaela Prelesnik, Matija Blejca 2, 1241 Kamnik. Dobiš kupon za avdio kaseto, s katerim se bo potrebno oglasiti pri Aligatorju v Kranju. Stacuni sta dve (še nova na Slovenskem trgu zraven Globusa), izbor je temu primerno velik. TOP 3 1. Power mix 7 2. To malo ljubavi - Danijela 3. T - shirts (mikice torej) -iz uvoza NOVOSTI Tuje zadeve: Metallica -singl Fuel (part 1,2,3), Brandy - Naver say Never, Queen - Order in the Court, Lionel Richie - Time, X -Files - The album (sound-track), Nek (simpatičen Italijan, drugi Eros) - In Due, Tom Waits - Best off (beau-tiful maladies), Skoraj naši: Power Mix 7 (Dee Jay Time), Slovenska popevka '98 (vključno z zmagovalno od Šif-kota "Za prijatelje") - izdal pa je tudi dve stari plošči na cedejkah in sicer Nove pravljice in Od šanka do šanka, Erazem - Kdor ima največ, ko umre, zmaga. KONCERTI inu VSTOPNICE Josipa Lisac - 3. julija na Blejskem gradu (5000 si-tov), Ročk Otočec -3.-4. julija - za dva dni 3000 sitov, za posamezni dan 1900 sitov, The Kelly Farnih/ - 4. julija na Štadionu za Bežigradom v Ljubljani (2000, 3000 sitov) Candy Dulfer - 7. julija v Ljubljanskih Križankah ( 2200 sitov), James Brown - 7. julija Lent (Maribor) za stat (2500 sitov), 16. julija v Puli (4200 sitov) za sedet, Roll-ingi, 11. julija, VViener Neustadt, 13. julija "Min-ken" (16000 sitov), 20. avgusta v Zagrebu (s prevozom 7700 sitov). IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 312: Vprašanje pa bo takole - iz katere države prihaja pevec Nek? Odgovore pričakujem do srede, 8. julija, seveda na dopisnicah, jasno, da v uredništvo Gorenjskega glasa, pripis "Jodlgator". Nagrada za izžrebanca, izžrebanko, je seveda fajn. čav... Kar pošteno nas dnevno preokupira vstop v Evropsko unijo, saj ni dneva ne ure, da ne bi kaj malega ali kaj velikega rekli o tem, kako da bo, ko bomo v veliki evropski družinici. Zadnji šlager na to temo je, da bo morala država zaposliti še pa še strokovnjakov z različnih področij, da bo obvladala vse priprave pred slovenskim vstopom, ki se nekako realno napoveduje čez kratkih sedem let. Ze zdaj imamo v državni upravi toliko zaposlenih, da se ti kar malo zmrači - pa ni treba gledati samo na občinske uprave, katerih lupani so vsi po vrsti snedli Častno župansko, da bodo malo ali nič zaposlovali. Kje pa! Toliko so jih zaposlili, da zdaj sploh nočejo več govoriti o tem, da ne omenjamo, kako je padla v vodo tudi njihova obljuba, da bodo delali amatersko! Župansko delo zahteva celega človeka in ta človek mora biti nekaj malega tudi plačan. Koliko je v resnici »nekaj malega«, se pa ve: toliko, kolikor mi po republiških zakonih »gepira«, in nič manj. Pa še stilumalivni del, ki lahko doseže polovico, in smo kar pri dostojnem županskem mesečnem neto dohodku. Cela vojska mladih in starih se gre v tej državi »puhlic relation« -stike z javnostjo ali javnostmi, kakor se predstavljajo. Kaj počnejo vse ljube dneve, ko ni kaj komunicirati z javnostjo, ve sam ljubi bog. Tu je še armada državnih sekretarjev, svetovalcev, podsekretarjev, vodij sektorjev in kaj vem česa še - 30 tisoč državnih nameščencev čepi v državni službi, ki je večna, četudi malce slabše plačanu. Zdaj, kot slišimo, bodo morali dodatno še pa še zaposliti strokovnega kadra, da se bodo prebili skozi zakone in jih prila- stoletju, lepo prosim, ni nikomur godili zakonom Evropske unije. treba čepeti doma in čakati birok- Ko bo strokovnjakov zmanjka- rate z zavoda, kdaj bodo imeli lo, bodo vzeli pa nestrokovnjake - »štih probo« in te ujeli na tem, da Tema tedna Glosa Akviziterji zahodne demokracije V Ljubljani si podajajo kljuke predstavniki raznoraznih evropskih institucij, naši predstavniki pa v poklek pred njimi. Kaj so v resnici? V resnici so akviziterji zahodne demokracije... samo da eden malo miga in vsaj občasno pride na šihl, pa je. Zato pa mora druga stran, delavska raja, malo bolj pljuniti v roke, če sploh ima še delo. Če ga nima, je pa vsaj pod rubriko »aktivne politike zaposlovanja« ministrstva za delo. Kaj je aktivna politika zaposlovanja, ve samo ministrstvo. Pod aktivistični izraz aktivne politike zaposlovanja sodi vse, kar hočete: od nekakšnih delavnic za nezaposlene, od katerih nikdar nič ne bo, do seminarjev in raznih ukrepov, s katerimi država vihti svoj pravičniški bič nad nezaposlenimi. Kakšna neurnnost je recimo to, da morajo nezaposleni na zaposlitev čakati doma. V 21. nisi bil doma, ker se nisi oglasil na telefonski klic. Vsak, ki šušmari, si lahko kupi mobitel in je dosegljiv kjerkoli - na vrhu Triglava, če hočeš! Vse skupaj je en navaden »ništrc« - ni ti treba biti nitiposeh-no pameten, da z enim očesom opaziš, kam drvi vse skupaj. V zbirokratizirano in centralizirano državico, ki bo prej ali slej postala italijanski in avstrijski protektorat. Kam se bodo tedaj poskrili prvi in vsi naslednji predsedniki parlamentov? V penzijon, kam pa! In iz varne razdalje kdajpakdaj dali kakšen intervju, kajneda? Dajte no - narod ne ho pozabil, kako so mlatili prazno slamo in se metali zdaj levo zdaj desno samo zato, da so ostali na oblasti. V resnici jih je krepko vrtela evropska birokracija, ki so jo sredi Ljubljane sprejemali z vsem pompom in častjo in redkokdo je slutil, da so vsi evropski odposlanci v resnici sli zahodnega kapitala. Kdo pa vrti ta svet? Kapital -kdo pa! Predstavniki evropskih institucij niso nič drugega kot predstavniki kapitala, ki išče vzhodni trg in ceneno delovno silo. Demokratični svet da nas ovohava? Pesmica za otroke! Omembe ni vredno, kako malo ima demokracija opraviti z obiskom ameriškega predsednika na Kitajskem. Da so ob priložnosti njegovega obiska spustili na prostost kitajske oporečnike, je sicer že nekaj, v resnici pa gre pri njegovem obisku samo za posle in nič drugega. Tudi sli zahodnih evropskih institucij, ki vzhodu solijo parnet o demokraciji in demokratičnih postopkih, niso nič drugega kot -akviziterji zahodne demokracije. Komercialisti. Ves svet je komerciala in politika je komerciala in zahodne institucije in diplomacija so komerciala. In župani so komerciala in nove občine so komerciala - vse je en sam zaslužek zdaj in za vekomaj. Kakšne demokratične vrednote neki! Kam pa danes prideš, če si demokrat, etičen, moralen, človekoljuben? Na rob obupa ali kvečjemu h kakšnemu psihoterapevtu. Tako bo, dokler se sistem, ki obvladuje svet, sam vase ne zruši. Zgodovina pravi, da se enkrat ho -a tedaj bomo sedanji Zemljani že visoko nad zvezdami. • D.Sedej A GORENJKE IN GORENJCE! 24 UR DOBRE GLftSBE!!! LESTVICA NAJPOPASTIH 20 TA/PREJŠNJI TEDEN 171. CALIFORNIA - LEDENA PTICA 2. /3. DADI D.A.Z. - MAMIN SIN 3. /5. PLAVI ORKESTAR - OD RONENDANA DO ROMENDANA 4. /2. PLAVI ORKESTAR - AKO SU TO SAMO BILE LAŽI 5. /4. 4 THE CAUSE - STAND BY ME 6. /8. AVIA BAND - LJUBEZEN NA PRVI POGLED 7. /10. K-CI & JOJO -ALL MY LIFE 879. DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV - POD OBLAKOM 9711. GIMME 5 - LOLLIPOOP - JAMAICA 1076. YOUNG DEENAY - VVANNABE YOUR LOVER 11712. DES"REE - LIFE 12714. B-WITHCED - CES'T LAVIE 137NEVV PRAS MICHAEL - GHETTO SUPASTAR 1477. BRAVO ALL STARŠ - LET THE MUSIC HEAL Y0UR SOUL 157NEW GIL FEAT MOFFAITS - IF Y0U ONLY KNEW 167NEW FATMAN - ROCKAFELLER SKANK 177NEW 5IVE - GOT THE FIELIN* 187NEVV PROZAC + - ACIDA 19719. RICKY MARTIN - LA COPA DE LA VIDA 20720. SAVAGE GARDEN - TRULY, MADLV, DEEPLY LESTVICA NAJGIBLJIVEJŠIH 40 od 6. 7 do 11. 7. 1998 171. MAUSSE THE HORNY 272. 2ALIVE - IZMIŠLJENA SLIKA 373. N.VC.C. -C AN YOU FEEL IT 4.76. DANA INTERNATIONAL - DIVA 575. SIMONE JAY - LUV THANG 674. FUNKY 9ERS - STARŠ ON 45 576. SIMONE JAY - LUVTHANG 778. VENGA B0YS - UP AND D0WN 8710. E-BOX-BUTAI 9711. GALA - SUDDENLY 10712. VESNICA - JAZ TI VEDNO ODPUSTIM (REMIX) 11716. MOLEL1 A & PHIL JAY - WITH THIS RING LET ME G0 12713. KLJUBBHEADS - KICFIN* HARD 137NEVV SCOOTER .- H0W. JUCH IS THE FIS 14715. TI.PI.CAL. FEAT. KIMARA - F0LL0VV Y0UR HEART 15720. DARIO G. - CARNAVAL DE PARIŠ 16718. D.ON. N. S. FEAT. TECENOTRONIC - PUMP UP THE JAM 177NEW BLACKVVOOED - FLUIDAY NIGHT187NEVV REGINA - WHAT CAN I DO 19719. DJ PHANTASMA - REVOLUTION 207NEVV BACON POPPER - FREE 21./7. ALEXIA - GIMME LOVE 22722. PLANKZ - KILLABEAT 237NEW C00KY - VVAPBAM BOOGIE 2479. MODERN TALKING - Y0U-RE MY HEART, Y0U-RE MY SOUL *98 25714. JUNKFOOD JUNKIES FEAT MC QUEST - WORK IT 26717. SILICON - TRUE FAITH 277NEVV FLICKMAN - DREAM OR REALITY 28723. BBE - DEEPER LOVE 29729. R.O.O. S. - LIVING IN A DREAM 307NEVV RENE P. - THE ULTIMATE MIND 31731. KAI TRACID - DANCE FOR ETENRITY 32726. FLOVVERS DEEJAY*S - BIG BUG 33725. FALCO VS JASON NEVINS - DER KOMMISSAR 34734. FRISCO FIGHTAS - PUMP IT UP HOMEBOY 35735. MARK VAN DALE WITH ENRICO - WAQTER VERVE 36721. DOUBLE VISION -KNOCKIN* 2000 37724. TAMPERER FEAT MAYA - FEEL IT 38727. CONVERT- NIGHTEIRD 39737. MICHELL LANG - BEOTHERS AND SISTERS 40738. FUNKY FOUNDATION - KAMA SUTRA Nagrajenci ankete agencije PAN Oglaševanje je postalo ena od oblik kulture v modernem svetu. Tako se vidi, da je mnogo bralcev Gorenjskega glasa znalo odgovoriti na vprašanja, ki smo jih za vas pripravili v PAN-u (anketa je bila objavljena v Gorenjskem glasu v petek, 12. junija). Srečni izžrebanci so bili: Mojca Globočnik, Pšata 9, Cerklje; Paula Derling, Janeza Puharja 2, Kranj; Taška Risteska, Vanganelska c. 27, Koper. Nagrajenkam čestitamo in upamo, da jim bo poslušanje nagrade v užitek. • Agencija PAN LESTVICA RADIA KRANJ št. 86 MEGAMILK OM ureja: IGOR ŠTEFANČIČ PETEK, 3. 7. 1998 ob 18.30 Domača: 1. ROK'N'BAND: MALA MAJA 2. TANJA RIBIČ: KO VSE UTIHNE 3. SPICE BOYS: VEGETABLE MAN (MOGOČE ŠE KEJ) 5. GIMME 5: JAMAICA 5. AVIA BAND: LJUBEZEN NA PRVI POGLED 6. KANTOR: BEDAK 7. 2 4 U: NEKJE 8. ANDREJ ŠIFRER: ZA PRIJATELJE Tuja: 1. D. J. BOBO: VVHERE IS YOUR LOVE 2. RICKY MARTIN: LA COPA DE LA VIDA 3. SIMPLY RED: THE AIR THAT I BREATHE 4. LUTRICIA McNEAL: STRANDED 5. DARIO G: CARNAVAL 6. B*WITCHED: CEST LA VIE 7. BUS STOP & C. DOUGLAS: KUNG-FU FIGHTING 8. 4THE CAUSE: STAND BY ME KUPON ŠT. 86 DOMAČO ŠT: TUJO ŠT: MOJ NASLOV: ^! ip. r/i .fiiM na glasbeni sceni 7 E C 0 K D S O š1^FlrŽI P30^3 navdušila Francoze kft'm JJL$] Nekega dne v juniju je na Paniko uletel mladenič Rte o k d $ David. Francoz, kakopak naravnost iz Francije. Ne, nima nobene zveze s "fusbalom". Njegova naloga - reportaža za neko komercialno TV. Zakuhalo se je, ko je David v neki trgovini s cedeji med brskanjem po policah v roke dobil primerek, ki je izšel pri založbi Panika. Poslušal je cede in se odločil, da bo raziskal ozadje paničnega dogajanja. Zadeva je stekla - v sodelovanju s Pop TV (zna biti, da bomo zadevo gledali tudi na tej slovenski televiziji in se ne bodo naslajali le Francozi). In kaj seje dogajalo, David je skupaj s kamennanom posnel koncert Gešper-jev pri Avscniku v Begunjah, Romano Krajnčan na nastopu v Litiji in koncert skupine Indust Bag v Črnomlju - z vsakim od izvajalcev je seveda napravil tudi intervju, kakopak pa ni manjkal tudi Vili Resnik, kije za to priložnost ponudil kar videospot "Ko vrbe jokajo". Reportaži bo dodana tudi razglednica Kranja, grafiti, "štacune", "kafiči", cerkve, značilne stavbe..., tisto, kar je Francoza najbolj presenetilo, pa je vsekakor dejstvo, da je Panika records založba z zelo raznolikim glasbenim programom od glasbe za otroke, narodne in zabavne glasbe do ročka in punka. Skratka, fajn. I i Vili res nič ne prepusti naključju jisaJ O tem, kdo so "mladci", ki bodo skladali glasbo za 5 njegovo novo ploščo, smo pisali že pred časom. Sami stari preizkušeni mački. Danes dodajam, da bo ves marketing za Vilija prevzela oglaševalska agencija Pan, za stvling bo ponovno skrbela Alenka Dolenc, kije v veliki meri "kriva" za uspešen Vilijev premik na slovenski glasbeni sceni. Skladbe bodo pisane Viliju na kožo, živahne in optimistične, predvidenih je deset skladbic, bonus dodatek pa bosta dodani slovenska in angleška različica evroviz-ijske "Naj bogovi slišijo". Album bo v snemanju v vročih julijskih dneh, saj Vili v avgustu odhaja na Irsko - no, a vidite v kakšni smeri se je Vili dogovarjal na letošnjem Fvrosongu. [||JW#1 Ritem planet iščejo mačke in njihove lastnike m m Jkt. Skupina Ritem planet se pripravlja na snemanje x i c oH o s novega videospota in sicer za skladbo "Nebo brez oblačka", ... ko po zabavi imamo mačka... gre naprej v refrenu. Jasno, da bodo glavni akterji v spolu mačke, in ker spot ne bo le dokumantarna oddaja o teh malih živalcah, so močno zaželeni tudi lastniki mačk (predvsem lastnice). Kaj pravite, bi zaigrali v videospotu - oglasite se na Ritem planet Fun Club - p.p. 80, 1241 Kamnik. Toliko za danes, o novostih v založbi pa več drugič... prav. • kavka KREA, s.p. HOROSKOP -1- k 4 OVEN Obeta se vam sprememba na poslovnem področju, ki vam bo prinesla zadovoljstvo in uspeh. Tudi finančna situacija bo kar dobra, vendar previdnost z denarjem ne bo odveč. Pogovor z ljubljeno osebo se bo zapletel okrog ljubosumja. Zdravje: zadovoljivo! BIK Polni ste energije, zato boste v službi dobro in uspešno delali. Z denarjem težav ne boste imeli, čeprav niste čisto zadovoljni. Težavno situacijo z ljubljeno osebo boste težko rešili. Potrudite se! Zdravje: dobro! DVOJČKA Po napornem delu si zaslužite malo počitka. Na finančnem področju izboljšanje, ki pa ne bo dolgo trajalo. Ne zanemarjajte čustev! Ljubezen jc treba negovati. Zdravje: ni najboljše. RAK Pravilno ste se odločili glede posla in tudi uspeh ne bo izostal. Bolj zaupajte vase, pa bo šlo! Finančno stanje bo zadovojivo. V ljubezni vlada zatišje, storite kaj v tej smeri! Zdravje: dobro! LEV Sprememba na poslovnem področju je dobrodošla in vam prinaša pričakovane rezultate. Denarja vam ne bo manjkalo. Energija vam počasi pojema in potrebni ste počitka. V ljubezni bo vse v redu in zdravi boste tudi! DEVICA Uresničili se vam bodo poslovni načrti, kar sc bo poznalo tudi finančo. Pogumno pojdite naprej, ste na pravi poti! S prijatelji boste preživeli nekaj lepih in veselih trenutkov. Zdravje: dobro! TEHTNICA Na poslovnem podrdtju ne bo nobenih sprememb. Težave na čustvenem področju bodo še trajale. Tudi sami storite kaj za izbojšanje odnosov s partnerjem, Finančno stanje jc zadovoljivo. Zdavje: dobro bi bilo, če bi kdaj obiskali zdravnika! ŠKORPIJON Uspeh na poslovnem področju in težave v ljubezni poiskusite nekako vskladiti in poiskati srednjo pot. Finančna situacija bo zadovoljiva. Nc bodite tako trmasti in vse se bo uredilo. Zdravje: potrebni sle oddiha, da si umirite živce. STRELEC Prijatelj vam bo prišepnil nekaj, kar bo bistveno vplivalo na poslovni uspeh. S financami bo še nekaj težav, venar sc bo vse rešilo. Zatišje na ljubezenskem področju bo še nekaj časa trajalo. Zdravje: ni najbolje! KOZOROG Uspešno obdobje na poslovnem področju je pred vami. Finančnih težav ne boste imeli. Ne zanemarjajte partnerja, ki vas pogreša. Preživite več časa s svojimi najbližjimi. Zdravje: zadovoljivo! VODNAR Ne dovolile, da bi prihajalo doma do prepirov zaradi prijateljev. V službi bo vse po starem, finančna situacija bo zadovoljiva. Na ljubezenskem področju vas čaka nekaj prijetnih uric v dvoje. Zdravje: dobro! RIBI Zašli ste v poslovne težave, kar sc bo poznalo tudi v denarnici. Z vztrajnostjo in močno vojo se boste iz. njih izvlekli in vse bo dobro: na čustvenem področju bo vse po starem. Zdravje: dobro! Ročk Otočec '98 je "zakurblal" danes Raj je raj na Ročk Otročcu!!!! Tako je na internetu na temo priprave na letošnji Festival Ročk Otočec razmišljal neki Klemn brez e. Med letošnjimi nastopajočimi so tudi Zabranjeno pušenje (BiH), Rambo Amadeus (YU) in ponovno "ludi i nezaboravni" Buldožer (SLO). Kranj - Prepričan sem, da se boste mnogi ta vikend podali na Dolenjsko, kakorkoli že, s šotorom ali "iz brez šotora", pomembno je, da boste svoje kosti prenašali naokrog na Otočcu, kjer se bo tudi letos, drugič po vrsti, odvijal Ročk Otočec '98. Ne glede na žalostno izkušnjo, ki jo je pred dnevi doživel festival Zgaga, tokrat na Otočcu pričakujejo pravo množico glasbe in žura željnih mladcev, mladenk, pa seveda vseh tistih kakšno leto gor ali nasprotno dol, ki jim srce še bije v ritmu energije. Kratek spomin na lanski festival nam sporoča, da je kljub precej deževnemu ozračju festival uspel, čemur se pridružujejo tudi odmevi, bodisi medijski, bodisi tistih, ki lani niste manjkali. Kaj se bo dogajalo letos? V dveh dneh, petek in soboto, oziroma danes in jutri, če hočete, se bo na odru zvrstilo 34 skupin in glasbenikov iz 7 držav. Danes se bodo na odm Tokrat bo po dolgem Času spet nastopila kultna slovenska rockovska, predpunkovs-ka, punkovska, popunkovska skupina Buldožer. "Poskusni" nastop na Lentu ta teden je bil baje rnega, tako da se za Bcleta in njegove fante, še posebej ob podpori cvička, ni bati. In še nekaj, Buldožerji bodo imeli tudi gosta iz Beograda, Vlado Divljana iz nekdanjih Idolov. med 17. uro popoldne in 2. zjutraj pomerili Indust bag, Dicky B Flardv, Dništvo mrtvih pesnikov, Borut Veselko in Projekt debela denarnica, Adi Smolar, Dan D, Temni Angeli Usode, Plavi orkestar, Schal Sick Brass Band (Nemčija), Garett Wall (Irska) in VVarpigs (Madžarska). Ni kaj, mešano pestro, od kantavtorstva do popa, klasičnega roka, punka in metala... Tampo in slog se nadaljuje naslednji dan. Jutranji program med 11. in 13. uro bodo zapolnili mladi obetavni bendi iz naših krajev: Flirt, The Rings, Abadon, Dunke, Sarcom, Stara pravda, Topsi, New Breed, Drzni in lepi in Budhas Gravitv. Finiširalo pa se bo pod večer (16) in do jutranjih ur (02): Hic Et Nune, Durhmarsh, VVet bed, Ž Kovači, Big Foot Mama, Terra Mvstica, Zoran Predin, Rok Otočec in njegovi fantje, Buldožer, Veliki bijeli slon (HRV), Rambo Amadeus (YU), Skroz (BiH) in Zabranjeno pušenje (BiH). Tu velja pripomba, da bandi niso napisani po vrstnem redu nastopanja, tega boste pač izvedeli v živo na Otočcu. Vsi, ki vas zanimajo travnate površine za "zalegat", seveda ne bo problema, spalne vreče in šotori so zaželeni, kampiralo pa se bo lahko le brezplačno. Organizirani bodo tudi prevozi iz Novega mesta, kjer bodo večji parkirni prostori za obiskovalec. Pomembno je seveda vedeti, kako stojijo številke pri vstopnicah. Za en dan bo potrebno odšteti 1900 sitov, za dva dni skupaj pa 3000 sitov. V prodaji so seveda pri Aligatorju in na licu mesta na Otočcu. • Igor K. Monografija o režiserju Samu Peckinpatiu LET'S GO? WHY NOT? Oboje skupaj" torej, o divjih filmih in divjem življenju Sama Peckinpaha. Knjiga ima 160 strani, v njej je več kot 60 fotografij in celotna filmografija, bibliografija ter nerealizirani projekti velikana filma Sama Peckinpaha. Avtorja monografije o režiserju Samu Peckinpahu, zaprisežena filmofila, Marcel Štefančič, jr. in Zoran Smiljanič sta si delo razdelila na pol. V prvem, kritiškem delu Marcel Štefančič, jr. izčrpno obdela vse Peckinpahove filme in teme, s katerimi seje ubadal: umiranje starega Divjega zahoda, indi-vidualizcm, nasilje, heroizem in žrtvovanje. Poseben poudarek je na filmih Divja banda (najboljši vvestern in eden najboljših filmov vseh časov), Prinesite mi glavo Alfreda Garcie (tako oseben in radikalen film, da ga večina držav, vključno s Slovenijo, ni hotela predvajati niti v kinu niti na TV) in seveda Železni križec (vojna drama, ki jo je Peckinpah posnel v slovenski Istri in Piranu). Seveda Štefančič ne pozabi na m SAM PECKINPAH MARCEL BTKPANĆIČ Jr ZORAN SMILJANIČ mojstrovine, kot so Slamnati psi, Pat Garrett in Billy the Kid, Pobeg in Streli popoldne. Zgodba o divjem režiserju, ki je svoje filme delal z dušo in jajci. Ki je svoje filme snemal tako brezkompromisno, da mu Ameriška akademija za film ni nikoli podelila nobenega Oskarja, še tistega častnega ali posthumnega ne. In na koncu zgodba o nemirnem duhu, ki je s svojo vizijo okužil generacije režiserjev in gledalcev, postal kult in vstopil v legendo. Ali, kot je rekel eden njegovih junakov: Če se premaknejo, jih pobtjte! V drugem, biografskem delu knjige Zoran Smiljanič pokuka v Peckinpahovo osebno življenje: kdo je bil, kje in kako jc odraščal, kakšen je bil njegov odnos z materjo, kateri filmi so naredili nanj vtis, pa vse do njegovega dela na TV in snemanja celovečercev. Peckinpahov življenjepis se bere kot napeta drama. Izvedeli bomo vse o njegovih večnih bojih s producenti in studijskimi mogotci. O štiriletnem obdobju, koje bil na črni listi in mu nihče ni hotel zau- pati režije filma. O njegovih štirih zakonih in burnih romancah s številnimi ženskami. O njegovem alkoholizmu, narkomaniji in šizofreniji. O odnosu do znanih igralcev, prijateljev in sodelavcev, med katerimi najdemo tudi Slovence. O nenavadnem delu z igralci. O zakulisju snemanja filmov. O vzponih in padcih. In predvsem o strastni, neuničljivi predanosti filmu. Takih režiserjev danes ne delajo več. Ali kot je rekel njegov prijatelj: Peckinpah je štirina-jstkrat posnel en in isti film: zgodbo o človeku, ki se znajde v času, ki mu ne pripada. Ta človek je on, Sam Peckinpah. (v okvirju - tonirano) Ker bo knjiga v prosti prodaji dražja, jo lahko za 1.600 SIT naročite na naslovu: FUN, Devinska 2b, 1000 Ljubljana ali po telefonu: 061 /334 181. Pogruntali ste Le kaj sem si mislil, ko sem vam dal v ugibanje nekoliko spremenjeno fotografijo Marka Milica? Da boste imeli vsaj majčken problcmček pri VEDEŽEVANJ 090-43-58 090-46-25 POMAGAMO VAM ODKRITI PRIHODNOST PISNO R R 169 3001 CELJE 156 SIT/min KREA s.p. ASTROLOGIJA ugibanju. A sem se očitno zmotil, prišlo jc celi vrag dopisnic in še dobro, da imam tokrat za vas 6 nagrad. Srečo pa sle imeli naslednji dobitniki nagrad založbe Panika Records: 1. CD plošča Jefferson Starship: Jaka Toman, JelovŠka c. 35, 4260 Bled, 2. CD plošča Gilby Clarke: Maja Duh, Stegne 11, 4290 Tržič, 3. Kaseta skupine Pomaranča: Matej Švegelj, Dragomer, Kratka pot 2,1351 Brezovica pri Ljubljani. 4. Kaseta skupine Ritem planet: Tina Ferle, Zminec la, 4220 Škofja Loka, 5. Kaseta skupine Ritem planet: Laura Bolčina, Kamna Gorica 90,4246 Kanina podarja založba Nika: L in 2. Gorica, 6. majica Fan Kluba V. nagrada CD plošča, od 3. do 6. Resnika: Maruška Kanin, nagrade so na vrsti kasete. Slovenska c. 32,4207 Cerklje. Pogruntali boste Na fotografiji je možakar, ki je letos dopolnil okroglih 50 let svoj čas je kar s ponosom pel, da jc ""Letnik 48", kar počne (s ponosom poje) tudi po petdesetih letih. In prav je tako. Fotografiranega je snela Tina Doki in sicer pred nedavnim na dobrodelnem koncertu v Bohinju. Njegov hit za vedno je vsekakor pesem "Slovenskega naroda sin'^ Rešitve pričakujem celih 14 dni, do srede, 15. julija, pripis "Fotografija plus". Med izžrebance bomo tokrat razdelili šest lepih nagrad, ki jih za vas PETEK*, 3. JULU A 1998 TVS 1 8.55 Napovedniki 9.00 TV Prodaja 9.30 Medvedkov godrnjavček 9.40 Lahkih nog na okrog 10.25 Parada plesa 10.40 Izzivi prihodnosti, amer. dokumentarna serija 11.10 Pomagajmo si, oddaja TV Koper -Capodistria 11.35 Na vrtu, oddaja TV Maribor 12.05 Emily z mesečeve domačije, kanadska nanizanka 13.00 Poročila, Vreme. Šport 13.10 Vremenska panorama 13.45 Oscard Wilde: Važno je imenovati se Ernest, posnetek 15.10 Newyorška vročica, ameriška nanizanka 15.35 V New Orleansu, ameriška nanizanka 16.20 Mostovi 16.50 Obvestila 17.00 Obzornik, Vreme, Šport 17.10 Po Sloveniji 17.30 Srečni metulj 17.50 Cofko Cof, risana nanizanka 18.20 Izgubljene civilizacije, amer. dokumentarna serija 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik 19.50 Vreme 19.55 Šport 20.00 Zrcalo tedna 20.15 Športni kviz 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.35 Vreme 22.40 Šport 22.55 Polnočni klub 0.05 Nevvvorška vročica, amer. nanizanka 0.30 V New Orleansu, amer. nanizanka 1.15 Izgubljene civilizacije, ponovi-tev2.05Napovedniki 16.30 Risanka 17.00 Hrvaška danes 18.00 Kolo sreče 18.35Govorimo o zdravju 19.05 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Molajte Molat 20.50 Po lepi naši domovini 22.10 Opazovalnica 22.45 Tednik, talk show 23.45 Poročila 0.00 Oddelek za umore, serija 0.45 Naravnost fantastično, ameriška nanizanka 1.10 Predpremiera: Rambo 2.45 Sedmi element 3.10Detektivi 4.30 David Coperfield 4.30 Koncert 5.0 Sophijina odločitev, amer. film TVS 2 9.00 Vremenska panorama 9.55 Napovedniki 10.00 Na vasi, danska nanizanka 10.25 Pacific Drive, avstralska nanizanka 10.50 Saint Tropez, ponovitev 11.40 napovedniki 11.45 Euronews 13.30 TV Prodaja 14.00 VVimbeldon: polfinale (m), prenos 16.20 ST. Denis: SP v nogometu, četrtfinale, prenos 18.30 Pasje življenje, amer. nanizanka 18.55 Oglasi 19.00 Čudežni otrok, amer. nanizanka 19.30 Kolo sreče, TV igrica 20.00 Nenadoma Susan, amer. nanizanka 20.30 SP. v nogometu, četrtfinale, prenos 23.00 Senca dvoma, francoski film 0.40 Tenis, posnetek iz VVimbeldona 2.10 Napovedniki KANAL A 9.00 Ponovitve: Srečni časi 9.30 Družinske vezi 10.00 MacGvver 11.00 Misija: Nemogoče, ponovitev 12.00 Petrocelli 13.00 Lepota telesa, ponovitev 14.00 Oprah show, ponovitev 15.00 Srečni časi, nanizanka 15.30 Družinske vezi, nanizanka 16.00 Nora hiša, nanizanka 16.30 Cooperjeva druščina, nanizanka 17.00 Družinske zadeve, nanizanka 17.30 Princ z Bel Aira 18.00 Sončni zaliv 18.20 Bravo, maestro, kuharska oddaja 18.30 Drzni in lepi, nadaljevanka 19.00 Oprah Show: Hilary Clinton 20.00 Moj, film, dva filma po izbiri gledalcev: Cheecheve in Chongove zadeve (09-09-161); Goli obraz (09-9-162); CharlevHannah (09-09-163); Ujede (09-09-164) 23.30 Misija: Nemogoče, nanizanka 0.30 Dannveve zvezde, ponovitev 1.30 Video strani POPTV 7.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program 10.00 Za vedno, ponovitev ameriške nadaljevanke 10.50 Top shop 11.00 Esmeralda, nanizanka 12.00 Obalna patrulja, ameriška nanizanka 13.00 Bolnišnica upanja, ameriška nanizanka 14.00 Obalna straža, ameriška nanizanka 15.00 Zlatolaski, ameriška nanizanka 15.30 Za vedno, ameriška nadaljevanka 16.30 Vrnitev v paradiž, avstralska nadaljevanka 17.30 Esmeralda, mehiš-ko-ameriška nadaljevanka 18.30 Sedma nebesa, amer. nanizanka 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Parada zvezd: Poljub pred smrtjo, amer. film 21.45 Visoka vpetost: Dosjeji X, ameriška nanizanka Sam™"?" fp- avstralska nanizanka u.ju Nove Emmanueline dogodivščine 7, erotični film 2.00 24 ur TV 3 .8.00 Tv prodaja 8.15 TV shop 11.00 Glasbeni motorček, ponovitev 12.30 TV shop 13.30 TV razglednica 14.30 TV shop predstavlja 16.40 Risanke 17.20 Salon, oddaja o kozmetiki in pričeskah 18.30 Sosedje, ponovitev nanizanke 19.05 Glasbeni motorček, mladinska oddaja 19.30 Risanke 20.10 Zgodovina avtomobilizma, dokumentarna nanizanka 20.45 Tendence, oddaja o modi 22.00 Na robu mogočega, oddaja o ekstremnih športih 22.30 TV prodaja 23.00 TV shop predstavlja GAJBA 15.20 Tedenski pregled dogodkov 15.30 Prenos radia Slovenije - Dogodki in odmevi 16.05 EPP 17.20 Med iskrenimi ljudmi 17.50 EPP 18.00 Godan 18.20 Lestvica Radia Kranj 20.00 Večerni program - Glasba po izboru Igorja Rozmana 24.00 Zaključek programa Radia Kranj HTV 2 13.20 Koledar 13.50 Popelji me v mesto, ponovitev 14.50 Marguarite Volant, ponovitev 15.35 Odprto, ponovitev 16.25 Otroška oddaja 16.55 Risanka 17.05 Živinorejec, serija 17.55 Varuhinja skrivnosti 18.25 Mojstrovine svetovnih muzejev 18.35 Hugo 19.00 Zagrebška panorama 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.20 Zakon v Los Angelesu, serija 21.10 Poročila 21.30 Nenadoma Susan, serija 21.55 Oklevanje Poppy Carrevv, angleški barvni film 23.45 Melodije hrvaškega morja, posnetek 9.00 24 ur 9.30 Borzni monitor 15.00 Živa - TV magazin, ponovitev 16.00 Lois & Clark: Nove Supermanove dogodivščine, ameriška nanizanka 17.00 Matlock, ameriška nanizanka 18.00 Umor, je napisala 19.00 Živa 19.15 Esmeralda, nanizanka 20.00 Izbor filmske zvezde: Danzel VVashington (090-91-51); Wesley Snipes (090-91-52); Eddie Murphy (090-91-53) 22.00 Živa - TV magazin, regionalni program na Euro PTV, RTS in Idea TV 23.00 MacGvver, ameriška nanizanka 0.00 Odpadnik, ameriška nanizanka HTV 1 7.45 Koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.25 Vpis na fakultete 11.25 Otroškj program 12.00 Poročila 12.25 Živinorejec, serija 13.20 New York, serija 14.00 Poročila 14.05 Sinovi viharjev 15.10 Pol ure kulture 15.40 Poročila 15.45 Prvih sto let filma AVSTRIJA 1 6.15 Otroški program 8.40 Zvezdne steze 9.20 Lois in Clark: Nove Supermanove dogodivščine 10.20 Veselo ločena, ameriška komedija 11.45 Otroški program 14.50 SeaOuest 15.40 Zvezdne steze 16.25 SP v nogometu 18.30 Družina za umret 19.00 Prijatelji 19.30 Čas v sliki 19.55 Vreme 20.00 Šport 20.15 SP v nogometu 20.50 SP v nogometu 23.00 Hellbound, amer. film 0.30 Šport: Tenis, posnetek 1.30 Neupogljivi, amer. drama AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Buddy, Buddy, amer. komedija 10.35 Drzni in lepi 11.20Zvezna dežela danes 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.10 Vera 13.00 Čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.55 Umor je napisala 14.45 Drzni in lepi 15.30 Prednost domačih 16.00 Stari 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 18.05 Posebna oddaja 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.05 Pogledi od strani 20.15 Derrick 21.15 Telo in duša 22.10 Čas v sliki 22.35 Modern Times 23.05 Poletne ljubezenske afere: Veselje do raziskovanja 0.00 Čas v sliki 0.30 Pearl: Nenavaden test 0.55 Hope in Gloria 1.20 Dobrodošla, Avstrija 2.50 Pogledi od strani 2.55 Colette 4.25 Dobrodošla Avstrija TELE-TV KRANJ ... Videostrani 19.00 Gorenjska televizija danes 19.05 Priporočamo: EPP blok - 1 19.10 Poročilo Gorenjske 785 19.25 TV prodaja 20.00 Naj videospot tedna 20.05 Priporočamo: EPP blok - 2 20.10 Odprti ekran, (vodi: Sladžan Umjenovič, v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 21.10 Poročila Gorenjske 785 21.25 Priporočamo: EPP blok - 3 21.30 Koncert Tanje Zaje - Zupan z gosti 23.00 Otvoritev poletne turistične sezone na Bledu (reportaža) 23.45 Poročila Gorenjske 785 00.00 Gorenjska televizija jutri 00.01 Nočni zabavni erotični program ... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ -POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV RA KRANJ pod Ratitovcem praznuje 18.30 Gorenje meseca 19.00 Alpetourovo turistično okence 19.30 Zadetek v petek 22.00 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL R TRŽIČ Oddajamo od 10.00 do 19.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. Dopoldan bomo posredovali uporabne informacije in zanimivosti, od menjalnih tečajev do kulturnih dogodkov in vsebine današnjega Gorenjskega glasa. Oddaja Naša priložnost bo na sporedu ob 11.20. Ob 11:50 bomo pogledali, kaj je novega v OKC. 12:40 je čas, ko ponovimo lekcijo tečajanemškega jezika, 13:40 pa se slišimo v popoldanski temi. Ob 14:35 razpredemo mrežo presenečenj, ob 15:30 so na sporedu lokalne informacije, ki jim sledi oddaja Kulturni Babilon. Ob 16.10 bomo posredovali obvestila, nato pa ob 16.30 prenašali oddajo Deutsche VVelle poroča. 17.05 je čas za ŠOU informacije. Kuharski nasvet pride na vrsto ob 17.30, ob 18.30 pa podelimo petkovo nagrado. KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, AMZS, Vreme, Nočna kronika 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.00 Izbranka tedna 8.30 Zanimivosti, glasbene želje... 