praznik občine Mokronog 1954
S > B	1’ i.	K ■
		H
	K,, .. ,•	i	— ‘ BK
		
■; m	Ir t	^>f	
P ;Q 1' fj	W*-	
F 0 ‘B		■ " jg|
V a	Bkm^ Bk\^BBs	bPIv|
r		p« j
L		
Zbor krajanov:
občina ?
sobota, 22. decembra ob 18. uri v dvorani Kulturnega doma
INTERVJU
S PREDSEDNIKOM KS MOKRONOG
Izteka se leto 2001, s tem pa se zaključuje tudi petletno obdobje zbiranja sredstev s pomočjo samoprispevka. Kaj, g. Anton Maver, to pomeni za KS, katere predsednik ste?
Decembra se zaključuje petletno obdobje samoprispevka. Približno milijon in pol tolarjev se vsak mesec zbere na ta način. Sredstva so namensko porabljena, in sicer za izvedbo del po programu, ki gaje Svet Krajevne skupnosti Mokronog sprejel v decembru 1996. Večina del iz tega programa je realiziranih, prioriteta (le-to je določal svet s sprotnimi letnimi programi) je bila dana rekonstrukciji lokalnih in krajevnih cest, ureditvi pločnikov v Mokronogu, kanalizaciji v nekaterih vaseh in označitvi krajev, medtem ko so preplastitve opravljene le na tistih krajevnih cestah, kjer je bilo to v resnici nujno potrebno.
Iz tega lahko sklepam, da bodo morale nekatere eeste na preplastitev še čakati?
Enostavno ni bilo mogoče narediti vsega, ker so se cene posameznih del v 5 letih povečale, ponekod se celo podvojile. Najmanj uresničen program je v Martinji vasi, na Puščavi in v Hrastovici.
Katera dela so ostala? Kuj ho z njimi?
Petletni program, ki naj bi ga uresničili z zbranimi sredstvi iz samoprispevka, je bil zelo ambiciozno zastavljen v želji, da bi kraj čimbolj napredoval. To se še najbolj kaže pri izgradnji pločnikov. Izostala je gradnja od pošte do zdravstvenega doma, čeprav bi bili prav tu nujno potrebni. Cesta, ob kateri naj bi se ti pločniki zgradili, je regionalna, zato ima zadnjo besedo pri vsem država. Skupaj z občino Trebnje se trudimo, da bi prišli do celovite projektne dokumentacije. (Prav zdaj poteka zaključna faza izdelave.) Država je zahtevala, da se v Mokronogu celostno uredi starotrško jedro, v nadaljevanju tega pa še pločniki. Trenutno je odprta lokacija avtobusne postaje, ki naj bi se umaknila iz jedra. Sredstva, ki so bila namenjena izgradnji prej omenjenih pločnikov, smo s sklepom Sveta Krajevne skupnosti Mokronog preusmerili v izgradnjo pločnikov od trgovine Kmetijska zadruga do Doreme in v osvetlitev (javna razsvetljava) novo zgrajenih pločnikov.
V letu, ki je pred nami, se bo v KS Mokronog naredilo zelo malo. Ni sredstev, s katerimi bi KS razpolagala oz. jih v kraj lahko investirala. Edina sredstva so nadomestila od stavbnih zemljišč in davkov od premoženja, to pa znese cca. deset milijonov tolarjev. Od tega se samo za delovanje KS (plačilo porabe električnega toka za javno razsvetljavo v kompletni KS vključno z Žalostno goro,
zaposlitev delavca preko javnih del, vzdrževanje kulturnega doma, dotacije raznih prireditev, ogrevanje dvorane in prostorov KS, drobni pisarniški material, računalniška oprema, dotacije društvom in plačilo pogodbenima delavkama) porabi 6 milijonov tolarjev.
Brez samoprispevka ne bo razvoja kraja. Če še enkrat povzamem, smo v tem petletnem obdobju naredili veliko. Poskrbljeno je bilo za rekonstrukcijo cest, dograditev dveh vodovodov, delno tudi za kanalizacijo v nekaterih vaseh, javno razsvetljavo in obnovitvena dela v kulturnem domu Mokronog. S pomočjo sredstev iz samoprispevka so potekala tudi obnovitvena dela mežnarije na Svetem Vrhu, mrliške vežice v Belem Griču in cerkve Sv. Florijana. Nekaj sredstev pa je bilo dodeljeno tudi društvom.
Omenjate samoprispevek. Pa so sploh možnosti za uvedbo novega samoprispevka?
So, vendar so pogoji drugačni. Novost je na področju volilne pravice.Volijo lahko vsi, starejši od 15 let, pod pogojem, da je bila v predpreteklem letu v njihovem mesečnem dohodku obračunana dohodnina. (Sem sodijo tudi lastniki nepremičnin, ki nimajo stalnega bivališča v kraju.) Nimajo pa volilne pravice tisti, ki dohodnine v predpreteklem letu niso plačali, torej večina upokojencev. Samoprispevek plačuje samo tisti, ki ima zanj volilno pravico. Na volišču mora biti prisotna absolutna večina volilnih upravičencev, od tega pa mora biti spet absolutna večina (50% + 1) za uvedbo samoprispevka, daje le-ta izglasovan.
Sredstva, zbrana iz samoprispevka, se zbirajo na občini (tudi to je novost, ki jo predvideva novi zakon o samoprispevku), nazaj v KS pa dotekajo na osnovi izstavljenih računov in predhodno (s strani občine) potrjenih projektov.
Osebno sem prepričan, da brez samoprispevka ni razvoja. (To sem že poudaril.) Menim pa, da bi lahko uspešne-
je nadaljevali s prejšnjim programom samoprispevka zastavljene cilje pod pogojem, če bi izglasovali nov samoprispevek in če bi bili samostojna občina. Vodstvo krajevne skupnosti se bo zavzemalo, da bo ob volitvah predsednika države potekalo še odločanje o samoprispevku.
Govorite o luštni občini. Zdi se, da prizadevanja zanjo potekajo kar nekaj let. Kje smo? Kako daleč smo prišli?
Prizadevanja za ustanovitev lastne občine tečejo v KS Mokronog že 8 let. Na prvem referendumu I. 1984 ta poskus ni uspel, vendar so se aktivnosti nadaljevale. Res da nas je pred 4 leti Državni zbor Republike Slovenije samo evidentiral, in to zaradi vložene pomanjkljive dokumentacije, a nismo odnehali. Danes smo v igri za ustanovitev lastne občine skupaj z ostalimi 58 kandidatkami. Izpolnjujemo vse pogoje, le število prebivalcev, ki naj bi ga imela nova občina (5000), je manjše.
Je strah zaradi pomisleka vlade pri številu prebivalcev, ki pa ima Mokronog, morda upravičen?
Po prepričanju Združenja krajevnih skupnosti (le-to združuje 59 krajevnih skupnosti, ki se borijo za lastno občino) število prebivalcev ne sme biti razlog, da občine ne bi imeli. Veliko število občin, ki zdaj delujejo kot občine, ne izpolnjuje tega pogoja. Naša vloga za ustanovitev lastne občine v državnem zboru pa je formalno gledano popolna, pravilno vložena, imamo pa tudi zagotovilo, dajo bo državni zbor posredoval vladi v nadaljnjo obravnavo.
Kakšna so torej Vaša pričakovanja?
Vse kaže, da v prihodnjem letu nekaj občin bo na novo ustanovljenih. Glede na izpolnjevanje zakonskih pogojev (13. člen Zakona o lokalni samoupravi) pričakujemo, da bo Mokronog med tistimi KS, ki jim bo Državni zbor Republike Slovenije "dal" referendum, na katerem se bodo krajani odločali o tem, ali želijo imeti lastno občino ali ne. Še pred tem (predvidoma v decembru), pa bo v krajevni skupnosti organiziran zbor krajanov na katerem bodo udeležencem predstavljene dobre in slabe strani lastne občine. Namen tega zbora je pridobiti tudi
mnenje ljudi (začutiti klimo in zagretost za lastno občino), le-to pa naj bi Občina Trebnje posredovala Državnemu zboru Republike Slovenije.
Nam lahko predstavite financiranje morebitne občine Mokronog, saj smo majhni in včasih se te majhnosti bojimo. Bomo zmogli? Kako?
Po vseh pokazateljih, ki smo jih v zvezi z lastno občino pridobili, lahko rečemo, da smo se sposobni preživeti oz. živeti bolje kot smo živeli zdaj, kar pomeni, da bi bil družbeni standard za občane Mokronoga boljši (seveda se to ne bi odrazilo takoj, ampak v nekaj letih). Če odštejemo vse finančne obveznosti, ki jih moramo kot nova občina izpolniti do posameznih postavk (npr. komunala, zdravstvo, šola, vrtec, socialna varnost), nam še zmeraj ostane 48 milijonov tolarjev (simulacija proračuna občine Mokronog za leto 2001, ki vključuje tudi samoprispevek; z njegovo pomočjo bo tega leta zbranih 18 milijonov tolarjev). Če samoprispevka ni, ostane 30 milijonov investicijskega tolarja.
Podatkov o zdaj vloženih sredstvih v investicijske namene v KS nimamo oz. smo zanje pisno zaprosili Občino Trebnje, posredovani pa bodo na zborih krajanov.
Simulacija je pokazala, da bi bil naš proračun (če bi bili občina seveda) letos 166 milijonov tolarjev, kar pomeni od proračuna KS letos 126 milijonov več. V ta proračun bi z davčnimi in tekočimi prihodki občani sami zbrali 101 milijon tolarjev, razliko v višini 65-milijonov tolarjev pa bi krila država. Ker letos zbiranje sredstev poteka še s samoprispevkom, bi bil proračun višji še za 18 milijonov tolarjev in bi znašal 184 milijonov tolarjev.
Del sredstev krije država. Kaj pa, če država naenkrat reče ne (in ne daje več sredstev)?
V letošnjem letu je 78 tisoč tolarjev zagotovljenega denarja na glavo državljana; ta sredstva občina dobi tudi, če nima dovolj lastnih sredstev. Trebanjska občina zagotavlja 52% lastnih sredstev, občina Mokronog pa bi zagotavljala 56% sredstev sama, to je 101 milijon tolarjev. Država je po ustavi dolžna zagotoviti financiranje občine, kar pomeni, da krije razliko med lastnimi dohodki in glavarino - primerno porabo.
Od 192 občin, kolikor jih država ima, je samo 22 občin takih, ki se vzdržujejo same. Nekaj občin zagotavlja minimalna lastna sredstva (tudi samo 20%), ostalo jim daje država. Dokler bo veljal sedanji zakon o financiranju občin, ni bojazni, da se v občini Mokronog ne bi preživeli in vodili tudi manjše investicije. V primeru pa, da bo država zaostrila zagotavljanje sredstev, bo morala sprejeti in pripraviti nov zakon o financiranju. Ob tem se mora zavedati, da bo prikrajšala vseh dosedanjih 170 občin in pa tudi tiste, ki bodo na novo ustanovljene. Torej ni bojazni, da bo Mokronog izpadel, saj bo morala država pošteno razmisliti o tem, kako bodo preživele vse
MOKRONAJZAR }
M
tiste občine (in ne samo Mokronog), ki ne zagotavljajo primerne porabe iz lastnih sredstev.
Naj dodam še to, da ima občina kot taka možnosti, da se javlja na najrazličnejše razpise, kijih objavlja država oz. evropska skupnost, torej ima možnost pridobitve dodatnih sredstev za financiranje pri projektih, ki so potrjeni s strani države oz. evropske skupnosti.
Kakšne so prednosti manjših občin ?
Te so dvojne, praktične in finančne. Prve zajemajo večji vpliv neposrednega odločanja krajevnega prebivalstva pri reševanju krajevnih zadev (torej večji vpliv krajanov oz. občanov), manjši vpliv posameznikov, lobijev in politike, občinska uprava je bliže občanom in njihovim krajevnim potrebam, hkrati pa tudi pod večjim pritiskom in kontrolo prebivalstva in je bolj učinkovita ter hitreje rešuje probleme, prebivalstvo je bolj aktivno in bolj neposredno odloča o razvoju občine, prostorskih planih in investicijah, planiranje je dolgoročno bolj stabilno, manj pa je tudi interesnih razlik med ljudmi.
Kar pa se tiče finančnih prednosti, moramo vedeti, da z razdelitvijo dobi država več občin. Tem mora po zakonu o financiranju občin zagotoviti več finančnih sredstev. Državni transferji za otroško varstvo, vzgojo in izobraževanje, kulturo in socialno varstvo so višji. Občina je nosilec lokalnega razvoja. Ona pripravlja razvojne programe, ki se financirajo iz raznih ministrstev ali mednarodnih programov. Šibkejše občine imajo več možnosti, da pridobijo ta sredstva. Manjše občine ravnajo s finančnimi sredstvi bolj gospodarno (Z enako denarja lahko naredijo več.), o davčnih in nedavčnih prihodkih pa imajo večjo preglednost.
Pa slabosti? Bi laltko govorili tudi o njih?
Seveda so tudi te. Začetne težave bi bile predvsem v prvem mandatu, in sicer bi obsegale sestavo občinske uprave (kadrovska zasedba), poslovne prostore (pri nas so zagotovljeni) in delitev premoženja s sedanjo skupno občino. Veliki projekti se rešujejo težje, vendar se pri tem išče pomoč države oz. regije. Ne smemo pa pozabiti, da je državni proračun bolj obremenjen. Zato vlada ne zagovarja drobljenja občin, saj je po zakonu dolžna zagotoviti razliko sredstev v višini med lastnimi prihodki posamezne občine in primerno porabo.
Smo v času, ko se venomer soočamo z nezaposlenostjo, odpuščanjem delavcev in prerazporeditvijo. Bi nov režim terjal nova delovna mesta? Koliko? Katera? Pa zahtevana izobrazba? Prostor?
Uprava občine Mokronog bi ob polni zaposlenosti zaposlovala štiri, redno zaposlene delavce, in sicer:
-	tajnika občine ali direktorja uprave,
-	administratorja - računovodjo,
-	delavca, ki bi skrbel za družbene zadeve, socialno varstvo, šolstvo, šport in drugo,
-	delavca, ki bi skrbel za okolje in prostor, hkrati pa bi bedel še nad gospodarskimi dejavnostmi in drugimi javnimi zadevami.
Zahtevana izobrazba za vsa delovna mesta naj bi bila visoka ali vsaj višja.
Kateri so poleg občinske uprave (torej redno zaposleni) in župana (volontersko zaposlenega in direktno izvoljenega) še organi občine, v našem primeru občine Mokronog?
Sem sodijo še 7-članski občinski svet, ki ga volijo volilci direktno, in občinski odbori (odbor za družbene zadeve, socialno varstvo, šolstvo in šport, odbor za okolje in prostor ter gospodarstvo). V občinske odbore se voli iz vrst občinskih svetnikov. Organ občine je tudi nadzorni odbor, ki opravlja nadzor nad razpolaganjem premoženja občine ter skrbi za namensko in smotrno porabo proračunskih sredstev.
Ljudje urejajo svoje osebne dokumente, iščejo lokacijsko ali gradbeno dovoljenje. Takrat pravijo, da gredo na občino. To drži? Pa še to - se bo v prihodnje to lahko urejalo v novi občini?
