SamoRoškar1,BlažMavčič2 Ko hort na ana li za preživet ja I. in II. ge ne ra ci je brezcement nih kolčnih en do pro tez tipa Zweymüller s sprem lja njem do 30 let CohortSurvivalAnalysisoftheI.andII.GenerationofCementlessTotal HipZweymüllerTypeEndoprostheseswithupto 30YearFollow-up IZvLEČEK KLJUČNEBESEDE:kolčnisklep,osteoartrozakolka,brezcementnatotalnaendoprotezakolka,totalna kolčnaendoprotezatipaZweymüller,preživetjekolčneendoproteze IZHODIŠČA. To tal na en do pro te za kol ka ve lja za ene ga naj po go stejših elek tiv nih po se - gov v or to ped ski ki rurgiji. Na pre do va la os te oar tro za pred stav lja naj po go stejšo in di ka cijo za vsta vi tev to tal ne en do pro te ze. V sve tu je bila v zad njih 40 le tih naj po go ste je upo rab - lja na en do pro te za tipa Zweymüller. V tem času je doživ lja la šte vil ne iz boljšave, v tej raziska - vi se osre do točamo na preživet je pr vih dveh ge ne ra cij kolčne en do pro te ze tipa Zweymüller. METODE. Pre gle da li smo pros pek tiv no zbra ne ar hiv ske po dat ke o bol ni kih v ope ra cij - skih pro to ko lih, ki so ime li v ob dob ju od 1.1.1984 do 31.12.1992 vstav lje no oz. od 1.1.1984 do 31. 12. 2017 re vi di ra no kolčno en do pro te zo tipa Zweymüller. V ko hort no ra zi ska vo smo vključili 136 pri mar nih po se gov in pri teh za be ležili 45 pri me rov z vsaj enim ka snejšim re vi zij skim po se gom. REZULTATI. V ce lot ni ko hor ti oseb z vstav lje no kolčno en do pro - te zo tipa Zweymüller smo po 25 le tih ugo to vi li 71-od stot no stop njo preživet ja en do pro - tez brez re vi zi je. ZAKLJUČKI. Preživet je kolčnih en do pro tez tipa Zweymüller pri ce lot ni ko hor ti bol ni kov, obrav na va nih na Or to ped ski kli ni ki Uni verzitet ne ga kli ničnega cen tra Ljub lja na, je pri mer lji vo s preživet jem tega vsad ka v tu jih ob ja vah, pri čemer je bilo preživet - je I. ge ne ra ci je en do pro te ze tipa Zweymüller do prve re vi zi je slabše od preživet ja II. ge - ne ra ci je. aBSTRaCT KEYWORDS:hipjoint,hiposteoarthritis,cementlesstotalhiparthroplasty,Zweymüllertypetotalhip endoprosthesis,hipendoprosthesissurvival BACKGROUNDS. To tal hip en do prost he sis is one of the most suc cess ful elec ti ve sur gi cal pro ce du res in ort ho pae dic sur gery. To tal joint re pla ce ment is the main stay treat ment of ad van ced os te oart hri tis re gard less of its ori gi nal cau se. Zweymüller hip en do prost he sis 1 SamoRoškar,dr.med.,Medicinskafakulteta,Univerzav Ljubljani,Vrazovtrg2,1000Ljubljana;samo.roskar@gmail.com 2 Izr.prof.dr.BlažMavčič,dr.med.,Oddelekzaendoprotetikointumorje,Ortopedskaklinika,Univerzitetniklinični centerLjubljana,Zaloškacesta9,1000Ljubljana;Katedrazaortopedijo,Medicinskafakulteta,Univerzav Ljubljani, Zaloškacesta9,1000Ljubljana *Objavljenprispevekjebildelnaloge,nagrajenes fakultetnoPrešernovonagradov študijskemletu2018/2019. 501MedRazgl.2019;58(4):501–10 • Raziskovalni članek has been the most com monly im plan ted en do prost he sis for the last 40 years and has un - der go ne se ve ral im pro ve ments in the meantime. In the pre sen ted re search, we con cen - tra ted on the first two ge ne ra tions of Zweymüller hip en do prost he ses. METHODS. Our pros pec ti vely col lec ted data from the hos pi tal arc hi ve of sur gi cal pro ce du res inc lu ded pa tients who re cei ved pri mary Zweymüller hip endo prost he sis in the 1.1.1984–31.12.1992 pe riod or had an en do prost he sis re vi sion sur gery in the 1. 1. 1984–31. 12. 