POMURSKI
VESTNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
MURSKA SOBOTA, 5. FEBR. 1959 Leto. XI. — Štev. 5 Cena din 10.—
Družbeni plan in proračun OLO za leto 1959:
KMETIJSTVO V OSPREDJU
Pretekli petek so odborniki obeh zborov okrajnega ljudskega odbora razpravljali in sklepali o družbenem načrtu ion proračunu OLO za tekoče leto. /asedanju sta prisostvovala tudi oba zvezna ljudska poslanca — Janez Hribar im Ivan Kreft — dalje državni podsekretar tov. dr. Tone Vratuša in predsednik okrajneja odbora SZDL tovariš Jam Ros.
Pred zajedanjem obeh zborov so se odborniki sešli v okrilju kluba ljudskih odbornikov in dve uri razpravljali o predlogu družbenega načrta za leto 1959. Obširneje o tem poročamo na tretji strani. Po razpravi v klubu odbornikov je bila skupna razprava obeh zborov, prav tako o predlogu družbenega načrta in proračuna. Obširnejšo obrazložitev k predlogu plana je pedal podpredsednik OLO. Joško Slavič, predlog proračuna 1959 pa je obrazložil Karel Lutar, predsednik sveta za družbeni plan in proračun OLO. Tudi na
skupnem zasedanju obeh zborov so o predlogu razpravljali in stavljati pripombe številni odborniki.
Po končani skupni seji sta se sestala oba zbora na ločenih sejah, kjer so bila ponovno obravnavana posamezna poglavja predloga družbenega plana in proračuna OLO. Oba zbora sta za tem z glasovanjem sprejela
letošnji družbeni plan in proračun okrajnega ljudskega odbora. V celoti bo objavljen v prihodnji številki »Uradnega vestnika* OLO Murska Sobota.
Predloge družbenih planov in proračunov pripravljajo tudi v občinskih ljudskih odborih, ki jih bodo sprejeli — predvdoma v vseh pomurskih občinah — še v tem mesecu.
Miha Marinko
MLADIM ZADRUŽNIKOM
Ob zaključku seminarja za mlade zadružnike — udeležilo se ga je 130 slušateljev iz vse Slovenije, med njimi tudi precej zastopnikov zadružne kmečke mladine iz Pomurja — je na svečanosti, ki so jo priredili v petek, 30. januarja na srednji kmetijski Soli v Maribora, govoril tudi predsednik Ljudske skupščine LRS tov. Miha Marinko o perspektivi našega kmetijstva v prihodnosti. Dejal je:
»Razvijati kmetijsko proizvodnjo je še nadalje naša zelo važna naloga. Kmetijstvo je bilo doslej le slabo donosna gospodarska panoga, kar pa v bodoče ne bo smelo biti. Nesklad med kmetijsko in industrijsko proizvodnjo je našemu gospodarstvu povzročal velike težave. Zato smo v zadnjih letih že pričeli z mehanizacijo kmetijstva.
Zapaziti je bilo tudi, da se je življenjska raven na vasi hitreje dvigala kot v mestih. Zato bomo morali ta nesklad učinkovito odpraviti in dvig življenskih pogojev na vasi zasnovati na solidnejši gospodarski osnovi. To pomeni čim bolj moramo dvigati proizvodnost dela v kmetijstvu. Starokopiten način obdelovanja zemlje bomo morali temeljito izfcorenmiti in preiti na moderno obdelovanje.
Na naši vasi je še vedno močno zakoreninjena navada, da posamezen proizvajalec proizvaja oziroma prideluje le za svoje potrebe. Kmetje tako pridelujejo na desetine raznih kultur. Taka proizvodnja je seveda nerentabilna in skupnosti nekoristna. Koristnost posameznega kmetovalca danes lahko cenimo samo po tem kolikor je s svojo proizvodnjo skupnosti koristen.
Kmetijski proizvajalec mora pridelovati več od svojih potreb in mi lahko od njega tudi zahtevamo. Postati mora
(Nadaljevanje na 2. strani)
Letni občni zbor ObSS Murska Sobota
Večja družbeno-politična afirmacija
Letos 26% sredstev za družbeni standard?
V nedeljo je bil v Soboti letni občni zbor občinskega sindikalnega sveta. Mimo 64 delegatov iz vseh sindikalnih podružnic v občini so zboru prisostvovali še: predsednik OSS Franc Skoberne, sekretar Obit ZKS Jože Vild, poslanec republiškega zbora proizvajalcev Marija Vildova, podpredsednik ObLO Stefan Sabjan, org. sekrelar ObK ZKS Franjo Sonaja in tajnik OSS Rud: Rapl-Savo.
Uvodoma so zbrani počastili z enom nutnim molkom spomin na lani preminulega predsednika ZSJ in člana izvršnega komiteja ZKJ Djura Salaja, potem pa so poslušali poročilo upravnega odbora, ki ga je podal dosedanji predsednik ObSS Jože Brdnik. Po razpravi, ki je zajela vrsto aktualnih problemov, so izvolili nov 23-članskl ObSS in 3-članski nadzorni odbor, za delegata za skupščino ZSJ pa je bil izvaljen Janez Drvarič, dosedanji tajnik ObSS.
V dokaj obširnem, izčrpnem in vendar premalo analitičnem
poročilu Jožeta Brdnika je bilo v poglavju »Delavsko in družbeno upravljanje« med drugim tudi poudarjeno, da v naših razmerah še vedno premalo vrednotimo vlogo sindikata kot družbenopolitične organizacije. Tako se v nekater h gospodarskih podjetjih še vedno po-
javljajo težnje po »sindikalizmu«, kar pomeni z drugimi besedam, da sindikat ni sestavni del vsega družbenega mehanizma, marveč nekaj zase. Enako nevarna je tudi druga skrajnost: delavsko upravljanje je nekakšna avtonomna, neposredna delavska demokracija, kamor se sindikat nima pravice vmešavati. Tudi mnenje, da sindikat v pogojih delavskega upravljanja ni več potreben, ne pomeni nobenega koraka naprej.
Kakor je bilo razvidno iz poročila, bodo gospodarske organizacije v občini zbrale letos okrog 53 milijonov sredstev za delitev. Po sedanjih predvidevanjih bodo ta sredstva porazdeljena takole: skladi osnovnih sredstev 30 milijonov 500 tisoč
din, skladi obratnih sredste miljone  družbeni
standard 13 milijonov 800 tisoč din in ostanek nerazdeljenih sredstev 5 milijonov 200 tisoč dim.
Sindikalne organizacije v podjetjih bodo morale poskrbeti, da bodo ta predvidevanja uresničena in celo več: da bomo za življenjski standard primaknili ne samo 26 odst. od skupnega dohodka za delitev, marveč je važno, da uveljavijo svoj družbeno-politični vpliv tudi v tem smislu, da bo razdeljenih čimveč sredstev iz ostanka na sklade skupne uporabe, od tam pa za širši družbeni standard zaposlenih delavcev in uslužbencev.
Kakor kažejo podatki, smo lani v gospodarskih organizacijah zadovoljivo uresničili proizvodne obveznosti napram perspektivnemu načrtu gospodarskega razvoja. Tako je bila planirana- vrednost bruto produkta presežena za 11,4 odst. ali za 15,7 odst. napram letu 1957. Toda če ob tem upoštevamo še sočasno povečanje delovne sile
(Nadaljevanje na 2. strani)
Mladi proizvajalci
med današnjim in jutrišnjim dnem
Na nedavnem posvetovanju o problemih delavske mladine o podjetjih Pomurja je član predsedstva CK LMo tov. Marjan Rožčo razpravi poudaril, da smo dosegli v zadnjem letu v Sloveniji na področju dela in skrbi za delavsko mladino velik korak naprej. Usmerili
smo njeno pozornost k reševanju njenih lastnih problemov, ki so problemi družbe kot celote. Sodelovanje o reševanju vsakdanjih gospodarskih in političnih problemov o podjetjih pa ustvarja tudi večje zaupanje mladine v svojo organizacijo, ki je sestavni del ostalih političnih sil v podjetjih z ZK na čelu.
Navzlic temu pa je še zmeraj preveč primitivnosti in iskanja nekih svojih posebnih mladinskih problemov. Organizacija LMS o podjetju mora imeti program, ki temelji na željah in hotenjih njenih članov, ne sme pa prezreti vsakdanjih problemov in ostati brez ustreznih koristnik predlogov. Ko razmišljamo o večji proizvodnosti, mislimo le na ukrepe sod zgoraj«, vrsta ljudi v podjetjih, ki so zato tu, pa stoji ob strani, čeprav je to njihova osnovna službena dolžnost. K temu kaže dodati še dokaj ozko zaprtost in orientacijo mladih ljudi, ker jim šola ni dala tistega znanja, da bi širše gledali na probleme okrog sebe. Dober program dela in močna organizacija mladine — oboje je med seboj močno povezano. Organizacija LMS mora prisluhniti vsemu, kar se v podjetju dogaja. Hkrati pa je o našem okraju toliko bolj važno, da osredotočimo v podjetjih čimveč mladine. Ta bo potem reševala tako proizvodne in druge probleme v podjetju, na terenu pa bo delovala v društvih in v okviru komune.
Pozabiti ne smemo tudi na mladino na kmetijskih gospodarstvih, ki lahko precej pripomore k izpolnjevanju gospodarskih nalog kmetijskih gospodarstev. Ob tem velja pohvaliti pobudo OK LMS, ki se je zavzel za organizacijo in utrditev klubov mladih proizvajalcev.
Delitev sredstev po podjetjih je za mlade proizvajalce velikega pomena tako zaradi tega, da bodo sredstva smotrno izkoriščena, a tudi zato, da bomo zares dvignili družbeni standard. Mnogo mladih delavcev je brez ustreznega stanovanja in prehrane. Seveda ne bi bilo umestno, da bi gradili sedaj samske bloke, zato pa samska stanovanja v okviru družinskih stanovanjskih blokov. V takem okolju se bodo mladi delavci nedvomno bolje počutili.
Na istem posvetovanju je sekretar OK ZKS tov. Jan Ros med drugim dejal v zvezi z razpravo o novih tarifnih pravilnikih, da je treba slednje postaoiti na takšno osnovo, da bo sleherni stimuliran po svojem delu. Važna naloga mladih proizvajalcev pri tem je, da se pravočasno vključijo v
(Nadaljevanje na 2. strani)
V Ormožu so ustanovili šolo za TBC bolnike
Materialna pomoč
Okrajnega ljudskega odbora M. Sobota
Z letošnjim šolskim letom je pričela delovati v ormoški bolnišnici za TBC dvoletna vrtnarsko-sadjarska šola. Pobudo za ustanovitev te šole je dal republiški svet za zdravstvo. K ustanovitvi šale je pomagal poleg Okrajnega ljudskega odbora Maribor še OLO Murska Sobota, ki je prispeval v ta namen 200 tisoč dinarjev.
Podobne šole so bile ustanovljene tudi pri nekaterih drugih zdraviliščih. Tako deluje na Golniku administrativna šola, v kateri se bolniki usposabljajo za različne pisarniške poklice.
Ormoška dvoletna vrtnarsko-sadjarska šola je urejena tako, da imajo gojenci v prvem letniku teoretični, v drugem letniku pa praktični pouk. To je primerno za zdravstveno stanje bolnikov, ki v prvem letu šolanja še niso sposobni za fizično delo. Pri praktičnem pouku se bodo posluževali vrtnarije ormoškega kmetijskega posestva.
V prvi letnik se je prijavilo 22
bolnikov. Izmed teh jih je največ iz soboškega okraja, posamezniki pa so se prijavili tudi iz ostalih zdravilišč, nekaj iz Golnika, Topolščice in Novega Celja.
Po končanem šolanju bodo dobili gojenci šole primerne kvalifikacije, ki j m bodo omogočale, da se po končanem okrevanju zaposlijo.
Vsekakor je pobuda zn ustanovitev šole, pripravljenost bolnišnice, da da šoli primerne prostore in pomoč okrajnega ljudskega odbora, vredna omembe.
Nova stanovanja v Ormožu
Koncem januarja so v Ormožu dogradili trinadstropni in 16-stanovanjski blok. Sredstva za gradnjo bloka je prispeval občinski ljudski odbor iz sredstev stanovanjskega sklada. Vsa dela pri gradnji so bila dobro izvedena, zavlekla pa so se predvsem pri nekaterih notranjih zidarskih delih.
RAZPRAVA O OBRTI
Pretekli četrtek je bil na okrajni obrtni zbornici v Murski Soboti razgovor o problemih obrti in o nadalnjem razvoju obrtništvo, v našem okraju. Razgovora so se udeležili pomočnik državnega sekretarja za obrt in industrijo pri IS LSLRS Vasja Klajnšek, predsednik republiške obrtne zbornice Ivan Novak — Očka, tajnik republiške obrtne zbornice Danilo Bračič, predsednik OLO Rudi Čačinovič, sekretar OK
ZKS Jan Ros, predstavniki političnih in upravnih forumov občinskih ljudskih odborov in predsedniki obrtnih pododborov.
Razgovor o obrti je dal pobudo za razpravo o tej problematiki na seji OO SZDL, ki bo v soboto. Pričakovati je, da bo dala ta razprava določene zaključke im nakazala perspektivo za nadalnji razvoj obrti v Po itn.
Novi traktorski priključki za pridelovalno sodelovanje v Pomurju
Posvetovanje o problemih delavske mladine v podjetjih Prekmurja
Širši razmah v delu

V nedeljo je bilo v M. Soboti na pobudo okrajnega komiteja LMS posvetovanje o problemih delavske mladine v podjetjih. Posvetovanje je vodil predsednik OKLMS M. Sobota tov. Štefan Šeruga, udeležili pa so se ga predstavniki delavske mladine z obeh bregov Mure. Kot gosta sta prisostvovala sekretar OKZKS tov. Jan Ros in član predsedstva CK LMS tovariš Marjan Rožič.
Razpravljali so med drugim o delitvi sredstev v podjetjih in sklenili, da mora pri lem sodelovati tudi mladinska organizacija. Ugotovili so, da je v podjetjih v Pomurju precej mladine, k: še ni vsa vključena v svojo organizacijo. V mnogih podjetjih še niso našli pravega odnosa do mladinske organizacije, medtem ko so se klubi mladih proizvajalcev bolje uveljavili, saj ponekod že dobivajo sredstva za delovanje. Predsednik OK LMS tov. Štefan Šeruga je poudaril pomen političnega dela med delavsko mladino in izobraževanja ter strokovnega izpopolnjevanja. Glede tarifnih pravilnikov je dejali, da tudi v njih uvrščajo v podjetjih mladino na postranska delovna mesta. Pozval je delavsko mladino, naj se zavzame za normiranje vseh delovnih mest, kjer je to mogoče, in za delo po normi in akordu, ker bodo na ta način delavci plačani po storilnosti, hkrati pa bo prišla do izraza razlika med posameznimi delavci.
Dalje so navzoči opozorili na pojave, da v podjetjih, ki imajo serijsko proizvodnjo, vajenci niso opravljali tistega dela, ki bi juh usposobilo v boljšem strokovnem znanju, temveč so pomagali starejšim delavcem
pri akordnem delu. Omenili so, da mladina ni dovolj poučena o delavskem samoupravljanju, zato bi se morali aktivi v podjetjih medsebojno sestajati, izmenjavati izkušnje in si širiti
obzorje. Ugotovili so, da je strokovna izobrazba vajencev nezadostna in da organizacija pouka nikakor ne zadovoljuje, hkrati pa vajenci, ki popoldne delajo, nimajo zaradi odsotnosti mojstrov dovolj možnosti strokovnega izpopolnjevanja. Dodali so, da sindikalne podružnice in uprave podjetij nudijo pričakovano pomoč klubom mladih proizvajalcev.