Razlikovati moramo med upravno enoto in občino. Prva sodi pod okrilje Ministrstva za notranje zadeve in poskrbi za izdaje osebnih dokumentov. Če bi imeli lastno občino, bi se suvereno pogovarjali z Ministrstvom za notranje zadeve oz. Upravno enoto s sedežem v Trebnjem o širitvi pristojnosti Krajevnega urada Mokronog in morda celo o oblikovanju sprejemno -informacijske pisarne. Poleg dejavnosti, ki jih zdaj opravlja krajevni urad, bi se lahko zagotovil še sprejem vlog za osebne izkaznice, potne liste, pa tudi vloge za
druge upravne postopke s področja gradenj objektov, kmetijstva in vinogradništva in nenazadnje še informacije o poteku prizadevanj za pridobitev razne dokumentacije.
Če še enkrat povzamem, upravna enota torej ni isto kot občina. Občina je povsem ločena od upravne enote in usklajuje dejavnost občinskih organov in občinske uprave, poskrbi za civilno zaščito, javni red in varnost, gospodarske dejavnosti (predvsem kmetijstvo, ribištvo in lov), promet, druge gospodarske dejavnosti (drobno gospodarstvo, pokopališče, vzdrževanje ulic, zelenic in parkov), varstvo okolja, prostorski razvoj in stanovanjsko dejavnost, ureja dejavnost na področju prostorskega načrtovanja in razvoja občine, v njeni pristojnosti je tudi oskrba z vodo in komunalno urejanje, cestna razsvetljava, storitve splošnega zdravstvenega varstva, rekreacija in kultura v kraju, dejavnosti neprofitnih organizacij (združenja, društva), medijska dejavnost, izobraževanje (predšolska vzgoja je v celoti stvar občine) in socialno varstvo občanov. Med slednje sodi varstvo brezposelnih oseb, ki nimajo lastnih sredstev za zdravstveno zavarovanje, zagotavljanje socialne varnosti socialno ogroženih (rejnine odraslih, subvencioniranje stanarin, regresiranje prehrane socialno ogroženih učencev, regresiranje oskrbnin v domovih, pomoč ostarelim na domu in javna dela na socialnem področju).
Ste morda kaj razmišljali, kako hi pridobili mlade, tudi strokovnjake, saj se zdaj v domačem okolju nimajo kje zaposliti? Morda nam lahko zaupate tudi, kakšen je predvideni razvoj kraja?
Bili bi gospodarji na svojem. O razvoju občine, kraja in o prostorskem planu bi odločali sami. Najprej bi morali pristopiti k osvežitvi ureditve prostorskega plana, nato pa h komunalni ureditvi industrijsko-obrtne cone in poslovno-stanovanjske cone. S tem bi pridobili možnost za hitrejši razvoj kraja. S prodajo komunalno urejenih parcel bi pripeljali v kraj investitorje, to pa pomeni razvoj obrti in industrije, s tem pa tudi nova delovna mesta.
V Mokronogu imamo zdravstveno postajo, ki obsega splošno ambulanto, zobozdravstveno ambulan-
to, patronažno službo in lekarno. Pogrešamo laboratorijske storitve. Kako bi bilo na tem področju v naši občini? Hi se po laboratorijske izvide morali voziti v drugo občino?
Če se bo občina zavzemala za to, da se pripelje v kraj čimveč uslug , ki jih pokriva področje upravne enote, se bo lažje in v večji meri zavzemala prav gotovo tudi za to, da se razširijo zdravstvene storitve znotraj nove občine. Verjetno bi se dalo dogovoriti, da bi npr. v Mokronogu enkrat ali dvakrat na teden jemali kri, nadaljnje preiskovalne aktivnosti pa bi potekale v laboratoriju v Trebnjem. Poskusiti pa bi se veljalo angažirati tudi v smeri, da bi enkrat tedensko v domačem zdravstvenem domu delal pediater oz. drug strokovnjak z drugega zdravstvenega področja.
"Nekoč" smo imeli policijsko postajo. Bi bila v primeru samostojne občine kakšna sprememba tudi na tem področju?
Prav je, da policisti iz območne postaje pogosto prihajajo k nam, saj s tem skrbijo za našo varnost. Lahko pa smo veseli, da v našem kraju ni pogostejših in večjih izgredov ter da je stopnja kriminalitete nizka, zaradi česar se krajani počutijo relativno varne. Prav zaradi tega zaenkrat ni razloga, da bi na tem področju kar koli spreminjali.
Središče kulture je tudi knjižnica. Zdaj je odprta le enkrat tedensko, knjig pa je malo. Lahko smo se dogovorili s knjižničarjem in nam je knjige prijazno prinese! iz splošnoizobraževalne knjižnice Trebnje. Kako bo v bodoče? Res da obstaja medknjižnična izposoja, a se po izkušnjah ponekod v praksi bolj slabo obnese.
Za knjižnično dejavnost smo imeli že zdaj posluh. Prizadevali si bomo tudi v prihodnje. Morda nam bo uspelo pridobiti sredstva za nakup novih knjig, poleg tega pa tudi to, da bo knjižnica svoja vrata lahko odprla večkrat tedensko.
Kako pa naša podružnična šola Trebelno?
O usodi ne odloča samo "stara" občina ampak Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Občina Trebnje
kot ustanovitelj in krajani šolskega okoliša, torej krajani Trebelnega. Ker je šolski okoliš določen in že vrsto let funkcionira, ni nobene bojazni, da bi ga kdor koli spreminjal. V primeru, če bo občina Mokronog "ratala" obstaja odprto le vprašanje kritja finančnih obveznosti "stare" občine za podružnično šolo Trebelno. Če se bosta vodstvi obeh občin znali dogovoriti, bo tudi to vprašanje rešeno, brez škode za šolski okoliš, se pravi brez škode za otroke, njihove starše in učitelje.
Mislite kaj tudi na naše največje bogastvo, male nadobudneže, in vrtec?
Nova občina bi težila za tem, da bi se tudi na področju otroškega varstva stvari hitreje reševale in bi v program vključili čimveč otrok. V mislih imam predvsem nove ali vsaj dodatne prostore (npr. nekdanja stanovanjska hiša, v kateri so stanovali starešine JLA). Za vse bi se nova občina lažje in hitreje zavzemala. Pa tudi otroška igrišča kraj nujno potrebuje, potrebuje knji-garno-papirnico in trgovino z darilnim programom, slaščičarno in še marsikaj, kar pogrešamo tako odrasli, kot naši nadobudneži.
Središče kulturnega dogajanja je kulturni dom, v katerem pa hkrati potekajo tudi druge dejavnosti. To je prav gotovo stavba, kije vredna pozornosti in obnove. V Mokronogu pa je še nekaj kulturnih objektov, npr. ruševine gradu, "Strelov turn". Kako bo nova občina poskrbela za ohranjanje naravne in kulturne dediščine?
Tu bi želel izreči zahvalo občinski strukturi in posameznikom znotraj nje, saj so pomagali zagotoviti dodatna sredstva, s katerimi smo v zadnjih treh letih dvorano v kulturnem domu uredili, da je zopet uporabna in lahko služi svojemu namenu. Nujno potrebno pa je zamenjati ostrešje in kritino. Še naprej se bomo vključevali v ohranjanje kulturno-zgodovinskih in sakralnih objektov. Grad je privatna lastnina, potomka Kalinovih ga je dobila nazaj. Vanj ne misli ničesar investirati, po podatkih, ki jih imamo, pa ne bo nasprotovala, če bi na gradu hoteli izvesti kakšne aktivnosti. "Strelov turen" pa je, kolikor vem, že našel lastnika.
Človek v svojem vsakdanu ali vsaj po napornem tednu potrebuje čas zase, za svoje zdravje. Kje se (ali se bo) lahko rekreira (-1)?
Mokronog rabi večjo telovadnico. (To je dejstvo.) Nekatere aktivnosti v smeri pridobitve le-te so po zaslugi posameznikov iz učiteljskih vrst in krajanov, tistih, ki obstoječo dvorano občasno uporabljajo, že stekle. Naloga nove občine (ta bi imela nedvomno večje možnosti kot sedaj krajevna skupnost) pa je, da vso stvar izpelje v čim krajšem času.
Sicer pa so možnosti za razvoj rekreativnih dejavnosti v Mokronogu odprte. Veliko pa je odvisno predvsem od nas samih, od tega, koliko svojega časa in
truda smo pripravljeni vložiti v to.
Poglejmo okoli sebe, saj se vendarle že sedaj kar nekaj dogaja! Starejši ljubitelji pohodništva uživajo vsako tretjo sredo, aerobika je dvakrat tedensko, živi tudi moška rekreacija, prebuja se rekreacijski jahalni šport, aktivno je športno društvo (smučanje, odbojka). Mokronožice tedensko izvajajo svoj program, ki ima občasno tudi rekreativno vsebino. Kar že imamo, je treba le nadgraditi, razširiti, dopolniti, zagotovo pa se bodo rodile tudi nove ideje. Vse to (in še več) bo občina lažje (in bolje) podpirala in izpeljala kot krajevna skupnost.
Pa turistična ponudba kraja?! Turistično društvo je letos sicer bilo ustanovljeno. Morda nam lahko predstavite načrte ali pa bo vse ostalo le pri pohodništvu?
Velik up je na novo ustanovljeno Turistično društvo Mokronog, ki je že izdelalo kratkoročni in dolgoročni program dela. Kljukec opozarja na 1. april, pred tem bo v januarju seveda še srečanje bradačev, v juniju kresovanje in pa oktobra Vorančeva pot. Tu bo potrebno poskrbeti za vse označbe, kijih taka pot zahteva, izdelati pa bo potrebno tudi celostno podobo Mokronoga, vključno z grbom, razglednico kraja in spominki.
Ko že govorimo o poteh, me zanima, kdaj se bomo lahko brez skrbi zapeljali po mostu čez Mirno pri Tršinarjevih v M a rti nji vasi pri Mokronogu?
Ker gre za lokalno cesto, je za most zadolžena občina Trebnje. V tem času že potekajo neke raziskave tal ob obstoječem mostu,v pripravi pa je tudi projektna dokumentacija za novi most. Če bo Mokronog postal samostojna občina, bo gradnja mostu v "Terusu" zagotovo dobila prioritetno mesto.
Smo v predprazničnem času. Kako se glasi Vaše sporočilo pred vstopom v novo leto?
Vsaka noč da človeku nove sanje, vsak dan ga preizkuša s svojo vsakdanjostjo.
Želim vam, dragi otroci, da bi bili razigrani, radoživi in v šoli uspešni. Odraslim želim veliko poslovnih uspehov, strpnosti in medsebojnega razumevanja, miru ter prijateljstva. Vsem pa želim, da bi bili zdravi, srečni, zadovoljni in modri. In nenazadnje -želim, da bi imeli veliko poguma pri odločanju o novi občini, saj se "borimo za tisto malo", kot je dejal nekdo, kajti "bolje je biti gospodar na 'sabenšni' kot hlapec na bogatiji".
Pa prijetno praznovanje božiča in novega leta!
Hvala za pogovor, g. Maver, in veliko uspeha v prihajajočem letu!
V. M. R.
KRAJEVNA SKUPNOST
MOKRONOG
naslov:
Pod gradom 2, 8230 Mokronog
telefon:
07 34 99 586 elektronska pošta:
ks-mokronog@siol.net
spletna stran:
www.myfreehost.com/mokronog
uradne ure:
ponedeljek od 17. do 19. ure sreda in petek od 9. do 11. ure

predsednik:
tajnica:
računovodkinja:
Anton MAVER Brigita LAH Mojca VOVK
Pozdravljeni!
Pred vami je petnajsta in (upam!) zadnja številka MOKRONAJZARJA , ki je bila narejena na tak, "naključen" način. Da ne bo pomote: seveda ni greh, če glasilo nima strogo določenega voznega reda, če pride, kadar pride, če je narejeno, kadar se pojavi potreba oziroma kadar najvišji krajevni organ ugotovi, da je spet čas, ali če se po MOKRONAJZARJU stoži osrednjemu pokrajinskemu listu. Osnovni zamisli vseeno sledi namreč, ko smo ga pred šestimi leti zastavili, je prevladalo mnenje, da naj bi predvsem poročal o dogajanjih, ki so vezana na delovanje krajevne samouprave, o sejah sveta KS in njenih organov, o delovanju društev ipd. Informatorje to (bolj ali manj dobro) ves čas tudi počel in bo verjetno še v naprej. Se pa že od vsega začetka potrjuje dejstvo, da mora vsako početje, namenjeno ljudem, vendarle teči v nekem zaznavnem ritmu. Razlogov je kolikor hočete: brez časovnega reda je težko načrtovati in organizirati kakovost, saj je težko, če ne kar nemogoče ustvariti zanesljivo in občutljivo mrežo dopisnikov, tudi vsakokratno organiziranje posamezne številke je veliko naporneje, kot če zadeva teče po zastavljenih kolesnicah in informacije so veliko bolj dobrodošle, uporabne, če se dotikajo časa nastanka itd., da ne govorim o peripetijah, ki nastajajo kot posledica, od dogovarjanja s tiskarji do distribucije. Za MOKRON AJZARJA je zato kot eliksir sklep 19 seje sveta KS, ki določa, da bo v naslednjem letu prihajal med bralce 10. aprila, 10. septembra in 10. decembra. Prispevke za MOKRONAJZARJA sprejema pisarna krajevne skupnosti.
Urednik
ZAPISNIK
■^■17. seje Sveta KS Mokronog,
ki je bila v ponedeljek 9. julija 2001, ob 20.00 uri v sejni sobi krajevne skupnosti Mokronog, Pod gradom 2
Prisotni: Antonija Borštnar, Janez BREGANT, Peter Deu, Borut Dvornik, Branko Janežič, Marjan Kolenc, Anton Maver (predsednik), Peter Mikec, Zvonko Preskar, Anka Zajc.
Opravičeno odsotni: Jože Kopina, Franci Kos, Alojz Zorc.
Ostali prisotni: Jože Novak - predsednik PU, Alojz Gregorčič - občinski svetnik,
Brigita Lah - tajnica.
Sejo je vodil predsednik sveta Anton Maver
DNEVNI RED:
1.	Pregled in realizacija sklepov 16.seje
2.	Rebalans proračuna Krajevne skupnosti
3.	Razno
4.	Pobude in poročila svetnikov
Ad 1)
Večina sklepov 16. seje je bilo realiziranih, nekateri pa so še v izvajanju.
Ad 2)
SKLEP: Sprejme se finančni plan za 1. 2001, s popravki po sprejetem rebalansu (glej prilogo).
Ad 3)
1.	V zvezi z vlogo, v kateri Župnijski urad Mokronog predlaga, da KS odstopi ŽU tretjino prihodkov od najemnine grobov na pokopališčih Sv. Vrh in Beli Grič, je KS Mokronog pridobila mnenje občinske pravne službe. Na podlagi tega mnenja, izhajajočega iz veljavne zakonodaje, je Svet KS sprejel naslednji
SKLEP: KS Mokronog nima pravne podlage za sklenitev pogodbe z Župnijskim uradom Mokronog, v kateri bi bil opredeljen najem pokopališč na Belem Griču in Svetem Vrhu, kakor tudi ne za morebitni odstop dela sredstev zbranih od najemnine grobov.