9.30 Vaše mnenje o 10.00 Kam danes v Ljubljani 10.30 RGLovo zelo 11.30 Uganka RGL 12.00 BBC novice 13.00 Dober dan 14.00 Pasji radio 14.45 Anketa 16.00 Črna kronika 17.30 Hop top 13, glasena lestvica Hopla RGL 18.45 Vreme 18.57 Izbranka tedna 20.00 Odprta dlan 23.55 Anketa 1.45 Ljubezen, erotika, seks, pornografija ... Videostrani 51. KANAL ODDAJNIKA NA LUBNIKU TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.15 in 21. uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20.30 do 21. ure. 19.00 Mladi talenti 20.00 Današnji gost v studiu - kontaktna oddaja v živo iz studia TV... Iz video arhiva ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.10 Testna slika 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.20 Spoznajmo svojega soseda 18.48 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Video Doom, ponovitev 20.52 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Ponovitev programa srede ... Radio ONIX FM do jutranjih ur z vami v živo IMPULZ KAMNIK 10.00 Videostrani 18.30 TV prodaja 18.35 Otroški program 19.30 Videostrani 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Kronika 20.50 Iz produkcije ZLTV Slovenije 21.20 Presenečenje z Dragom Paplerjem 23.10 Kronika - ponovitev 23.30 top spot 23.35 Nočne videostrani R OGNJIŠČE R TRIGLAV 00.00 Nočni glasbeni program 5.30 Dobro jutro 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.40 Oglasi 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 7.35 Kaj danes za zajtrk? (kontaktna oddaja) 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj 8.05 Kaj se je ponoči dogajalo na urgentnem oddelku jeseniške bolnišnice? 8.15 Obvestila 8.30 Telegraf 8.40 Oglasi 9.00 Popevka tedna 9.05 Gorenjka, Gorenjec meseca 9.15 Voščila, dobre želje 9.40 Oglasi 10.00 Vedeževanje 10.30 Novice 10.40 Oglasi 11.00 1001. nasvet 11.40 Oglasi 10.45 Oglašanje iz Gorij 11.00 1001 nasvet 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice, vreme 12.10 Obvestila, osmrtnice 12.15 Aktualno: Dobrodošli Doma: Atomske Toplice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno: Evropa proti aidsu 13.40 Oglasi 14.00 Popevka tedna 14.15 Voščila, dobre želje 14.30 Popoldanski telegraf 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Nepremičnine - Trg Bled 17.30 Domače novice 17.40 Oglasi 18.00 Pogled v jutrišnji dan 18.30 Tednik občine Bled 19.00 Oglasi 19.15 Voščila 19.30 Večerni glasbeni program R SORA 5.00 Jutranji program 6.40 Duhovna misel, svetnik dneva 7.10 Bim-bam-bom 7.30 Poročila 8.00 Jutranja tema 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Dober glas seže v deveto vas,... - pregled dogodkov po posameznih območjih Slovenije s pomočjo dopisnikov 10.15 Kulturni utrinki 11.10 Karitas (na 14 dni) 12.00 Zvonjenje 13.00 Gospodarstvo včeraj, danes, jutri 15.00 Popoldanska informativna oddaja 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 18.30 Večerna informativna oddaja 19.00 Radio Glas Amerike 20.15 Radio Vatikan 20.35 Urica narodnozabavne glasbe (Kviz) 22.00 Poročila 22.30 Nočni glasbeni program IPIS RAČUNALNIŠKA USPOSABLJANJA IPIS 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa 6.00 Dogodki danes - jutri 6.15 Naš jutranji gost 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Dogodki danes -jutri 9.00 Ponovitev jutranjega pogovora 9.30 Avtomobilski mali oglasi 9.50 Nasvet za kosilo 10.00 Dogodki danes - jutri 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 BBC novice 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj dam 14.20 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Dogodki danes - jutri 17.10 Svet MEGAMIIK 17.30, POP tv ESMERALDA Malaver je besen, ko izve, da ga je operiral Jose Armando in mu celo rešil življenje. Jose Armando ga v zameno prosi, naj pusti Esmeraldo pri miru, vendar Luclo noče niti slišati o tem. Esmeralda zameri Jose Armandu, da ni hotel priznati njenega sina. Gracielita je obupana, ker se bo Adrian poročil. LE8TTICA 3 + 3 RADIA SORA I. DEL: 1. VICTORY - Zapri oči 2. SENDI - Spelji se 3. HAJDI - Ogenj gori 4. MARTA ZORE - Ne bom 5. REOUIEM - Pozabi na vse II. DEL: 1. NAPOLEON - Hočem te nazaj 2. BORIS KOPITAR - Bo moj vnuk še pel slovenske pesmi 3. RITM PLANET - Dej bi zader se 4. DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV - Rabm 5. CEST LA VIE - Ti si mi vse Tudi naša lestvica odhaja na počitnice. Zato vas vabim, da nam pošljete čimveč razglednic Iz krajev, kjer boste dopustovali, saj bomo najbolj zanimive tudi nagradili septembra, ko bo naša lestvica spet j?a programu. Vsekakor pa ne pozabite tudi glasovati za vašo najljubšo pesem, saj bomo vse dopisnice shranili do jeseni. Tokrat sta bila izžrebana: Angelca Marinšek, Lončarska 64, Dolenja vas in Miran Hočevar, Levstikova 22, Ljubljana. Obe nagradi je prispevala založba Mandarina. Želim vam lepe počitnice. Nasvidenje! Andreja Camernik SOBOTI. 4. JILM1 1998 KUPON Glasujem za: Moj nasiov: 5.30 Začetek programa, Uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila Radia Slovenije 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema 9.50 EPP 10.20 Minute za borzo - GBD 10.40 Informacije o zaposlovanju 10.50 EPP 11.00 Predstavitev Helios 11.30 Kviz Radia Kranj 11.40 Alpetour Remontov kotiček 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Oddaja o nogometu 13.50 EPP 14.00 Godan KINO CENTER amer. erot. thril. DIVJE STRASTI ob 18., 20. in 22. uri STORŽIČ amer. drama TISOČ AKROV ob 19. in 21. uri ŽELEZAR amer. krim. MERKURJEV SRD ob 18.30 in 20.30 uri ŠKOFJA LOKA amer. ljub. drama VELIKA PRIČAKOVANJA ob 20.30 uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA akcij, drama G. I. JANE ob 20.30 uri TVS 1 drilna oddaja z Gojmirjem Lešnjakom -Gojcem 21.25 Zvoki tišine, ameriški film 22.50 TV prodaja 23.00 TV shop 8.00 Zgodbe iz školjke 8.30 Čarobni šolski avtobus, risana nanizanka 8.55 Modro poletje, španska nanizanka 9.30 Živahni svet iz zgodb Richarda Scarrvja, risana nanizanka 9.55 Dobrodošli doma 10.00 Športni kviz 11.25Promenadni koncert 12.05 Tednik, ponovitev 13.00 Poročila, Vreme, Šport 13.10 Vremenska panorama 13.50 Newyorška vročica, amer. nanizanka 14.15 V New Orleans, amer. nanizanka 15.00 Pobeg v zmago, amer. film 16.50 Obvestila 17.00 Obzornik, Vreme, Šport 17.15 Tibetanski umetniki: folklorna skupina Nyingtry, 2. del 17.35 Bahčinsarajska Fontana, balet 17.50 Na vrtu, oddaja TV Maribor 18.15 Ozare 18.20 Črna skrinjica, angleška dokumentarna oddaja 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.50 Šport 19.55 Utrip 20.15 Srečanje s Kelly Family 20.25 Oglasi 20.30 Koncert Kelly Family, prenos 23.05 Poročila, Vreme 23.15 Šport 23.35 Tretje oko, dokumentarna serija 0.20 Območje somraka, amer. film 2.00 Obsojena na težave, amer. film 3.25 Napovedniki TVS 2 7.25 Vremenska panorama 9.25 Napovedniki 9.30 Nostalgija z avtorji: Dušan Velkaverh 10.30 Jeklene ptice, angleška animirana nanizanka 11.20 Euronews 15.00 VVimbeldon, prenos 16.20 SP v nogometu, četrfinale, prenos 18.30 Šport 19.30 Videoring 20.00 V vrtincu SP v nogometu, četrfinalu, prenos 23.00 Sobotna noč 1.00 Napovedniki KANAL A 7.00 Video strani 8.30 Kaličopko 9.30 Mogočni mišek, risanka 10.00 Mork in Mindy, risana serija 10.30 Divji divji zahod, nanizanka 11.30 Srečni časi, nanizanka 12.00 Sobotna matineja: Vitezi Rulete, film 14.00 Zaliv delfinov, nadaljevanka 15.00 MacGvver, nanizanka 16.00 Misija: Nemogoče, nanizanka 17.00 Nimaš pojma, nanizanka 17.30 Ta čudna znanost, nadaljevanka 18.00 Atlantis, glasbena oddaja 19.00 Protiu-darec, nanizanka 20.00 Sobotna kinoteka: Perry Mason: Prevara, film 21.45 Babilon 5, nanizanka 22.30 Zgodbe iz grobnice, nanizanka 23.00 Petek trinajstega, nanizanka 0.00 Atlantis, ponovitev GAJBA na Euro PTV, RTS in Idea TV 15.00 Lois in Clark: Nove Supermanove dogodivščine, ameriška nanizanka 16.00 Prevare, avstralski film 18.00 Neverjetne zgodbe, ameriška nanizanka 18.30 Zapp, regionalni program na Euro PTV, RTS in Idea TV 19.30 Skrivnostni otok, ameriška nanizanka 20.00 Vojne vihre: Zelene baretke, ameriški film 22.30 Umazana tolpa, ameriški film 0.30 Zapp, ponovitev glasbene oddaje HTV 1 7.30 Opazovalnica 8.00 Risanka 8.20 TV koledar 8.30 Poročila 8.35 Povver ran-gers 9.00 Dobro jutro, Hrvaška 11.00 Otroški program 12.00 Dnevnik 12.25 Kmetijska oddaja 13.00 Papirnata brigada, amer. film 14.45 Poročila 15.00 Srečanje otrok Pariz 98 15.40 Televizija o televiziji 16.15 Ženske v prvi liniji 16.50 Dr. Ouinn, ameriška nanizanka 17.40 Pogovori s sencami 18.15 Podravska legenda 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.20 Družinska zadeva 21.10 V mojem telesu, ameriški film 22.35 Opazovalnica23.20 Polnočna premiera: Osvajalci 2.25 Ruby Wax predstavlja Billa Cosbyja in Fran Drescher 2.50 Bojna glava, ameriški barvni film 4.20 Dokumentarna oddaja 5.20 Največji uspehi hrvaškega športa 7.20 Jazz HTV 2 11.30 Koledar 11.40 Strečala se bova v galeriji 13.15 Dosjeji X, ponovitev 13.55 Marianne moje mladosti, francoski film 17.00 Virus, računalniška oddaja 17.30 Oči sveta 18.30 Zlati gong 19.30 Dnevnik 20.15 Triler 21.15 Fantastična prihodnost: Vesoljski pionirji 22.10 Ekran brez okvirja 23.15 Melodije hrvaškega morja, posnetek AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program 11.55 Blossom 12.25 Nick Foley 13.05 Življenje in jaz 13.30 Čudovita leta 13.50 Princ z Bel Aira 14.15 "Divji bratje s šarmom 14.40 Miza za pet 15.30 Beverly Hills 90210 16.15 SP v nogometu 18.35Nonstop neumnosti 19.00 Baldy man 19.30 Čas v sliki 19.55 Vreme 20.00 Šport 20.15 SP v nogometu 20.50 SP v nogometu 23.00 Polet skozi pekel, amer. film 0.45 Šport: tenis 1.45 Gangsterjeva punčka, ital. film 3.20 Beverly Hills 90210 4.05 Gorila in diamantna vročica POP TV 6.00 Videostrani8.00 Rožnati panter, risana serija 8.30 Dogodivščine medvedka Ruxpina, risana serija 9.00 Guliverjeva potovanja, risana serija 9.30 Kremenčkovi, risana serija 10.00 Pajkec, risanka 10.30 Povver Rangers, ameriška mladinska nanizanka 11.00 Zajec dol-gouhec, mladinski film 13.00 Morska deklica, avstralska mlad. nanizanka 13.30 Odiseja, kanadska nanizanka 14.00 Super Pop s Stajonorn Auerjem, ponovitev sezone 15.30 Pop party, ponovitev sezone16.30 Nove pustolovščine Robina Hooda, amer. nanizan-ka17.30 Highlander, amer. nanizanka 18.30 Beverly Hills 90210, amer. nadaljevanka 19.20 Vreme19.30 24 UR20.00 Filmski hiti: Dave, amer. film22.00 Cha-plin, amer.-angl. film0.30 Januarski mož, amer. film 2.15 Cena svobode, amer. film4.00 24 UR4.30 Video strani TV 3 8.00 TV prodaja 8.15 TV shop predstavlja 12.00 Risanke 12.30 Sosedje, ponovitev avstralske nanizanke 13.00 V deželi igrač, risani film 14.30 20 let Aleksandra Ježa, posnetki koncerta 16.00 Zgodovina avtomobilizma, ponovitev 16.30 Na robu mogočega, oddaja o ekstremnih športih 17.10 Avto svet, ponovitev oddaje 18.00 Sosedje, ponovitev avstralske nanizanke 18.30 Videoboom 40, glasbena odda-ja19.30 Risanke 20.10 Štirje v..., razve- AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Nabodeno v Avstriji 9.30 Ujetnika ljubezni, nemški film, 11.10 Prosim, ne jejte marjetic, ameriški film 13.00 Čas v sliki 13.10 Kopališki mojster Spargel, avstrijska komedija 14.45 Poroka ob VVolgangovem jezeru, avstrijski film 16.30 Slikanica Avstrije 16.30 Alpe-Donava-Jadran 17.00 Čas v sliki 17.05 Ozri se po deželi 17.35 Kdo me želi? 17.55 Religija sveta 18.00 Milijonsko kolo 18.25 Spori 19.00Avstrija danes 19.30Čas v sliki 20.05 Pogledi od strani 20.150h, ti moja Avstrija 22.20 Čas v sliki 22.25 Boenig Boenig, nemška komedija 23.55 Čas v sliki 0.00 Dolga noč opere URŠKA V Kranju, Škofji Loki Radovljici in na Jesenicah Vpisuje začetnike in dobre plesalce I ^064/415-000 20.00, KANAL A PREVARA Perry Mason: Igrajo: Janine Darcev, Tim Ryan, Marcy VValker, Teresa VVright, Yvette Mimieux... Perrv Mason odpotuje v Pariz, kjer mora zagovarjati častnika ameriške mornarice Davida Bermana. Ta je obtožen, da je umoril domnevnega nacističnega zločinca Altmanna. Med procesom pride do še enega umora. Po pričanju Davidove mame Helene postane jasno, da je bil Altmann navaden izsiljevalec, ki je razkrinkal pravega nacističnega zločinca Krugmanna in ga potem izsiljeval. Perrva v sodniški dvorani spet čaka veliko presenečenje... KINO CENTER amer. erot. thrill. DIVJE STRASTI ob 17., 19. in 21. uri STORŽIČ angl. amer. kom. BEAN bo 16. in 18. uri, amer. drama TISOČ AKROV ob 20. in 22. uri ŽELEZAR amer. krim. MERKURJEV SRD ob 18. uri, amer. epska ljub. drama TITANIK ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. ljub. drama VSI PRAVIJO "LJUBIM TE" ob 20.30 uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA amer kom NIČ NI IZGUBLJENO ob 18.30 in 20.30 uri BLED akcij, drama G. I. JANE ob 20. uri ŽIRI amer. znan. fant. trill. SFERA ob 20.30 uri SOBOTI, 4. .911 J.91 1998 TELE-TV KRANJ ... Videostrani 19.00 Gorenjska televizija danes 19.05 Priporočamo: EPP blok - 1 19.10 Utrip Kranja 19.30 TV prodaja 20.00 Naj spot tedna 20.05 Priporočamo: EPP blok - 2 20.10 Pogovor s Tomotom Križnarjem, oddaja iz studia Gorenjske televizije 20.50 Tedenski izbor: Otvoritev prenovljenega poslovnega centra restavracija Iskra v Kranju 21.10 Poročila Gorenjske 785 (ponovitev) 21.25 Priporočamo: EPP blok - 3 21.30 Iz domačega video arhiva 22.00 Videoboom 40, slovenska video lestvica zabavne glasbe 23.00 Skrivnost je v človeku (ponovitev) 23.40 TV prodaja 00.00 Gorenjska televizija jutri 00.01 Nočni zabavni erotični program ... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV ... Videostrani 51. KANAL ODDAJNIKA NA LUB-NIKU TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri; VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. uri 19.00 Presenečenja z Dragom Pa-plerjem 19.20 Župan ob občinskem prazniku občine Železniki 20.00 Antonov obzornik 20.20 Serijski film ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.10 Testna slika 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.20 Koncert FS Triglav in FS I BEI na Javorniku 20.20 Spoznajmo svojega soseda, ponovitev 20.50 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani N/icJeostraoi 19 50 NaoovGd soor- TV ŠIŠKA eda 20.00 Telemarket 20.50 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - ponovitev 22.00 OSHO -otrok nove dobe - ponovitev 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za nedeljo 22.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 18.30 TV prodaja 18.35 Otroški program: Zajček Jaka, ponovitev 19.30 Kronika, ponovitev 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Video boom 40 21.30 Film 23.00 Top spot 23.05 Nočne videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila Radia Slovenije 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Čestitka presenečenja 8.35 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Mladi, nadarjeni, obetavni 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.50 EPP 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 15.30 Prenos radia Slovenije - dogodki in odmevi 16.05 EPP 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Godan 20.00 Večerni program: Glasba po izboru Igorja Rozmana 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRIGLAV 00.00 Nočni glasbeni program 5.30 Dobro jutro 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.40 Oglasi 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 7.35 Kaj danes za zajtrk? - kontaktna oddaja 7.40 Oglasi 8.00 Kronika (OKC) - zadnjih 24 ur 8.05 Kaj se je ponoči dogajalo na urgentnem oddelku jeseniške bolnišnice? 8.15 Obvestila 8.30 Telegraf 8.40 Oglasi 9.00 Popevka tedna 9.15 Voščila, dobre želje 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno: 10.30 Novice 10.40 Oglasi 11.15 Duhovni razgledi 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice, vreme 12.15 Obvestila, osmrtnice 12.40 Oglasi 12.50 Podarite?, kontaktna oddaja 13.00 Aktualno: O izvajanju zakon o varnosti v cestnem prometu 13.40 Oglasi 14.00 Popevka tedna 14.15 Voščila, dobre želje 14.30 Popoldanski telegraf 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno: Javljanje iz Krope - Kovaški šmarn 15.30 □•godki in odmevi 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Čez pregrade do Merkurjeve nagrade 17.30 Domače novice 17.40 Oglasi 18.00 Pogled v jutrišnji dan 19.00 Oglasi 19.15 Voščila 19.30 Večerni glasbeni program 19.40 Oglasi R SORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa 6.00 Dogodki danes - jutri 6.15 Naš jutranji gost 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Dogodki danes - jutri 9.00 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.50 Nasvet za kosilo 10.00 Dogodki danes - jutri 10.30 Sobotni kviz 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 BBC -novice 12.30 Evropa v enem tednu 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj dam 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Dogodki danes -jutri 19.30 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Dobro jutro 7.15 Novice, vreme, ceste, nočna kronika 7.35 Vreme 8.00 Dobro jutro Slovenija 11.00 Kam danes v Ljubljani 11.30 Uganka RGL 12.00 BBC novice 12.30 Črna kronika, tedenski pregled 13.30 Čestitke, želje 14.35 Pasji radio 16.00 Špica, oddaja z mladimi 17.45 Notranjsko kraški mozaik 18.45 Vreme 19.00 Rick dees 1.45 Ljubezen, erotika, seks, pornografija R TRŽIČ R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 6.40 Duhovna misel, svetnik dneva 7.30 Poročila 8.00 Božje poti na Slovenskem oz. Jaz pa pojdem 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Sobotna iskrica - otroška oddaja 11.10 Za življenje, za danes in jutri: 1. sobota BESEDE MIČEJO, ZGLEDI VLEČEJO, 2. sobota ODDAJA ZA ZAROČENCE IN ZAKONCE, 3. sobota ODDAJA O ZASVOJENOSTI, 4. sobota DRUŽINSKI CENTER BETA-NIJ 12.00 Zvonjenje 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.00 Popoldanska informativna oddaja 16.05 Mali oglasi 17.15 Naš gost 18.30 Večerna informativna oddaja 19.00 Slovenci po svetu in domovini 20.15 Radio Vatikan 20.35 Molitev in duhovni nagovor pred nedeljo 21.15 Glas miru oz. Naši svetniški kandidati 22.00 Poročila 22.30 Nočni glasbeni program RDS STEREO Oddajamo od 10:00 do 19:00 na UKV stereo na 88,9 in 95,0 Mhz. Dopoldne bomo poskrbeli za čim več zanimivih in uporabnih informacij. Ob 11.00 bomo napletli pogovor z gostom, predsednikom PD Tržič, Marjanom Salbergerjem. 11:50 je čas, ko se povežemo z OKC, ob 12:00 lahko prisluhnete oddaji Notranja pot. Po prenosu oddaje Danes do 13., bomo ob 13:40 pripravili še kakšno zanimivost. Ob 14:30 lahko prisluhnete oddaji Ta dobr'h 10 Radia Tržič, nadaljevali bomo z lokalnimi informacijami in obvestili. Od 17:30 do 18:00 ne pozabite oddati malega oglasa, spored bomo zaključili s horoskopom, ki ga pripravlja Majda, in s pravljico izpod peresa Zlate Volarič. RADIO SORA DAN JE ZAPOLNJEN Z VAMI SMO TUDI PONOČI NOTRANJSKI RADiO LOGATEC D.O.O Logatec • Tržaška 148 • t*L:06l/741 632 • fax:06l/74l 612 JMEOEL.9/1, 5. Ji/Lf J/i 1998 TVS 1 8.00 Palček David, risana nanizanka 8.25 Cilkin kotiček, risanka 8.35 Skrivno življenje igrač, lutkovna nanizanka 8.50 Zvezdica, lutkovna nanizanka 9.15 Telerime 9.20 Pustolovščine, novozelandska nanizanka 9.50 Ozare, ponovitev 9.55 Nedeljska maša, prenos iz Šempetra 11.00 Svet opic, francoska dokumentarna serija 11.30 Obzorje duha 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Koper - Capodistria 12.30 4 x4, oddaja o ljudeh in živalih -TV Maribor 13.00 Poročila, Vreme, Šport 13.10 Koncert Kellv Family, ponovitev 15.10 Skrivnost letala Stinson, avstralski film 16.50 Obvestila 17.00 Obzornik, Vreme, Šport 17.15 Slovenski magazin 17.45 Po domače 18.40 Razgledi slovenskih vrhov 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.50 Šport 20.00 Most Ohrid - Bohinj 21.35 Večerni gost: Prof. Dr. Janez Bogataj 22.35 Poročila, Vreme 22.45 Šport 23.00 Tretji kamen od sonca, amer. nanizanka 23.25 Bramwell, angleška nanizanka 0.15 Razgledi slovenskih vrhov, ponovitev 0.40 Napovedniki TVS 2 7.25 Vremenska panorama 9.20 Napovedniki 9.25 Teater paradižnik 10.20 V vrtincu, ponovitev 10.50 Cesarjeva nova oblačila, nemški film 12.20 TV prodaja 12.50 Euronevvs 13.20 Motociklizem: VN Velike Britanije, prenos 14.15 Kajak Kanu Corona, posnetek iz Tacna 15.00 VVimbeldon, tenis, prenos 18.00 Motociklizem: VN Velike Britanije, posnetek EP v jadranju, reportaža iz Izole 19.30 Videoring 20.00 A. Marodič: Naša krajevna skupnost - Z opeko po zakonu 20.35 Deklica v bikinih, francoska dokumentarna oddaja 21.30 Šport v nedeljo 22.00 Obračun v malem Tokiju, amer. film 23.15 Napovedniki KANALA 8.30 r\aličopko 9.30 Mogočni mišek, risanka 10.00 Mork in Mindv, nanizanka 10.30 Davy Crockett, 2. del mladinskega filma 11.30 Atlantis, ponovitev 12.30 Nedeljska matineja: Ledena dama, film 14.00 Oče Down-ing, nanizanka, 15.00 Drzni in lepi 16.45 Bravo, maestro, ponovitev 17.00 Lepota telesa, ponovitev 18.00 Miza za pet, nanizanka 19.00 Duh bojevnika, ameriška nanizanka 20.00 Maščevanje iz groba, film 21.30 Odklop, ponovitev 22.30 Mac-gavver, nanizanka 23.30 Misija: Nemogoče, nanizanka_ POP TV 8.00 Rožnati panter, risana serija 8.30 DogodivSčine medvedka Ruxpina, risana serija 9.00 Bojevniki prihodnosti, risana serija 9.30 Kremenčkovi, risana serija 10.00 Mladi Superman, ameriška nanizanka 10.30 Power Rangers, ameriška mladinska nanizanka 11.00 Beverly Hills, 90210, ameriška nadaljevanka 12.00 Mel-roce place, ponovitev ameriške nadaljevanke 12.50 Dobim - podarim, ponovitev 13.00 Brez zapor z Jona-som, ponovitev sezone14.00 Nebeška vrata, amer. film16.45 Naš Čarli, nemška nanizanka17.45 Vseameriš-ka lepotica, amer. film19.20 Vreme19.30 24 UR 20.00 Sosedovi, amer. film 21.45 Teksaški mož postave, amer. akcijska nanizanka23.00 Most v pragozd, amer. film 0.30 24 UR ja: Vrnitev odpisanih, jugoslovanska nanizanka 21.00 Zbirni center, jugoslovanski film 23.00 ČB klasika: Timbuktu, ameriški film 1.00 Živa, ponovitev regionalnega programa na Euro PTV, RTS in Idea TV HTV 1 8.05 Opazovalnica 8.35 Risanka 8.55 Koledar 9.05 Poročila 8.45 Lovi na sence, film 9.35 Legenda o belem očnjaku, serija 10.25 Risanak 10.35 Pet strani sveta 12.00 Dnevnik 12.25 Kmetijska oddaja 13.15 Opera Box 13.45 Mir in dobrota 14.15 Duhovni klic 14.35 Poročila 14.45 Oprah Sahow 15.35 Ne bom se več boril, ameriški film 17.05 Poročila 17.20 Beverly Hills 18.15 Melrose Place 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.25 Sonce 21.45 Forum 22.20 Opazovalnica 22.50Zgodba o panamskem klobuku 23.45 Poročila TV 3 8.00 TV prodaja 8.15 TV shop predstavlja 11.00 Videokolaž 12.00 Angelus 12.20 Risani film 12.50 Sosedje, ponovitev avstralske nanizanke 13.20 Štirje v..., ponovitev družinske razvedrilne in zabavne oddaje 14.30 Sosedje, ponovitev avstralske nanizanke 15.00 Zgodba 0 belem kitu, risani film 16.00 kaj je novega?, filmski magazin 16.45 Tendence, ponovitev oddaje o modi 18.00 Zgodovina avtomobilizma, ponovitev 18.30 Živali 19.30 Risanke 20.10 Kaj je novega?, oddaja o svetovni filmski produkciji 20.45 Starost je norost, ameriški film 22.30 Na robu mogočega, oddaja o ek-stremnihšportnih 23.00 TV prodaja 23.10 TV shop predstavlja HTV 2 11.15 Koledar 11.30 Osvajalci 14.25 National Georaphic: velika jezera, krhka morja 15.20 Uto Ughi in orkester Santa Cecilija 16.20 Svečani mimohod, posnetek 17.50 Turistični magazin 18.20Etnokajda 19.05 Maček Viktor, risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Oči sveta, amer. dokumentarna serija 21.15 Melodije hrvaškega morja, posnetek 23.15 Družina za umret 23.45 Iz sveta zabave 0.15 Melodije hrvaškega morja, razglasitev zmagovalca AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program 1145 Mama, jaz in midva 13.25 Štirje nebeški prijatelji, amer. komedija 15.00 Šport: tenis, finale (m) 18.00 Srček 18.30 Šport: atletika 19.30Čas v sliki 19.45 Vreme 19.55 Šport 20.15 Rob Boy, amer. film 22.25 Čolumbo: Umor v veleposlaništvu 23.35 Šport v nedeljo 23.45 Kraj zločina 1.15 Šport: atletika 2.00 Let skozi pekel, amer. film 3.45 Rob Boy, amer. film AVSTRIJA 2 6.15 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Tri dekleta in Schubert, avstrijski film 10.30 Teden kulture 11.00 Novinarska ura 12.00 Visoka hiša 12.30Orientacija 13.00Čas v sliki 13.05 Tednik 13.30 Domovina, tuja domovina 14.00 Pogledi od strani -revija 14.20 Arktični beli volkovi 15.00 Policijska inšpekcija 1 15.30 Objestnost 17.00 Čas v sliki 17.05 Klub za seniorje 17.55 Lipova ulica: Pod prisilo 18.25 Kristjan v času 18.30 Podoba Avstrije 19.00 Avstrija danes 19.15 Loto 19.30 Čas v sliki 19.45 Vreme 19.55 Pogledi od strani 20.15 Ko glasba zaigra 21.45 Čas v sliki 21.55 K stvari 23.15 Vizije 23.20 Dolga noč opere 2.25 Teden kulture 2.55 Pogledi od strani 3.25 Pogledi od strani 3.35 Dober dan, Koroška 4.05 Dober dan, Hrvati 4.35 Domovina, tuja domovina 5.05 K stvari, ponovitev TELE-TV KRANJ ... Videostrani 9.00 Gorenjska televizija danes 9.05 Priporočamo: EPP blok - 1 9.10 Železniške makete v modulni obliki (reportaža) 9.35 Slovenska knjiga je predstavila družino občinskih telefonskih imenikov - OTI (reportaža) 10.00 Krila na nebu 10.50 Naj spot tedna 10.55 Priporočamo: EPP blok - 2 11.00 Poročila Gorenjske 785 (ponovitev) 11.15 Srečanje mladih tehnikov Gorenjske (ponovitev reportaže) 11.30 Župan z vami: Občina Šenčur, župan: Franc Kern (ponovitev) 12.10 Priporočamo: EPP blok - 3 12.15 Narodnozabavne viže 13.10 TV prodaja 13.30 Gorenjska televizija jutri ... Videostrani 19.00 Gorenjska televizija danes 19.05 Priporočamo: EPP blok 1 19.10 Železniške makete v modulni obliki (reportaža) 19.35 Slovenska knjiga je predstavila družino občinskih telefonskih imenikov - OTI (reportaža) 20.00 Krila na nebu 20.50 Naj spot tedna 20.55 Priporočamo: EPP blok 2 21.00 Poročila Gorenjske 785 (ponovitev) 21.15 Srečanje mladih tehnikov Gorenjske (ponovitev reportaže) 21.30 Župan z vami: Občina Šenčur: župan: Franc Kern (ponovitev) 22.10 Priporočamo: EPP blok 3 22.15 Narodnozabavne viže 23.10 TV prodaja 23.30 Gorenjska televizija danes ... VideostraniSODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. GAJBA na Euro PTV, RTS in Idea TV 15.00 Zapp, ponovitev glasbene oddaje 16.00 Rahela, Rahela, ameriški film 18.00 Neverjetne zgodbe, ameriška nanizanka 18.30 Živa, regionalni program na Euro PTV, RTS in Idea TV 19.30 Skrivnostni otok, ameriška nanizanka 20.00 Nostalgi- TRZISKI HIT GLASBENA ODDAJA vsak ponedeljek ob 17.25 na 88,9 in 95,0 MHz V ponedeljek, 6. julija, točno ob pol šestih popoldne, vam bomo tokrat vrteli popularno glasbo. Tudi na triperesno deteljico ne bomo pozabili. V njej se skrivajo tri Slovenske skladbice znanih popularnih skupin. Danes pa lahko rešite novo nagradno uganko in glasujete za eno od naslednjih melodij: 1. Manner sind schvveine - DIE ARZTE, 2. You can win if you want - MODERN TALKING, 3. AH my life - K-CI & J0J0, 4. Keep teh secret - DUNE feat. VANESSA, 5. Rain - GUANO APES, 6. Round'n round - GIL, 7. Wanna be your lover - YOUNG DEENAY, 8. The final -PHIL FULDNER Kupon pošljite na Radio Tržič, Balos 4, 4290 Tržič. Pokrovitelj TRGOVINA in MESARIJA ARVAJ iz Bistrice pri Tržiču. Nagrajenka je Katarina iz Bleda. Lep pozdav od Vesne in Dušana KUPON RADIA TRZIC Nagradno vprašanje: Umetniško ime LOUIS AMSTRONG-a? a) SATCHMO b) MACHO c) ARTUR GLASUJEM ZA: Moj naslov:_ 1 R / I C lezniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Antonov obzornik 19.20 Presenečenja z Dragom Paplerjem -ponovitev oddaje 20.00 "Na planin-cah luštno biti" - srečanje ljudskih pevcev in godcev v Sorici ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.10 Testna slika 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.20 Kronika tedna 18.55 Risanke 19.15 Videostrani 20.00 Koncert FS Triglav in FS I BEI na Javorniku, ponovitev 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 14.50 Napoved sporeda 15.00 Telemarket 15.05 3, 2, 1 GREMO, zabavno glasbena oddaja -ponovitev 16.30 Nora nedelja: zabavno nedeljsko popoldne 18.40 Mini 5 19.00 Telemarket 19.10 Napoved sporeda za ponedeljek 19.15 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program: Ura pravljic 19.30 Ponovitev 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Videoboom 40 21.30 Presenečenje z Dragom Paplerjem 22.30 Top spot 22.35 Nočne videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila Radia Slovenije 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.00 Napovednik programa 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Predstavitev nove plošče Elijo Pisak 10.50 EPP 11.00 Po domače na kranjskem radiu 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP 13.00 Dobrodošli med praznovalci 13.50 EPP 15.30 Prenos Radia Slovenije - dogodki in odmevi 16.05 EPP 16.50 EPP 17.00 Republiško oglašanje - plavalni miting 17.20 Hitro, daleč, visoko 17.50 EPP 18.20 Nagradni kviz Kina Kranj 20.00 Večerni program - Glasba po izboru Igorja Rozmana 24.00 Zaključek programa Radia Kranj sporedu ob 12:50 ob 13:20 pa bomo spored nadaljevali z glasbenimi čestitkami. Nedeljo bomo v studiu Radia Tržič zaključili s Kolovratom domačih, ki se prične ob 14:30. R TRIGLAV 00.00 Nočni program 6.40 Oglasi 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Oglasi 7.50 Kronika OKC Kranj -zadnjih 24 ur 8.00 Otroška oddaja: Mirin vrtiljak 8.40 Oglasi 9.25Po-pevka tedna 9.35 Ceste 9.40 Oglasi 10.15 Obvestila 10.40 Oglasi 11.00 Mali oglasi 11.40 Oglasi 12.00 BBC, novice, vreme 12.10 Obvestila, osmrtnice 12.20 Voščila 12.40 Oglasi 13.00 Naš glasbeni gost: Elio Pisak 13.40 Oglasi 14.00 Voščila 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Voščila 16.25 Osmrtnice 16.30 Nedeljski telegraf 16.40 Oglasi 17.00 D.J. Time - 1. del 17.40 Oglasi 18.00 D. J. Time - 2. del 18.40 Oglasi 19.00 Minute za ljubitelje resne glasbe 19.30 Glasba za mlade poslušalce 19.40 Oglasi 20.30 Večerni glasbeni program R SORA 8.00 Napoved programa - dogodki danes, jutri 8.40 Naš zgodovinski spomin 9.00 Aktualna tema: 10.00 Kmetijska oddaja 10.30 Narodnoza-bavna viža 11.00 Škofjeloški tednik 11.30 Dogodki danes - jutri 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.30 Kino 13.00 Čestitke in pozdravi 14.00 Nedeljsko popoldne 15.30 RA Slovenija 17.30 Daj dam19.30 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Dobro jutro 7.15 Novice, vreme, ceste, nočna kronika 7.35 Vreme 8.55 Dolenjski utrip 10.00 Duhovna misel 10.30 Nedeljski gost 12.30 Rumeni radio 13.30 Čestitke, želje 18.45 Vreme 19.00 D. J. tirne 20.00 Dvoglavi levji car 1.45 Ljubezen, erotika, seks, pornografija R OGNJIŠČE R TRŽIČ LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot dneva 20.05 Oglasi 20.10 Tedenski pregled dogodkov, informativna oddaja 20.40 Oglasi 20.45 Presenečenje z Dragom Paplerjem 21.05Nedeljski film DOBER SPREJEM IN OSTRO SLIKO MM ŽELI LOKA TV Oddajamo od 10.00 do 15.30 na 88,9 in 95 MHz UKV. Pozdravu iz studia bo sledila reportaža s poletnimi ragljami, sledilo pa bo nekaj prijetnih zvokov za nedeljsko dopoldne in oddaja Potuj z menoj. 11:50 je čas za pogovor z dežurnimi na OKC. Ob 12:00 lahko prisluhnete tedenskemu mozaiku, 10 minut kasneje pa nedeljski duhovni misli. Nedeljski pogovor, k' se pričenja ob 12:20, bomo posvetili aktualnim dogajanjem v občini Tržič. Sogovornik za področje investicije bo Ignac Primoič. Obvestila bodo na KINO 5.00 Jutranji program 6.40 Duhovna misel, svetnik dneva 7.30 Poročila 8.00 Kmetijska oddaja 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Prenos svete maše 10.00 Nedeljska reportaža 11.00 Poročila 12.00 Zvonjenje 12.