O nagrajevanju vajencev so menili, da naj da podjetje va-
jencem takšno delo, da se bodo slednji lahko tudi kaj naučili in nagrado s svojim delom zaslužili. Predstavnica delavske mladine iz Lendave je povedala ,da tamkajšnja mladina nima nobenega kulturnega razvedrila. Dovoljeni so le redki filmi, zvečer pa vajenci ne morejo k predstavam. Po razpravi so sklenili, da bodo v prihodnje večkrat sklicali podobna posvetovanja in pritegnili k
njim večji krog mladine, posebej pa bodo sklicali posvetovanje z vajenci itn pomočniki v zasebnem sektorju obrti. Sprejeli so tudi sklep o posvetovanju z mladimi člani DS, ki jih je v okraju 83, in o uvedbi proizvodnih konferenc v vseh podjetjih. Naposled so sklenili, naj bodo programi organizacij LMS v podjetjih privlačni za vso mladino, ki jo je treba tudi vključiti v organizacijo.
B.Š.
TELEVIZIJA
V	Sloveniji ima 34 kmetijskih zadrug televizijske sprejemnike, a le 12 zadrug že urejene klubske prostore. Ugotavljajo namreč, da je večina televizorjev še vedno v gostilnah.
V	nekaterih zadrugah pa so že poskrbeli, da se lahko s pomočjo televizije tudi izobražujejo, saj je znano, da bo naša televizijska služba kaj kmalu uvedla posebne programe tudi za podeželje in zlasti za pomoč v napredku kmetijskega pridelovanja, zato bo televizija koristno služila našim zadružnikom tudi v strokovnem smisla. V Braslovčah so na pr. preuredili vaško knjižnico v klub s čitalnico in prostorom, v katerem se že zbira staro in mlado ob televizijskem sprejemniku. Sredstva so prispevali ljudje sami.
In še ena zanimivost: na slovenskem podeželju je sedaj že 123 televizijskih sprejemnikov. Največ jih ima Gornja Radgona — kar 14 — in glede na povprečno število prebivalcev prednjači celo pred našimi glavnimi mesti: Beogradom, Zagrebom in Ljubljano.	-sk
Na svojih konferencah mladina živahno razpravlja o aktualnih pro blemih
Ob 40-letnici delovanja KPJ in SKOJ
PESTER PROGRAM
PRAZNOVANJA V G. RADGONI IN LJUTOMERU
Program prireditev, ki so ga sprejeli na nedavnem posvetovanju pripravljalnega odbora v Gor. Kadgoni, je zelo pester. Prireditve bodo čez vse leto. Osrednja proslava bo 24. maja v občinskem središču. Po pomenu bo daleč presegla lokalne meje. O pomenu upora v Gor. Kadgoni leta 1918 je na posvetovanju, ki ga je vodil Branko Zadravec, obširno govoril zvezni ljudski poslanec Ivan Kreft. Dalje bo 3. maja odkritje spominske plošče proleterskemu pisatelju Ivanu Vuku — Starogorskemu na Stari gori, 7. junija okrajni zlet »Partizana«, 12. julija okrajno praznovanje Dneva šoferjev in avtomehanikov, padlim borcem v NOB bodo odkrili več spominskih plošč, a skupina Radgončanov se bo podala tudi na kraj, kjer je v herojski borbi padel Pohorski bataljon in bil ustreljen Djuro Djakovič. Pester program pripravlja tudi enota JLA. V okviru praznovanja 40-letnice delovanja KPJ in SKOJ bo tudi koncert pevskega zbora domače »Svobode«, koncert mladinskega pevskega zbora, pevski festival, gostovanje pevskega zbora »Slavko Osterc« iz Maribora itd.
V počastitev tega praznika so že začeli tekmovati tudi v nekaterih društvih in delovnih kolektivih. Člani radgonske SD bodo uredili strelišče v Hercegovščakn, v Apačah bodo uredili letno kopališče, delavci »Avtoremonta« kodo presenetili radgonske otroke z urejenim igriščem itd. — skratka, že sedaj je mnogo koristnih pobud. katerim pa se bodo, kot pričakujejo, pridružili še drugi društveni in delovni kolektivi.
*
Tudi v ljutomerski občini se že pripravljajo na praznovanje. Pred dnevi je imel pripravljalni odbor svojo prvo sejo. Prisostvovala ata ji tudi podpredsednik OLO Joško Slavič in zvezni poslanec Ivan Kreft.
Na prvi seji so pod predsedstvom Toneta Trudna sklenili, da bo osrednja proslava 6. septembra na Glavnem trgu v Ljutomeru. Na tej proslavi se bodo spomnili zgodovinskega dogodka v 1. 1935, ko so orožki in takratni oblastniki streljali na demonstrante — viničarje. ki so terjali svoboščine in večji kos kruha za delovno ljudstvo. Mimo tega glavnega praznovanja bodo večje prireditve še 8. marca, ob Dnevu žena, na dan 1. maja, 4. julija — ob Dnevu borca — in 1. junija, ko bodo ljutomerski občani imeli svoj praznik.
Pripravljalni odbor na pričakuj, da ta program še ni dokončen. saj menijo, da ga bodo še izdatno dopolnile društvene in sindikalne organizacije po podjetjih. Tako bo delovni kolektiv VG Ljutomer priredil še posebno proslavo.
Zvezni poslanec Janez Hribar soboškim volivcem:
N E LASTNINA,
MARVEČ DRUŽBENO NAPREDNA PROIZVODNJA Letos v Jugoslaviji 83 milijard din za kmetijstvo
Zvezni ljudski poslanec Janez Hribar se je pretekli petek mudil med soboškimi volivci. V dvoran: kina »Park«, kjer se je zbralo kak h 300 volivcev, je govoril o aktualnih notranjepolitičnih in gospodarskih vprašanjih, kakor tudi o osnovnih smernicah letošnjega zveznega družbenega načrta.
Govoreč o velikih pridobitvah narodnoosvobodilnega boja, k: so utelešene v pomembnih zakonskih aktih najvišjih predstavniških organov ljudske oblasti v Jugoslaviji, povojni obnovi dežele in nadaljnji socialistični graditvi, je tov. Hribar poudaril, da je ves razvoj dogodkov in ukrepanj po osvoboditvi do danes en sam nepretrgan proces, ki ima skupno z intenzivno graditvijo težke industrije odločilen pečat gospodarske krepitve Jugoslavije. Naša domovina je že postala iz nekdanje polkolonialne države industrijsko napredna dežela s svojstvenim družbenim sistemom, ki temelji na pobudah
najširših delovnih množic v delavskem in družbenem upravljanju, a je prav zaradi tega deležna posebne pozornosti mednarodnega delavskega g.banja in naprednih sil v svetu, ki vidijo v naši demokraciji
vzgleden napredek v družbenem gibanju k resničnemu socializmu.
V zvezi z nacionalizacijo večstanovanjskih poslopij in gradbenih parcel je tov. Hribar de-
(Nadaljevanje na 4. strani)
MLADI PROIZVAJALCI
med današnjim in jutrišnjim dnem
(Nadaljevanje s 1. strani)
priprave za prihodnje leto in se zavzamejo za čim boljšo organizacijo dela na vsakem delovnem mestu, za štednjo itd. Tudi uresničitev postavljenih planov naj bo skrb mladih proizvajalcev, ki morajo videti in pomagati urejati osa bistvena vprašanja. Žal pa še ne znamo zainteresirati ljudi za reševanje oseh teh problemov. Ljudje, tudi mladi, ne čutijo da so organizacije njihove in da služijo dvigu žioljenjske ravni.
Pomembno je tudi vprašanje odnosa vodstva podjetja in sindikata do aktiva LMS v podjetju oziroma obratno. Tudi tehnična vprašanja so nedvomno važna za vsebino. Na primer: ali mora podjetje plačati ure, ki jih prebije mladinec ali mladinka na seji mladinskega obč. foruma, ali je podjetje dolžno dati in urediti sobo za sestanke mladinske organizacije, ali mora dovoliti mladincu ali mladinki odhod o brigado, plačati izgubo o zaslužku in podobno. Pri osem tem je zelo važno, kakšno je delo mladinskega aktiva, tudi glede na perspektivo. Podjetje bo gotovo ustreglo željam mladine, če bo videlo, da je la nekaj pridobila, kar podjetju koristi. Nič manj ni važna tudi izbira mladinca, ki bo šel na akcijo. Boljšo kadrovsko politiko bo izvajala mladinska organizacija. večje zaupanje bo imel vanjo kolektiv podjetja. Ob pravilni izbiri kadra bodo DS, UO in politične organizacije v podjetju zavzele pravilen odnos do mladih proizvajalcev. Seveda sodijo v vodstvo mladinskih aktivov izkušeni mladinci, manj izkušeni pa naj se ob njihovem delu učijo. Za mladince, ko odložijo funkciie ob določeni starosti. pa velja, da njihova odgovornost s tem še ne preneha. Njihova pomoč je tudi poslej zaželena in potrebna. B S.
Miha Marinko mladim zadružnikom
(Nadaljevanje s 1. strani)
blagovni proizvajalec. Seveda pa mana zato imeti potrebne kvalifikacije, opustiti mora nerentabilno proizvodnjo, pri kateri ne more tudi pri najboljši volji skupnosti ničesar dati.
Posebno starejši ljudje se še krčevito drže starih navad in se upirajo vsemu, kar je moderno in napredno. Jasno je, da se v tem primeru ne bomo posluževali raznih administrativnih ukrepov. Zato pa morate vi — mladi — doma starejšim odpreti oči, jim povedati, da je naša perspektiva zelo realna in da obstajajo možnosti za boljšo kmetijsko proizvodnjo.
V letu 1958, ko je bila razen v Sloveniji zelo neugodna letina, smo z modernizacijo dosegli take učinke, da smo z njimi krili slabo letino na privatnih kmetijskih zemljiščih. Na 15 odstotkih zemlje socialističnega sektorja smo dosegli 50 odslotkov vseh tržnih viškov.
Z nadaljnjim napredkom kmetijske proizvodnje lahko dosežemo, da bo postal uvoz pšenice in drugih važnih kmetijskih pridelkov nepotreben. Kmetijstvo lahko postane pri naši blagovni izmenjavi s tujino prav tako koristno kakor industrija.«
Letni občni zbor ObSS Murska Sobota
Večja družbeno-politična afirmacija
(Nadaljevanje s 1 strani)
za 30,3 ods t. napram letu 1957 (upoštevamo II. polletje), ugotovimo, da povečanje proizvodnje ni toliko rezultat povečanja proizvodnosti in storilnosti, kolikor drugih činiteljev. Vzroki za to so v premalo stimuativnem nagrajevanju posameznkov in skuipn po učinku dela, saj precej podjetij še nima normiranega delovnika niti uvedenega plačevanja dela po učinku. Seveda je stanje na tem področju dokaj različno: tako je imelo podjetje Proizvodnja kremenčevega peska lan: 21 odst. delovnih ur po učinku,
Panonija 76 odst., Opekarna Puconci 63 odst., »Mura« 66 odstotkov, Tovarna mesnih izdelkov 58 odst., »Sograd« 15 odst., KG Rakičan 66 odst., Tovarna mlečnega prahu 0 odst. itd.
Te ugotovitve narekujejo, da bo moralo biti nagrajevanje po učinku dela prvenstven element pri sestavljanju novih tarifnih pravilnkov, kar doslej v mnogih podjetjih ni bilo uveljavljeno.
Podpiranje gospodarskega razvoja in standard
Najprej je spregovoril podpredsednik Obč. LO Stefan S n b j a n o razmerah v manjših podeželskih gradbenih in drugih obratih. Stanje v nekaterih podjetjih je nevzdržno, je dejal, saj delujejo zgolj pod socialistično firmo, nimajo nikakšnega delavskega upravljanja in mimo tega, da v nekaterih primerih niti
ne izplačujejo delavcem 100 odst. plač, ničesar ne dajejo družbi. V teh podjetjih bo treba vskladiti poslovanje z normalnimi družbenimi merili ali pa jih likvidirati. — Pri delitvi sredstev na sklade bodo morale naše gospodarske organizacije ubrati srednjo pot, saj je večina podjetij v svojem največjem razvoju,
kar pomeni, da bodo morale del sredstev, ki bi jih sicer lahko namenile za družbeni standard, vlagati v investicije in osnovna sredstva. Takšno politiko narekujejo splošne razmere v našem gospodarstvu, kar pa še ne porazni, da ima življenjski standard drugorazreden pomen, saj je znano, da bodo morala stanovanjske probleme svojih delavcev in uslužbencev odslej reševati izključno podjetja sama. Torej: na tem področju ne smemo niti v eno niti v drugo skrajnost.
Delegat iz Cankove je govoril o dokajšnjem »mrtvilu« v delovanju sindikalne organizacije, odkar je bila ukinjena občina, in predlagal ustanovitev mešane sindikalne organizacije na Cankovi, v katero bi se vključili vsi člani sindikata, ne glede na to, na katerem področju delujejo.
Združevanju manjših podjetij, cenejša stanovanja...
Delegat Stefan Žekš je najprej omenil razmere v obrtnih podjetjih. V luči pomanjkanja strokovnih kadrov je zlasti pozdravil ukrepe v zvezi z združevanjem manjših obrtnih delavnic. Združena podjetja bodo mnogo lažje prišla do strokovnjakov. Pomanjkanje kvalificiranih delavcev je občutno tudi v gradbeništvu, čeprav ima Prekmurje mnogo kvalificiranih delavcev le široke, ki pa odhajajo drugam zaradi ugodnejših plačilnih možnosti. Zavzel se je tudi za načrtno strokovno izobraževanje gradbenih delavcev (s pomočjo seminarjev), da bi tako pridobili čimveč kvalificiranih, za graditev cenejših stanovanj, ki jih bodo lahko deležni tudi navadni delavci iz proizvodnje, pa tudi za večjo udeležbo delavcev v organih družbenega upravljnja. ki odločajo na področju stanovanjske izgradnje.
(Nadaljevanje na 3. stran:)
Za zaprtimi vrati naše vsakdanjosti
Dolžniki družbe na zatožni klopi
Kdor hitro da, dvakrat da — Panorama mišljenj in ugotovitev — Zagon mladosti — Delovna inteligenca je najbolj odgovorna za vzgojo mladine — Kako vzgojiti našega delavca v samostojnega upravljalca v kolektivu in družbi? — Od naših družbenih organizacij je odvisno, če bo odplačevanje našega dolga družbi
dolgo ali kratkoročno
Razumljivo je, da od delovne inteligence naša družba največ pričakuje. S tem nikakor ne, mislimo trditi, da je zgnij naša ljudska inteligenca tista, ki ji lahko očitamo premajhno dejavnost v družbenem življenju in jo tako javno postavimo na zatožno klop. Bodimo pravični in sedimo tudi mi na založno klop. Obtožno besedo dajmo v imenu družbe našim družbenim organizacijam, vsaj tistim, ki predstavljajo v naši skupnosti najmočnejše politične sile.
Pravična obtožba
V sindikalnih organizacijah sodijo, da bi bilo krivično trditi, da je delovna inteligenca, kar zadeva družbeno dejavnost, manj dejavna od naših delavcev. Posameznike, ki se z zavestjo udejstvujejo izven svojega poklicnega dela na »ključnih« mestih naše socialistične družbe, najdemo med ljudsko inteligenco in delavstvom. Med obojimi pa so tudi taki, ki se ogibajo dejavnosti v družbi, zlasti politični. Vendar, če že govorimo o izvenpoklicni dejavnosti naše ljudske inteligence, v sindikalnih organizacijah opažajo, da so tisti, ki so delavni, v večini primerov isti tovariši in tovarišice in uvrstimo
jih lahko med starejšo generacijo. To so v glavnem bivši borci, aktivisti in drugi, ki pa so seveda preobremenjeni z odgovornimi in ostalimi funkcijami.