2.	SKLEP: V zvezi z nadaljevanji del pri obnovi in razširitvi javne razsvetljave v Mokronogu in ostalih naseljih v KS, je določena skupina za javno razsvetljavo v sestavi: Gregorčič Alojz, Kolenc Marjan in Maver Anton. Delovna skupina bo določila najnujnejša mesta za postavitev novih ter dodatnih luči in obnovo starih.
3.	SKLEP: Ugotoviti je treba, kje v KS so najbolj potrebne mulde. Skupina, ki bo pregledala stanje
na terenu in pripravila predlog, je: Deu Peter, Gregorčič Alojz in Maver Anton.
4.	V letu 2000 seje v Mokronogu nadaljevala izgradnja javne kanalizacije. Nekaj mesecev po opravljenih delih so se na posameznih mestih pokazale udrtine oz. seje pokazalo, da odvodnja-vanje površinskih meteornih voda ni dobro rešeno. Z namenom, da se to popravi, je bil sprejet naslednji
SKLEP: Investitorja, Komunalo Trebnje, se opozori na ugotovljeno stanje in zaprosi za sanacijo nastalih vdrtin na vozišču.
5.	1. aprila je bila v Mokronogu prireditev Slovenski Kljukec 01. Skupni stroški prireditve so znašali 494.143,00 SIT. Del sredstev je bil zbran s strani sponzorjev in z vstopnino. Za kritje preostalega dela pa je bil sprejet
SKLEP: Sprejme se zaključno poročilo o izvedbi prireditve Slovenski Kljukec 01. Pokritje manjkajočega dela sredstev v višini 225.143,00 SIT zagotovi KS.
6.	V noči iz 14. na 15.6.2001 je bilo vlomljeno v prostore KS. Storilci so povzročili materialno škodo na vhodnih vratih in na ključavnicah pisalnih miz, iz dnevne ročne blagajne pa odnesli
97.397,00	SIT gotovine. V tej vsoti je bil tudi denar, ki je bil v blagajni hranjen kot preostanek sredstev iz zadnjega pohoda PO VORANČEV1 POTI.
V zvezi s tem sta bila sprejeta naslednja sklepa:
a.	SKLEP: Primanjkljaj v blagajni v višini
97.397,00	SIT se odpiše oz. knjiži v breme izrednih odhodkov. Odboru za organizacijo Vorančeve poti, pa se na osnovi zaprosila ukradena sredstva nadomestijo iz sredstev KS.
b.	SKLEP: Sprejme se blagajniški maksimum za hranjene gotovine v blagajni KS, ki znaša
50.000,00 SIT.
7.	Krajani Svetega Vrha opozarjajo na nevarnost zdrsa vozil pri Majcnovi zidanici na Svetem Vrhu. Nujna je varovalna ograja. Kritično mesto si je ogledala ekipa KS ter Štefan Velečič, vodja oddelka za okolje in prostor pri Občini Trebnje in Jože Uhan, vodja cestne baze v Trebnjem.
SKLEP: KS Mokronog vztraja, da Občina Trebnje iz sredstev vzdrževanja lokalnih cest financira postavitev obcestne ograje ob LC Smetovšče -Sveti Vrh pri Majcnovi zidanici v dolžini 30 metrov.
8.	Da bi zaključili zemeljska dela ob novo urejeni
KC Gorenja vas - Križni Vrh, je potrebno urediti dostop na parcelo (travnik) last Vida Zupančiča. SKLEP: Dostpp s krajevne ceste Gorenja vas -Križni Vrh do Župančičevega travnika se uredi s štirimi betonskimi cevmi (premera 1 m) in betonskim prelivom na istem mestu, kot je bil pred rekonstrukcijo ceste.
9.	Predstavniki Športnega društva Mokronog so naslovili na KS vlogo za sofinanciranje poletne odbojkarske šole v Šmarjeti.
SKLEP: Za sofinanciranje poletne odbojkarske šole se Športnemu društvu Mokronog odobri
100.000,00 SIT.
Ad 4)
SKLEP: Sprejme se poročilo občinskega svetnika g. Gregorčiča o delu in aktivnostih Občinskega sveta.
Seja Sveta je bila zaključena ob 22.00 uri.
ZAPISNIK
seje Sveta KS Mokronog,
ki je bila v ponedeljek, 17. septembra 2001, ob
18.00	uri.
Prisotni: Antonija BORŠTNAR, Janez BREGANT, Borut DVORNIK, Branko JANEŽIČ, Marjan KOLENC, Jože KOPINA, Franci KOS, Anton MAVER (predsednik), Peter MIKEC.
Opravičeno odsotni: Peter DEU, Zvonko PRESKAR, Anka ZAJC, Alojz ZORC.
Prisotna še: Alojz GREGORČIČ (občinski svetnik) in Brigita LAH (tajnica).
Sejo je vodil Anton MAVER, predsednik KS DNEVNI RED:
1.	Pregled in realizacija sklepov 17. seje
2.	Pregled izvajanja programa del v KS za leto 2001
3.	Obravnava programa del in finančnega plana za leto 2002
4.	Poročilo o poteku aktivnosti za ustanovitev lastne občine
5.	Obravnava vlog in dopisov
6.	Razno
7.	Pobude in poročila svetnikov
Ad 1)
Večina sklepov 17. seje je bilo realiziranih nekateri pa so še v izvajanju.
L Ni popravljen dostop do travnika, last Vida Zupančiča, kije bil poškodovan ob rekonstrukciji KC Gorenja vas - Križni vrh. Poleg tega dostopa je
treba čim prej opraviti še vrsto drugih del, čeprav niso zajeta v planu del za tekoče leto. Nekatera dela so bila že opravljena.
•	Na KC Žalostna gora - Pugled: vgraditi robnike, izdelati podporni zid pod Salobirjevo hišo, izdelati podporni zid pri hiši Rudija Bizjaka, urediti cestni priključek proti domačiji Jožeta Jevnikarja, urediti drenažo na cesti ob Jevnikarjevi hiši in še nekatera druga dela.
•	Na KC Sveti Vrh - Brezovec: sanacija cestne udrtine vključno z izgradnjo šest metrskega prepusta z vtočnim jaškom in 12 metrsko drenažo.
•	Na odseku med LC in KC na Svetem vrhu pri hiši Julija Mikca: makadamska ureditev ceste po stari trasi.
•	Na odseku KC Bruna vas -Konopen dol: sanacija udrtin (plomb).
Našteta vzdrževalna dela na lokalni javni infrastrukturi je opravil PGM Gregorčič Vladimir s.p., s katerim je bila sklenjena pogodba za ceno
646.00,00 SIT. V ceni je vračunan tudi DDV.
Ad 2)
1.	Planirana dela za leto 2001 potekajo v KS Mokronog tekoče in bodo do konca leta skorajda v celoti opravljena. Na cestno - komunalnem področju je vprašljiva le pridobitev projektne dokumentacije za ureditev starotrškega jedra in pločnikov do zdravstvenega doma, ki jo izdeluje Arhitekton iz Novega mesta. Po možnosti bodo do konca leta opravljena še nekatera asfalterska dela izven programa del, ki so nujno potrebna. Tu gre za izdelavo muld v Ribjeku, na Prelogah, Slepšku, Gorenjih Laknicah in Konopen dolu, za asfaltno izvedbo ureditve križišča nad hišo Tanje Starič na Svetem Vrhu in za postavitev obcestne varnostne ograje pri Majcnovi zidanici na Svetem Vrhu.
2.	Uporabniki ceste Žalostna gora - Pugled predlagajo, da bi po tej cesti prepovedali vožnjo s težkimi tovornjaki, zato je bil sprejet naslednji SKLEP: Na KC Žalostna gora - Pugled se postavita prometna znaka "prepovedano za tovornjake" in sicer na Žalostni gori pri izvozu iz LC in v Pugledu, nekaj metrov iz križišča od ceste Brezovica - Ribjek. V ta namen se uporabita znaka, ki sta bila nabavljena za preprečitev vožnje s tovornjaki po KC v Martinji vasi mimo Škarja-tovih.
3.	Zaradi potreb po razširitvi javne razsvetljave v Mokronogu (od gostilne Deu proti pokopališču) in preureditve javne razsvetljave pred mrliško vežico
ob cesti proti Prelogom ter razširitvi javne razsvetljave na Puščavi z eno lučjo, se v skladu z letnim programom del sprejme naslednji SKLEP: V skladu z letnim programom del se dogradi javna razsvetljava v Mokronogu od gostilne Deu proti pokopališču z dvema svetlobnima mestoma, preuredi razsvetlitev površine pred mrliško vežico tako, da bo eno izmed svetlobnih mest služilo kot javna razsvetljava in dogradi javna razsvetljava na Puščavi (pod Flisarjem) z enim svetlobnim mestom. Financiranje javne razsvetljave od gostilne Deu proti pokopališču se skladno s programom, izglasovanim na referendumu, financira iz sredstev krajevnega samoprispevka (kande-labra za obe svetlobni mesti bo prispeval g. Peter Deu). Preureditev javne razsvetljave pred mrliško vežico in dograditev JR na Puščavi se financirata iz sredstev KS.
4.	V skladu s programom del, ki se sofinancirajo s sredstvi krajevnega samoprispevka, potekajo aktivnosti za izgradnjo javne razsvetljave v naselju Slepšek. Popis del je pridobljen, predvidena je izgradnja 4-5 svetlobnih mest. V teku je zbiranje ponudb od izvajalcev.
SKLEP: V skladu s programom del, ki se sofinancirajo s sredstvi samoprispevka, se pristopi k izgradnji javne razsvetljave (do 5 svetil) v Slepšku. Iz krajevnega samoprispevka se bodo (skladno s ceno, ki je opredeljena v letnem programu) financirala zemeljska dela (kabliranje). V primeru večjega obsega del (večje število svetil ipd.), pokrijejo stroške vaščani Slepška.
5.	Nekaj mesecev po zaključku del na izgradnji kanalizacije skozi Mokronog (M kanal) je na posameznih mestih prišlo do posedanja materiala, zaradi česar so nastale udrtine. Predvsem je udrtina očitna na križišču Šolske ulice s Cesto za zidom. KS je vložila pri Komunali Trebnje zahtevo za odpravo nastalih udrtin. Komisija v sestavi predstavnikov Komunale Trebnje (investitorja), predstavnika VGP Novo mesto (izvajalca) in predstavnikov KS, sije 17. 9. 2001 ogledala prizadeto traso. Investitor in izvajalec del sta skupaj ugotovila:
•	da ne gre za premajhno število odtočnih jaškov in da jih tudi ni v projektu,
•	da je na nekaterih mestih prišlo do posedanja materiala.
Izvajalec del, Vodno gospodarsko podjetje, seje obvezal, da bo pokril stroške za 135 m2 veliko
asfaltno prevleko, debeline 4 cm, na križišču pri bivši Iskri, kadar se bo križišče na novo urejalo.
6.	SKLEP: V zvezi s slabo urejenim odvodnjava-njem meteornih voda na površini od kamnoseka mimo stare trgovine KZ, naj poskuša KS najti ustrezno rešitev skupaj s Komunalo in vodstvom Kmetijske zadruge.
7.	Pri projektu za obnovo elektroinstalacij v kulturnem domu projektant ni predvidel zidarskih del, zidarska dela tudi niso bila predmet pogodbe z izvajalcem elektroinstalacij. Zato se za izvedbo vseh zidarskih del, ki jih je povzročila obnova elektroinstalacij dogovorimo s hišnikom Ilijem Križancem.
SKLEP: Gradbena dela opravi po končani obnovi elektroinstalacij hišnik Ilija Križanac, za kar mu priznamo plačilo v višini 128.000,00 SIT.
Za pleskarska dela (beljenje dvorane in predprostora) je treba izbrati najugodnejšega ponudnika.
Ad 3)
V fazi izdelave programa del za leto 2002 so člani Sveta in drugi krajani KS Mokronog posredovali veliko predlogov, ki bi jih KS kazalo uvrstiti v program del za 2002. Za pripravo plana za leto 2002 je bila imenovana delovna skupina: Deu Peter, Janežič Branko, Kopina Jože, Kos Franci in Maver Anton.
Naloga delovne skupine je, da pregleda predloge in pripravi predlog programa za leto 2002.
Ad 4)
Predsednik Sveta KS g. Maver je predstavil potek dosedanjih aktivnosti za ustanovitev lastne občine. Posebej je opisal prizadevanja, ki jih je vodila KS skupaj z Združenjem krajevnih skupnosti za ustanovitev lastnih občin.
Ad 5)
1.	Župnijski urad Mokronog je ponovno poslal vlogo za sklenitev najemne pogodbe, po kateri naj bi župnišču pripadalo 3/4 zbranih sredstev od najemnine grobov za pokopališči Beli grič in Sveti Vrh (gre za pokopališči, ki sta na cerkveni zemlji). Po ponovni presoji je bil sprejet naslednji SKLEP: Svet KS ni pristojen za sklenitev take najemne pogodbe. O tem se ponovno obvesti ŽU, z napotitvijo, da se v zvezi s tem obrne na Občino Trebnje, ki je za to pristojna.
2.	Skupina lastnikov hiš in počitniških objektov ter zidanic iz Gorenjih Laknic, je poslala prošnjo za priključitev na vodovodno omrežje Laknice - Sveti Vrh.
SKLEP: KS odstopi vlogo vodovodnemu odboru.
3.	Lastniki parcel v Križnem Vrhu prosijo za pomoč pri elektrifikaciji tega področja. K prošnji je priložen tudi obračun stroškov, ki sojih imeli z napeljavo električnega omrežja do svojih parcel. Ti znašajo skupaj z izkopom in zasutjem kanala
863.000.	00 sit.
SKLEP: KS odobri lastnikom parcel v Križnem Vrhu, ki povsem na novo elektrificirajo to področje, 10% sredstev od skupne vrednosti investicije, to je 86.300,00 SIT. Denarna pomoč se na podlagi prejetega računa nakaže izvajalcu del.
4.	Krajani Grabnar in Salobir z Žalostne gore ter Nagelj z Belega Griča prosijo za postavitev cestnih ogledal.
SKLEP: Nabavita se dve manjši cestni ogledali, ki bosta omogočili varnejšo vključitev krajanov Žalostne gore in Belega Griča v promet. Polovico denarja za nakup in postavitev ogledal bo dala KS, preostalo polovico pa krajani sami.
5.	V pisarni KS seje večkrat oglasila ga. Starič in prosila za pomoč pri rešitvi težav, ki jih povzroča neurejeno odvodnjavanje meteornih voda s cestnih površin nad njeno hišo. Predstavniki KS in Občine Trebnje so si ogledali stanje na mestu samem in ugotovili, daje ureditev odvodnjavanja v resnici nujna, saj se ob malo večjih padavinah vsa voda steka za njeno hišo, česar ne more preprečiti niti z rednim urejanjem nasipin. Po grobih ocenah prisotnih predstavnikov naj bi ta dela zanašala nad
600.00.	00 SIT. Predstavnik Občine Trebnje je nakazal možnost rešitve problema proti koncu letošnjega leta, če bo KS zagotovila 300.000,00 SIT od skupne vrednosti.
SKLEP: KS pristopi k ureditvi križišča nad Staričevo hišo na Svetem Vrhu, s tem, da skupaj s tam živečimi krajani (Starič Tanja in Povšič Anton) prispeva 300.000,00 sit.
Ad 6)
L V ginka (staro drevo na gradu) je 26.julija 2001 udarila strela in poškodovala njegov vrh. Skupina krajanov, nekateri člani Sveta KS in predstavniki Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine N.m. so pri ogledu poškodb ocenili, daje drevo možno ohraniti.
