Štev. 5.
V Ljubljani, 9. marca 1917.	leto. LVII.
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov :
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10 — K pol leta .... 5- — „ četrt leta .... 2-50 „ posamezna številka po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 16 h , , . dvakrat . . 14 „ . , , trikrat . . 12 , za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 10 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je,plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine
Prihodnja številka „Učiteljskega Tovariša" izide dne 28. marca 1917.
imim ii&
Dne 24. novembra 1916 so se poklonili zastopniki naprednih učiteljskih organizacij Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva, Deželnega Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani in Ljubljanskega učiteljskega društva, deželnemu predsedniku za Kranjsko, visokorodnemu gospodu Henriku grofu Attemsu, da rnu podado izraze sožalja zaradi smrti Nj. Veličanstva presvitlega cesarja Franca Jožefa I. in ponove izjavo udanosti in neomajne zvestobe novemu cesarju Nj. Veličanstvu Karlu I. Nato smo prejeli sledečo Najvišjo zahvalo:
C. kr. deželno predsedništvo za Kranjsko.
Ljubljana, dne 6. februarja 1917. Štev. 226/pr.
Cenjena
Zaveza avstr. jugoslovanskega učiteljstva v
Ljubljani.
Po Najvišjem naročilu se izreka za izkazani izraz sožalja prilikom smrti Njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I., odnosno za podano izjavo udanosti Njegovemu Veličanstvu cesarju Karlu I. pri nastopu vlade najsrčnejšo Najvišjo zahvalo.
C. kr. deželni predsednik: A 11 e m s s. r.
LISTEK
Sline ¡11 liil iti
M« ill! V ijiji.
Po sijajnem koncertu slavnega češkega komornega kvarteta in odličnem koncertu komornega virtuoza - goslača Frana Ondfička je Glasbena Matica želela prirediti tri dobrodelne koncerte v dobrodelne namene in izvajati svetovno-znani, klasični Mozartov Requiem ter novo, na Simon Gregorčičevo besedilo komponirano Sattnerjevo kar.tato »S o č i«. Za oboje so se že dolgo časa vršile priprave in ko je občinstvo izza kulis izvedelo za Matično namero je zanimanje zavladalo povsod. Vsled sedanjih težkih razmer je Glasbena Matica naletela pri svojem stremljenju na toliko težkoč, da je v resnici čudno, če so se koncerti sploh mogli vršiti. Največ sitnosti je bilo radi godbe, ki jo naši zavezniki Madžari niso hoteli posoditi. To je bilo potov in korakov! Slednjič je bilo treba koncerte preložiti in bali smo se, da jih sploh ne bo. Požrtvovalnost in vztrajnost, pri kateri je Glasbena Maticd osta-
Vabilo
r
i. m
jiljl! lin" i liti
fegšsSrovarae zadruge z omejeno zavezo,
ki bo
™ cšn-a 25. marca 191J ss
ob 11. uri dopoldne v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6.
Dnevni red:
1.	Poročilo upravnega sveta o zadružnem poslovanju.
2.	Poročilo upravnega sveta o računskem zaključku za leto 1916.
3.	Poročilo nadzorstva o računskem zaključku in poslovanju upravnega sveta.
4.	Predlog upravnega sveta o kritju izgube.
5.	Volitev v upravni svet.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti.
Opomba: Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se sklicuje pol ure pozneje drugi občni zbor v istem prostoru in z istim dnevnim redom, ki bo v smislu § 31 zadružnih pravil sklepčen pri vsakem številu zadružnikov.
Ulj - tališ in.
Ena prvih in poglavitnih nalog pravega in vestnega ljudskega učitelja je, da vpliva na vzgojo in nadaljno izobrazbo šoli odrasle mladine, jo vodi še nadalje, jo blaži in ji utrjuje značaj. Rod za rodom naj prevzame dediščino od prejšnjega in naj nadaljuje to, zida nadalje in izpopolnjuje ljudsko izobrazbo in omiko in tako širi prosveto. Nikdar naj ne bodi pokoja ali celo nazadovanja na tem poprišču. Čim boljši in čvrstejši je posameznik, tem popolnejša je celota. Mnogo je pa odvisno
o
la in zlasti trud ter skrbi, ki jih je imel zaslužni g. koncertni vodja Matej Hubad, da je koncerte omogočil, je treba odkritosrčno pohvaliti! Čudno Je, da se ima Glasbena Matica boriti s takimi zaprekami, ko hoče proslaviti spomin pokojnega cesarja in s svojimi koncerti podpirati soški sklad ter pomagati ubogim goriškim beguncem. Kdo je neki bolj podpore potreben kot ti? Občinstvo je njen namen razumelo: utile cuin dulci in je pokupilo vstopnice za vse tri koncerte v par dneh, tako, da se je Matica morala odločiti na-vreči še četrti koncert. Pa se pomenimo o koncertih samih.