Glede premajhne dejavnosti v družbenem delu pa velja ugotovitev, da so v tem oziru v prvih vrstah mladi absolventi visokih šol. Mnogi izmed njih so že bili uslužbenci ljudskih odborov in so opravljali takšno strokovno delo. da so bili v nenehnem stiku z državljani, vendar danes ugotavljamo, da so si prav ti našli zaposlitev v ustanovah, kjer z našim delovnim človekom nimajo toliko ali sploh nič neposrednega opravka. V družbi jih sploh ne opazimo, kar vsekakor ni spodbudno
dejstvo. Huda obtožba — vendar pravična! Zelo delavna pa je naša bodoča delovna inteligenca na srednjih šolah, največ po zaslugi posameznikov, ki so s svojim vzgledom pritegnili ostale. Ce bodo ti pokazali
enako mero vztrajnosti tudi na visoki šoli in po njej, bo z njimi družba veliko pridobila in jih ne bo mogla uvrstiti med svoje dolžnike. Kakor kaže, smo z obeti lahko zadovoljni.
Vzgledi vlečejo
V mladinskih organizacijah so naši obtožnici dodali novo gradivo. Trdijo, da bi bili tudi delavci bolj delavni v družbi, če bi našli ustrezen vzgled v delovni inteligenci. To opažamo že pri sestankih v podjetjih. Delavci se jih ne udeležujejo v zadostni meri, ker so uslužbenci uprave običajno ob strani izvenslužbenega dogajanja. Mladi pripadniki delovne inteligence, ki stanujejo na vasi in službujejo v mestu, bi nedvomno lahko mnogo koristili vaški mladini, saj bi ji lahko marsikaj, kar je danes življenjskega pomena za našo vas, bolje in bolj doumljivo razložili. Ali je vzrok premajhne dejavnosti teh mladih intelektualcev (tudi iz uslužbenskih vrst) res v tem,
da se ji ne zdi častno shajati in družiti se s kmečko mladino? Ce je to resnica, potem je sramota toliko večja. Tudi uslužbenci krajevnih odborov bi lahko storili svoje I.n (kot primer) mladim kmetovalcem tudi računsko dokazali, koliko donosnejše je pridelovalno sodelovanje s kmetijsko zadrugo. Delavci delajo osem ur v tovarnah in podjetjih, kmetje razen pozimi še več in vendar pridejo zvečer prej na sestanek kot tisti, ki bi jim morali marsikaj povedati in obrazložiti. Hlastanje za honorarnimi zaslužki pa je vendarle samo del celote, ki ji pravimo, da je vzrok takšnega stanja.
(Nadaljevanje na 6. strani)
Nudimo Vam poslovni uspeh!
Sporočite nam svoje želje na naslov;
REKLAMNI ODDELEK ČZP
POMURSKI TISK
MURSKA SOBOTA
Tito - gost Etiopije
V ponedeljek so predsednika Tita najprisrčneje sprejeli v pristanišča Masua v Etiopiji. Ljudstvo je prineslo parole izpisane v srbohrvaškem jeziku in vse je bilo okrašeno z jugoslovanskimi in etiopskimi zastavicami. Ob prihodu predsednika Tita v prijateljsko Etiopijo so ga pozdravile (udi obalne baterije s salvo topov. Nato je predsednik Tito s spremstvom odpotoval proti Adis Abebi. V glavno mesto Etiopije so prispeli s posebnim jugoslovanskim letalom. Na letališču so se prisrčno pozdravili s cesarico in cesarjem Hailie Selasiem. Potem ko se je končala slavnost sprejema, je predsednik Tito dejal v pozdravnem govoru: »V vašo deželo smo prišli z iskreno željo, da prispevamo k nadaljnji krepitvi in razvijanju še plodovitejšega sodelovanja med našima dvema deželama.« Predsednik Tito je poudaril koristnost medsebojnih stikov in zlasti lepe re-
Z nedavnega obiska na Ceyli nu: predsednik Bandaranaika predaja predsedniku Titu darilo
zultate dosedanjega sodelovanja, ki se vse lepše razvija. Ko se je toplo zahvalil etiopskemu cesarju za gostoljubnost, je sporočil etiopskemu ljudstvu najboljše želje za vsestranski napredek.
Ko sta se cesar Hailie Selasie in predsednik Tito s spremstvom peljala skozi mesto, ju je povsod burno pozdravljala množica prebivalcev. Predsednik Tito se je nastanil v Palači jubileja, kjer bo ves čas svojega obiska. Zvečer istega dne sta cesar in cesarica priredila predsedniku Tila slavnostno večerjo, na kateri sta izmenjala zdravici. Med tem pa so že sporočili tako v Beogradu kot v Kartumu, da bo trajal obisk v Etiopiji še sedem dni, kajti predsednik Tito bo že 12. februarja obiskal Sudan, kjer sl bo ogledal jez Vadi Medani na Senaru in El Obeid, kjer se bo udeležil velikega plemenskega zborovanja.
Z zadnje seje ObLO Gornja Radgona
Razširitev pomožne šole,
krajevni urad v Ivanjcih
Osrednji točk:	zadnje seje
ObLO Gornja Radgona sta bili poročil: sveta za notranje zadeve in sveta za šolstvo.
Odbornike je zlasti zanimala problematika šolstva v občinskem okolišu. V živahni razpravi so osvetlili predvsem najbolj žgoč problemi občutno pomanjkanje strokovnih moči, kar je zlasti očitno v okolišu bivše videmske občine. Odbornica Marija Klobasa s Stare gore je omenila med drugim tudi koristno vlogo Pomožne šole v Gor. Radgoni in se zavzela za njeno razširitev, saj je v občini še mnogo šoloobveznih otrok, ki naj bi bil deležni vzgoje v tem posebnem zavodu.
Na ločenih sejah sta oba zbora razpravljala še o spremembi statuta, o povišanju prometnega davka v trgovini, o garancijskih izjavah za posamezna podjetja itd. V spremembi statuta so upošteval: tudi želje volivcev Stavešinec in Stavešnskega vrha, da bi dobili svoj krajevni urad v Ivanjcih. Oba zbora sta sklenila, da se bo povečal prometni davek v trgovini za 4 odst. Z garancijo KZ Spod. Ščavnica so sedaj ustvarjeni temelji za njeno nadaljnje delovanje.
Pojasnilo
V zvezi s poročilom o skupščin,: Ob SS Gornja Radgona pod naslovom »Sindikat in gospodarske možnosti komune«, objavljenem v predzadnji številk: našega lista. smo dobili od sekretarja ObK ZKS v G. Radgoni tov. Marije Levarjeve naslednje pojasnilo v zvezi z njenim izvajanjem na tej skupščini:
»Na že omenjenem sestanku nisem govorila, da dela gradbeno podjetje stanovanjski blok 8 mesecev, pa se nič ne pozna, ker dobro vem, da so novi blok začeli graditi avgusta 1958, da je že pod streho in da notranja dela že tudi opravljajo.
Dalje nisem govorila, da bo treba nekatere ljudi odstranili iz podjetja, ker ni urejeno normiranje. marveč, da je to slabost vsega kolektiva, ki bi moral urediti prav notranjo organizacijo dela in seveda tudi normiranje, ker bo to v korist delavca, kolektiva in skupnosti.«
POMURSKI VESTNIK, 5. FEBR. 1959
2
Razprava o družbenem načrtu v klubu odbornikov
Ves družbeni mehanizem
mora nastopati pri izvajanju družbenega načrta
kot zaključena enota
V RAZPRAVI SO SODELOVALI MED DRUGIMI TUDI PODSEKRETAR V ZVEZNEM IZVRŠNEM SVETU DR. ANTON VRATUŠA, ZVEZNI LJUDSKI POSLANEC JANEZ H R I B A R IN SEKRETAR OK ZKS JAN ROS
Jan ROS:
Za pravilen odnos med komunami in podjetji
Od izvajanja tega letnega družbenega načrta bo odvisna realizacija našega perspektivnega načrta — je uvodoma poudari tovariš Ros. Zato bo po-
trebno v izvajanje načrta vključili lud' vse politične sile. Predvsem Socialistična zveza mora o načrtu razpravljati in sprejeti ob lem določene naloge. Za izvajanje teh nalog je potrebno pritegniti, tudi mladino.
Za tem je govoril o delu svetov pri okrajnem ljudskem odboru in pri občinskih ljudskih odborih. Navedel je nekatere pomanjkljivosti pri delu svetov. Dejal je, da sveti nimajo dovolj jasno opredeljene svoje naloge. Delo svetov je preveč suhoparno, brez prave politične perspektive in orientacije, so preveč »administritorji«, premalo se ukvarjajo z analzami svojega delovnega področja. Vzrok za to je v slabem sestavu posameznih svetov. Prav tako n: delo nekaterih svetov — po mnenju tovariša Rosa — dovolj kontinurano, saj delajo »veti v glavnem le takrat, ko imajo seje. premalo pa si prizadevajo. da bi svoje naloge bolj dosledno in življentskoizvajali v vsakdanjem življenju. Sveti OLO bi se morali zanimati tudi za delo občinskih svetov. Aktivnost svetov bi lahko dosegli tudi z večjim sodelovanjem delovnih kolektivov oziroma sindkatov.
V zvezi s predlogom družbenega načrta za leto 1959 je to-var.š Ros govoril še o odnosu med komunami in gospodarskim. organizacijami. Dobri odnosi med tenu so potrebni predvsem danes — je dejal — ko gre za sredstva, ki naj bi jih prispevala podjetja za potrebe družbenega standarda, torej za določene skupne potrebe komune. Pri tem je nujno, da se komune posvetujejo s podjetji, da bodo delovni kolektivi že takoj ob začetku gospodarskega leta vedeli, v kakšne namene bodo prispevali del sredstev za prosto razpolaganje, ki jih bodo ustvarjali med letom. Seveda morajo komune in podjetja upoštevati ob tem nekatere specifične pogoje Pomurja. Standarda ne pomenijo samo nova stanovanja, marveč še marsikaj, kar prizadeva delovnega človeka vsak dan. Sem spada zdravstvo, šolstvo in splošna komunalna dejavnost. Gre pa ob tem tudi za razširitev nekaterih proizvodnih obratov, in to predvsem tistih, ki bodo služili izključno potrebam družbenega standarda, kakor tudi tistih, kjer bi z manjšimi rekonstrukcijami dosegli večjo proizvodnjo ali s povečanjem kapacitet zaposlili odvisno delovno silo. Kaže, da take zadeve rešujemo preveč administrativno, namesto da bi bili to dogovori med komunami in podjetji, pri čemer je opaziti še premajhen občutek za to, da bi vlagali sredstva tja, kjer so najbolj potrebna, pri čemer morajo odpasti tudi vse lokalistične težnje.
Tovariš Ros je še omenil vprašanje dopolnilnega proračunskega prispevka, kjer bo treba določene zadeve nekoliko drugače postavljati kot smo to vajeni. Ni prav — je dejal — da samo Izglasujemo 10-odstotni proračunski prspevek, ne ugotavljamo pa, ali naj v tej višini prispevajo vsa podjetja
ali ne. Glede na to so potrebni s strani komun razgovori s posameznimi podjetji, pri čemer je treba razsojati objektivno. Treba je že takoj ob začetku
leta določiti višino prispevka in za kaj ga bomo porab tl. To je potrebno zato, da ta prispevek podjetje vnese med svoje obveznosti.
Ob koncu je tovariš Ros precej obširno spregovoril tudi o urejevanju tarifnih pravilnikov. Tu je potrebno — je podčrtal — upoštevati minimalni osebni dohodek kakor tudi sklenjene tarifne sporazume. To je seveda samo orientacija, kajti šabon pri tem ni. Važno je tudi vprašanje določevanja osnove, na kateri bo izdelan tarifni pravilnik. Ta mora biti odvisna od ekonomskih rezultatov, ki so jih dosegla podjetja v preteklem letu in od tega, kako je planirana višja proizvodnja v tekočem letu. Iz nepravdno postavljene osnove lahko pride do neopravičljivih nesorazmerij med sorodnini in nesorodnimi strokami. Takih nesorazmerij kasneje tudi politično ne bomo mogli opravičiti. Drugo vprašanje, ki se pojavlja ob tem, je to, da pri morebitni previsoki osnovi ne bomo dosegli plačnih skladov ali ne bomo krili svoj h obvez do družbe ali do lastnih skla-
dov, in končno, da tako izdelan tarifni pravilnik ne bo predstavljal nobene stimulacije za zaposlene. Pravilno bo torej — je nadaljeval tovariš Ros — da
tarifni pravilniki, razen nekaterih opravičljivih izjem, v mnogem ne odskakujejo od lanskoletnih, a da se čim več sredstev steka na osnovi višje proizvodnje in povečane storilnosti v plačni sklad ter se delavcem vrača na osnovi enote proizvoda, doseženega normiranega dela, akorda, premij in tudi morebitnih nagrad. Glavna naloga je pravilno izdelati take tarifne pravilnike. Zato morajo skrbet! predvsem tarifne komljlse pri OLO in občinskih ljudskih odborih. Vsekakor pa moramo pričakovati pri tem delu tud: pomoč sindikatov, tako, da bodo pristojni organi obravnaval! vsak primer dovolj konkretno in v tesnem sodelovanju s podjetji samimi. S takim načinom dela moramo zagotoviti objektivno sorazmerje med podjetji In zagotoviti, da bodo plače zaposlen.h v oroizvodnji planirane na učinku dela, da bodo stimulativne. Težiti moramo tudi za tem. da bodo tarifni pravilniki čim prej zdelani in da bomo ob prvi dekadi že lahko ugotavljali pozitivne rezultate našega dela pri urejevanju tarifnih pravilnikov.
Razpravi v klubu ljudskih odbornikov so prisostvovali tudi Janez Hribar, Jan Ros, dr. Tone Vratuša, Sida Podleskova in Ivan Kreft
Štefan ANTALIČ:
Kmetijstvo je glavna postavka družbenega načrta
Tovariš Antalič je v razpravi poudaril, da so najvažnejši del družbenega- načrta tista poglav. ja, ki govorijo o kmetijstvu. N: namreč malenkost — je nadaljeval — do leta 1961, kot to predvideva perspektivni načrt splošnega razvoja, doseči 50 odstotkov vseh posevkov pšenice v proizvodnem sodelovanju med zadružniki in kmetijskim: zadrugami. Teh 50 odst. je nekaj več kot 6000 hektarov vseh posevkov. Koruze naj bi posejali do leta 1961 v proizvodnem sodelovanju 55 odstotkov od celotne površine zasejane s koruzo itd. To bo predvsem naloga naših kmetijskih zadrug, ki so se zadnji čas primerno okrepile. Seveda pa bo potrebna pr: izvajanju družbenega načrta pomoč vseh merodajnih faktorjev. Prav posebno pozornost
bomo morali posvetiti ob tem mehanizaciji kmetijstva in skrbi za kmetijske strokovnjake.
Kot glavno nalogo okrajnega ljudskega odbora je pri tem naglasil tovarš Antalič skrb, da se bo družben načrt v celoti izvajal.
Nekoliko kritično je tovariš Antalič ocenil delo odbornikov okrajnega in občinskih ljudskih odborov. Po njegovem mnenju ti premalo dosledno in vztrajno zagovarjajo sprejete načrte pred svojimi volivci. Celo nasprotno se dogaja — je dejal — da obravnavajo posamezni odborniki družbeni načrt kasneje kot nekaj, za kar niso glasovali. S tako, premajhno aktivnostjo ljudskih odbornikov pa bodo nastajale pri izvajanju družbenega načrta določene težkoče.