SKLEP: Za sanacijo poškodovanega ginka se izbere izvajalca, ki bi bil pripravljen potrebna dela na drevesu strokovno opraviti za primerno ceno.
K akciji se poskuša pridobiti tudi sponzorje.
2.	Občina Trebnje je KS posredovala dopis v
katerem naroča, da KS ugotovijo vrednosti nepremičnin in opreme, ki so last KS.
SKLEP: KS preskrbi pristojnega cenilca, ki bo ugotovil vrednost nepremičnin in opreme.
Ad 7)
SKLEP: Sprejme se poročilo občinskega svetnika g. Gregorčiča o delu in aktivnostih Občinskega sveta.
Seja Sveta je bila zaključena ob 21.30 uri.
ZAPISNIK
seje Sveta KS Mokronog,
kije bila v četrtek 15. novembra 2001, ob 17.00 uri.
Prisotni: Antonija BORŠTNAR, Janez BREGANT, Borut DVORNIK, Franci KOS, Anton MAVER (predsednik), Peter MIKEC, Anka ZAJC, Alojz ZORC.
Opravičeno odsotni: Peter DEU, Branko JANEŽIČ, Marjan KOLENC, Jože KOPINA, Zvonko PRESKAR.
Ostali prisotni: Ludvik JERMAN (občinski svetnik) in Brigita LAH (tajnica).
Sejo je vodil Anton MAVER, predsednik sveta.
DNEVNI RED:
1.	Pregled in realizacija sklepov 18.seje
2.	Pregled opravljenih del v KS v zadnjem obdobju
3.	Program del in finančni plan za leto 2002
4.	Organizacija zimske službe za vzdrževanje KC za sezono 2001/2002
5.	Aktivnosti za ustanovitev lastne občine
6.	Obravnava vlog in dopisov
7.	Razno
8.	Pobude in poročila svetnikov
Ad 1)
Večina sklepov 18 seje je bilo izvršenih, nekateri so še v izvajanju. Dela bodo zaključena predvidoma do konca leta.
Ad 2)
L Dostop s KC Gorenja vas - Križni vrh na Zupančičev travnik je urejen.
2.	Projektna dokumentacija za ureditev starotrškega jedra in pločnikov do zdravstvenega doma je (po zagotovilih Občine Trebnje in projektanta Arhitekton d.o.o.) v zaključni fazi. V oktobru je občina Trebnje projektantu zavrnila predlog projektne dokumentacije, ker ni vsebovala rešitve za avtobusno postajo. Občina Trebnje in KS
Mokronog namreč zahtevata, da projektant območje projektne obdelave razširi tako, da opredeli tudi dokončno rešitev avtobusne postaje.
3.	Muldc, ki so bile na nekaterih odsekih krajevnih in lokalnih cest nujno potrebne, so v večini izdelane, v neposredni bližini mrliške vežice v Mokronogu pa je dograjen tudi vtočni jašek. Dela je izvajalo Cestno podjetje Novo mesto. Skupna vrednost znaša 1.200.000,00 sit, od tega bo nekaj nad 500.000,00 sit pokrila Občina Trebnje iz sredstev namenjenih za vzdrževanje lokalnih cest, razliko pa KS iz lastnih sredstev.
4.	KC Bruna vas - Konopcn dol je preplastena v celotni dolžini, povsem na novo pa rekonstruirana in asfaltirana v dolžini 70-ih metrov. Delo je opravilo podjetje SCT Ljubljana, zemeljska dela pa Zavod za gozdove in KS. Skupna vrednost, brez zemeljskih del, znaša 3.533.000,00 SIT. Del stroškov, 225.000,00 sit, so prispevali krajani. Ob isti KC so na novo urejene tudi bankine. Navoz bankin je opravil PGM Gregorčič Vladimir s.p.
5.	Dograditev javne razsvetljave (JR): od planirane dograditve so dela zaključena le na Logu in v naselju Slepšck. V Slepšku je JR izgrajena na novo in sicer z 9 svetlobnimi mesti. Skupna vrednost opravljenih del je ocenjena na 2.500.000,00 sit, k temu so krajani s podpisom pogodb prispevali
935.000,00 sit, za približno 450.000,00 tolarjev pa so vložili lastnega dela. Hkrati z izgradnjo JR so vaščani v izkopan kanal položili tudi cevovod za morebitno kabelsko televizijo. Za to so zbrali še dodatnih 99.500,00 SIT.
6.	V izvajanju je dograditev javne razsvetljave (dve svetilki) od gostilne Deu proti pokopališču. Prav tako so v teku dela za dograditev JR na Puščavi (z enim svetlobnim mestom) in za dograditev JR v Rožni ulici, ob parkirnem prostoru (dve svetlobni mesti) ter zamenjava dotrajanih luči v neposredni bližini Ornikove hiše (dve svetlobni mesti). Dela bodo opravljena v decembru, izvaja pa jih Elektromehanika Brane Gregorič s.p.. Javna razsvetljava cesti proti Prelogom (pred mrliško vežico) bo urejena v najkrajšem možnem času.
7.	Vlogo Župnijskega urada Mokronog in osnutek pogodbe s katero naj bi KS odstopila 75% sredstev, zbranih od najemnine grobov za pokopališči Beli Grič in Sveti Vrh, je Občina Trebnje odstopila Ministrstvu za okolje in prostor - Vladni službi za lokalno samoupravo in jo zaprosila za mnenje. Mnenje, ki ga bo KS dobila od pristojne vladne
službe oz. občine Trebnje, bo KS upoštevala kot izhodišče pri nadaljnjem urejanju zadeve.
8.	Dograditev vodovoda na Svetem Vrhu: zaradi velikega interesa po razširitvi vodovodnega omrežja (21 interesentov) je že imenovan gradbeni odbor, ki ga vodi g. Stipanič. Trenutno potekajo aktivnosti za zbiranje denarja.
9.	Ureditev križišča na Svetem vrhu: nad Staričevo hišo: po zagotovilih Cestnega podjetja Novo mesto-baze v Trebnjem, bodo dela opravljena še v letošnjem letu (predvidoma v drugi polovici novembra, če bo vreme služilo).
10.	Prav tako ima KS od Cestnega podjetja Novo mesto-baze v Trebnjem zagotovilo, daje varovalna ograja za nevaren odsek ceste (ob Majcnovi zidanici) na Sv.Vrhu naročena in da bo postavljena v čim krajšem možnem času.
11.	Cenitev nepremičnin in opreme last KS bo opravljena do konca novembra.
12.	Obnova elektroinstalacij v kulturnem domu (delaje izvajal ELPOS Marjan Šuštaršič s.p.)je zaključena. Cena opravljenih del znaša
3.299.000,00 sit. Prvi poskus tehničnega prevzema (8. 11. 2001) ni uspel, ponovni bo, ko bodo odpravljene pomanjkljivosti.
13.	Pavel Krnc, s.p., je opravil pleskarska dela v dvorani in predprostoru za 474.000,00 sit.
14.	Ureditev odra: povsem je očiščeno pododrje, odrske zavese in zastor pa oprane in na novo pritrjene. Čiščenje zaves je opravila kemična čistilnica Jevnikar Jana iz Trebnjega, ki storitev ni zaračunala. Na odru je bilo opravljeno še več drugih dodatnih del.
15.	Vodovodni odbor Gorenje Laknice - Priča zaključuje novo vodno vrtino. Vrtina je v neposredni bližini sedanjega vodnega zajetja. Cena za tekoči meter vrtine je 150 DEM (skupna vrednost del bo približno 15.000 DEM). Sredstva za to so zbrali uporabniki vode obstoječega vodovodnega sistema in interesenti za nove priključke. Tečejo tudi prizadevanja za pridobitev finančnih sredstev za nakup vodne črpalke.
16.	Pokopališka uprava Mokronog: člani pokopališke uprave zaključujejo z delom, ki so ga pri vzdrževanju pokopališč in vodenju potrebne administracije opravljali skozi celotno leto 2001. SKLEP: Za opravljeno delo v letu 2001 pri vodenju pokopališke uprave in urejanju vse potrebne administracije se na predlog PU iz sredstev, zbranih od vzdrževalnine pokopališč, izplača
enkratna denarna nagrada in sicer: Mici Koračin
120.000,00 sit, Jožetu Novaku 60.000,00 sit in Brigiti Lah 40.000,00 sit.
17.	Pogrebne svečanosti se že nekaj časa odvijajo v mrliški vežici. Kaže se potreba po dodatnih stolih.
SKLEP: Za mrliško vežico v Mokronogu se (na predlog PU) nabavi 60 stolov iz sredstev zbranih za vzdrževanje pokopališč.
Ad 3)
1.	Program krajevne skupnosti za naslednje leto je odvisen tudi od proračuna občine, zato bo lahko dokončno oblikovan in sprejet šele, ko bo občina Trebnje sprejela svojega, ki je sedaj v fazi obravnav na odborih. KS Mokronog je svoje potrebe pravočasno predložila, ob tem je treba vedeti, da decembra 2001 ugasne sedanji krajevni samoprispevek in bo naša krajevna skupnost v celoti odvisna od občinskih sredstev.
SKLEP: Vsebinski in finančni program za leto 2002 bo Svet KS obravnaval, ko bodo znana sredstva iz občinskega proračuna. Pri oblikovanju programa del bosta upoštevana tudi naknadno prispela predloga:
•	ureditev krajšega odseka ceste na koncu Ulice talcev v Mokronogu in
•	ureditev odtekanja hudourniških in meteornih voda na kmetijskih površinah pod Belim Gričem (v Becjanu).
Ad 4)
1.	KS Mokronog bo tudi letos organizirala zimsko službo za pluženje KC. Pluženje bodo izvajali lastniki traktorjev in plugov, ki so organizirani v strojni krožek.
SKLEP: Potrdi se predlagan razpored KC za pluženje snega v sezoni 2001/2002 z zadolženimi izvajalci teh del (glej prilogo). Cena za opravljanje je enotno določena za vse izvajalce in sicer
4.500,00	za traktorsko uro. Izplača pa se preko strojnega krožka.
Ad 5)
L Predsednik Sveta, g. Maver, je poročal o poteku trenutnih aktivnosti v zvezi z ustanavljanjem lastne občine. Pred morebitnim referendumom, na katerem se bomo prebivalci KS Mokronog odločali o usodi nadaljnjega razvoja našega kraja, bo potrebno vložiti še veliko truda in krajanom podrobneje predstaviti prednosti in slabosti lastne občine. V ta namen bodo organizirani sestanki krajanov po vaseh, oziroma bo sklican zbor
občanov, ki naj bi pokazal, kako prebivalci KS Mokronog razmišljajo o ustanavljanju lastne občine.
Ad 6)
1.	Svet KS je obravnaval vlogo, ki stajo vložila Mitja Berce in Stane Smolič, v kateri predlagata čim prejšnjo ureditev odteka hudourniških in meteornih voda pod Belim Gričem v Becjanu.
SKLEP: Ureditev hudourniških in meteornih voda pod Belim Gričem bomo uvrstili v program del KS za leto 2002.
2.	Pucelj Martin je KS posredoval vlogo, v kateri prosi za ureditev dela ceste mimo njegove hiše v Ulici talcev (na koncu ulice). Predstavniki Sveta KS so si situacijo na licu mesta ogledali, Svet pa je sprejel naslednji
SKLEP: Rekonstrukcija dela ceste na koncu Ulice talcev bo uvrščena v program del KS za leto 2002.
3.	Vinko Kastelic je z vlogo zaprosil za najem stanovanja v kulturnem domu Mokronog, kjer trenutno živi Ilija Križanac z družino.
SKLEP: Svet bo o vlogi odločal, ko bo znano kdaj se bo družina Križanac izselila.
4.	Krajani Pugleda so poslali vlogo s štirimi podpisi, v kateri, kot uporabniki ceste Pugled - Žalostna gora, prosijo KS, da na ustrezen način omeji hitrost na tem odseku.
SKLEP: Nabavita se dva prometna znaka za omejitev hitrosti na 30 km/h in postavita na delu odseka KC Žalostna gora - Pugled, kot predlagajo uporabniki ceste.
Ad 7)
L 24.10.2001 je Državni zbor sprejel Zakon o samoprispevku. Po tem zakonu imajo lokalne skupnosti ponovno možnost izglasovati samoprispevek za izgradnjo lokalne infrastrukture.
Pogoji za uvedbo samoprispevka so, v primerjavi s prejšnjim zakonom, nekoliko spremenjeni. Novo je tudi, da se bodo zbrana sredstva zbirala na občinskem računu.
SKLEP: S sredstvi samoprispevka je bilo v mokronoški krajevni skupnosti veliko narejenega, zato bomo samoprispevek zelo pogrešali. Do naslednje seje Sveta naj člani sveta v svojih sredinah razpravljajo o morebitni novi uvedbi samoprispevka. O mnenjih krajanov se bomo pogovarjali na decembrski seji.
2.	Iz "Poročevalca Državnega zbora" in od direktorja občinske uprave Občine Trebnje smo izvedeli, da bo v bližnji prihodnosti Državni zbor
obravnaval predlog zakona o izvrševanju proračuna za leto 2002-2003. Ta zakon, med drugim, predvideva tudi ukinitev žiro računa krajevnih skupnosti in uporabo enotnega transakcijskega računa pri Banki Slovenije za posamezno občino. To pomeni, da krajevne skupnosti ne bodo več imele lastnih žiro računov in bodo poslovale preko občinskega.
SKLEP: Predsednik, tajnica in računovodja naj tekoče spremljajo novosti na področju finančnega poslovanja krajevnih skupnosti.
3.	Glede na pričakovanja, da bo s 1.1.2002 stopil v veljavo Zakon o izvrševanju proračuna za leto 2002 in 2003, na osnovi tega pa tekle vse finančne transkacijc preko občinskega-enotnega transakcijskega računa, bo potrebno z izvajalci del v KS odnose urediti tako, da bodo v vseh primerih izbrani na osnovi ponudb in da bo z izbranimi sklenjene pogodbe. V zvezi s tem je bil sprejet naslednji
SKLEP: Za vzdrževanje javne razsvetljave v KS Mokronog se pridobita vsaj dve ponudbi. Na osnovi katerih bo Svet KS izbral najprimernejšega izvajalca in z njim sklenil letno pogodbo o izvajanju del.
4.	Ustanova "Poti kulturne dediščine Slovenija" -projekt "Slovenski kozolec" ima med svojimi cilji ohranjanje slovenskega kozolca. Med drugim neposredno pomagajo lastnikom, ki za svoj kozolec zaradi različnih razlogov sami ne morejo poskrbeti. Kozolec na hribu, nasproti cerkve sv. Florjana, ki naj bi bil po navedbi predstavnikov ustanove last Marije Janežič iz Mokronoga, in stoji na dominantni lokaciji, umira. Ustanova "Poti kulturne dediščine" je pripravljena vložiti nekaj sredstev v obnovitvena dela tega kozolca, predvsem pa pridobiti sponzorje, ki bi po svojih močeh pripomogli k obnovi. Ustanova seje obrnila tudi na KS in ji posredovala osnutek dogovora o obnovi Janežičevega kozolca na hribu. Iz osnutka dogovora izhaja, da ustanova poskrbi za pripravo strokovnega programa kozolca, prevzame obveznost za zagotovitev namenskih sredstev za plačilo obrtnikov višini 200.000,00 sit in sponzorsko zagotovi kritino. V dogovoru ustanova tudi predlaga ustanovitev namenskega programskega sklada, ki bi ga vodil predstavnik KS Mokronog, v njem pa bi se zbirali prispevki za izvedbo projekta. KS naj bi, po tem predlogu, krila stroške razreza potrebnega lesa. V zvezi z zgoraj
povedanim je Svet KS sprejel naslednji SKLEP: V primeru, da bo akcija za obnovo kozolca stekla, je KS Mokronog pripravljena kriti stroške razreza lesa in jih plačati v zakonitem plačilnem roku, vendar pod pogojem, da ustanova pred pričetkom del ugotovi dejansko lastništvo kozolca in določi osebo, ki bo vodila namenski programski sklad. Finančne transakcije pa naj ne potekajo preko žiro računa krajevne skupnosti Mokronog.