Dne 6/ februarja je po ljubljanskih egiptovsko temnih ulicah vse vrelo v Frančiškansko cerkev k Mozartovemu »Requiem u«. O tej klasični črni maši pravijo, da jo je Mozart komponiral po tajnem naročilu nekega grofa v času, ko je zlagal opero »Čarobna piščal«. Mozart je delo sicer prevzel, toda nehote se mu je vedno vsiljevala misel, da kompo-nira to črno mašo — sebi. In res mu je izčrpala zadnjo moč, da se je mogel udeležiti skušenj zanjo le še v naslonjaču. Kmalu potem je moral v posteljo, ki je ni zapustil več. Ustvaril je pa s svojim Requiemom eno najlepših svetovnih cerkvenih del. Glasbena Matica ga je že par-krat izvajala, vendar mislim, da je topot prišel do največje veljave, ker so ga peli v cerkvi s spremljevanjein velikega or-
od dobre šole, posebno pa od zavednega učiteljskega stanu. , Država, ki ne stori svoje dolžnosti glede šole in jo zanemarja, škoduje ljudstvu in s tem tudi sebi.
V naši državi še nimamo obligato-ričnih nadaljevalnih šol za šoli odraslo mladino. Čas od 14. do 18. leta je pa prav posebno važen za razvoj človeškega življenja in ta vrzel se najlažje izpolni z nadaljevalno šolo. Naša slovenska mladina se je bila začela pred vojno prav marljivo gibati. Brezdelno pohajkovanje ob prostem času, brezbrižnost do domačih in svetovnih dogodkov, se je polagoma tt-maknila želji in hrepenenju po nadaljni izobrazbi. Ustanovilo se je mnogo izobraževalnih in drugih sličnih društev, kjer se je mnogo storilo za prospeh obče izobrazbe. Želimo le, da se to delo še z večjo vnemo nadaljuje po vojni. Mladi učitelj naj se marljivo vdeležuje tega mnogo obetajočega gibanja med našo mladino. Kako široko in hvaležno polje ima tu! Vsak učitelj, mlad ali star, naj sodeluje ali neposrednje z živahno udeležbo ali posreduje z besedo, svetom, navodili aii kakorsikoli bodi.
Mladi učitelj naj skupno skrbi s starejšim učiteljem za svojo nadaljno izobrazbo. Tu ne sme biti nikakršnega raz-pora in cepljenja. Vsi imejmo isto nalogo in kar storimo najmlajšim tovarišem, koristi tem, kakor tudi šoli. Ako ne pridejo mladi učitelji k nam, poiščimo jih mi! Pri mladih tovariših nista zavest v izpolnjevanju dolžnosti in prevdarnost tako razviti, da bi jih delali odgovorne za njih dejanja in nehanja. Kakor bratje med seboj moramo v organizaciji in izven nje prostovoljno in z veseljem skupno delati in stremeti za istimi cilji. Nihče naj ne ostane zunaj organizacije, nihče ni zadnji, vsak naj zastavi v nje prospeh svoje najboljše moči. Naša organizacija naj bo zgled drugim organizacijam. Ako se lahko ponašamo z vzgledno organizacijo, nas bodo rade sprejemale v svojo sredo tudi druge organizacije. A če smo v svoji organizaciji vse prej kot vzor, s čim naj iz- |
kestra in orgel. V celoti se je sicer poznalo premalo skupnih skušenj — menda so imeli radi zakasnitve prihoda orkestra samo eno — drugače pa je prednašanje potrdilo sloves Matičnega zbora in dobro kvalificirano godbo zagrebških domobrancev. Kot solisti so sodelovali g. prof, Lovšetova (sopran), gdč. Jelica S a-d a r j e v a (alt), g. L. Kovač (tenor) in g. J. Križaj (bas), vsi štirje pohvalno, čeprav so razven Križaja vsi glasovi prešibki za tako velik prostor kot je Frančiškanska cerkev in je marsikatero krasno mesto v solistovih partijah utonilo v morju orkestra in orgel. Pri teh je sedel g. Stanko Premrl, stolni regens cliori, ki se je izkazal odličnega mojstra na svojem instrumentu. Medigre in predigre med posameznimi odstavki bi bile brez škode lahko izostale. Splošno je »Requiem zapustil jako dober vtis, točno absolvirani, težki fugirani stavki so učinkovali mogočno. G. Križaj zasluži za občuteno prednašanje »Tuba mirum« posebno pohvalo. Ves glasbeni aparat je z njemu lastno vnemo in preciznostjo vodil gosp. koncertni vodja Matej Hubad. — Občinstvo je z vidnim zadovoljstvom poslušalo prekrasno svetovnoslavno glasbeno delo, med navzočimi je bilo mnogo odličnih oseb iz vojaških in civilnih krogov. Začetek — bi rekel — Matičnega glasbenega tedna je bil posrečen in zapuščali smo cerkev z upravičenim upanjem, da
pričamo, da smo dobri kulturni delavci? Nič ni popolnega pod solncem, nobena organizacija ni brez pomanjkljivosti, nobena brez napak. Zato le navzgor brez prenehanja, brez pokoja! Skušajmo uresničiti svoje ideale!