2017 pe riod. In the co hort analy sis, we inc lu ded 136 pa tients out of which 44 had at least one re vi sion sur gery. RESULTS. In the who le cohort re cei ving the pri mary Zweymüller hip en do prost - he sis, the 25-year sur vi val of en do prost he sis was 71%. CONCLUSIONS. The sur vi val of Zweymüller hip en do prost he sis in the en ti re co hort of pa tients from the Ort ho pae dic Cli - nic at the Uni ver sity Cli ni cal Centre in Ljub lja na is com pa rab le to data from pre vi ous re ports. The sur vi val rate of the first ge ne ra tion is slightly lo wer than the sur vi val of the se cond ge ne ra tion of Zweymüller hip en do prost he sis. je v ce lo ti pre kri ta s hia li nim hru stan cem. Kolčni vrat po ve zu je glavo z dia fi zo steg - ne ni ce in ok le pa kot 125° ± 5° (5). Na po - dročju sti ka vra tu z dia fi zo steg ne ni ce se na ha ja ta navz gor in nav stran obr njen ve li - ki tro han ter in nav zad in navz no ter obr njen mali tro han ter (4). Kolčni sklep ob da ja čvr sta ve ziv na ovoj - ni ca. Prok si mal no se pri rašča na koščeni del ace ta bu lu ma, di stal no pa ovi ja ce lo ten kolčni vrat in se spre daj pri pe nja na spred njo in - ter tro han ter no li ni jo ter ve li ki tro hanter, za - daj pa na zad nji in ter tro han ter ni gre ben (6). No tra nja po vršina ve ziv ne ovoj ni ce je opeta s si no vij sko ovoj ni co, ki do dat no pre kri va še ace ta bu lar no foso, la brum in zno tra jo voj - nični del kolčnega vra tu (2). Kolčni sklep do dat no sta bi li zi ra jo pa - sivni (tj. vezi) in ak tiv ni (tj. mišice) sta bi - li za tor ji skle pa. Vezi so naj bolj na pe te pri ekstenzi ji kol ka, naj bolj oh lap ne pa pri kom bi na ci ji flek si je, ab duk ci je in zu na nje ro ta ci je (4). Ilio fe mo ral na vez (lat. ligamen- tum iliofemorale, Bi ge lo wa vez) po ve zu je spino ilia ko an te rior in fe rior s spred njo in - tertro han ter no li ni jo in ima vlo go pre pre - čevanja hi pe rek sten zi je kol ka. Pu bo fe mo - ral na vez (lat. ligamentum pubofemorale) pre prečuje hi pe rab duk ci jo kol ka. Is hio fe mo - ral na vez (lat. ligamentumishiofemorale) pa sta bi li zi ra sklep pri ek sten zi ji (4,5). 502 SamoRoškar,BlažMavčič Ko hort na ana li za preživet ja I. in II. ge ne ra ci je brezcement nih kolčnih … IZHODIšČa Kolčni sklep Kolčni sklep (lat. articulatiocoxae) je bio me - han sko kro glast sklep z ome je no gib lji vostjo (lat. enarthrosisspheroidea) (1). V skle pu ar - ti ku li ra ta sklep na po nev kolčnice (lat. ace- tabulum) in gla va steg ne ni ce (lat. caputfe- moris). Ace ta bu lum je us mer jen navz pred, navd zol in nav stran (an te ro-in fe ro-la te ral - no). Na rob je pri pet ve ziv no hru stančni la - brum (lat. labrumacetabulare), ki po veča glo - bi no sklep ne pon vi ce iz manj kot po lo vi ce na več kot po lo vi co pro stor ni ne kro gle (2). Na ta način la brum po memb no pri po mo - re k večji sta bil no sti kolčnega skle pa. Po - vršino sklep ne pon vi ce pre kri va hia li ni hru sta nec v ob li ki podk ve (3,4). Pri tem pušča vr zel ne po kri te ko sti na spod njem delu pon vi ce, kjer na sta lo za re zo pre mošča prečna ace ta bu larna vez (lat. ligamentum transversusacetabuli) (5). V osred njem in spod njem delu sklep ne pon vi ce ter na preč - no ace ta bu lar no vez se pri pe nja vez, ki po - te ka navz dol in nav zad na gla vo steg ne ni - ce (lat. ligamentumcapitisfemoris). Na tančna funk ci ja te vezi osta ja nez na na, so de lo va - la naj bi pri sta bi li za ci ji skle pa (4). Gla va steg ne ni ce je us mer je na navz - pred, navz gor in navz no ter (an te ro-kra nio- me dial no). Pred stav lja dve tret ji ni kro gle in Kolčni sklep za ra di ana tom ske sklad no - sti sklep nih površin omo goča do bro sta bil - nost in hkra ti gib lji vost z nešte ti mi osmi. Ak tiv na flek si ja kol ka znaša 120°, pa siv na pa 140° pri po krčenem ko le nu. Ak tiv na ek sten zi ja znaša 20° in pa siv na 30°. Ab duk - ci ja znaša vsaj 50°, ad duk ci ja 30°, no tra nja ro ta ci ja 70°, zunanja pa 90° (4). To tal na en do pro te za kol ka To tal na en do pro te za (TEP) kol ka je eden naj - po go stejših načrto va nih ki rurških po segov v raz vi tem sve tu (13). Let no se v sve tu opra - vi več kot 1.000.000 pri mar nih po se gov, vzrok za več kot 90 % po se gov pred stavlja na pre do va la os te oar tro za (14). So dob ne