347 Letnik 47 (2024), št. 2 O DEL U ARHIV SKEG A DR UŠ TV A IN ARHIV O V SL O VENIJE A CTIVITIES OF THE AR CHIV AL SOCIETY AND AR CHIVES OF SL O VENIA Aškerčeva nagrada in Aškerčevi priznanji v letu 2024 K omisija za podelje v anje Ašk er če vih nagr ad in Ašk er če vih priznanj (dalje: k omisija) je bila za štiriletni mandat izv oljena na r ednem zboru čla - no v Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije (dalje: ADS), ki je pot ek al k or espondenčno med 25. in 28 . mar cem 2022. V k omisijo so bili izv oljeni: Elizabeta Eržen P odlipnik (zapisnik arica), dr . Mirjana K ont estabile R o vis, dr . Andr ej Nar ed (pr edsednik), dr . Julijana Vi sočnik (namestnica pr edsednik a) in dr . Alek san - der Žižek. V letu 2024 se je k omisija sestala na d v eh r ednih sejah, eno sejo je opr a vila dopisno. Na dopisni seji, ki je pot ek ala po elektr onski pošti od 10. do 15. julija 2024, je k omisija potr dila besedilo ja vneg a pozi v a za pr edlag anje k andidat o v za let o 2024. Č lani k omisije so ob t em tudi pr edlag ali izvršnemu odboru ADS, da zagot o vi sr edstv a za d v e Ašk er če vi priznanji. Ja vni pozi v je bil 12. a v gusta 2024 obja v ljen na spletni str ani ADS, pr a v tak o je bil poslan na e-naslo v e v seh člano v društv a, e-naslo v e slo v enskih ar - hi v o v in zgodo vinarsk o dopisno list o. Z ja vnim pozi v om, ki je bil odprt do 11. sept embr a, smo zbir ali pr edloge za pr ejemnik e ene Ašk er če v e nagr ade in do d v eh Ašk er če vih priznanj. Na 4. seji (13. sept embr a 2024) je k omisija odpr la in pr eg ledala pri - spele pr edloge. Prispelo jih je deset , pri čemer je bil en pr edlog za Ašk er če v o nagr ado nepopoln. Pr edlog namr eč ni v sebo v al zaht e v anih element o v , med njimi pr edsta vitv e k andidata in ut emeljitv e pr edlog a, zat o je k omisija sog la - (Foto: Tina Arh) 348 O delu Arhivskega društva in arhivov Slovenije || Activities of the Archival Society and Archives of Slovenia sno skl enila, da g a ne bo obr a vna v ala. Za Ašk er če v o nagr ado so prispeli štirje popolni pr edlogi, za Ašk er če v o priznanje je prispelo pet popolnih pr edlogo v za štiri k andidat e ozir oma izv edene pr ojekt e. V imenu k omisije in ADS se zah v alju - jem v sem ustano v am in posameznik om, ki so poslali k ak o v ostno pripr a v ljene pr edloge. Člani k omisije so opr a vili splošno r azpr a v o o pr edlogih in sklenili, da v si član i pr ejmejo pr edloge po elektr onski pošti in jih do naslednje seje podr ob - neje pr eg ledajo. Člani k omisije so se vno vič sestali 25. sept embr a. Skla dno z 10. členom Pr a vilnik a o podelje v anju Ašk er če vih nagr ad in Ašk er če vih priznanj so o izbiri k andidat o v odločili z ja vnim g laso v anjem. Ob t em je v sak član k omisije s v oj g las tudi ut emeljil. V elik o dobr o ut emeljenih pr edlogo v se v eda ni olajšalo dela k omi - siji, v endar je kljub t emu tr eba posebej poudariti, da je k omisija v se pr ejemnik e nagr ade in priznanj izbr ala sog lasno, pr a v tak o je izvršn i odbor ADS izbor k omi - sije 4. okt obr a sog lasno potr dil. Aškerčevi priznanji Tadeju Cankarju, dr. Mateji Jeraj, dr. Matevžu Koširju, mag. Tade- ji Tominšek Čehulić, Poloni Trobec Mlakar, Mojci Tušar in Tanji Žohar za znanstv eno-kritično obja v o ar hi v skih vir o v in spr emno študijo z naslo v om Dr. Albin Šmajd: dnevnik in dosje 1941–1946 (Ljubljana: Ar hi v R epublik e