5.	Z 31.12.2001 preneha zaposlitev delavca v KS preko javnih del. Na osnovi znanih informacij v zvezi z možnostjo nove zaposlitve v letu 2002, bo nova zaposlitev težko izvedljiva. Ker krajevna skupnost dokazljivo potrebuje delavca, ki bi skrbel za manjša vzdrževalna dela na ali ob krajevnih cestah, za čiščenje starotrškega jedra in še kaj, je bil sprejet naslednji
SKLEP: Predsednik KS naj poizkuša pri odgovornih organih na občini Trebnje dokazati upravičenost te zaposlitve.
6.	Letos je KS Mokronog uspela izdati le eno številko Mokronajzarja, kar se kaže tudi na manjši informiranosti krajanov.
SKLEP L: Svet KS poskrbi, da najkasneje do 7.
12. 2001 izide naslednja, to je 15.štev. Mokronajzarja. Svet naj poskuša za izdajo nove številke pridobiti sponzorje.
SKLEP 2: V letu 2002 bo izšel Mokronajzar v redni izdaji trikrat in sicer 10. 4., 10. 9. in 10.12. Tajništvo KS bo sprejemalo od posameznih avtorjev gradivo za objavo do zadnjega dne v mesecu pred mesecem izida nove številke.
7.	V noči 10/11 november je zagorelo ostrešje na stanovanjski hiši Zdenke in Rada Zidariča. Nastala je večja materialna škoda. Ostrešje je bilo s pomočjo sosedov in sorodnikov takoj naslednji dan delno obnovljeno in na novo pokrito. V akcijo za odprave škode seje vključila tudi KS z manjšo vsoto denarne pomoči. V zvezi s tem je bil sprejet naslednji
SKLEP: KS poravna račun, ki ga bo izstavila žaga Deu za smrekove late, ki so bile uporabljene pri obnovi ostrešja na Zidaričevi stanovanjski hiši.
8.	Turistično društvo Mokronog in Športno društvo Mokronog bi rada uredila za svoje potrebe izložbena okna v pritličju Pavšičeve hiše.
SKLEP: KS krije stroške grobih mizarskih del pri ureditvi štirih izložbenih oken v skupni višini do
60.000	sit.
9.	PGD Mokronog praznuje prihodnje leto 120 let delovanja. V počastitev tega visokega jubileja želi vodstvo GD izdati lasten koledar, ki bo bogatejši od običajnih gasilskih koledarjev. GD seje obrnilo tudi na KS in prosilo za finančno pomoč. Svet KS je idejo o izdaji kvalitetnejšega koledarja obravnaval in v zvezi s tem sprejel naslednji SKLEP: Ob koncu leta bo KS skupaj z PGD Mokronog izdala koledar, ki bo kot skupni projekt prispeval k počastitvi 120 letnice PGD Mokronog. Seja Sveta je bila zaključena ob 20.15 uri.
PLUŽENJE CEST V SEZONI 2001/2002
Svet KS Mokronog je na svoji 19.seji, 15. novembra 2001, potrdil razpored pluženja krajevnih cest v sezoni 2001/2002. Cena je za vse izvajalce enotna in sicer 4.500,00 SIT za traktorsko uro.
LKISOVEC Janez:
•	KC Ribjek - Pugled (dolina)
•	KC Ribjek - Straža
•	KC Ribjek - Slcpšek - Puščava
•	KC skozi naselje Beli Grič-Gornja vas-Križni vrh
•	Gorenja vas - Ostrožnik
■	KC Beli Grič - Kolenc Janez
■	KC Ostrožnik - Žempoh
•	KC Slepšek - Čož in Slepšek, mimo Kostrevca do Rajcrja
•	KC Slcpšek do Tratar Zvoneta
■	KC Slepšek - Dolinar Ana
•	KC Puščava (vojašnica) - domačija Ržen
•	Železniška in avtobusna postaja na Puščavi
•	Puščava (KC Flisar - Brinovec)
2.	SLAK Slavko:
•	KC skozi vas Log
•	KC do Glušiča
3.	KOS Branko:
•	KC Puščava - mimo Vavtarja do transformatorja
•	KC Martinja vas, skozi vas-Debeljak-Tršinar-Novak
■	Gregorčič Alojz - lovska koča - črpališče - do križišča pred Jagričem
•	KC Kos Tone mimo Kos Vinkota do Kos Darkota
4.	LENARČIČ Tone:
•	KC Petrič - Lenarčič
■	KC regionalna cesta v Bruni vasi, skozi vas
•	KC od regionalne ceste do Radenškovih
•	v Bruni vasi do Rozman Alojza
5.	BREGANT Janez:
•	ulice v naselju Mokronog
•	od KC do vrat mrliške vežice in garaže
•	dovozna pot do TOM -ovega parkirišča, parkirišče in dvorišče ob cesti za zidom
•	KC Spodnja Priča
•	KC Zgornja Priča
•	KC Žalostna gora - Žužek
7.	GRLICA Jože ml.:
•	KC Brezovica - Žalostna Gora
8.	KOS Franci:
•	KC avtobusna postaja - Jerman
•	KC avtobusna postaja pri Kučiču v vas Gor.Laknice do Vida Kocjana
•	KC Povšič - Brezovica
•	KC Borštnar - Železnik
•	KC Kos - Kocjan - Vozljič
9.	BALE Marjan:
•	KC Žibert Fride - Brezovica - Jevnikar Pavle
•	KC Mikec Julij - Sveti Vrh, skozi vas - cerkev do Pečnikovih
•	Spečna
10.	LINDIČ Srečko:
•	KC Krnc - Dvanajščak - Gorenc
•	KC mimo Zajca - Peterleta do Pencata
•	KC od peskokopa Hribar - Stritar - Špelič -Mikec - Metelko do regionalne ceste v Sr. Laknicah
•	od regionalne ceste do Bečaja in od lokalne ceste do Ložarja
•	KC Dolenšek - Gorenc
JAVNA RAZSVETLJAVA
V	SLEPŠKU
V	programu del, ki jih KS izvaja s pomočjo sredstev zbranih iz samoprispevka, je bila pred petimi leti (ko je bil samoprispevek izglasovan), uvrščena tudi postavitev javne razsvetljave v naselju Slepšek. Celoten projekt, z devetimi svetlobnimi mesti, je stal 2.500.000,00 SIT, za kar so krajani prispevali (poleg milijona sit iz samoprispevka) še dodatnih
935.000,00 SIT v gotovini. Tudi večino fizičnih del, razen najbolj strokovnih, so opravili sami. V to so vložili nad 448 delovnih ur. Ob tem so razmišljali so tudi za prihodnost in v izkopani kanal položili še cevovod za kabelsko tv, za kar so prispevali dodatnih 99.500,00 SIT.
JR je bila izgrajena v rekordnem času, saj je od prvega sestanka vaščanov (13.10.2001) do otvoritve preteklo komaj mesec dni. Celotna dela so potekala pod nadzorstvom pogodbeno izbranega izvajalca in gradbenega odbora, ki ga je vodil g. Jože Rajer. Javno razsvetljavo je dne 9.11.2001 simbolično predal namenu najstarejši vaščan Slepška, 90 letni Leopold Tratar, ki je na zaključni slovesnosti tudi zaplesal.
Anton Maver
11.	VIRANT-BAN Boštjan:
•	od regionalne ceste Hrastovica - Most
•	od regionalne ceste do Gričar Staneta
•	od regionalne ceste do Papež Janeza
•	od regionalne ceste do cerkve
•	od regionalne ceste do Kržič Antona
•	od regionalne ceste do Jankovič Jožefe
•	avtobusna postaja
Izvajalci del so dolžni začeti s pluženjem čim zapade 5 cm južnega oz. 10 cm sipkega snega. Izvajalci del vodijo evidenco o opravljenih strojnih urah sami. KS pričakuje od vseh izvajalcev korekten prikaz števila strojnih ur za opravljena dela. Obračun ur oddajo izvajalci v pisarni KS najkasneje do 15. 4. 2002, saj bomo le tako lahko nakazali denar že v maju (preko strojnega krožka).

DELOVNI NAČRT KS MOKRONOG ZA LETO 2002
- cestno področje -
prioritetna zaporedna številka		CESTA - RELACIJA	kategori ja c. lokalna-LK, krajevna-KC	PREDVIDENA DELA	površina oziroma dolžina x širina	VREDNOST DEL po cenah 2001
1.	Mokronog - križišče pri TOM-u		KC	Ureditev križišča	300 m2	1.000.000
2.	Gorenja vas - Bačje		KC	rekonstrukcija	1.500 x 3 m	13.000.000
3.	Mokronog - trško jedro in pločniki do ZD		KC	ureditev trga in pločnikov do ZD		40.000.000
4.	Ostrožnik - Vrh		KC	preplastitev in mulde	800 x 3 m	3.240.000
5.	Ribjek - Pugled		KC	asfaltiranje	300 x 3 m	2.000.000
6.	Puščava (železniška postaja)		KC	asfaltiranje	800 m2	2.000.000
7.	Dolenje Laknice - Trščina		KC	asfaltiranje in mulde	250 x 3 m	2.100.000
8.	Gorenja vas - Beli Grič		KC	preplastitev	1.000 x 3 m	4.200.000
9.	Beli Grič - Ribjek		KC	preplastitev	400 x 3 m	1.680.000
10.	Brezovec		KC	preplastitev	6.000 m2	8.000.000
11.	Slepšek: Žnidaršič - Tratar		KC	rekonstrukcija in mulde	400 x 3 m	3.400.000
12.	Dolenje Laknice - Lindič		LC	preplastitev	500 x 3 m	2.100.000
13.	Most - Hrastovica (od Bana do LC)		KC	preplastitev in mulde	60 x 3 m	280.000
14.	Mokronog: Bregant - Gerden		KC	rekonstrukcija	80 x 3 m	650.000
15.	Žalostna Gora - Žužek		KC	rekonstrukcija	500 x 3 m	5.000.000
16.	Mokronog: Ulica talcev		KC	ureditev	350 m	700.000
SKUPAJ:	89.350.00«


USPESNO LETO V GORENJIH LAKNICAH
Gorenjih Laknicah, vendar se veliko dogaja. Zato se zdi vprašanje, kako to zmorete, popolnoma pravšnje. Na koncu koncev vse skupaj (in vsako posebej) tudi nekaj stane!
Franci KOS: Če ljudje hočejo, zmorejo! Seveda je predpogoj, da so vsi prepričani, kako je neka stvar potrebna. Od tu naprej je vse odvisno v glavnem od dobre organizacije. S tem ne mislim, da zadeva steče kar sama od sebe. Potrebno je vložiti ogromno dela, narediti veliko potov, pritisniti na marsikatero kljuko, zavrteti veliko telefonskih številk ... vendar, če je vas enotna, če so vsi zraven, je vse lažje. Seveda so pri majhnem številu gospodinjstev obremenitve na posameznika večje, prevelike!, je pa tudi res, da nam nihče ne bo pomagal, če se ne bomo sami najbolj potrudili, če ne bomo največ žrtvovali. Za nas gre!
M.: Koliko je stalo avtobusno postajališče?
F. KOS: Za nas je to kar prava avtobusna postaja, čeprav v njej ne moreš kupiti karte! Nudi pa zavetje in večjo varnost. Zato smo se tudi odločili, da jo postavimo. Za deske (brunarice) smo odšteli 19.530 sit, za železo in cement je bil račun 11.577 sit, za klopi 5.000 sit, obrtniška dela so znesla 157.000 sit, kar je skupaj 193.107 sit. Krajani smo zbrali 155 tisočakov gotovine, manjkajoči denarje primaknila KS Mokronog, KS je krila še stroške ostrešja in kritine. Krajani smo opravili tudi vsa tista fizična dela,
Skozi Gorenje Laknice ne moreš, da ne bi opazil sprememb. Na bolje, seveda. Ob cesti pade v oči lično urejeno avtobusno postajališče, opaziš, da se nekaj dogaja pri cerkvici sv. Jošta, zveš za vrtino, ki bo zagotovila dovolj kakovostne vode. MOKRONAJZAR je za pogovor zaprosil g. Francija KOSA, vaščana in svetnika v KS Mokronog. MOKRONAJZAR: Samo 17 gospodinjstev je v
ki smo jih lahko.
M.: Cerkvica .vv. Jošta je bila verjetno potrebna obnove?
F. KOS: Cerkvica je res že več kot nujno potrebovala učinkovito pomoč tako na zunanji strani, kot v notranjščini. Najprej smo se del lotili kar sami, potem smo naše želje uskladili s stroko in tako smo že večino del v notranjščini opravili, zamenjali dotrajala okna in vrata, prispeval jih je mokronoški župnijski urad, okrog objekta smo uredili drenažo, spomladi pa se bomo, če bo vse po sreči, lotili ostrešja in zunanjega ometa, ki ga je treba zamenjati. Med vaščani je dogovor, da bo vsako gospodinjstvo prispevalo po 30.000 sit. KS Mokronog je prispevala 150 tisočakov, župnišče, kot sem že rekel, pa nova okna in vrata. Seveda smo vaščani opravili tudi vsa fizična dela.
M.: Pred dobrim letom, ko so probleme z vodo reševali na Priči, je bilo posodobljeno tudi vodovodno omrežje v Gorenjih Laknicah. Takrat je bilo povedano (če spomin ne vara), da bo vode poslej dovolj za vseh 39 odjemnih mest (okoli 200 ljudi), ki so na vodovod priključena. Zakaj sedaj vrtina?
KOS: Ne gre za količino. Voda iz sedanjega zajetja je, žal, vse prevečkrat obremenjena s snovmi, ki so zdravju škodljive in niso dovoljene. Vrtina, ki je globoka 68 m, bo zagotavljala neoporečno in kakovostno vodo, tudi dovolj jo bo. Pri podatkih iz opravljenega črpalnega preizkusa, bo vrtina dajala nad 2 litra vode na sekundo (sedaj jo porabimo l/s). M.: Koliko bo to stalo?
F. KOS: Natančni izračuni bodo znani v teh dneh, ko bodo zbrani vsi potrebni podatki, predvsem pa cena črpalke, ki bo morala imeti dovolj moči, da bo premagovala višinsko razliko do 8o metrov višje postavljenega pretočnega rezervoarja. Ve pa se že, da sredstva, ki so jih do sedaj že vložili vaščani oziroma vsi, ki so na omrežje priključeni (lastniki zidanic, počitniških hišic), ne bodo zadostovala. Računamo na pomoč širše skupnosti.