Kot vestni kulturni delavci moramo delati vse v občo korist, ne samo v korist posameznim slojem in stanovom. Pravi narodni kulturni delavec ne podira in ne razdvaja, temveč zida in združuje in združeno zastopa in podpira. S frazami, zabavljanjem, poniževanjem in s sovraštvom do svojih nasprotnikov ne dosežemo nikakršnih uspehov. Prava ljudska vzgoja in uspešno kulturno delo stoji izven politiškega strankarstva, ki je več ali manj egoistično, ki ima le razdirajočo in razdvajočo tendenco. Sleherni, tudi zadnji ud človeške družbe se mora pridobiti za splošnost; in če imamo srce za uboge in najubožnejše ljudi, če se potegujemo za zboljšanje njih gmotnega položaja in če delujemo za njih izobrazbo, delamo v ljudsko korist v besede pravem pomenu. Nesebično delo za vse, posebno ako je to v korist in v oblaženje tlačenim in zapostavljenim, to je delo in stremljenje za .človečanstvo, delo brez ozira na hvaležnost in plačilo.
Pomagajmo organizirati ljudstvo gospodarsko in politiško. Prosveta je najboljše orožje proti skritim in odkritim sovražnikom ljudstva. Z besedo in dejanjem, z govorom in pismom moramo vselej in povsod delovati za svobodo in blaginjo ljudstva in brez strahu in javno kazati na nevarnost in škodo, ki preti ljudstvu in na one, odkoder prihaja. Če tudi je tako delovanje v prvi vrsti v korist ljudstvu, torej tudi nam, ki smo deli celote, je vendar zgodovinska resnica, da ve dobro vzgojeno in temeljito izobraženo ljudstvo najprej in najbolje ceniti dobro urejeno šolstvo. V teh hudih in žalostnih časih vendar ne smemo pozabiti, da imamo poleg ožjih ciljev še širše in višje naloge.
D.
nam tudi prihodnji koncerti prinesejo dovolj glasbenega užitka.
Ves ostali vzpored koncertov dne 14., 15. in 16. februarja ni zbujal toliko zanimanja kot novejše p. Hugolina Sattnerjevo delo »S o č i«. Kdor je bil priča izvajanju prejšnjih njegovih skladb od Jeftejeve prisege do Oljke je pričakoval, da bo »Soči« kot produkt sedanje dobe, ko so se prorokovanja Simona Gregorčiča žal prehitro izpolnila, veliko, mogočno delo, ki bo pokazalo p. Hugolina Sattnerja na novi poti, stremeči čedalje kvišku. Zdi se mi, da se je pri teh mislih marsikdo tnalo zmotil. Nočem trditi, da »Soči« ni dobra stvar, da ni nič novega in v novejšem duhu pisanega. Sattner je v vokalni glasbi mojster, o tem ni nobenega dvoma. Res, da zbori kan-tate »Soči« z malimi izjemami ne učinkujejo tako kot zbori recimo oratorija »As-sumptio« ali kantate »Oljki«, imajo pa lepo vlogo, niso bogvekaj pripravni za petje, kar so menda pevci sami lahko izpre-videli. Orkestralni part kaže očividno napredek. Simfoniško mišljeni uvod, ki nam prinese glavne misli skladbe je zasnovan po vzoru simfoniške pesmi »V 11 a v a« češkega skladatelja B. Smetane. Soča izvira v. skalovju in žubori veselo dalje. T isti čelo solo mi ne gre zlepa iz spomina. Obigravajo ga krasno godala in flavte. Potem Sattner spretno razpreda motive in uvod bi se poslušal imenitno kot
Voina.
