Nošlrn mal-elcorti Matjažek Junaškega Slovenca povest v sllkah 37 Spredaj na. kl junu je sedel možakar in z lesenim kladdvom tolkel na kovinsko pkxščo takt, po katerem so veslaH. Z budnim očenm je pazal na veslarje. Ce je kdo le za hipec prepozno poprijeL, je namignil pazniku, ki je neijsmiljeno zavihtel svoj korobač. Med vesiarji je bfl eden, ki eta ga Matjažek in Tinček zelo ljubila. Bil je tih, molčeč. Toda če sta ?a prosila, jbna je pripovedoval — v domačem jeziku, da je doma tam daleč pod goramd, da so mu okrutni grof je razbili družino, njega prodali v sužnost, na galejo, smka pa zaprli v ^rajsko temnico. »Močno ti je bfl podoben!« je rekei in pobožal Matjažka po Hcu. (Dalje prlhodnJtC) Potepobov hnmor (Stiri o&ke brez besedla) Ce so phifi v kako luiko, so razvili benečansko zastavo, rdeče polje z tevom sv. Marlca, Maog. častili za zaščitnika. Pred to zastavo je vse trepetalo razen — Uskokov. Galeja se je vračala v Benetke. Kmet (dganu) zdaj si ie gotovo Clgan: >fie ne utru jene .. .c Ciganska : >No, ago, eno frit!< preveC, le Celjusti uro ieM so acfeoitta Si "*> JiE_l