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.00 Dopoldanska informativna oddaja 15.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - nadaljevanje 18.30 Večerna informativna oddaja 20.15 Radio Vatikan 20.35 Sakralna glasba 21.35 Radijski roman 22.00 Ponovitev verske oddaje lokalnih radijskih postaj 22.30 Nočni glasbeni program VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Že- CENTER amer. erot. thrill. DIVJE STRASTI ob 17., 19. in 21. u ri STORŽIČ angl. amer. kom. BEAN bo 16. uri, amer. drama TISOČ AKROV ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. krim. MERKURJEV SRD ob 18.30 uri, amer. črna kom. PASJI DNEVI ob 20.30 uri ŠKOFJA LOKA amer. ljub. drama VELIKA PRIČAKOVANJA ob 18.30 in 20 30 uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA akcij, drama G. I. JANE ob 18.30 in 20.30 uri BLED amer. kom. NIČ NI IZGUBLJENO ob 20. uri DOVJE črna ljub. kom. ODŠTEKANO ŽIVLJENJE ob 20. uri ŽIRI amer. znan. fant. thrill. SFERA ob 18. in 20.30 uri 96 POr\EDEi,JEK9 6. Jl/LIJ/t 1998 TVS 1 7.30 Vremenska panorama 8.55 Napovedniki 9.00 TV Prodaja 9.30 Srečni metulj 9.55 Cofko Cof, risana nanizanka 10.20 Izgubljene civilizacije, ameriška dokumentarna oddaja 11.10 Črna skrinjica, angleška dokumentarna oddaja 12.00 Slovenski magazin 12.30 Utrip 12.45 Zrcalo tedna 13.00 Poročila, Vreme, Šport 13.10 Vremenska panorama 13.25 Ljudje in zemlja, oddaja TV Koper -Capodistria * 13.55 Večerni gost: Prof. Dr. Janez Bogataj 14.50 Most Ohrid - Bohinj 16.20 Dober dan, Koroška 16.50 Obvestila 17.00 Obzornik, Vreme, Šport 17.10 Po Sloveniji 17.30 Radovedni Taček: potovanje 17.45 časovni popotniki, amer. nanizanka 18.20 Bitka v telesu, amer. dokumentarni film 18.35 Slike s poti: Brazilija 19.05 Risanka 19.10 Žrebanje 3x3 plus 6 19.30 TV Dnevnik 19.50 Vreme 19.55 Šport 20.05 Savannah, amer. nadaljevanka 21.00 Dobro je vedeti 21.05 Dosje (DARS) 22.00 Odmevi 22.25 Kultura 22.30 Vreme 22.35 Šport 22.50 Fina gospa, angleška nanizanka23.20 V New Orleansu, amer. nanizanka 0.05 Bitka v telesu, ponovitev 0.20 Slike s poti: Brazilija, ponovitev 0.50 Napovedniki TVS 2 9.00 Vremenska panorama 10.00 Na vasi, danska nanizanka 10.25 Pacific Drive, avstralska nanizanka 10.50 Pasje življenje, amer. nanizanka 11.15 Čudežni otrok, amer. nanizanka 11.40 Šport v nedeljo 12.10 Pobeg v zmago, amer. film 14.00 Euornevvs 16.50 TV Prodja 16.35 Ženska v mojem srcu, francoski film 18.05 Ivanhoe, angleška nadaljevanka 19.00 Lingo, TV igrica 19.30 Videoring 20.00 Nenadoma Susan, amer. nanizanka 20.30 Zlatorodni vinski cvet, ponovitev 21.00 1 0 000 obratov 21.55 Pomp 23.00 Brane Rončel izza odra 0.35 Napovedniki 8.00 Videostrani in TV prodaja 9.00 Srečni časi, ponovitev 9.30 Družinske vezi, ponovitev 10.00 MacGvver, ponovitev 11.00 Misija: Nemogoče, ponovitev 12.00 Petro-celli, nanizanka13.00 Dannvjeve zvezde, ponovitev 14.00 Drzni in lepi, nadaljevanka 14.30 Oprah show, ponovitev 15.30 Sončni zaliv, nadaljevanka 16.00 Družinske vezi, nanizanka 16.30 Cooperjeva druščina 17.00 Družinske zadeve, nanizanka 17.30 Nora hiša, nanizanka 18.00 Princ z Bel Aira, nanizanka 18.30 Oprah Show: Premiera sezone 19.30 Korak za korakom, nanizanka 20.00 Simpatije, nadaljevanka 21.00 Ples z belim psom. film 22.30 Lepota telesa, oddaja o življenjskem stilu 23.30 Ellen, nanizankaO.OO Prijatelja v krilu, nanizanka 0.30 Misija; Nemogoče, nanizanka 1.30 Cannon, nanizanka 2.30 Video starni POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Za vedno, ponovitev ameriške nadaljevanke 10.50 TOP shop, televizijska prodaja 11.00 Esmeralda, ponovitev mehiško-ameriške nadaljevanke 12.00 Padli angeli, ameriška mini serija 12.30 Parker Lewis, mlad. serija 13.00 Bolnišnica upanja, ameriška nanizanka 14.00 Obalna straža 15.00 Ogledalo, avstralska nanizanka 15.30 Za vedno, ameriška nadaljevanka 16.30 Vrnitev v Paradiž, 6. del avstralske nadaljevanke 17.30 Esmeralda, ameriška nanizanka 18.30 Sedma nebesa, ameriška nanizanka 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Poslastica tedna: Roxanne, ameriški film 22.00 Detektiv iz Salzburga, 11. del avstrijske nanizanke 23.00 Ciklus filmov Woodyja Allena: Notranjost 1.00 24 ur TV 3 TV prodaja 8.15 TV shop predstavlja 11.00 Glasbeni motorček in risanke 12.30 TV shop predstavlja 13.30 Glasbeni motorček, ponovitev 14.00 TV shop predstavlja 16.40 Risani film 18.10 Na robu mogočega, oddaja o ekstremnih športih 18.45 Risanke 19.05 Glasbeni motorček, mladinska oddala 19.30 Risanke 20.10 Sosedje, nanizanka 20.45 Avto svet, oddaja o avtomobilizmu 22.00 TV razglednica, ponovitev oddaje 22.55 TV prodaja 23.00 TV shop predstavlja GAJBA na Euro 3, RTS in Idea TV 9.00 24 ur, ponovitev 9.30 Borzni monitor 15.00 Živa - TV magazin, ponovitev regionalnega programa 16.00 Grdi raček, risana serija 16.30 Kritik, risana serija 17.00 Matlock, ameriška nanizanka 18.00 Umor. je napisala, ameriška nanizanka 19.00 Živa, regionalni program na Euro PTV, RTS in Idea TV 19.15 Esmeralda, rtlehiško-amer-iška nadaljevanka 20.00 Znanstvena fantastika: Zvezdne steze: Nova generacija, ameriška nanizanka 21.00 Druga zemlja, ameriška nanizanka 22.00 Živa - TV magazin, regionalni program 23.00 MacGyver 0.00 Odpadnik, ameriška nanizanka HTV 1 7.45 TV koledar 7.55Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Simpsonovi 10.30Rdečl palček, amer. nanizanka 11.00 Neskončno potovanje 12.00 Poročila 12.25 New York 12.50 Dvigni sidro, amer. film 15.05 Poročila 15.10 Otroški program 15.40 Spomini hindujske princese 16.35 Gospod Mejeika 17.05 Hrvaški operni pevci 17.40 Poročila 17.50 Živinorejec 18.40 Kolo sreče 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Past 21.05 Mojster Radonja 21.35 Selitev srbov pod vodstvom M. Martiča 22.35 Prepozno za junake, amer. film HTV 2 evergreenov 24.00 Zaključek programa Radia Kranj 15.10 TV koledar 15.20 Znamenje četverice, angleški film 15.25 Frankenbergovi, ponovite 17.50 Risanka 18.30 Popolna tujca 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.15Kviz 20.30 Prijatelji, amer. humoristična nanizanka 20.55 Poročila 21.10 Newyorška policija, amer. nanizanka 22.00 Vidikon 22.45 Frankovi umazani posli, angleški dokumentarni film AVSTRIJA 1 5.50 Otroški program 8.20 Mama, jaz in midva, amer. komedija 10.00 Na daljnem horizontu, amer. film 11.45 Otroški program SeaOuest DSV 15.40 Zvezdne steze 16.25 Lois in Clark: Nove supermanove dogo-divščine17.15 Vsi pod isto streho 17.40 Korak za korakom 18.05 Roseanne 19.00 Varuška, Med sestrami 19.30 Čas v sliki 19.55 Vreme 20.00 Šport 20.15 Kdo je potunkal Rogerja Rabbita?, amer. komedija 21.50 Smrtonosna spletka, amer. triler 23.25 Sorodnikov morilec 0.10 Lovci na skalpe, amer. film 1.50 Volk dlako menja, narave pa ne 3.35 Midnight Heat, amer. triler 5.15 Zvezdne steze AVSTRIJA 2 6.25 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Kopališki mojster Spargel, avstrijska komedija 10.35 Drzni in lepi 11.20 Spori 11.50 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Orientacija 12.35 Slika Avstrije 13.00 Čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.55Umor je napisala 15.15 Drzni in lepi 15.30 Prednost domačih, 16.00 Stari: Išče se morilec 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 18.50 Posebna oddaja 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 19.55 Vreme 20.05 Pogledi od strani 20.15 Gozdarska koča Falkenau 21.05 Tema, reportaža 22.00 Čas v sliki 22.30 Srečanje - kultura 0.00 Čas v sliki 0.30 Srečanje - kultura, kviz 1.00 l.ucky Luciano, francosko-italijanska kriminalka 2.45 Pogledi od strani 2.50 Otroci, angleški film 4.20 Gospod Moto in Iestenec5.40 Policijska inšpekcija 1, ponovitev TELE-TV KRANJ ... Videostrani 19.00 Gorenjska televizija danes 19.05 Priporočamo: EPP blok - 1 19.10 Poročila Gorenjske 786 19.25 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 19.30 TV prodaja 20.00 Naj spot tedna 20.05 Priporočamo: EPP blok - 2 20.10 Reportaža 20.30 Športni ponedeljek (vodi Nenad Antonič; v živo, pokličite po telefonu: 331 156) 21.10 Poročila Gorenjske 786 21.25 Priporočamo: EPP blok - 3 21.30 Strel - oddaja o rocku za mlade po srcu (vodi: Filip Koc-jančič; v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 22.40 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 22.45 Poročila Gorenjske 786 23.00 TV prodaja 23.30 Gorenjska televizija jutri ... Videostrani UUSODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ -POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Skozi pravljico v svet 20.10 Spot dneva 20.15 Oglasi 20.20 Kako biti zdrav in zmagovati, 6. del 20.40 Tedenski pregled dogodkov, informativna oddaja, ponovitev 21.10 Video top, glasbena oddaja 22.00 Kamera presenečenja z Dragom Paplerjem, ponovitev LOKA TV NA 51. KANALU Z ODDAJNIKA NA LUBNIKU TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videoka-seti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Mladinska oddaja 20.00 Odrska predstava igralske skupine "Scena" ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.10 Testna slika 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.20 Otvoritev v Liznjekovi domačiji razstave 18.45 Risanka 18.15 Videostrani 20.00 Kronika tedna, ponovitev 20.35 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - kontaktna oddaja 22.00 OSHO - otrok nove dobe 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za torek 22.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program 19.30 Videostrani 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Šport in rekreacija 20.50 Videotop 21.40 Iz produkcije ZLTV Slovenije 22.25 Top spol 22.30 Nočne videostrani RA KRANJ KINO R TRŽIČ Oddajamo od 10.00 do 19.00 na 88,9 Mhz in 95 Mhz UKV. Ponedeljkovo dopoldne bomo izkoristili za zanimive in uporabne informacije, ob 11:20 bomo brskali po knjigah, ob 11:50 pa po podatkih OKC. Prenosu poročil ob 13-ih, bo ob 13:40 sledila zanimivosti iz fono-teke. 14:40 je čas, ko načenjamo popoldansko temo. Nadaljujemo z lokalnimi informacijami ob 15:30 In obvestili ob 16:10. Pol petih popoldne lahko prisluhnete prenosu poročil radia Deutsche vvelle, nato pa še črni kroniki. Ob 17:30 se bo začela oddaja Tržiški hit, tokrat polna stare, vendar sveže glasbe. Nekaj pred 19. pa bomo predstavili vsebino jutrišnje številke Gorenjskega glasa. R TRIGLAV 00.00 Nočni program 5.30 Dobro jutro 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah - AMZ Slovenije 6.40 Oglasi 6.45 Vreme pri nas 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 7.35 Kaj danes za zajtrk? 7.40 Oglasi 8.00 Nočna kronika (OKC) Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Kaj se je ponoči dogajalo na urgentnenm oddelku jeseniške bolnišnice? 8.15 Obvestila 8.30 Telegraf 8.40 Oglasi 9.00 Popevka tedna 9.15 Voščila in dobre želje 9.40 Oglasi 9.50 Zbiramo predloge za nocojšnje glasbene želje 10.00 Aktualno: 10.30 Novice 10.40 Oglasi 11.00 Made in Italv 11.40 Oglasi 11.45 Tedenska gorenjska črna kronika 12.00 BBC obvestila, vreme 12.15 Obvestila, osmrtnice 12.40 Oglasi 12.45 Športni ponedeljek 13.30 Pregled dogajanj na gorenjskih cestah 13.40 Oglasi 14.00 Popevka tedna 14.15 Voščila, dobre želje 14.30 Popoldanski telegraf 14.40 Oglasi 15.00 Merkurjeva športna stavnica 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Zimzelene melodije (Drago Arijani) 17.30 Domače novice 17.40 Oglasi 17.45 Zimzelene melodije 18.00 Pogled v jugtrišnji dan 18.30 Občinski tednik Kranjska Gora - gost v studiu odgovarja na vaša vprašanja 19.00 Oglasi 19.15 Voščila 19.30 Glasba po vaših željah 20.30 Večerni glasbeni program do jutra 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila Radia Slovenije 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo so 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj danes 9.20 Tema 10.20 Novinarski prispevek 10.40 Informacije o zaposlovanju 10.50 EPP 11.30 Kviz radia Kranj 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Črna kronika 13.50 EPP 14.00 Godan 15.30 Prenos Radia Slovenije 16.05 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.00 Gost v studiu županobčine Šenčur 17.50 EPP 18.00 Godan 18.20 Vsakdo svoje pesmi poje 20.00 Pometamo doma 21.00 Večer R SORA 5.30 Prva jutranja kronika Ra Slovenija 5.40 Napoved programa 6.00 Dogodki danes, jutri 6.15 Naš jutranji gost 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Dogodki danes, jutri 9.00 Ponovitev jutranjega pogovora 9.10 Vaš komentar, prosim 10.00 Dogodki danes-jutri 11.00 Oddaja za upokojence 12.00 BBC novice 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj dam 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.50 Borza 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 III. polčas 19.30Nočn glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, vreme, nočna kronika 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.00 Izbranka tedna 8.30 Zanimivosti, glasbene želje 9.30 Vaše mnenje o 10.00 Kam danes v Ljubljani 10.30 Sport na RGL 11.30 Uganka RGL 12.00 BBC novice 13.30 Globus, ted. zunanjepol. pregled 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.45 Črna kronika 16.00 Modni bla bla 18.00 Živalski program 18.45 Vreme 18.57 Izbranka tedna 19.00 Špica, ponovitev 20.00 D.J. Dekky 1.45 Ljubezen, erotika, seks, pornografija R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 7.10 Bim-bam-bom - otroške minutke 7.30 Poročila 8.00 Jutranja tema -možnost tudi za komercialno predstavitev podjetij 8.30 Dopoldanska informativna oddaja 9.00 Ponovitev: Naš gost 11.10 Predstavljamo vam: ... (komercialna oddaja, namenjena predstavitvam podjetij,...) 12.00 Zvonjenje 13.00 Glasbeni odmor 15.00 Popoldanska Informativna oddaja 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.30 Izbiramo Vašo pesem - glasbena oddaja s predlogi pesmi za vašo pesem tedna 18.30 Večerna informativna oddaja 19.00 Radio Glas Amerike 19.40 Otorška pesme tredna in Pravljica 20.15 Radio Vatikan 20.35 Prijatelji Radia Ognjišče -oddaja za poslušalce, člane PRO (podporni člani radia) 22.00 Poročila 22.10 Poezi)a za lahko noč 22.30 Nočni glasbeni program > 9 » ■■"T" y\Jt> URcSKA Qx\ kot ftltvMia frola) V Kranju, Škofji Loki Radovljici in na Jesenicah Vpisuje začetnike in dobre plesalce ^064/415-000 f CENTER amer. erot. thrill. DIVJE STRASTI ob 18.30 in 20.30 uri STORŽIČ angl. amer. kom. BEAN ob 19. uri, amer. drama TISOČ AKROV ob 21. uri ŽELEZAR amer. črna kom. PASJI DNEVI ob 18.30 in 20.30 uri TOREK, 7. JI 1X11 1998 TVS 1 7.30 Vremenska panorama 8.55 Napovedniki 9.00 TV Prodaja 9.30 Radovedni Taček - potovanja 9.45 Časovni popotniki, amer. nanizanka 10.15 Bitka v telesu, amer. dokumentarni film 10.30 Slike s poti: Brazilija 11.05 Po domače 12.05 Savannah, amer. nadaljevanka 13.00 Poročila, Vreme, Šport 13.10 Vremenska panorama 13.35 Napovedniki 13.40 Dogodivščine iz živalskega vrta, nemška dokumentarna oddaja 14.25 Dosje 15.15 Fina gospa, angleška nanizanka 15.45 V New Orleansu, amer. nanizanka 16.30 Duhovni utrip 16.50 Obvestila 17.00 Obzornik, Vreme, Šport 17.10 Po Sloveniji 17.30 Mejniki naravoslovja in tehnike, nemška dokumentarna nanizanka 17.45 Waynove dogodivščine, avstralska nanizanka 18.20 Velike knjige, amer. dokumentarna oddaja 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik 19.50 Vreme 19.55 Šport 20.05 Hrošči, angleška nanizanka 21.00 Dobro je vedeti 21.05 Pro et contra 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.35 Vreme22.40 Šport 22.55 Newyorška vročica, amer. nanizanka 23.20 V New Orleansu, amer. nanizanka 0.00 Hertault - PA. Hiroz: LE COMBAT DES REINES, švicarska drama 1.30 Velike knjige, ponovitev 2.20 Napovedniki Risanka 18.30 Popolna tujca, pon. 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.15 Kviz 20.35 Bolnišnica upanja, amer. nanizanka 21.35 Poročila 21.45 Črno-belo v barvah: The Doors, amer. film TVS 2 9.00 Vremenska panorama 9.55 Napovedniki 10.00 Na vasi, danska nanizanka 10.25 Pacific Drive, avstralska nanizanka 10.50 Ivanhoe, angleška nadaljevanka 11.40 Sobotna noč 13.40 Napovedniki 13.45 Euro-news 17.30TV Prodaja 18.05 Dom, angleška nadaljevanka 19.00 Kolo sreče, TV igrica 19.30 Videoring 20.00 Nenadoma Susan, amer. nanizanka 20.30 SP v nogometu, polfinale, prenos 22.50 EP v jadranju 23.10 Svet poroča 23.40 Napovedniki KANAL A 9.00 Srečni časi, ponovitev 9.30 Družinske vezi, ponovitev 10.00 Cannon, nanizanka 11.00 Misija: Nemogoče, ponovitev 12.00 Petrocelli, nanizanka 13.00 Atlantis, ponovitev 14.00 Drznin lepi, nadaljevanka 14.30 Oprah Show, ponovitev 15.30 Sončni zaliv, nanizanka 16.00 Družinske vezi, nanizanka 16.30 Cooperjeva druščina, nanizankaO.OO Družinske zadeve, nanizanka 17.30 Nora hiša, nanizanka 18.00 Princ z Bel Aira, nanizanka 18.30 Oprah Show: lekcije 19.30 Korak za korakom, nanizanka 20.00 Odklop: življenske zgodbe 1 21.00 Špicelj, film 23.00 Svilene sebce, nanizanka 0.00 Macgyver, nanizanka 1.00 Misija; Nemogoče, nanizanka 2.00 Cannon, nanizanka POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program na MMTV, Tele 59, TV Robin 10.00 Za vedno, ameriška nadaljevanka 10.50 Top Shop 11.00 Esmeralda 12.00 Otroški zdravnik, nemška nanizanka 13.00 Bolnišnica upanja, ameriška nanizanka, 7. sezona 14.00 Obalna straža, ameriška nanizanka 15.00 Ogledalo, avstralska nanizanka 15.30 Za vedno, ameriška nadaljevanka 16.30 Vrnitev v paradiž, avstralska nadaljevanka 17.30 Esmeralda, mehiško-ameriška nadaljevanka 18.30 Sedma nebesa, ameriška nanizanka 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Resnične zgodbe: Sinova obljuba, ameriška drama 21.45 Bolnišnica upanja, ameriška nanizanka 22.30 Pleško, angleška humoristična nanizanka 23.00 Ciklus filmov Woo-dyja Allena: Zelig, amer. komedija 1.00 24 ur, ponovitev 1.30 Videostrani TV 3 8.00 TV prodaja 8.15 TVshop predstavlja 11.00 Glasbeni motorček in risanke 12.30 TV shop predstavlja 13.30 Glasbeni motorček, ponovitev 14.00 TV shop predstavlja 16.40 Glasbeni kolaž 17.20 Videoboom 40, ponovitev glasbene oddaje 18.30 Sosedje, ponovitev nanizanke 19.05 Glasbeni motorček 19.30 Risanke 20.10 Sosedje, nanizanka 20.45 Vera in čas 22.00 Video kolaž 22.30 TV prodaja 23.00 TV shop predstavlja GAJBA HTV 2 AVSTRIJA 1 6.05 Otroški program 10.10 Štirje nebeški prijatelji, amer. komedija 11.45 Otroški program 14.50 seaOuest DSV 15.40 Zvezdne steze 16.25 Lois in Clark: Nove supermanove dogodivščine 17.15 Vsi pod isto streho 17.40 Korak za korakom 18.05 Rosanne 18.30 Družina za umret 19.00 Varuška: Propadel posel 19.30 Čas v sliki 19.55 Vreme 20.00 Šport 20.15SP v nogometu, studio 20.50 SP v nogometu, prenos 23.00 Hunter: Neusmiljeno maščevanje, amer. kriminalka 0.25 Policaji, italijanska kriminalka 1.55 Lovci na skalpe 3.35 Hunter, Neusmiljeno maščevanje, pon. 5.00 Faust: Nočna straža AVSTRIJA 2 6.05 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Objestnost, pon. namške komedije 10.30 Drzni in lepi 11.15 Domači zvoki 11.20 Zvezna dežela danes 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Šiling, pon. 12.35 Tednik, pon. 13.00 Čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.55 Umor, je napisala 14.50 Drzni in lepi 15.30 Prednost domačih 16.00 Stari: Smrtonosno prijateljstvo 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 19.55 Vreme 20.05 Pogledi od strani 20.15 Divja Evropa: Svet rek in jezer 21.10 Poročilo, politični magazin 22.00 Čas v sliki 22.30 Na prizorišču, reportaž 23.10 Borilni stroji: Ameriški marinci 0.00 Čas v sliki 0.30 Pearl: Biseri pred svinjami 0.55 Hope in Gloria 1.15 Dobrodošla, Avstrija - interkativ, tv kviz 2.45 Pogledi od strani 2.50 Angela brez kril, amer. komedija 4.20 Dobrodošla, Avstrija, pon. TELE-TV KRANJ ... Videostrani 19.00 Gorenjska televizija danes 19.05 Priporočamo: EPP blok - 1 19.10 Poročila Gorenjske 787 19.25 TV prodaja 20.00 Naj videospot tedna 20.05 Priporočamo: EPP blok - 2 20.10 Utrip Kranja 20.30 Znani in neznani obrazi: Andrej Tičar 21.10 Poročila Gorenjske 787 21.25 Priporočamo - EPP blok 3 21.30 Potovanja: voditelj Janin Klemenčič 22.00 Vroča kolesa - oddaja o avtomobilizmu 22.30 Odprti ekran (ponovitev) 23.30 Poročila Gorenjske 787 23.45 TV prodaja 23.45 Gorenjska televizija jutri ... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. na Euro PTV, RTS in Idea TV 9.00 24 ur 9.30 Borzni monitor 15.00 ŽIVA -TV magazin, ponovitev regionalnega programa na Euro PTV, RTS in Idea TV 16.00 Zvezdne steze: Nova generacija, ameriška nanizanka 17.00 Matlock, ameriška nanizanka 18.00 Umor, je napisala, ameriška nanizanka 19.00 Živa - novice 19.15 Esmeralda, mehiško-ameriška nadaljevanka 20.00 Severna obzorja, ameriška nanizanka 21.00 Severna obzorja, ameriška nanizanka 22.00 Živa - TV magazin, regionalni program na Euro PTV, RTS in Idea TV 23.00 MacGyver, ameriška nanizanka 0.00 Odpadnik, ameriška nanizanka programa 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: gost v studiu: Škofjeloški župan Igor Draksler 9.50 EPP 10.00 Informacije o zaposlovanju 10.50 EPP 11.00 Predstavitev Helios 11.30 Kviz Radia Kranj 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 13.50 EPP 14.00 Godan 14.20 Borzni komentar - Borzna hiša Ilirika 15.30 Prenos radia Slovenje - dogodki in odmevi 16.05 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Godan 18.10 Na vrtiljaku z Romano 20.00 Večerni program: Glasba po izboru Mateje Zveršen 20.00 91 Iturbo 24.00 Zaključek programa HTV 1 7.45 Koledar7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro, Hrvaška 10.00 Poročila 10.05 Simpsonovi, pon. 10.30 Rdeči palček 11.00 Neskončno potovanje12.00 Dvenik 12.25 New York 12.55 Pelji me na tekmo, amer. čb film 14.30 Risanka 14.55 poročila 15.00 Otroško program 15.30 Nadzor uma, dokumentarna oddaja 16.15 Risanka 16.40 Trdno v sedlu, avstralska nanizanka 17.10 Pazi, steklo 17.40 Poročila 17.50 Živinorejec 18.40 Kolo sreče 19.10 Hrvaška spominjska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Življenje - to je voda, dokumentarna oddaja 21.05 V velikem panju 22.4A Opazovalnica 23.15 Poslednja dolina, amer. film LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Skozi pravljico v svet 20.10 Spot dneva 20.15 Oglasi 20.15 Oglasi 20.20 Iz produkcije združenja lokalnih televizij Slovenije - CATV TEZNO 20.55 Videoboom 40 21.45 Film LOKA TV NA 51. KANALU Z ODDAJNIKA NA LUBNIKU TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videoka-seti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Otroška oddaja 20.00 Otvoritev spominske plošče Jakobu Šolarju na Rudnem 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.10 Testna slika 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.20 Gorenjec in Gorenjka meseca (kontaktna oddaja, telefon 881 910) 18.55 Torkov športni pregled 19.10 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Otvoritev razstave v Liznjekovi domačiji, ponovi-tev20.35 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 3, 2, 1 GREMO -oddaja domaće zabavne glase z gosti v živo iz studia 21.30 Telemarket 21.40 Napoved sporeda za sredo 21.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program 19.30 Ponovitve 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Torkova vroča linija - v živo 21.30 Ponovitve 23.00 Top spot 23.05 Nočne videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.00 Napovednik programa 6.50 EPP 7.00 Poročila Radia Slovneije 7.20 estitka presenečenja 7.40 Pregled dnov-nega tiska 7.50 EPP 8.00 Napovednik KINO R TRŽIČ Oddajamo od 10.00 do 15:30 na 88,9 in 95 Mhz UKV. Dopoldne objavljamo obilico zanimivih In uporabnih informacij. Opoldne boste lahko sodelovali v rubriki VI sprašujete. Radio Tržič išče odgovor«. Ob 12:30 je na sporedu oddaja Na štirih kolesih, sledi pa prenos poročil ob 13:00. Ob 13:40 bomo skušali odgovoriti na nekaj vprašanj poslušalcev. Ob 14:35 pa pride na vrsto torkova tema. Sledijo lokalne novice ob 15:30, ob 16:30 pa prenos oddaje radia Deutsche Welle. Nato bo na vrsti tečaj nemškega jezika, ob 17.25 pa oddaja S'm Tržičan. 18:05 je čas za oddajo Športni obzornik. R TRIGLAV 00.00 Nočni glasbeni program 5.30 Dobro jutro 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.40 Oglasi 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 7.35 Kaj danes za zajtrk? -kontaktna oddaja 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Kaj se je ponoči dogajalo na urgentnem oddelku jeseniške bolnišnice? 8.15 Obvestila 8.30 Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 8.55 Minute za Greenpeace in Amnesty International 9.00 Popevka tedna 9.15 Voščila, dobre želje 9.40 Oglasi 9.50 Gibljive slike 10.00 Aktualno: 10.30 Novice 10.40 Oglasi 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice, vreme 12.15 Obvestila, osmrtnice 12.30 Prosta delovna mesta 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno: 13.40 Oglasi 14.00 Popevka tedna 14.15 Voščila, dobre želje 14.30 Popoldanski telegraf 14.40 Oglasi 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.45 Popoldne z Lijano 16.50 Izbiramo popevko tedna 17.30 Domače novice 17.40 Oglasi 18.00 Pogled v jutrišnji dan 18.30 Občinski tednik Bohinj - gost 19.00 Oglasi 19.15 Voščila 19.40 Oglasi 20.00 Lestvica izpod Triglava 20.40 Oglasi 21.30 Večerni glasbeni program R SORA 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 6.00 Dogodki danes - jutri 6.15 Naš jutranji gost 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutrarfja kronika RA Slovenija 8.00 Dogodki danes - jutri 9.00 Ponovitev jutranjega pogovora 9.30 Črna kronika 9.50 Nasvet za kosilo 10.00 Zdravje in lepota 10.30 Pogled v zvezde 11.00 Zabava in glasba 12.00 BBC novice 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj dam 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Novice 19.30 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, AMZS, vreme, nočna kronika 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.00 Izbranka tedna 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 9.00 Spoznajmo se 9.30 Vaše mnenje o ... 10.05 Kam danes v Ljubljani 10.30 Tema dneva 11.30 Uganka RGL 12.00 BBC novice 12.50 Odgovori na jutro 13.00 Dober dan 13.30 Kamniške novice 14.00 Pasji radio 14.35 Spoznajmo se 14.45 Anketa 15.00 RGL obvešča in komentira 16.00 Črna kronika 17.30 Osir -tedenski pregled domačega dogajanja 18.45 Vreme 19.00 Izbranka tedna 20.00 Zaprta vrata 21.00 Avtodrom, oddaja o avtomobilizmu 1.45 Ljubezen, erotika, seks, pornografija R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 7.10 Bim - bam -bom 7.30 Poročila 8.00 Jutranja tema -namenjena kulturi 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Nedeljska reportaža 10.15 Predstavljamo vam... - komercialne predstavitve podjetij,... 