PREMEMBA V NAČELSTVU GENERAL.
NEGA ŠTABA.
Dosedanjega načelnika generalnega štaba feldmaršala pl. Conrada je odpustil cesar Karel iz te službe in mu odločil drugo važno mesto. Ob tej priliki mu je podelil veliki križ vojaškega reda Marije Terezije. Obenem je imenoval cesar generala pehote pl. Arza za načelnika generalnega štaba.
NJEGOVAN IMENOVAN ZA ADMIRALA.
Cesar je imenoval poveljnika naše vojne mornarice, viceadmirala Maksa
Njegovana za admirala.
*
BOROEVIC.
Boroevič — soški	junak,
časti te, občuduje	vsak,
še vedno zmagati	si znal — železni general!
Naval si ruski zajezil, karpatski svet je rešen bil, rešitelj doma si postal — železni general!
Dukla-prelaz si branil ti, spomin si trajni vstvaril si, te dom na veke bo čislal — železni general!
Ko Rim naš dom je poželel, pošteno si ga v roke vzel, jeklen mu oreh grizti dal — železni general!
2e mislil je nezvesti Lah, da Kras si bo zavzel na mah, ti pa dom braniti si znal — železni general!
Še zdaj ob Soči tam tiči, ker se kot vraga te boji, mu kraške stene glodat dal — železni general!
Ves svet se čudi in strmi: Lah vklenjen v tvojo pest ječi, zato pa dom te je nazval: železni general!
Vojakom dober oče si, vsi srčno smo udani ti, vsak je še tebi hvalo dal — ljubljeni general!
Ko kraški svet zjasnil se bo, podai vojakom boš s'uvo, v srcih naših boš ostal — iiaš ljubi general!
Dok Soča v Adrijo šumi, Triglav se dviga, v bran stoji: dom hvalo tebi bo dajal — slavijeni general!
Josip Čonč.
ČEŠKO VSEUČILIŠČE IN ENTENTINA NOTA.
Češko vseučilišče v Pragi bo tudi podalo izjavo proti ententini noti Wilsonu. Ob tej priliki bo pa tudi na podlagi zgodovinskih dokazov zavrnila izjavo dunajskega vseučilišča, da so Nemci ustanovili našo državo in da jim zato pripada vodilna vloga.
PAPEŽ PROTI PODMORSKI VOJNI.
Angleško časopisje poroča iz Rima, da papež protesta proti podmorski vojni ni naslovil neposredno na špansko vlado, marveč na španske kardinale, ki imajo uveljaviti ves svoj vpliv pri vladi. Papež bi rad videl, da bi španska vlada, ločeno od Amerike, storila v Nemčiji energične korake.
*
AMERIKA — AVSTRIJA.
Diplomatiške zveze med Zedinjenimi državami in Avstro-Ogrsko še niso prekinjene, a vedno bolj prihajajo v ameriškem znanjem ministrstvu do prepričanja, da se ne bo mogoče izogniti prelomu. Vse je pripravljeno, da svoje Zastopnike Amerika lahko takoj odpokliče.
AMERIKA — NEMČIJA.
Vojna med Ameriko in Nemčijo še ni napovedana, vendar se Amerika z vso silo pripravlja na njo. Senat je dovolil 835 milijonov dolarjev za vojne priprave. 115 milijonov je dovoljenih za pospešitev ia dijinih zgradb, 35 milijonov za pomnoži-tev podmorsikh čolnov. Wilson-se približuje korak za korakom svojemu cilju — vojni. Prvi korak sovražnosti med Zedinjenimi državami in Nemčijo je smatrati Floodov predlog, ki je bil v senatu sprejet s 403 glasovi proti 13 glasovom, ki pooblašča Wilsona, da sme oborožiti trgovske ladje v obrambo proti podmorskim čolnom centralnih držav. Prvi spopad med kako oboroženo ladjo in nemškim podmorskim čolnom, bo lahko povod za napoved vojne bodisi od nemške, bodisi od ameriške strani.
*
POOSTRENA PODMORSKA VOJNA.