Janez HRIBAR:
Od primitivne obdelave zemlje ne moremo pričakovali napredka
Tudi zvezni ljudski poslanec Janez Hribar je v razpravi o predlogu družbenega načrta za leto 1959 na sestanku v klubu odbornikov govoril o nekaterih problemih našega kmetijstva. Ko je ocenjeval dosedanje uspehe proizvodnega sodelovanja zadružnikov s kmetijskimi zadrugami, je dejal, da so uspehi sicer vidni, vendar se ne smemo zadovoljiti s proizvodnim sodelovanjem samo na manjših parcelah. Ugotavljamo — je nadaljeval — da so v kmetijstvu Pomurja še skrite rezerve, ki presegajo milijardo dinarjev, zato je potrebno, da se zavzamemo predvsem za bolj racionalno obdelavo zemlje. Pri izvajanju tistega dela
družbenega načrta, ki govori o kmetijstvu, je potrebno dati primeren poudarek razvoju družbenega upravljan ja v kmetijskih zadrugah, to je zadružnim svetom. Kot pravilno je omenil tudi sodelovanje političnih faktorjev kot je Socialistična zveza pri izvajanju nalog družbenega načrta.
Nekoliko obširneje se je tovariš Hribar dotaknil vprašanja razvitih In nerazvitih predelov v naši državi. Pri tem je dejal, da je različna stopnja razvoja posledica zgodovinskih razmer, zato je treba razvijati take nerazvite predele sistematično. Skrbeti pa je treba — je poudaril — da se vlagajo sredstva v nerazvite predele s ci-
ljem, da dosežemo na tem področju določeno povečanje produktivnosti, ne pa iz socialnih razlogov, kajti od primitivne obdelave zemlje ne moremo pričakovati napredka.
Z občnega zbora ObSS Murska Sobota
(Nadaljevanje z 2. strani) V TARIFNI POLITIKI -ENOTNA STALIŠČA
Poslanec republiškega zbora proizvajalcev Marija Vildova je zlasti naglasila potrebo po večji enotnosti stališč zbora proizvajalcev in sindikalne organizacije, ko je v posameznih podjetjih aktualna delitev plač nad tarifnimi pravilniki. V nekaterih podjetjih so na pr. meniji, da se jim je zgodila očitna krivica, ko so morali vrniti plače, ki so jih izplačali nad kvoto, odobreno po zboru proizvajalcev. Sindikalne organizacije so se v teh primerih premalo
zavzele za uveljavljanje družbenih načel, ki veljajo za vsa podjetja v občini. Govorila je tudi o možnostih vplivanja delavcev v okviru kolek-
tiva in organov delavskega upravljanja na reševanje stanovanjskih problemov, zlasti zahtev za graditev cenejših stanovanj. O obratu družbene prehrane, ki je v Soboti še vedno aktualna, a neuresničena naloga, je dejala ,da se ji zdi čudno, ker se ta problem še vedno zatika pri pomanjkanju ustreznih prostorov, čeprav bi lahko brez večje škode ukinili kako gostišče v mestu. Odločno se je zavzela tudi za večjo vrednotenje poslanstva zaposlene žene in matere, kakor ta d i za učinkovitejše reševanje družbenega problema: pomoči in njihove razbremenitve pri gospodinjskem delu. Navedla je tudi nekaj primerov iz nedavne ankete, ki izpričujejo brezbrižen ali celo omalovažujoči odnos do tega akutnega družbenega vprašanja.
ZBOR PROIZVAJALCEV
IN POBUDE KOLEKTIVOV
Tajnik OSS Rudi Rapl je ocenjujoč potek občnega zbora med drugim dejal, da pogreša v poročilu temeljitejše in konkretnejše analize komisij, ki jim je bila zaupana posebna skrb za delovanje na določenih področjih sindikalnega dela. Ob večji aktivnosti teh komisij bi imelo občinsko sindikalno vodstvo položaj bolj zanesljivo v svojih rokah. Dejal je, da je poročilo o delovanju organov delavskega upravljanja preveč pohvalno in idealizirano, saj na pr. vemo, da še imamo v manjših podjetjih nekaj UO in DS, ki zgolj životarijo in niti ne pišejo na svojih sejah zapisnikov.
NEIZKORIŠČENE MOŽNOSTI
PROIZVODNEGA SODELOVANJA
Ko je govoril o potrebi po gospodarskem izobraževanju delavcev in uslužbencev, je predsednik OSS Franc Skoberne poudaril, da je večje gospodarsko znanje upravljavcev potrebno tudi zategadelj, ker se cesto spreminjajo instrumenti, ki pa ne poslavljajo za večno družbenih norm, marveč pravno oformljajo družbeni razvoj na določeni etapi. Večje poznavanje drnžbeno-gospodarskega procesa bo pripomoglo k temu, da bomo lahko tudi vplivali na to, da se bodo ti instrumenti spreminjali tako, da bo to čimbolj ugodno za uveljavljanje socialističnih odnosov, ki si jih vsi želimo. Večja ekonomska razgledanost proizvajalcev bo lahko mnogo prispevala k večjemu poznavanja gospodarskih zakonitosti in tudi k odstranjevanju ovir, ki se še pojavljajo na tem področju. O ustanavljanju in funkcioniranju novih gospodarskih podjetij pa je dejal, da je potrebno, preden se odločimo, dodobra proučiti mesto novega podjetja v našem gospodarskem sistemu in imeti vedno pred očmi, kaj bo lahko ta gosp. organizacija dala dražbi in na koga bo vezana. V zvezi s tem je opozoril tudi na številne, a še neizkoriščene možnosti proizvodnega sodelovanja med podjetij, zlasti še med večjimi in malimi.
ZA VEČJI VPLIV NA KMEČKO OKOLICO
Org. sekretar ObK ZKS Franjo Šonaja se je med drugim zavzel zlasti za večje sodelovanje in uveljavljanje delavcev in uslužbencev v družbenem življenju podeželja. Številni primeri kažejo, da v podeželskih organizacijah SZDL ni čutiti prisotnosti delavskega razreda. Tako so bili na pr. le redki primeri, da je SZDL dobila pomoč pri uveljavljanju sodelovanja kot izredno važne družbene akcije v kmetijstvu. Sindikalne organizacije so dolžne uveljaviti večji politični vpliv, da bodo njihovi člani aktivneje pomagali tudi pri socialistični preobrazbi kmetijstva. Omenil je tudi potrebo po pravočasni pripravi programa za letošnjo graditev objektov družbenega standarda, da ne bi ostala neizkoriščena sredstva, ki jih bomo imeli v ta namen na razpolago.
-sk
Dr. Anton VRATUŠA:
Neprodani kmetijski viški niso nagrada za proizvajalce
Uvodoma je tovariš Vratuša omenil vprašanje ekonomskega računa, predvsem v kmetijski proizvodnji. Tako poznamo — je dejal — v industriji do podrobnosti strukturo ekonomskega računa, dočim na primer v (kmetijstvu o ceni pšenice navadno ugibamo.
Letošnji zvezni družbeni načrt predvideva 83 milijard dinarjev za kmetijstvo, kar je mnogo več kot lani. Glede proizvodnega sodelovanja v kmetijstvu je omenil, da se more razvijati le tako, če se ne bomo zadovoljil: samo z malenkostnimi uspehi glede hektarskih donosov. Pri tem je omenil tud vprašanje delovne sile, ki bi je bilo še več, če bi kmetijstvo mehanizirali. Ob današnjih razmerah bi bilo to nekoliko zaskrbljujoče, saj je odvišna delovna s la v našem okraju že sedaj določen problem. To vprašanje bi postalo ob hitrem razvoju kmetijstva in ob mehanizaciji v kmetijstvu še bolj pereče, če ne bi težili za napredkom tudi v ostalih panogah gospodarstva kot je predelovalna industrija itd., saj ni za proizvajalca nič bolj destimulativnega kot če ne more prodati svojih pridelkov.
Tovariš Vratuša je ob koncu govoril še o povečanju izvoz-
ne trgovine, ki se je povečala v primerjav! z lanskim letom za 13 odstotkov ter o nekaterih zunanjetrgovinskih odnosih, ki bodo ugodno vplivali na izpolnjevanje naših družbenih načrtov.
Podpredsednik OLO Jože Slavič med razpravo na zasedanju
Še o problemih malih obrtnih obratov
Združevanje in dober strokovni kader
Na nedavni seji sveta za industrijo in obrt pri ObLO Murska Sobota so razpravljali o obrti na območju bivših občin Grad, Cankova in Martjanci.
Na omenjenem območju je več manjših obrtnih delavne, med katerimi je precej takih, ki niso pomenile niti za občino, niti za širšo skupnost nobenih koristi. Tako ni dobil poslovodja mlina Jurij v letu 1958 nobene plače, ustvarjen: dohodek mlina znaša v vsem letu 200 tisoč, amortizacija pa 330 tisoč dinarjev. Mlin n: imel nobenih družbenih obveznosti. Svet za industrijo in obrt je zato sklenil, da bo občinskemu ljudskemu odboru predlagal, naj omenjeni mlin likvidira. Prav tako bodo predlagali likvidacijo obrtnega podjetja »Hrast« na Cankovi. V tem podjetju zaposlen: v prvem polletju niso dosegli niti 80-odstotnih plač, tako da je moral prispevati 142 tisoč dinarjev občinski ljudski odbor. Novembrske plače pa so prejeli delavci tega podjetja šele koncem januarja letos. To podjetje nima nobenega obratnega kredita, saj so 700 tisoč dinarjev tega porabili za investicije.
Med nekoliko boljša podjetja je treba uvrstiti gradbeno
podjetje »Temelj« na Cankovi.
o podjetje lani ni imelo zgube, pač pa ni dalo nobenih sredstev za potrebe širše družbene skupnosti.
Vsa ostala obrtna podjetja bivših obč.n Grad, Cankova In Martjanci, razen mlinov, so v glavnem zaključila poslovne leto z aktivo, vendar skoraj nobeno podjetje ni dajalo nobenih družbenih prispevkov.
Za vsa manjša obrtna podjetja, razen ml nov, je po mnenju omenjenega sveta edini izhod v združevanju. Predvsem pa je treba namestiti v vseh podjetjih dober strokovni kader.
Nekoliko teže bo z mlini, ki ne ustvarjajo tolikšnih dohodkov, da bi krili lastne potrebe in zbrali toliko sredstev, da bi se amortizirali. Za te mline bo potrebno poiskati poseben način, da postanejo rentabilni in družbeno koristni.
Kot dobro podjetje je treba omenili Strojno pletilstvo Prosenjakovci, ki je samo do konca septembra lani odvedlo 1 milijon 300 tisoč dinarjev družben h prispevkov.
Za večja obrtna podjetja bi bilo tudi primerno, da bi ustanavljala po vaseh manjše uslužnostne obrtne delavnice.
Skoraj vsa podjetja, ki imajo kakršne koli izglede za nadaljnji obstoj in razvoj, bi potrebovala tudi investicijska sredstva.
Razprave o družbenem planu—tudi v večjih kolektivih in na zborih volivcev
POMURSKI VESTNIK, 5. FEBR. 1959
3
Zapisnikar ali družbeni delavec?
»Oh ti zapisniki!« je vzdihnila tovarišica Cvetka, ko je pozno ponoči končala s pisanjem.  Napisala je dva zapisnika:	od občnega zbora
SZDL in zbora volivcev. »Ves dan poučujem, potem pa hodim pisat zapisnike ...« je potožila. »Kdaj pa se naj pri pravljam na pouk?!« Cvetka pa poučuje ves dan in vsak dan tako v eni izmed naših vasi.
Cvetka ni sama. Marsikateri učitelj toži tako ali drugače, toda z istim vzrokom — zaradi zapisnika. Na vasi je pač tako, da se vsi izmikajo pisanju zapisnikov z izgovorom, da niso vešči pisanja in s tem že namigujejo na učitelja, ki ga naposled res tudi izvolijo za zapisnikarja, ker je pač zelo pismen in bo lahko hitro napisal zapisnik. Pri tem niti ne mislijo na to, da učitelj v Pomurju običajno povsod poučuje po ves dan in da se mora tudi pripravljati na pouk. Enostavno mu naložijo še eno delo — pisanje zapisnikov vseh vrst. Kličejo ga na sestanke in občne zbore, ker so že pripravili predlog za zapisnikarja — predlagali bodo učitelja . . .
(Povsod ni tako, toda marsikje je. In nihče ne vpraša, ali ne bi bilo dobro, če bi učitelj poročal o delu šole, pojasnil vprašanja šolske reformo in govoril o čem podobnem, kar bi zanimalo prebivalce in bi bilo za družbo koristno? Predvsem pa je potrebno misliti na to, da je delo v šoli za učitelja najvažnejše in tudi za starše, ki hočejo, naj njihovi otroci vedo čim več.
Tovarišica Cvetka je imela prav, ko je na sestanku vstala in odločno povedala: »Jaz vam ne bom pisala — raje bom govorila!«
L. B.
Iz organizacij Rdečega križa
V GOMILICAH: VEČ ČLANOV
Preteklo sredo so se zbrali član.: RK v Gomilicah. Na občni zbor jih je prišlo komaj polovico, pa še to večinoma starejši. Mladih vaščanov je bilo zelo malo. Na zboru so ugotovili, da ljudje še premalo poznajo vlogo RK, zato jim je tovarišica Gruškovnjakova iz Lendave povedala nekaj koristnih besed tudi o tem.
Organizacija je začela aktivno delovati šele z novim letom. Tako nameravajo letos povečat; število članov, pobirati prostovoljne prispevke za skupne potrebe, družno z vaško mladino organizirati kulturno prireditev, odstraniti jame, ki slabo vplivajo na zdravje vaščanov in ugled kraja, in pridobiti še več krvodajalcev, za kar bo skrbela posebna komisija.
pomoči v živilih, obleki, obutvi Ud. Na šoli uspešno deluje Podmladek RK s higienskim krožkom in z nad 90 člani.
Že lani so nameravali uredit šolski vodnjak, vendar jih je čas prehitel, zato bodo to delo opravili letos zgodaj spomladi.
Sklenili so tudi, da bodo v kraju priredili tečaj za predvojaško vzgojo ženske mladine in mu dali privlačnejšo vsebino s tem, da ga bodo združili s tečajem za ročna dela. Z združenim tečajem nameravajo začeti v kratkem, ker bodo dekleta' odšla na sezonsko delo že v začetku aprila.
E. D.
OBČNI ZBOR RK
V VERŽEJU
Na dobro obiskanem občnem Zboru RK so člani nad vse živahno diskutirali po podanih poročilih, iz katerih je bilo videli vsestranski razvoj društva. Največ so razpravljali o nakupu avtomobila, karieri bi služil kot rešilno vozilo. Toda člani so izrazili mnenje, da je za Veržej zaenkrat bolj potrebno, da bi s skupnimi napori najprej zgradili gasilski dom, v katerem bi bila ambulantna soba za zdravnika in tudi soba za zobozdravnika.
NA GOR. SLAVEČIH:
ureditev šolskega vodnjaka
Na občnem zboru RK na Gor. Slavečih — bil je preteklo nedeljo — so člani razpravljali predvsem o pomenu te organizacije na vasi. Pogovorili so se tudi o delovanju v lanskem letu. Tako so našteli 26 krvoda-
jalcev, priredili so zdravstveno predavanje, uredili manjšo ambulanto za vaške potrebe in naročeno imajo tudi strokovno literaturo, po kateri pa sega še premalo članov. Socialno ogrožani so bili deležni tudi gmotne
Radgonska občinska gasilska zveza dobro deluje
Nad 8 milijonov povečane vrednosti
Na občnem zboru radgonske gasilske zveze so se zbrali delegati iz vseh društev, razen iz Sp. Ščavnice in Šratovec. S priključenimi društvi od Vidma je vključenih sedaj v občinsko zvezo 36 društev.
V preteklem letu so društva vložila mnogo truda in denarnih sredste v v gradnjo in popravilo gasilskih domov. Izvršene so bile preureditve gasilskih domov v Žepovcih, Orehovcih, Radgoni, Zbigovcih in na Janževem vrhu, gradnja stolpa pri Negovi, dogradili so dvorano v Meleh in zgradili nova objekta v Slaptincih in na Plitvici. Skupna vrednost adaptacij in novih gradenj znaša 3 milijone 200 tisoč din. Za pomoč je bilo dodeljenih okrog 150 tisoč din, ostalo pa so društva prispevala z lastnimi sredstvi. Pr: vseh delih so
gasile:	opravili 4.200 prosto-
voljnih delovnih ur v vrednosti 150.000 din. Dalje so prostovoljna gasilska društva vložila precej sredstev za popravilo motornih brizgaln in avtomobilov ter za nabavo opreme v vrednosti okrog 5 milijonov din.