11.10 Glasb. ured. predstavlja... - predstavitev novih projektov glasbenikov 12.00 Zvonjenje 13.00 Izobraževalna oddaja 15.00 Popoldanska informativna oddaja 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.15 Šport na Radiu Ognjišče 18.30 Večerna informativna oddaja 19.00 Radio Glas Amerike 20.15 Radio Vatikan 20.35 Sončna pesem - oddaja namenjena študentom 22.30 Nočni glasbeni program Verjemite ali ne... Al RADIO OGNJIŠČE Planina Krvavec Tinjan Kuni Ajdov&čina 1*' ^mrQ^m^^0 j i \ VIDEOTEKA 1 \ PALMA f prodajalna pijač"" j stari tiuor 1 Trgovina na debelo in drobno Prostostojeve hible JPHIHH| SESTAVIL: F. KALAN OKRASNA PRIPONKA KROŽNI LOK BREZ-KUŽNOST VSTOPNICA PRIPRAVA ZA TISK MEDIAART PREKLIC NAROČILA FIGURA PRŽAVA NA 6. VZHODU DOLGA KOLONA IME PESNICE ĆERNEJ ZGODNJE VINO GORENJSKI GLAS ALFI NIPIĆ DEL OBRAZA KEM. EL (He) KOPNO OBDANO Z VODO ZMAGA (KNJIŽNO) VEČJI LOVSKI PLEME, PES ROD UPODABLJAJOČI UMETNIK NASELJE SEVERNO OD NOVE GORICE GLAVNO MESTO ALBANIJE "BISICNT PREME-TANKA PRISTAŠ NOETIKE UMETNOST (LAT.) GLINASTA PIŠČAL PTIČ, VELIKI KLJUNAČ TOPLI EKVAT. VETROVI POLITIK (JELKO) POKOJNA ANGLEŠKA PRINCESA PREBIVALKE EVR. OTOČNE DRŽAVE POUDAREK OSMINA KROGA VOJAŠNICA OKRAŠE- VALEC KEM. EL. (V) VEČJA VOJAŠKA ENOTA ENAKA VOKALA PREISKOVALNA IGLA NORDIJSKI BOG MORJA MOŠKI OKRAS POD NOSOM oblikovanje ■mm- svetovanje čoSTTOS Ž.TH«M q>rnn POLT KOŽE INDIJSKI FIZIK N0BEL0- VEC (VENKATA) VODNA ŽIVAL PRIP. MULATOV ZADNJICA DEDALOV SIN JAPONSKA BORILNA VEŠČINA SLABOKRVNOST 10 PAVLE OKORN PRILOGA JEDEM VRHUNEC PRI VROČINI DEL PROMETNE POTI ENIG-MATIK PRIJETEN VONJ POKR. V SAUDSKI ARABIJI ŠVEDSKI PESNIK HANSSON MESTO POD URALOM GOROVJE V AVSTRIJI MODEL VOZILA LADA HRV. GLASBENIK TOPIČ KRAJ PRI OPATIJI JAPONSKI DROBIŽ BOLGARSKO MOŠKO IME ČARGO IVAN ANTIKVITETA ATLETSKA DISCIPLINA TIČ (POMANJŠ.) KILOVAT AFRIŠKI ČOKAT KUŠČAR 8 9 RIMSKA BOGINJA JEZE ŽENSKO IME JUTRANJA PIJAČA 10 11 studiowfeoD(gD oblikovanje in izdelava vizualnih sporočil Slove Ornovšček s.p. - Virmaše 204 - SK.LOKA, tel./fax: 064/632 709 Petek, 3. julija 1998 S^asov^a UREJA: Vilma Stanovnik 37. STRAN • GORENJSKI GLAS Na Bledu je bila letna skupščina Hokejske zveze Slovenije VIŠJE KAZNI ZA NEŠPORTNO OBNAŠANJE Medtem, ko so predstavniki slovenskih hokejskih klubov brez posebnih pripomb sprejeli poročila o minuli sezoni in spremembe v disciplinskem pravilniku, pa je bilo več pomislekov pri predlogu novega tekmovalnega sistema za člansko državno prvenstvo - V Kranju ostaja en hokejski klub z novim vodstvom. Bled, 3. julija - "Nastope naše članske reprezentance v minuli sezoni je seveda treba oceniti kot zelo uspešne, saj so že rezultati pripravljalnih tekem veliko obetali, vrh pa je bil dosežen na svetovnem prvenstvu skupine 15 v Ljubljani in na Jesenicah, kjer je reprezentanca z odličnimi igrami zasedla drugo mesto in si s tem pridobila možnost sodelovanja na kvalifikacijah za svetovno prvenstvo skupine A. K uspehu so največ pripomogli igralci in strokovno vodstvo reprezentance, ki so znali v pravem trenutku pokazati največ,1' je v letnem poročilu po končani sezoni poudaril direktor I l/S Tomaž Lepša. Zadovoljstvo vseh prisotnih z zadnjimi nastopi in rezultati naše reprezentance se seveda Še kako odraža pri delu in načrtih Hokejske zveze, ki je po besedah predsednika Ernes-ta Aljančiču dosegla še nekaj pomembnih zmag, kot so napri-mer podpis spon/.orske pogodbe s Petrolom, dolgoročne pogodbe o prenosu tekem z nacionalno televizijo, pa tudi igranje kvalifikacij za svetovno prvenstvo skupine A meseca novembra v Ljubljani. Z uspehi se počasi ureja tudi finačno poslovanje HZS, za katerega je znano, da je bilo v prejšnjih letih navadno po sezoni zaključeno z izgubami. Po zagotovilu direktorja Lepša pa je HZS v pretekli sezoni poslovala brez izgub, odplačala pa je tudi veliko dolgov nastalih pred letom 19%, ko so je vodili drugi ljudje. Hokejska zveza že tretje leto sodeluje s firmo Class I d.o.o. iz Ljubljane, to sodelovanje pa v vodstvu ocenjujejo kot zelo dobro. Kljub slabšim rezultatom od pričakovanih pri mladinski reprezentanci do 20 in do 18 let, ki bosta drugo leto zopet nastopali v C skupini SP, so zato na skupščini minulo sezono ocenili kot uspešno, dobri rezultati članske reprezentance pa so seveda dvignili tudi ugled in podporo hokeja v Sloveniji. Zato jc nova naloga HZS pripeljati naš hokej tako tekmovalno kot organizacijsko na še višjo raven, kar pa bo mogoče le ob podpori klubov, ki pa se več ali manj ubadajo's finančnimi težavami. Prav finančne težave so stopile na dan, ko je šlo za sprejetje predloga sistema članskih klubskih tekmovanj za novo sezono, saj bodo nekateri klubi (najbrž trije) nastopali v alpski ligi, štirje so se prijavili za nastop v jadranskem pokalu, dva kluba (HDK Bled in Triglav Kranj) pa zaenkat le za državno prvenstvo. Tekmovalni sistem državnega prvenstva naj bi se začel z alpsko ligo in jadranskim pokalom v prvem delu (trajal bi do 22. januarja), v drugem delu pa naj bi v skupini A nastopale ekipe iz alpske lige in prvo (ali dve moštvi, če bi naprimer v alpski ligi sodelovali le dve naši ekipi) iz tekmovanja za Jadranski pokal, ki naj bi tekmovanja začela z določenim številom točk iz prvega dela. Vskupini B bi nastopala vsa ostala moštva, ki pa bi tekmovanje začela prav tako s številom točk glede na uvrstitev iz prvega dela. Ravno (prenesene) točke glede na uvrstitve v alpski ligi Na obširnem dnevnem redu z 20 točkami je bil tudi sprejem novih članov v HZS. Prošnjo za sprejem sta dala HK Ljubljana in IIK Kranj. Medtem ko so prošnjo HK LJubljane zaradi nepopolne obrazložitve in odsotnosti predstavnika preložili, pa je delegat H K Kranj Drago Cekič povedal, da so se razmere v IIK Triglav Kranj uredile in da v Kranju ni več potrebe po dveh hokejskih klubih. Prejšnji teden je bila namreč skupščina IJK Triglav Kranj, na kateri je dosedanji predsednik Ivan M ar je k in prejšnje vodstvo odstopilo. Kot je zagotovil dosednji predsednik Ivan Mar jek. so vse obveznosti iz preteklosti poravnali, tako da bo novo vodstvo kluba lahko delalo z novim zagonom. Izbrali so že predsedstvo kluba, nimajo pa še predsednika, ki naj bi bil znan do jesenske skupščine kluba. in jadranskem pokalu pa so bile med predstavniki nekaterih klubov vzrok za nestrinjanje s tekmovalnim sistemom (vsi pač nimajo denarja za nastope v višjih rangih tekmovanj), saj so poudarjali, daje tekmovanje za državno prvenstvo eno, tekmovanje za alpsko ligo in jadranski pokal pa drugo in da bi v tem primeru morale za DP šteti le medsobojne tekme slovenskih moštev. Kljub vsemu so na koncu izglasovali predlagani sistem z dvema različicama končnic - glede na to, ali bo naša reprezentanca igrala v skupini A ali B. Več o točkah in prenosu le-teh pa naj bi odločili naknadno. Zaradi nekaterih zamenjav v klubih in zaradi odstopa podpredsednika Branka Tramška so na skupščini zamenjali tudi nekaj funkionarjev. Na mesto podpredsedika so izvolili Janeza Dolenca (HK Olimpija Hi rt/), tri prazna mesta v K) pa so zasedli Drago Cekič (HK Triglav Kranj) namesto Zdrav-ka Sajovica, Boštjan Gasser (HK Acroni Jesenice) namesto Vaterpolisti na EP v Turčijo - V torek pozno zvečer so najboljši slovenski vaterpolisti odpotovali v Istambul, kjer se je včeraj začelo evropsko prvenstvo skupine B. Naša reprezentanca ima za cilj uvrstitev do osmega mesta, kar ji zagotavlja pot na kvalifikacije za EP skupine A, ki bo drugo leto v Firencah. Reprezentantje so se v ponedeljek zbrali še na zadnjih pripravah v kranjskem poletnem bazenu (na sliki), na pot pa so se pod vodstvom trenerja Igorja Štirna in pomočnika Toma Bal-dermana odpravili: Igor Belofastov, Matjaž Homovec (vratarja), Branko Hajdinjak, Ma- Marko Kremžar (oba Probanka Leasing) in tej Nastran, Primož Troppan, Teo Galič, Erik Mitja Travnikar (Slobodna Dalmacija). Josip Bukovac, Tadej Peranovič, Krištof Štromajer, Vezjak bo v Turčijo odpotoval kasneje. Žiga Balderman (vsi Triglav), Jernej Seljak, • Foto: T. Doki Nogometaši Živil Triglava so v sredo začeli s pripravami TRENER JANEZ ZUPANČIČ OSTAJA V KRANJU S štirimi novimi igralci si želijo predvsem obstanka med prvoligaši Kranj, 3. julija - S sredinim treningom so novi prvoligaši, moštvo Živil Triglava, uradno začeli priprave na letošno sezono. Kot je na priložnostni tiskovni konferenci poudaril direktor NK Triglav - Creina Miran Subic, so se za nadaljnje sodelovanje dogovorili s trenerjem Janezom Zupančičem, v klub pa so v prvem delu prestopnega roka dobili štiri nove igralce: 28-letncga Gor-azda Plevnika, veznega igralca, ki je podpisal enoletno pogodbo in je do sedaj nastopal za Elan Novo mesto, 26-letnega Rudolfa Uraniča, branilca, ki je igral za Zagorje in je prav tako podpisal pogodbo za eno leto, 29-lctnega Borisa Sirka, bočnega igralca, domačina iz Kranja, ki je nazadnje igral za Vevče in morda najdragocenejšo okrepitev, 19-letnega mladega reprezentanta Alana Sirca, napadalca, ki jc igral za Dra-vinjo. "Nove igralce v ekipi, ki je uspela ohraniti tudi lanske igralce, bomo lahko "okrepitve" poimenovali šele takrat, ko se bodo izkazali na terenu, " je poudaril trener Janez Zupančič. Prestopni rok pa še ni končan in morda se v klubu obeta še kakšna sprememba. Sicer pa se bo moštvo Živil Triglava po nekajdnevnih pripravah doma v ponedeljek za teden dni odpravilo na priprave na Pokljuko, vmes pa bodo na Bledu odigrali tudi tri prijateljske tekme. Prvo bodo igrali že v sredo, 8. julija, ko bodo gostili ekipo iz Makedonije, drugo v petek, 10. julija, ko se bodo pomerili z ekipo iz Mehike in tretjo v nedeljo, 18. julija, ko bodo z domačo ekipo Bleda odigrali tekmo v počastitev praznika blejskega nogometa. Prva tekma v 1. SNL pa jih čaka 2. avgusta, ko bodo igrali z Maribor Teatanikom. Doma, na prenovljenem igrišču v Kranju, se bodo predstavili 9. avgusta, ko bodo gostili ekipo Mure. • V.Stanovnik Branka Omejca, Dušan Beton (HK Bled) namesto Gabrijela Javorja. Potem, ko je funkcijo podpredsednika prevzel Janez Dolenc, je nov član IO iz H K Olimpije Hert/. postal tudi Janez Mihelj. Delegati na skupščini so se strinjali tudi z novostim v disciplinskem pravilniku, ki predvideva strožje kazni za nešporlno obnašanje na igrišču in izven njega, novost pa so tudi večje kazni za klub, katerega ekipa med sezono izstopi iz. tekmovanja, za katerega je bila prijavljena. Ravno pri disciplini se je končala tudi razprava letne skupščine, saj je celjski igralec Denis Samec na skupščino kot najvišji organ naslovil prošnjo za znižanje petletne kazni prepovedi igranja, ker je na tekmi v Zalogu pretepel sodnika. V skladu z načeli, da takšni izgredi niso dopustni, se je večina prisotnih odločila, da kazni ne "odpustijo", oziroma ne spremenijo v pogojno, kar je bil njegov predlog. • V.Stanovnik VABILA, PRIREDITVE 12. ur košarke v Cerkljah - Športno društvo Krvavec iz Cerkelj bo jutri, 4.julija, z začetkom ob 8. uri organizator zanimivega tekmovanja, 12. ur košarke. Na igrišču za osnovno šolo bosta merili moči domača ekipa Cerkelj in ekipa Šenčurja. Balinarski turnir na Planini - Balinarski klub Planina bo jutri, v soboto, organizator balinarskega turnirja. Na balinišču na Planini bo nastopila tudi ženska reprezentanca Slovenije. Drugi turnir v odbojki na mivki - Na letnem kopališču v Kranju na sporedu drugi turnir iz vrste "Nesramno dobrih" turnirjev v odbojki na mivki. Na prvem je med moškimi ekipami zmagala ekipa Diesla iz. Portoroža, med ženskimi ekipami pa je zmagala ekipa Gostilne Krištof Predoslje. Za jutrišnji turnir se je moč prijaviti do 9. ure na letnem bazenu, dodatne informacije pa dobite po telefonu 222 809. Kroparski tek - Ob krajevnem prazniku Krope se bodo ljubitelji teka lahko pomerili na 1. teku po ulicah Krope. Najmlajši bodo tekmovali na 500 metrov dolgi razdalji (start ob 10.30), dečki in deklice na 2000 metrov, člani in članice pa na 7000 metrov (start ob 10.45). Prijave sprejema Franc Kavčič, Kropa 143, moč pa se je prijaviti tudi jutri pred tekmo od 9. do K).ure. Organizatorji oporazjajo tudi na zaporo ceste v centru Krope. Dodatne informacije po telefonu 736 - 517. • V.S. MIKLAVŽEV TEK Tuhinj, 3. junija - ŠD Šmartno v Tuhinju prireja v nedeljo, 5. julija, 3. Miklavžev tek s ciljem pri cerkvici sv. Miklavža. Lado Urh in Olga Grm sta rekorderja proge. Pojasnila in prijave po telefonu (061) 847 - 221. PADALCI V LESCAH Lesce, 3. julija - Alpski letalski center Lesce prireja od danes dalje na leškem letališču 8. blejski pokal in 2. Alpe Adria Cup 1998. Sodelovalo bo 150 padalcev iz 11 držav, tekmovanje pa se bo začelo danes ob 11. uri. Razglasitev rezultatov bo v nedeljo, 5. julija ob 16. uri na letališču v Lescah. JUTRI KASAČI NA BRDU Kranj, 3. julija - Jutri, v soboto, ob 16. uri se bo na hipodromu Brdo začela že 14. dirka letošnje kasaške se/one. Organizatorji, KK Domžale in KK Ig ob pomoči KK Brdo in Rejskega centra Brdo, napovedujejo udeležbo najhitrejših slovenskih kasačev. Na sporedu bo 8 dirk. Vstopnina bo 500 tolarjev. Ker je brdski hipodrom eden najbolje urejenih, se obeta zanimiva dirka. • J.K. * MERKUR M - Šport Gregorčičeva u. 8, Kranj telefon: 064 267 448 Poletno posezonsko Znižanje MramP I« i Hf*! ■ li %P mam VEČ KOT 1000 PAROV ŠPORTNIH COPAT PUMA, NIKE, HEAD, SIMPLE, HIGH ROAD -20% "IBMBWWIIIMiillMMBWM CONVERSE ALL STAR CONVERSE MIZUNO -30% ,5,090^- -50% POSAMEZNE BARVE, MODELI IN VELIKOSTI 2.990,oo 350 PAROV POSAMEZNE BARVE, MODELI IN VELIKOSTI Poletno Posezonsko Znižanje velja od 1. do 14. julija za izbrane izdelke v zalogi Obiščite nas: med tednom od 9.00 do 19.00, ob sobotah od 8.00 do 13.00. Vse poti vodijo v Vatikan IVI arko ./cnš tc r/e, z. n na ti j i sodelavec Na slovenskem zunanjem ministrstvu so si pred dnevu končno oddahnili, saj je iz Vatikana vendarle prišel agrema za našega predlaganega veleposlanika Karla Bonuttija. Na pristanek Vatikana je bilo namreč treba čakati kar nekaj časa. Imenovanje veleposlanikov je med najpomembnejšimi zunanjepolitičnimi dejanji, saj gre za ljudi, ki morajo zastopati naše temeljne interese, ti pa so pogosto zelo v nasprotju z interesi držav, kamor jih pošiljamo. Predvsem najmočnejše drtave na svetu si zato skušajo vpliv širiti tudi s tem, da v svoja okrilja dobivajo njim naklonjene veleposlanike, kar pa je najbolj delikatno za države pošiljateljice. Vatikan vsekakor sodi med najmočenjše na svetu, saj gre za državo, ki zastopa eno največjih religij, ki se v zgodovini nikoli ni odrekal željam po razširitvi in obvladovanju tudi tistih delov sveta, katerim sedaj vladajo drugi bogovi. Novice o tem, da Želi katoliška cerkev svoj križ postaviti na samem Mont Ever-estu, so vsekakor najzgovornejši dokaz o njenih ambicijah. Znameniti alpinist Reinhold Messner se je temu te javno uprl, v prihodnosti pa bo silno zanimivo spremljati, kaj vse se bo še dogajalo okoli te ideje. Ko se torej Slovenija meri na diplomatskem prizorišču s Svetim sedežem, je v izrazito v podrejenem položaju. Vatikan je s svojo tradicijo drŽava, ki je po izkušnjah niti slučajno ni mogoče doseči. V njej lahko ubijejo papeževega najožjega telesnega stražarja, pa vendar svetovno javnost prepričujejo o tem, da gre le za navadno ljubosumje, čeprav bi v vseh podobnih primerih v katerikoli drugi državi takoj govorili o zaroti. Vatikan nam odpira šele arhive inkvizicije, tiste iz časa druge svetovne vojne pa bodo lahko brali šele naši zanamci. Diplomacija s tako močno državo je hudo naporna reč, za Slovenijo, ki nima državniških izkušenj, pa še toliko večja. Ko so pred leit v Argentini s pomočjo agremaja zavrnili tedaj predlaganega veleposlanika Franca Jurija, je šlo pač za državo, ki za nas (razen zaradi močne slovenske skupnosti v njej) življenjsko ni pomembna. Franco Juri je na koncu sam spoznal, da nima smisla odhajati nekam, kjer te že vnaprej sovražijo, in raje odšel v Madrid, ter tam postal eden naših najboljših veleposlanikov. Danes ni nobena skrivnost več, da so njegov odhod v Argentino preprečili krščanski demokrati, v pomembnem sodelovanju z našo emigrantsko skupnostjo v Buenos Airesu. Očitno se je zdaj nekaj podobnega dogajalo tudi na relaciji z Vatikanom, saj je. veleposlanik Kari Bonutti predolgo čakal na končno privolitev Svetega sedeža. Za razliko od Jurija pa bo on vendarle odpotoval proti Rimu, čeprav mu je že vnaprej jasno, da njegova diplomatska služba ne bo ravno rožnata. Vatikan nam je s svojim odlašanjem povedal veliko. Najprej je mogoče razbrati odgovor na naše zavlačevanje z imenovanjem pa-peškega nuncija v Sloveniji za predsedujočega diplomatskemu zboru, kar mu je po odhodu nekdanjega nemškega veleposlanika povsem upravičeno pripadalo, naši državni predstavniki pa so skušali na najrazličnejše načine preprečiti to imenovanje. Druga stvar je seveda povezana s slovensko Cerkvijo, godzovi in vlado. Odnosi med Cerkvijo in vlado niti slučajno niso urejeni in vatikanska centrala zato ob vsaki priložnosti na to opozori našo državo. Karlu Bonuttiju, nekdanjemu častnemu konzulu v Cleve-landu, je očitno škodovalo, da ni imel podpore tistih političnih strank, ki jim več od slovenske države pomeni katoliška Cerkev. Toda tako kot je na koncu papeški nuncij Edmund Farhart vendarle postal glavni tuji diplomat v Sloveniji, je tudi Bonutti postal naš veleposlanik v Vatikanu. Vmes je moral čakati tako on, še bolj pa naše zunanje ministrstvo, ki si šele išče prostor v dosedanjem diplomatskem prostoru. Pruski general in vojaški teoretik Carl von Clausewitz je nekoč dejal, da "je vojna nadaljevanje politike z drugimi sredstvi". Pri nas bi lahko to njegovo misel dopolnili s tem, da je slovenska zunanja politika nadaljevanje notranje politike z istimi sredstvi. Kajti naše politične stranke že nekaj časa ne poznajo državnih meja in zato v svoje boje še posebej rade vključujejo predstavnike tujih držav, kot recimo pred kratkim liberijskega veleposlanika, ki so ga nato policisti prišli iskat kar v hotel. Ob tem nikogar ne zanima, da so meddržavni odnosi izjemno zapletena diplomacija, ki je niti slučajno ni mogoče prepuščati amaterjem. Teh pa je pri nas zaenkrat še veliko več od profesionalnih diplomatov. Marko Jenšterle ni član nobene stranke. Komentarji so njegova osebna stališča. T^renvttki našega vsakdana Osel na ledu F*eter Čolnar, z. ima n j i sodelavec GLASOV KAŽIPOT □ Se spomnite tiste o oslu, ki je odšel na led? Nekaj podobnega se sedaj dogaja v slovensko-srbskih odnosih. Pred kratkim sta zagnala radio in televizija vik in krik o tem, kako se na hrvaško-srbski meji nabirajo kolone vozil s slovenskim blagom, ki mu ne dovolijo uvoza v Srbijo. Najprej so objavili na radiu kratke vesti s poudarjenim melodramatičnim naglasom. Kasneje so bile vesti že popolnejše, z izjavami prizadetih in pojasnili Gospodarske zbornice Slovenije. Na televiziji smo lahko videli uslužbenca GZS, ki se neposredno pogovarja s sogovornikom iz Srbije. Vse skupaj naj bi bilo neviđeno in neslišano!? Zakaj? Mar se nekaj podobnega ali pa tudi čisto enakega ni še nikoli zgodilo? Mar osel ni šel še nikoli na led? Osel velja za neumno žival, ki pa ima vseeno toliko pameti, da gre na led samo enkrat. Očitno je, da razmišljajo nekateri slovenski gospodarstveniki in politiki drugače. Z nekakšnim posebnim ponosom si večkrat razbijejo nosove. Celo dvakrat v istem letu. Svoje početje imajo ob vsem skupaj še za nekaj pametnega in koristnega. Kaj zato, če dobijo ob tem z nasprotne strani kakšno klofuto ali pljunek? Nekaterim politikom je pomembno samo to, da so v ospredju medijske pozornosti, gospodarstveniki pa očitno še vedno računajo, da mora država, kar pomeni mi vsi, pokrivati račune njihovih odločitev. Se še spomnimo pompa, ki sta ga povzročila poslanca Zmago Jelinčič in Jelko Kacin s svojim snubljenjem Srbov? Pišem o Srbih, ker je očitno, da "lepi in pametni" Črnogorci vsaj v zadnjem času razmišljajo bolj s svojo glavo, naziv Jugoslavija pa se je očitno ohranil samo zaradi računic pri delitvi nekdanjega skupnega premoženja oziroma zavajanja svetovne javnosti. Včasih smo temu rekli "srbska posla". Torej poslanec, ki se je pred prvimi demokratičnimi volitvami s streljanjem iz pištole postavljal v bran pred "Čifurji" v Tržiču, je spoznal, da sta njegova vloga in poslanstvo v povezovanju z "južnjaki". Drug poslanec, katerega retoriko smo občudovali v osamosvojitveni vojni, je stopil v to vprego ter začel, kot nekdaj Koncerti v času propagiranja bratstva in edinstva, na čelu parlamentarnih delegacij odhajati v Beograd in v Ljubljani vsiljivo gostiti "brate Srbe". Narobe svet! Osel ne bi tega počel, ker gre samo enkrat na led. Nekateri gredo večkrat. Pa še sram jih ni in se ponašajo s tem. Pozabili so (ali pa tudi ne), kako je bilo pred razpadom ali pa celo že ob nastanku Kraljevine Jugoslavije. Ob nastajanju slovanske balkanske države smo Slovenci (in Hrvati) izgubili ogromno na račun nerealne zamenjave staroav-strijskega denarja. Pred razpadom socialistične Jugoslavije je Srbija izvedla vdor v bančni sistem in si prisvojila ogromno premoženje. Kasneje se je, še v skupni državi, poslužila bojkota slovenskega blaga. Temu je sledila zaplemba imetja slovenskih podjetij. Takrat smo brali o izgubi ogromnega premoženja, ki so se ga enostavno prisvojili. Tudi to je vzrok sedanjega težkega stanja napri-mer v vseh treh gorenjskih čevljarskih podjetjih Alpini, Peku in Planiki. Zaplenili so jim veliko polnih trgovin... Če je za nekatere nekaj let nazaj že problem izgube spomina, spomnimo, da se nam je zapora slovenskega blaga v Srbijo zgodila enkrat že letos v začetku leta. Sedanja blokada jc zanimiva še iz enega zornega kota. Kaže, da je do nje prišlo zaradi slovenskih pogledov na Kosovo. Ta zamera se je pravzaprav začela že z zborovanjem proti nasilju v Cankarjevem domu. Ob tem je zanimivo, da si Srbija očitno prisvaja nekakšen poseben odnos do Slovenije. Niti na kraj pameti ji ne pride, da bi blokirala uvoz blaga iz drugih zahodnoevropskih držav, ko obsojajo ravnanje na Kosovu. Osel gre res samo enkrat na led, vendar mi je znanec zagotavljal, da je prav to oslovsko. Pameten bo rekel, da je danes padel, drugič pa bo že znal ravnati in bo lahko plesal na njem. Seveda je najbolj neumen tisti osel, ki se ničesar ne nauči, in vseeno znova in znova hodi na led. Koncert dveh zborov .Radovljica - V župnijski cerkvi sv. Petra bo v nedeljo, 5. julija, ob 20. uri koncert APZ France Prešeren Kranj in organistke Barbare Piber-nik iz Kranja. Pod vodstvom dirigenta Tomaža Faganela bo zbor predstavil skladbe Damijana Močnika, Primoža Ramovša, Gallusa in drugih. Organistka Barbara Piber-nik pa bo izvajala dela Boehma, Bacha in Mushela. Nastopil bo tudi Mešani pevski zbor Odmev Bled pod vodstvom dirigentke Marjete Jan. Koncert za violino in orgle Kranj - V cerkvi sv. Martina v Stražišču bo v okviru mednarodnega festivala Violina Bled '98 koncert, na katerem bosta nastopila Bernhard Hirzberger, orgle, in Dunajski mojstri, violina. Koncert sta omogočila Mestna občina Kranj in Društvo kulturni hram. Na dvorišču gradu Kislstein Kranj - Danes v petek, 3. julija, ob 21. uri bo na dvorišču gradu Khislstein koncert orkestra slovenske filharmonije s solistko Ano Pusar Jerič, dirigentom Lorisom Voltolinijem ter Pihalnim orkestrom Mestne občine Kranj. Vstop je prost. Obvestila Letalski miting Celje - Ob dnevu slovenskega letalstva in ob 70. obletnici Aero-kluba Celje so na letalski miting povabljene tuje posadke s plovili. Njihovi prihodi bodo v času od 3. in 4. julija, uradni del programa bo v nedeljo 5. julija, odhodi pa v ponedeljek 6. julija. Vse prebivalce Republike Slovenjje prireditelji obveščajo, da bo v tem času prisotno več hrupa v našem zračnem prostoru, h krati pa vas vabijo na ogled letalskega mitinga v nedeljo 5. julija, ob 15. uri. Nova balinarska steza Škofja Loka - DU Škofja Loka obvešča svoje člane in članice, kakor tudi ostale upokojence in upokojenke, da so s 1. julijem odprli novo balinarsko stezo na Partizanski cesti poleg sedeža društva. Novo balinišče so odprli za treninge, ki so od sedaj vsak torek od 16. ure dalje - lahko pa se termin treninga prenese na drug dan v tednu. Rekreacijski trening se bo opravljal na novozgrajenem balinišču, kjer se srečujejo upokojenci in upokojenke, ki jih zanima balinanje. Krvodajalske akcije Rdeči križ Slovenije obvešča, da bodo krvodajalske akcije potekale še danes, 3. julija, v Železnikih, v torek, 7. julija, v Gorenji vasi in v sredo, 8., četrtek, 9., in petek, 10. julija, v Škofji Loki. Gledališče Wt Ponovitev Coprniške krvave rihte Škofja Loka - V nedeljo, 5. julija, ob 11. uri in ob 18. uri bo na sotočju obeh Sor predstava COPRNIŠKA KRVAVA RIHTA, ki jo je po Tavčarjevem romanu Visoška kronika napisal Ludvik Kaluža, režiral pa Matija Milčinski. Nastopajo igralci Loškega odra in Lo-čanke ter Ločani, ter KPZ Loka in FS Škofja Loka. Lutke brez meja Radovljica - Na Linhartovem trgu bo danes, v petek, ob 18. uri gostoval lutkovni festival. Z lutkovnimi predstavami bodo nastopili: Lutkovno gledališče Naivni Divaldo s Češke, italijanska lutkarica Laura Kibel in mehiško lutkovno gledališče. Kranjska Gora - V nedeljo, 5. julija, ob 10. uri bodo pred TD Kranjska Gora lutkovne predstave: predstavilo se bo Lutkovno gledališče Fru-Fru, italijanska lutkarica Laura Kibel in mehiško lutkovno gledališče. Dan norosti Tržič - V letnem gledališču na griču pri cerkvi sv. Jožefa bodo jutri, v soboto, 4. julija, ob 20.30 uri uprizorili komedijo Dan norosti. V primeru dežja po predstava v Kinu Tržič. RDS STEREO RADIO SORA DAN JE ZAPOLNJEN Z VAMI SMO TUDI PONOČI mmmmsmamm 254 wmmmmmmmmm Le kam pelje ta pot?! Si predstavljate, da bi morali ves dan krotiti približno dvajset živahnih in razposajenih otrok? Zmajujete z glavo? Tudi jaz bi. Toda marsikateremu učitelju je to usojeno. Nekateri gredo v z otroki v šolo v naravi, drugi na končne izlete, tretji v kolonijo. In če je tako, potem za odrasle praktično spanja ni. Ponoči je potrebno dežurati, kajti mladi se radi "sprehajajo" iz sobe v sobo, sredi noči se jim zahoče na kratke izlete, v sobe tovorijo alkoholne pijače, cigarete... Malo je stvari, ki jih ne bi poskusili, če bi jim dali proste roke. "Seveda so med njimi tudi drugačni," je izbiral besede moj sogovornik Peter. Nič kaj dobro se ni počutil v svoji koži in zdelo se mi je, da mu je potem, ko je prva jeza že minila, žal, da me je poklical. "Veliko otrok je danes strašno razvajenih. Jočejo se za vsako malenkost, niso samostojni, trmoglavijo, izsiljujejo... prave mamine "maze". Težko je najti ključ do njihovih src, kajti rabijo več pozornosti, kot jo lahko učitelj da. Jaz osebno sem se trudil. Boj kot drugi, to so mi vsi priznavali. Toda danes vidim, da bi naredil bolje, če bi se pridružil "čredi" in otroke pustil same. Njim bi ustregel, starši pa potem ne bi pljuvali po meni." Pa pojdimo lepo od začetka. Peter je postal učitelj zato, ker ima otroke rad. Kot učitelja telovadbe so ga "porabili" tudi za najrazličnejše izvenšolske dejavnosti. USODE Piše: Milena Miklavčič Nikoli ni rekel ne. In tako je napočil tudi tisti zoprni dan, ko so se odpeljali na zaključni izlet. "Kolegi so me svarili, da je letošnja generacija osmih razredov obupna," se nasmehne. "Toda le zamahnil sem z roko, češ, katera pa še ni bila! V zbornici so mi pripovedovali prave gorzljivke o obnašanju nekaterih. Da si preveč dovolijo, da grozijo in izsiljujejo celo učitelje. Ker sem učil le nižje razrede in ker sem bil na šoli nov, se z njimi še nisem srečal. Kar pojdi z njimi, me je podila žena, se bom lahko v miru učila za izpit. Šel sem... V avtobuse bi se morali zdrenjati že ob petih zjutraj. Toda ni in ni šlo. Ena izmed kolegic je že navsezgodaj doživela živčni zlom. Končno so se tisti najbolj moteči prikazali izza hišnih vogalov: vsi so bili na kratko ostriženi, kar je od las še ostalo, je bilo pobarvano z živimi barvami. S svojim izzivajočim prihodom so dosegli svoj namen. Sošolci so jim odstopili zadnje sedeže. Stopil sem, miren in zbran, do mikrofona in celemu avtobusu povedal, da mi bo vseeno, če bomo ustavili sredi poti in se vrnili, če ne bodo dali miru in če se ne bodo spodobno obnašali. Hura za našega učitelja, so začeli skandirati. Šofer je zmajeval z glavo, zaprl vrata in odpeljali smo proti Primorski. Se pred Postojno se je začelo. Postajali so vedno glasnejši. Prepričan sem bil, da je med njimi pričela krožiti steklenica, toda kljub kontroli je nisem našel. Si predstavljate škodoželjne nasmehe še tistih, ki niso imeli nič zraven? Privoščljivo so se hihitali v pest in me opazovali, kako bom reagiral. Nisem se hotel osmešiti. Nikakor. Zaenkrat sem se naredil kot da je vse lepo in prav." Ko je postajalo v avtobusu vroče, se je temperatura med učencimočno dvignila. Nekateri so imeli dovolj dela sami s seboj, ker jim je bilo slabo, drugi pa so se pričeli zabavati. Med sedeži so se kotalile prazne pločevinke, kdor jo je prvi ujel, jo je z vso pravico zmečkal, oblikoval po svoje in jo izročil v "nadaljno rabo". Kruhove bombice so bile itak že stara šala, drugi, prikrojeni izdelki iz hrane tudi. "Kar naenkrat zaslišim novo hihitanje. Tovariš, pridite sem, mi zakličejo, Bojan se je polulal. Ko se prebijem do zadnjega sedeža, se zagledam v lužo, ki se je širila po tleh. Nisem mogel več zdržati, mi je rekel in me milo gledal. Pa naredi kaj, če si upaš, so govorile njegove oči. Nekaj časa sem bil tiho, ker je v meni vrelo. Prav, sem končno spregovoril, ustavili se bomo pred prvo trgovino in kupili melni pleničke, ker je, očitno, tudi nekaj dojenčkov na avtobusu. Mulcu se je povesil nos, ostali pa so se mu pričeli režati v obraz" Čez čas je pridišalo po cigaretih. Petru se ni zdelo vredno vstati, ker je vedel, da ga izzivajo. Da preizkušajo, kdo je močnejši. "Saj jim bo, za kazen, pošteno slabo, sem si mislil. Res je bilo tako. O tem, kako so kazali osle hrvaškim carinikom, raje ne govorim. Kako so zafrkavali nekatere "reve", ki so se normalno obnašali. S kakšnimi izrazi so se obmetavali tudi med seboj... Kot da bi peljali na izlet trop iz pradavnine, ki še nikoli ni slišal za pravila lepega vedenja..." Peter je bil do marsikatere vragolije še preveč toleranten. Kot je sam rekel tudi zato, ker je vedel, da se na takih izletih sprošča otrokova (on ji je rekel skrita dobra volja) agresivnost. Toda dobronamernp in prijateljsko jih je opozarjal, ko so nekateri brcali v rože, na skrivaj stopali po gredicah pred hotelom, se vsedali na avtomobile. Če bi imel v takem trenutku sto rok, bi bilo premalo. "Do odhoda na plažo smo še nekako preživeli. Najedli so se, si ogledovali teren, klepatali po sobah, gledali televizijo. Potem se mi je zdelo, da bi bilo prav, če bi se šli kopat. Tudi sam sem bil potreben osvežitve. Ne ljubi se nam, so nekateri protestirali. Tisti, ki so najbolj težili na avtobusu, so zaspali. Utrujenost in steklenica z alkoholom sta naredila svoje. Vseeno sem vztrajal. Naveličano, kot da mi delajo uslugo, so se spravili v avlo, kjer smo imeli zbor. Že teži, so govorili za mojim hrbtom. Kako je zoprn, so čivkala dekleta." (konec prihodnjič) Sodni epilog primera "Ruska ruleta" z noči letošnjega pustnega torka Za rusko ruleto pet let in pol zapora Sodni senat je Alena Kubinoviča iz Ljubljane spoznal za krivega vseh treh očitanih dejanj iz obtožbe Kranj, 2. julija - Kranjsko okrožno sodišče je 30-letnega Alena Kubinoviča iz Ljubljane zaradi poskusa umora, napada na uradno osebo pri opravljanju uradne naloge in nedovoljenega prometa z orožjem obsodilo na enotno kazen pet let in pol zapora. Kubinovič se je 25. februarja letos v zgodnjih jutranjih urah (noč pustnega torka) s prijateljem Vinkom Remškarjem, 33 let, iz Ljubljane s taksijem pripeljal pred hotel Creina z namenom obiskati diskoteko Trezor. Tam sta srečala trojico: 24-letnega Žigo Planinca, 27-letnega Benjamina Jančiča (oba sicer policista kranjske PP) in 31-letnega Franca Pani-gaza iz Kranja, s katerimi se je Kubinovič zapletel v prepir. Začel jim je razlagati, da ima v Kranju neporavnane račune, iz telovnika pa potegnil revolver kalibra 38, ki ga je najprej nastavil na trebuh Jančiču. Ko je kolegu na pomoč priskočil Panigaz, je Kubinovič odskočil in iz razdalje približno sedem metrov vprašal Panigaza, če si želi iti rusko ruleto. Pri tem je iz revolverja pobral naboje in v bobnič zopet vstavil le enega, nato pa bobnič zavrtel, revolver usmeril proti Panigazu in sprožil. Udarna igla je udarila v prazno. Nato je iglo zopet napel, zopet zopet usmeril proti trojici, vendar tokrat ni sprožil, ampak je z Remškar- jem, ki je dogajanje opazoval ob strani, stekel do taksija, v katerem je ves čas čakal taksist. Z vozilom so se odpeljali proti Savskemu mostu, se na ovinku pri Merkurjevi trgovini ustavili, Kubinovič pa je skozi odprto okno dvakrat ustrelil. Na drugi obravnavi pred sodnim senatom, ki mu je predsedovala sodnica Danica Koren, je najprej pričal Re-mškar, ki prvotne izjave, da Kubinovič sploh ni omenjal ruske rulete in da je bil revolver, ki ga je videl že v taksiju med vožnjo proti Kranju, prazen, ni spremenil. Kako se je prepir začel, Remškar po svojih besedah z nekaj metrov ni videl, dodal pa je, da je imela trojica v rokah steklenice piva. V Kranj naj bi s Kubinovičem prišla le plesati in ne obračunavati, na vprašanje, zakaj ju je potem taksi sploh čakal, pa je odvrnil, da taksi čaka, dokler ga pač plačaš. Izvedenec iz Psihiatrične bolnišnice Begunje dr. Brane Grimšek je Kubinoviča ocenil kot svojsko osebnost, ki hitro reagira na vsako provokacijo. Ne gre za duševno bolezen, ampak motnjo, ki se je ne da ozdraviti. Za njim je pričal še vodja kriminalistične tehnike UNZ Kranj Slavko Hočevar, ki je demonstriral, kako se pri omenjenem revolverju lahko zavrti bobnič z naboji. V vsakem primeru, je dejal Hočevar, se pri tem manevru potrebuje obe roki. Franca Panigaza, ki ni prišel že na prvo obravnavo, so tokrat privedli policisti. Sodnemu senatu je najprej dejal, da bi rad s to zadevo že končal, na vprašanja pa je odgovarjal, verjetno zaradi strahu: "Ne spominjam se več. Sem že pozabil, saj imam veliko dela." V zaključnem govoru je okrožni državni tožilec Andrej Polak spremenil prvotno obtožbo, saj jo je razširil še s kaznivim dejanjem prepovedanega prometa z orožjem, saj Kubinovič za revolver nima dovoljenja, del obtožbe pa je umaknil. Dejal je, da že sam izraz "ruska ruleta" pomeni grožnjo s smrtno nevarnimi poškodbami in da je prepričan, da je tisto noč nekdo moral biti žrtev Kubinovičeve jeze. Tožeči trojici je treba verjeti, je še dodal, ker so njihove izjave verodostojne. Kubinovičev zagovornik Milan Krstič je vzrok za Paniga-zovo molčanje videl v neresničnosti prvotne izjave, ki jo je podal preiskovalnemu sodniku. Kubinovič, je dejal Krstič, je pištolo uporabil šele tedaj, ko ga opita trojica ni pustila pri miru. Zato ludi "ruska ruleta" ni bila grožnja, ampak le poziv, češ, Če si toliko upate, pa poskusimo s tem. Pa tudi sama ruska ruleta se izvaja drugače, kot je opisal državni KRIMINAL Odnesel mobilni telefon Voklo, 1. julija - Neznani storilec je v popoldanskem času iz odklenjenega kombiniranega vozila, ki je bil parkiran na parkirnem prostoru bencinskega servisa Voklo odnesel mobilni telefon znamke benefon delta. Vrednost aparata je okoli 100 tisoč tolarjev. V osebni avto fiat so dopoldne nepovabljeno vstopili tudi v Kranju. Potem ko je neznanec odklenil vrata na voznikovi strani, je iz vozila odnesel avtoradio kasetofon pioneer, vreden okoli 35 tisoč tolarjev. Iz odklenjenega avtomobila, ki je bil parkiran na dvorišču stanovanjske hiše v Šenčurju, je bil ukraden prenosni mobilni telefon GSM eriesson. Vrednost izginulega mobilnega telefona je okoli 30 tisoč tolarjev. • S. Š. Skozi okno v stanovanjsko hišo Čirče - 27. ali 28. junija je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo v Čirčah. Vlomilec je izkoristil položaj garažnega okna, ki jc bilo v polzaprtem, t.i. "kip" položaju, tako da je okno malo privzdignil in ga do