Medtem, ko se pripravljajo Zedinjene ameriške države na vojno z Nemčijo, medtem ko se vrše pogajanja med Ameriko in Avstro-Ogrsko, da bi ne prišlo do diplomatičnega preloma, pa potapljajo brez prizanašanja podmorski čolni centralnih držav ladje zveznih in nevtralnih držav v veliki množini z ogromnim številom ton. Posledice podmorske vojne prav živo čutijo že vse ententne države. Korespondenčni urad poroča, da je bilo uničenih z vojnimi sredstvi centralnih držav 170 sovražnih trgovskih ladij s prostorom 336.0000 registerskih ton. Od teh ladij je 91 angleških z 245.500 tonami. Ra-zentega je bilo potopljenih 58 nevtralnih ladij s 103.500 tonami, ker so vozile sovražno konterbando. Izguba ladij znaša torej skupaj 228 ladij s 439.500 tonami. Od začetka vojne so izgubili sovražniki 4,357.500 ton ladijskega prostora, od teh je bilo za 3,314,500 ton angleškega prostora. Nadalje je bilo od centralnih držav uničenih ali zaseženih ladij s 641.000 tonami prostora. Seveda to niso zanesljivi podatki, ker celo nemški državni kancelar Bethmann-Holhveg, kjer se stekajo vsa sporočila, ni mogel še dati natančnih in zanesljivih podatkov.
Z RAZNIH BOJIŠČ.
Na bojiščih ni posebnih dogodkov; vse se pripravlja na pomladansko ofenzivo in odločitev. Kjerkoli udarijo sovražniki, povsod nas bodo našli pripravljene.
BOJ ZA BAGDAD.
V Mezopotamiji so zavzeli Angleži Kut-el Amara. Turki se umikajo proti se-vero-zahadu. Angleži prodirajo ob obeh straneh reke Tigris v smeri proti Bagdadu. Listi pišejo, da bo prišo med Kut-el Amaro in Bagdadom do bitke, v kateri
se odloči usoda Bagdada.
*
NOVO NEMŠKO VOJNO POSOJILO.
Nemško novo vojno posojilo mora prinesti 15 milijard. Tako bodo znašali vsi nemški vojni dolgovi 79 milijard.
DELO SLOVENSKEGA UČITELJSTVA ZA »RDEČI KRIŽ« IN DRUGE VOJNO-POMOŽNE S VRHE.
Učiteljsko osobje svetoivanske šole, 16 K; šolska mladina slovenske mestne ljudske šole v Rojanu nabrala v mesecu januarju, 22 K 38 vin.; otroški vrtec v Trstu, 10 K; Julij, Milan in Milena Ma-zelle ter Mila in Dragica Vajevečevi v Gradacu, 20 K 18 vin.; prireditev otroškega vrtca v Sv. Križu pri Trstu, 550 K; prireditev šolske mladine na ljudski šoli istotam, 400 K; učiteljski zbor ljudske šole v Rojanu, 10 K; Pavla Bergantova, šolska voditeljica v Špitaliču, 14 K 70 v.; šolska mladina pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji, 5 K 66 vin.; Fr. Matejčič, c. kr. deželni šolski nadzornik v Trstu, 10 K; Ema Čampova, c. kr. učiteljica v Trstu, 10 K; skupaj 1068 K 92 vin. V zadnji štev. izkazanih 236,962 K 78 v. Danes izkazanih	1.068 » 92 »
Doslej nabranih
238.031 K 70 v.
V. VOJNO POSOJILO.
Po posredovanju učiteljstva se je podpisalo V. vojnega posojila v mariborskem šolskem okraju 2,326.050 K, v slov. bistriškem 2,068.600 K in v šentlenartskem okraju 528.500 K; skupaj 4,923.150 K. V zadnji štev. izkazanih	609.107 K
Danes izkazanih	4,923.150 »
Skupaj V. vojno posojilo 5,532.257 K SREDNJE ŠOLE.
Dr. Stanislav Benk, c. kr. ravnatelj v Idriji, 25 K; učiteljski zbor c. kr. višje realke v Idriji, 22 K 84 vin.; Maks Ple-terščnik, c. kr. profesor v p. v Ljubljani, 20 K; dr. Gregor Pečjak, gimnazijski profesor v Ljubljani, 20 K; Tomo Zupan, 20 K; c. kr. višja realka v Gorici, 64 K; učno osobje c. kr. učiteljišča v Ljubljani, 13 K 79 vin.; dr. Franc Perne, c. kr. gimnazijski profesor v Ljubljani, 10 K; Janko Mlakar, profesor v Ljubljani, 2 K; skupaj 197 K 63 vin.