TEP ima jo stop njo de set let ne ga preživet ja višjo od 90 % (15,16). Pri pri mar ni TEP se opra - vi me nja va ace ta bu lu ma kot tudi steg ne nič - nega dela kolčnega skle pa. Med po se gom se v steg ne ni co vsta vi ko vin sko deb lo, na katero se pri tr di ko vin ska ali ke ra mična gla - vi ca. Na ace ta bu lar nem delu skle pa pa se vgra di pon vi ca iz umet ne mase, ki je lah - ko ko vin ska s po lie ti len skim ali ke ra mičnim vložkom ali v ce lo ti iz po lie ti le na pri teh - ni ki ce men ti ra nja pon vi ce (13). Gle de na način učvr sti tve v kost ločimo brez ce ment ne in ce ment ne TEP. Ce ment ne TEP so ve lja le za sta rejši si stem, ki je bil v pr vih ge ne ra ci jah to vrst nih vsad kov po - ve zan z ome je no sta bil nost jo in krajšim tra - ja njem za ra di pro ce sa sta ra nja TEP, to plot - nih učin kov pri po li me ri za ci ji ce men ta in stru pe nih učin kov ne po li me ri zi ra nih mo - no me rov (17,18). Na os no vi tega so se ka - sne je začele raz vi ja ti brez ce ment ne TEP, ki naj bi za go to vi le sta bil nost, bio kom pa ti bil - nost in pri mer ne bio me han ske značil no sti (19,20). Pri mar no stabil nost brez ce ment nih TEP omo goča pri pra va pri mer no ob li ko va - ne ga ležišča za pon vi co in deb lo (angl. press- -fit), se kun dar no sta bil nost pa bio loški pro - ces vraščanja kost ni ne v vsa dek (21,22). Pri brez ce ment nih TEP se večino ma še dan da nes upo rab lja ko vinska ace ta bu lar na pon vi ca s po lie ti len skim vložkom (23). Ne - ga tiv na stran po lie ti le na je po ve za na s po - stop no obra bo vložka med pre mi ka njem skle pa, ki pri ve de do na stan ka šte vil nih polie ti len skih del cev, manjših od 1 µm, ki akti vi ra jo tkiv ne ma kro fa ge in osteo kla ste (24, 25). Ak ti vi ra ne vnet ni ce v od ziv na poli - etilen ske del ce sprožijo vnet ni od ziv, ki pri ve de do asep tičnega oma ja nja en do pro - te ze (23,26,27). Med brez ce ment ni mi TEP kol ka je v Evro pi naj po go ste je upo rab lje na to tal na kolčna en do pro te za tipa Zweymüller (TEP tipa ZM) (28). No vejše ra zi ska ve kažejo tudi, da je izid TEP boljši pri hi trejši od lo - čitvi za po seg kot pri dol go traj nejšem od - lašanju s po se gom po od po ve di kon ser va - tiv nih ne far ma ko loških in far ma ko loških pri sto pov (14,29,30). Kolčna endopro te za tipa Zweymüller Leta 1972 so na pod la gi ra zi skav na po - dročju brez ce ment nih en do pro tez iz bio - kom pa ti bil ne ga ma te ria la prof. dr. Karl Zweymüller (ro jen 1941, še ved no dejaven na ra zi sko val nem po dročju en do pro te ti ke) in so de lav ci na Or to ped ski kli niki Uni - verze na Du na ju začeli z raz vo jem si ste ma brez ce ment ne TEP tipa ZM (23). V tem času je bil v proi zvod njo en do pro tez vpe ljan ke - ra mični ma te rial (Al2O3), a se je z ra zi ska - va mi, oprav lje ni mi na psih, kma lu iz ka za - lo, da oko li ke ra mičnega vsad ka na stane ve ziv na plast, ki one mo goči os te oin te gra - ci jo (31). Za raz li ko od ke ra mi ke se je kot pri - me ren ma te rial za os te oin te gra ci jo iz ka zal ti tan. Na elektronskomikroskopski ravni so od kri li, da pri de do ne po sred ne ga sti ka osteo ci tov s ti ta no vim vsad kom, to rej do vraščanja ko sti v vsa dek (32). Sku pi na prof. dr. Zweymüller ja je pri raz vo ju svo je ga si ste ma brez ce ment ne kolčne TEP upo ra bi la zli ti no ti ta na, alu mi - ni ja in va na di ja (Ti-6Al-4V) (33). Ko nec leta 1979 je bila pred stav lje na I. ge ne ra ci - ja deb la TEP tipa ZM (t. i. Hochgezogen, kar v nemščini po me ni »navz gor po teg njen«) 503MedRazgl.2019;58(4): (sli ka 1) (28). Deb lo je bilo na vo ljo v šti rih raz ličnih ve li ko stih s pov prečno po vršin sko hra pa vost jo 1µm, za sno va no na prin ci pu di - stal ne učvr sti tve brez po pol ne za pol ni tve steg ne ničnega ka na la, kar je omo gočalo ohra ni tev en do stal ne pre skr be ko sti s krvjo (23,34,35). Pr vot ni vsa dek je imel kli na - sto ob li ko s pra vo kot nim pre se kom, proksi - malno tanjšim na rez lja nim de lom ter ovrat - ni kom. Na men prok si mal no tanjšega dela vsad ka naj bi bil pred vsem pre prečeva nje raz po ka ko sti med vstav lja njem vsadka, vlo - ga pra vo kot ne ga pre se ka pa iz boljšana ro - ta cij ska sta bil nost. Vzdolžna jar ka naj bi omo gočala po večanje po vršine sti ka med vsad kom in kost jo (23,35). Leta 1983 je prišlo pri I. ge ne ra ci ji debla TEP tipa ZM do mi - ni mal nih spre memb in šte vi lo raz polož - ljivih ve li ko sti vsad ka se je po večalo na se - dem. Opu sti li so ovrat nik, ki je iz ha jal iz za - sno ve ce ment nih en do pro tez, saj je po stal pri brez ce ment nih si ste mih ne po tre ben in je one mo gočal za dost no distalno učvr sti - tev (28). V letu 1985 je bila pred stav lje na II. ge - ne ra ci ja deb la TEP tipa ZM (Aloc las sic-SL) (sli ka 1) (28,35). Glav na spre mem ba gle de na I. ge ne ra ci jo je bila v ma te ria lu, saj je stru pen va na dij za me njal ne stru pen nio bij (6Ti-7Al-Nb) (35). Po vsta vi tvi TEP tipa ZM je še ved no pri ha ja lo do nežele ne raz li ke v dolžini obeh spod njih udov, zato so šte - vi lo ve li ko sti po večali na osem stan dard nih in šest za po seb ne pri me re. Pov prečna po - 504 SamoRoškar,BlažMavčič Ko hort na ana li za preživet ja I. in II. ge ne ra ci je brezcement nih kolčnih … + + OO * * A B Sli ka 1. RTGposnetekI.(A)inII.(B)generacijekolčneendoprotezetipaZweymüller.* –deblo,+ –ponvica, O −glavica. vršin ska hra pa vost se je po večala na 3–5µm z na me nom iz boljšanja os te oin te gra ci je (23,28). Leto ka sne je se je šte vi lo raz po ložlji - vih stan dard nih ve li ko sti po večalo na 14, s po seb ni mi ob li ka mi za azij ski trg in za po - tre be re vi zij skih ope ra cij (28). Ra zi ska ve so po ka za le, da je II. ge ne ra ci ja omo gočala ena - ko mer nejši stik vsad ka s kost jo po ce lot ni dolžini in s tem ena ko mer nejšo raz po re di - tev obre me ni tev (36). Pred le tom 1985 se je v kom bi na ci ji z deb lom TEP tipa ZM upo rab lja la End ler - je va po lie ti len ska sklep na pon vi ca, ki je vo - di la v os teo li zo in s tem do vi so ke stop nje re vi zij skih po se gov (37). Leta 1985 so raz - vi li stožčasto na voj no pon vi co iz ti ta no ve zli ti ne v kom bi na ci ji z vi so ko mo le ku lar nim po lie ti len skim vložkom (38,39). Zu na nja ko - vin ska plast pon vi ce je omo gočala ne po sre - den stik po lie ti le na s kost jo in s tem po ve - za no re sorp ci jo kost ni ne na me stih sti ka (23, 33,38). V kom bi na ci ji ko vin ske ga steg ne nič - nega deb la in pon vi ce iz ti ta no ve zli ti ne s po lie ti len skim vložkom se je ke ra mi ka iz - ka za la kot naj pri mer nejši ma te rial za steg - ne nično gla vi co (23). METODE Iz bor prei sko van cev Ra zi ska va s ko hort no ana li zo preživet ja TEP tipa ZM je po te ka la na Or to pedski kli - ni ki Uni ver zi tet ne ga kli ničnega cen tra Ljub lja na (UKC Ljub lja na) in je za je la ce lot - no ko hor to bol ni kov, ki so ime li v ob dob ju od 1. 1. 1984 do 31. 12. 1992 vstav lje no oz. od 1. 1. 1984 do 31. 12. 2017 re vi di ra no TEP tipa ZM. V ra zi ska vi smo upo rabili pros - pektiv no zbra ne ar hiv ske po dat ke o bol ni - kih v ope ra cij skih pro to ko lih, ki so vse bo - va li ime in prii mek bol ni ka, da tum rojs tva, datum vsta vi tve pri mar ne TEP tipa ZM, datum re vi zij ske ga po se ga, vzrok re vi zi je, stran ope ra ci je in ime ope ra ter ja. Podatke iz ope ra cij skih pro to ko lov opa zo va ne ga ob dob ja (tj. od 1.1.1984 do 31.12.2017) smo zbra li v ta be lo pri mar nih TEP tipa ZM ter mo re bit nih ka snejših re vi zij skih po se gov na is tem kol ku. Raz po ložlji ve za pi se o mo re - bit nih re vi zij skih po se gih TEP tipa ZM iz ana li zi ra ne ko hor te v dru gih bol nišni cah smo pri do bi li iz Re gi stra en do pro