konca odprl. Skozi okno je nato vstopil v garažo, nato pa prišel v stanovanje, kjer je pregledal vse prostore. Nepridiprav je iz hiše odnesel precej zlatnine, fotoaparat, daljnogled, nekaj denarja in čekovne blankete. Njegov "podvig" je lastnika oškodoval za okoli 250 tisoč tolarjev. • S. Š. tožilec. Dejal je, da tožilstvo ni podalo nobenega dokaza o nakupu orožja, zato se tudi ne ve, kdo je njen pravi lastnik. Glede obtožbe napada na uradno osebo pa je Krstič povedal, da je šlo kvečjemu za žalitev, saj je bil tedaj obtoženi vklenjen in vinjen. Uro po koncu obravnave je sodni senat obtoženega spoznal krivega za vsa očitana dejanja. Za poskus umora Franca Panigaza mu je dosodilo petletno zaporno kazen, za kaznivi dejanji napada na uradno osebo in nedovoljenega prometa z orožjem pa po šest mesecev. Združena enotna kazen se je glasila pet let in pol zapora, pri čemer se upošteva čas, ki ga je Kubinovič preživel v priporu, obenem pa so mu tudi zaplenili revolver. • S. Šubic Za spolni napad devet let zapora Kianj, 1. julija * Okrožno sodišče v Kranju je obsodilo Franca Urgla na enotno kazen devet let zapora. Urgel je bil spoznan za krivega dveh kaznivih dejanj spolnega napada na otroka v nadaljevanju in kaznivega dejanja ogrožanje varnosti. Sodba je pravnomočna. • S. S. S silo odprl vrata Šenčur, 1. julija - Neznanec je vlomil tudi v stanovanjsko hišo, tokrat na šenčurskem območju. V notranjost je prišel skozi vhodna vrata, ki jih je odprl na silo. S seboj je odnesel dokumente, zlatnino in tehnične predmete v skupni vrednosti 100 tisoč tolarjev. • S. Š. URŠKA r V Kranju, Škofji Loki Radovljici in na Jesenicah Vpisuje začetnike in dobre plesalce ©064/415-000 ON-STOP 44-34 .VEDEŽEVANJE HllHBllULIliHIlHHLlllLlU^ D H D H D H D D H H H D 11 B H D H H D H U H Q B Q H D a B H a n GLAS Prometni kviz Tokrat smo pripravili še eno nagradno vprašanje v rubriki PROMETNI KVIZ v letu 1998. Odgovore še vedno pošiljajte na dopisnici v uredništvo Gorenjskega glasa. Vse nagrajence bomo obvestili po pošti. Poletni kviz MALO ZA ŠALO-MALO ZA RES bomo objavili v naslednji petkovi izdaji Gorenjskega glasa. Vsi, ki bi radi v tem letu opravljali izpit B kategorije ali se izpopolnili v vožnji, nas lahko pokličete za informacije na telefona 0609 633-776, 064 327-200. Za varno vožnjo z vami avtošola OUEEN. Sodelujte tudi v kvizu, ki vam prinaša lepe nagrade, ki jih lahko koristite pri upravljanju vozniškega izpita B kategorije. Nagrade poklanjata avtošola OUEEN in Gorenjski glas. NAGRADNO VPRAŠANJE rf*^ KUPON i ^l»v GLAS št. 51 IME IN PRIIMEK: NASLOV:_ KRAJ IN POSTNA ST: TELEFON: IMAM VOZNIŠKI IZPIT B KATEGORIJE: DA NE Odgovor na prejšnje vprašanje: Z vozniškim dovoljenjem za B kategorijo ne smemo voziti vozil, katerih skupna masa presega 3.500 kilogramov. Vprašanje: Ali lahko imetnik vozniškega dovoljena za B kategorijo vozi avtobus z največ osmimi sedeži poleg voznika ? a) ne sme b) lahko c) lahko, razen otrok D D D D a D D a B B B fl B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB B 18 Piše: Miha Naglic Dr. Rado Poljanšek, specialist za ženske bolezni S Polja se vrnemo pred cerkev. Zraven nje je spomenik žrtvam 1. svetovne vojne in takoj za njim hiša Poljanškovih. Postavil jo je Jakob Poljanšek, med obema vojnama lastnik avtobusnega podjetja, ki je oskrbovalo številne proge. Za voznika se je izučil pri firmi Saurer na Dunaju, kamor je šel prevzet novi avtobus. Vozil je Že leta 1914 na progi Žiri-Škofja Loka-Žiri, ki velja za prvo redno progo na današnjem slovenskem ozemlju. Jakobov sin je DR. RADO POLJANŠEK (ES), zdravnik ginekolog. Rodil se je 19. julija 1914, diplomiral 1940 v Beogradu, doktoriral 1947 v Ljubljani, iz ginekološke onkologije. Izpopolnjeval se je v Nemčiji, Švedski in Veliki Britaniji. Zaposlen je bil na Onkološkem inštitutu in na Medicinski fakulteti v Ljubljani, kot redni profesor onkologije in radioterapije. Zdaj živi kot upokojenec v Šentvidu nad Ljubljano. Dr. Rado Poljanšek, specialist za ženske bolezni S Polja se vrnemo pred cerkev. Zraven nje je spomenik žrtvam I. svetovne vojne in takoj za njim hiša Poljanškovih. Postavil jo je Jakob Poljanšek, med obema vojnama lastnik avtobusnega podjetja, ki je oskrbovalo številne proge. Za voznika se je izučil pri firmi Saurer na Dunaju, kamor je šel prevzet novi avtobus. Vozil je že leta 1914 na progi Žiri-Škofja Loka-Žiri, ki velja za prvo redno progo na Po ljudeh gor, po ljudeh dol Terenski ogledi za Gorenjski biografski leksikon današnjem slovenskem ozemlju. Jakobov sin je DR. RADO POLJANŠEK (ES), zdravnik ginekolog. Rodil se je 19. julija 1914, diplomiral 1940 v Beogradu, doktoriral 1947 v Ljubljani, iz ginekološke onkologije. Izpopolnjeval se je v Nemčiji, Švedski in Veliki Britaniji. Zaposlen je bil na Onkološkem inštitutu in na Medicinski fakulteti v Ljubljani, kot redni profesor onkologije in radioterapije. Zdaj živi kot upokojenec v Šentvidu nad Ljubljano. Doktor Ernest Demšar, zdravnik tragične usode Poljanškov sosed je. med obema vojnama postal ERNEST DEMŠAR, zdravnik. Rodil se je 30. decembra 1902 v Idriji. Medicino je študiral v Beogradu in bil 1930 "promoviran za doktorja vsega zdravilstva". V Beogradu je opravil tudi staž in prišel 1932 delat v Žiri kot zasebni zdravnik, zobozdravnik in lekarnar. Ordinacijo je imel najprej v bližnjih hišah, dokler si ni v letih 1939/40 postavil svoje. To je bila tedaj ena boljše opremljenih ordinacij na slovenskem podeželju. Imel je celo dva rentgenska aparata, enega prenosnega in enega ambulantnega; tega je med vojno njegova žena dala partizanom in je bil poslan v Partizansko bolnico Franjo, kjer kot eksponat domuje še danes. Med vojno je dr. Demšarja doletela prava tragična odisejada. Najprej so ga selili v Srbijo, nato v Dachau. Potem so njegovi izprosili, da so ga kot italijanskega državljana (rojen v Idriji, kjer mu k sreči niso izbrisali italijanskega državljanstva) poslali v Slovenijo, kjer je z. družino živel v Logatcu in Rovtah - da bi bil bliže Žirem. Po odhodu Nemcev se je pozno jeseni 1943 vrnil v Žiri. Tu so ga, ker je bil vse bolj očitno naklonjen partizanski strani, 13. septembra 1944 ubili slovenski četni ki, frakcija slovenskih domobrancev ("plavogardisti"). Bil je gotovo eden najnaprednejših splošnih zdravnikov svojega časa, socialno čuteč in humanist. Anton Primožič, prvak med trgovci Še danes impozantno hišo, ki stoji čez. cesto, Poljanškovi in Demšarjevi nasproti, je postavil ANTON PRIMOŽIČ, trgovec s čipkami in podjetnik. Rodil se je 17. januarja 1870 pri Brcku v Novi vasi pri Žireh. Trgovine s čipkami se je izučil pri Francu Lapajnetu v Idriji, velemojstru v teh rečeh. Že 1888 je poskusil s svojim prvim podjetjem. Od 1905 do 1909 je bil v službi pri dunajskem Osrednjem zavodu za hišno industrijo kot nakupovalec čipk. V tem svojstvu je sodeloval pri ustanavljanju številnih čipkarskih šol. Znal je poskrbeti za celotno klekljarsko "linijo": od šolanja mladih klekljaric prek dobrih vzorcev in kakovostnega sukanca do prodaje. Čipke je prodajal po vsem svetu; ena njegovih odjemalk je bila Selma Jager, soproga arhitekta Ivana. Živela sta v Minneapolisu (ZDA), sama je bila po rodu iz ribniške trgovske družine Arko in s Primožičem sta se v trgovini dobro ujela. Anton Primožič je umrl 24. januarja 1954 v svoji hiši v Žireh, potem ko je v svojem izrednem življenju preživel tri režime, dve svetovni vojni in več bankrotov. Leopold SuhodolčanK "slovenski Anderseni( iz Žirov Med Primožičevo hišo in gostilno Katrnik se od glavne odcepi cesta v Goropeke. Na predzadnji hiši ob njej je plošča, ki spominja na dejstvo, da se je v hiši, ki je stala na tem mestu, rodil slovenski pisatelj LEOPOLD SUHODOLČAN To se je zgodilo 10. avgusta 1928. Pisateljev oče je takrat služboval v obmejnih Žireh kot "financar". Pozneje so ga prestavili na drugi, štajerski konec meje, na Šentilj. Naš pisatelj je bil po poklicu učitelj, svoje učiteljevanje je sklenil kot ravnatelj osnovne šole na Prevaljah, nadaljeval kot urednik Kurirčka in bil do prezgodnje smrti glavni urednik založbe Borec. Umrl je na Golniku, 8. februarja 1980. Svojemu žirovske-mu otroštvu je posvetil tudi delček svojega zajetnega opusa, zbirko avtobiografskih črtic Mornar na kolesu (1973). Se nadaljuje S HALO - HALO GORENJSKI GLAS S 064/223 111 Naroiilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti • do ponedeljka do 12.30 in do sredo do 12.30 uro! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. VOZNIŠKI IZPIT MED POČITNICAMI KATEGORIJE A, B, C, D, E http://www.bb-kraMJ.si ROZMAN BUS AVTO ŠOIA B & B B & B KRANJ, RADOVLJICA, JESENICE Tečaj CPP se začne vsak ponedeljek, dopoldne ob 9.00 in popoldne ob 18.00. Izpit tudi za moped! tel.: 22-55-22 VIUEM TURIST, s.p. turistični prevozi oseb imamo elektronsko dvojne klimatizacijo AVTOBUSNI PREVOZI DRINO VEC, 731-050 AVTO ŠOLA ING. HUMAR Madžarske toplice 5.9. -11.9., 12.9. -15.9., Gardaiand ali Aqualand 13.7. - možnost plačla na 2 čeka. Palmanova 15.7., Trrst 14.7., Lenti 25.7., Rozman, tel.: 064/715-249, Šenčur: 411-887 Nakupi: Muenchen (ugoden nakup artikla za hujšanje - brez recepta), -vsak torek in petek, Palmanova, Portogruaro. Tel.: 451-542, GSM: 041/ 670-673 1 dnevni kopalni izlet v Čatež in Simonov zaliv Tel.: 731-050, GSM 041/744-160 Med številnimi kandidati, ki so pri nas uspešno opravili _ vozniški izpit je tudi PRIMOŽ PETERKA. Vabimo Vas, Ta I « ^ I 1 .{] « H da se mu pridružite. Tečaji CPP potekajo vsak teden ob Ivi*« V I I VWt# ponedeljkih ob 9. uri dopoldan in ob 18. uri popoldan. HOKO - kombi prevozi Lenti vsak četrtek in soboto, Celovec ponedeljek in petek, Trbiž in Udine tel 563-876 557-757 (A'Pe Adria) torek in sreda. Izleti po dogovoru. GSM: 041/734-140 AVTO ŠOLA VOZNIK Tel: 725-637, 0609/639-209 METEOR Cerklje Remic tel: 422-781 Cilka tel.: 411-510 NOVO - NOVO VIUEM TURIST, s.p. turistični prevozi oseb JEREB, a\o.o. Spodnii trg 2, 4220 Škofja Loka Tečaji CPP za A in B kat. VSAK TEDEN. RADOVLJICA: vsak četrtek ob 18. uri (v zgradbi Zavarovalnice Triglav) BOH. BISTRICA: vsak petek ob 18. uri (v domu Joža Ažmana) 1-dnevni kopalni izlet v Čatež vsako sredo, Gardaiand 10.7. nakupovalni izlet Lenti 9.7., GSM: 041/660-658 Nakupi: Madžarska - četrtek, sobota in vsak drugi torek v mesecu; Nemčija - torek, petek; Italija - sreda. Gardaiand: julij, avgust, september vsak ponedeljek in torek. Tel.: 451-542, GSM 041/670-673 Gardaiand: 10., 17. 7. - 6.200 SIT (prevoz + vstopnina), Praga: 21. -24. 7. - 3 x polpenz., gradovi Loare in Pariz: 2. - 7. 9. - 3 x polpenz. Tel., fax: 064 621 773, 064 682 562 BORZA ZNANJA Knjižnica Otona Župančiča, enota Delavska knjižnica, Tivolska c 30, 1000 Ljubljana tel.: (061) 13-22-178 e-mail: borza. znanja@spika, unistar-si Tokrat smo iz pestre učne ponudbe v ljubljanski Borzi znanja izbrali nekaj glasbenih in plesnih informacij, v pozdrav novemu mesecu. ■ Naši člani vas lahko naučijo igrati na različna glasbila: kitaro, klavir, flauto, harmoniko, svntesizer, harfo in citre. - Med njimi so odlični pevci, pa tudi komponisti in glasbeniki teoretiki. - Mnogo je tudi učnih ponudb s področja plesa. Naši ponudniki so mojstri standardnih, latinskoameriških m drugih družabnih plesov Svetujemo lahko tudi tistim, ki jih zanimajo izrazni ali orientalski plesi, v naši bazi podatkov pa so tudi informacije o poznavalcih slovenskih ljudskih plesov Će ste se odločili, da se ljubiteljem plesa in glasbe pridružite tudi vi, nas pokličite ali obiščite in seznanili vas bomo z našimi ponudniki. Ljubljanska Borza znanja je doma v Delavski knjižnici na Tivolski 30, naša telefonska številka je (061 )13 22 178, pričakujemo pa vas vsak delavnik med 8. in 15. uro, ob sredah pa do 17. ure. V DOBRNI SE VEDNO NEKAJ DOGAJA JOŽE KUNSIC, s.p. SP GORJE 234 KNJIŽNICA DR. TONETA PRETNARJA Balos4, tel. 064-563 178 Tržič Srednja kovinarska in cestnoprometna šola ŠKOFJA LOKA Podlubnik lb AVTO ŠOLA tel.: (064) 622-762, (064) 623-331 fax: (064) 622-762 vsak dan od 6.00 do 14.00 Frizerski salon META Škofja Loka KULTURNE PRIREDITVE: nedelja, 5. julija 1998 ob 15. uri, ploščad pred Zdraviliškim domom nastop Oglark in skupine Vrajeva peč KUD Socka prevozi tovorov do 2.2 toni (KIPER) storitve z mini bagrom vzdrževanje gradbene mehanizacije Tel.: 725-113 041/715-059 Poletne počitniške delavnice v knjižnici dr. Toneta P-etnarja vsak dan od ponedeljka do petka od 10. do 1?. ure EKSUBRIS ■ I od 6. do 10. julija. VEZEMO. PI.ETEMO, KVAĆKAMO... od 13 do 17. julija. MIŠKINA MALA ŠOLA RAČUNALNIŠTVA na Delavski univerzi od 20. do 24. klUJt, ČUDEŽNA SKRINJiCA (vzporedno i računalniško delavnico! od 20. do 24 julija. GNETEM. GNETEM GLINO od 27. do 31. julija. EKSUBRIS • II od 3 do 7 avgusta, ZAPOJMO. ZAIGRAJMO od 10. do 14. avgusta. KRPICA DO KRPICE BLAZINA od 11. do 21. avgusta. POLETJE 1998 Z NAGRADO AVTO ŠOLE SKCPŠ DO VOZNIŠKEGA IZPITA 6. julija tečaj iz CPP za kategoriji A in B 13. julija nadaljevalni tečaj za kategorije C, D in E Takoj lahko začnete z vožnjami, če imate tečaj že opravljen. Prijazni inštruktorji in sodobna vozila so vam na voljo. VSE POLETJE! NOVO! Spletanje kitic tel.: 622-321 V Kropi bo spet Kovaški šmaren Kropa - Kovaški šmaren ne sodi med najstarejše kro-parske praznike, le malokateri pa se je pri Kroparjih tako priljubil kot prav ta. Njegove korenine segajo v leto 1705, ko je sedem fantičev v gozdu pri Kropi našlo sliko sv. Marije - kroparske Matere Božje. Na tem mestu so potlej postavili cerkev, datum njene posvetitve, 2. julij, pa je postal praznik vseh Kroparjev, ki so se na ta dan odtrgali od deta in se poveselili. Tako naj bi bilo v Kropi tudi jutri, v soboto, ko bodo spet praznovali Kovaški Šmaren. Prireditev se bo začela ob treh popoldne, osrednji kulturni del z odprtjem spominske razstave akademskega slikarja Kamila Legata ob petih, uro kasneje pa še zabava. Na prireditvi bodo prikazali tudi kovanje ter stare kroparske igre. • CZ. GLASOV KAŽIPOT 3 Nadaljevanje z 38. strani Izleti Na Planjavo Kranj - Planinsko društvo Kranj organizira izlet na Planjavo (2394 m), ki bo v soboto, 11. julija, u odhodom izpred hotela Creina ob 6. uri. Pot je zahtevna, čas hoje je 10 ur. Potrebujete primerno planinsko obutev, rezervna oblačila, zaščito pred dežjem ter hrano in pijačo. Prijave z obveznim vplačilom do 8. julija sprejemajo v pisarni Planinskega društva Kranj- Planinska tura Žirovnica - Društvo upokojencev Žirovnica - planinsko pohodna sekcija, vabi svoje člane na planinsko turo v torek 7. julija, pohod je kondicijsko zahteven, hoje je za približno 6 ur. Obvezna je planinska oprema in palice. Pohod bo ob vsakem vremenu. Odhod avtobusa bo ob 6.30. uri iz Rodin do Brega. Prijave sprejema Sodja Ivanka na tel.: 801-861 DU Naklo vabi Naklo - Društvo upokojencev Naklo vabi svoje člane na sledeče izlete: 8. julija ČATEŠKE TOPLICE (družinski kopalni izlet) in 13. julija HRVAŠKA -Kvarner s Trsatom. Čim prej pokličite svoje poverjenike. V Padovo in Verono Žabnica - Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje vas vabi na zelo zanimiv enodnevni avtobusni izlet v Padovo in Verono v Italiji, ki bo v torek, 14. julija, z odhodom ob 6. uri z vseh avtobusnih postaj od Stražišča do Sv. Duha. Prijave sprejemajo do zasedbe avtobusa poverjeniki društva skupaj z vplačilom. Ne pozabite na POTNI LIST. Kolesarski izlet Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi upokojence - kolesarje, da se jim pridružite jutri, v soboto, 4. julija, pred DU, od koder se boste zapeljali v smer Medvode -Golo Brdo do gostilne BORMES, kjer vas čaka malica. Dobite se ob 8. uri pri DU Škofja Loka. Prosijo, da se Danes, petek, 3. 7. 20.00 SLOVENSKI VEČER: slo. večerja ob zvokih narodnozab. glasbe in folk. skupine. Hotel JELOVICA 21.30 EDINSTVENI KONCERT JOSIPE LISAC -vstopnice po 5.000.- sit na Turističnem društvu Bled (V primeru dežja bo koncert v Festivalni dvorani). BLEJSKI GRAD Jutri, sobota, 4. 7. 16.00 40-letnica obstoja Turističnega društva Ribno: nastop Godbe na pihala iz Lesc, okteta Lip Bled, ansambla Savinja. Prireditveni prostor Ribno 20.30 MENDARODNI FESTIVAL VIOLINA '98: Otvoritveni koncert, Orkester slovenske opere s solisti: Olga Gracelj, Jurij Reja, Helfried Fister, Jernej Brenc, vstopnice po 1.500.- SIT na TD Bled. FESTIVALNA dvorana 20.00 - 23.00 NOČNI LOV V JEZERU. OD GH TOPLICE DO ZDR. PARKA Nedelja, 5. 7. 9.00 - 11.00 Ribolov na Savi Bohinjki za "Pokal Bleda" 14.00 sejem domače in umetnostne obrti 17.00 otroški program: BELGIJSKI POULIČNI TEATER 18.00 PROMENADNI NASTOP PIHALNEGA ORKESTRA mestne občine Kranj 21.00 Belgijski poulični teater tudi za odrasle -VSE V ZDRAVILIŠKEM PARKU Ponedeljek, 6. 7. 20.30 MEDNARODNI FESTIVAL VIOLINA '98: Virtuozna dela za violino solo cerkev na Blejskem otoku 21.00 SPOZNAJTE SLOVENIJO V SLIKI IN PLESU - nastop folklorne skupne Karavanke Tržič - FESTIVALNA DVORANA TD BLEB, TEL: S$4 / 741122 predhodno prijavite v pisarni DU ali na telefon 620-664, zaradi naročila malic. V primeru dežja se kolesarjenje preloži na naslednjo soboto. Prireditve D Kovaški šmaren Kropa - Kovaški šmaren ne sodi med najstarejše kroparske praznike, le malokateri pa se je pri Kroparjih tako priljubil kot prav ta. Njegove korenine segajo v leto 1705, ko je sedem fantičev v gozdu pri Kropi našlo sliko sv. Marije - kroparske Matere Božje. Na tem mestu so potlej postavili cerkev, datum njene posvetitve, 2. julij, pa je postal praznik vseh Kroparjev, ki so se na ta dan odtrgali od dela in se poveselili. Tako naj bi bilo v Kropi tudi jutri, v soboto, ko bodo spet praznovali Kovaški šmaren. Prireditev se bo začela ob treh popoldne, osrednji kulturni del z odprtjem spominske razstave akademskega slikarja Kamila Legata ob petih, uro kasneje pa še zabava. Na prireditvi bodo prikazali tudi kovanje ter stare kroparske igre. Slovesno odprtje prizidka Podnart - V Podnartu bodo jutri, v soboto, ob sedmih zvečer slovesno odprli prizidek h kulturnemu domu. V kulturnem programu bodo nastopili moški pevski zbor iz Podnarta in učenci osnovne šole Ovsiše, potlej pa bo pod šotorom še gasilska veselica z ansamblom Jevšek. Veselica pa bo tudi danes, v petek, ko bo od 21. ure dalje za zabavo skrbel Vili Resnik s svojim ansamblom. ŽIV ŽAV Stražišče pri Kranju - V soboto, 11. julija, s pričetkom ob 12. uri bo v Stražišču pri Kranju že drugo leto zapored Živ Žav - Underground Open Air festival, na katerem bo igralo 18 skupin. Koncert je brezplačen in bo tudi v primeru malo slabšega vremena. Vabljeni! Na golaž na Bistriško planino Bistrica pri Tržiču - Ob 4. juliju prazniku Bistrice, največje tržiške Krajevne skupnosti, bo v nedeljo, 5. julija tradicionalno srečanje krajank in krajanov na Bistriški planini pred spomenikom padlih v NOB. Slavnostni del bo ob 11. uri s sodelovanjem pihalnega orkestra Tržič s nastopom recitatorjev. Družabni del pa bo s tradicionalnim brezplačnim golažem pred planšarijo Pašne skupnosti Brezje. Pod Homanovo lipo 98 Škofja Loka - Danes v petek, 3. julija GRASIČ - OGRIN KVINTET (jazz) in jutri v soboto, 4. julija, BIG BAND RTV SLOVENIJA s solistko ALENKO GODEC (program filmske glasbe). Poletni večeri etno, jazz in zabavne glasbe v starem mestnem jedru Škofje Loke. Začetek programa vsak večer ob 20. uri. Ples pomorščakov Portorož - Jutri, v soboto, 4. julija, bo na terasi ob odprtih bazenih Grand Hotela Metropol Ples Pomorščakov, na katerem bo ob Mednarodnem letu oceanov tematika in lokacija povsem v sožitju z morjem in pomorstvom. Izkupiček Plesa Pomorščakov bo namenjen Pomorskemu muzeju Ser-geja Mašera Piran za restavriranje znamenitih modelov ladij jezuita patra Gabriela Gruberja (1740-1805). Obeta se torej prijeten poletni večer s sproščenim druženjem ob plesu z gostjo Lidijo Percan in dalmatinsko Klapo Leut ter ob kulinaričnih dobrotah morskega sveta. 8. srečanje upokojencev Cerklje - Društvo upokojencev Cerklje obvešča vse svoje člane, da bo v soboto, 11. julija, tradicionalno 8. srečanje upokojencev Pod Jenkovo lipo v Dvorjah. Pričetek bo ob 10. uri. Velika vrtna veselica Predoslje - PGD Predoslje prireja jutri, v soboto, 4. julija, in v nedeljo, 5. julija, veliko vrtno veselico z bogatim srečelovom in kegljanjem. V soboto bo ob 20. uri nastopil Vili Resnik s svojo skupino, v nedeljo ob 17. uri pa bo igral ansambel Blegoš. Gasilska veselica Besnica - PGD Besnica prireja jutri, v soboto, 4. julija.ob 19. uri gasilsko veselico z bogatim srečelovom in družabnimi igrami. Zabavala vas bo pop skupina Strmina. Piknik upokojencev Žabnica - Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje organizira v soboto, 11. julija, ob 16. uri na športnem igrišču Bitnje, 4. piknik upokojencev, vaših prijateljev in znancev. Za ples in zabavo bo poskrbel gospod Andrej, ki nas je že trikrat zabaval na naših srečanjih pri Sv. Andreju. Poverjeniki društva sprejemajo prijave z vplačili do vključno 5. julija. V slučaju slabega vremena bo piknik naslednji dan ob istem času. Poletne počitniške delavnice Jesenice - Vsak dan od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, potekajo poletne počitniške delanice v knjižnici Dr. Toneta Pretnarja. Od 6. do 10. julija bo potekala delavnica Exslibris -I, z mentorjem Davidom Premrlom. Počitniški program v Škofji Loki Škofja Loka - Društvo prijateljev mladine Šk. Loka, knjižnica I. Tavčarja in Loški muzej so v sodelovanju z OŠ I. Groharja in OŠ P. Kavčiča, pripravili počitniški program, ki bo potekal od 1. do 24. julija, ob vsakem vremenu, od ponedeljka do vključno petka, po 3 ure dnevno. Vsak dan se bodo otroci zbirali pred OŠ Ivana Groharja v Podlubniku ob 9.30 uri. Dejavnosti so: v knjižnici Ivana Tavčarja: spoznajmo Belo Krajino, ure pravljic in igra s knjigo. V OŠ I. Grogarja: Miškina mala šola in druge računalniške igre, ter deskanje po internetu. V Loškem muzeju: skriti zaklad in likovne delavnice. Športno rekreativne dejavnosti pa so; igre z žogo, družabne igre in izleti. Otrocj, pridite - preživeli boste vesele in zanimive počitnice med ljudmi. Pohod po škofjeloškem hribovju Kranj - Planinska sekcija pri DU Kranj organizira v četrtek, 16. julija, planinski pohod po škofjeloškem hribovju. Odhod bo ob 7.00 uri s posebnim avtobusom izpred kina Center v Kranju. Skupne - srednje težke hoje je 4 ure in pol. Priporočajo lažjo planinsko opremo in pohodne palice. Prijave z vplačili v društveni pisarni do zasedenosti avtobusa. Molitveno srečanje Brezje - V nedeljo, 5. julija, bo v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah ob 15. uri, molitveno srečanje za duhovno in moralno prenovo slovenskega naroda. Molitev rožnega venca s sv. mašo bo vodil p. Janez Mihelčič. Prevzem novega gasilskega vozila Trstenik - Člani PGD Trstenik, ki je bilo ustanovljeno pred 61. leti, se pripravljajo na prevzem novega gasilskega vozila. Že dlje časa so gasilci tega društva in krajani Trste- nika skrbno zbirali denar za potrebno orodno gasilsko vozilo. Ta želja se jim je uresničila. Prevzem novega vozila bo v nedeljo, 12. julija, na Trsteniku. Predsednik društva Edo Berčan in vsi ostali člani upravnega odbora tega društva se ob tej priložnosti zahvaljujejo vsem darovalcem, ki so prispevali denar za nabavo novega gasilskega vozila. Zaključni koncert Škofja Loka - Jutri, v soboto, 4. julija, bo v kapeli Puštalskega gradu, ob 11. uri zaključni koncert udeležencev poletne glasbene šole Glasbena Loka 98. Gasilska parada Železniki - V Železnikih bo jutri, v soboto, 4. julija, ob 16. uri gasilska parada - prevzem gasilskega avtomobila s kulturnim programom in gasilsko veselico. Likovna počitniška delavnica Škofja Loka - V ponedeljek, 6. julija, se bo pričela likovna delavnica za otroke. Otroci bodo pod vodstvom Jasne Vastl ustvarjali na temo Oblačilna kultura. Delavnica bo potekala od 9.30 do 13.00 ure, do 10. julija v okroglem stolpu - drugo nadstropje. Razstave Legatova razstava v Kropi Kropa - V Kovaškem muzeju bodo jutri, v soboto, ob 17. uri odprli spominsko razstavo akad. slikarja Kamila Legata. Miniaturne zibelke Kranjska Gora - V Liznjekovi domačiji bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo Miniaturni posnetki zibelk avtorja Staneta Zugvvitza. V kulturnem programu bo nastopil z narodnimi pesmimi Ženski pevski zbor Milko Skoberne. Oblikovanje v vosku Radovljica - V Čebelarskem muzeju bodo danes, v petek.ob 19. uri odprli razstavo Oblikovanje v vosku avtorice Marjete Pikelj. V otvoritvenem programu bosta nastopili glasbeni pedagoginji radovljiške Glasbene šole - Mateja Blaznik, kitara, in Natalija Šimunovič - Cilenšek, viola. Fotografska razstava Jesenice - V razstavnem salonu Dolik bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo fotografij Aleša Gregoriča iz Ljubljane. Na otvoritvi bo zapel Mešani oktet KD dr. France Prešeren Žirovnica. PGD Bitnje prireja ob 70-letnici ustanovitve v soboto, 4. 7. 1998 ob 18. uri demonstracijsko vajo ob 20. uri KRESNO NOČ z ansamblom THE DRINKERS v nedeljo, 5. 7.1998 ob 16. uri svečanost ob 70-letnici (parada in srečanje gasilskih veteranov GZ - MO - Kranj) ob 17. uri VRTNA VESELICA z ansamblom STOPARJI Držav« bo foMk z bnipuklm Mo bo nddnjil Spremembe zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti so prve v paketu sprememb delovno pravne zakonodaje; sledila bo še pokojninska reforma in nov zakon o delovnih razmerjih. Vsi trije, skupaj s podzakonskimi in spremljajočimi akti bodo v prihodnje vplivali na življenje praktično vseh državljanov od zaključka šolanja do smrti. Dolgoročno bodo posegli v materialni in socialni položaj prebivalstva in narekovali nov aktivnejši odnos posameznika do lastne socialne varnosti. Ker je v teh spremembah še posebej ranljiva prav družbena skupina zaposlenih ali brezposelnih v industrijskih in storitvenih dejavnostih, kjer imamo sindikati največ članstva, je normalno, da predvidene spremembe zelo pozorno spremljamo in se nanje odzivamo. OBMOČNA ORGANIZACIJA ZA GORENJSKO SKS SVET KRANJSKIH SINDIKATOV KNSS - neodvisnost SINDIKAT GORENJSKE REGIJE Spremembe zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti Strožji zakon bo počez udaril vseh 125 tisoč brezposelnih Spremembe zakona o zavarovanju za čas brezposelnosti, ki jih je prejšnji teden državni zbor drugič obravnaval in se opredelil do številnih predloženih amandmajev, sledijo logiki zmanjševanja pasivnih in povečanju aktivnih pravic delavcev. Poenostavljeno to pomeni, naj hi sc skrajšal čas prejemanja in višina nadomestila plač, ki ga brezposelni prejemajo od zavoda za zaposlovanje, in zaostrile zahteve po aktivnejšem iskanju nove zaposlitve, po drugi strani pa naj bi bilo vec poudarka in tudi denarja namenjenega aktivni politiki zaposlovanja. Načelno se je s tako usmeritvijo sicer mogoče strinjati, vendar pa imamo gorenjski sindikati, poznavajoč zaposlitvene in delovne razmere v regiji, nekaj resnih pomislekov. Po podatkih kranjskega zavoda za zaposlovanje je bilo v letu 1997 na Gorenjskem novopri-javljenih brezposelnih 7236, vključenih v zaposlitev pa 5380, vendar tri četrtine od teh le za določen čas. 2039 oseb je bilo črtanih iz evidenc brezposelnih. Zaposlitev za določen čas je prevladujoča, kar pa ima nedvomno za položaj delavcev negativne posledice. Nadomestila je tako poskusno delo kot v kolektivni pogodbi določen postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela. Utišala je delavec in jih ustrahovala, saj so primorani pristajati na vse zahteve delodajalcev, če hočejo, da se jim delovno razmerje podaljšuje, pa še to ni gotovo. Vsakih nekaj mesecev so pred tem, da bodo izgubili delo. Ni čudno, da je v zadnjih letih postal zavod za zaposlovanje zaželena rešitev za mnoge slabo in neredno plačane delavce, pa ne le zaradi več kot skromnega nadomestila, ki ga tam vsaj redno prejemajo, pač pa predvsem zaradi pritiskov, vedno večjih zahtev in občutka nezaželenosti in manjvrednosti na delovnem mestu. Zlorabe sedanjega zakona, ko posamezniki izigravajo možnost zaposlitve, brez sramu prejemajo nadomestilo na zavodu in delajo na črno, se bodo še dogajale, če institucije nadzora svoje funkcije ne bodo opravljale. Pa ne le nad delavci, ampak predvsem nad delodajalci, ki so hitro ugotovili, da se jim papirnatega zmaja v podobi inšpekcije dela, recimo, ni treba bati. Strožji zakon bo počez udaril vseh 125 tisoč brezposelnih v državi, med njimi tudi vse tiste, ki niso dovolj lepi in mladi in zdravi in ravno prav (ne)izobraženi, da jih bo delodajalec zaposlil, medtem ko bodo posamezniki tudi strožja določila kršili naprej, če država pri nadzoru in sankcioniranju ne bo začela funkcionirati. S predvidenimi zakonskimi spremembami po našem mnenju ne bo bistveno več ljudi imelo dela, pač pa naj bi oklestili proračunske izdatke za brezposelne in zmanjšali registrirano stopnjo brezposelnih. Vlada si bo to štela seveda za uspeh, vendar na račun zniževanja pravic, za katere smo vsi delavci obvezno zavarovani in plačujemo prispevke. Država, ki radodarno popravlja vse mogoče "krivice" in deli premoženje levo in desno, je mogoče res pravna, če je tako sklenilo ustavno sodišče, vsekakor pa ob hkratnem zategovanju zanke okrog vratu tistim, ki polnijo državni in lokalne proračune, vsekakor ni socialna, čeprav je oboje lepo zapisano v 2. členu ustave. Gorenjski sindikati smo se zato, da bi poslance opozorili na usodnost sprememb zakona o zaposlovanju, obrnili nanje s pismom, ki ga na tej strani objavljamo, bralce pa hkrati želimo seznaniti z odnosom predvsem gorenjskih poslancev do delavcev in njihove socialne varnosti. • M. Sitar Na katere ključne zaostritve smo posebej opozarjali Nižje nadomestilo za krajši čas Gorenjski sindikati še posebej opozarjajo na tri ključne zaostritve, predvidene v spremenjenem zakonu: na nesmiselno določilo, da brezposelni vsak dan doma čaka tri ure na klic z zavoda za zaposlovanje (5. člen); na skrajševanje časa prejemanja nadomestila na zavodu za zaposlovanje z zdajšnjih največ dveh let (za več kot 20 let delovne dobe) na po novem eno leto (za več kot 25 let delovne dobe), izjema so le starejši od 50 let(ll. člen); na zmanjševanje višine najvišjega nadomestila: zdaj štirikratnik najnižjega nadomestila, vlada pa predlaga 2,5-kratnik. Sprejeto je bilo določilo, da je najvišje nadomestilo trikratnik zajamčene plače, zakar so glasovali vsi poslanci. Poslanec Jelinčič je med razpravo postavil trditev, da 50 odstotkov brezposelnih (torej več kot 60 tisoč ljudi) noče sprejeti dela. Na vprašanje, s čim lahko to dokaže, seveda ni imel konkretnega odgovora. Kaže, da je enako cenena puhlica vodila tudi večino odstalih poslancev. O tako pomembni vsebini, ki zadeva približno 120 tisoč Slovencev, je razpravljalo vsega šest (6) poslancev! Molčali so vsi poslanci SLS in DeSUSa, edina razprava LDS (g. Lavrinc) pa ni v ničemer zavirala načrtovanega toka dogodkov. Zares pripranjena na razpravo sta bila le dva poslanca ZLSD, Miran Potrč in Bojan Kontič. Gorenjski sindikati smo dvakrat posredovali za razumnejši in boljši zakon, obakrat zaman. Drugič smo pozvali vse poslanske skupine in še posebej sedem gorenjskih poslancev, da vendar razumejo položaj in še posebej nemoč brezposelnih in odločajo temu primerno. Edini odgovor je prišel od g. Lavrinca. Žal je bil še ta v stilu: "Popravki so potrebni zato, da se prepreči široka, oziroma splošna zloraba zakonodaje." Za g. Lavrinca torej ni