Slo v enije, 2022, 1039 str ani). Sodobno e vr opsk o zgodo vinopisje poudarja v elik pomen r azisk a v na t emeljih v er od ost ojnih vir o v in ar hi vi imajo v t em pr ocesu pomembno v logo. Obja v ljeni ar hi v ski viri, opr emljeni z ustr eznim znanstv enim apar at om, so še posebej pomembni za k ontr o v erzne t eme iz obdobja polpr et ekle zgodo vine, med k at er e sodita tudi obdobje ok upacije na Slo v ensk em med let oma 1941 in Prejemniki Aškerčevih priznanj (Foto: Tina Arh) 349 Letnik 47 (2024), št. 2 1945 t er čas, ki ji je sledil. V ojna, ok upacija, odpor , r e v olucija in k olabor acija so ustv arili popolno ok olje za oblik o v anje v gr obem v saj d v eh delno že pr ej sprtih političnih tabo r o v in za njuno neusmiljeno obr ačuna v anje, ki se je nadalje v alo tudi po v ojni. Dok umenti partizansk e str ani so bili v v elik em št e vilu že obja v lje - ni, zat o je zlasti zaželena obja v a dok ument o v naspr otneg a tabor a. K onec leta 20 22 je Ar hi v R epublik e Slo v enije izdal de lo z naslo v om Dr. Albin Šmajd: Dnevnik in dosje (1941–1946) . Knjig a, ki je izšla tak o v fizični k ot elektr onski obliki, pr edsta v lja del obsežneg a ar hi v sk eg a gr adi v a, ki g a je ustv a - ril ali zbr al Alb in Šmajd, r ado v ljiški od v etnik in pr ed v ojni politik Slo v ensk e ljud - sk e str ank e t er med ok upacijo eden izmed v odit elje v pr otir e v olucije. Gla vni in najobsežnejši del publik acije je Šmajdo v dne vnik. Njego vi zapisi, ki so nastajali od jeseni 1941 do začetk a maja 1945 in so danes ohr anjeni v Ar hi vu R epublik e Slo v enije, v f ondu SI A S 1931, R epubliški sekr etariat za notr anje zade v e SR S, so a vt entičen prik az delo v anja pr otik omunističneg a tabor a v v ojnem času in še po - sebej Slo v ensk e ljudsk e str ank e, ki ji je Šmajd pripadal. T ej izdaji so dodani tudi zapisi, ki jih je napisal v emigr aciji, po k ončani v ojni, in so se ohr anili v okviru gr adi v a, ki g a je zbr ala zasebna ar hi v sk a ustano v a Studia slo v enica. Drugi, kr ajši obja v ljeni vir , je osebni dosj e Albina Šmajda, ki so g a oblik o v ali or g ani drža vne v arnosti po k ončani v ojni. Sesta v ljajo g a zapisniki zaslišanj nek at erih Šmajdo vih znance v , podatki o osebah, nast opajočih v Šmajdo v em ar hi vu, nek aj dok azneg a ali obr emenilneg a gr adi v a, medt em k o so njego v bistv eni del zapisniki Šmajdo - vih zaslišanj, ki so pot ek ala na začetk u mar ca 1946. Želje po obja vi Šmajdo v eg a dne vnik a z ustr eznim znanstv enim apar at om so obstajale že v pr et eklosti, a do t eg a dolgo ni prišlo. K ončno so se s t em zah - t e vnim, dolgotr ajnim in pogost o muk otrpnim delom spopadli sodela v ci Ar hi - v a R epublik e Slo v enije. Z v so potr ebno natančnostjo so tr anskribir ali Šmajdo v dr obni, mest oma stisnjen, nečitlji v in neur ejen r ok opis , a pri t em niso poseg ali v njego v o a vt entičnost . Ugot o vili so identit et o v ečine oseb, na v edenih samo z imenom, priimk om ali le s pse v donimom, r azr ešili množico kr atic in okr ajša v , v opombah pod črt o so pojasnili nek at er e manj znane, a za r azume v anje besedi - la pomembne dogodk e. T ež a vno delo so uspešno opr a vili in danes je Šmajdo v dne vnik pr edsta v ljen na način, r azumlji v slehernemu br alcu in ne le posebej usposobljenim str ok o vnjak om in znanstv enik om. Za boljše r azume v anje obja v ljenih vir o v