te ti ke Slo - ve ni je (40). Po končanem zbi ra nju po datkov smo lah ko v ra zi ska vo vključili 136 pri mar - nih po se gov vstav lje ne TEP tipa ZM in pri teh za be ležili 45 pri me rov z vsaj enim re - vi zij skim po se gom. Opre de li tev izi da V naši ra zi ska vi smo končni kli nični izid po vsta vi tvi TEP tipa ZM opre de li li na štiri možne načine: • bol nik je ka sne je po tre bo val re vi zij sko ope - ra ci jo; • bol nik ka sne je ni po tre bo val re vi zij skeope - ra ci je in je umrl; • bol nik do slej ni po tre bo val re vi zij ske ope - ra ci je in je še živ ali • po dat ki o kli nič nem sprem lja nju bol ni ka po vsta vi tvi niso bili na raz po la go. Čas od pri mar ne ga po se ga TEP tipa ZM do končnega izi da smo opre de li li kot čas pre - živet ja (pri re vi di ra nih TEP tipa ZM) ali čas sprem lja nja (pri bol ni kih, ki so umr li ali so še živi brez re vi zij ske ope ra ci je). Vzro ke za re vi zij ske posege smo raz vr - sti li v de set ka te go rij: asep tično oma ja nje pon vi ce, asep tično oma ja nje deb la, asep - tično oma ja nje obeh kom po nent, okužba, he ma tom, pe ri pro te tični zlom, zlom vsad - ka ali obra ba vstav lje ne ko vi ne/po lie ti le na, iz pah, vzrok v meh kih tki vih ter neznan vzrok. Pri bol ni kih z vstav lje ni mi kom po - nen ta mi TEP kol ka raz ličnih proi zva jal cev smo re vi zi je raz de li li v dve pod ka te go ri ji gle de na to, ali je bil vzrok re vi zi je po ve zan s kom po nen to ZM ali s kom po nen to dru - ge ga proi zva jal ca. Po dat ke o umr lih bol ni kih z evi den ti - ranim da tu mom smr ti, še živečih bol ni kih z ak tiv nim zdravs tve nim za va ro va njem ter bol ni kih, ki niso več v evi den ci za va ro vanja Za vo da za zdravs tve no za va ro va nje Slovenije 505MedRazgl.2019;58(4): (ZZZS), smo pri do bi li iz si ste ma BIRPIS na dan 30. 6. 2018. REZULTaTI V ob dob ju od 1. 1. 1984 do 31. 12. 1992 je bilo na Or to ped ski kli ni ki UKC Ljub lja na vstav lje nih 136 pri mar nih TEP tipa ZM (ta - be la 1). V ra zi ska vo je bilo vključenih 43 moških in 93 žensk. Pov prečna sta rost bol - ni kov v času pri mar ne ga po se ga je znašala 48,1 ± 10,8 let (raz pon 18,5–78,2 let). Pov - prečen čas sprem lja nja oseb od vsta vi tve do prve re vi zi je je znašal 12,9 ± 8,9 let (raz pon 1,0–33,6 let). Skup no šte vi lo re vi zij je znašalo 2,56/100 kom po nent-let. De lež re - vi zij se je občutno po večeval prvih 15 let sprem lja nja (sli ka 2). Ka plan-Me ier je vi kri - vu lji preživet ja za I. in II. ge ne ra ci jo TEP tipa ZM pri ka zu je ta pov prečno preživet je I. ge ne ra ci je, oce nje no na 20,9 let (95-od - 506 SamoRoškar,BlažMavčič Ko hort na ana li za preživet ja I. in II. ge ne ra ci je brezcement nih kolčnih … stot ni interval zau pa nja 17,6–24,2), povpreč - no preživet je II. ge ne ra ci je pa na 22,9 let (95-od stot ni interval zau pa nja 20,3–25,5). Man tel-Co xov test ni po ka zal sta ti stično značil nih raz lik v preživet ju med obe ma ge - ne ra ci ja ma (p-vred nost = 0,12) (sli ka 3). Od - stra ni tev fik snih kom po nent je bila po - treb na v 0,97 %. RaZPRava TEP tipa ZM ve lja za naj po go ste je vstav lje - no TEP kol ka v Evro pi in med naj po go steje vstav lje ni mi TEP kol ka po vsem sve tu (28, 35). Re vi zij ski po se gi so v splošnem po - gostejši za ra di težav, ki so bolj po ve za ne s pon vi co kot z deb lom TEP (41). Naši re - zul ta ti po tr ju je jo, da je naj po go stejši raz log od po ve di TEP tipa ZM aseptično oma ja nje pon vi ce, ki po po dat kih ame riške Agen ci - je za hra no in zdra vi la pred stav lja več kot Ta be la 1.Rezultatipodskupinebolnikovz vstavljenoI.inII.generacijoendoprotezetipaZweymüllerv obdobju od1. 1. 1984do31. 12. 1992naOrtopedskiklinikiUniverzitetnegakliničnegacentraLjubljana.TEP –totalna endoproteza,TEPtipaZM –totalnaendoprotezatipaZweymüller. I. in II. ge ne ra ci je TEP tipa ZM šte vi lo pri me rov De lež (časopazovanja:doprverevizije,dosmrtialido30. 