problem v tem, da ni delovnih mest, zato je tudi on glasoval za vse omejujoče določbe, ki bodo zadele vseh 125 tisoč brezposelnih! Kdaj bodo prišli do delovnih mest, kako bodo do takrat preživeli vsi ti brezposelni. O tem naši vrli poslanci ne govorijo in jih očitno tudi ne zanima. Na predlog LDS naj bi državni zbor dokončno odločil o tem zakonu žc na naslednji, julijski seji. Nič niso vredni argumentirani pomisleki in manj ostri predlogi rešitev v novem zakonu. Nikogar v strankah na oblasti ne moti, da tako pomemben zakon nima v ključnih rešitvah podpore v državnem zboru (dokaz je izid glasovanja o ključnih členih novega zakona) ne v sindikatih. Ni pomembno niti to, da so v veliki negotovosti vsi delavci, ki so v tem trenutku v postopku določanja presežkov. Očitno ne gre za reševanje brezposelnih, ampak za čim manj denarja iz proračuna! Gorazd Balta V imenu gorenjskih delavcev Poslancem v državnem zboru Podpisani predsedniki sindikalnih organizacij na Gorenjskem zahtevamo v imenu gorenjskih delavcev, da pri obravnavi predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB -drugo branje) izhajate iz naslednjih dejstev: Število brezposlenih na Gorenjskem (prek 10 tisoč, oziroma 13 odstotkov) in njihova struktura se že več let ne spreminja za pomembnejši delež, večina brezposelnih je v tem položaju že dlje časa, četrtina brezposelnih je mlajša od 26 let, skoraj polovica jih ima komaj osnovnošolsko izobrazbo, dobra polovica vseh brezposelnih je starejših od 40 let, tričetrt novih zaposlitev je le začasnih, večina brezposelnih ne prejema nikakršnih denarnih sredstev od zavoda za zaposlovanje. To so podatki iz Poročila za leto 1997 Republiškega zavoda za zaposlovanje, območna enota Kranj. Očitno je torej, da gre za resno strukturno in ne kakšno drugačno, hitro rešljivo brezposelnost. Na Gorenjskem je nadalje močno prisotna delovnointenzivna industrija, katere precejšen delež je v resnih težavah, posebej obutvena, tekstilna in kovinska industrija. Zaradi tega so ogroženi že celi kraji (Jesenice, Tržič). Napovedujejo se novi stečaji in novi brezposelni. Ob tem tudi v "zdravih" podjetjih še poteka preoblikovanje, ki se kaže v strmem povečanju zaposlitev za določen čas in tudi novih trajnih presežkov. Predlog zakona v celoti spreminja dosedanje določbe, od veljavnega zakona tako ostaja le še skorja. Zakon zasleduje predvsem en sam cilj: zmanjšati število brezposelnih. Če ni denarja za nadomestila, s preprostimi triki in s kopico novih členov v zakonu stanja ni mogoče sanirati, oziroma delati po sistemu "s papirjem nad zavoženo gospodarstvo". Predlagani zakon tako prinaša le pretirane in neutemeljene zaostritve na račun materialnih pravic brezposelnih. Vse to bi imelo smisel le pod pogojem, če bi bila že danes in jutri na voljo nova delovna mesta. Velikokrat omenjena javna dela so edini odgovor vlade za morda desetino brezposelnih in še to za določen čas. V parlamentarno proceduro prihajajo tudi drugi "delavsjci" zakoni, katerih vsebina se neposredno navezuje na ta zakon, pa prava razprava o njih sploh še ni stekla (na primer zakon o delovnih razmerjih). Zato je neprimerno prehitevanje z zakonom, ki naj bi razreševal posledice nekega drugega, bodočega zakona. Zato zahtevamo * zaustavitev sprejemanja tega zakona do časa, ko bo v enaki fazi sprejemanja nov zakon o delovnih razmerjih * v vsakem drugem primeru mora biti zagotovljena postopnost uveljavljanja vseh restriktivnih določil, tako da bodo le-ta povezana z letno dinamiko odpiranja novih delovnih mest ter skladna /. dogovori in ukrepi, sprejeti v Socialnem sporazumu * v vsakem primeru pa morajo biti sprejeti amandmaji najmanj k naslednjim členom: 11. člen - pomeni ohranitev daljšega časa prejemanja nadomestila, kot je predvidel pripravljalec zakona 10. člen - pomeni višji možni znesek nadomestila, kot ga je predvidel pripravljalec zakona 5. člen - pomeni določitev obveznosti brezposelne osebe v zvezi s prisotnostjo oz. čakanjem na poziv omejitve največje možne oddaljenosti od doma zaradi zaposlitve. Gorenjski sindikati bomo naredili vse oziroma uporabili vsa, tudi skrajna sredstva, da se norčevanje iz potrpljenja zaposlenih in mazanje oči z Evropo konča. Kot sindikatom sovražno in tujo bomo šteli vsako politiko, politično stranko in konkretne poslance, ki ne razumejo stisk in težav ljudi, ki jih bo ta zakon prizadel in ki niso pripravljeni kot njihovi predstavniki v Državnem zboru stopiti v obrambo njihovim interesom, o glasovanju v Državnem zboru pa bomo seznanili tudi gorenjske delavce. * ZSSS Območna organizacija sindikatov Škofja Loka Milena Sitar 1 Neodvisnost KNSS * Svet kranjskih sindikatov Kranj Sindikat gorenjske regije Jesenice Milena Koselj - Šmit Gorazd Balta Kako so glasovali naši poslanci? Gorenjski poslanci so za novi 5. člen glasovali takole: Darja Lavtižar- Bebler (LDS) Jelko Kacin (LDS) - ZA Maksimiljan Lavrinc (LDS) • ZA Jote Možgan (SLS) - ni glasoval Janez Podobnik (SLS) - ZA Franc Čebulj (SDS) - PROTI Pavel Rupar (SDS)- ni glasoval Vincencij Demšar (SKD) - PROTI Samo Bevk (ZLSD) - PROTI Novi J L člen pa je takole razdelil gorenjske poslance: ni glasovala Darja Lavtilar - Bebler (LDS) - ZA Jelko Kacin (LDS) - ni glasoval Maksimiljan Lavrinc (LDS) - ZA Jože Molgan (SLS) - ni glasoval Janez Podobnik (SLS) - ZA Franc Čebulj (SDS) - ni glasoval Pavel Rupar (SDS) - ni glasoval Vincencij Demšar (SKD) - PROTI Samo Bevk (ZLSD) • ni glasoval NOVO NOVO NOVO Čestitamo ob krstu, prvem obhajilu, birmi, ' maturi, diplomi, poroki, prazniku, življenjskem jubileju... Pokličite telefon 223-444 VIDEO IGRICE - family computer s sedmimi disketami, prodam. ©864-535 ali 803-064 13853 MALI OGLASI g 223-444 APARATI STROJI VILICE za okrogle bale, TELESKOP za dvojno dviganje, STROJ za pranje krompirjeve cime - proizvaja in prodaja KOZINA.d.o.o., 328-238, 0609/ 652-285 13104 TRAK za hlevski gnoj, prodam. ©718-340 13456 HILTI TE ŠTEMARICA in vrtalni stroj, prodam. ©403-321 13460 Prodam HLADILNI BAZEN za mleko, 100 I. fit422-269 13802 Prodam ALUMINIJASTO AVTO PRI-KOLICO Ivo Lola Ribar. ©491-306 Prodam AVTODVIGALO, dvosteber-no, 1.81. 13634-882 13815 Prodam 80 let star ŠIVALNI STROJ Bagat z omarico. ©421-481 13819 hitro in poceni STROJNI TLAKI informacije: lfel.:06l/84i-846, Mob.:0609/829 514 Prodam DVIGALO Veda 2 t, ELEKTROMOTOR 11 KW, 5.5 KW in ELEKTROMOTOR za el. viličar. La-hovče 95, Cerklje 13821 Štiristranski SKOBELNI STROJ Wei-nig, prodam. ©646-406 13838 Prodam TRAKTOR Ursus 35 KM. Zapuže 2, Begunje 13846 Prodam novo VISOKOTLAČNO KOMBINIRANO PEČ - Tina za kopalnico. ©681-410 po 21. uri 13847 KOSILNICO BCS110, rabljeno, iz-pravno, prodam. ©685-185 13848 Prodam komplet OSOVINO za cirkular (špindel). ©620-259 13B56 Prodam PUHALNIK Tajfun, KOSILNICO za traktor TV 21 ter OBRAČALNIK BCS. ©731-009 13871 PRODAJNI CENTER STARI DVOR TErjNIČNA TRGOVINA KIDRIČEVA 26, ŠKOFJA LOKA AKCIJA od 1.7. do 15.7/98 -20% za gotovino -10% na 2 čeka tel.: 064/634-800 MIZARSKO LITO KOMBINIRKO 50 cm VMS11 s petimi operacijami, prodam ali menjam za manjšo. ©411-695,422-210 13901 Prodam JEKLENKO ^a C02 za 20.000 SIT in nerabljeno ŠKROPILNICO, 200 I za 80.000 SIT. ©461- 703 13923 Prodam TRAKTOR Zetor 5718, najboljšemu ponudniku. ©041/694- 152 13926 Prodam VAKUMIRKO llig, miza 1000 x 600 in ROL ŠTANCO, širina 700, v kompletu.Q212-193 13928 Prodam PEČ za CK na trda goriva, nOVO. ©311-180 13933 Podarim čb TELEVIZIJO. ©246-538 13935 Prodam rabljen SAMOHODNI OBRAČALNIK znamke Vogelnot. ©682-372 13954 Prodam AVTORADIO Blaupunkt, komplet z ohišjem, za R 4. ©326- 839 13967 Prodam gozdarski TRAKTOR IWA-FUJI T 20. ©061/812-066 13988 PUHALtilK ZA ŽITO s cevmi in SEJALNICO za žita in travo, 2.25 m, prodam. ©061/375-168 14012 GR. MATERIAL Suh, smrekov in borov OPAŽ ter LADIJSKI POD, različne dimenzije, ugodne cene, možnost dostave. fi»641-103 13433 LADIJSKI POD, suh, šir. 7 cm, 22 mm, oblen in brušen, prodam. ©718-227 13764 Ugodno prodam BUKOVO ŽA-MANJE za kurjavo. ©641-485, 041/ 721-580_13813 Prodam suhe DESKE, deb. 18 mm, PRIZME 10 cm in PLOHE, ugodno! ©730-005 13816 SMREKOV OPAŽ, LETVE in REZAN LES, prodam. ©641-429 13931 Prodam ŠPEROVCE in LEGE, različnih dimenzij, poceni! ©681-08613938 Prodam 200 kosov OPEKE Folc, nova. ©243-138 13997 IZOBRAŽEVANJE Instruiram MATEMATIKO za sr. šole in fakultete. ©332-613 13830 Prodam KNJIGE za 3. in 4. razred. ©622-139 13852 VIDEO IGRE NINTENDO z dvema kasetama, prodam. ©864-535, 803- 064 13854 Poučujem NEMŠČINO za vse stopnje. ©328-334 13927 Profesionalne INSTRUKCIJE - priprave na popravne izpite (splošni in strokovni predmeti) jesenski rok, v juliju in avgustu, individualni pouk, na vašem domu, usposobljeni inštruktorji! IZI s.p., 064/704-340, fax 064/ 704-341 in GSM 041/680-372 14000 rimcm kabelska tv ■ j+lliU J L KAMNIK - DOMŽALE UUUUIVViJLJ Maistrova 16, Kamnik telefon: 061/817-313 OGLAŠUJTE V NAŠEM PROGRAMU -ZAP0V0UNI &0STE! KUPIM Odkupujemo SMREKOVO in BOROVO HLODOVINO. ©641-412 13432 ODKUPUJEMO HLODOVINO SMREKE in BORA. ŽAGA ŠVELC Kokrica ©245-453, 558-825 13753 Kupim MOTOR na tri prestave T 12, lahko v okvari. ©431-478 13812 Kupim MACESNOVO HLODOVINO. ©891-694 13896 IZKOPALNIK KROMPIRJA ali POLA-KA kupim. ©725-254 14023 Kupim VODNO ČRPALKO na bencin. ©864-272 14050 LOKALI V CENTRU KRANJA - oddajamo v obnovljeni hiši več različno velikih prostorov (za pisarne, trgovino, atelje),, so v 1. in 2. nadstropju. Mike & Co. 226-503 3182 KRANJ CENTER oddamo 75 m2 poslovnih prostorov v I. nad, primerni so za razne mirne dejavnosti, pisarne ipd in trgovino 32 m2 v pritličju.. Mike & CO, ©226-503 3184 B.A.V.d°° tel.fax:064 52 233 Koroška cesta 5 4290 Tržič Oddamo ŽIVILSKO TRGOVINO v Kranju. Šifra: TRGOVINA Opremljen FRIZERSKI LOKAL oddam v najem (Moste pri Žirovnici). tel.:801-240 Oddamo - v bližini Kranja oddamo živilsko trgovino. K 3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566in fax:221-785 12004 Prodamo v Tržiču - trgovski lokal 44m2 za 8,4 mio SIT (90.000 DEM), ali večji 95 m2 za 16,8 mio SIT (180.000 DEM). K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax:221-785 12006 V okolici Kranja prodamo objekt z urejeno delavnico v pritličju, 190 m2, v mansardi možnost ureditve stanovanja, parcela 1100 m2. Mike & Comp, 226-503 13551 V NAJEM ODDAMO PISARNIŠKE PROSTORE NA KOROŠKI CESTI 31. Informacije © 064/380-100 13828 PRODAMO : v bližini Kranja podk-letno visoko pritlično hišo 9.80 x 11.80 staro 10 let, na parceli 600 m2, cena je 35,0 mio SIT (370.000DEM). K 3 KERN, 221-353, 222-566 in fax:221-785_i4040 PRODAMO KRANJ, pod Jelenovim klancem poslovni prostor v pritličju (69 m2) in v kleti (70 m2), primeren za različne dejavnosti. VVILFAN Nepremičnine, 360-270 Na Planjavi pri Šenčurju že zorijo MALINE! Naročila na Q411-026i3964 Prodamo KRANJ - nove proizvodne prostore, skupaj 650 m2, od tega 420 m2 v pritličju, KRANJ - poslovni prostor 50 m2, v pritličjuv mestnem jedru 11.3 mio SIT (120 000 DEM). K3 KERN d.o.o., 0221-353,222-566 in fax 221-785 7596 Prodamo: nov gostinsko - turistični objekt v Preddvoru nad jezerom na parceli 1000 m2, za 23.5mio SIT (250 000 DEM). K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 7598 Oddamo v Šenčurju - delavniške prostore 120 m2 po 940,00 SIT/m2, v bližini Kranja v pritličju objekta 180 m2 in 150 m2 v kleti za obrtno dejavnost. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 7601 Oddamo Kranj (Huje) nove poslovne prostore v 3. etažah po 60 m2, velik parkirnim prostor po 1.128 SIT/m2 (12 DEM/m2). K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 7603 ŽAGO v pogonu, opremljeno s stroji več objektov, na večji parceli, bližina Avstrije, ugodno prodamo ali oddamo v najem, s kasnejšim odkupom. Mike & comp., 226-503 10544 ODDAMO gostinski lokal izven Kranja, 130 m2 nov, še nedokončan in brez opreme. Mike & comp. 226- 503 10545 Ob prometni povezavi z Avstrijo izjemno ugodno prodamo nov poslovno gostinski objekt v obratovanju, komforten, s sobami in apartmaji ter prostori za razne dejavnosti (seminarji, izobraževanje ipd.). ©226-503, 041/735-875, 564-550 in 0609/646-902 11994 Prodamo - v mestu Kranju prodamo 1.400 m2 posl. prostorov v več etažah, dostop na glavno ulico. K © KERN d.o.o.221-353, 222-566 in fax:221-785 12003 i* Agent' Kranj «i Ihvairjeva 22, Krarxj tel:365'36Qt 365-36/ NEPREMIČNINE AGENCUA z napiižjimi stroški našega posredovanja d.o.o. RAČUNALNIŠKA TRGOVINA Staneta Žagarja 32, KRANJ 064/331-610 331/263 SERVIS - PREDELAVE UGODNO - UGODNO - UGODNO UGODNI PLAČILNI POGOJI: - nakup na 10 čekov - nakup na bančni kredit 12 mesecev Ni zalogi Imamo tudi: ČRNILA, RIBONI, TONERJI u EPSON, HP, LEXMARK, STAR In drug* Omc9* 23?iiv«* - osnovna plošča EPoX VIA 51 2 k - procesor IBM 233 MMX Cyrlx - RAM 32 Mb LongDImm - HDD 2.5 Gb VVestern Digital - VGA PCI ATI 3D CHARGER 2Mb - monitor Hyundal 15", dlgltal, LR - FDD 1.44 Mb, 3.5" - tipkovnica Cherry G-83 VVIN95 - miška Logitech Pilot + podloga - ohišje Mini Tower KABLI, PREKLOPNIKI, ADAPTERJI DISKETE, TRAKOVI, OPTIČNI DISKI, ZIP MEDIJI, CD-R PLOŠČE, CD-RVVR AUDIO IN VIDEO KASETE, BATERIJE PAPIR ZA INK-JET IN LAS. TISKALNIKE B0XI ZA DISKETE, CD-je, IN KASETE CISTU ZA CD-j«, TIPKOVNICE, MONITORJE, MIŠKE samo: 124.999 sit CENE NE VSEBUJEJO PROMETNEGA DAVKA I doplačilo 22.900 sit MULTIMEDIJSKI KOMPLET : CD pogon 24 X Cyber zvočna kartica Creative 16 PnP zvočniki aktivni 120 W G-640 KOLESA AKCIJA V JUNIJU - kvalitetna ženska kolesa CITY BIKE samo 26900 SIT, na 4 čeke. MARK MOBIL 242-600 13137 GORSKO KOLO, zavore diski, Judy SL, alu okvir, ESP 9.0, novo, nerabljeno, z garancijo, prodam 40% ceneje. ©326-267 13711 Prodam nov CITY BIKE, cena 25 000 SIT. ©323-475 13951 MOTORNA KOLESA TOMOS AVTOMATIK, 1.89, cena 14.000 SIT, prodam. ©323-682 13736 Prodam MOPED 4 S, cena po dogovoru. ©061/621-386 13908 Prodam TOMOS 15 SLS, zelo dobro ohranjen, cena po dogovoru. ©312- 028 13974 Prodam MOTORNO KOLO Jamaha XT 600, I.92. ©312-182 13998 SUZUKI MARAUDER 800 CCM nov, možna menjava za osebno vozilo. ©242-600, 041/668-283 14010 OBVESTILA Gospod, ki je klical telefonsko št. 461-978, glede oddaje hiše, naj pokliče še enkrat isto številko. 13919 OBLAČILA NAJLEPŠE POROČNE OBLEKE -IZPOSOJEVALNICA RIJA - izdelava po meri. ©472-737 od 16-19 h, Naklo 13941 NEVESTE - izposodite si POROČNO OBLEKO pri izposojevalnici Rija v Naklem. ©472-737 od 16 - 19 h 13942 OTR. OPREMA Prodam nov otr. deljiv POGRAD 190 x 90 za 20.000 SIT. ©246-757 13929 OSTALO Prodam 4 GOBELINE "Štirje letni časi". ©682-240 13805 Moško URO vrhunske znamke ETERNA, še nerabljeno, prodam. ©323-663 13844 Prodam dve lovski PUŠKI: šibernico 16 - 16 in pokarico 16 - 7 x 57. ©641-039 13858 PRIDELKI Prodam AJDO in PŠENICO za seme. ©491-076 13976 Prodam KUMARICE za vlaganje. ©422-666 14048 POSESTI Prodamo KRMILNI KROMPIR. ©311-766 13796 Prodam DOMAČE ŽGANJE in MEŠANA DRVA. ©451-331 13822 Prodajamo rdeči in črni RIBEZ, neškropljen. ©725-621 13829 Prodam KOZJE MLEKO in SIR. ©731-331_13833 SLAMO - balirano, pšenično, na njivi, možna dostava, prodam. ©062/764-386 in 041/678-386 13855 Prodajamo kvalitetne DOMAČE ČEŠNJE HRUSTAVKE, dnevno sveže nabrane. Hudo 1 pri Kovorju ©558-818 13866 Prodam AJDO za seme. ©471-866 13868 Prodam KUMARICE za vlaganje in sprejemam naročila. Zalog 46 ©422- 338 13895 Prodam 1/2 ha PŠENICE z njive (njiva je zavarovana). ©330-2071390/ GOSPODINJE POZOR! Prodam ČRNI RIBEZ bio. Hudovernik Ludvik, Poljšlca 35, Zg. Gorje 13945 Prodam črni RIBEZ. ©725-216, Mevkuž 11, Zg. Gorje 13947 KVALITETNI CVIČEK žametne črnine, prodam. ©068/76-051 13952 Prodamo KRANJ - v bližini Kranja hišo v 3. gr. fazi, podkletno, parcela je 1.125 m2 za 12,5 mio SIT (130.000 DEM), KRANJ - ob glavni cesti obnovljeno HIŠO s trgovino v pritličju za 32 mio SIT (340 000 DEM). K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 450 Prodamo GORENJA VAS - obnovljeno poslovno stanovanjsko HIŠO na parceli 789 m2 za 14.8mio SIT (158 000 DEM). K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221 -785 451 Prodamo KRANJ (Stražišče) - 1/3 stanovanjske hiše z urejenim stanovanjem 80 m2 v nadstropju, 80 m2 neizdelanega podstrešja, 20 m2 kleti in pripadajočim vrtom za 13,6 mio SIT (145.000 DEM). K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 452_ Prodamo v okolici Kranja - obnovljeno HIŠO za 12.5 mio SIT (130 000 DEM) . K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785_457 Prodamo: na Bledu VISOKOPRI-TLIČNO podkleteno HIŠO, do 3. GR, parcela 1200 m2, za 23.5 mio SIT (250 000 DEM), KORITNO pri Bledu - stanovanjsko HIŠO, parcela 976 m2. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 460 Prodamo Kranj - v bližini Kranja -starejšo hišo, potrebno prenove na parceli 800 m2 za 20.6 mio SIT (220 000 DEM). K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221 -785 1669 Prodamo v bližini Tržiča atrijsko hišo v 3. gr. fazi, na parceli 1300 m2 za 16.9mio SIT (180 000 DEM). K 3 KERN, 221-353, 222-566 fax 221- 785 3292 Prodamo Kranj - 30 let staro HIŠO z delavnico v kleti, parcela 570 m2, dve garaži ločeno za 31.0 mio SIT (330 000 DEM). K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221 -785 4215 PRODAMO - Kranj - dvostanovanjs-ko HIŠO, primerno tudi za poslovno dejavnost za 21.1 mio SIT (225 000 DEM). K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785_7593 Prodamo na Bledu visokopritlično podkleteno hišo 9x 11,5 m z delavnico 6x8 m, parcela 1.150 m2 za 19,7 mio SIT (210.000 DEM). K 3 KERN, 221-353,222-566 7805 PRODAMO: stavbno zemljišče Cerkljanska dobrava 2.500 m2, možno deliti na več parcel, stavbno zemljišče 1832 m2 v PODLJUBELJU za 8,9 mio SIT (95.000 DEM), v okolico Tržiča zazidljivo parcelo 2.400 m2. K3 KERN, 221-353, 222- 566 8198 Prodamo - Štiška vas pod Krvavcem, staro kmečko HIŠO z možnostjo nadomestne gradnje, parcela 3.5 ha, z lepim razgledom in dostopom po asfaltu, cena 14,4 mio SIT (154 000 DEM). K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221 -785 8851 Prodamo STRAŽIŠČE -novejšo hišo s prizidano garažo, percela 500 m2, lokacijsko primerna za poslovno dejavnost. K3 KERN d.o.o., ©222-566, 221 -353 in fax 221 -785 9734 Prodamo BOHINJSKA BISTRICA -40 let stara HIŠA na parceli 800 m2 za 13,1 mio SIT (140 000 DEM). K3 KERN d.o.o., ©222-566, 221-353 in fax 221-785 9735 Prodamo : KRANJ - v smeri PUNGARTA pritličje hiše 118 m2, mansarda 95m2 in kletni prostor 50 m2, primerno za poslovno dej. za 24,0 mio SIT (260.000 DEM). K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566, fax:221-785 10546 Prodamo : DOMŽALE - atrijsko hišo v gradnji (1. plošča) na parceli 1.050 m2 za 13,1 moi SIT (140.000 DEM). K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 fax:221-785 10547 InepremičnineI 064/226-503 Prodamo Radovljica : na odlični lokaciji hišo na parceli 1.100 m2, cena 26.0 mio SIT (280.000 DEM). K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax:221-785 11504 Prodamo Kranjska gora - novo vrstno hišo. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax:221-785 11606 Prodamo -Podbrezje - starejšo hišo primerno za nadomestno gradnjo, parcela 800 m2 cena in ostale inf. na agenciji. K3 KERN d.o.o ©221-353, 222-566 in fax:221-785 11508 V okolici Preddvora ugodno prodamo nedograjeno stanovanjsko hišo na lepi, sončni parceli 1100 m2, Mike & comp. 226-503 11992 Prodamo- zazidljivo parcelo 550 m2 v Šmartnem pod Šmarno goro, cena 8,8 mio SIT (95.000 DEM). K3 KERN d.o.o, ©221-353, 222-566 in fax 221- 785 12009 Prodamo KRANJ- v bližini železniške postaje, poslovno stavbo površine 150 m2 + klet + podstreha, parcela 200 m2, cena 33,0 mio SIT (350.000 DEM). K3 KERN d.o.o ©221-353, 222- 566 in fax 221-785_12198 PRODAMO: v bližini Kranja ZAZIDLJIVO PARCELO 1200 m2 na sončni legi. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 12773 GOZD MARTULJEK: parcelo 200 m2, na njej stoji senik, cena 1,9 mio SIT (20.000 DENM). © K3 KERN d.o.o. 221-353, 222-566 in fax 221- 785 12774 Na Jelovici prodamo lepo urejen VIKEND brunarico, na parceli 400 m2 z urejeno dokumentacijo. Mike&Comp., 226-503 13208 KRANJ okolica, prodamo polovico hiše, zgornja etaža 100 m2 in mansarda, CK, svoj vhod, garaža, parcela 500 m2. MIKE & Comp, 226-503 13652 FITNESS CENTER NA BRDU PRI KRANJU EP SLI D TNZ noge hiTlo ^fitimess NtKID'S (otroška aerobika) ►telovadba za nosečnice Masaža SAVNA ► SOLARIJ ERGOLINE S 27. 6. POLETNI DELOVNI ČAS pon. - pet.: 9. -13. in 17. - 22.30 sob., ned. in prazniki: 17. - 21. TRGOVINA KRANJ d.o.o. V HASI TRGOVINI VAM NUDIMO: * NAJNOVEJŠI PROGRAM ITALIJANSKE KERAMIKE * VSE VRSTE OBLOG (stenske, stropne, tafne) ZAKLJUČNE LETVE * STAVBNO P0HTSTV0, strešna okna DO 20JULIJA IVERICE GLIN NAZARJE 10% CENEJE! Delovni čas od 7. do 17. ure, sobota od 8. do 12. ure Mirka Vadnova 9, 4000 KRANJ tel.:064/241-076, 241-449, fax:064/241-512 MALI OGLASI K KI ERN NEPREMIČNINE fax:221-785 4000 Kra"f V Kranju prodamo obnovljeno hiši, CK, na parceli 460 m2. Mike & Comp., 226-503 13653 V okolici Tržiča prodamo izredno lepo urejeno enodružinsko hišo, CK na olje, kamin, lepa sončna mirna lokacija, parcela 1800 m2. Mike & comp. 226-503 13654 JULIJA in AVGUSTA oddam HIŠO na Komatih. Informacije na ©00-385-22-434-500, Bijelič 13843 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO do 400 m2, v Kranju ali okolici. ©326- 783 13875 Prodam GOZD ali menjam za traktor, avto ali pašnik. 13802-040 13900 V Stražišču prodamo DVOSTANO-VANJSKO HIŠO, staro 22 let, na 500 m2 zemljišča, na dobri lokaciji, takoj vseljiva, za 26.5 mio SIT. ©311-412 13949 POSESTI - Poljane prodamo ZAZIDLJIVO PARCELO 1330 m2 z vso gradbeno dokumentacijo, Podvrh prodamo nov bivalni VIKEND na parceli 282 m2, Žiri oddamo HIŠO z vrtom, najemnina 51.450 SIT/mes, polletno predplačilo. PIA NEPREMIČNINE, Šk. Loka ©622-318, 623-117 14025 Kranj - okolica, prodamo zg. etažo hiše z mansardo, Ck na olje, svoj vhod in 500 m2 vrta. Mike & Co., d.o.o. O226-503 14030 V Kranju prodamo pol HIŠE, pritličje, 80 m2, vrt 400 m2. Mike & Co. d.o.o., 0226-503 14031 PRODAMO : v bližini Kranja starejšo kmečko hišo z gosp. poslopjem na parceli 561 m2 in kmet. zemljiščem 1644 m2, skupaj 2205 m2 za 21,0 mio SIT (225.000 DEM). K 3 KERN, 221-353, 222-566 in fax:221-785 14038 PRODAMO : KRANJ - 3 km iz Kranja prodamo pritličje hiše v izmeri 62 m2 in klet 20 m2 za 9,0 mio SIT (95.000 DEM), k hiši spada več vrta s sadovnjakom. K 3 KERN d.o.o. 221-353, 222-566 ifl fax:221-785 14039 GORENJSKA: KUPIMO za znanega kupca hišo (150-200 m2 stanovanjske površine, 500 m2 parcele) do 24 mio SIT, GORENJSKA, KUPIMO zazidljive parcele različnih velikosti. VVILFAN Nepremičnine, 360-270 PRODAMO PODJETJE nad Bohinjem, parcela 730 m2 z vso dokumentacijo in načrtom za vikend ali hišo, sončna lega, lep razgled, DUPLJE, 622 m2, zazidljiva, sončna lega. VVILFAN Nepremičnine, 360-270 V KRANJU NA ODLIČNI LOKACIJI OB PROMETNICI PRODAMO POSLOVNO STAVBO, V CELOTI PRENOVLJENO, POVRŠINE 210 m2. PARCELA JE VELIKA 200 m2. CENA: 33 mio SIT (350.00 DEM). VVILFAN Nepremičnine, 360-270 BAŠELJ - v naselju vikendov prodamo 512 m2 veliko parcelo za zidan ali lesen počitniški objekt, z gradbenim dovoljenjem in pozidano kletjo ter prvo ploščo. Cena: 6 mil SIT (65.000 DEM). SVET NEPREMIČNINE 330 112. KRANJ, Stražišče starejša vrstna hiša z nekaj vrta, v neposredni bližini tovarne Sava, z 90 m2 uporabnih površin, praktično 5 sobno stanovanje, ki je takoj vseljivo. Hiša ima centralno ogrevanje. Cena 14,5 mio SIT (153.000 DEM). SVET NEPREMIČNINE 330 112._ KRANJ, Mlaka prodamo 15 let staro, manjšo enonadstropno hišo. Preko 150 m2 uporabnih površin omogoča prijetno bivanje. Velikost parcele je 20 x 20 m, cena pa po dogovoru. SVET NEPREMIČNINE 330 112._ NAKLO, Duplje - 5 km od avtoceste prodamo novo, še nedokončano visokopritlično hišo. V pritličju je izdelano veliko petsobno stanovanje. Hiša ima preko 300 m2 uporabnih površin, leži pa na končni in mirni parceli s 550 m2 površine. Cena 27,2 mil SIT (290.000DEM). SVET NEPREMIČNINE 330 112. Tržič, na Logu prodamo 16 let staro dvostanovanjsko visokopritlično hišo, 300 m2 uporabnih površin, parcela v hribu 1431 m2. Kletni prostori so primerni tudi za poslovno dejavnost. Petsobno stanovanje v mansardi je novo. Cena je 33,7 mil SIT (363.000 DEM). SVET NEPREMIČNINE 330 112. KRANJ DRULOVKA prodamo 8 let staro vrstno hišo, z vsemi priključki, kompletno izdelana, za 26.230.000 SIT ( 280.000 DEM ). POSING 064 224 210 PRAŠE - približno 800 m2 veliko ravno zemljišče za gradnjo individualne stanovanjske hiše, lahko tudi atrijske ali montažne, je naprodaj tik nad jezerom, na sončni legi v mirnem okolju. Cena zemljiščaje 7.100 SIT/ m2 (75 DEM). SVET NEPREMIČNINE 330 112. KRANJ, Šorlijeva ulica - prodamo 55 m2 veliko dvosobno stanovanje v tretjem nadstropju nizkega bloka, za 8,6 mio SIT (93.000 DEM) SVET NEPREMIČNINE 330 112. KRANJ, Planina I v Gubčevi ulici prodamo 63 m2 veliko dvosobno stanovanje v tretjem nadstropju nizkega bloka. Stanovanje je možno pregraditi v večsobno, ima tudi vse priključke in je takoj vseljivo. Zanj boste morali odšteti ugodnih 9,3 mio SIT (99.000 DEM). SVET NEPREMIČNINE 330 112. NEPREMIČNINE POSLOVNI INŽENIRING d.0.0. Kranj, Poštna 3, tel,:23* 210 MEDVODE - PIRNIČE prodamo starejšo enodružinsko hišo, velikost 8x8 m, parcela 350 m2, takoj vseljiva, za 12.220.000 SIT ( 130.000 DEM ). POSING 064 222 076 KOĆNA-POLJANE: Prodamo samostojno stanovanjsko hišo, enonadstropno, v izmeri 11x8 m2, pripadajoča parcela cca: 2678 m2, na zelo ugodni, ravni sončni legi, telefon, takoj vseljiva. Cena: 19.000.000,00 sit. GS 5 STANIČ k.d. tel7fax.: 064/716-009,362-866 mobitel: 0609/653-790 rv-i NEPREMIČNINE J^ASGARD C. M. Tita 86, 4270 Jesenice tel..064 863 312 tel. in fax:064 863 292 KRANJ, Zlato polje - prodamo en-osobno stanovanje velikosti 37,10 m2, v visokem pritličju nizkega bloka, z razgledom proti JZ, vseljivo takoj. Cena je 6,7 mio SIT (71.000 DEM). SVET NEPREMIČNINE 330 112. KRANJ, Planina II prodamo 49,5 m2 veliko, lepo vzdrževano enosobno stanovanje v sedmem nadstropju. Z balkona je lep razgled na okoliška polja in hribe. Stanovanje bo vseljivo avgusta. Cena je 7.8 mio SIT (83.000 DEM). SVET NEPREMIČNINE 330 112. NEPREMIČNINE tr7r>-ut,Bii:i) pkkškinova 50 KRANJ, Planina II - prodamo 33,5 m2 veliko garsonjero, za 6,2 mil SIT (66.000 DEM) in 29 m2 veliko garsonjero, za 5,8 mil SIT (62.000DEM). Garsonjeri ležita v četrtem nadstropju in sta takoj vseljivi. SVET NEPREMIČNINE 330 112. KRANJ, Mlakarjeva ulica - prodamo 74 m2 veliko, popolnoma prenovljeno trisobno stanovanje v prvem nadstropju nizkega bloka, s pogledom na teniška igrišča. Cena stanovanja je 13,1 mio SIT (140.000 DEM). SVET NEPREMIČNINE 330 112. KRANJ, šorlijeva ulica prodamo prenovljeno, 41 m2 veliko enosobno stanovanje v pritličju, na mirni lokaciji, obrnjeno proti zahodu. Cena je 7,8 MIO SIT (83.000 DEM). SVET NEPREMIČNINE 330 112. SVET NLPHI'MIČNINF hfai mm GS 5 družba za promet z nepremičninami Linhartov trg 20, 4240 Radovljica tel./[ax:715-009, 736-325 mob.:0609/653-790 MAKLER BLED d.o.o. PRODAJA NEPREMIČNIN 4260 P>l«i, Ljubljanska cesta 3, tcI.K)ć>4/74'2-y^, 742-W, 74'2-TO JAVORNIŠKI ROVT: Prodamo dvoe-tažni vikend, opremljen, alpski stil, 40 m2, parcela 375 m2, takoj vseljiv. Cena po dogovoru. GS 5 STANIČ k.d. tel./fax.: 064/715-009.362-866 mobitel: 0609/653-790_ BLED,-in bližnja okolica, izredno lepe lokacije, prodamo več stanovanjskih hiš različnih velikosti, različnih namembnosti in cenovnih razredov. Možnost ugodnih plačilnih pogojev. Informacije izključno v naši agenciji. GS 5 STANIČ k.d. teiyfax.: 064/715-009, 362-866 mobitel: 0609/653-790 BEGUNJE-OKOLICA: Prodamo poslovne prostore, primerne za proizvodnjo dejavnost, v izmeri 2x486 m2, v dveh etažah, možnost odkupa enega dela, dvorišče cca 340 m2, Cena zelo ugodna. GS 5 STANIČ k.d. tel7fax.: 064/715-009,362-867, mobitel: 0609/653-790 RADOVLJICA: Prodamo stanovanjsko hišo v izmeri 87,55 m2, 725 m.2 pripadajoče parcele, na idealni sončni legi, opremljeno, balkon vsi priključki. Cena: 21.583.720,00 sit.. GS 5 STANIČ k.d. tel./fax.: 064/715-009,362-866 mobitel: 0609/653-790 TRŽIČ- CENTER: Prodamo poslovni prostor, pritličje, v izmeri 270 m2, lega izredno ugodna. Cena in iforma-cije v naši pisarni. GS 5 STANIČ k.d. tel.: 064/362-867, mobitel: 0609/653-790 Oddamo stanovanja: KRANJ - 4 ss v Kranju v bloku in 1 garsonjero v bloku, gornji del hiše v Zapužah, Kranj - stanovanje 90 m2 v hiši za 47.000 SIT in vrstno hišo za 56.400 SIT. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 629 Prodamo Kranj: 3 ss 78 m2 na Planini v 8. nadstropju za 10,8 mio SIT (115.000 DEM ), 1 ss 50 m2 n 1. nads. menjamo za 2 SS z doplačilom. K3 KERN d.o.o. ©221-353222-566 in fax 221-785 1667 Prodamo v bližini Bohinja mansard-no STANOVANJE, 60 m2, za 6.5 mio SIT (70 000 DEM). K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 2040 ZLATO POLJE - 3 ss, 69 m2, lepo obnovljeno, prodamo ali menjamo za 1 ali 2 sobno stan.MIKE & CO. d.o.o. ©226-503 4216 PLANINA prodamo 2 ss, 63 10 m2, 5. nadstr., 2,5 sobno, 55 m2 v 9. nads. in 2 sobno s 2 kabinetoma, 90 m2 v 4. nad. 2 ss 63,30 m2, 2. nads. prodamo, MIKE & CO. d.o.o., ©226- 503 4217 ŠKOFJA LOKA, Frankovo naselje -prodamo 54 m2 veliko enosobno stanovanje v 2. nadstropju nizkega bloka, na mirni lokaciji, s pogledom proti vzhodu. Stanovanje ima veliko kuhinjo. Cena je 7,1 mio SIT (76.000 DEM). SVET NEPREMIČNINE 330 112. ŠKOFJA LOKA, Kamnitnik naprodaj je veliko, komfortno stanovanje, ki ga sestavljajo štiri sobe, dve kopalnici, kuhinja, shramba in klet. Iz balkona ima neposreden dostop na lastno zelenico. Stanovanje leži na sončni strani in na 103 m2 površine nudi veliko udobja zahtevni družini. Njegova cena je 18,3 mil SIT (195.000 DEM). SVET NEPREMIČNINE 330 112.______ GORENJA VAS - prodamo 38 m2 veliko enosobno mansardno stanovanje z razgledom proti Gorenji vasi, vseljivo po dogovoru. Cena je 5,2 mio SIT (55.000 DEM).SVET NEPREMIČ-NINE 330 112._ GOZD MARTULJEK prodajno novejšo enodružinsko hišo v dveh etažah, ZELO UGODNO ! POSING 064 863 150 MLFAN Nepremičnine Koroška 10, 4000 KRANJ Tel.: 064/360-270, 360-260 NEPREMIČNINE domplan kranj, d.d. kranj,bleiweisova 14 p.p.139, tel.064/268700, fax:064/211-864 upravljanje in vzdrževanje stanovanj Promet z nepremičninami Odgovornost in strokovnost zagotavljata zanesljivost in uspeh. KRANJ-OKOLICA: Prodamo zelo urejen velik stanovanjski gostinski objekt, v treh etažah, pokrit letni vrt, 2000 m2 pripadajočega zemljišča. Informacije dobite izključno v naši pisarni. GS 5 STANIČ k.d. tel.: 064/ 362-867, mobitel: 0609/653-790 KRANJ-BLIžNJA OKOLICA prodamo več stanovanjskih hiš, na različnih in ugodnih lokacijah, različnih velikosti, različnih namembnosti in ugodnimi cenami. GS 5 STANIČ k.d. tel.: 064/ 362-867, mobitel: 0609/653-790 GORENJSKA: Za naše stranke in za naše potrebe kupimo več stanovanjskih hiš (za nadomestno gradnjo s pripadajočo parcelo, nedograjene, nove, starejše, poslovno-stano-vanjske). GS 5 STANIČ k.d. PE KRANJ tel.: 064/362-867, PE RADOVLJICA tel./fax.: 064/715-009, mobitel: 0609/653-790 STANOVANJA PRODAMO: KRANJ - 1 ss 39 m2 na Planini v 3. nadstropju na Planini, za 7.0 mio SIT (76.000 DEM), 3 SS 62.70 m2 v 1. nads. na Zlatem polju za 8.4 mio SIT (90.000 DEM). K3 KERN , 221-353, 222-566, FAX 221-785 439 Prodamo Kranj na Planini novejši blok v 2. nadst. 