Na občnem zboru so sprejeli več sklepov za bodoče delo. V počastitev 40. obletnice Komunistične partije Jugoslavije bodo tekmovali v vseh društvih in v vseh panogah gasilskega delovanja. Dalje so sklenili, da bodo obveznice gasilskega posojila v celoti odstopili v korist počitniške kolonije Pacuk v Hrvatskem Primorju. V raznih tečajih bodo usposobil tudi čimveč strokovnega kadra.
Na občnem zboru, ki sta mu prisostvovala poleg drugih zastopnikov tudi predsednik občine in predsednik okrajne gasilske zveze, je prejelo 20 članov republiška priznanja za večletno požrtvovalno delo v gasilstvu.
_____ Ika.
»BOROVO GOSTOVANJE«
TUDI NA G. SLAVEČIH
Vaščani Gor. Slaveč so sklenili, da bodo pripravili »Borovo gostüvanje«. Za ta prekmurski običaj je v vasi veliko zanimanje, za to lahko že sedaj srečate pozvačine na cestah.
»Borovo gostüramje« bodo priredili 10. februarja — na sam pustni dan. S čistim izkupičkom od prireditve si bodo gasilci kupili obleke, ki so si jih morali doslej izposojati pri sosednjih društvih.
Radgona
Okrajni odbor zveze gluhih Murska Sobota je priredil te dni v Gornji Radgoni sestanek gluhih. V občini je 25 gluhih, ki se vsako leto enkrat zberejo v spremstvu domačih in se pomenijo o svojih težavah.
Na sestanku so obravnaval naloge organizacije in navezal
tesnejše stike z gluhimi odnosno z njihovimi svojci. Obravnavali so tudi sprejem novih članov. Najpotrebnejšim članom organizacije so po končani konferenci izročili nekaj praktičnih daril.
Ika
,Borovo gostüvanje v Nuskovi
Vaščani iz Nuskove bodo 7. februarja po 60 letih zopet imeli »Borovo gostüvanje«. To bo ena največjih prireditev v vasi, v kateri sodelujejo vsi vaščani. Dobiček so namenili za gasilske potrebe.
ODRANCI
Predzadnjo nedeljo so mladinci Odranec priredili »Veseli večer«. Prireditev je bila dobro obiskana. Vaščani so z zanimanjem in z vedrostjo spremljali
nastop mladincev, ki so vložili mnogo truda v programa.
POZDRAVI NAŠEGA VOJAKA
V uredništvo je te dni prepelo drobno pismo vojaka Jožeta Harija iz Krašč (VP 2837/2), ki zammivo opisuje svoje nepozabne doživljaje v JLA — saj je celo že skakal iz letala kot padalec — in pozdravlja svojce, sorodnike in znance v svoji rojstni vasi.
Zvezni poslanec Janez Hribar soboškim volivcem
(Nadaljevanje z 2. strani)
jal, da je s tem zakonskim aktom pri nas pravzaprav končan proces podružbljenja tistih sredstev, ki so bila predmet izkoriščanja in špekulacij posameznikov na račun večine državljanov, zalo so razne govorice, ki smo jih slišali po sprejetju tega zakona, brez vsake podlage in se tudi razne slabonamerne napovedi ne bodo uresničile v prihodnosti. Ob upoštevanju dejstva, da so z zemljiškim maksimumom izkoreninjene možnosti za okoriščanje človeka po človeku, za našo družbo tudi v kmetijstvu ni več važna lastnina zemlje, marveč samo organiziranje naprednega kmetijskega pridelovanja in uveljavljanje socialističnih odnosov na naši vasi. V to bodo tudi v prihodnost; usmerjena vsa prizadevanja v kmetijstvu, ne na v nje letnine, kakor to napovedujejo posamezni slabonamerneži. Kmetovalci, ki se bodo vključili v ta proces, bodo že kmalu čutili tudi koristi tega svojega prizadevanja v boljšem blagostanju (osebnem kot širšem, družbenemi, seveda pa ni rečeno, da ne bodo kdaj potrebni določeni ukrepi za manjšino. V bi zaostajala za tem vsesplošnem gibanjem na področju kmetijstva.
V zadnjih letih je skrb naše družbe izdatno usmerjena v kmetijstvo, kar je tudi organska potreba vsega našega gospodarstva in prebivalstva, saj ne moremo venomer uvažati kmetijske dobrine ob sočasnih možnostih, da sami pridelamo dovolj vsega za kritje domačih potreb in celo za izvoz. Že ob zdajšnji ravni prizadevanja in vlaganju sredstev na področju kmetijstva bomo lahko čez nekaj let visoko aktivni v zunanjetrgovinski bilanci prav z izvažanjem kmetijskih pridelkov. Samo letos bomo predvidoma vložili v kmetijstvo okrog 83 milijard dinarjev. V prihodnosti bodo te investicije še naraščale v skladu z našimi možnostmi. Tako velika sredstva morajo v doglednem času prinesti očitne gospodarske rezultate ob sočasnem prizadevanju družben h posestev, zadružnih organizacij in vseh kmetovalcev, da pocenijo pridelovanje in pridelajo na hektar več kakovostnejših kmetijskih dobrin za kritje domačih potreb in za izvoz.
Na kraju je tov. Hrbar govoril še o zunanjepolitični uspehih in ugledu naše države v svetu, kakor tudi v proslavljanju 40-letnice delovanja KPT, v katero naj se dostojno vključi tudi Pomurje.
-sk
Zimski motiv iz Murskih Črnec
S smučmi čez Pohorje
V polletnih počitnicah je mladinski odsek PD v Murski Soboti priredil za svoje člane smučanje na Pohorju. Ravno ob koncu prvega polletja pa je zapihal jug in raztalil še tisto malenkost snega, kar ga je bilo. Vendar smo se odločili, da vseeno gremo na Pohorje. Tako smo se v četrtek 22. januarja odpeljali iz Sobote. Vseh skupaj nas je bilo enajst, z voditeljem prof. Kučanom vred. Večinoma smo bili gimnazijci, le dva sta bila iz osemletke. Iz Maribora smo se z avtobusom odpeljali v Radvanje in od tam z žičnico skoraj do Mariborske koče. Tam se je začela naša prva pot. Snega je sicer nekaj bilo, vendar nismo mogli smučati. Po dveurni hoji smo prišli na Raško kočo. Bili smo izmučeni, kajti pešačenje s težkim nahrbtnikom in smučmi na rameh ni šala. Tam smo tudi prenočili. Naslednji dan smo ostali še na Roški koči. Nekateri so smučali na krpici snega za kočo, drugi smo pa naredili izlet na Glažute.
Naslednji dan smo odrinili proti slapu Šumika. Tudi na tej poti smo lahko smučali le na nekaterih mestih, ker je bilo snega zelo malo. Ustavili smo se v koči pri Šumiku in sklenili tam tudi prenočiti. Se isti dan smo naredili izlet k Trem žebljem, kjer je padel Pohorski bataljon. Na tem slavnem mestu smo se nstavili za trenutek in misli so nas zanesle za šestnajst let nazaj, ko so
na istem mestu padali borci Pohorskega bataljona.
Drugi dan smo odrinili proti koči na Peska. Tu smo že lahko smučali. Cim bolj smo se oddaljevali od Maribora, tem več snega je bilo. Iz te koče smo naredili izlet na razgledni stolp na Rogli in na kočo pod Roglo. Za kočo na Pesku smo našli lepo smučišče itn smučali do mraka.
V ponedeljek je pihal močan sever iti precej nas je zeblo, ko smo nadaljevali pot proti Ribniški koči. Smučke smo nosili na ramah, ker se je pot stalno dvigala. Ko smo premagati prvi, zelo oster vzpon, smo lahko tudi smučali. Na tej poti se nam je odpiral sijajen razgled na zasnežene Savinjske Alpe. Izmučeni od precej dolge poti in silnega vetra, smo prišli na Ribniško kočo. Ta je bila polna Mariborčanov in le s težavo smo si priborili prenočišče. Ta koča se nam je, nekaterim, zdela preveč razkošna in draga in tako nas je pet odrinilo zvečer proti koči pod Veliko Kopo. Začelo se je že mračiti, ko smo prekoračili Črni vrh, najvišji vrh Pohorja. Na tem vrhu smo imeli priliko občudovati prelep sončni zahod. Nebo je bilo čisto brez oblačkov. Videli smo Savinjske Alpe, oblite z rdečkasto zarjo zahajajočega sonca; na avstrijski strani v daljavi smo pa opazili zelo visoke in ostre vrhove. Pozneje smo izvedeli, da so to Visoke Tare z Gr. Glocknerjem. Bila je že noč, ko
smo prispeli v kočo pod Veliko Kopo.
Zjutraj so prišli iz Ribniške koče še ostali. To je bil zadnji dan našega bivanja na Pohorju. Ta dan smo zelo veliko smučali. Snega je bilo tam zelo dosti in mogoče bi ostali dalj časa, toda začelo nam je primanjkovati denarja. Zvečer so Mariborčani, ki so imeli tam smučarski tečaj, priredili ples. Zopet je bilo dosti smeha na račun šraca, ki smo ga pripravili do tega, da je plesal ,čeravno mn ta šport ni ravno pri srcu. Tako smo s smehom in šalami zaključili naš pohod po Pohorja. Za vsakega izmed nas je bil ta pohod prijetno doživetje, čeravno je bil precej naporen.
V sredo smo vstali že zelo zgodaj in po štiriurnem pešačenju prišli v Vuhred. Poslovili smo se od lepega Pohorja le za nekaj mesecev, do velikih počitnic, kajiti pravi planinec se vedno rad vrača v kraljestvo zelenega Pohorja.
PIANISTKA NOVAKOVA DIPLOMIRALA
Pred dnevi je na Akademiji za glasbo v Zagrebu diplomira, la z odličnim uspehom Zdenka Novak iz Sobote. Ob tej priložnosti je imela celovečerni samostojen koncert v lem glasbenem zavodu.
Čestitamo!
BELEŽKA
Družbena sredstva in društva
Na občnem zboru neke organizacije smo slišali, da so nekje pustili vnemar (ležati v vlažnem in do kraja zasmetenem kotu pod posteljo) čisto novo vojaško puško, ki jo je povsem pokrila rja in je sedaj takorekoč neuporabna za precizno streljanje, ki ga zahtevajo tekmovanja v strelski orga-
nizaciji. V nekem strokovnem klubu, ki je sicer znan po svoji aktivnosti, so ugotovili preočitno razliko med izkoriščenimi sredstvi in resnično vrednostjo klubskega inventarja. V sosednjem klubu spet, da so se pri izpopolnjevanju svojega amaterskega znanja okoriščali s klubskim materialom predvsem posamezniki in da nimajo prave evidence nad porabo tega materiala.
Torej: sem in tja tudi kritične pripombe na račun materialnega in finančnega poslovanja društvenih in strokovnih organizacij.
Tudi glede članstva niso povsod na čistem. Ponekod imajo o evidenci več članov, kot pa jih o resnici izpolnjuje svojo temeljno dolžnost do organizacije plačevanje članarine.
Ob teh in podobnih primerih je moč soditi, da je organizacijsko utrjevanje društev, klubov in strokovnih organizacij še kako aktualna naloga, saj zahtevajo njeno izpolnjevanje predvsem potrebe po intenzivnejšem poslanstvu teh organizacij med množicami. Sicer pa tudi ne moremo biti ravnodušni do tega, če v tej
ali oni organizaciji neodgovorno in nekontrolirano razsipavajo družbena sredstva, ki bi jih lahko drugje še kako koristno naložili, če skrajno slabo vzdržujejo društveni inventar itd., saj lahko take propuste brez obotavljanja istovetimo s podobnimi pojavi o gospodarskih organizacijah in ustanovah, kjer pa obstajajo za njihove povzročitelje disciplinski in celo strožji ukrepi.
V obeh primerih imamo namreč opravka z družbenimi sredstvi, o našem še posebej s tistimi, ki jih daje družba s podporami.
Potrebe po večjem varčevanju in smotrnem izkoriščanju namembnih sredstev zahtevajo, ne samo intenzivnejše delovanje nadzornih odborov znotraj teh organizacij, marveč tudi občutnejši družbeni vpliv, ki naj pripomore, da bomo čimprej odpravili take pojave. Morda bi bilo celo umestno, če bi dajanje podpor društvenim in strokovnim organizacijam o prihodnosti vezali na urejenost njihovega
notranjega poslovanja, kar pomeni, da bi lahko dobili pomoč samo tisti, ki imajo o svojem materialnem in finančnem poslovanju povsem čiste račune in tako posredujejo tudi zanesljivo jamstvo, da bodo dodeljena jim sredstva družbeno koristno naložena, torej, da bodo prinesla svojo protivrednost v intenzivnejšem družbenem delovanju teh organizacij.
S. K.
Radgonski strelci so priredili lani več tekmovanj
Rokometna podzveza za Pomurje bo kmalu imeli
dovolj kadra
O Rokometna podzveza za Pomurje je priredila tečaj za rokometne trenerje. Trajal je od 22. do 28. januarja In se ga je udeležilo 26 ljubiteljev tega športa iz Ljutomera, Radgone, Lendave, Cankove, Kroga, Sobote in Kapele.
Predaval je trener RK »Svoboda« iz Ljubljane in uspešno posredoval tečajn kom svoje izkušnje iz večletne prakse. Bodoči trenerji so se morati zelo potruditi, saj so bili dnevno zaposleni tudi po osem ur. Organizacija tečaja je bila dobra in uspešna.
Od 26 tečajnikov jih je 18 uspešno opravilo izpit, šest tečajnikov pa izpita ni opravilo, ker niso imeli za to starostnih pogojev.
O Podziveza je priredilo tudi tečaj za sodnike, ki je trajal dva dni in so se ga udeležili štirje kandidati. Sodmiški izpit so uspešno opravili trije kandidati.
•
Organizatorji mnogo pričakujejo od obeh tečajev, saj bodo sedaj ne-
kateri kraji, kjer je sicer veliko zanimanje za rokomet, dobili dokaj usposobljen vodniški kader. Vse kaže, da bo rokomet poslal sčasoma šport št. 2 tudi v Pomurju — takoj za nogometom. Za to pa je seveda potrebno, da mladina praktično spozna prednosti tega športa in se tudi množično vključuje v društva, ki so že pričela delovati na tem področju.
-rr
IN PLANINCI...
Planinska zveza Slovenije je v času med 23. in 30. januarjem priredila tečaj za smučarske vodnike. Ker bodo v Soboti že v kratkem ustanovili mladinski odsek, je tudi domače planinsko društvo poslalo na tečaj dva mladinca, ki sta se vrnila s Smrekovca v Savinjskih Alpah z najlepšimi vtisi in pridobljenim smučarskim znanjem, ki ga bosta seda i skušala posredovati svojim vrstnikom v društvu.
D.
POMURSKI VESTNIK, 5. FEBR. 1959
4
Ljutomerska kronika
Društveno življenje v Ljutomeru je v zimskih mesecih še posebno razgibano. Predvsem je treba omeniti TVD »Partizan«, ki ima poleg širokega kroga mladine še precej starejših članov. V zadnjem času se je včlanilo v društvo tudi precej obrtniške mladine, tako da ima društvo trenutno okrog 240 članov, ki z svojimi točkami nastopajo na raznih prireditvah in prirejajo tudi samostojne nastope.
*
Ljutomersko DPD »Svoboda« bo v okviru Prešernove proslave priredilo javni nastop »Pokaži kaj znaš«. Na njem bodo s svojimi točkami sodelovali različni talenti, med katerimi bodo najboljši nagrajeni.