M.: Mimogrede, letos se izteče samoprispevek!
F. KOS: Ja, in zelo smo zaskrbljeni zaradi tega. Osebno mislim, da je bil v naši krajevni skupnosti denar iz samoprispevka dobro porabljen. Največjo vrednost pa vidim v tem, da je bil vsak tolar iz samoprispevka vsaj trikrat oplemeniten. Če se bomo tej obliki odrekli, bomo nazadovali!
Dovolite, da izkoristim priložnost in se v imenu vaščanov zahvalim prav vsem, ki so in nam še pomagajo pri našem trudu za boljšo kakovost življenja. Prostor ne dopušča, da bi vse naštel, ne morem pa mimo tega, da ne bi omenil sveta KS Mokronog in predsednika Antona Mavra. Hvala. Vsem sovaščanom in ostalim krajanom pa obilo zdravja v novem letu.
KOMUNALA TREBNJE ODVOZ KOMUNALNIH ODPADKOV S PODROČJA ZIDANIC
Naše vinske gorice lahko ohranimo prijazne in čiste le tako, da bomo ustrezno poskrbeli za odpadke.
Letos je trebanjski Občinski svet sprejel nov odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Trebnje. Na tej podlagi je bil pripravljen program, s katerim je določeno tudi širjenje odvoza komunalnih odpadkov s področja zidanic, vikendov in počitniških hišic. Ta gospodarska javna služba je bila letos uvedena v nekaterih vinogradniških področjih trebanjske občine, v naslednjem letu pa je predvideno odvajžanje smeti tudi z vinogradniških področjih v KS Mokronog. Lastniki objektov bodo skupaj z izvajalcem službe in KS določili skupna zbirna mesta, kjer bodo postavili zabojnike. Istočasno bodo lastniki objektov postali zavezanci za plačilo smetarine, ki znaša po veljavnih cenah trenutno polovico cene za gospodinjstvo, to je 320,76 sit.
IZPADI
ELEKTRIČNE ENERGIJE
Letošnji prvi sneg je povzročil precej težav tudi distributerju pitne vode na mokronoškem vodovodu. Zagotavljanje pitne vode v Mokronogu je namreč povezano z električno energijo, saj je potrebno vodo črpati iz globinskega vodnjaka. V primeru daljšega izpada elektrike nastanejo problemi, kajti akumulacija na Belem Griču ne omogoča nemotene vodopreskrbe.
Komunala Trebnje je posredovala pri Elektru Krško in predlagala, naj na distribucijski mreži na območju črpališča vgradijo dodatna stikala, ki bi izklapljala samo tisti del elektro mreže, na katerem je prišlo do okvare in ne, ko sedaj, ko zaradi okvare na enem delu celotno področje ostane brez elektrike.
Komunala Trebnje pričakuje, da bo Elektro Krško omrežje ustrezno izboljšal.
Pokopališka uprava prosi vse, ki še niso
poravnali pristojbin, da to storijo do konca leta.
mokronajzar|
TAKSA 2A OBREMENJEVANJE OKOUA ZARADI ODLAGANJA ODPADKOV
Vlada Republike Slovenije z Uredbo o taksi za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, uvaja s 1. 1. 2002 novo dajatev, ki jo bodo morali plačevati vsi povzročitelji (tako pravne kot fizične osebe), pri katerih nastajajo odpadki. Zavezanec za plačilo takse državi je upravljalec odlagališča komunalnih odpadkov. Ker gre za novo dajatev ob smetarini, kar pomeni višje zneske na položnicah za komunalne storitve, je prav, da se s tem seznanimo.
•	Uredba je bila objavljena v Uradnem listu RS št. 70/2001.
•	Osnova za takso je masa odloženih odpadkov v koledarskem letu, izražena v kilogramih, ter število enot obremenitve tal za en kilogram odloženih odpadkov.
•	Višino takse določi Vlada RS s sklepom do konca tekočega leta za naslednje leto. Cena se oblikuje na enoto obremenitve. Taje odvisna od količine odloženih odpadkov na odlagališče in emisije ogljikovega dioksida, ki se spušča v ozračje.
Zniža se lahko le za znesek, ki je enak količini zajetega metana v odlagališnih plinih na odlagal išču.
•	Odmero takse zavezancu določi na podlagi napovedi o količinah odloženih odpadkov na deponiji Ministrstvo za okolje in prostor z odločbo. Osnova za odmero je 600 kg odpadkov letno na osebo. Zavezanci bodo plačevali takso med letom v obliki mesečnih akontacij na račun, ki ga predpiše minister za finance.
•	Plačilo takse - Komunala, kot izvajalec gospo darske javne službe, bo takso lahko pobirala mesečno v obliki akontacij, vendar bo gospodin jstvom in pravnim subjektom lahko s položnica mi neposredno zaračunavala le polovico odmer jene takse. Za drugo polovico takse potekajo intenzivni pogovori na Gospodarski in Komunalni zbornici, kjer pripravljajo predlog za Vlado RS, da naj se tudi druga polovica takse ustrezno izkazuje na položnicah zavezanca in naj se ne vračunava v ceno smetarine.
LOČENO ZBIRANJE
KOMUNALNIH
ODPADKOV
-postavitev ekoloških otokov-
Na podlagi Zakona o varstvu okolja je vlada RS letos sprejela Odredbo o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. S to odredbo je pred lokalne skupnosti postavila izredno zahtevno nalogo, ki je povezana tudi z velikimi finančnimi sredstvi. Gre za postavitev zbiralnic - ekoloških otokov, na katerih bodo po trije kontejnerji, in sicer za:
•	papir in drobno lepenko, vključno z drobno odpad no embalažo iz papirja in lepenke,
•	drobno odpadno embalažo iz stekla,
•	drobno odpadno embalažo iz plastike ali sestavi jenih materialov in drobno odpadno embalažo iz kovine.
Zbiralnica (ekološki otok) mora biti na območju mesta po ena na vsakih 500 prebivalcev, po vaseh pa v skladu s programom, ki ga pripravi izvajalec te gospodarske javne službe, v naši KS Komunala Trebnje. Komunala Trebnje predvideva, da bo potrebno v občini Trebnje postaviti okrog 55 ekoloških otokov, torej za nabavo 165 posod in za nujno potrebno ureditev prostora (ekološkega otoka), kar znese približno 13 mio sit. Sredstva bo morala zagotoviti lokalna skupnost.
Odredba med drugim določa, da je potrebno v okviru javne službe najmanj enkrat v koledarskem letu s premično zbiralnico zbirati tudi nevarne odpadke pri gospodinjstvih. To lahko izvaja le s posebna, od ministrstva izbrana in pooblaščena gospodarska družba, ki mora imeti posebno opremo in ki lahko izvaja dejavnost v skladu z določili iz Odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami. Med nevarne odpadke štejejo:
•	topila, organska in halogenirana,
•	kisline,
•	baze,
■	fotokemikalije,
•	pesticidi in biocidi,
•	fluorescentne cevi in odpadki, ki vsebujejo živo srebro,
•	oprema, ki vsebuje klorofluoro ogljike in kloroflu oro ogljikovodike (hladilne in klimatske naprave in toplotne črpalke v gospodinjstvih),
■	barve, črnila, lepila in smole, ki vsebujejo nevarne
snovi,
• električna in elektronska oprema (npr. iztrošeni računalniki, TV aparati),
■ baterije in akumulatorji.
Komunala Trebnje predvideva odvoz nevarnih odpadkov na ta način, da bi v vsaki krajevni skupnosti enkrat letno za tri ure postavili premično zbiralnico. V tem času bi krajani, ki bodo o času in kraju pravočasno obveščeni, lahko oddali vse nevarne odpadke iz svojih gospodinjstev.
Velikokrat je bilo že povedano, ponovimo še enkrat:
ZABOJNIKI (KONTEJNERJI) OB MOKRONOŠKEM POKOPALIŠČU NISO NAMENJENI ZA ODLAGANJE KOSOVNIH ODPADKOV!
PROSTOVOUNO GASILSKO DRUŠTVO MOKRONOG V LETU 2001
SIRENA NAS JE POKLICALA:
•	7. marca v mokronoški TOM, kjer je gorelo skladišče,
•	17. junija k odstranjevanju posledic neurja v osnovni šoli na Mirni
•	27. junija na Brezovico pri Mirni, gorel je hlev
•	26. septembra v Drago pri Šentrupertu, gorela je stanovanjska hiša
•11. novembra v Gorenje Laknice, gorela je stanovanjska hiša
•	26. novembra na Migolsko goro pri Mirni, gorelo je v hiši
DRUGE AKTIVNOSTI:
•	maja
-	smo se udeležili tekmovanja pionirjev in mladincev na Mimi. Pionirji so dosegli DRUGO, mladinci pa DEVETO mesto.
-	so potekale intenzivne vaje in priprave za občinsko tekmovanje članskih ekip
•junija
-	smo se udeležili občinskega tekmovanja A in B gasilskih ekip, ekip veteranov in ekip članic. A in B ekipa sta dosegli TRETJE
mesto, veterani ČETRTO, članice pa DRUGO mesto
-	s tekmovalnimi ekipami smo se poveselili na družabnem pikniku
•julija
-	smo se z dvema ekipama udeležili tradi cionalnih "iger brez meja" na Velikem Cirniku in osvojili TRETJE in PETO mesto.
•	avgusta
-	smo se udeležili tekmovanja v Škocjanu in dosegli OSMO mesto
-	ekipe, ki so se uvrstile na regijsko tek movanje, so ves mesec intenzivno vadile.
•	septembra
-	na regijskem tekmovanju v Novem mestu je članska A ekipa dosegla ENAJSTO mesto, B ekipa OSMO mesto, B ekipa članic je pristala na TRETJEM mestu, medtem ko je pionirska ekipa osvojila DRUGO
Ekipa pionirjev, ki se je plasirala na državno prvenstvo. Stojijo (od leve): Jernej Bregant, Aljaž Gregorčič, Gregor Možina, Aljaž Hostnik, Igor Špelič in Matej Špelič
Čepijo: Igor Jevnikar, Jure Kovačič, Daniel Zupan, Jure Bijec, Rok Žlajpah in Gregi Majcen Na sliki žal ni Pavla Železnika, ki je njihov mentor.
B ekipa članic, kise je uvrstila na državno prven-stvo. Prva vrsta, z leve: Vesna Brajer, Ivanka Mikec, Tončka Bregant, Darinka Bregant in Valerija Lah. Druga vrsta: Alenka Jevnikar, Sabina Železnik, Martina Strmole in Milena Hostnik Njihov mentor je Peter Železnik
	
mesto.
-	članice iz B ekipe in pionirji so si priborili pravico do nastopa na državnem prvenstvu, ki bo naslednje leto.
• oktobra
v mesecu požarne varnosti smo se udeležili:
-	sektorske vaje v Zabukovju pri Mirni
-	društvene vaje, ki smo jo popestrili s kostanjevim piknikom
-	velike občinske vaje, ki je potekala pod imenom Srebotnica 2001 v Sela-Šumberku
Z gasilskim NA POMOČ! Peter Železnik
PROSTOVOUNO GASILSKO DRUŠTVO SVETI KRIŽ Z BELEGA GRIČA
Društvo šteje 64 ljudi (41 članov, 5 članic, 3 veterane, 13 pionirjev in 2 častna člana). Na skupnem sestanku (21. januarja) smo izdelali plan dela za leto 2001 in ga na občnem zboru (4. februarja) sprejeli. Poleg rednega izobraževanja in sodelovanja na gasilskih tekmovanjih, kar je že utečena praksa, smo si zadali še nekaj zahtevnih ciljev:
•	izdelati streho na gasilskem stolpu
•	v gasilski dom napeljati centralno ogrevanje in
•	nabaviti nov gasilski prapor Načrt smo uresničili.
S skupnimi delovnimi akcijami smo uspeli izdelati streho na stolpu. Lešje prispeval naš ustanovni član g. Albin JERMAN iz Ostrožnika. Tesarji iz naših vrst (Zdravko MARN, Alojz ZORC in Aleš ZORC) so ob pomoči ostalih članov uvezali ostrešje. Pločevinasto streho je izdelal in postavil kamor spada g. Alojz KOCJAN iz Gorenjih Laknic. Dogradili smo odtok pri sanitarijah in izdelali greznico.
Centralno ogrevanje so napeljali mojstri podjetnika Janeza GRABNARJA.
Vrh našega uspešnega dela pa smo kronali z novim gasilskim praporom. Krasi ga 51 zlatih žebljičkov, 66 srebrnih ter 12 trakov. Svečano smo ga razvili 23. junija, krstil ga je mokronoški župnik, g. Klavdio PETERCA.
Vsem, ki ste darovali za prapor ali kako drugače sodelovali, se iskreno zahvaljujemo.
Streha na stolpu je postavljena
Seveda se nismo izmikali našemu osnovnemu poslanstvu in smo aktivno smo sodelovali pri gašenju požarov na našem območju.
Z dvema ekipama smo se udeležili občinskega gasilskega tekmovanja in dosegli lepa uspeha. Sodelovali smo tudi na skupnih vajah z ostalimi društvi.
Zavedamo se, da brez pomoči gasilstvu naklonjene okolice ne bi mogli doseči tega, kar s ponosom navajamo v našem poročilu, zato hvala in če boste pri volji, se o tem bolj na široko pogovorimo na NOVOLETNEM SREČANJU, ki ga bomo, kot je že v navadi, pripravili tudi letos. Ta trenutek natančen datum še ni znan, obvestilo pride pravočasno, povabljeni pa ste že sedaj!
VESEL BOŽIČ IN OBILO SREČE V NOVEM LETU!
Upravni odbor PGD Sveti Križ z Belega Griča
Bratenje praporov
GINKO
se iskreno zahvaljuje vsem, ki so mu nudili pomoč, ko gaje v poletni nevihti grdo ranila strela.
Se posebna zahvala gre novomeški tovarni zdravil KRKA, kije zdravljenje finančno omogočila.
Fizično je ubogemu ginku celil rane Branko Gregorič, pod strokovnim vodstvom Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto.
DEVETLETKA V OČEH UČITEUIC
Kar dobro smo že zakorakali v novo šolsko leto in prav pridno pričakujemo prihod, za nas "devetletkarje", pomembnih mož kot sta Miklavž in Dedek Mraz.
Kljub šoli so naši šolarji še vedno otroci z velikimi željami in pričakovanji. Veseli naju , da vsako jutro z veseljem pridrvijo v šolo in komaj čakajo, da nama povedo vse, kar se je zgodilo doma. Komaj čakajo na šolski dan, ki je poln igre in odkrivanja neznanih stvari. Zadovoljni sva, ko vidiva nasmejane obraze, ki odhajajo domov. Tudi za naju je bil začetek šolskega leta nekaj novega. Pričakovali sva ga z veseljem in tudi z kančkom strahu. V najinih glavah seje kopičilo kup vprašanj, ki pa so sedaj že dobila svoj odgovor. Kmalu sva spoznali, daje pot, ki jo utirava dobra. Zadovoljni smo vsi, tako otroci kot učiteljici.
Timsko delo naju je povezalo in lahko rečeva, da sva se ujeli in se dobro dopolnjujeva. Pomagava si in tako odkrivava nove poti, ki vodijo k uspešnemu poučevanju, hkrati pa orjeva ledino devetletke. Veliko je dela, ki ga morava kot učiteljici opraviti v
popoldanskem času, ko skupno tedensko in dnevno načrtujeva, pripravljava različne materiale s katerimi popestriva dejavnosti in prav ničesar ne prepuščava naključju.