2,5 ss 77 m2, cena po dogovoru, KRANJ 2,5 ss 75 m2 na Planini v 2. nads. v nizkem bloku za 11,9 mio SIT (127.000 DEM). K3 221-353, 222-566 in fax 221-785 442 PRODAMO KRANJ: 3 ss 83 m2, na Planini v 11. nadstr. za 11.8 mio SIT (126 000 DEM), pri vodovodnem stolpu 3.5 SS v mansardi prodamo za 9,2 mio SIT (98.000 DEM). K3 KERN, 221-353, 222-566 in fax:221-785 446 Prodamo: Kranj prenovljeno 3 SS 89 m2 v 3. nads. za 14,0 mio SIT (150.000 DEM). K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 AUENUJA 2A PROMET Z NEPREMIČNINAMI Jjrg Svobode 6 tel.:564-550, 0609,/041/646<902 KRANJ - Zlato Polje GARSONJERO, 22 m2, CK.tel. prodamo ali menjamo. Mike & Comp., 226-503 4221 Planina II - 1 ss, 39,20 m2, 3. nadstr.,CK, zasteklen balkon,prodamo ali menjamo za 2 ali 2,5 sobno stanovanje, Mike & Comp. 226-503 7165 Kranj CENTER, 3ss, 53 m2, I. nads., etažna CK na olje, lepo urejeno, ugodno prodamo. MIKE & comp. 226-503 v 8237 GARSONJERO kupimo v Šorlijevi ulici za našo stranko. Mike & Comp., 226-503 8846 Prodamo : Kranj - 2.5 SS 63 m2 na Kebetovi ulici, je obnovljeno in v pritličju z etažno centralno za 9,8 mio SIT (105.000 DEM), KRANJ - na MLAKARJEVI 3 SS 74 m2 v 1. nads. s CK za 13,0 mio SIT (140.000 DEM) . K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566, fax:221-785 10387 Prodamo : Kranj - 2 SS 55 m2 na Planini v 5. nadstropju za 8,4 mio SIT (90.000 DEM), 2 SS 63 m2 na Planini v 2. nads. za 10,0 mio SIT (98.000 DEM). K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax:221-785 11503 ŠORLIJEVA 1 ss v pritličju prodamo ali menjamo za 2 ali 3 sobno. Mike & Co., 226-503 11988 V Bistrici prodamo več novih, takoj vseljivih, lepo urejenih garsonjer in enosobnih stanovanj. Cena zelo ugodna (dobra finančna naložba). Mike &co., d.o.o. 226-503 in Pri-mo.d.o.o., 564-550, 0609/ali 041/ 646-902 11990 KRANJ - Zlato polje, novo GARSONJERO z balkonom, prodam -takoj vseljiva. ©061/223-437, 041/ 693-968 13992 KRANJ - Zlato polje novo GARSONJERO z balkonom, prodam - takoj vseljiva. ©061/223-437, 041/693- 968 13993 Iščem mlajšo UPOKOJENKO za sostanovalko v moji hiši v Prebače-vem pri Kranju. Ostalo po dogovoru. ©331-696 14019 STANOVANJA - Šk. Loka; Spodnji trg prodamo 3 ss stanovanje, 113 m2, ugodno! Gorenja Vas prodamo 3 ss stanovanje, 70.65 m2, 3/4 nadstr., Šk. loka - mestni trg prodamo 3 ss mansardno, cena 9.900.000 SIT, Železniki prodamo GARSONJERO, 25 m2, renovirana, cena 3.000.000 SIT. PIA NEPREMIČNINE, Šk. Loka ©622-318,623-117 14024 Kranj - Zlato Polje; garsoenjro 23.70 m2, balkon, 2. nadstr, prodamo. Mike & Co., d.o.o. ©226-503 14027 Kranj - Planina 4 ss, 120 m2, CK, mansardno, prodamo ali menjamo za manjše. Mike & Co. d.o.o., ©226- 503 14028 Kranj - Drulovka, 1 ss, 44.60 m2, 1. nadstr, el. ogrevanje, balkon, prodamo. Mike & Co. d.o.o., ©226-503 14029 Oddam STANOVANJE na Zlatem polju. ©401-516, popoldan 14035 BLED : prodamo 1 garsonjero v alpskih blokih v 4. nadstropju z balkonom, CK, telefon, prenovljeno. K 3 KERN, 221-353, 222-566 in fax:221-785 14041 KRANJ NAJAMEMO garsonjero, en-osobna in dvosobna stanovanja. VVILFAN Nepremičnine, 360-270 ODDAMO KRANJ, ZLATO POLJE, 2 ss opremljeno, cca 50 m2. Cena 47.000,00 SIT (500 DEM). Predplačilo, KRANJ PLANINA, 81 m2, štirisob-no, opremljeno, ČK, telefon, 1. nadstropje. VVILFAN Nepremičnine, 360-270_ PRODAMO KRANJ, PLANINA, 2ss, 60 m2, lepo vzdrževano, CK, KTV, telefon, lep razgled, PLANINA, 2 ss s kabinetom, 55 m2, prenovljeno, CK, telefon; PRIMSKOVO, 2 ss, 58 m2, takoj vseljivo, 6,1 mio SIT, VAUAV-ČEVA, 3ss, 69 m2, CK, telefon, 9,2 mio SIT. VVILFAN Nepremičnine, 360-270 -662 •211 olpdom * 0 u IftliBI 1° £ K a » 064/ 064/ NEPREMIČNINSKO f 0 POSLOVANJE Si Tel.: Fax: a PRODAMO- KRANJ manasardno stanovanje s CK na olje in vrtom za 11,3 mio SIT (120.000 DEM). K3 KERN, 221-353, 222-566 in fax:221- 785 13217 GOZD MARTULJEK - v novem objektu prodamo počitniški apartman 35 m2 s teraso 18 m2 in parkirnim prostorom. Inf. na K3 KERN 221-353, 222-566 in fax:221- 785 13218 Prodam GARSONJERO na Golniku, 20 m2, CK, tel., pritličje, sončna stran, mirna okolica, bližina bolnišnice. Cena 3 900 000 SIT. ©461 -987 ali 461-733_larae Prodamo Kranj - Planina 4 ss stanovanje, 89 m2, dva balkona, vsi priključki, 5. nadstr. ©041/647-547 13758 Menjam GARSOENJRO za 1 ss stanovanje na Zlatem Polju, z mojim doplačilom. ©222-407 13827 NAJAMEM 3 ss STANOVANJE, bivalni vikend ali manjšo hišo na področju Kranja ali bližnje okolice, za daljšo dobo. ©226-459, 041/746- 398 13865 Večje, 1 ss, opremljeno STANOVANJE oddam v Frankovem naselju z 6 mesečnim predplačilom. ©325-678 13910 DOM NEPREMIČNINE KRANJ 22 33 00. 0609 r.SO 123 PIA nepremičnine podružnica Škofja Loka, poslovna hiša. Kapucinski trg 7, tel..064/623-117 064/622-318 PIZZERIJA KAVALIR NAGRAJUJETA: 30 x lcavarir=majica PIZZERI 20 x kavaRr=HZU («rafis) Planina II, prodamo garsonjero 28,80 m2 v 4.nadstropju, z vsemi priključki. Kuhinja in soba ločena. Vseljivost po dogovoru, cena 5.800.000 SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Planina I prodamo garsonjero 25 m2, v 2.nadstropju nizkega bloka, z vsemi priključki. Prevzem možen takoj, cena 5.150.000 SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Nova stanovanja v Kranju, prodamo popolnoma nove garsonjere v nizkem bloku, v izmeri 34,50 m2 in 31,60 m2, stanovanja bodo vseljiva v jeseni 1998, cena za m2 je 196.700 SIT (2100 DEM) AGENTKranj (064) 365-360 ali (064) 365_ Zlato polje prodamo enosobno stanovanje 38,30 m2, v pritličju z atrijem, z vsemi priključki. Vseljivo po dogovoru, cena 7.000.000 SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Na Planini II prodamo enosobno 48,30 m2, v 5.nadstropju, z vsemi priključki in balkonom, vseljivo po dogovoru, cena 7.900.000 SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361_ BLED IN BLIŽNJA OKOLICA prodamo več stanovanj, različnih velikosti , različnih lokacij in različnih cenovnih razredov. GS 5 STANIČ k.d., tel./fax: 064/715-009,362-866 mobitel: 0609/ 653-790 V Kranju prodamo enosobno stanovanje 37,80 m2, v 16.nadstropju, vseljivo po dogovoru, vsi priključki, cena 6.500.000 SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Planina II, prodamo zelo lepo urejeno in vzdrževano dvosobno stanovanje 59,80 m2 v 7.nadstropju, vsi priključki. Oprema na hodniku in v kuhinji delana po meri, po dogovoru lahko ostane. Vseljivost po dogovoru, cena 10.300.000 AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Nova stanovanja v Kranju, prodamo nova dvosobna stanovanja v nizkem bloku v izmeri 66,45 m2 in 56,75 m2 , vseljiva bodo v jeseni 1998, cena za m2 je 178.000 SIT ( 1900 DEM), za vse nadaljne informacije in oglede nas pokličite na tel. (064) 365-360 ali (064) 365-361 AGENT Kranj V Šortijevem naselju prodamo trisobno stanovanje 74,20 v 5.nad. CK na plin, cena 11.220.000 SIT, vseljivo takoj. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Planina II, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom 69,36 m2 v 5.nad-stropju, z vsemi priključki, visok blok z dvigalom, vseljivo po dogovoru, cena 11.700.000 SIT. . AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361_ JESENICE prodamo lepo trosobno stanovanje, 62 m2, komfortno, nizek blok, 7.050.000 SIT ( 75.000 DEM ). POSING 064 863 977 LESCE enosobno stanovanje prodamo, 33 m2, komfortno, opremljeno, 6.580.000 SIT ( 70.000 DEM ). POSING 064 863 150 KOROŠKA BELA prodamo trosobno novejše komfortno stanovanje, 76 m2, UGODNO ! POSING 064 863 977 JAVORNIK prodamo dvosobno stanovanje, 62 m2,1, nad., takoj vseljivo, 6.000.000 SIT ( 65.000 DEM ). POSING 064 863 150_ JESENICE, RADOVLJICA, OKOLICA TAKOJ KUPIMO ENO ALI DVOSOBNO STANOVANJE ZA GOTOVINO ! TEL.: 064 86 39 77_ RADOVLJICA in okolica: Prodamo več stanovanj, različnih velikosti. GS 5 STANIČ k.d., tel./fax. 064/715-009,362-866 mobitel: 0609/653-790 JESENICE-PLAVŽ-JAVORNIK prodamo več stanovanj, različnih velikosti, cene so zelo ugodne. GS 5 STANIČ k.d.. tel./fax: 064/715-009,362 866 mobitel. 0609/653-790 KRANJ IN OKOLICA: GARSONJERE, ENO- DVO-TRO SOBNA STANOVANJA prodamo . Informacijo dobite: GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/362-867, mobitel: 0609/653-790 TRŽIČ-PRISTAVA: Prodamo trisobno meščansko stanovanje v stanovanjski hiši, I. nadstropje, v izmeri 84 m2, na izredno sončni legi, telefon. Cena 8,134.500,00 SIT. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/362-867, mobitel: 0609/653 790 PIA Nudimo vam: NEPREMIČNINE Tacenska 95,1000 Ljubljana, tel./fax: 061 152 25 05 • vse storitve pri prodaji, najemu, oddaji in nakupu vseh vrst nepremičnin • sestavo pogodb in zemljiško-knjižnih predlogov • izdelavo lokacijske dokumentcije • 3D projektiranje vseh vrst objektov • svetovanje pri opremi stanovanja ali lokala • gradnje • športni marketing Za vse te in druge informacije nas lahko pokličete vsak delovni dan od 9.00 do 18.00 ure, ob sobotah pa od 8.00 do 12.00 ure na telefonske številke v: Ljubljani, Tacenska 95, tel.: 061/152 22 74, 152 2284; Kranjski Gori, inf. pisarna, tel.: 064/883-637; Škofja Loka, Kapucinski trg 7, tel./fax: 064/622-318; Radovljici, Gorenjska c. 25, tel.: 064/212-719, 0609/614-133; Kranju, Koroška c. 45, tel./fax: 064/212-719, 212-832, « 0609/614-133; Tržiču, Trg svobode 19, tel.: 064/561-109, 0609/614-133; Jesenicah, Titova 53/B, tel.: 064/863-145, 041/722-632 Q.^B SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI ŽABNICA, SR BITNJE 22 TEL.: 064/311-965 PRIREDITVE GLASBO ZA OHCETI in ZABAVE nudi TRIO BONSAY. Informacije na ©421-498 966 NARODNO ZABAVNI TRIO vam popestri večer z dobro glasbo in petjem na porokah, obletnicah itd. ©312-327 12051 TRIO vam igra in zagotovi veselo razpoloženje na veselicah, obletnicah in zabavah. ©041/618-775 12371 NARODNOZABAVNI TRIO vam igra na veselicah, ohcetih in drugih prireditvah. ©246-527 13841 DUO BON-BON s pevko Martino -NARODNOZABAVNA, novejša GLASBA- OHCETI, OBLETNICE, VESELICE. ©561-566 13937 Narodno - ali samo zaabavni DUO s pevko kvalitetno igra na porokah, obletnicah, veselicah z programom (veliko humorja in igric). Ugodno! ©064/624-341, 061/654-591, zvečer 14016 POSLOVNI STIKI Sprejmemo nove SODELAVCE za ameriško multinacionalko. Inf. v pon. na ©714-637 od 9 - 15 h 13899 mam Nudimo vse vrste posojil najugodnejše obresti. Tel.:06V211-847 POZNANSTVA POMLADNI VETER - nevezana dekleta, žene, fantje - spoznajte nove prijatelje in prijateljice. Prosimo pišite nam na STIK, p.p. 4210, 1001 I jubljana ali pokiičite 090-43-01, 156 SIT/min, STIK. Oglasite se- veseli vas bomo! 9456 Olajšajte si življenje! Poiščite si življenjskega partnerja v Afroditi -ženitni posredovalnici, kjer je za ženske brezplačno ali na plesu v hotelu Transturist, Šk.Loka ali Ilirija, ljubljana. ©561-245 po 15. uri 13892 RAZNO PRODAM Ugodno prodamo nove BETONSKE KVADRE, stara OKNA in VRATA z roletami. ©331-409 13804 Prodam trajno žarečo PEČ 3 KW za 10.000 SIT in navadno ŽENSKO KOLO za 5.000 SIT. Švegelj Valentin, Ljubno 128, Preddvor. 13817 Prodam KOVAŠKI MEH in plinski ŠTEDILNIK Kekec. ©421-481 i38is Prodam BUKOVA DRVA. ©403-089 13825 Prodam RADIATORJE Jugoterm, različnih dim., več različnih VRATNIH KRIL in razne SVETILKE. ©801- 005 13835 V Šk. Loki ponudim za odvoz staro, še uporabno strešno OPEKO Kikinda in Mediteran. Ponudim brezhibno toplotno ČRPALKO, tip "TČ 0325 VV. ©631-978 13839 MIZARSKI PONK, bukov, nov, prodam. Cena 50 000 SIT. ©685-185 13851 Ugodno prodam suha bukova DRVA ,lahko žagana in z dostavo. ©622- 774 13916 Novo železno ZAPORNICO, za dvorišča ali parkirne prostore, prodam. ©712-106 13920 Prodamo HRASTOVA DRVA, razža-gamo in dostavimo. ©681-086 13939 LETVE 5x4, DESKE 25 mm in suha bukova DRVA. ©731-125 13933 Prodam AVTOPRIKOLICO ter dvojno POMIVALNO KORITO z desnim od-cejevalnikom. ©431-810 14017 Kovinska samostojeća SODA s pipo (Logar) 50 in 80 I, prodam. ©326- 490 14032 STAN. OPREMA Prodam eno leto star KAVČ klip-klap, rastegljiv v ležišče, za 15.000 SIT in 5 KUHINJSKIH STOLOV, novejšega tipa, za 15.000 SIT. ©326-173, zvečer po 20. uri 13/37 Prodam novo OMARO za dnevno SOBO, vel. 200 x 170. ©451-202 13878 Prodam TROSED. dva FOTELJA, HLADILNIK, SPALNICO, MIZO, in BREZŽIČNI TELEFON. ©311-257 13913 SPORT ROLERJI - staro za novo, ugodni plačilni pogoji. RUBIN Kokrica ©245-478 13770 Prodam skoraj nove ROLERJE, št. 33-35, za polovično ceno. ©682-720 138« Prodam odlično italijansko KOLO, št okvirja 55 L, 12 prestav. ©620-259 AVTO-avdio-alarm-mobitel-SVSJEM Stružnikoua 19 4208 SEnCUR Tel., Fax: 064/411 016 mobitel pooblaščen servis za prodajo In montažo GSM: (ffi) MOTOROLA Prodam PREDPROSTOR za prikolico Adria 380. Cena 15 000 SIT. ©631-4 1 2 13898 STORITVE TESNENJE OKEN IN VRAT, uvožena tesnila, 10 let garancije, 30 % prihranek pri kurjavi. Prahu, hrupa in prepiha ni več! ©061/813-553 1 TV SERVIS VSEH ZNAMK - tudi na domu. Montaža in servis TV in SAT ANTEN. PRODAJAMO TELEVIZORJE GORENJE PO NAJNIŽJIH CENAH - brezplačna dostava in priklop. ©738-333 ali 041/628-616 7677 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, bojlerjev. ©242-037 in 041/691-221 7768 ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE PLISE ZAVESE, HARMONIKA VRATA, TUŠ KABINE - lahko naročite na ©211-418 ali 714-519 9120 PARKET - klasični in lamelni, ladijski pod in smrekov opaž. Koselj, ©471-193, 0609/619-282 11784 PVC - okna vrata za novogradnjo in adaptacijo. Tel.: 064/225-724, 063/754-478 ASFALTIRANJE in TLAKOVANJE DVORIŠČ, DOVOZNIH POTI in PARKIRIŠČ, POLAGANJE ROBNIKOV ter PRALNIH PLOŠČ. ©061/813-642, 041/680-751 11813 IZVAJAMO VSA SLIKOPLESKARS-KA DELA v stanovanjih in na fasadah. Izdelava demit fasad, barvanje oken, vrat in napuščev. ©041/724-143, 22- 11-74 11943 Izposojam ORODJE Hilti za "šte-manje" in vrtanje. ©411-808 12029 ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE ZAVESE, TENDE IZDELUJEMO, MONTIRAMO IN SERVISIRAMO. Telefon delavnica Medvode 061/621-700, GSM 041/629-521 12573 Sprejmem vsa GRADBENA DELA z materialom ali brez. ©328-696, 0609/645-348_izass SLIKOPLESKARSTVO - izvajam vsa slikopleskarska dela pri obnovi, adaptacijah, novogradnji, po ugodnih cenah! ©714-936 12922 ZIDARSTVO in FASADERSTVO delamo vsa zidarska dela hitro, kvalitetno in tudi poceni. ©242-517 13299 _ BARVANJE NAPUŠČEV, OKEN, VRAT IN OSTALEGA. Izdelava MAN-SARD. VIŠINSKA DELA,s.p.,do 10. ure 881 -200, 744-220 13303 VODOVODNE INSTALACIJE. NOVOGRADNJE IN PORAVILA, NUDIMO KOMPLETNO OBNOVO KOPALNIC. ©831-124 13672 (tan LsTRIH J STRMIM ESTHIffl tel.: 064/330 142 GSM;041/688-244 srnoj\o Klemene tel.471-813 041/632-047 Asfaltiranje dvorišč, cest, dovoznih poti, tlakovanje dvorišč, strojni izkop in odvoz. Prevzem kompletnih zidanih del, novogradnje in adaptacije, pleskarska in keramična dela ter fasade. Gradbeni ing., d.o.o., Kamnik 061/817-285, GSM 041/643-529 PREVZAMEM GRADBENA DELA: novogradnje, adaptacije, fasade in notranje omete. ©312-419 13713 Sprejemamo naročila za notranje omete in ostala gradbena dela. ©862-326, vsak dan od 18 - 22h 13721 U0D0U0DN0 lik INSTALACIJO - POPRAVILA, KOPALNICE (+ZlDAVA+PEČAR), HIŠE. ZAJAMČENA KVALITETA IN GARANCIJA. " TeLMI-tM-KOI-STIP ŽALUZIJE, LAMELNE ZAVESE, ROLETE, VAM NUDI RONO SENČILA. ©621-443 13728 TV, VIDEO, STOLP, VIDEOKAMERO in ostalo vam popravimo v PROTON servisu, Bleiweisova 2 \k\no Center), Kranj ©222-004 13772 S. P. ZIDARSTVO in FASADERSTVO izvaja vsa GRADBENA DELA, NOTRANJE OMETE, FASADE - z materialom ali brez. ©227-031 po 20. uri '13781 ELEKTROINŠTALACIJE EPNEZ S.P. izvajam vse vrste elektroinštalacij. ©311-530 in 041/73-59-49 13798 Izdelava NAPUŠČEV in BARVANJE LESA (pobjoni, špice). ©422-423 13832 V Kranju in okolici SPREHAJAM PSE. Star sem 14 let in ljubitelj psov. Q/fax 411-442 1383/ SflKPOittli lNF:T(il)()l/811-579 *Mob.:0609/619-615 RAČUNOVODSKE STORITVE ZA PODJETJA IN S.P. NUDIMO.. BONA, d.o.o., Te!.: 330-573 Kvalitetno vam izdelam cinkani SMETNJAK iz debelejše pločevine, jenkole, Prebačevo 32 a ©326-426 13936_ POLAGAM KERAMIKO , ugodno, kvalitetno in hitro. ©241-596, 041/ 7 1 4-8 1 7 13943 SNEMANJE in MONTAŽA porok in raznih prireditev v digitalni tehniki z DV kamero. ©646-768 ' 13948 SERVIS in POPRAVILA PRALNIH STROJEV. ©332-350 13955 PARKET, LAMINAT in KERAMIKO -polagam, brusim in lakiram parket. ©323-585 14005 Delamo zidarska dela, izključno omete. ©332-869, po 15 h 14045 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD rabljeni in novi rezervni deli - odkup avtomobilov. ©692-194 12224 Rabljeni rezervni deli, motorji, menjalniki, karoserije. ©041/697-492, 332-178 13903 Prodam GUME 185/65 R 15 TOP SPEED, nove, cena 9000 SIT/kom. ©323-475 13950 Jugo 45, 1.86, prodam komplet za dele, motor brezhiben. ©411-037 13990 VOZILO KUPIM Najugodnejši odkup karamboliranih ali slabše ohranjenih VOZIL, od 1.88 dalje. ©061/1261-315, 061/344-929, 041/614-013 13915 VOZILA ODKUP-PRODAJA-PREPISI-KRE-DITI RABLJENIH VOZIL. ©242-600, 242-300, 041/668-283, MARK MOBIL, d.O.O. 232 Odkup, prodaja vozil ter možna menjava staro za staro. ADRIA AVTO, ©634-148 in 0609/632-577 579 NOVO! POSREDNIŠTVO PRI PRODAJI MOTORNIH VOZIL, ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL. AVTOVLEKA, AVTOKLE-PARSTVO AVTO JAKŠA, ©064/ 241-168, GSM 041/730-939 10750 HYUNDAI PONY 1.5 GLS, I. 91, reg. do 5/99, 5 vrat, siva kov. barva, 98.000 km, servisna knjižica, avtor-adio, garažiran, ugodno prodam. ©061/716-221 11742 HYUNDAI ACCENT 1.8 LSI, 3 vratni, I. 96, 31.000 km, prvi lastnik, servisiran, servisna knjižica, reg. do 10/98, bele barve, lepo ohranjen, prodam. ©061/716-221 13011 HYUNDAI ACCENT 1.3 LSI, nov, izredno ugodna cena že od 1.399.000 SIT (14.900 DEM). Možna menjava staro za novo, ugoden kredit. ©061/716-221 Šubelj Domžale 13150 HYUNDAI LANTRA 1.6 GLSI, nov, servo volan, centralno zaklepa'nje, elek. paket, avtoradio, izredno ugodna cena 1.999.000 SIT( 21.200 DEM). Možna menjava staro za novoL ugoden kredit. ©061/716-221 Subelj Domžale 13151 HYUNDAI COUPE 1.6 BASE, nov, zračni blazini, servo volan, centralno zaklepanje, elek. paket, strešno okno, avtoradio, izredno ugodna cena 2.450.000 SIT (26.060 DEM). Možna menjava staro za novo, ugoden kredit. ©061/716-221 Šubelj Domžale 13152 STROJNI TLAKI - ESTRIHI M.0609 625 474 061 812 608 HYUNDAI GALLOPER 2.5 tdi, NOV, SERVO VOLAN, CENTRALNO ZAKLEPANJE, elek. paket, ALU PLATIŠČA, avtoradio, merilec temperature, naklona, višinomer, cena 3.619.000 SIT (38.490DEM). Možna menjava staro za novo, ugoden kredit. ©061/716-22\Šubelj Domžalei3i53 MITSUBISHI CARISMA 1.6 GLXI, nov, 4 x zračna blazina, ABS, klima, elek. stekla, elek. ogledala, servo volan, centralno zaklepanje, ugodna cena 2.812.000 SIT 829.890 DEM). Možna menjava staro za novo. ©061/716-221 Šubelj Domžale 13154 GAVALA.d.o.o. GOLF gotovinski odkup, prodaja in prepis rabljenih vozil ter menjava staro za staro. ©041/673-726,0609/331-542 13420 PRODAJA-ODKUP RABLJENIH VOZIL- KREDITI-PREPSI-MENJAVA. ©323-298, 0609/643-202 13476 GOLF 1,3 letnik 87, prodam. ©245- 478 13771 Poceni prodam osebni avto FIAT UNO diesel, I.86, reg. do 12.1.99. ©451-774 13797 SEAT IBIZA CLX 1,4 letnik1/95, ohranjen, garažiran, prodam. ©403-088 zvečer 13799 Prodam SUZUKI SVVIFT 1,3 GTI I.90/ 91, 85 000 km. ©562-380 po 15. uri R 4 GTL, 1.92, rdeče barve, izredno ohranjen, vreden ogleda, samo resni kupci. ©041/720-724 13803 JUGO 45, motor 55, I.86, nereg., soliden, celega za 10.000 SIT. ©441 -178 popoldan 13807 Ugodno prodam JUGO 55, 1.88. ©733-659 13820 Prodam GOLF I J, 1.77, nereg., po delih, ugodno in ŠKODO FAVORIT 135 L, 1.91, karamboliran, ugodno! ©641-167 13823 DAIHATSU CHARADE 90 TS, radio, izredno ohranjen, nekaramboliran, prvi lastnik. ©312-494 13826 AVTOHI JENKO CITROEN SERVIS Tel./fax: 064/422-280 PRAPROTNA POLICA 23 4207 CERKLJE NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O Logatec • Trialka M8 • tel.:061 /741 632 • fax:061/741 612 FORD MONDEO 1.8 CLX, I.94, 5 vrat, klima, ABS, AB, metalne barve, ugodno prodam. ©801-908 13831 Prodam Z 101, reg. še sedem mesecev, cena 56 000 SIT. ©741- 706 13840 Prodam karamboliran JUGO 45,1.88, reg. do 2/98, za 30 000 SIT. ©421- 271 13845 Prodam GOLF JX diesel, sivo metalik, 1.90, cena po dogovoru. ©323-702 13849 ŠKODA FAVORIT 135 L, 1.92, prodam. ©242-600, 041/668-283 R CLIO 1,2 RN, rdeče barve, I.5/94, 57 000 km, cena 950 000 SIT. ©620-892, zvečer 13859 Prodam JUGO KORAL 55, I.90, zelo dobro ohranjen, lita platišča, redno servisiran, cena po dogovoru. ©647- 459 13860 OBČINA ŽIRI na podlagi Pravilnikov o sofinanciranju investicij v kmetijsko proizvodnjo v letu 1998 sprejetih na 18. redni seji odbora za kmetijstvo in gozdarstvo in izredni seji, ki je bila dne 28. 5. 1998, objavlja RAZPIS o sofinanciranju investicij v kmetijsko proizvodnjo v občini Žiri za leto 1998 NAMENI IN POGOJI RAZPISA: 1. Sredstva proračuna v skupnem znesku so namenjena: 1.1. sofinanciranju uvajanja čredinskih pašnikov na kmetijah 1. 2. sofinanciranju obnove degradirane travne ruše 1. 3. sofinanciranju nakupa telet 1. 4. sofinanciranju adaptacij in gradenj gnojnih jam, gnojišč 1. 5. sofinanciranju uvajanja dopolnilnih dejavnosti na kmetijah AD. 1.1. Za sofinanciranje uvajanja čredinskih pašnikov na kmetijah se namenijo sredstva v višini 280.000 SIT. Za sredstva lahko zaprosijo vsi kmetovalci v občini Žiri, ki so na novo uredili vsaj 2 ha kmetijskih površin na čredinsko pašo ali širijo obstoječi pašnik za vsaj 0,5 ha dodatnih površin za pašo goveda ali za najmanj 1 ha na novo urejenih površin ali pašo drobnice. Sredstva so namenjena upravičencem v višini 16.000 SIT na hektar urejenega pašnika za govedo in 30.000 SIT na hektar urejenega pašnika za drobnico, pod pogojem, da za isto površino ni bilo uveljavljenih drugih stimulacij. Zahtevku je potrebno predložiti potrdilo kmetijske svetovalne službe, da so izpolnjeni vsi pogoji pravilnika o regresiranju uvajanja čredinskih pašnikov na kmetijah, ter izjave upravičenca, da bo pašnik uporabljal najmanj 5 let. AD. 1.2. Za sofinanciranje obnove degradirane travne ruše s preoravanjem in razpleveljenjem travne ruše se namenijo sredstva v višini 440.000 SIT. Za sredstva lahko zaprosijo vsi kmetovalci v občini Žiri, ki so obnovili travno rušo po navodilih kmetijske svetovalne službe. Regres znaša: - za obnovo travne ruše s preoravanjem in ponovno setvijo 30.000 SIT in razpleveljevanje travne ruše 15.000 SIT na hektar urejene površine, vendar maksimalno 20 % obdelovalnih površin kmetije. Zahtevku je potrebno predložiti potrdilo kmetijske svetovalne službe v občini, da so izpolnjeni vsi pogoji Pravilnika o regresiranju obnove degradirane travne ruše. AD. 1.3 Za sofinanciranje nakupa telet se namenijo sredstva v višini 800.000 SIT. Za sredstva po tem pravilniku lahko zaprosijo kmetovalci občine Žiri, ki so kupili teleta za nadaljno rejo. Regres znaša 10.000 SIT na tele in ga je možno uveljaviti za največ do 20 % staleža goveje živine, izjemoma več za rejce, ki se ukvarjajo izključno s pitanjem telet do teže 600 kg. Teleta, za katere se uveljavlja regres, smejo biti težka do 280 kg. Prosilci so vlogi dolžni priložiti: - kopijo zdravniškega spričevala (iz njega mora biti razviden prodajalec in kupec, če je bilo tele kupljeno izven UE Škofja Loka) in račun, - kopijo potrdila o številčenju teleta (iz njega mora biti razviden rejec teleta od prodaje, če je bilo tele kupljeno znotraj občine Žiria ali znotraj UE Škofja Loka) in račun, - izjavo, da je tele kupljeno za nadaljno rejo, - izjavo o staležu goveje živine. AD. 1.4. Za sofinanciranje gradenj gnojničnih jam in gnojišč se namenijo sredstva v višini 350.000 SIT. Za sredstva po tem pravilniku lahko zaprosijo vsi kmetovalci v občini Žiri, ki so v letu 1996 zgradili novo jamo za gnojnico, gnojevko ali gnojišče. S tem, da skupne kapacitete zadoščajo minimalnim zahtevam, glede na število govedi, preračunamo na GVŽ, za petmesečno skladiščenje: - jame za gnojevko - 7,5 m3/GVŽ - jame za gnojnico - 3,0 m3/GVŽ - gnojišča - 3,0 m3/GVŽ Sredstva se namenijo upravičencem v višini: - 2500 SIT/m3 zgrajene gnojne ali gnojnične jame - 700 SIT/m3 zgrajenega gnojišča K vlogi so prosilci dolžni predložiti sledečo dokumentacijo - če gre za novogradnjo, gradbeno dovoljenje oziroma za adaptacijo, - odločbo o priglasitvi del za zgrajeni objekt, - potrdilo kmetijske svetovalne službe, da so izpolnjeni vsi pogoji iz 4. člena pravilnika. AD. 1.5. Za sofinanciranje uvajanja dodatnih in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Za sredstva po tem pravilniku lahko zaprosijo vsi kmetovalci, ki so se v letih 1997 in 1998 izobraževali za posamezno dejavnost, kar dokazujejo s potrdilom in je predmetna investicija realizirana do te mere, da daje del dohodka. Finančna intervencija pripade le kmetijam, ki imajo dejavnost proglašeno oz. v postopku registracije, kar dokazujejo s potrdilom. Višina dotacije znaša do 30 % dokazljivih stroškov (z računi za nabavljen in vgrajen material oz. za pohištvo, če gre za kmečki turizem), vendar ne več kot 100.000 SIT letno. Posamezna kmetija je glede na dejavnost v postopku podpore lahko največ dve leti. Razpisni pogoji veljajo za leto 1998, do 30. septembra oziroma do porabe sredstev za posamezen namen. Prosilci oddajo popolne vloge v tajništvu občine Žiri ob ponedeljkih od 8. do 12. ure. Za dodatne informacije se obračajte g. M. Praprotnik, 691-243 ali KSS, ga. G. Pivk, 691-243 ali 691-377. ŽUPAN OBČINE ŽIRI g. Bojan Starman QMI - PTFE Teflonska zaščita motorja * do 88 % manjša obraba motorja * trajnost zaščite: min. 80.000 km - max. 160.000 km * povp. 12 % višja kompresija * lažji zagon * povp. 5 % manjša poraba goriva * povp. 7,3 % večja moč * manjša poraba olja * zaščita pri hladnem zagonu * doziranje ob menjavi olja: 20 % QMI + 80 % olja VERTIGO, d.o.o., Mestni trg 27, 4220 Škofja Loka Tel.: 064/624 228, tel./fax: 064/623 087 OSTALA PONUDBA: - teflonska zaščita za menjalnike, hidravliko, pnevmatiko, kompresorje, lak - aditivi za gorivo - De-Oxidizer - Run Rite - razmaščevala - teflonske masti... FIAT TIPO 1,6 letnik 90, prodamo. £»061/326-977 13861 Prodam JUGO KORAL 55, 1.89. S682-634 13863 Prodam ALFO 75, 1.86, metalik zelene barve, lepo ohranjena, cena 290 000 SIT. Q451-927 ali 315-600 13867 Prodam JUGO 45 A, I.87 ter GOLF I, 1.6 diesel, 1.84, 5 V, reg. do maja. Q332-289 ali 327-575_13869 Prodam AUDI 80 1,6, letnik 91, 1. reg. 92, klima, elektro paket. 1B411-633, popoldan 13873 Prodam PEUGEOT 205,1.86, reg. do maja 99, ugodno! 9863-227 13874 Prodam R 4,1.88, cena po dogovoru. Q721-759 13881 GOLF DIESEL, I.84, bele barve, strešno okno, reg. do 2/99, cena 200.000 SIT. ©332-178, 041/697- 492 13886 prodam R 5 CAMPUS, I.89/90, rdeč, 5 vrat. Q323-492 13887 Ugodno prodam OPEL ASTRO, I.94, 40.000 km. Q312-014_isase Prodam GOLF DIESEL, 1,4/89, metalno-zelen, ugodno. ©461-097 13889 Prodam ŠKODO FAVORIT, I.93 in JUGO 45, I.90/89 in 88. ©715-601 Prodam LADO SAMARO, dobro ohranjena, I.88. ©691-275 13909 Prodam PEUGEOT 405 Ml 1.6 V, redno servisiran, garažiran, z veliko dodatne opreme. ©041/694-152 Prodam R 5 CAMPUS, I.88, 123.000 km, reg. 3/99, cena po dogovoru. ©801-878 13917 Prodam JUGO 45, I. 90, cena po dogovru. ©421-718 13918 Prodam PRINCA 1200 C, 1.72, najboljšemu ponudniku. Olševek 55 A, Preddvor. 13921 Ugodno prodam "FIČOTA", v voznem stanju, neregistriran. ©441-250 prodam HONDO ACCORD 2.0 ILS, I.94, z dodatno opremo, klima, 1. lastnik, redno servisiran. ©242-167 Prodam GOLF III 1.4 GL, 1.94, srebrne barve, servo volan, 58.000 km, lepo ohranjen cena po dog. C. Talcev 19 B, Kranj. 13925 Prodam R 5 diesel, 1.91, prevoženih 120 000 km. ©311-180 13932 Prodam JUGO 45, I.87, cena po dogovoru. ©860-543 13953 TIPO 1,7 diesel, I.92, bel, 95 000 km, AR, 742 000 SIT. AVTO LESCE d.o.o. ©719-118_ 13956 MEGANE 1,4 RL, I.96, bel, SV, AR, 1. last., 5 V, 1.569.000 SIT. AVTO LESCE d.o.o., ©719-118 13957 ESCORT 1,8 16 V, karavan, I.92, bel, 110 000 km, oprema, 1.099.000 SIT. AVTO LESCE d.o.o., ©719-11813958 AVTOŠOLA priporoča vam jo tudi Primož «311-0351 ZA CORENJKE IN GORENJCE! 24 QR DOBRE GLASBE!!! ELEKTRONIK d.o.o 4280 KRANJSKA GORA, SAVSKO NASFUE J i fcl./fAx:064/881-910, 881-484 UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA IVIDEOSTRANEH IN MED PROGRAMOM, UNO 1.0 IE, I.96, rdeč, 23 000 km, 5 V, 1. last., 893.000 SIT. AVTO LESCE d.O.O., ©71 9-118 13959 Prodam AUDI 100 CC, 1.8 letnik 88, FIAT CROMA 1,6 letnik 89, Z 101 GTL 65, I.86. Vsi registrirani. ©041/719- 105_ 13960 R 5 FIVE letnik 94, črna, 55 000 km, reg. do 4/99, 725 000 SIT. AVTO LESCE d.o.o., ©719-118 13961 NA ZALOGI VELIKO RABLJENIH VOZIL. AVTO LESCE d.o.o., ©719- 118 13962 Prodam GOLF JX, I.90, 1.3 bencinar in GOLF JXD, I.88, 1.6 diesel. Cena po dogovoru. ©3451-079 ali 041/ 697-991 13963 Prodamo R 18 TLJ, I.86, reg. do 6/ 99, cena 140 000 SIT. ©323-671 5 I fl Bratov Praprotnic 10, NAKLO ■L—I Tcl./fax:064/471 -035 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER .-s AVTOMOBILSKIH BLAŽ.LCEV¥MOHROEJ Prodam VW 1303 S, reg. celo leto in VW 1303, nereg. ©7-19-525 13966 Prodam R CLIO 1,4 bele barve, I.93, lepo ohranjen, ugodno! ©331-205, 685-477 13968 Prodam MERCEDES 190 E, metalne barve, 1.87, lepo ohranjen, ugodno! ©331-205,685-477 13969 Prodam R 4 GTL, I.83, reg. do 19.3.99. ©733-665_13970 BMW 316, lepo ohranjen, 4 V, metalne barve, reg. celo leto, ugodno prodam. ©715-096 13972 RENAULT MEGANE 1,6 RN e, prva registracija 2/97, 28 700 km, kov. modre barve, 5 V, reg. celo leto, servo volan, avtoradio + CD, centr. dalj. zakl., garažiran, zelo ugodno prodam. ©041/644-991, Jernej 13973 R 4 GTL, I.83, prodam za 55.000 SIT, vreden ogleda. ©624-908 13979 R 4, I.92, rdeče barve, ohranjen, reg. celo leto, prodam. ©332-761 13980 Prodam Z 101, I.88, otr. KOLO in otr. SEDEŽ. Mlekarska 16, Kranj. 13981 R 5, 1.91, črne barve, zelo lepo ohranjen, cena po dogovoru, prodam. ©332-410, sobota, nedelja 13982_ Prodam GOLF GTI 1.8, I.87/88, temno sive metalik barve, z dodatno opremo. ©451-035 13986 Prodam JUGO JUNIOR, 1.91, bele barve, 52.000 km, za 230.000 SIT. ©327-836 13987 VW JETTA, I.86, prodam. 