6. 2018) Številovsehvstavljenihendoprotez 136 samoponvica 7 samodeblo 75 obekomponenti 54 Šeživečibolnikis TEPbrezrevizije 21 (15%) Umrlibolnikis TEPbrezrevizije 31 (23%) Bolnikis TEPz vsajenorevizijo 45 (33%) aseptičnoomajanjeponvice 14 • debla 4 • obehkomponent 10 dokazanabakterijskaokužba 1 hematombrezdokazaneokužbe 0 periprotetičnizlom 0 obrabakomponentalimehanskizaplet 2 revizijakomponentedrugegaproizvajalca 12 Izpahi 0 • vzrokiv mehkihtkivih 0 • neznanvzrok 2 Število(delež)bolnikovbrezpodatkovo spremljanju 39 (28%) 507MedRazgl.2019;58(4): Čas (leta) živi brez revizije krnjeni živi umrli revidirani izgubljeni D el e ž (% ) 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 5 29 % 3 % 68 % 10 29 % 14 % 3 % 54 % 15 29 % 23 % 7 % 42 % 20 29 % 26 % 14 % 32 % 25 29 % 29 % 19 % 23 % Sli ka 2. IzidspremljanjaI.inII.generacijekolčneendoprotezetipaZweymüllerv času. Čas (leta) K u m u la ti vn o p re ž iv et je 0 0,2 0,4 0,6 0,8 1,0 0 10 20 30 40 1 2 –1 krnjeni 2–krnjeni Generacija: Sli ka 3. Kaplan-MeierjevikrivuljipreživetjazaI.inII.generacijokolčneendoprotezetipaZweymüller. po lo vi co vseh od po ve di TEP tipa ZM, za be - leženih v le tih 1991–2011 (36). Pri tem je bilo v naši ko hor ti asep tično oma ja nje pon - vi ce 3,5-krat po go stejše kot oma ja nje debla, kar se skla da z ob jav lje ni mi po dat ki (41,42). Po dat ki za TEP tipa ZM po de se tih le - tih sprem lja nja opi su je jo 80−100-od stot no preživet je, kar je pri mer lji vo z 86-od stot nim de set let nim preživet jem, ugo tov lje nim v naši ko hor ti (23,43,44). Cruz-Par dos in so - de lav ci v svo ji ne dav no ob jav lje ni ra zi ska - vi po ročajo o 84,1-od stot nem 20-let nem preživet ju TEP tipa ZM, ven dar v li te ra tu - ri ni moč za sle di ti po dat ka o preživet ju TEP tipa ZM po 25 le tih sprem lja nja (42). V naši ra zi ska vi smo ugo to vili 74-od stot no pre - živet je po 20 le tih in 71-od stot no po 25 le - tih sprem lja nja. Skup no šte vi lo re vi zij je v naši ko hor ti znašalo 2,56 re vi zij na 100 kom po nent-let, kar pre se ga zgor njo dopust - no mejo, opre de lje no v tuji li te ra tu ri (1,26 re vi zij na 100 kom ponent-let) (45). Raz li ko lah ko do neke mere pri pišemo nižji pov - prečni sta ro sti oseb, vključenih v ko hor to (48,1 let), saj je pov prečna sta rost ob vsta - vi tvi TEP kol ka 70 let (23,43,44). Ra zi ska ve preživet ja pon vi ce kažejo po - memb no po daljšanje preživet ja endo pro te - ze z vsa ko novo ge ne ra ci jo, med tem ko so raz li ke v preživet ju vsa ke nove ge ne ra ci je deb la zgolj mi ni mal ne (23,43,44). Na našem vzor cu smo s Ka plan-Me ier je vo ana li zo oce ni li, da je pov prečno preživet je I. ge ne - ra ci je ne ko li ko manjše kot pri II. ge ne ra ci - ji TEP tipa ZM, ven dar raz li ka v preživet ju med obe ma ge ne ra ci ja ma na našem re la - tivno ma lošte vil nem vzor cu ni sta ti stično značilna. Po memb na ome ji tev naše ra zi ska ve je re la tiv no ve lik de lež bol ni kov brez po dat - kov o kli ničnem sprem lja nju po vsta vitvi TEP tipa ZM. Ta od sto tek v večini pri me - rov lah ko pri pišemo dejs tvu, da so se do leta 1991 na Or to ped ski kli ni ki UKC Ljub lja na zdra vi li bol ni ki iz vseh re pub lik nek da nje Ju go sla vi je, mno gi od teh pa po letu 1991 niso bili več zdravs tve no za va ro va ni v Re - pub li ki Slo ve ni ji, zato po dat ki o nji ho vem zdravs tve nem sta nju ali mo re bit ni smr ti niso bili do stop ni. Mor da bi bil lah ko manjši de lež bol ni kov iz gub ljen iz sle de nja za radi ka snejšega zdrav lje nja ne ka te rih bol nikov v dru gih or to ped skih bol nišni cah po Slo ve - ni ji ali v tu ji ni, saj zaen krat še ni na raz po - la go enot ne ga evrop ske ga re gi stra kolčnih en do pro tez. Da bi zmanjšali ta mo teči de - jav nik, smo ob so de lo va nju z no vo na sta lim Re gi strom en do pro te ti ke Slo ve ni je pri do - bi li