Hvaležni sva vsem, še posebno pa staršem, ker naju pri delu vzpodbujajo in podpirajo s svojimi pohvalami. Zavedava se, da tudi oni skrbno spremljajo delo in napredek svojih otrok in da si zanje želijo le najboljše.
Pohvaliti pa morava tudi vodstvo šole, ki si zelo prizadeva, da se naši prvošolci dobro počutijo. Razume najine želje in zahteve in prav zato smo uspešni in se dobro počutimo.
Zapisala: Polona Kralj Zupančič
SPET JE ŽIVAHNO
V novem šolskem letu delujejo v mokronoškem vrtcu trije oddelki, ki so polno zasedeni, kar nekaj malčkov pa še čaka na prosto mesto. Otroški živžav bo vse leto napolnjeval naše prostore in trudili se bomo, da bomo otrokom zagotovili pestro in brezskrbno bivanje. Igra je naša glavna dejavnost, saj se otroci ob njej učijo in razvedrijo. Pri dejavnostih pa potrebujemo veliko igrač in različnega materiala za ustvarjanje. Ob tej priložnosti se lepo zahvaljujemo tovarni TOM d.o.o. iz Mokronoga, ki nam vedno prisluhne in nam je tudi letos velikodušno podarila FANTOMČKE, ob katerih otroci neizmerno uživajo. Hvala tudi DOREMI, PLASTI in ostalim, ki nam priskočite na pomoč, ko to potrebujemo. Brez vas otroške oči ne bi tako živahno žarele.
ČETRTOŠOLCI SO RAZISKOVALI
Učenci 4. razreda se letos pri predmetu SD srečujemo z raznimi zanimivimi temami. Kje vse so zaposleni ljudje v domačem kraju, je prav gotovo ena izmed njih. Najprej smo prešteli vse dejavnosti, ki so v našem kraju, se o njih podrobno pogovorili in poskušali ugotoviti, koliko ljudi je zaposlenih v določeni dejavnosti. Vse te podatke pa smo pisali na diagrame v razredu. Prišli smo do zaključka, da v našem kraju nekaj manjka. Pogrešamo:
-	športno dvorano,
-	otroško igrišče,
-	slaščičarno,
-	dvorano za kulturne prireditve,
-	papirnico,
-	kavarno in še in še.
To je le nekaj naših drobtinic. Upamo, da bi se nam vsaj kaka od teh želja uresničila.
Marica Tratar in 4. razred OŠ Mokronog
V nedeljo, 23. decembra 2001 vas vabimo na
NOVOLETNI ŽIV ŽAV ki
ga organiziramo v telovadnici OŠ Mokronog. Za zabavo bosta poskrbela DJ Lovro in Sebastjan s plesalkami. Obiskal nas bo dedek Mraz, ustvarjali boste lahko v številnih delavnicah, reševali uganke, poiskali srečo v srečolovu, se uredili v lepotilnici in še marsikaj zanimivega se bo našlo.
Pridružite se nam!
Dedek Mraz bo obiskal najmlajše v sredo, 26. decembra 2001, ob 10. uri v Kulturnem domu v Mokronogu. Ogledali si boste igrico Zvezdica zaspanka in se posladkali z darilom dedka Mraza.
Vabljeni!
Prireditve za starše in otroke v oktobru
Tudi letos smo organizirali tradicionalne prireditve ob tednu otroka, saj nam vaš obisk v preteklih letih dokazuje, da si druženja, skupnih aktivnosti in ustvarjanja še želite. Tudi nam to vliva novih moči, da nadaljujemo s temi aktivnostmi.
Teden smo pričeli s tekmo v odbojki, ko so se pomerili učenci, starši in učitelji. Bilo je zanimivo in napeto.
Igrica Gusar Berto, ki so jo zaigrale naše vzgojiteljice, je bila uvod v ustvarjalno popoldne. Po pravljici so otroci skupaj s starši ustvarjali zanimive ladijce, izdelovali čisto prave zmaje iz papirja, slikali in izdelali punčko iz ličkanja. S pomočjo staršev so nastali zanimivi izdelki, ki sojih otroci z veseljem odnesli domov v spomin na skupno ustvarjanje.
Zvonka Kostrevc
Po dveh mesecih šolanja so svoje počutje v šoli izrazili tudi prvošolčki devetletke. Povprašala sem jih, kako je v šoli in kaj delajo pri pouku.
V	šoli mi je všeč. Rada se učim. Všeč mi je, da se
tudi igramo, rišemo in v podaljšanem bivanju delamo snežinke.	Barbara
V	šoli rišemo črte, poslušamo pravljice, rišemo.
Rad sem v šoli.	Matic
V	šoli mi je vse všeč. Tukaj se tudi učimo, pa ni preveč težko.	Luka
V	šoli se imamo dobro. Naučili smo se, kaj je več in
kaj manj. Rad se še igram.	Matej
Lepo mi je v šoli in rad hodim sem. Všeč mi je bilo, ko smo v podaljšanem bivanju delali pingvinčke in snežinke. Rad poslušam pravljice.	Nejc
Rada hodim v šolo. Igram se v kotičku s punčkami in Švigazajčki.	Veronika
Vesela sem, ker hodim v šolo. Imam veliko prijateljic. Lepo je, kadar gremo v telovadnico in računalniško učilnico. Tudi v razredu imamo računalniški kotiček. Imamo še matematični kotiček in igralni kotiček, kjer je veliko igrač.	Alja
Nad odgovori pravzaprav nisem bila presenečena. Njihovo navdušenje in zadovoljstvo je opaziti vsakodnevno. Tudi menije lepo z njimi.	Stanka
Učenci in učiteljica podaljšanega bivanja
ŠE NA MNOGA LETA
Predstavniki Rdečega križa, Društva upokojencev in Krajevne skupnosti Mokronog že vrsto let pripravljajo prijetne dogodke naj-klenejšim krajanom ob njihovih osebnih praznikih. Skromno darilce, stisk roke, topla beseda, domača viža, obujanje spominov in obvezno vprašanje: kako vam je uspelo? Recepta, žal, ni! Zanesljivo je le to, tako so povedali vsi, da so vse življenje trdo garali, bili v nenehnem stiku z naravo in se veselili življenja.
Novembra sta praznovala LEOPOLD TRATAR iz Slcpška in REZKA MODIC s Prelogov. Gospod Polde jih je dopolnil devetdeset, gospa Rezka tri več.
Čestitke tudi v imenu bralcev MOKRONAJZARJA.
SKRIVNOSTNI CAR BOŽIČA
Nocoj na svetu čudo se godi, kot da bi božala ga Božja roka.
Zvonovi družijo se v spev ubran, nebo je nizko in se zemlji bliža.
Skrivnostni čar božiča nas vsako leto nagovori v globinah naše duše. Dotakne se celo tistih ljudi, ki so že skoraj pozabili na svoj krst, na vero svojih staršev. Edino, kar jih še drži pokonci, je mila pesem božičnih zvonov in spomin na mehkobo svetega večera, ki se razliva po sobi iz jaslic in z božičnega dreveščka. Božično praznovanje budi v nas spomine na otroštvo. Kako veselo smo v krogu svojih družin prižigali lučke na drevescu in prepevali v preprostosti otroških src. Niti sence dvoma ni bilo takrat v nas, da veselje je in da sreča je. Kaj smo takrat vedeli o življenju? Bili smo pač otroci. Nismo še vedeli, kar sedaj tolikokrat občutimo, kako se vse v življenju lahko uniči, zamori, zavozi ... Glas z betlehemskih poljan zato danes prebuja v srcih vseh ljudi skoraj pozabljene sanje, domotožje po lepih idealih, ki so se osuli v viharjih življenja. Sveti spevi božične liturgije so kakor obliž za naše ranjene duše: rojenje Rešenik, da oznani blagovest, jetnikom prostost, slepim pogled in potrtim veselje.
Večna Božja Beseda se je učlovečila in v tej skrivnosti nam je zasijala nova luč Božje slave. V vidnem Odrešeniku se razodevaš ti, nevidni Bog, da bi v nas razodel ljubezen do tega, kar nikoli nobeno oko ni videlo.
priokus iz grobega sveta odraslih naša nepopravljiva usoda in da je najžlahtnejše hrepenenje otroške duše manj resnično kot neodrešeni svet odraslih. Ali nas božič ne kliče k temu, da se v nas spet prebudi odtenek otroške naivnosti, ki bi imel drugačne temelje: novo, zrelejšo vero in treznejše veselje? Božično oznanilo s svojo čudovito toplino predira gmoto temnih oblakov in nam kliče: Ljudstvo, ki hodi v temi, gleda veliko luč; nad prebivalci v deželi smrtne sence zasije luč. Ta Luč prihaja kot novo življenje, kot dar, kot otrok, kot obljuba, kot prihodnost. Novorojeni, nebogljeni otrok v hlevu na betlehemskih poljanah je Bog, ki nam ponuja drugačno življenje. Poskusimo v svojih srcih ustvariti tako razpoloženje, da bomo v posode svojega srca prestregli vsaj kapljico tega dragocenega življenja.
Blagoslovljene praznične dni!
Klavdio Peterca, vaš župnik
(ah). T£ ORGLICE
2. februar
2002
Kulturni dom Mokronog
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je objavil razpis za financiranje in sofinanciranje kulturnih programov in projektov s področja ljubiteljskih kulturnih dejavnosti za leto 2002. KUD Emil Adamič je, skupaj z območno izpostavo JSKD, prijavil na razpis festival "(ah), TE ORGLICE"
Iz utemeljitve:
Orglice (nekateri imajo raje ustna harmonika) so majhno, lahko bi rekli žepno glasbilo, na katerega igra na vseh celinah sveta mnogo milijonov odraslih in otrok. Začetki orglic segajo v Kitajsko, nekaj tisočletij nazaj. Tudi v slovenskem prostoru niso novinke, saj jih zasledimo v starem ljudskem izročilu, najdemo pa jih tudi v literarnih opisih vaškega in mestnega življenja in nobenega greha ne storimo, če rečemo, da so si orglice pridobile prijazen naziv ljudskega instrumenta. Morda so zaradi tega tudi precej zviška gledane z akademske strani. Tako pri nas nekako ne morejo zlesti v glasbene šole, čeprav so zanje napisani že imenitni učbeniki in čeprav imamo tudi pri nas že kar nekaj vrhunskih mojstrov.
Orglice tudi nimajo shajališča, kjer bi se pretakale informacije, kjer bi se igralci pomerili med seboj itd
Iz teh, in še drugih, razlogov je (na pobudo in po zamisli Staneta Pečka) oktobra 1991 trebanjska ZKO, ob strokovni in denarni pomoči ZKOS organizirala prvi festival orgličarjev (igralcev na ustno harmoniko) pod naslovom "(ah), TE ORGLICE". Ambiciozno zasnovan projekt je imel dva sklopa:
-	izobraževalni, ki je privabil na enodnevni seminar za orglice blizu 20 tečajnikov; vodil ga je koncert-mojster tovarne Hohner iz Trossingena,
-	revijski, na katerem je nastopilo 26
orgličarjev (iz Trebnjega, Krškega, Sremiča, Črnuč, Ankarana, Sevnice; Žalca, Dobrepolja, Idrije, Sežane...). Revijo je spremljala strokovna komisija prof.lgor Cvetko, prof. Vladimir Brlek, prof. Vladimir Hrovat in prof. Igor Teršar.
Naslednje leto je bil organiziran še en festival, potem pa je zadeva utihnila. Razlogov je več, predvsem pa prireditvi niso bile na roke raznorazne spremembe v organiziranosti občinske (in tudi slovenske) ljubiteljske kulture, sama prireditev pa si takrat še ni uspela urediti dovolj trdnega sidrišča. Ocenjujemo, da projekt v tem desetletnem mirovanju ni izgubil na svoji vrednosti, mislimo celo, da ima večje razvojne možnosti oziroma bolj realno pot do mednarodne odmevnosti. (Vsaj nam ni znano, da bi se kje v Evropi dogajal podoben festival?!)
In zakaj v Mokronogu? Mokronog je staro naselje, ki se že od leta 1279 ponosi s trškimi pravicami. Novejša zgodovina mu ni bila ravno naklonjena in je kraju iz desetletja v desetletje jemala moči. Kljub temu je ostal ponosen in prijazen ljudem, saj je znan po svojih znamenitih prireditvah kot so Pustovanje, Kresna noč (kjer so med ruševinami mokronoškega gradu vsako leto gostovali profesionalni baletni ansambli!), Igraj kolo in še kaj. Večina prireditev se je odvijala na letnem odru med grajskimi ruševinami. Ruševine so sedaj prešle v privatne roke in mokronoške, slovensko odmevne prireditve so izgubile prostor. Kulturni dom teh in takih prireditev ni mogel sprejeti iz več razlogov, med njimi tudi, da je preveč zastarel in okorel. So ga pa Mokronožani začeli načrtno obnavljati. Lani so nabavili 200 stolov (dvorana bi jih sicer sprejela 300), uredili garderobo, sanitarije, letos pa električno napeljavo. Tudi taka prireditev, kot je festival orglic, bo pripomogla, da se bo dvorana primerno opremila in posodobila (svetlobni park, druga oprema, usposobitev balkona ...).
Torej, resno računamo, da bomo na razpisu uspeli. Festival bo potekal pod streho KUD Emil Adamič Mokronog in Območno izpostavo Republike Slovenije za kulturno dejavnost Trebnje.
IGRIVOST
ŠTIRIH LETNIH ČASOV
TURISTIČNO DRUŠTVO
ponovno ustanovljeno
je naslov razstave, ki jo je kulturno umetniško društvo Majolika unikata 6. decembra ponudilo na ogled v dvorani kulturnega doma v Mokronogu. Večina razstavljenih izdelkov je plod prvih ustvarjalnih korakov pri raziskovanju in osvajanju izraznih možnosti gline oziroma keramike kot zaključne stopnje v procesu. Nekateri razstavljeni izdelki so iz kategorije umetne obrti (npr. skodelice za kavo), in imajo, poleg uporabnosti, to vrednost, da so unikati. Tretji se že spogledujejo z "nekaj več", saj jim je komajda še kaj do vsakdanje uporabnosti in so narejeni zgolj za veselje. Razveseljivo pa je predvsem to, da se nekaj dogaja, da so tečaji keramike, da so razstave, da nastajajo nove in nove stvari, da se znanje in krog ustvarjalcev širi. Gotovo gre največ zaslug za to Duški Peček, predsednici društva.
Razstavljali so: Jure Golob, Gaja Marn, Tamara Mišmaš, Anja Ratajc, Tanja Uhan, Saša in Nuša Uhan, Laura Borak, Milena Rupar in Duška Peček. Zanimivo in prijazno so se vključile v razstavo tudi "čarovnice" Mici Koračin in makrameji Nike Udovč. Celotno razstavo je domiselno povezoval cvetlični aranžma Cvetličarne PIA.
Načrtovani spored kulturnega programa, ki je ob takih otvoritvah že kar obvezen, je nesramno okrnila gripa, vendar le količinsko. S kljunasto flavto sta prepričljivo nastopili Kristina Gregorčič in Tamara Mišmaš, učenki Glasbene šole Trebnje, z recitacijo je nasmejala Laura Borak, navdušila pa, kot že tolikokrat, ljudska pesnica Štefka Uhan.