*
Za novoizvoljene člane zadružnih svetov in UO prirejajo po vseh zadrugah ljutomerske občine študijske sestanke. Preštud.rali bodo 7 različnih tem, predvsem o naši zadružni politiki, o gospodarjenju v KZ, o nalogah in pristojnosti zadružnih svetov, o kooperaciji itd. *
Na zadnji seji Občinskega ljudskega odbora Ljutomer so v glavnem razpravljali o rajonizaciji živinoreje v občini in vsem okraju. Poleg tega sta oba zbora sprejela tudi odlok o posebnem proračunskem prispevku podjetij in o prometnem davku za blago v trgovini na drobno.
•
Občinski pripravljalni odbor za proslavo 40. obletnice KPJ v Ljutomeru je imel 23. jan. sejo, na kateri je sprejel program različnih prireditev. Ob tej priložnosti so izvolili tudi podkomisijo za pripravo programa in podkomisijo za propagando.
J. S.
ROJSTVA, POROKE IN SMRTI
OD 27. JAN. DO 3. FEBR. 1959
Rodile so: Justina Cener iz Borejec — deklico, Anica Baligač iz Beltinec — dečka, Helena Kokaš iz Crnelavec — dečka, Julijana Cervek iz Bukovec — dečka, Marija Nemec iz Bukovec — deklico, Katarina Juran iz Male Polane — deklico in Katarina Pinter iz Dolge vasi — deklico.
Poročili so se: Franc Jablanovec, poljedelec iz Satahovec in Ana Lukač, poljedelka iz Murskih Črnec, Jože Titan, zidarski pomočnik iz Kupšinec in Kristina Cinč, šivilja konfekcije iz Satahovec, Jože Makovec, mizarski delavec iz Bakovec in Jožefa Vogrinec, perica iz Murske Sobote, Stefan Zver, poljedelec iz Bratonec in Regina Perša, poljedelka iz Kroga, Karel Kranjec, priučeni zidar iz Kupšinec in Olga Avguštin, poljedelka iz Murskih Črnec, Rudolf Makari, krojaški pomočnik iz Križevec pri Ljutomeru in Emilija Horvat, krojaška pomočnica iz Murske Sobote.
Umrl je Jožef Berke, star 92 let, iz Rakičana.
Klub prekmurskih akademikov vas vabi na 5. jubilejni
AKADEMSKI PLES
ki bo v soboto, 14. februarja 1959 ob 20. uri v prostorih TVD »Partizan« v Murski Soboti.
Strokovno in solidno popravlja RADIO APARATE vseh VRST ter predeluje baterijske aparate na električni tok
ŠTEFAN HORVAT, radiomehanik. Murska Sobota. Trg zmage 2 — pri avtobusni postaji.
D-85
Uprava vrtca Murska Sobota proda STARI ZIDANI ŠTEDILNIK. Ogled vsak dan v Otroškem vrtcu. Murska Sobota, Štefana Kovača ulica.
D-90
RIBICI POZOR!
Pozivamo ribiče, ki še niso plačali članarine in licence ter dvignili ribolovnic, naj to storijo najpozneje do 15. februarja pri blagajniku, Titova pl. 25.
RIBIŠKA DRUŽINA Murska Sobota
D-92
VREMENSKA NAPOVED za čas od 5. do 15. febr.
Nestalno vreme s pogostimi snežnimi padavinami. Sredi februarja jasno in ponoči hud mraz.
ČESTITKA
Na Ekonomski fakulteti v Ljubljani je diplomiral tov. Peter VUJEC, ki je bil vpisan kot izreden študent. Odbor Kluba prekmurskih akademikov mu iskreno čestita!
NOGOMETNI KLUB SOBOTA Murska Sobota
vas vljudno vabi na REDNI LETNI OBČNI ZBOR
v nedeljo, dne 8. februarja 1959 ob 9. uri v prostorih hotela »Zvezda« z običajnim dnevnim redom.
Člani in prijatelji vabljeni! D-65	Odbor
PREKLICUJEM
vsako kupno pogodbo za žago za žaganje drv, ki bi jo sklenil Ludvik Maloh, Ulica 17. okt. t, Murska Sobota brez moje vednosti, ker sem njen solastnik. Vendel CUG, Partizanska 29, Murska Sobota. D-94
Dežurni zdravnik v Splošni ambulanti dne 8. febr. dr. Nikolaj Lanščak Dežurni nočni zdravnik na domu od 9. do 15. febr. dr. Anica Gregorc — Kastelic
DAROVALCI KRVI NA TRANSFUZIJSKI POSTAJI MURSKA SOBOTA
Marija Lah — Vild (drugič), Marija Lah, Marija Kos, vsi iz Murske Sobote. Angela Gredar, bolnišnica. Jože Marič (tretjič). Gradišče. Matija Gaber, Crensovci. Stefan Kovač (tretjič), Salatnenci. Filip Jaušovec (četrtič). Gor. Radgona. Ivan Dogar, Ladislav Gaber, oba iz Trnja. Stefan Toplič, Stefan Vuk, Terezija Crešnjovec, Vera Sumenjak, Olga Raduha, Marija Magdič, Marija Ftičar, Janez Vuk, Terezija Ritlop, Martin Gerič, Ana Gerič, Martin Oletič, Ana Horvat, Stefan Horvat, Albina Barat, Peter Matajič, vsi iz Hotize.
V imenu bolnikov se najlepše zahvaljuje vsem krvodajalcem za podarjeno kri — Trosfuzijska postaja Murska Sobota.
ENOSTANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem, vrtom in sadovnjakom prodam na lepem prostoru v Crensovcih 42, okraj Murska Sobota. Poizvedbe pri Heleni Lutar, Kovačeva 9, Murska Sobota.	M-95
KOLESELJ na vzmeti prodam. Naslov v upravi lista.	M-96
OPREMLJENO SOBO takoj oddam.
Naslov v upravi lista.	M-9?
RADIOAPARAT, 6-cevni, »Rafimus«, prodam. Jože Vogrin, Bogojina 16b M-99
Upravni odbor Trg. podj. »KRKA« v Gornjih Petrovcih razpisuje mesto ZA TRGOVSKEGA POSLOVODJO-KINO za svojo poslovalnico v Ženavljah. Kandidat mora biti kvalificiran ali visokokvalificiran delavec v trgovini. Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Stanovanje zagotovljeno, tudi družinsko. Prošnje za sprejem dostaviti upravi podjetja do 15. febr. 1959.	M-99
KMETIJSKO-GOSPODARSTVO DORNAVA PRI PTUJU sprejme za oskrbo živine družino s 3 delovnimi močmi. Plača po dogovoru.
M-101
MLIN NA DRAVSKEM POLJU, navadni in na električni pogon, prodam. I. Zavrnik, Murkova 1, Ptuj.
M-103
VEC ZVITIH POL PAPIRJA, zvezanih z vrvico, najdenih na ali pod oknom sodišča v Lendavi, vrniti proti nagradi na pošti v Lendavi.
M-82
ŠIVALNI STROJ znamke »Singer«, prodam. Jožef Bunderla, Matjaševci 5, p. Kuzma.	M-83
RADIOAPARAT na baterijo in električni tok (turistični) ter gramofon na električni tok, prodam. Leo Simonič, Kovačeva ul. 21, Murska Sabota.	M-84
HIŠO z gospodarskim poslopjem in 88 a zemlje, vse v eni parceli, v Šalincih 21 pri Ljutomeru, prodam.	M-86
MAJHNO POSESTVO — 3 ha (njiva, gozd in travnik, ležeče na ravnici v bližini Radgone, ugodno prodam. Hiša in gospodarsko poslopje je zidano in krito z opeko. Poizvedbe pri	Alojzu	Kofjaču,	Murska Sobota.	Čopova	ul. 9.	M-88
UKW RADIOAPARAT, znamke »Grunding«,	malo rabljen,	prodam.
Ludvik Sol,	Veščica	24.	M-89
POSESTVO zaradi starosti oddam v najem ali v obdelovanje s polovine ali tretjine. Za nagrado dobi prevzemnik po moji smrti hišo in 5 a zemlje. Franc Suhač, Kuršinci 9, pošta Bučkovci pri Ljutomera.	M-76
JEKLENA VRV (sajla) je bila najdena v M. Soboti. Naslov najditelja v oglasnem oddelku PV. M-111 POSESTVO, 3 ha orne zemlje, 57 a gozda in hiša, ležeče ob občinski cesti, 11 km od centra Maribora prodam. Cena po službeni ocenitvi. Informacije: Fedor Lubjenski, veterinar, Gornja Radgona.
M-112
NOVI MLIN za mletje koruze z motorjem 7,5 KVV, prodam. Mlinarič, Obrež 42. p. Središče.	M-103
ENO IN DVOLETNE ODLIČNE CEPLJENKE za vinograd in za brajde, akacijevo kolje in sohe za žično vzgojo prodaja Holčeva trsnica Gomila, p. Juršinci.	M-109
ODLIČNE CEPLJENKE, sadno drevje Lz lastne drevesnice na drobno in v tisočih nudi KZ Juršinci, p. Juršinci.	M-l1O
ŽELIM SPOZNATI DEKLE od 18 do 24 let, zaželjena Prekmurka. Pismene ponudbe poslati na ogl. oddelek pod šifro »Ženitev«. M-87 RADIOAPARAT »Hornyphon« v odličnem stanju prodam. Naslov v upravi lista.	M-93
ELEKTRIČNI MOTOR in števec, 15 KW, AG, prodam. Naslov v upravi lista.	M-91
POMURSKI VESTNIK
Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk* v Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Jože Vild — Uredništvo:	Murska
Sobota. Stefana Kovača 16 — Telefon 138 — Uprava: M. Sobota. Kocljeva ulica 7 — Telefon: 53 — Oglasni in naročniški oddelek: Stefana Kovača 16 — Telefon 138 — Naročnina četrtletna 100. polletna 200. celoletna 400 dinarjev
—	Rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Tek. račun pri Komunalni banki,
1—365
M. Sobota, številka 605—70
—	Tisk Pomurske tiskarne v
Murski Soboti
Petek, 6. febr. — Dora Sobota, 7. febr. — Ksenija Nedelja, 8. febr. — Janez Ponedeljek, 9. febr. — Polona Torek, 10. febr. — Dušan Sreda, 11. febr. — Zvezdana Četrtek, 12. febr. — Damijan
MURSKA SOBOTA — Od 6. do 9.
febr. ameriški barvni vistavisiou film: »V senci vešul«. Od 9.—10. febr. češki barvni film: »Glasba z Marsa«. Od 11.—12. febr. sovjetski barvni film: »Enainštirideseti«.
LJUTOMER — Od 7.-8. febr. ameriški film: »Gospod 880«; od 11. do 12. febr. čehoslovaški film: »Nekoč je živel kralj«.
GOR. RADGONA — 7. in 8. febr. ameriški barvni film: »Pokliči M zaradi umora«. 11. febr. ameriški film: »Strah«.
LENDAVA — Od 6.-8 febr. sovjetski film »Dvanajsta noč«; od 10. do 11. febr. ameriški film: Na razpotju«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — 7. in 8. febr. ameriški film: »Maščevalec iz Dalasa«.
VIDEM OB SCAVNICI — 7. in 8. febr. italijanski barvni filmi »Scampolo«.
ZDRAVILIŠČE SLATINA RADENCI — 7. in 8. febr. ameriški barvni film: »Maščevalec iz Dalasa«; 12. febr. ameriški film: »Onstran v gozdu«.
VELIKA POLANA — 8. febr. mehiški film: »Ko odidem«.
Koloman Berlalanič, Franc Štoll m!., Henrik Sukič, Anion Brančberger, Jožef Golob, Rudi Bagola, Jože Drvarič, Anton Benko in Bela Hodošček, člani bivše lovske družbe Cankova, preklicujemo obrekovanja, navedena v pritožbi zoper miličnike poslaje LM Cankova, D-104
Komisija za razpis mest direktorjev Občinskega ljudskega odbora Lendava razpisuje na podlagi 21. člena Zakona o pr -stojnosti občinsk in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52/57) mesto
DIREKTORJA podjetja »MEHANIKA« Lendava
Izobrazba: strojni inženir ali strojni tehnik s 5-letno prakso. Mojster mehaničarske stroke z 10-letno prakso.
Prošnje, kolkovane s 180 din državne in 95 din občinske takse, navedbo dosedanje zaposlitve in potrdilom o nekaznovanju je vložiti najkasneje do 20. februarja 1959 Občinskemu ljudskemu odboru Lendava.	0-100
Komisija za razpis mest uslužbencev pri Veterinarskem zavodu Murska Sobota razpisuje delovno mesto
POMOŽNEGA PISARNIŠKEGA REFERENTA
Pogoji : nižja strokovna izobrazba z večletno prakso v administraciji. Prijave poslati komisiji Veterinarskega zavoda do 1. marca 1959. Plača po uredbi.
O-107
Obrtno podjetje »Agroservis« Murska Sobota, Krožka c. 46
sprejme takoj v službo
1.	ADMINISTRATORKO
2.	3 KVALIFICIRANE AVTOMEHANIKE
Pogoj za ad I. Ekonomska srednja šola ali vsaj 6. razr. gimnazije z nekaj let prakse.
Pogoj za ad 2. Pomočniški izpit z nekaj let prakse.
Plača po TP odnosno po dogovoru. Ponudbe poslati do 15. februarja 1959 komisiji za sprejem in odpust delavcev.

Bojan Šinko
Mrlič v avtu
»Čas obračuna je napočil! «si je mislil dr. Krauss. Lažni detektiv se ni več menil zanj. Kazal mu je hrbet in bil je sam, medtem ko bo imel zvečer okrog sebe svojo pisano druščino z obeh bregov Tibere. Če ga zgrabi za vrat iti z enim samim udarcem pod brado podere na tla, bo opravil z njim, še preden bo lahko sploh pomislil na to, da bi uperil vanj svoj revolver.
Kakor nalašč pa se je lažni Fermente nenadoma obrnil okrog svoje osi. Nato je zlomek usmeril svoje korake proti ujetniku. Sedel je k njemu na rob postelje in mu vzel iz suknjičevega žepa listnico. Dr. Krauss je globoko in enakomerno dihal. Kazalo je, da spi pod vplivom etra spanje pravičnega.
To je bila klasična priložnost, da ga s knockoutom podere na tla in zbeži tjavdan!
Vtem pa je lažni Fermente že našel v listnici, kar je iskal — njegov potni list. Ko je videl, da je storil veliko neumnost, ko ga je brez pomisleka povabil pred hotelom v taksi v prepričanju. da ima opraviti z Oničem, je divje zaklel in zalučal Švicarjev potni List pod pisalno mizo. »Le čakaj, kravar debeli, to  mi boš drago plačal!« je siknilo skozi njegove ustnice. Nato je vzel iz hlačnega žepa svoj robec in zamašil z njim dobremu Benediktu večno lačna usta. Čez hip je bil dr. Krauss zvezan na rokah in nogah.
Lažni detektiv je poiskal svoj klobuk. Stopil je k telefonu na pisalni mizi in zavrtel več zaporednih številk.
»Ettore Pandollini — ali je tam? Prosim, pokličite ga k telefonu.« Po kratkem premoru je nadaljeval: »Pino, .Mojster tukaj! Brž najemi kakšen taksi in mi pridi naproti. Mudi se! Takoj! Razumeš?«
Odložil je slušalko, se naglo ozrl na ujetnika in odšel skozi edina vrata iz sobe.
Dr. Krauss je ostal v sobi sam. Bil je sicer zvezan po rokah in nogah, toda na mizi je zagledal sodoben električni gorilnik. Kakor da bi sodeloval v teku v vreči, je priskakljal do mize in z usti vklopil gorilnik. Z njegovo pomočjo je zažgal vezi na rokah. Čeprav si je malce posmodil rokave in kožo na rokah, je nato s svojim žepnim nožem prerezal še vrvico na nogah. Zamašek je bil izpljunil iz ust, še preden se je dvignil s postelje.