poskr bijo še u v odne študije, pr ed - v sem obsežna pr edsta vit e v ži v ljenjsk e poti Albina Šmajda, pripr a v ljena tak o na osno vi ar hi v skih vir o v k ot r aznolik e lit er atur e. Dr agocen je tudi oris ži v ljenja nje - go v e ži v ljenjsk e sopotnice Marije Šmajd. P osebno vr ednost imajo kr atk e biogr a - fije v elik eg a št e vila v dne vnik u in dosjeju nast opajočih oseb, v pr ecejšnji meri opr emljene s f ot ogr afijami. Pripr a v lja v ci izdaje so tak o opr a vili izvrstno delo, ki pomeni no v pomemben k amenček v mozaik u r azume v anja zaplet eneg a dog aja - nja in t ežkih osebnih odločit e v med ok upacijo, r e v olucijo, pr otir e v olucijo in k o - labor acijo na Slo v ensk em. Izdaja ar hi v skih dok ument o v Albina Šmajda je s s v ojo t emeljit ostjo in z obsegom pomemben prispe v ek k os v etlitvi na v edeneg a obdo - bja in dost opnosti ar hi v skih vir o v tak o znotr aj znanstv enih k ot tudi širših zaint e - r esir anih ja vnosti. Zaht e vno delo je bilo opr a v ljeno vr hunsk o in pomembno os v e - tljuje obdobje druge s v et o vne v ojne, zat o si ekipa sodela v ce v Ar hi v a R epublik e Slo v enije, ki je izdajo pripr a vila, ned v omno zasluži naj višje stano v sk o priznanje. Dr. Bojanu Himmelreichu za r azsta v o in monogr afijo Je bilo v Celju do- volj mostov? (Celje: Zgodo vinski ar hi v , 2022, 136 str ani) in r azsta v o Filatelija v arhivih, arhivi v filateliji t er s t em za pomemben prispe v ek k popularizaciji ar hi v o v in ar hi v sk e deja vnosti. Bojan H immelr eich, r ojen leta 1959 v Celju, je po zaključeni gimnaziji f e - bruarja 1987 diplomir al iz zgodo vine in ang leščine na Filozof ski f ak ult eti Uni - v erze v Ljubljani. Na isti f ak ult eti je leta 2000 magistrir al in leta 2008 dokt orir al iz zgodo vine. Sept embr a 19 89 se je zaposlil k ot ar hi vist v Zgodo vinsk em ar hi - 350 O delu Arhivskega društva in arhivov Slovenije || Activities of the Archival Society and Archives of Slovenia vu Celje, kjer deluje še danes. Pr ed pr e vzemom sedanji h nalog je delal z gr adi - v om upr a vnih, sodnih in gospodarskih f ondo v iz časa A v str o-Ogrsk e, pr ed v ojne Jugosla vije, ok upacije in po v ojne Jugosla vije t er gr adi v om družbenopolitičnih or g anizacij. Od leta 2002 v odi oddelek za gr adi v o ustv arjalce v s podr očja k ultu - r e, znanosti, športa, društ e v , osebnih in družinskih f ondo v t er zbir k ar hi v sk eg a gr adi v a. V letih 2010−2023 je v odil Medar hi v sk o delo vno sk upino za k ultur o in znanost . Leta 1997 je dosegel nazi v višji ar hi vist , leta 2000 ar hi v ski s v et o v alec in leta 2015 ar hi v ski s v etnik. Z razstavo Je bilo v Celju dovolj mostov? je na sist ematičen, pr eg leden in vi - zualno zanimi v način v štirih, po v ečjih celjskih v odah poimeno v anih pog la vjih, pr edsta vil zgo do vino gr adnje most o v in brvi v Celju od sr edine 19. st oletja do danes. R azsta v a je bila pospr emljena z monogr afijo, v k at eri so ob posameznih most o vih prik azana tudi oz adja njiho vih nastank o v . Omenjeni so gr adit elji in načini gr adnje, opisan je tudi pr aktičen vpli v njiho v eg a obst oja. V delu lahk o pr eber emo, k ak o nas most o vi po v ezujejo, k ak o r azburjajo pr ebi v alstv o ali k ak o neobičajna je lahk o sla vnostna izr očit e v mostu pr ometu. Obja v ljena so priče v a - nja ljudi, ki se most o v z nostalgijo spominjajo, in