po dat ke o ti stih TEP tipa ZM z Ortoped - ske kli ni ke UKC Ljub lja na, ki so bile ka sne je re vi di ra ne v Or to ped ski bol nišnici Val dol - tra (40). ZaKLJUČKI Preživet je TEP tipa ZM, vstav lje nih na Or - to ped ski kli ni ki UKC Ljub lja na, je po 10–25 le tih sprem lja nja pri mer lji vo s preživet jem v tu jih regis trih in pred hod no ob jav lje nih po dat kih. Skup no preživet je I. in II. ge ne ra - ci je TEP tipa ZM na Or to ped ski kli ni ki UKC Ljub lja na je znašalo 74% po 20 le tih in 71% po 25 le tih sprem lja nja. Naj po go stejši raz - log re vi zi je je bilo asep tično oma ja nje pon - vi ce. Na pod la gi sta ti stične ana li ze kri vulj preživet ja ne mo re mo reči, da se pre živet - je I. ge ne ra ci je TEP tipa ZM do prve re vi zi - je raz li ku je od preživet ja II. ge ne ra ci je. 508 SamoRoškar,BlažMavčič Ko hort na ana li za preživet ja I. in II. ge ne ra ci je brezcement nih kolčnih … LITERaTURa 1. VengustR,SrakarF.Biomehanikakolčnegasklepa.MedRazgl.1997;36(1):73−86. 2. RobbinsCE.Anatomyandbiomechanics.In:FagersonTL,ed.Thehiphandbook.Boston(MA):Butterworth- Heinemann;1998.p.1−37. 3. MaciorowskiT,TepicS,MannRW.Cartilagestressesinthehumanhipjoint.JBiomechEng.1994;116(1):10−8. 4. HughesPE,HsuJ,MatavaMJ.Hipanatomyandbiomechanicsintheathlete.SportsMedArthroscRev.2002; 10(2):103−14. 5. ByrneDP,MulhallKJ,BakerJF.Anatomy& biomechanicsofthehip.OpenSportsMedJ.2010;4:51−7. 6. SeldesRM,TanV,HuntJ,etal.Anatomy,histologicfeatures,andvascularityoftheadultacetabularlabrum. ClinOrthopRelatRes.2001;382:232−40. 7. ArestiN,KassamJ,NicholasN,etal.Hiposteoarthritis.BMJ.2016;354:i3405. 8. MurphyLB,HelmickCG,SchwartzTA,etal.Oneinfourpeoplemaydevelopsymptomatichiposteoarthritis inhisorherlifetime.OsteoarthritisCartilage.2010;18(11):1372−9. 9. CullifordDJ,MaskellJ,KiranA,etal.Thelifetimeriskoftotalhipandkneearthroplasty:Resultsfromthe UKgeneralpracticeresearchdatabase.OsteoarthritisCartilage.2012;20(6):519−24. 10. AltmanR,AlarconG,AppelrouthD,etal.TheAmericanCollegeofRheumatologycriteriafortheclassification andreportingofosteoarthritisofthehip.ArthritisRheum.1991;34(5):505−14. 11. BuckwalterJA,SaltzmanC,BrownT.Theimpactofosteoarthritis:Implicationsforresearch.ClinOrthopRelat Res.2004;(427Suppl):S6−15. 12. HoaglundFT,SteinbachLS.Primaryosteoarthritisofthehip:Etiologyandepidemiology.JAmAcadOrthop Surg.2001;9(5):320−7. 13. MarquesEMR,HumphrissR,WeltonNJ,etal.Thechoicebetweenhipprostheticsurfacesintotalhipreplace- ment:A protocolfora systemicreviewandnetworkmeta-analysis.SystRev.2016;5:19. 14. PivecR,JohnsonAJ,MearsSC,etal.Hiparthroplasty.Lancet.2012;380(9855):1768−77. 15. MorshedS,BozicKJ,RiesMD,etal.Comparisonofcementedanduncementedfixationintotalhipreplacement: A meta-analysis.ActaOrthop.2007;78(3):315−26. 16. GarellickG,KärrholmJ,LindahlH,etal.SwedishHipArthroplastyRegisterannualreport2013.Annualreports oftheSwedishHipArthroplastyRegister.Gothenburg,Sweden:SvenskaHöftprotesregistret/SwedishHip ArthroplastyRegister,2014. 17. WellerS,BraunA,GellrichJC,etal.Importanceofprosthesisdesignandsurfacestructurefortheprimarystabi- lityandsecondarystabilityofuncementedhipjointprostheses.In:LearmonthID,ed.Interferencesintotal hiparthroplasty.London,Berlin,Heidelberg:Springer-Verlag;1999.p.81−101. 18. WillertHG,BuchhornGH,GobelD,etal.Wearbehaviorandhistopathologyofclassiccementedmetalonmetal hipendoprostheses.ClinOrthopRelatRes.1996;(329Suppl):S160−86. 19. MalchauH,WangYX,KärrholmJ,etal.Scandinavianmulticenterporouscoatedanatomictotalhiparthroplasty study:Clinicalandradiographicresultswiththe7-to10-yearfollow-up.JArthroplasty.1997;12(2):133−48. 20. MontMA,HungerfordDS.Proximallycoatedingrowthprosthesis:A review.ClinOrthop.1997;344:139−49. 21. EnghCA,GriffinWI,MarxCI.Cementlessacetabularcomponents.JBoneJointSurgBr.1990;72(1):53−9. 22. HofmannAA,FeignME,KlauserW,etal.Cementlessprimarytotalhiparthroplastywitha tapered,proximally porous-coatedtitaniumprosthesis:A 4-to8-yearretrospectivereview.JArthroplasty.2000;15:833−9. 