In sedaj proč — na prosto, še preden bo kdo prišel!
Stopil je k vratom, jih odprl in stekel po stopnicah kakor iz uma. Toda tu se je njegov beg končal pri zaklenjenih vratih in ker ni imel ključa, se je moral vrniti v sobo. Najprej je pobral s tal svojo listnico in potni list ter oboje stlačil nazaj v suknjičev žep. Nato je pogledal še na pisalno mizo in našel na njej med starimi časniki in bulvarskimi magazini zavitek posetnic z imenom Ugo Fermente. Tudi te so brž romale v njegov žep. Še nekaj je vzbudilo njegovo pozornost na pisalni mizi. Bila je velika in debela zalepka, ki od nje ni mogel odtrgati oči. Na svoje veliko presenečenje je našel v njej osebno poslanico Isaaca Parkerja in neko brzojavko. Oboje je stlačil v drugi žep svojega suknjiča. Pravkar je hotel s silo odpreti srednji predal pisalne mize, ko ga je zmotil neki šum v omari.
Miš?
Ni smel izgubljati časa. Brž je dvignil telefonsko slušalko. V na mizi ležečem in odprtem telefonskem imeniku je poiskal številko kontrolne službe poštne centrale in dejal telefonistki na drugem koncu žice:
»Signorina, ali mi lahko poveste, s kom je pred nekaj minutami govorila številka B 72-548. Sem naročnik te številke.«
»Trenutek, da pogledam,« je zaslišal nežen dekliški glas, ki pa je imel kovinaH prizvok. In nato: »S številko R-39-759, bife Zelena papiga v ulici Primavera.«
»Najlepša hvala za pojasnilo, signorina!«
»Ali pa — gospa, saj ne veste, gospod! Prosim! Se priporočam!«
Imel je sicer priložnost, da spozna toliko opevano vljudnost Rimljank do tujcev. Da je tujec, je telefonistka s svojim ostrim posluhom brž uganila po naglasu. Žal pa ni smel zamuditi niti sekunde dragocenega časa. Stekel je do okna, ga odprl in se pognal na verando.
Kakor je predvideval, je bila precej visoko nad zemljo. Zid je bil obrasel z divjo trto, ki pa ni bila dovolj močna, da bi vzdržala težo bivšega telovadca, nogometaša in boksarja v eni osebi. Vrt za hišo je bi! prostran in zato klic na pomoč ne bi kdo ve kaj zalegel.
Sklenil je, da si bo pomagal sam. Vrnil se je v sobo in se kar z okna pognal do pestelje. Dve rjuhi in odeja — to je zadostovalo za zasilno vrv. Ko jo je pritrdil na ograjo verande in se je že hotel pognati čez njo, so se v sobi odprla vrata omare in nekaj težkega je nadlo na neočiščena tla. Dr. Krauss se je brž obrnil in uzrl v klobčič zvezanega človeka. Bil je že v letih in njegova obleka je izdajala, da je iz imovitejših krogov. Kot bi trenil, ga je oprostil vezi in mu vzel zamašek iz ust.
»Oprostite, govorila bova pozneje.« mu je dejal hlastno in pomagal neznancu na noge. Mož je komaj obstal v pokončni drži. Verjetno je že več dni bival v svoji temni in tesni ječi. »Ali ste toliko pri močeh, da bi lahko splezali po tej zasilni vrvi na prosto?«
»Poskusil bom,« je s trudom spregovoril neznanec in s Švicarjevo pomočjo opotekale stopil na verando. Ali bolje: skozi okno ga je dr. Krauss dvignil kakor vrečo moke.
»Dobro.« je rekel. »Spustil se bom prvi, vi se pa z nogami oprite na moja ramena. Torej začniva!«
Neznanec ie pokimal. Čez nekai trenutkov sta srečno pristala na tleli pod verando. »Sedaj pa čimprei od tod! Podpiral vas bom. da boste laže bodili,« je spet spregovoril dr. Krauss.
Podoba je bila, da je starec le s težavo premikal svoje noge, tako je bil oslabljen od bivanja v omari — ječi. Dr. Krauss ga je moral pravzaprav vleči za seboj.
Ko sta prišla po prostranem zapuščenem vrtu na neko od volne poškodovano dvorišče, je dr. Kraussu nenadoma zmanjkalo tal. Pred očmi svojega nemočnega spremljevalca se je sredi belega dne pogreznil — v zemljo.
Starec, ki ga je dr. Krauss nenadoma rešil iz neprijetnega ujetništva, je nekaj časa začudeno buljil v odprtino v zemlji. v katero se je pogreznil njegov rešiteli. Nato je opotekajočih korakov. pri čemer si je pri hoji pomagal z rokami in nogami, z zadnjimi močmi prilezel do bližnje ceste. Tu je obvesti1 službujočega stražnika o nesreči. Pred očmi je videl zaradi slabosti zgolj meglo, toda hrup bližnjega cestnega prometa mu le služil kot kažipot. Naposled so mu pošle zadnje moči in vpričo stražnika se je onesveščen zgrudil na trdi tlak Apijske ceste.
*
V bolnišnici so inšpektor Padovani. Onič in Syl zvedeli prve podrobnosti. »Ne vemo še, ali ga je kdo udaril v zatilje, ali pa se je poškodoval pri padcu v studenec,« jim je na širokem stopnišču pripovedoval starejši zdravnik z zlatimi naočniki in umetnimi zobmi, ko so se bližali oddelku, kjer je ležal poškodovanec. »Razen tega ima tudi rano na levem sencu od nekega ostrega predmeta. Obe poškodbi sta na glavi, čeprav je znano, da je podel v studenec z nogami navzdol, ker najbrž ni pravočasno videl odprtine v zemlji, ki je ostala od nekdanje fontane. Lahko na tudi domnevamo, da gre za napad ali spopad. seveda pred padcem v studenec, čeprav niso opazili reševalci blizu mesta nesreče nobenih znakov boja. Izpah leve noge je povsem nedolžnega značaja in lahko smo veseli, da se ni pri padcu še bolj poškodoval. Studenec je namreč globok deset metrov in da se je gospod Fermente tako poceni izmazal, se lahko zahvali samo svojemu močnemu in širokemu telesu, ki je povzročilo. da je drsel v globino razmeroma počasi. Studenec namreč nima več tako širokega premera kot ga je imela nekdanja fontana na tem mestu in nihče ga ne uporablja že lepo vrsto let. Tudi vode ni v njem več nobene, sicer bi poškodovanec v njej prav gotovo utonil.«
»Kot kaže. njegovo stanje ni preveč resno.« je pripomnil inšpektor. Ustavili so se pred belo pleskanimi vrati ene izmed bolniških soh.
»Vsekakor mnogo manj, kot smo spočetka domnevali,« je nadaljeval svoje pripovedovanje zdravnik. »Sodim, da ni niti pretres možgan, temveč le izčrpanost. Nekaj časa bo potreboval čimveč miru.«
»Ali je pri zavesti?« je vprašal Padovani.
POMURSKI VESTNIK, 5. FEBR. 1959
5
Za zaprtimi vrati naše vsakdanjosti
Dolžniki družbe na zatožni klopi
(Nadaljevanje z 2. strani)
Med dolžnike dražbe beležijo v mladinskih organizacijah tudi tiste pripadnike visokošolske mladine, ki med počitnicami navidezno sicer
skušajo v znanju prekositi svoje bivše učitelje, toda ne v tem smislu, da bi vaški mladini kaj kdo ve koristili. Dejstvo je, da so dijaki bolj delavni in več pomagajo akti-
vom na vasi kot predsedniki in sekretarji aktivov s lem, da jih vodijo. Le-ti delajo v svojih šolskih mladinskih organizacijah in tudi doma ter opravljajo tako dvojno družbeno delo ob učenju, ki ga ni malo.
Kritika in samokritika
V organizacijah SZDL ugotavljajo, da med ljudsko inteligenco prosvetni delavci vsekakor zavzeto sodelujejo v družbenem življenju. Ne mo-
rejo se pa strinjati s tem, da bi moral (!) biti po sodbi gasilskih vodstev sleherni učitelj tudi gasilec, saj je za prosvetne delavce dovolj drugih sektorjev dela z večjo odgovornostjo in vetij m pridom za družbo. Zal pa mladih učiteljev skoraj nimamo in kjer so, si svoj položaj v družbi šele ustvarjajo, saj se morajo najprej ustaliti. Res je tudi, da učiteljstvo v prosvetnih društvih premalo dela. Ob vsem tem in drugem pa moramo priznati, pravijo v organizacijah SZDL, da ljudi ne znamo zainteresirati za stvari, saj nam praksa kaže, da tisti, ki smo jih znali vključiti, dobro delajo. Mnogo manj pa je zavzeta tehnična inteligenca. Delovna inteligenca sicer sodeluj« v LT, vendar ne mnogo. Posamezniki so člani odborov organizacij LT, velike prizadevnosti pa ne opažamo, čeprav so tudi redke izjeme.
Tudi primer zdravstvenega prosvetljevanja nam kaže, da so zdravniki sodelovali na terenu, čeprav ni bilo prav, da smo jih kdaj pa kdaj obvestili prav v zadnjem hipu. Glede pomoči študentske mladine vaškim aktivom med počitnicami, in sicer sodijo v organizacijah SZDL, da bi nekdo moral skrbeti za to, da bo vsak posameznik res sodeloval v družbenem življenju. Ne moremo pričakovati, da nam bo lastna pobuda posameznikov kar sama po sebi zamašila vrzeli. Praksa pa nam tudi kaže, da delovna inteligenca ni odklonila pomoči, če jo je SZDL povabila k sodelovanju. Vsekakor je tak način dela uspešnejši, kot če zvrnemo vse breme na ramena tistih, ki imajo po 10 funkcij ali še več.
Priznati moramo, da smo se preveč ozko usmerili in ne znamo široko zajeti delovne Inteligence, prav tako pa bi se morali najvidnejši politični delavci v občinah in krajih našega Pomurja v večji meri posluževati osebnega stika. Prav gotovo ne bo nihče odklonil povabila h konkretnemu delu v družbi. Večje so le težave s kmetijskimi strokovnjaki. Ce je kdo izmed njih voljan delati, mu brž nakopičijo 10 funkcij, ko pa je treba pomagati političnemu aktiva, je učinek enak ničli.
Seminar,
dolg leto dni
Res je, vzgledi vlečejo ,ali pa tudi odbijajo. Ponekod ugotavljajo, da je v organizacijah SZDL malo članstva, ponekod pa je slika boljša. Lahko pa se vprašamo, zakaj naj bi se naši ljudje vključevali v organizacijo SZDL, če le-ta ni pokazala nobenega rezultata v svojem delu, ki bi moralo biti učinkovito ob reševanju najrazličnejših problemov družbenega življenja (šolstvo, zdravstvo, društveno življenje, komunalne naloge itd.). Ce organizacija SZDL ni učinkovita in ne daje rezultatov pri svojem delu, a se naši ljudje ne bodo vključevali vanjo in bomo smatrali tudi članarino kot breme, kot naložbo in dajatev, od katere ni nobene koristi ne za družbo in ne za njeno člane. Takšna organizacija ne bo pritegnila k sodelovanju v družbenem življenjn ne delovne inteligence, ne delavcev in tudi kmetov ne.
Vsekakor pa to ne zmanjšuje pomena dejstva, da je naša delovna inteligenca najbolj odgovorna za vzgojo mladine. To je stvar nas vseh, mobilizacija sil in skrb pa je prvenstveno stvar mladine, ki mora nekoga pritegniti v pomoč. Dalje je tu vprašanje, kako vzgojiti našega delavca, da bo širše gledal vse naloge, ki so pred njim kot upravljalcem v kolektivu in družbi.
Na nedavnem posvetovanju delavske mladine Pomurja smo slišali umesten predlog, naj bi bila kot uvod na sejah DS,	ko gre	za	po-
membne sklepe in ukrepe, ustrezna predavanja. Znano je, da ni seje DS, ko bi navzoči ne obravnavali vprašanj širšega značaja, ki se dotikajo vsaj komune, če ne okraja, republike ali federacije. Če bomo članom DS stvari pravilno	razložili,	bomo
hkrati dosegli dvoje: DS bo sprejel pravilne zaključke,	obenem	pa	se
bodo njegovi člani	vzgajali	in	iz-
obraževali. V enem letu bi bil to enoletni seminar, če ga hočemo tako imenovati.
Tudi mladinska univerza v Morski Soboti bi morala prilagajali tematiko predavanj delavski mladini in organizacijsko prevzeti nove prijeme, da bi bila predavanja dostopna tudi kmečki mladini Pomurja. Ob vsem tem za zaključek le to: naši delovni inteligenci se obeta obilo hvaležnega in koristnega družbenega dela. Le s tem delom bomo lahko odplačali svoj dolg družbi. Od naših družbenih organizacij pa je odvisno, če bo to odplačevanje dolgo ali kratkoročno.
B. Sinko
TO, KAR JE ZNANO PA RADI POZABLJAMO . . .
... da je človeško telo sestavljeno iz 65 % vode, 10 % zavzemajo razne soli, 21 % je beljakovin (proteidi in proteini), maščobe so zastopane s 3 % (masti in Iipoldi) in samo 1 % je ogljikovih hidratov.
... da znaša površina rdečih krvnih telesc ali eritrocitov v petih litrih krvi, kjer jih je pet milijonov, kolikor jih ima človek, 2500 m*. Površina enega samega eritrocita pa znaša 100 kr. mikronov.
... da je v Jugoslaviji 82 mest z nad 10.000 prebivalci. Na prvem mestu je Beograd z Zemunom s 469.988 prebivalci. Od slovenskih mest je Ljubljana na četrtem mestu s 138.211 prebivalci, Maribor je s 77.124 osmi, Celje pa s 25.455 prebivalci osemindvajseto.
... da je najvišja stavba na svetu nebotičnik Empire State Building v New Yorku v Ameriki, ki je visok 381 m. Sledita mu nebotičnik Chrysler Building prav tako v New Yorku (319 m) in Eifelov stolp v Parizu (300 m). Najvišja stavba v Jugoslaviji pa je Katedrala v Zagrebu (105 m).
. .da je bila prva kino predstava na svetu 1. 1895 v Parizu, zato smatrajo to leto kot rojstno letnico kinematografije. Bila je to predstava nemega filma, so se pa že takrat ukvarjali z zvočnimi filmi. Prva predstava tonfilma v sedanji obliki pa je bila leta 1920, ki je kot večina novotarij doživela neuspeh in se umaknila iz Evrope v Ameriko.
Mladina se Je polnoštevilno udeležila nedavne združitvene občinske konference v M. Soboti (prvi od leve Franjo Šonaja, org. sekr. ObK ZKS
Premajhna dejavnost posameznikov v našem družbenem življenju je postala zadnje čase navada. Pred nevarnostjo te »bolezni« ne smemo zapirati oči. Čeprav se ne širi s pomočjo bacilov in bakterij, je nevarnost, da se bo ta »bolezen« širila tudi v prihodnje, toliko večja, ker so njeni nosilci naši vzgledi.
Naš reporter si je, kolikor mu je dopuščal čas, ogledal svojevrstno evidenco. Družbeno evidenco o tem, koliko v Pomurju sodelujemo v družbenem življenju, ki bi lahko bilo mnogo bogatejše in pestrejše, če . . . Da — če ne bi družbena evidenca beležila toliko dolga:	druž-
ba ima med nami vrsto dolžnikov. Ta vrsta je zmeraj daljša, a tudi dolg posameznikov je zmeraj večji. Pustimo številke ob strani, ostanimo pri dejstvih in pogumno poglejmo resnici v oči.
NA POTI DO LUNE
Po raznih virih priredil za naše bralce VIKTOR ŠIREC
V kratkem času ipo prižiga treh raketnih motorjev je letalo že preseglo hitrost zvoka im s tem je izginil šum motorjev. Upravljanje je bilo popolnoma avtomatizirano. V treh minutah je bila dosežena dvainpolkratna hitrost zvoka in v tem času je zmanjkalo goriva.