Doslej izkazanih	46.152 K 33 v.
Danes izkazanih	197 » 63 »
Skupaj
46.349 K 96 v.
DENARNI USPEH DELA SLOVENSKEGA UČITELJSTVA V DOBI VOJNE DO DANES.
Glasom izkazov v »Učit. Tovarišu«:
Za »Rdeči križ« itd.
III.	vojno posojilo
IV.	vojno posojilo
V.	vojno posojilo Srednje šole
Končna vsota
238.031 K 70 v. 278.848 » 69 » 2,759.338 » —» 5,532.257 » — » _46.349 »96»
8,854.825 K 35 v.
mm lili !1 1] li Slin.
Cenjeni »Učiteljski Tovariš« je prinesel poročilo o konferenci, ki smo jo imeli z gg. deželnima in nekaterimi okrajnimi šolskimi nadzorniki v zadevi pouka o alkoholizma po šolah. Toda opremil je to poročilo s komentarjem, ki je to poročilo, oziroma njegov vpliv jako oslabil. »Tovariš« je zoper dresuro učencev in zlasti zoper to, da bi se delalo vse oficielno, od zgoraj dol; delo zoper alkoholizem med učr .ci naj bo svobodna stvar za to vnetega učiteljstva, in otroci naj se nikar ne dresirajo za abstinente, nikar ne vpisujejo v kako »zlato« ali kakršnokoli knjigo, marveč naj se le poučujejo in navajajo k treznosti.
samostojna simfonična točka, ko bi imel le nekoliko drugačen konec. Pozdrave »Krasna si bistra hči planin« je skladatelj položil v usta zboru, ki »Sočo« vsakokrat drugače, a vedno navdušeno pozdravlja. Ljubek je prvi sopranski solo »T v o j tek je živ in je 1 e g a k«, tudi tenorjev solo »Rad gledam ti v valove b o d r e« ne zaostaja za njim. Nekoliko prekratki so pač obe vlogi, tako da solistom ni bilo mogoče bogvekaj iz njih napraviti. G. prof. L o v š e t o v a in g. Kovač sta jih lepo pela. Zlasti prva ima nežen glasek kot škrjanček, škoda da ga je proti dirigentovi volji večkrat grdo zatemnil Orkester. Sledi alt solo: »Ti meni si predraga znanka« v ljubeznivem tonu pisan odstavek, ki je dal priliko soli-stinji gdč. Jelici S a d a r j e v i, da je pokazala svoj pastozni alt in tudi njegove vrline. V Hubadovi šoli je gdč. Sadarjeva izredno napredovala in obeta postati priljubljena altistka. Z njeno izgovarjavo vo-kala a pa se nisem mogel sprijazniti. — Po altovem solu pride do besede zopet zbor v fugiranem stavku »A ko pridereš na ravnine«, nakar poje bas občuteni, v jugoslovanskem tonu komponirani solo s krasnimi mesti: »Ogromna solza se mi zdiš, a še kot solza krasna«. Ta del je name globoko učinkoval in ne motim se, če trdim, da je eden najlepših v vsi kantati. — Nato zopet Sočo prisrčno pozdravlja najprej ženski, potem ves
zbor in neha z ostro disonanco. Bojni signali in silen zbor, slika vojno. Sattnerju se je velikanski hrup posrečil, dasi ga (podobno kot v Oljki nevihto) nekoliko prehitro konča. Poki pušk, strojnih pušk in kanonov-grme med zborom, ki je ono-matopoetično razsekan pri besedah »Tod sekla, bridka bodo jekla«. Bas solo »Takrat se spomni bistra Soča« je odličen plod Sattnerjeve muze. Gradacije pri besedah »Tačas pridrvi vse na dan« so sila efektne. Zadnja zborova naloga: »Ne stiskaj v meje se bregov« je hvaležna, če bi bila bolj raztegnjena, morda fugirana, bi učinkovala grandiozneje in zmagonos-neje. Orkestrova mirna poigra pesmi: »s habsburškim bo tronom vedno sreča trdna Avstrije« konča kantato. Pri prvem koncertu je name delo napravilo nekoliko medel vtis. Niti zbor, niti orkester, niti solisti se niso mogli popolnoma uživeti iz vzroka, ker ni bilo mogoče imeti več skupnih skušenj in delo tako vzorno na-študirati kot je to pri g. koncertnem vodji Hubadu stara navada. Pri drugem in zlasti pri tretjem koncertu je pa marsi-kak pomislek padel. Uvidel sem, da ima »Soča« več občutenih mest, iz katerih žari toplota in seva ljubezen do rodne grude, ki jo sedaj poji kri v potokih. Živi tempi, ki jih je vzel g. dirigent pri zadnjem izvajanju, so zborom pomagali do zmage, podžgali so poslušalce in napravili primerno mnogo večji užitek kot na
prvem koncertu. Na Matičin zbor smo Slovenci lahko ponosni še sedaj, ko ima mnogo odličnih pevcev v strelskem jai-ku in jih nadomestuje naraščaj, v katerega pa lahko stavimo mnogo nad za bodočnost!
