Dopisi. Iz Rotne doline na Koroškem. (Janežjčeva sveSanost). Tiha vasica rLeše" fare St. Jakobake v kraani Rožni dolini na Koroškem je v nedeljo 13. avg. praznovala redek praznik, kakoišnega slovenaka-koroaka dežela ae nikdar, odkar je slovesno vstanovljenje alovenskib vojvodov na Goaposveškem polju prenehala. Rojstni dom slovenskega pisatelja in jezikoslovca Autona Jaue/.iča je dobil apominek, da je v njem jeden najvrednejšib slovenskib možakov beli dan zagledal. Odkrila ge je namreč v hiano steno vzidaoa spominska ploaŠa z napisom : nTukaj ae je rodil 19. dec. 1828 slovenski pisatelj in jezikoslovec Anton JanežiS, umrl 1869. Narod obrani rnu ve5ui spomin! — Domoljubi 1. 1876. nK ti redki svečanosti so se zbrali odlicni aloveuski rodoljubi in Sastitelji neumornega delavca na polju 8lovenakega uma in znanja skoiaj iz vseb koncev slovenskega sveta. Najve5 jih je prišlo iz aoaednje Kvanjake, med njimi lepo število odličnega /azumištva in pa bistiih aokoli5ev v lepi njibovi obleki. Kmalu po petib zjutraj so inožarji po raznib gričib postavljeni oznaujevali piibod gostov. Zeleni slavoloki in okusno okinčane hiše so kazale veselje o pribodti toliko odličnih gostov. Blizu do 10. ure 80 se ua vozovih, kterib je ta dan morebiti do 100 bilo napreženih, goati privažali. 0 10. uri je bila v farni cerkvi Št. Jakobski, na prijaznem griču, od koder se čaroben razgled po Rožni dolini in velikem delu Koroake odpira, slovesna peta rneša, da se je dalo pokojnemu Autonu, kar katoliški Kii8tijan avojim milim lajnim še dati raore. Peli so Ljubljanski pevci Mikložičevo milozvu6no prvo mešo z toliko mojsteisko izuijenostjo, da je moralo kanjenito srce milobe biti prevzeto. Bistri sokoliči so ae postavili po aredi cerkve v 2 vrstab in so po končanem svetem opravilu šli okoli velikega oltarja k darovanju, kteri lepi vzgled je našel tudi med drugimi navzoSimi rodoljubi mnogo posnemovalcev. Daljna svečanost se je potem vr- šila na Jauežičevem domu v Lešah, pri jazni vasici, nekaj streljajev od farne cerkve oddaljeni. Veli- kanaka cesarska zastava z visoke lipe, jedina, ki se je smela pri sve5anosti vedno zvestega sloven- skega državljana razviti, med tem ko je iati dan glavno mesto Celovec mrgolelo nemških in pru- sačkih na sežnje dolgib bander — praktieen do- kaz ravnopravnosti v naši avstrijski domovini — je kazala mesto svečanosti. Prijazen in prostoren vrt okoli biše Janežičevih stariaev je bil za sve- 5anost primerno priredjen. Oder, klopi, mize, šo- tori, sence, kr5me, kubinje, vae, vse kar taka na- rodna veaelica imeti hoče, je bilo tu pripravljeno. V hišnern zidu na vzhodni strani zavešeno niesto je kazaio, kjer je spominska ploš5a. Mnogo nad 1000 glav se je ljudstva zbralo, med kterim so 6ili sokoliči po navadi red delali. Najprej po- zdravi predsednik svečanosti gosp. prof. žl. Klein- majer vse navzo5e posebno pa gcste, ktere je v tolikem stevilu poslala sosednja Kranjska, Štajer- ska, Gorica, Trst, sploh vse elovenske pokrajine. Po prijaznem pozdravu predaednikovem stopi 1110- žati zaatopnik koroških Slovencev neuatrašeni in mnogoletni bianitelj alovenskib pravic Andrej Ein- spieler na oder in razlaga v jedinati do arca se- gajoči besedi pomen dauaanje alovesnoati in slika Janeži5evo rodoljubnoat, delavnoat in krščauako