^M*      86
f^f             Sto goldinarjev za jeden las.
red nekaj leti pride v neko brivnieo na Dimaji ubožno pa čedno oblečena dekliea. Na brivčevo vprašanje, feij bi rada ? nekako boječe odgovori: ,,Eada bi prodala svoje lase." Imela je dolge nenavadno lepe, kostanjevo-rumene lase. Brivcu se dekliea sinili in soeutje prevlada nje-govega obrtnega duha, zatorej jej reče: ,,Olirani raje svoje lepe lase, ker bi le nekoliko goldinarjev dobila za njc in kvara bi bila velika odrezati je." — BA koliko bi vonder dobila za nje," vpraša doklica. ,,Nu, kakih osem goldi-narjev k večjemu." — ,,Kaj? samo osem in ne več," vpraša deklica. — BNi mogoče več dati," odgovori brivec. Deklica premišljuje in oko se jej solzi. BNii v božjem imeau pa naj bode," reče, sede in začne kite razvezovati. Brivec vzame škarje in glavnik.
Nek gospod, ki je bil tudi v brivnici, vpraša deklieo: ,,Zakaj pa prodaješ svoje lepe lase, dete moje?" Dekliea globoko vzdihnc in pravi: rMoja mati vže eelih pet raesecev leži bolna v postelji in jaz ne morem toliko zaslužiti, kolikor potrebnjeTi; Tse je vže prodano in zastavljeno, pa niti krajcarja nimamo več v hiši." — BNii, 6e jc res tako," refie ptuji gospod. ,,hočom pa jaz kupiti tvoje lase in ti dati sto goldinarjev za nje." To rekši, vzame urno iznenadeuemu brivcu škarjo iz rok ter si odreže samo jeden las z dekJičine glave. Potem vzame iz listnice sto goldinarjev in jih potisne deklici v roko. Ko to stori, zavije las v papir, vtakne ga v žep in reče: MDa se mi ne predrzneš svojih las še jedenkrat prodajati, to ti povem, ker lasje so zdaj moji in jaz sem od njih gospodar."    To rekši, naglo zginc iz brivnice.
Bil je plemcaiti gospod zelo imovit trgovee v notranjem mestu na Dunaji. Vesela deklica hiti zdaj k materi in biJo jima je pomagano. To vam je lep izgled, kako plačuje Ijubi Bog pridne otroke, kateri Jjubijo svoje stariše.
J. Vclitanaki. -------x-------