Poleg »Soče« sta bili na vzporedu še dve zborovski točki s spremljevanjem orkestra, dr. A. Schwabova »K a n g 1 i-c a« kot koncesija sladkih melodij navajenim ušesom in času primerna Premrlo-va »K r a n j s k a z o p e t z Avstrijo«, ki se skromno reprezentira pa je prav prijetna skladbica z narodno pobarvanim bariton solom, ki bi vsakemu zboru delal ast. Vse basovske in baritonsko partijo je pel g. Križaj in sicer tako, da si lepše misliti ne moremo. V njem imamo Slovenci solista, ki bi nam ga drugi narodi lahko zavidali. Naj nam še dolgo ostane ohranjen! Naj ne hodi delj kot do Zagreba!
Domobranskemu orkestru iz Zagreba je poverjeno mu delo šlo gladko izpod rok. Nastopil je pa tudi samostojno v doslej neznanega iirvatskega skladatelja Handa »Svečani hrvatski u v e r-t u r i« pod vodstvom svojega ¡zbornega kapelnika g. Ivana M u h v i č a.' Uvertura, zložena iz hrvatskih narodnih pesmi, bujno orkestrirana je ugajala posebno na koncu, kjer skladatelj po Smetanovem načinu parafrazira motiv himne »L epa naša domovina«. Občinstvu je izredno ugajala.
In še neki novinec pianist se nam je predstavil: g. Dragotin Simon, rodom Slovenec, po stanu sodnik, sedaj v vojaški suknji. Obvlada svoj instrument popolnoma in je pokazal hvalevredno tehniko. Lisztovo »Tarantela Napoli« je pred-našal na drugem večeru prav odlično. Vsakokrat je koncert zaključil A D v o-rakov 149 p s al m, mogočno delo bogate invencije, ki tako izvajano kot ga je izvajala Glasbena Matica mora doseči popoten efekt. Vsi štirje koncerti so bili do zadnjega sedeža razprodani in stavim, če bi Matica dala še peti koncert, da bi doživela zopet polno Unionsko dvorano. Naj to zanimanje občinstva in navdušenje na koncertih vzame Glasbena Matica in predvsem neumorni g. koncertni vodja Matej Hubad, ki je imel s koncerti dela in truda, ki ga ne more vsakdo razumeti, kot priznanje za odlične uspehe in umetniški užitek! P. Hugolinu Sattnerju pa naj bo lavorov venec, ki ga je prejel že na prvem koncertu, dokaz hvaležnosti za njegovo kulturno delo. On je edini izmed slovenskih skladateljev, ki nam ustvarja večja koncertna dela. Pri izvajanjih kantate »Soči« je gotovo sam spoznal hibe in bo delo tako predelal kot je storil z oratori-jem »Assumptio« in njegova zasluga bo, če stopimo Slovenci z izvirnimi deli na kak koncertni oder v tujini.
Zorko Prelovec.