23. VervestAMJS.Zweymüllercementlesstotalhiparthroplastywithtwodesignsoftitaniumrectangularstem andtitaniumthreadedcup[doktorskodelo].Amsterdam:UniversityofMaastricht;2005. 24. EndlerM.Grundlagenunderstefünf-jahresergebnissemitderpolyäthylen-schraubpfanne.In:Zweymüller K,ed.DaszementfreihüftendoprothesensystemZweymüller-Endler.Wien:Facultas;1986.p.110−22. 25. DoornPF.Wearandbiologicalaspectsofmetalonmetaltotalhipreplacements[doktorskodelo].Nijmegen: UniversityMedicalCenterNijmegen;2000. 26. HarrisWH.Theosteolysisphenomenaintotalhipandtotalkneereplacementsurgery.In:RiekerC,Oberhol- zerS,WyssU,eds.Worldtribologyforuminarthroplasty.Bern,Göttingen,Toronto,Seattle:HansHuber;2001. p.17−23. 27. JacobsJJ,RoebuckKA,ArchibeckM,etal.Osteolysis:Basicscience.ClinOrthopRelatRes.2001;393:71−7. 28. ZimmerBiomet.AloclassicZweymüllerstem.Warsaw(IN):Zimmer.2005. 509MedRazgl.2019;58(4): 29. KurtzS,OngK,LauE,etal.ProjectionsofprimaryandrevisionhipandkneearthroplastyintheUnitedStates from2005to2030.JBoneJointSurgAm.2007;89(4):780−5. 30. VergaraI,BilbaoA,GonzalezN,etal.Factorsandconsequencesofwaitingtimesfortotalhiparthroplasty. ClinOrthopRelatRes.2011;469(5):1413−20. 31. SalzerM,ZweymüllerK,LocketH,etal.Furtherexperimentalandclinicalexperiencewithaluminiumoxide endoprothesis.JBiomedMaterRes.1976;10:847−56. 32. AlbrektssonT,BranemarkPI,HanssonHI,etal.Osseointegratedtitaniumimplants:Requirementsforensuring long-lasting,directbone-to-implantanchorageinman.ActaOrthopScand.1981;52(2):155−70. 33. ZweymüllerK,SemlitschM.Conceptandmaterialpropertiesofa cementlesshipprosthesissystemwithAl2O3 ceramicballheadsandwroughtTi-6Al-4Vstem.ArchOrthopTraumaSurg.1982;100(4):229−36. 34. ZweymüllerK,LitnerF,BöhmG.Thedevelopmentofthecementlesshipendoprothesis:1979-1994.In:Morscher EW,ed.Endoprosthetics.Berlin,Heidelberg:Springer-Verlag;1995.p.309−25. 35. WrightC,LambertD,BrazilD,etal.ClinicalreviewoftheZweymullerfemoralstem.JointImplantSurgery& ResearchFoundation.2011;1(1):41−52. 36. BöhmP,BischelO.Theuseoftaperedstemsforfemoralrevisionsurgery.ClinOrthopRelatRes.2004;420: 148–59. 37. ZewymüllerK,SamekV.Radiologischeerkenntnissedertitaniumpfanne.In:ZweymüllerK,ed.10-jahre Zweymüllerhüftendoprothese:IIwienersymposium.Bern,Stuttgart,Toronto:Verlag-HansHuber;1990.p. 35−46. 38. EndlerM,PlenkJ,GrundschoberG,etal.Resultsofexperimentaltestingofscrew-inpolyethyleneacetabulum insheep.Z OrthopIhreGrenzgeb.1983;121(1):64−73. 39. SemlitschM.StandderwerkstofftechnikdesZweymüllerhüftprothesensystemsnach10jahrenklinischen praxis.In:ZweymüllerK,ed.10-jahreZweymüllerhüftendoprothese:IIwienersymphosium.Bern,Stuttgart, Toronto:Verlag-HansHuber;1990.p.35−46. 40. OrtopedskabolnišnicaValdoltra:RegisterendoprotetikeSlovenije[internet].Ankaran:Ortopedskabolnišnica Valdoltra;c2014[citirano2018Aug18].Dosegljivona:https://www.ob-valdoltra.si/sl/raziskovalna-dejav- nost/register-endoprotetike-slovenije 41. ReigstadO,SiewersP,RøkkumM,etal.Excellentlong-termsurvivalofanuncementedpress-fitstemand screwcupinyoungpatients:Follow-upof75hipsfor15-18years.ActaOrthop.2008;79(2):194−202. 42. Cruz-PardosA,Garcia-ReyE,Garcia-CimbreloE.TotalhiparthroplastywithuseofthecementlessZweymüller Alloclassicsystem:A concisefollow-up,ata minimum25years,ofa previousreport.JBoneJointSurgAm. 2017;99(22):1927−31. 43. ZweymüllerKA,SteindlM,SchwarzingerU.Goodstabilityandminimalosteolysiswithbiconicalthreaded cupat10years.ClinOrthopRelatRes.2007;463:128−37. 44. HavelinLI,EspehaugB,VollsetSE,etal.Earlyasepticlooseningofuncementedfemoralcomponentsinprimary totalhipreplacement.JBoneJointSurgBr.1995;77(1):11−7. 45. LabekG,ThalerM,JandaW,etal.Revisionsratesaftertotaljointreplacement:Cumulativeresultsfromworldwide jointregisterdatasets.JBoneJointSurgBr.2011;93(3):293−7. Prispelo20. 3. 2019 510 SamoRoškar,BlažMavčič Ko hort na ana li za preživet ja I. in II. ge ne ra ci je brezcement nih kolčnih …