spomini mladih na odr aščanje ob t em ali onem mostu. Monogr afijo popestrijo še zanimi vi citati, izbr ani iz Celj - sk eg a t ednik a, ki so jih izr ekli Celjani o dogodi v ščinah, ki so se jim zgodile ob/ pod/zar adi most o v . V monogr afiji je obja v ljenih 160 r azličnih vir o v iz ar hi v skih in muzejskih ustano v , časopisja in drugod – zemlje vido v , v edut , f ot ogr afij, r azg lednic, dopi - so v , k omentarje v , risb, načrt o v idr . T ak o lahk o go v orimo o obsežni, izjemno bo - g at o opr emljeni znanstv eni publik aciji, ki jo zaznamuje natančno, str ok o vno in analitično za vzet o delo a vt orja. R azsta v a je bil a na og led od sept embr a 2022 do maja 20 24. Og ledalo si jo je okr og 2700 ljudi, a vt or pa je imel sk or aj 80 v odst e v . Pripr a v ljena je bila tudi digitalna r azličica r azsta v e. Njego v drugi pr ojekt , r azsta v a z naslo v om Filatelija v arhivih, arhivi v fi- lateliji , je nastala ob st oletnici filat elije v Celju, na njej pa so bili sist ematično pr edsta v ljeni trije sklopi: delo v anje filat elist o v v Celju od nastank a društv a da - lje; filat elistično gr adi v o (žigi, znamk e, k oleki, nalepnice, r azg lednice, dopisnice, zalepk e, po vr atnice t er ostale v poštnem pr ometu upor abljane vr ednotnice in obr azci), ki se hr anijo v r azličnih ar hi v skih f ondih; zbir k a mat erialo v , ki so jih izdale poštne upr a v e po s v etu na t emo ar hi vistik e. Upošt e v ati je tr eba, da je iz - dajanje poštnih vr ednotnic r a vno tak šen atribut drža vnosti k ot izdajanje lastne - g a denarja. T o gr adi v o je klju b s v oji pomembnosti v ja vnih ar hi vih pri obr a vna vi ar hi v sk eg a gr adi v a dok aj zaposta v ljeno. Ob r azsta vi je bil na dan odprtja v Zgo - do vinsk em ar hi vu Celje na v oljo tudi ur adni poštni žig dne v a. Zgodo vinski ar hi v Celje je izdal priložnostno publik acijo (v 299 ošt e vilčenih izv odih), ki jo je bilo možno na ta dan poslati na izbr ane naslo v e. Obe r azsta vi s spr emnima publik acijama sta poželi iz jemno zanimanje str ok o vne in laične ja vnosti t er zagot o v o pomenita eneg a od pr esežk o v na t em podr očju v zadnjih d v eh letih. Bojan Himmelr eich za pomemben prispe v ek k popularizaciji ar hi v o v in ar hi v sk e deja vnosti ned v omno zasluži Ašk er če v o pri - znanje za let o 2024. Aškerčeva nagrada Aleksandri Pavšič Milost za izjemne prispe v k e k r azv oju slo v ensk e ar - hi vistik e in str ok o vneg a izobr aže v anja, na podr očju v ar o v anja in ohr anjanja slo v ensk e ar hi v sk e dediščine in posr edo v anje le-t e ja vnosti t er dolgoletno za - služno delo v ADS. Alek sandr a P a v šič Milost je bila r ojena 17. no v embr a 1956 v P ost ojni. Osno vno šolo je obisk o v ala v Gr g arju in Solk anu, sr ednjo vzgojit eljsk o šolo v 351 Letnik 47 (2024), št. 2 Idriji in na Filozof ski f ak ult eti Uni v erze v Ljubljani leta 1981 diplomir ala iz zgo - do vine in sociologije. Ist eg a leta se je zaposlila k ot ar hi vistk a v P okr ajinsk em ar hi vu v No vi Gorici. Leta 1997 je pridobila nazi v ar hi v sk a s v et o v alk a in leta 2016 ar hi v sk a s v etnica. Let os bo poklicno pot zaključila z a vt orsk o r azsta v o Po- bratenja severnoprimorskih občin z občinami v tujini . Ar hi v sk o pot je začela k ot ar hi vistk a, zadolžena za ar hi v sk e f onde in ustv arjalce ar hi v sk eg a gr adi v a s podr očja gospodarstv a. V