212-601 13989 JUGO SKALA 55, I.90, rdeče barve, 66.000 km, reg. do 3/99, prodam. ©411-037 13991 Prodam R 4 GTL, 1.12/87, reg. do 12/ 98. ©226-399 13995 TV-VIDEO-AUDIO-HI-FI II U5 ZASTOPSTVO IN PRODAJA (to PiOMeioR 0SherwiM>d CS-3030 ZVOČNIKI 2x 100W VOLVO 360 GLE 2.0 i, letnik 86, reg. celo leto, prodam. Možna je tudi menjava za cenejši avto. ©221-097 14002 Prodam ŠKODO FAVORIT, I.92, temno rdeča. Štefanja Gora 28, Cerklje ©421-581 14018 NISSAN MICRA 1.0 LX, 1.91, 3 vrata, prodam. ©242-277 14021 NISSAN SUNNY 1,5 GL, 1.86, prodam. ©242-277 14022 Prodam VISO, L.83, dobro ohranjeno, cena po dogovoru. ©422-280 14034 UGODNA PRODAJA VOZIL :Vw GOLF 1.3, 5V, 1.91, VW~GOLF 1.3, I.89, VW GOLF 1.3, 3V, I.87, AUDI A4 1.8 Ouattro, 1.96, OPEL KADETT 1.3S.I.89, VOLVO T5 lim., I.93. Možnost kredita in menjave staro za novo. Avtocenter Vrtač, Visoko 77 a, ©438-01-11,438-01-12 14036 UGODNO PRODAMO : MEGANE SCENIC 1.6 RT, nov, cvena cca 2.860.000 SIT, TRAFIC FURGON, I.87, R 11, I.86, CLIO 1.4 RT, 5V.I.94, LAGUNA 1.8 RT, I.95, HYUNDAI PONY 1.3, I.90, GOLF II 1.3i, I.92. RENAULT Preša Cerklje ©428-0011, 428-0012 14037 JUGO KORAL 55, 1.88, reg. do 26.6.1999, bele barve, cena 180.000 SIT, dobro ohranjen. ©563-537 14042 CITROEN AX 1.1, reg. celo leto, z avtoradijem, prodam. ©720-196 ZAPOSLITVE Iščem počitniško delo v juliju in avgustu (strežba v baru - Kranj). Akviziterstvo odpade. Samo resne ponudbe! ©325-293, Dijana 13229 Takoj zaposlimo SKLADIŠČNIKA s srednješolsko izobrazbo in znanjem vožnje viličarja iz Kranja ali okolice. Inforamcije na ©471-132, Tine 13265 V redno delovno razmerje sprejmemo KV ali VK KUHARJA. ©641-499 po 12. uri ali 652-22-27 dopoldan PRI MAS JE DENAR VREDEN VEDNO VEČ IZPOSOJA 80NV VIDEO KAMERE tj v i'/run 4V1 TEL.:064/222-055 AUDI 80, 1.89, lepo ohranjen, reg. celo leto, cena 850 000 SIT. S634-458 Prodam GOLF diesel, 1.12/89, samo resni na ©641-010 14001 OPEL KADETT 1.2, 1.81, 1. barva, nikoli karamboliran, redno servisiran, prodam. ©323-585 14003 Prodam TVVINGO WIND, 1.97. ©563-207 14004 PRODAMO: GOLF III GTI, I.93, GOLF II JX bencin, 1.6, 1.91, GOLF VR6, I.92, CITROEN BX 16 RS, 1.89. MARK MOBIL d.o.o., 0242-600, 041/668-283 MAZDA 323 F, 1,5 I, I.94, prodam. ©242-600, 041/668-283 14008 TVVINGO 1,2 PACK, I.96, prodam. ©242-600, 041/668-283 14009 Prodam Z 101, I.87/88, 5 prestav. ©411-725 po 17. uri 14011 Prodam GOLF diesel, 1.87/88. ©324-561 14013 LIVADA d.o.o. - Avtointex proda več vozil: JUGO 45, I.90, JUGO 55 EX, I.88, HYUNDAI PONY 1,3 L, 1.91, AUDI 80 1,8, I.88, SEAT CORDOBA 1,4 GLX, I.94, ALFA ROMEO 75 2.0, I.86, BMW 316, I.86, KADETT 1,3 S, 1.87 ASCONA 1,6 SJ, I.86, PASSAT GL TD, I.90, GOLF I, 1.81, I.82, I. 86, I.88, R 18 TLJ, I.86, KOMBI MAZDA E 2200, I.90. Možna menjava staro za staro, nakup na kredit, prepisi vozil. ©224-029 14014 TRADEX d.o.o., Kolodvorska 1, Kranj Tel.: 064/211-031, 211-133 zaposli VOZNIKA C kategorije -lahko tudi začetnik Zaželene izkušnje, pogoj končana 4. st. strokovne izobrazbe. HONORARNO Z MOŽNOSTJO REDNE ZAPOSLITVE ZAPOSLIMO TERENSKE KOMERCIALISTE NA PODROČJU GORENJSKE. PIA NEPREMIČNINE, KOROŠKA C. 45, KRANJ tel.: 0609/614-133 Uredništvo GORENJSKEGA GLASA išče nove sodelavke in sodelavce za novinarsko delo. Prednost imajo študentke oz. študenti FDV ali FF, ki so samoiniciativni, kreativni in pripravljeni na nove izzive v novinarstvu. Dodatne informacije: 064/223-111 ali osebno na sedežu podjetja, Zoisova 1, Kranj, (začasni vhod v poslovno stavbo!). POŠLJI NA DOPISNICI IME IN PRIIMEK: 1 LOVN MHz I VAI NASLOV: • MOJA GLASBENA ŽELJA JE POD ŠTEVILKO: n *hi ^jfc^/ .-S&^.v D Z ui Z O e i N O 1. Al. BANO & ROMINA POWE-R: CI SF.RA 2. AL BANO & ROMINA POWER: SHARAZAN 3! Al. MARTINO: I LOVE YOU BF.CAUSE 4. Al.AN SO R RENTI: TU SF.I LTJNIOA DONNA PER ML 5, Al i NKA VIDRIH: MII.ORD d. A RITI l A FRANKLIN: RBSPECT ' ARITHA FRANKLIN: SPANISII MARI I M K. BAD COMPANY: SHOOTINC. STAR BARUNI: ČA BI ČA BI ABU DABI H). BAY CITY ROI.I I RS: I ONI.Y WANN \ BI- VvTTIl YOI 11. BIT; GEES: I'VE GOTTA GF.T A MESSAGE TOYOU 12. BIT; GEES: YOU WIN AGAIN 11 BELE VRANE: PRESENEČENJA 14. BEI INDA CARI.ISLE: LA LUNA 15. BENNY llll.T- JOSI. S ( ANI INA 16. BI K IA AMBROŽ: HITTTITTT 17. Bil I II H01.IDAY: MOON1 Kili 1 IN VERMONT KS. BIL! 'i H,KY: MAYBL liAHV I'). BOB IAT.AN: 1 VVANT YOU 20. BONI Y M: ! i ITI I .T. B REN HA LEE: FMOTIONS .V. BRENI>\ LEE- T*M SOKRY .M. BRIAN HVLAND: JLSY BITSY TI IN Y WEENY YEU OVV '■I ( ARPI.NTERS ON1Y YTS t'EKl)AY VS. CARPENTTRS: PIJ \SI MB. POSTMAN !6 CATSTIAI Ns t \DY D MGSANVU E 27. (Tt.lA C.RUZ: Gl ANTANAMERA 28. (MTATKINSAM) MARK KNiMULK 1111' M Al 11 V! I I M IN fOUN 29. ( IIIITONS: UM I INI- DAY Ml. ('UKUS DE BU 1« .11: HRT ON 111! \VATER M. < I ll-I KUHARU DADDVS HOME o. eni 'K ROBIN; JUST ARO! ND TIII-; (ORJNER \1 ( ONN1E I R-\\( AIS SOMI TUlNG SI (PID U. (■< 1NNIE SMJTH: JUSI ONE "I IMI SS. ( i H NT BASIE: BAS1E ROOGIE Si- (Kl I TI.Nf (•; ( i.l.\K\VA!IK REVI VAI : MOL1NA W l)A\ ID I-SSI X JUST POR TON K ,111 Mi. 1)1-AN MARTIN: TNNAMOKATA w 1)1 AN MARTIN: WRITL IOMI I KOM NA PLES m DIA N A KOSS: l'M GONNA MAKI YOU LOVI- ME 41. MANAH VVASHINGTON: EVLRYB()DY I OVES SOMI IH)1)Y 42. DIANAH VVASHINOTON: EV I KY I IME \V1 SAY GOODRVE 43. DOI.LY PAR TON; BEST WOMAN WINS 44. DOLLY PAR ION: YOU GOTTA BE MY BABY 45. DON MENT'ONY BAND: PRI SI RJI- BLUES 46. DON MENTONY BAND: SPI T DOMA 47. DORIS DAY: \VIIATEVER WI1.I BI VVII.L BE 48. DR. HOOK: WIIEN YOU,RE IN LOVI-: VVITII A BEAUTIFIT 49. DRUPI: PICCOLA E FRAG1L1 50. DVVIGHT YOAKAM: HEARTACHES BY THE NUMBIK 51. EDDY ORAN I 56 El.VTS PREŠLEY: IN THE GHETTO 57. ELV1S PRI SI 1 Y THE GIRI OF MY BEST FRIEND 58. EMMY1.0U HARR1S: THE PRIČE I PAY 59. EROS RAMAZZOTTT: TERRA PROMESSA 60. EVA SRŠEN: LJUBI. LJUBI, LJUBI 61. FRANK SINATRA & TONY BESNETI: NEW Y()RK,NF.W YORK 62. FRANK SINATRA: BAD, BAD LI R< )Y BROWN 6.1 FRANK SINATRA: SOMETHING STUPIO 64. GARTH BROOKS: BURNING BRIDOES 65. GARTH BROOKS: RODEO 66. GAZEBO: I LIKE CHOPIN 67. GEORGE BAKER: MANOL1TO 68. GLENN MILLER: CHATIANOOGA CHOO CHOO 69. HAMYNA: AY LA VIDA AY LAMOR 70. HAWAII GUITAR: MY BONNIE IS OVER THE OCEAN 71. HAZARD: TOVARIŠ ROCK'N'ROLL 72. I SANTO CAL1FORNIA: TORNERO 73. IRENA KOHONT: POVABI ME NA LUNO IU IU i IU H S IU GQ N 35 tc IU H a* O If) O n IU h >U i 2 SHGLAS 74. IVANKA KRAŠEVEC: BELE ROŽE IZ ATEN 75. IVANKA KRAŠEVEC: BREZ TEBE 76. IVANKA KRAŠEVEC: MOJA ZGODBA 77. JEAN & DEAN: FUN, FUN, FUN 78. JIMMY FONTANA: LA NOSTRA FAVOl A 79 JOHN LENNON: (JUST LIKE) STARTING OVER 80. JOIINNV (ASU: ORANGI- BI OSSOM SPI (TAl 81. JULIO IGLESIAS: CRAZY N.\ JUl IO IGLESIAS: MANUELA 81 KATHY MATEA: ROČK ME ON THE WATER 84. KATJA LEVSTIK: ORION 85. KRALJEVI ULICE: VSI SO VENCI VEJLI 86. LE AN RIMES: GOOD LOOK1N' MAN 87. LEE MARVIN: VVANDRIN' STAR 88. LENINGRAD OOWBOYS: TTIOSE VVERE 111 89. LINDA RO 90. LOUIS Al 91. LOUIS A:: 92. LULS (.X 9.1 M 4 M: I 94. M ADO 95. M A DONNA: I A 96. MARUAN MONROT 97 MARJA 98. MIDDI.E 9'). MILAN 100. MLADI LEVI 101 MLADI LEVI: POLJI' 102. NAPOLEON: TINA 10.1 NEIL DIAMOND: KIT), 104. NEIL DIAMOND KIS. NOVA 106. OLIVBi 107. PALMA: 108. PAT f 109. PAT' BOONE 110 PATSY (LINE: 111. PAT SI Ct.tNE: Pil 112. PETE. 1.1 RAY C )AYS : I.O SIENTO MI VID^jB^ G. HELLO DOLLY (J: RAMBLIN' ROSI-: ICO LINDO Y OUER1DO BABY ;JME STORY A BON [TA ONDS ARE G1RLS BESI FRIEND A NOČ SON AND ĐEI.ILAH JESSE JAMES CAROITNI. OCA TJ E ME /M IS S ROSl-S ON YOUR WAY ENT: lT'S A REAUGOOD I ITT ING RIT S. HIT 1TU. KO \ HI\iK Z uu OC O O IU H s Ob O O •k N X z § IU H 114. KAY CHARLES: YOUR C(tl A1IN(, III ART 115. R1TCH1E VALENS: DONNA 116. RUBI TI I s rONIGHT 117. SFRCilO 1NDRIGO: L'ARCA DI NOE VtagV 118. SHOWADDYWADDY: UNDI-R THE MOON OF LOVE 119. TF.NDF.R MOMTNTS: LA PALOMA/I.A (lOI.ONDRINA/dUANTA 120. TENDER MOMENTS: TOEELS/RAMONA/CiRITNSl.l-T-.VT-S 121. TT-:XAS TORNADOS: GUACAMOl.E 122. TT'XAS TORNADOS: UNA MAS (TRVIZA 12.1 THE BEATLES: AND I LOVE III K 124. THE BEATTT-S: I WANTTO HOLD Y()UR II.VND 125. THE BEAII I S YELI.OW SUBMAK1NI: 126. r! II HI-STOF HOOKIT) ON CLASSHS IIDOKFD ON C AN CAN 127. THE DČORS: RIDLRS ON THE STORM 128. IT II- K ING ST ON TRIO: TOM DOOI \ \ 129. THE I.I5ŠTIUMPHRIES SINGERS: M1N1CO 130. THE MERRYMEN: ITI I INC, HO I HO I HO I 131. TIII- RiJEETTES: SUGAR BARV LOVE 132. THE TEMPTAITONS: THE WAY YOU DO THE T HINGS 133. TOMAŽ. DOMICE1 J: KAM SO ŠLE: VSE ROŽICE 134. TOMAŽ. DOMICEU: UČILNA ZIDANA 135. TOMAŽ PENGOV: TIHE SO NJIVE 1.36. TRANSVIŠION VAMP I WANT YOUR LOVE 137. TRINI LOPEZ: ADELITA 138. VLADO KRESLIN i BELTINŠKA BANI)A;CHE SERA 139. VLADO KRESl.lN+BEITINŠKA BANDA: VSI SO VENCI VVJIT 140. VVESTERN MOVIE HITS (VARIOUS): MY NAME IS NOBODY 1 Ž z UJ iu os Z C 1 GORENJSKI GLAS • 46. STRAN MALI OGLASI, ZAHVALE Petek, 3. julija 1998 radio triglav 4270 JESENICE TRG TONETA ČUFARJA 4 telefon: 064 861 012, fax: 064 861 302 kontaktni studijski telefon: 064 862 862 frekvence: UKV 96,0 89,8 101,1 101,5 Mhz Za prodajo dodatnega šolskega programa vam nudimo honorarno ali redno zaposlitev, tedenska izplačila ter možnost napredovanja. Pokličite nas na S 634-064, 041/637-492 in dogovorili se bomo za osebni razgovor 13740 Takoj zaposlimo več SLIKOPLES-KARJEV in MIZARJEV. O245-340 V redno delovno razmerje sprejmem MESARJA - PRODAJALCA. ©247- 100 13769 21 letno dekle išče delo (akviziterst-vo odpade). 13041 /682-186 13780 ŠTUDENTI, DIJAKI - ponujamo vam informacije o prostih delovnih mestih v času počitnic! ©623-284 in 061/ 301-657 13806 Informacije o prostih delovnih mestih, izdajanje napotnic, tudi po telefonu. 12623-284 13809 ODLIČNA INFORMACIJA JE POGOJ ZA ODLIČEN ZASLUŽEK. POKLIČITE IN IZVEDELI BOSTE! PREDNOST GORENJSKA ©041/664-726 13810 Nujno iščem dekle za delo v šanku v Bohinju, gostilna Črna prst. Prevoz je plačan. 13041/691-260 13814 Honorarno zaposlim dekle za delo v okrepčevalnici. ©431-070 13824 Za reklamno oglaševanje ter trženje POSLOVNIH VIZITK zaposlimo KOMERCIALISTE. Pogoj: urejenost in komunikativnost. Pokliči - ne bo ti žal! EURODESIGN Q226-459 asli 041/746-398 13864 Zaposlimo OBLIKOVALCA KOVIN (ORODJAR - STRUGAR) - PRIPRAVNIK. ©041/66-77-53 13872 KV TRGOVKO, mlajšo v tekstilni trgovini na Bledu redno zaposlim. ©741-466 ali 744-403 13876 NEZAPOSLENI! Zaradi širitve poslovanja sprejmem 5 SODELAVCEV. Inf. za osebni razgovor na ©315-380 od 8 - 12 h vsak dan 13880 DELO dobi ženska za sezonsko, v gostinstvu, za 3 mesece, z dovoljenjem v Nemčiji. Stanovanje in hrana v hiši. ©327-144 po 20. uri 13882 Če želite dobro zaslužiti in prejeti takojšnje plačilo (na roke takoj!), ste ambiciozni in podjetni POKLIČITE! ©041/745-678 13883 DELO V ŠANKU dobi prijetno dekle iz Šk. Loke ali okolice. ©041/738- 209 13890 V pizzeriji zaposlimo fanta za peko pic. ©425-200 13893 Iščem mlajšo UPOKOJENKO za sostanovalko v moji hiši v Prebače-vem pri Kranju. Ostalo po dogovoru. ©331-696 14020 V redno delovno razmerje sprejmemo KV NATAKARICO v Tržiču. ©226-051 13897 Honorarno zaposlim žensko za delo v strežbi. ©221-914, 0609/619-893 Zaposlim ZIDARJA s prakso. ©461 -961 po 18. uri 13906 Zaposlimo MONTERJA vodovodnih ali centralnih napeljav. ©041/691- 266 13912 KUHARJA in NATAKARJA sprejmemo v delovno tazmerje. ©545-072 Nudim stimulativno delo na terenu samo za resne sodelavce! ©738-113 13971 Zaposlimo DELAVCA za pomožna mizarska dela z izkušnjami v lesni dejavnosti. HABJAN d.o.o., ©641- 103 13975 Mlajšo TRGOVKO zaposlimo v trgovini. ©332-009 13984 Gostišče v bližini Tržiča zaposli KV KUHARJA. ©558-854 13985 Zaposlimo VOZNIKA C in E kat., po možnosti z izkušnjami v mednarodnem prometu. ©721-118, 041/621- 040 14046 Honorarno zaposlimo INŠTRUKTORJE - ŠTDENTE družb, jezikovne in naravosl. matematične usmeritve za priprave na popravne izpite, jesenski rok, z Gorenjske. Pogoj status študenta in veselje dela z mladimi. IZI s.p. ©704-340, 041/ 680-372 14047 Zaposlimo dva ŠOFERJA z B C E kat. in izobrazbo ter dva STROJNIKA za T.G.M. Šifra: GORENJSKA 13994 ŽIVALI Prodam KUNCE in PURANE za nadaljno rejo ali zakol. ©806-362 13697 Prodamo ZAJCE za zakol ali zaklane. ©633-189 13723 Prodam ZAJCE za zakol. ©421-254 13724 Prodam 2 meseca staro TELICO simentalko. Črnivec 10, Brezje 13794 Prodam leto dni stare KOKOŠI NESNICE za nadaljno rejo ali zakol. Zupan, Jezerska c. 93, Kranj ©242- 5 1 7 13877 VETERINARSKA AMBULANTA KRANJ Medicovet, d.o.o. Kajuhova 23, (za gostilno Arvaj), 4000 Kranj telefon: 064/331-789 064/331-792 041/676-829 Če ima Vaš mali ali veliki kosmati prijatelj težave s svojim zdravjem, Vam prijazno in strokovno svetujemo v naši AMBULANTI ZA MALE ŽIVALI (ultra zvok, krvne preiskave, kirurški in zobozdravstveni posegi) Enako Vam pomagamo tudi pri vzreji domačih živali s TERENSKO PRAKSO. Pokličite nas: ponedeljek - petek 8.00 - 20.00 in sobota 8.00 - 12.00 ... PA SMO TU... Naša nagradna igra se je iztekla. Na naše ištvo je prispelo 186 rešitev. Žreb je m naslednje nagrade: 1. nagrada -vstopnici za koncert prejmeta: ROBAR Barbara, Dvorje 83, Cerklje in FRAS Eva, Kidričeva 4a, Kranj. Dvigneta jih lahko danes, v petek, 3, julija osebno v našem urendištvu med 7. in 14. uro. Ostale nagrade pa bomo poslali po pošti naslednjim izžrebancem: TRŠKAN Ines, C. Jake Platiše 3, Kranj; PLANINŠEK Denis, Hotemaže 21, Predddvor; KRISTANC Branko, Pajerjeva 13, Šenčur; LOKAJR Zvonka, Vrbnje 65, Radovljica; KOŠIR Ksenija, Finž. nas. 21, Gozd Martuljek, RANT Petra, Zg. Luša 4, Selca; ZAVRL Janez, Pot na Jošta 19, Kranj; PORENTA Janez, Hafnerjevo nas. 53, Škofja Loka; GALIN Jože, Drnovškova pot 6, Kranj; PREŽELJ Jože, C. 1. maja 117, Kranj; ISTENIČ Darja, Luznarjeva 24a, Kranj; ŠTRUKELJ Petra, C Iva Slavca 6, Kranj; DOLENC Anja, Cankarjeva 1A, Jesenice; ZABOVNIK Branko, Štirnova 3, Kranj; KRISTANC Branko, Pajerjeva 13, Šenčur; DEŽMAN Andreja, V Dobje 9, Ribno, Bled; KRAJNIK Frančiška, Reteče 1, Škofja Loka; ROZMAN Matija, Zg, Brnik 127, Cerklje; LENARČIČ Monika, C. Alojza Travna 17, Jesenice; PUČKO Daša, Hrastje N. H. 57, Kranj; KOKALJ Miha, Zg. Jezersko 102 B, Zg. Jezersko; PAPI.ER Anica, Zg. Besnica 4a, 4201 Zg. Besnica, Plakate pa pridite iskat v naše uredništvo naslednji izžrebanci: KARUN Tadeja, Zg, Brnik 78, Cerklje; KLAVS Matjaž, Planina 32, Kranj; ŠRAJ Sara, Kropa 125, Kropa; FRELIH Helena, Log 12, Železniki; MIKLAVČIČ Gašper, Podgora 5, Gorenja vas; SE LAK Mojca, Fužinska 8, Škofja Loka, PUČKO Miha, Hrstje 37, Kranj; DUH Monika, Stagne 11, Tržič; REPINC Mateja, Izletniška 18, Ribno, Bled in DOLENC Anja, Cankarjeva 1A, Jesenice. Vidimo se na koncertu, čao. Oddamo mladega ČRNEGA MUCKA, navajen čistoče. ©641-105 BIKCA simentalca, težkega 140 kg za zakol ali nadaljno rejo, prodam. ©061/832-813 13801 Prodam ODOJKE, težke 20-25 kg. ©431-416 13808 Prodam 7 dni strega, črno-belega TELIČKA. ©411-007 13834 Prodam TELIČKO simentalko, staro 8 tednov. ©681-252 13850 Prodamo MLADIČE - ŠKOTSKE OVČARJE, pasme BLUE MERLE in TRICOLOR z rodovnikom. ©064/ 246-623 13862 ODDAMO 4 MUCKE. ©403-712 Podarim 3 lepe, mlade MUCKE. ©451-202 13879 Prodam rjave JARKICE, tik pred nesnostjo. ©326-526 13884 Prodam PRAŠIČE od 70-110 kg. Kurirska pot 11, Kranj - Primskovo. ©242-672 13885 Prodam BIKCA, starega 10 dni. Sr. Vas 108, Šenčur 13394 JARKICE rjave, stare 10 tednov, prodam. Glavna cesta 48, Naklo. Oddam črnega MUCKA. ©631-739 Prodam JUNIČKO simentalko, 120-130 kg. ©736-448 13940 Prodam KOKOŠI in mladega OVNA za pleme. Možna dostava kokoši. ©641-226 13944 R DSSTEREO 89.8 1.2 96.4 RADIO SORA DAN JE ZAPOLNJEN Z VAMI SMO TUDI PONOČI Prodam KOKOŠI NESNICE. ©246- 538 13946 Prodam KOKOŠI nesnice, stare 1 leto. ©431-514 13977 Prodam JAGNJTA za zakol. ©549- 092 13978 Prodam TELIČKO simentalko, staro 12 dni. ©688-098 13999 Prodam KRAVO in TELICO ter dva BIKCA simentalca, težka cca. 100 kg. Zupan, Vrba 8 14015 Prodam PUJSKE, stare 2 meseca in ŠPIROVCE različnih dolžin. ©312- 358 14026 prodam PUJSKE od 25 - 30 kg. ©310-510 14033 ŽIVALI KUPIM TELICO ali KRAVO in BIKA do 400 kg, kupim. ©323-551 13836 Kupim ŽREBIČKO - PONIJA. ©802- 211 13891 Kupim 14 dni starega BIKCA simentalca. ©061/613-025 13902 Kupim BIKCA sim. starega do 20 dni. ©401-532 14044 Verjemite ali ne... w RADIO OGNJIŠČE Planina Krvavec Trojan Kum Ajdovščina m KAMNOSESTVO KASPAR Izdelujemo: nagrobne spomenike, okenske police in stopnice Na Kalu 16,4202 NAKLO, telefon: 064/471-875 OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB AKRIS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica tel.: 733-365, Šk. Loka: 623-076, MOBITEL: 041/631-107 POGREBNA SLUŽBA TRŽIČ vsak dan od 7. do 15. ure tel.: 563-190 po 15. uri, MOBITEL: 0609/629-798 KOMUNALA KRANJ - Pogrebne storitve tel.: 064/325-771, MOBITEL: 0609/638-561 NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve tel.: 064/431-590 Tel., fax: 064/431-764, MOB.: 0609/628-940 tel. JEKO - IN, Pogrebna služba Blejska Dobrava URADNE URE od 7. do 15. ure od ponedeljka - petka, tel.: 874-222 . Dežurna služba popoldan do 20. ure 874-222, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj tel.: 860-061, 860-064 POGREBNIK Dvorje tel.: 421-424, 0609/614-528 KOMUNALA RADOVLJICA, DE BLED, REČIŠKA C. 2 telefon 743-977 in 743-576 od ponedeljka do petka od 6.00 do 14.00 ure Dežurna služba od 14.00 ure do 6.00 ure naslednjega dne na telefonski številki 743-997 ali 733-412. Iz središča Slovenije v Vaše srce s9,7M*Radio GEOSS^* Fax 0611883-740. telefon 0611885-252, GSM 041-682-146 »AKRIS d.o.o. I KO UGASNE ŽIVLJENJE PREVOZI, UPEPELITVE, POKOPI, PREKOPl| \TAI/n OBNOVA GROBOV, SVETOVANJE, L\\J\\J ORGANIZACIJA, IZVEDBA Nova vas 17, 4240 Radovljica, Tel. :064/733-365 NON-STOP OSMRTNICA V 65. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mama in babica JOŽEFA CIGALE Od nje se bomo poslovili danes, v petek, 3. julija 1998, ob 16. uri na kranjskem pokopališču. Na dan pogreba bo žara v tamkajšnji mrliški vežici. Žalujoči: mož Rajko, hčerki Breda in Tanja, sin Milan ter vnuki OSMRTNICA Nenadoma je v 63. letu preminila draga mami, babica, sestra JULIJ ANA KALAN poročena KRSTU LO VIČ z Gorij - Višelnice, stanujoča na Bledu Od nje se bomo poslovili v petek, 3. julija, ob 17. uri v Zgornjih Gorjah. Žara bo 3. julija od 8.00 ure dalje v gorjanski mrliški vežici. Žalujoči: sin Borut i družino, brat Lojze in sestra Anica z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in dedka STANISLAVA PIRIHA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za iskreno pomoč ob najtežjih trenutkih ter za podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se dr. Pavlinovi, organizaciji ZB Kokrica, pevcem za zapete žalostnike ter za lepo zaigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALE OSMRTNICA Za vedno nas je zapustila naša nekdanja dolgoletna sodelavka MARIJA ŽAGAR profesorica v pokoju Ohranili jo bomo v lepem spominu. DELAVCI GIMNAZIJE KRANJ ZAHVALA V 75. letu starosti nas je zapustila draga mami, sestra, teta in prababica ANICA BONCELJ iz Zg. Dupelj 35 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala župnikoma iz Goric in Dupelj, nosačem, pevcem iz Dupelj, DU Naklo - Duplje in pogrebni službi Pogrebnik iz Dvorij. VSI NJENI ZAHVALA V 91. letu starosti nas je zapustila naša mama, babica, prababica, praprababica, sestra in teta IVANA DOLENC roj. Božnar Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Pegamovi za zdravljenje, g. župniku Francu Godcu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem, trobentaču in pogrebni službi. Vsem še enkrat iskrena hvala. otroci Franci, Mici in Vida z družinami ZAHVALA V Božjih rokah je začetek in konec Ob prezgodnji smrti moža, očeta, brata, strica in bratranca ANTONA MOHARJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nas spremljali v času njegove bolezni in vsem, ki ste bili z nami v dnevih slovesa, nam vsestransko pomagali, nas tolažili in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in zanj molili. Žalujoči: žena, otroci, bratje in sestri Visoko, Šenčur, Hrastje, Kranj ZAHVALA Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka; na zelenih pašnikih mi daje ležišča. K vodam počitka me vodi. (Ps 23, 1-2) V 58. letu starosti nas je tiho in nepričakovano mnogo prezgodaj zapustila naša draga žena, mamica, babica in sestra URŠKA LAVTAR roj Jerman Z bolečino v srcu se isreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena sožalja,'podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. rektorju semenišča in g. dekanu ter ostalim duhovnikom za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: mož Zdrav ko, hči Judita ter sinovi Tomaž, Robi in Primož ZAHVALA Iz tebe sem se rodila jaz, v meni se je rodila pesem o tebi, mama. Našla je svoj mir in svojo pot domov naša mama, babica, teta, sestrična in tašča IVANKA ŠEMROV iz Podbrezij 27 Ob njenem slovesu se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, zlasti Angelci in Mirni, sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečeno sožalje, izkazano sočutje in spoštovanje, ki so ga izrazili ob njeni smrti. Iskrena hvala sodelavcem Srednje tekstilne, obutvene in gumarske šole iz Kranja, podbreškim pevcem, ki so jo kot nekdanjo pevko tega zbora s pesmijo pospremili na njeno poslednjo pot. Iskrena hvala gospodu župniku za tople besede slovesa in podjetju Navček za vso organizacijo. Vsem ljudem, ki ste jo poznali, spoštovali, imeli radi, se za hip ustavili pri njej, z njo pokramljali ali ji kakorkoli pomagali, ko je še živela, iskrena hvala. hčerki Milenka in Anica z družinama V Podbrezjah, 27. junija 1998 ZAHVALA V 91. letu starosti nas je zapustil dragi oče, stari oče, praded, stric, tast ANTON BREZAR st. iz Cerkelj Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in sveče, izrečeno sožalje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, g. Leskovcu in g. Žargaju za besede slovesa. Zahvala tudi pevcem, praporščakom ter g. Jeriču. VSI NJEGOVI Cerklje, Moste pri Žirovnici, Kranj, Kokrica, 24. junija 1998 ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v 63. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče in stari oče IVAN GRAŠIČ st. Čančev ata Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in bivšim sodelavcem Elektro Kranj, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče in nam izrekali sožalja. Hvala osebju Onkološkega inštituta, dr. Kovaču, nevrologinji dr. Roševi in njegovi osebni zdravnici dr. Bohnecevi, ki so ga negovali v času njegove hude bolezni. Posebna zahvala g. župniku Godcu, pevcem ter pogrebni službi Kranj. Vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste nam kakorkoli pomagali in se od njega poslovili na njegovi zadnji poti, še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI Kranj, Primskovo, 3. julija 1998 V SPOMIN Odšel si tja, kjer ni solza, ni trpljenja, ne gorja, ostala tvoja je dobrina, v naših srcih bolečina. Danes, 3. julija 1998, je minilo eno leto, odkar nas je brez slovesa nenadoma zapustil naš dragi ROBERT PREŠEREN iz Lesc Njegovi domači ter hčerka Monika ZAHVALA Bolečina se da skriti, tudi solze zatajiti, a kako srce boli, ko tebe več v našem domu ni. V 81. letu nas je nepričakovano zapustil naš dragi, ljubljeni mož, ata, stari ata, stric, tast in svak MIHA PRAŠNIKAR s Kokricc Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste ga imeli radi, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče, ga pospremili na zadnji poti. Zahvala gre tudi g. župniku s Kokrice za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem iz Predoselj, vsem praporščakom, organizaciji ZB Kokrica za poslovilne besede, pogrebni službi Navček ter trobentaču za zaigrano Tišino. Vsem imenovanim in neimenovanim iskrena hvala. Ohrannite ga v lepem spominu! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Kokrica, Zagorje, 21. junija 1998 GORENJSKI GLAS • 48. STRAN Petek, 3. juhja 1998 OD TORKA DO PETKA bo dežurna novinarka Renata Škrjanc telefon: 064/223-111 mobitel: 0609/643-014 pokličite, sporočite, predlagaj ■V/l I bomo pisali Izmeno zaupanje v pravno državo Kranj, 3. julija - Zaupate v pravno državo in učinkovitost slovenskih sodišč? Krajan Spodnjih Gorij je to zaupanje že izgubil. Tisti, ki bi morali spoštovati sklepe in odločbe sodišč, tega niso storili. Omenjeni krajan meni, da se mu je zgodila krivica in da gaje tudi radovljiška Uprava za urbanizem izigrala. Odpovedali so mu najemno pogodbo za 1000 kvadratnih metrov zemljišča, na katerem so začeli graditi stanovanjsko hišo. Z odločbo Ministrstva za okolje in prostor bi to novogradnjo morali porušiti, vendar se to še ni zgodilo. Prizadeti krajan se zato sprašuje, kje je zakonitost naše države. Podrobnostih boste lahko prebrali v naslednji številki Gorenjskega glasa. • R. S. Nov zaplet s smetmi Županova zmota ali kaj drugega? Radovljica 3. julija - Radovljica postaja že pravi sinonim za smetarske afere in zaplete. Komaj novinarji dokončajo eno zgodbo, že lahko pišejo o novi. Najnovejša je iz minulih dni, ko je najemnik dela zemljišča na območju odlagališča odpadkov Črnivec v skladu z pogodbo, ki je veljala do 30. junija, pred rampo pripeljal traktor in Komunali Radovljica preprečil nadaljnje odlaganje odpadkov. Komunala je župana Vladimirja Čemeta prvič na začetku marca in drugič proti koncu junija opozorila, da 30. junija poteče veljavnost najemne pogodbe in da naj občina sporoči, kam naj Komunala vozi smeti od 1. julija dalje. Župan, trdno prepričan, da najemna pogodba velja do septembra, s postopki ni hitel niti ni ukrepal. Kaj pa zdaj? Občina naj bi smeti odlagala na del deponijskega zemljišča, ki je v občinski lasti, od sredine meseca dalje pa naj bi jih vozili na Malo Mežaklo, če se bo s pogoji strinjal jeseniški občinski svet. Po spremenjenem družbenem planu je še možna širitev odlagališča Črnivec na zemljišče, ki ga je občina odkupila, vendar je za to treba prej pridobiti ustrezna dovoljenja. • CZ. Nič celih, nič odstotka Šesti letošnji mesec in s tem prva polovica letošnjega leta sta se res imenitno zaključila: natanko zadnji dan junija nas je Statistični urad Republike Slovenije osrečil s podatkom, da je rast cen življenjskih potrebščin v mesecu juniju znašala 0,0 odstotka. V juniju so se cene na drobno povečale za 0,3 odstotka, še piše v statističnih informacijah, K "nič celih nič" odstotni junijski inflaciji sta najbolj pripomogla zelenjava, ki se je pocenila za 6,8 odstotka, ter sadje s 5,1-odstotno pocenitvijo. Junija so se, kar priznava tudi statistika, storitve v izobraževanju podražile za 7,8 odstrotka, medicinski, farmacevtski pripomočki in zdravila pa za 2,6 odstotka. A seštevek vseh plusov in minusov je statistično ugoden: junij je prvi letošnji mesec brez (uradne) inflacije. Pred natanko mesecem dni smo premalo zaupali pocenitvi sadja ter zelenjave in smo k datumu prvi junij zapisali, da je bil to dan za podražitve. Tedaj so se, med drugim, podražile osnovne poštne storitve, avtomobilsko in prostovoljno zdravstveno zavarovanje. A kaj bi dvigovali prah ob teh nadležnih podražitvah - s cenejšim sadjem in zelenjavo je prejšnji mesec statistično natanko nič odstotkov inflacije. Kako imenitni bi Šele bili podatki, če bi vključili tudi skrbne gospodinje, ki same pridelajo zelenjavo na domačem vrtu, in gospodarje, ki so junija obirali domače češnje! Odločitev tržiške upravne enote Boniovim dedinjam vrnili gozdove Če ne bo pritožb, bo delna denacionalizacijska odločba 9. julija postala pravnomočna. Tržič - Upravna enota je ob koncu junija izdala delno denacionalizacijsko odločbo, s katero je pravnim naslednicam barona Karla Borna, ki živijo v Italiji, Venezueli in v ZDA v naravi vrnila 3.653 hektarjev gozdov na območju katastrskih občin Podljubelj, Lom pod Storžičem in Križe. Odločba še ni pravnomočna, nanjo se lahko pritožita javno pravobranilstvo in republiški sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ki v imenu države kot lastnice gospodari s temi gozdovi. Drugo- stopenjski organ, ki naj bi odločal o morebitni pritožbi, je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V tržiški upravni enoti zavračajo javne kritike, češ da odločba pomeni zavestno oškodovanje državnega premoženja. Denacionalizacijski zahtevek Bornovih dedinj, ki velja za enega največjih na Gorenjskem, ima že precej dolgo zgodovino. V tržiški občini so se že pred štirimi leti pripravljali na izdajo delne denacionalizacijske odločbe o vrnitvi goz- dov v naravi, a so potlej, ko so v postopku prišla na dan nekatera nova spoznanja, zahtevek zavrnili. Dedinje Bornovega premoženja so se na odločbo tržiške občine pritožile na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ministrstvo je pritožbi ugodilo, odločbo razveljavilo in jo vrnilo v odločanje na prvo stopnjo, novooblikovani tržiški upravni enoti, ki pa je bila potlej zaradi moratorija na vračanje velike posesti nekaj časa zavezanih rok. • CZ. Gorenjske lekarne ukinjajo podaljšano dežurno službo V lekarnah ponoči ni "prometa" Zdravstvena zavarovalnica nočnega dežurstva lekarn ne plačuje že dve leti, sedaj na Gorenjskem odpravljajo še podaljšano dežurstvo, ki so ga tedaj uvedli na lastne stroške. Kranj, 3. julija - V lekarnah namreč v času podaljšanega dežurstva ni bilo "prometa", v uri in pol je prišel z receptom en sam pacient ali pa še to ne, nam je povedala mag. Breda Kosirnik, v. d. direktorice Gorenjske lekarne Kranj. S tem imajo lekarne le veliko stroškov, razen tega pa jim za tovrstno dežurstvo manjka tudi farmacevtov, zato so od 1. julqa dalje lekarne odprte le še do 20. ure, razen na Bledu, kjer bodo podaljšano dežurstvo do 21. ure ohranili v dveh mesecih turistične sezone. Zavod za zdravstveno zavarovalnica priznala le še nedeljsko in praznično dežurstvo od 9. do 15. ure. "Ker nas je skrbelo, kako bodo bolniki, ki v zgodnjih večernih urah obiskujejo dežurnega zdravnika, prišli do zdravil, smo na lastne stroške uvedli podaljšano dežurno službo do 21. ure," pravi direktorica Gorenjskih lekarn mag. Breda Kosirnik "V praksi pa se je izkazalo, da v tem podaljšanem času lekarna nima posebnega obiska, saj je za zavarovanje Slovenije že nekaj let klesti pravice zdravstvenih zavarovancev. Pred dvema letoma je ta racionalizacija zajela tudi nočno dežurno službo lekarn. Na Gorenjskem sta po tem "posegu" ostali dežurni po ena lekarna za zgornji in spodnji konec. Poleg Jesenic in stalne dežurne službe v Kranju so Gorenjske lekarne tedaj uspele izsiliti še dežurstvo v Škofji Loki. Toda pozneje je prišel manj kot en recept na eno dežurno službo, razen nemara na Bledu. Za nas to pomeni večje stroške, podaljšanje ekonomsko ni upravičeno, zato smo s 1. julijem takšno dežurstvo ukinili. Ohranjamo ga le še na Bledu za prihodnja dva meseca turistične sezone in če bo smiselno, bo ostalo tako tudi prihodnje leto. Bolnikom je sedaj lekarna dosegljiva do 20. ure, če pa je res kaj zelo nujnega, se lahko s kateregakoli dela Gorenjske oglasijo v Kranju, kjer je organizirana neprekinjena dežurna služba. Sicer pa v nujnih primerih že zdravnik v dežurni ambulanti oceni, ali bolnik takoj potrebuje zdravilo. V tem primeru ga mu da z injekcijo. " Drugje v Sloveniji so se lekarne že pred dvema letoma prilagodile racionalizaciji zdravstvene zavarovalnice. Za celotno območje Ljubljane in okolice (tudi Kamnik, Domžale, Medvode) ter celo dela Notranjske je dežurna le lekarna v Ljubljani. Podobno velja tudi za drage regije. Pretirana so tudi pričakovanja, da bodo radodarnejše z dežurstvi zasebne lekarne, saj jim merila (tako prostorska kot kadrovska) prav tako kot državnim predpisuje zdravstvena zavarovalnica. To nam je potrdila tudi zasebna lekarnarica Janka Primožič -Tavčar iz Škofje Loke. Če bi denimo občina, ki takšni lekarni podeli koncesijo, zahtevala drugače, bi morala dodatno dežurstvo seveda tudi plačati. • DZŽlebir gag Gore^fska borzno posredniška druiha dd. nove odkupne cene '"ZZ' TELEKOM 2Z.OOO ŽIVILA 12.500 COLOR B 5.520 Z-Z AERODROM B 1.700^, MERKUR 14.200 Ž/70 H.OOO mi delavnik od 7.00 do ROOZZZ NAREDITE KORAK ZNAMl- ^—, korak naprej Koroška 33, Kraiij teb 064/380 100, fax: 064/380 10 12 Tujo valuto lahko zamenjate tudi na pošti - menjalnice na 21 gorenjskih poštah - prodate in kupite lahko tudi hrvaške kune - od 1. 7. menjalnica tudi na pošti Žiri Vaša Pošta www.posta.si © Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije Jmm Dopoldne bo delno jasno, popoldne in zvečer pa spremenljivo oblačno z nevihtami. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 17 stopinj, najvišje dnevne od 22 do 27 stopinj C. Jutri bo sprva še oblačno z manjšimi padavinami, ki bodo postopoma ponehale. Popoldne se bo delno zjasnilo. Sveže bo. V nedeljo bo sončno in spet topleje. DAN PETEK SOBOTA NEDELJA VREME v e • 4 Itak T min / T max 17/25 15/22 12/25 *?ADiO 913 Ffl STEREO