Tri tone goriva! Da, nezaslišano.
Toda — še niso prenehali pisati o tem dogodku na robu vesolja, že se je pojavil nov, sicer neuradni hitrostni rekord: 3.059 km/h. v višini 20.000 metrov. Letalo je upravljal Frank K. Everest. To je bilo sredi leta 1956 . . .
Tako vemo, da so neuradini hitrostni rekordi znatno pomembnejši od uradnih, saj jih prekašajo čez 1200 km na uro!
A letalstvo je komaj starejše od 50 let.
Med tem, ko ljudje še niso utegnili prav razmisliti o zgodovini letalstva, se je že pojavno zadnje med najhitrejšimi letali X. To je letalo X-15. Moč motorjev tega letala je enaka moči motorjev 250 najtežjih bombarderjev, ki so jih upravljali v pretekli vojni; »letečih trdjav«. V to letalo je vgrajen raketni motor s potisno silo 30 tisoč ton. Tako je torej nastalo letalo, ki je mnogo več kot raketno letalo in pravzaprav več kot letalo.
To je prvo vsemirsko letalo!
V začetka so predvideli, da bo znašal« največja možna hitrost Mach 7, da bo torej sedemkrat večja od hitrosti zvoka (okrog 7.700 km na uro). Toda ko so izdelali nova pogonska goriva, močnejša od tedaj znanih, so ugotovili, da lahko leti »X-l5« okrog Mach 9, torej okrog 10.000 km/h. V začetka so računali, da se bo to letalo lahko dvignilo največ do 160 km visoko, pozneje so že govorili o največji višini 320 km. To je že višina poti umetnih satelitov.
Letalo »X-15c se bo torej povsem ločilo od Zemljinega ozračja in letelo v vsemirju kot satelit. Ko vemo to, je važno vedeti, da se bo letalo mora vršiti nazaj na zemljo, ker ga bo vodil človek!
>X-15« je debelo cilindrično letalo, dolgo 15 m in takšnega videza, kot da sploh mi za letenje. Pred poletom bo tehtalo 16 ton. Med letenjem se mn bo teža hitro zmanjševala, ker bodo motorji naglo požirali gorivo. Zaradi tega je letalo v bistvu leteči rezervoar. VzleteIo bo s težkega letala v veliki višini, kot doslej vsak hiter X. Ko pa se bo v krožni poti vračalo nazaj v ozračje, se bo ogrelo tudi do 500 stopinj C. Ob preboda v ozračje se bo hitrost hitro zmanjševala in teža pilota se bo de-
večkrat povečala. Zaradi tega bo morala biti pilotova glava tedaj trdno privezana nazaj, kajti sicer mn pade naprej), se lahko se mu zlomi celo vrat. Razne sile delujejo na telo tako, da se kri težko pretaka po žilah, kot da je živo srebro, oči izstopajo iz očesnih votlin in preti nevarnost nezavesti.
Marsikateri vpliv bo zmanjšala posebna obleka, ki je izdelana po znanstvenih izsledkih, sicer človek ne bi mogel v vsemirje in nazaj.
V vsemirju odpovedo vse lastnosti letala in tudi njegovi Instrumenti, zato merajo biti instrumenti izdelani na drugačnih osnovah, kot ostali letalski Instrumenti. Niti gorivo niti pilot se ne bosta smela premikati, kajti vsak premik povzroča nestabilnost letala. Ce pa se lelalo vrne v nepravilnem položaju v ozračje, bo padlo v zrak kot v nekako gosto zmes, gostejšo od vode in se bo razbilo na drobne kose. Da bi ohranil ravnotežje, se bo pilot smel premikati le s prsti in z dlanjo. Posebne naprave za krmarjenje bo imel torej vgrajene na naslon sedeža.
In če bo kaj narobe? Pilot ne more izskočiti v vsemirje, ker tam ni težnosti, ki bi ga vrnila na Zemljo. Pa če bi ta bila, ne bi mogel izskočiti pri hitrosti nekaj tisoč kilometrov na uro. V vsakem primeru mora ostati v letalu dokler ne bo hitrost manjša od 1300 km na uro. Ce pa se letalo zdrobi prej, je konec tudi za pilota.
Toda ne glede na to so že končali načrte za vgraditev motorja medcelinske rakete »SM-64 A NAVAHO« v letalo X-15« okrog 700 km! A hitrost? Okrog 9 kilometrov v sekundi! Torej okrog 32.600 km na nro.
Hitrost 9 km na sekundo je le za 2 km manjša od tiste, ki je potrebna za medplanetarno potovanje.
Se leta 1929 pa je letelo najhitrejše letalo 575,700 km/h ...
KAM GRE RAZVOJ?
Batni pogonski stroji so v letalstvu vladali od 1900 do 1940. leta. Turboreakcijski in raketni pogon letalskih strojev se zaključuje v letu 1960. Od tega leta do 2000 so obeta atomski pogon v letalstvu. V vsem dosedanjem času pa jo razvoj letalstva le posledica vojaških teženj. Toda letalstvo, ki upošteva pilota, je kljub svojemu nezaslišanemu razvoja že mauj pomembno. Vse govori o raketah. A rakete so že 1942. leta presegle tudi šestkratno zvočno hitrost. Sodobne rakete pa lete je več kot z dvanajstkratno hitrostjo zvoka. Cloveku pa še ni dovolj. Medkontinentalna potovanja zahtevajo še bolj fantastično hitrosti. Ni največja hitrost niti Machovo število 28, kar pomeni osemindvajsetkratno hitrost zvoka. Saj hočemo vendar na Luno in kmalu potem na Mars. Ali morda ne? Kajpak, dal
ETIOPIJA -
NEIZKORIŠČENO BOGASTVO
Etiopija, dežela, v katero je prispel predsednik Tito na obisk, je edina, ki je ohranila neodvisnost v Afriki, ki so si jo v stoletjih povsem razdelile kolonizatorske dežele. Seveda to, da je ta dežela neodvisna med samimi kolonijami, ni nikdar prijalo kolonizatorjem, zato so se Etiopci morali nenehoma upirali vdorom iz vseh strani. Za to, da so se ohranili v neodvisnosti, se imajo zahvaliti predvsem zemljepisnemu položaju. Zemljo obdajajo puščave in divjine iz vseh strani, leži na treh velikih ravninah in ima zato tri klime, ima mnogo jezer in rek, ki so osnova za črpanje energije za elektriko.
Etiopija ima 1,200.000 km in 20 miljonov prebivalcev, ki niso doživeli vse do pred tridesetimi leti skoraj nobenega vidnega napredka, ker so se pač vedno le borili napram neštetim sovražnikom in žal tudi med seboj, kajti vsak količkaj pomembnejši plemenski poglavar je hotel vladati vsem. Od tod torej izvira zaostalost in pomanjkanje gospodarskega razvoja. Od tod preskrbovanje s kmetijstvom, od tod dolgotrajna izolacija in nespoštovanje v mednarodnih odnosih.
Dežela se je spremenila v državo šele potem, ko je prevzel oblast Hailie Selasie I., ki si je zadal za osnovno nalogo urediti vse območje Etiopije na državni osnovi. Že leto dni po nastopu oblasti je širokopotezno zasnoval in uveljavil ustavo, zakone ia drugo. Njegova vlada je skrbela za, razvoj prosvete in zdravstva in seveda tudi gospodarstva. Ta bogata dežela je do vdora Italijanov veliko dosegla v tej smeri in je po premoru, ki je trajal do osvoboditve 1942. leta, nadaljevala svoje širokopotezne načrte.
Etiopija ima bogato, plodno zemljo in to jo rešuje, kajti kljub temu, da se preskrbuje na osnovi poljedelstva (ima dve žetvi letno) ji je dovolj pridelka za domače potrebe in tudi za izvoz. Izvaža pa toliko, da krije z izvozom tudi uvoz. Seveda bo položaj le dežele še boljši, ko bo razvila industrijo, ki je zdaj še v razvoju. Zdaj prodaja Etiopija kavo, sladkorni trs, kože, krzno itd. Njen velik napredek obeta zlasti dejstvo, da je Etiopija križišče svetovnih trgovinskih poti. Ima idealne energetske vire, mnogo rudnega bogastva, torej možnosti, ki narekujejo hiter in energičen napredek dežele.
Vsak napredek pa zahteva mir in mirno sožitje narodov, zato se Etiopija poteguje za krepitev veljavnost: načel OZN v svetu, za sistem kolektivne varnosti miroljubnega sodelovanja, za vse, kar utegne koristiti človeštvu in s tem ljudstvom vsega sveta.
Posvetovanje pogorelcev
Od 26. do 29. januarja je bilo v Karačiju, glavnem mestu Pakistana, za-
sedanje Sveta ministrov dežel članic okrnjenega Bagdadskega pakta. Po pariškem zasedanju Severnoatlantskega pakta še to zasedanje vojaške zvezel Zasedanje Bagdadskega pakta bi moralo biti v Bagdada, glavnem mestu Iraka, ki pa ni več član tega pakta, čeprav formalno ni izstopil iz zveze. S tistim dnem preteklega leta, ko je ljudstvo v Iraku vrglo stari režim, ki se je naslanjal na Zahod, smo menili, da je vsemu svetu jasno, da je začel propadati vpliv Zahoda na vsem Bližnjem vzhoda. Toda iz britanske podzavesti še vedno sili prepričanje, da je Bagdadski pakt triumf zahodne diplomacije in da ga je treba le samo oživiti in osvežiti — potem ko je Irak postal »pasivni član«.
Po zadnjem zasedanju je mogoče opazili, da je Bagdadski pakt instrument blokov, in da je v svojem bistvu naperjen proti izvenblokovskim deželam, medtem ko je bil v začetka naperjen proti svobodoljubnim težnjam arabskih dežel. Kot tak Bagdadski pakt nima opravičila za svoj obstoj, je vojaška zveza, ki se nima proti komu boriti in je njegov namen le previdno zelo važen, če ustreza nekemu namenu, ki mn na Zahodu pravijo »zavarovanje pred vdorom komunizma«. Toda Bagdadskega pakta niti dežele članice ne smatrajo za takega, kot bi ga na Zahodu hoteli imeti, kajti v njem iščejo zaščitnika svojih več ali manj lokalnih razmer.
Sicer pa članice vojaških zvez, raznih paktov, povsod po svoje razu-
NAŠ ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
mejo članstvo v njih. Pakistanski voditelji na primer mislijo, da je pakt zato, da jim da orožje, s katerim je mogoče napasti Indijo. Turčija meni, da je pakt zato, da brani njene interese do Cipra, Francija išče zaščito za svoje zahteve v Alžiru tudi v vojaški zvezi, Nemčija pa meni, da ji bo članstvo v vojaški zvezi pomagalo do združitve v takšni obliki, kot to sama hoče . . .
Ob tem bi torej lahko rekli, da so pakti nedonošenčki blokovske politike, kot pravijo, da je Bagdadski pakt nedonošenček britanske politike. Ta pakt je bil, po revoluciji »mladih oficirjev« v Egipta, zavesa med novim v tej deželi, in ostalimi arabskimi deželami. Slo je za politični in gospodarski vpliv proti arabskemu nacionalizmu. Ta pakt pa je bil zamišljen tudi kot člen med Severnoatlantskim paktom in SEATO, paktom jugovzhodne Azije. Britanija je članica teh paktov, medtem ko gre ZDA le za praktični vpliv, ne pa tudi za formalno članstvo.
Zadnji sestanek Bagdadskega pakta pred letošnjim januarskim, je bil lani v Londoun — 10 dni po revoluciji v Bagdadu. Že tedaj pakt ni izgubil samo sedeža, imena in enega člana, temveč je postal v bistva ničen. To je pokazal močan razmah arabskega nacionalnega g banja in njegovi uspehi.
Kljub tema menijo, da je mogoče »oživiti« Bagdadski pakt. Toda to ni bila glavna točka dnevnega reda zasedanja. Najbolj v ospredju je bilo prizadevanje, da bi Turčija, Iran in Pakistan podpisale pogodbe z ZDA o vzajemni varnosti in obrambi, kot so že lani o tem govorili v deklaraciji. Ko se je lani o tem razvedelo, je Sovjetska zveza takoj sporočila, da smatra tako pogodbo za naperjeno proti sebi. Toda izkazalo se je. da niti omenjenim deželam ne gre za pogodbo v taki protikomunistični obliki, temveč za pogodbo, ki bi preprečila napad od koderkoli. Garancijo napram vsaki agresiji! Ker pa imajo Američani vendarle pred očmi spore okrog Indije in Pakistana, nočejo pristati v to in rečejo ne tudi zategadelj ker želijo ton protikomunističnega prizadevanja v tako imenovanem »vakuumu« v Aziji ohraniti. S tem pa prav določeno povedo, da jim ne gre za karkoli v Aziji, razen za interese bloka.
Vtis, ki ga je naredilo zasedanje Bagdadskega pakta, je podoben rušenju prešibko zgrajene stavbe. Tak vtis pušča v javnosti tudi selitev atomskega centra iz Bagdada v Teheran. Tega centra sicer še niso zgradili, pač pa so sklenili, da bo grajen v Bagdada, zdaj ga pa tam ne morejo graditi, ko pa imajo v Bagdadu nasprotnika. Vtis pogorelcev torej ni samo navidezen.	-or.
AMERIŠKI ZUNANJI MINISTER DULLES bo obiskal London, Pariz in Bonn. Pričakujejo, da bo Dulles ob tem obisku pojasnil izjave, ki jih je dajal v zvezi z Berlinom in da bo pojasnil sklepe komisije štirih zahodnih dežel, ki pripravljajo odgovor na sovjetski predlog o mirovni pogodbi in reševanju berlinskega problema.
V	BELGIJSKEM KONGU v Leopoldvilln so aretirali še 10 črncev, češ da niso spoštovali policijske ure. Neredi, ki so nastali takrat, ko so delegati iz vseafriške konference v Akri hoteli pojasniti stališče konference, se torej nadaljujejo.
V	OMANU nadaljujejo borbo proti Angležem. Deset angleških vojakov je v tej borbi padlo, več pa jih je ranjenih. V spopadih sodeluje tudi britansko letalstvo, ki bombardira vasi. Eno izmed vasi so zravnali i zemljo, več pa so jih zažgali. To so takoimenovane zastraševalne akcije, ki jih včasih imenujejo tudi policijske. Tak način borbe je bil uspe-
šen nekoč, ko primitivni narodi niso bili od nikoder zaščiteni, toda odkar se je zelo povečala moč OZN in je vedno več neodvisnih držav v teh krajih, ki so prežete s svobodoljubjem, je ta postopek samo dokaz grobosti zahodne civilizacije, ki s tem izraža rasni prezir.
VPRAŠANJE CIPRA je zadnje čase zopet zaostreno zaradi novih vojačkih operacij na tem otoku. To vsekakor škodi naporom diplomatov in dragih činiteljev, da bi v pregovorih našli rešitev tega spornega vprašanja, kjer se križajo interesi treh držav in dveh narodnosti.
V ZDRUŽENI ARABSKI republiki so se sestali naši strokovnjaki za kulturno in znanstveno sodelovanje z generalnim direktorjem oddelka za mednarodno sodelovanje Mohamedom Fatijem. Ti razgovori bodo osnova za načrt sodelovanja, ki ga bosta podpisali za letošnjo leto obe strani. To sodelovanje je samo eno izmed sodelovanj na različnih področjih med obema državama.
POMURSKI VESTNIK, 5. FEBR. 1959
6
Se preden so imeli dovolj tehničnih in znanstvenih podatkov, so si takole zamišljali medplanetarno letalo, ki ni raketa ne letalo, vendar ima že tradicionalno velika krila, ki samo ovirajo polet v velikih hitrostih, kakršne pri sodobnih raketah poznamo