elik o se je pos v eča - la t er ensk emu delu, stik om z ustv arjalci, odbir anju in pr e vzemanju ar hi v sk eg a gr adi v a, a tudi njego vi str ok o vni obdela vi in popiso v anju. Deja vno se je spopri - jemala z izzi vi, ki so jih prinašale spr emembe, k ot je pri v atizacija gospodarstv a. V obdo bju 201 6−2021 je skr bela tudi za ar hi v sk e f onde in ustv arjalce s podr o - čja vzgoje in izobr aže v anja , od leta 2022 dalje je zadolžena zlasti za po v ojne upr a vne f onde. V no v ogorišk em ar hi vu je pr eda v at eljica na seminarjih za str ok o vno usposabljanje za delo z dok umentarnim gr adi v om in članica k omisije za pr eiz - k us str ok o vne usposobljenosti za delo z dok umentarnim gr adi v om; med let oma 2007 in 2021 je bila njena pr edsednica. V sebinsk o in zak onsk o je r eše v ala pr o - blematik o str ok o vne usposobljenosti ustv arjalce v ar hi v sk eg a gr adi v a. Od leta 2006 do leta 2017 je bila članica K omisije za podelje v anje str ok o vnih nazi v o v na podr očju v arstv a ar hi v sk eg a gr adi v a pri Ministrstvu za k ultur o (2013−2017 namestnica pr edsednice). Njen bibliogr af ski opus zajema str ok o vne člank e o v alo rizaciji in pr e vze - mih gr adi v a s podr očja gospodarstv a, pri čemer je sk ozi pr ouče v anje in r eše v a - nje pr agmatičn ih t er zak onskih polemik še posebej ob pri v atizaciji gospodarstv a v de v et desetih letih pomembno prispe v ala k r azv oju ar hi v sk e str ok e. Obja v ljala je v zbornikih pos v et o v anj ozir oma zbor o v anj Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije t er publik aciji T ehnični in v sebinski pr oblemi klasičneg a in elektr onsk eg a ar hi vir a - Prejemnica Aškerčeve nagrade (Foto: Tina Arh) 352 O delu Arhivskega društva in arhivov Slovenije || Activities of the Archival Society and Archives of Slovenia nja. Izposta vimo t e r ef er at e: Varstvo zasebnega arhivskega gradiva gospodarskih organizacij (Mursk a Sobota, 2005), Reševanje nekaterih vprašanj valorizacije dokumentarnega gradiva in prevzemanja arhivskega gradiva pri gospodarskih organizacijah v slovenskih arhivih (Ptuj, 2011) t er Nekatera vprašanja vredno- tenja ustvarjalcev arhivskega gradiva, ki izvajajo javna pooblastila ali opravljajo javno službo na področju gospodarstva (Maribor , 2019 ). Na k onf er encah se je v ključe v ala v disk usije in dajala pobude za obr a vna v o str ok o vnih vpr ašanj. R e - dno je obja v ljala v g lasilu Ar hi vi. V ar hi v skih publik acijah, kr aje vnih zbornikih, jubilejn ih publik acijah in časopisih je na osno vi ar hi v sk eg a gr adi v a obja vila vrst o zgodo vinskih člank o v tak o o pr ed v ojnih k ot po v ojnih gospodarskih družbah Primorsk e. Ob t em je r az - isk o v ala in obja v ljala dela o znanih primorskih osebnostih in kr aje vni zgodo vini. Njeni članki so marsik og a spodbudili k r azisk o v anju lok alneg a zgodo vinopisja, saj se je pos v ečala tudi manj znanim t ematik am in osebnostim. Pripr a vila je v eč odme vnih samost ojnih r azsta v s k atalogi. Naj izposta - vimo le nek at er e: Zadružni dom – naš ponos je naslo v r azsta v e iz leta 1996, ki se pos v eča gr adnji zadružn ih domo v po drugi s v et o vni v ojni. R azsta v a Zgodba o luči – Soške elektrarne Nova Gorica, 60 let (1947−2007) je leta 2007 nastala na pobudo Soških elektr arn in v t esnem sodelo v anju z Alek sandr o P a v šič Mi - lost . Zgodo vina soških