vernost z tako živimi barvami, z tako ginljivimi besedami, da ni bilo auhega oče8a. Serim starcem ao se potakale solze v sivo brado, o5i nježnih po- slušalk pa plavale v solzab. Moaki govor je svo.j nameu popolnem dosegel in odbor aveSanoati bi ne bil mogel te naloge spretnejšeinu tnožu izročiti kakor ravno mnogoletnemu prijatelju in vodniku Antona Jauežiea možatemu Andreju. Po govoru se je pela avecanostna kantata in po nji dekla- movala pesem v povzdigo današnje sveSanoati zlo- žena. Pela se je nadalje še lepa pesem ,,Molitev" in potem je bil pa tudi že čas mialiti na pomii- jeuje telesnib potreb, ktere so ae že precej glaano |pojavljale. Množica ae je potem razdelila po pro- | stornem vrtu vsak po svojih potrebab. Med obe- j dovanjem je igrala godba, glasile so ae razne na- ; pitniee, brali mnogi pozdravivni telegrami in dp- i pisi, kar je vse veselost povzdigovalo in poviše- j valo, ki je jednakomerno v lepi slovenski zastop- | nosti iu vzglednem redu do pozne noči trpela. Je- i den prizor iz te rez imenitne in pomenljive sve- I 5anosti se ue 8me pozabiti — sivolasi, visokoiaš- ! 5eni starček oče in priletna mamica prijaznega milega pogleda — o5etovo, materno srce, — ki | nista našla besedi, ko so jima razni prijatelji 6e- j stitali iu ju pozdravljali, prepolno je bilo miloža- ! lostnih in veselih ob6utkov, aauio solze po velein ; licu so bile pri5e dogodkov v o5etovem in mater- i nem srcu. Konečno kličemo: Slava Janežičevi i rodovini in hvala vsem alovenakim rodoljubom od vseh vetiov slovenakih pokrajin! Z Bogom!  Od Koroške meje. Letina pri nas nič kaj dobrega ne obeta. Les, ki je tukaj poglavitna  kupčijska reč, nima nikake cene, toraj je za de- narje huda. Zimska setev sejezelo slabo obnesla;  razve aemena, še nekteri niti toliko niso dobili,  da bi jim zadostovalo v doma5ih potrebah. Sta-  vili sino do sedaj zaupanje na kuruzu ali turšico ajdo in krompir, pa tudi iz tega ne bode kaj po-  aebnega, zvlasti iz turšice ne, čeravno se je do sedaj ae precej lepa kazala. Nenavadna bolezen se na njej pokazuje. Kakih par let sem se brž  potem ko ae je cvet izcimil, vgnezdi v njem 5rv,  ki ga nagloma vsuši. Ta mali, belkaati, na rilcu  5rni 5rv rije potem zmiraj globljeje in globljeje v steblo, da betvo celo zveni. Letos 8e je ta nad-  loga tako močno vgnezdila, da človek po s turšico  nasajeni njivi grede, ne vidi niti vaakega petega betva več zdravega. To je buda kuga. — Kako bi ee dalo temu v okom priti? Od Spodnje Pulskave. Letoa je pri nas letiua prav slaba. Spomladi nam je vzela mo5a, sedaj pa še nam Bog deža ne da. Imamo že sušo. Rž in paenica slabo zdajata. Tudi sadja ne bo, 6e-  ravno je apornladi lepo cvetelo; mraz ga je vzel.  O5itno uas Bog kaznuje. — Žalostno je tudi, da  so fantje aedaj tako razposajeni. Eduo nedeljo  grem po opravkih na Črešnjovec k av. meši; res  mrzelo mi je, da je zraven cerkve v 5rni leseni bajti krema in ae med svetim opravilom nepokoj dela. Nazaj grede sem pa tudi slišal, kako so grozrjo upijali in preklinjali. Taka krčina je prava jama razbojnikov. Mojega tovariaa popraaam in mu rečem: takib razuzdancev pa še ne vem, ali 8em jib že kde našel ? Tovariš mi pa re5e: Star- ložani in Balugeti (Ternov5ani) so zavolj avoje aurovosti na glaeu. Bog jim pamet razsveti!