Razstavo je odprla Duška Peček, omogočili pa so jo: KS MOKRONOG, MESARSTVO CVETAN, PEKARNA GREBENC, PGD MOKRONOG, DOLENJSKE PEKARNE-PEKARNA TREBNJE, KZ TREBNJE-MOKRONOG, MERCATOR MOKRONOG.
Od 14. septembra 2001 imamo v Mokronogu spet turistično društvo. Potreba za oživitev te dejavnosti je zorela že kar nekaj časa in bila potem izražena s sklepom Sveta KS, ki je obvezal g. Alojza Gregorčiča, da zadevo organizira in pripravi do ustanovnega občnega zbora. V gostilni Zlata kaplja se je na zboru zbralo 31 ljudi. Sprejeli so statut in izvolili vodstvo. Predsednica je postala Irena FLORJANČIČ, tajnica Maja PELKO, blagajničarka Anka ZAJC, člani upravnega odbora pa Peter DEU, Borut DVORNIK, Alojz GREGORČIČ, Bojana GREGORČIČ, Ludvika JANEŽIČ, Suzana KOLENC, Anton MAVER ml., Mirjam MEGLIČ, Iztok REP in Jure ŽLAJPAH.
V	nadzorni odbor so bili izvoljeni Frane VIDEČNIK, Zvonko PRESKAR in Erika UDOVČ, v disciplinsko komisijo pa Stanka BULC, Franci KOS, Anton MAVER in nadomestna člana Bojan KORAČIN ter Anton TRATAR.
Pri pripravi programa, so menili na ustanovnem občnem zboru, je treba upoštevati tradicijo, ohraniti dejavnosti, še aktualne za današnji čas in iskati nove, ki bodo naše kraje naredile zanimive za turiste in za nas same.
V	letu 2002 tako načrtujejo
■	17. januarja SREČANJE BRADAČEV
•	februarja OTROŠKI PUSTNI KARNEVAL IN ŽIV-ŽAV
•	L APRILA SLOVENSKI KLJUKEC 02
•	28. aprila SPOMLADANSKI TEK
■	junija KRESOVANJE
•	3. sobota v oktobru VORANČEVA POT
Poleg tega nameravajo izdati turistični bilten, turistično zgibanko Mokronoga in razglednice. S stojnico turističnega društva se nameravajo vključiti v mokronoški sejem in organizirati akcijo za ureditev kraja.
VO RAN C EVA POT
Tretjo soboto v oktobru se je zgodila petič. Čez dvesto pohodnikov (med njimi kombi Korošcev in avtobus Primorcev) jo je prehodilo od Mokronoga do Pijane Gore. Pohod je organiziralo Turistično društvo Mokronog, ki so mu stali ob strani:
•	Avtobusni prevozi Mrgole Telče (avtobusni prevoz)
•	AVTOTON d.o.o. - Alojz Gregorčič (prevoz, ureditev prostora, izvedba pečenja gozdarske polente)
•	Biokmetija Selo pri Radohovi vasi (denarni prispevek )
•	Dolenjska pekama Trebnje (pecivo)
•	Družina Jamšek (pogostitev na tretjem postanku -Malkovec)
■ Družina Luzar (prostor, pijača, strežba)
•	Družina Žlajpah (razstavni prostor - vitrina)
•	Dvornik Borut (likovna oprema zgibanke, ureditev vitrine in fotografiranje pohoda)
•	ELPOS Matjan Šuštaršič s.p. (osvetlitev vitrine)
•	Fantje z vasi (zapete pesmi)
•	Gostišče ZLATA KAPLJA - Deu Liljana (priprava in postrežba hrane ter pogostitev strežnega osebja)
•	Jamšek Ivan s.p. (sok, rum)
•	Krajevna skupnost Mokronog (denarni prispevek)
•	Krajevna skupnost Tržišče (sodelovanje pri oigani zaciji pohoda)
•	Mesarstvo Cvetan (denarni prispevek)
•	Občina Škocjan (sodelovanje pri organizaciji pohoda)
•	Občina Trebnje (denarni prispevek)
•	Skupina krajanov s Trščine (pogostitev na drugem postanku v Pavli vasi)
•	Šola jahanja Viktorija - Toni Maver ml. (denarni prispevek)
•	OŠ Mokronog (zgibanka, glinasti obeski pod vodstvom ga. Amalije Vitman)
•	PGD Mokronog (izposoja miz in klopi)
•	Povšič Janez (vino)
•	TOM d.o.o. Oblazinjeno pohištvo Mokronog (prispevek v materialu)
•	Trgovina Drobižek - Erika Udovč (postrežba na prvem postanku)
Sodelovali so še predsednik KS Mokronog Anton Maver, Stane Peček, Nada Videčnik, Lučka Dreža, Majda Jalševec, Vesna Magovcc Regent, Otroci OŠ Mokronog, Marko Gole, Alojz Bevc, Renata Kolbezcn, Martina in Tone Zupančič in seveda člani društva.
Vsem skupaj hvala!
gasilsko
krajevna skupnost
Mokronog
z-
1882-2002
GOVOREČI KOLEDAR
Rokopisne ali tiskane sezname dni v letu, razpredalčkane po tednih in mesecih, so že od davnine opremljali z raznimi podatki za posvetno in cerkveno rabo, kasneje tudi s poučnimi in literarno oblikovanimi prispevki. V drugi polovici 15. st. so se razširili stenski koledarji, kot nekakšni opomniki za vsakdanja opravila, saj so na primer vsebovali prikaze poljedelskih opravil, značilnih za posamezne mesece ipd. Zasluga za prvi slovenski koledar (Ta slovenski kolendar kir vselej terpi) gre Trubarju. Objavil gaje 1557, kot dodatek delu Ta pervi dejl tiga noviga testamenta. Morkonoški koledarček za leto 1938, ki gaje v žepnem formatu izdal Jože Kralj, je verjetno prvo tovrstno delo na Mokronoškem, BORUTU DVORNIKU pa gre čast prvega, ki je Mokronožanom zasnoval in oblikoval avtohtoni stenski koledar.
Začetek gre pravzaprav iskati v odločitvi gasilcev, da bi v počastitev 120-obletnice prostovoljnega gasilstva v Mokronogu izdali malo bolj svečan koledar. Potem seje zadeva odvijala skoraj po naravni, gotovo pa po najbolj racionalni poti, kajti za stvar seje takoj ogrela še krajevna skupnost in, kar je zelo pomembno, nalogo so zaupali strokovnjaku. (Ravno na tej točki, ko vsi vse znamo!, se največkrat zalomi). To, kar je nastalo, še najlažje opišem z izrazom (sposojenim iz grboslovja) GOVOREČI KOLEDAR. Ne gre za neko globoko filozofijo. Avtor Borut Dvornik je preprosto sledil svoji mokro-najzarski domovinskosti in nam v svojem izpovednem jeziku pripoveduje, kaj naj bi vsak krajan vendarle vedel o svojem kraju, o 120 let starem gasilskem društvu, pa tudi o nekaterih dogodkih, ki se bodo v zgodovino kraja šele vpisali. Barvna pripoved teče (z naslovnico) na sedmih listih in se zaključi na osmem, v čmo-beli tehniki, kot povzetek z dodatnimi informacijami.
Največ preglavic pri oblikovanju grafične podobe navadno delajo logotipi sponzorjev, ki se že zaradi raznolikosti težko ujamejo z osnovno vsebino, hkrati pa morajo biti dovolj uočljivi, saj so navsezadnje kupili prostor, ki ga zasedajo. V našem primeru gre za 39 znakov, ki jih je Dvornik elegantno razporedil po dveh površinah, se tako izognil pre-nasičenosti, obenem pa ohranil dovolj kompaktno osnovno pripoved in oglasno sporočilnost.
Čestitke avtorju, založnikoma in sponzorjem.
Prepričan sem, da bomo z veseljem sprejeli gasilske kolednike, ki bodo te dni potrkali na vrata z NAŠIM, MOKRONOŠKIM KOLEDARJEM.
Slane Peček

PIA
NOVA CVETLIČARNA
IN
TRGOVINA
Poklicno gojenje cvetja in trgovanje z njim se je začelo razvijati razmeroma pozno, v 2. polovici 19. stol., v času, ko so mesta postajala vedno večja in je meščan postajal vedno bolj ujet v svoje zidane labirinte, iz katerih je vedno težje prihajal v stik z živo naravo. Vendar to odtujevanje ni tako preprosto. Človek, kjerkoli žeje, v mestni ali vaški hiši, je vendarle samo del narave, in če z njo začne izgubljati stik, poizkuša to na nek način urediti, vsaj nadomestiti: če nimam vrta, naj imam vsaj rožo v vazi! Okolica rastočih mest, ki je meščane že prej zalagala z zelenjavo in drugimi pridelki, je to stisko začutila in začela gojiti še cvetje ter ga ponujati na trgu. Iz te poenostavljene izpeljave lahko ugotovimo, da je cvetličarstvo pravzaprav nastalo zaradi potreb mestnega človeka. In če sedaj naredimo majhno akrobacijo in vzamemo kot indikator dejstvo, da imamo od letošnjega junija v Mokronogu kar dve prodajalni cvetja, se lahko precej sproščeno in opravičeno vprašamo ali se v kraj, nekdaj središčno naselje Mimske doline, morda počasi le vrača (v zgodovini tako opevan) trški ugled, s trško omikanostjo in ekonomsko močjo vred?!
Kakorkoli in karkoli že, nekaj se dogaja in to pozitivnega!
S tem se strinja tudi ga. PETRA ŽNIDARŠIČ, nova mokronoška cvetličarka. Zanimivo, da so njeni prvi spomini na kraj povezani
prav s cvetjem. Njen oče, Peter Simončič, je vrsto let vodil folklorno skupino iz Boštanja, ki je bila reden gost na prireditvah IGRAJ KOLO. In (saj veste kako to gre!) majceno Petro so oblekli v majceno narodno nošo, ji dali v roke majcen šopek rožic in jo postavili na rob velikanskega odra.
MOKRONAJZAR: Od takrat se ni veliko spremenilo. Za nekaj pedi ste zrasli, v sosednji vasi ste z možem dobili še drug priimek in rožic ne ponujate na gradu, temveč v cvetličarni PIA Pod gradom št. 15. PETRA ŽNIDARŠIČ: Ja, in vsak dan je nova priložnost za veselje! Sicer pa, če lahko predstavim, lokal ni samo cvetličarna, je tudi trgovina. Prodajamo keramiko (skodelice, vrče, okrasne lonce, latvice, svečnike), steklenino (servise, posamezne kozarce), buteljčna vina, foto albume, eterična olja, parfume, kozmetiko, razna priložnostna darila, tudi taka, ki vas spravijo v dobro voljo. Lahko kupite veliko vrst sveč, od velikih do malih, od pisanih do enobarvnih. Naredimo poročni šopek, adventni venček, žalni venec, ikebano. Lahko prinesite predmet, ki ga nameravate podariti, opremili ga bomo s svečano zunanjo podobo. Na voljo je rezano cvetje, lončnice, suho cvetje. Okrasimo vam lokal, pisarno, zabaviščni prostor.
M: Želite Mokronožanom kaj sporočiti?
P. ŽNIDARŠIČ: Dobrodošli v cvetličarni in trgovini PIA.
I
ODBOJKARSKI KLUB MOKRONOG
4. oktobra 2001 je bila skupščina Odbojkarskega kluba Mokronog, z veliko željo, da ta športna panoga, ki je že toliko let zasidrana v Mokronogu, ne zamre, še več, da zaživi spet v svojem pravem žaru. Cilji kluba so veliki, med najpomembnejšimi je vzgajati in vzgojiti kvalitetno podrast za dobro mladinsko, kadetsko in člansko ekipo. Veliko dela, energije in dobre volje bo treba vložiti, posebno še, ker klub nima dovolj finančnih sredstev. Večji problem predstavlja tudi premajhna telovadnica, ki ne ustreza zahtevanim normativom. Problem bomo trenutno reševali v telovadnici OŠ Krmelj, dolgoročno pa to ni rešitev. Tudi sicer menimo, in to smo že velikokrat povedali, da primerne telovadnice ne potrebujejo samo odbojkarji, potrebuje jo Mokronog, krajevna skupnost, in končno tudi sama osnovna šola, saj imajo tudi mokronoški otroci pravico do dobre telovadnice.
Vabimo vse krajane, da se včlanijo v naš klub in po svojih močeh pomagajo vzgajati našo mladež v športnem duhu, kajti človek, ki se zna boriti v športu, se bo znal boriti tudi v življenju. Včlanite se lahko tako, da na dopisnico napišete svoj priimek in ime ter naslov in pošljete na Odbojkarski klub, Osnovna šola Mokronog, Gubčeva cesta 4, 8230 Mokronog. Z veseljem vas bomo obiskali.
Letna članarina znaša 2.000 sit.
AEROBIKA
Vse ženske (mlade in manj mlade) ter dekleta, ki imajo rade gibanje ob glasbi, prijetno druženje in hkrati rade naredijo tudi kaj za sprostitev,
VABIMO na AEROBIKO.
Srečujemo se vsako sredo in petek ob 20. uri v telovadnici OŠ Mokronog.
Dobrodošle vse, ki se želite pridružiti našemu gibanju za zdravje in dobro počutje.
POHODNIKI
Hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti (O. Župančič)
Vsako sredo ob 9. uri se ljubitelji hoje zberemo na parkirnem prostoru pred pošto. Letos nas je bilo od 12 do 14 članov. Po predhodnem dogovoru se z nahrbtniki, palicami in obilo dobre volje odpravimo po bližnji ali daljni okolici. Tako smo sopihali po poteh Ostrožnika, Križnega Vrha, Brezovice, Laknic, Bojnika, Trebelnega, Hmeljnika, Debenca in Homa.
Ker pa človek želi še višje, smo se odpravili tudi malo dlje. Prehodili smo del Posavskega hribovja: Leskovec pri Šentjanžu, Bohor nad Senovim, Lisco nad Sevnico, Lovrenc in Veliko Kozje nad Radečami. Iz Gaberja smo se povzpeli na Gorjance in Trdinov vrh. Prehodili pa še Grmado nad Trebnjem, Dolgo njivo in Gradišče, Čatež in Primskovo.
Vodi nas veselje do druženja in skupne hoje, ko leta niso pomembna.
Nada Videčnik
Veliko Kozje, 993 ni, 19. 9. 2001. Z leve: Anton Koščak, Nada Videčnik, Tončka Borštnar, Štefka Možina, Hrovat Joža, Borštnar Marjan in Slavka Šinigoj. Fotografiral je Frane Videčnik
,<vva m -
PETRA ŽNIDARŠIČ s.p. Pod gradom 15, Mokronog 07/34 99 169, 031 38 55 62
LADI GREGORČIČ
'Mokronog, Preloge
041 631 288
MOKRONAJZAR, informator KS Mokronog, leto 6, St. 15., december 2001.
To Številko so pripravili: Svet KS Mokronog, uredil Stane Peček, oblikoval Borut Dvornik. Odgovoren Anton Maver - predsednik Sveta KS. Natisnjeno v 700 izvodih, december 2001. Informator dobijo vsa gospodinjstva brezplačno.
		1 1	Ih J	i	j*					
	Hj*' ■ *"	* srk							
		
		1 3