elektr arn je bila pr edsta v ljena z v eč k ot 90 ar hi v skimi dok umenti in je s v oje stalno mest o dobila v pr ost orih hidr oelektr arne v Solk a - nu. Želimo k matični domovini − razstava ob 70-letnici priključitve Primorske k Jugoslaviji je bila posta v ljena leta 2017. Alek sandr a je na 16 panojih pripr a vi - la bog at pr eg led dog ajanja, ki je nazorno prik azo v al prizade v anja Primor ce v , a tudi drugih Slo v ence v , da se Primorsk a po k oncu druge s v et o vne v ojne priključi Jugosla viji. P omemben je bil tudi njen prispe v ek v ožjem pripr a v ljalnem odboru v seh slo v enskih ja vnih in cer kv enih ar hi v o v , ki je v let ih 2011−2015 pripr a vil r azsta v o in monogr afijo Arhivi − zakladnice spomina . Let os bo s v ojo poklicno pot sklenila z r azsta v o Pobratenja severnoprimorskih občin z občinami v tujini . V elik o je prisp e v ala k pr omociji ar hi v a in ar hi v sk eg a gr adi v a. V sesk ozi je r azvijala in iz popolnje v ala pedagošk o deja vnost no v ogorišk eg a pokr ajinsk eg a ar hi v a, ki je obseg ala pr edsta vitv e ob dne vih odprtih vr at , učne ur e za vrt ce, osno vne in sr ednje šole t er sodelo v anje z Medgener acijskim sr ediščem dne vnih akti vnosti za star ejše v No vi Gorici. Sodelo v ala je z višjimi in visokimi šolami t er no v ogoriški ar hi v zast opala na nacionalnem medr esor sk em pr ojektu K ulturni bazar , ki širi do st opnost k ak o v ostnih k ulturnih v sebin. Alek sandr a P a v šič Milost se je z izvirnim in njej lastnim hudomušnim podajanjem zgodo vinskih dejst e v in s popularizacijo ar hi v sk e str ok e prik upila marsik at er emu obisk o v alcu ar hi v a. Nepr ecenlji v o je njeno delo v anje v ADS od leta 1981 dalje. Kar de v et man - datnih obdobij v letih 1992−2024 je bila članica izvršneg a odbor a društv a, d v a mandata (200 2−2004, 2016 −2018) je bila njego v a pr ed sednica. V t em obdobju je izposta vila poklic ar hi vis ta in njego v o delo v anje v ok olju, ki so g a nar ek o v a - le družbene spr emembe. V eč let je bila v nadzornem od boru, na pos v et o v anjih in zbor o v anjih pogost o član ica delo vne sk upine za pripr a v o zaključk o v . V pr ej - šnjem mandatu je bila tudi članica K omisije za podelje v anje Ašk er če vih nagr ad in Ašk er če vih priznanj. V ečkr at je deja vno zast opala ar hi v sk o društv o na ar hi - v skih zbor o v anjih v tujini. Alek sandr a P a v šič Milost je v sestr ansk a ar hi vistk a, ki je s v ojo k arier o po - s v etila ar hi v ski str oki, ar hi v sk emu gr adi vu in ar hi v skim k olegom t er je neizbri - sno zaznamo v ala tri desetletja delo v anja ADS. Sodela v ci in k olegi občudujemo njeno pr edanost in natančn ost pri skr bi za ar hi v sk o gr adi v o. Ob sk or ajšnji upo - k ojitvi se ji poklanjamo z naj višjo stano v sk o nagr ado. Za Ašk er če v o nagr ado so bili v letu 2024 nominir ane še: • dr . T atj ana Hajtnik »za izjemne prispevke k razvoju slovenske arhivistike, strokovnega izobraževanja in arhivske zakonodaje ter za izjemne prispevke 353 Letnik 47 (2024), št. 2 na področju varovanja in ohranjanja slovenske digitalne arhivske dediščine oziroma posredovanje le-te javnosti«; • dr . Mat eja Jer aj »za izjemen prispevek k ohranjanju arhivske dediščine«; • mag. M ilica T r ebše Št olf a »za življenjsko delo «. Za Ašk er če v o priznanje sta bili pr edlag ani tudi: • mag. Nina Gost enčnik »za odmevne prispevke k uveljavljanju in razvoju slovenske arhivistike ter za prispevek k popularizaciji arhivov in arhivske dejavnosti«; • dr . Bar bar a Žabota za »znanstveno-kritično izdajo Matična knjig a prv e lju - bljansk e pr ot estantsk e občine iz zadnje četrtine 16. st oletja (Thesaurus memoriae; Fontes 16. Ljubljana: Založba ZRC, 2022, 228 strani)«. P odelit e v Ašk er če v e nagr ade in Ašk er če vih priznanj za obdobje 2022– 2024, ki jih ADS bienalno podeljuje za posebne dosežk e na podr očju ar hi vistik e in popularizacije ar hi v sk e deja vnosti, je bila tr adicionalno v V eliki sejni d v or ani ljubljansk e Mestne hiše, in sicer v sr edo, 23. okt obr a 2024. Zbr ane sta nago v o - rili v odja oddelk a za k ultur o na Mestni občini Ljubljana mag. Mat eja Demšič in pr edsednic a ADS Mojca Horv at , sla vnostna go v ornic a je bila dir ekt orica P o - kr ajinsk eg a ar hi v a v No vi Gorici dr . T anja Mart elanc. Nagr ado in priznanji sta podelila pr eds ednik k omisi je dr . Andr ej Nar ed in pr ed sednica društv a Mojca Horv at . Prir ed it e v so popestrili učenci Glasbene šole Matije T omca pri Za v odu s v . Stanisla v a, moderir al jo je Matija T er g la v . Andr ej Nar ed 32. ARHIVSKI RAZISKOVALNI T ABOR 2024 ART Melinci, 26.–29. junij 2024 P okr ajinski ar hi v Maribor je let os prir edil že 32. ar hi v ski r azisk o v alni ta - bor . Let os so se g a udeležile štiri dijakinje Gimnazije Mursk a Sobota, k at erih delo sta na taboru spr emljali tudi pr of esorici Melita F r ank o in Mat eja Sajo vic. Let ošnji tabor je sk or ajda so vpadel z odprtjem Enot e P AM za Pr ekmurje v Murski Soboti, zat o smo na začetk u tabor a ur adno pr e vzeli prv e osebne f onde, ki jih je P AM podarila gospa Elizabeta Zadr a v ec iz Beltince v . Pri njej smo v okviru tabor a r azi - sk o v ali pr ejšnja leta in bili na v dušeni nad gr adi v om, ki g a je zbr ala. No v a enota je tak o bog at ejša za gr adi v o učit eljsk e družine Ost er c, K omune Beltinci, Mlinopek a, gr adbeneg a podjetja Gr adit elj in Društv a prijat elje v mladine Beltinci. Delo na taboru je pot ek alo po ustaljenem dne vnem r ed u. Sprv a smo obi - sk ali star o v ašk o »v ago« ozir oma t ehtnico, kjer so v pr et eklosti t ehtali žit o, pr e - mog, kr ompir ipd. Danes je v hiški ur ejen tudi če v ljarsk i muzej. Za vili smo še k župnik u Borisu K učk u v župnijsk o cer k e v s v . Ladisla v a v Beltincih. Madžarsk eg a s v etnik a s v . Ladisla v a in inf ormati vno tablo pr ed cer kvijo, k at er e posta vit e v je financir ala tudi Madžarsk a, nek at eri izr abljajo za vzbujanje nestrpnosti med tuk aj ži v ečimi Slo v enci in Madžari. P odali smo se tudi v sosednjo občino, v Od - r ance, kjer smo si v Centru k ulturne dediščine Odr anci og ledali pot očni mlin na pot ok u Črnec t er muzej k o v aštv a, žg anjarne in kmečk eg a or odja. R azisk o v anje smo popestrili tudi z obisk om no v e enot e v Murski Sobo - ti. Dijakinje so si og ledale no v e pr ost or e in spoznale r azlične vrst e ar hi v sk eg a gr adi v a: f ot ogr afije, plak at e, knjige, dok ument e. Pr eizk usile so se tudi v r azisk o - v anju. V obrtnih knjig ah nek danjeg a okr aja Dolnja Lenda v a so isk ale obrtnik e, ki so v pr et ekl osti delo v ali v Melincih. Nek at er e knjige so bile pisane v madžar - sk em jezik u, zat o so posk ušale r azv ozlati tudi madžarsk a imena naselij, osebna imena in poimeno v anja posamezne obrti.