Jaz poznam velikansko važnost vzgoje ter jo, kjer mi je prilika, poudarjam z besedo in pismom; pedagog po po-kiicu pa nisem in se teoretiško ne utegnem mnogo pečati z vzgojeslovjem; vem le bolj to, kar mi zdrava pamet pove. Pamet in skušnja — tudi skušnja na lastni osebi — mi pa povesta, da ni dobro, če se prosti volji človekovi preveč prepušča, če se mora človek šele v vsakem posameznem slučaju boriti med dobrim ali slabim. Kdor to zahteva, ta človeške narave ne pozna. Dobro je marveč, da se človek privaja — in to zlasti mlad — da se slabega konstantno varuje, in dobro, da ravno tako konstantno in z lahkoto vrši, da mu dobre navade preidejo v meso in kri. Taka dobra navada je tudi abstinenca. In menim, da je vredno vsa dovoljena sredstva porabiti, da se otroci užive v to navado, živeti brez alkohola. Kakšna sredstva hoče kdo v ta namen uporabljati, to je bolj ali manj pripuščeno vsakemu posebe. Mislim, da to ne more biti nepedagogiško, da se otroci za abstinenco priglase in vpisujejo ter tudi vzpodbujajo, da bodo dani besedi zvesti in nadzorujejo, če so zvesti. »Zlata knjiga«, v katero se vpišejo vztrajni abstinentje, ni moja misel ampak g. Horvata, in sem jo le od njega akceptiral. Da se utegnejo pri tem vtihotapiti tudi kake zlorabe, je mogoče. Da take zlorabe kolikor mogoče prepreči, to mora biti ravno skrb pedagoga. Zaradi kake morebitne zlorabe ne sme zavreči cele stvari. Če pa hoče in more učitelj isti namen na kak drug način doseči, nima nikdo nič proti temu. Kdo zna boljšo pot, svobodna mu, ubere naj jo! Samo da se res zgodi!
Še eno besedo o politiki! Abstinenca, delo za treznost sploh, je nepolitiška stvar. V velikem politiškem šundru, ki je bil pri nas pred vojno in nam še vedno šumi po ušesih, je pa mogoče, da se tudi take strogo nestrankarske reči kakor je abstinenca, utegnejo presojati s politiške-ga stališča. A to -morejo le majhni duhovi. Možje širokega obzorja in plemenitega srca tega ne bodo storili. Marsikje po svetu so svobodomiselci v boju proti alkoholizmu daleko pred katoličani. Če je pa slučajno pri nas misel o protialkoholnem delu izšla od duhovnikov, to ne bo nobenega resničnega rodoljuba zadrževalo od tega eminentno rodoljubnega in kulturne-i ga dela. Jaz nisem bil v tem oziru nikoli ozkosrčen in sem z veseljem pozdravil vsakega sodelavca, bodi politiške barve katerekoli. Sploh sem bil vedno sovražnik tiste omejenosti, združene navadno s surovostjo, ki je na vse pretege hvalila vsako stvar, izišlo iz lastne stranke, četudi ni bila najboljša, v nič devalo pa vsako delo iz krogov nasprotne stranke, če je bilo še tako dobro. Pa če smo bili do-zdaj tako omejeni, vojna nas bo vsaj kaj zmodrila! Gospod urednik »Učit. Tovariša« pozna v tem oziru moje nazore, ki sva jih izmenjala kmalu na začetku vojne, ko sva zadela skupaj na vlaku. Stranke bodo seveda vedno ostale. Toda če zdaj v teh usodnih časih ne opustimo tega dosedanjega nagnusnega medsebojnega pobijanja, potem se nikar ne čudimo, če nas bo vzel zlomek!
Zanašajoč se torej na razsodnost in rodoljubnost naprednega učiteljstva, se obračam do vseh cenjenih čitateljev »Učiteljskega Tovariša« z nujno prošnjo, naj se oprimejo z vsem srcem tega veli-
kega narodno-vzgojnega dela. Posebe bi še prosil cenjeno uredništvo »Tovariša«, naj odpre poseben predal — četudi ne ravno v vsaki številki — temu važnemu vprašanju, kakor sem isto zaprosil »Slovenskega učitelja«. Plemenita tekma na tem polju bo dobri stvari, mladini in narodu, le v korist.
In še posebe se obračam do izven-kranjskega slovenskega učiteljstva z lepo prošnjo, naj tudi krepko poprime za to delo. Do šolskih oblasti drugih pokrajin nima naša slovenska »Sveta vojska« nobenega .vpliva, in zato se učiteljstvu ni bati kakega predpisa ali ukaza od zgoraj, da naj v tej smeri kaj dela — vsaj vsled našega vpliva ne. In vendar je med obmejnimi Slovenci in Hrvati delo strez-nenja ravno tako potrebno kakor med Kranjci. Iz enega ozira še bolj, — namreč iz narodnega ozira. Kajti pitju vdano prebivalstvo ima mnogo manj odporne sile nasproti tujskemu navalu kakor trezno, gospodarsko in moralno močno. In vsote, ki gredo iz naše ožje domovine za alkohol med tujerodce, so tako ogromne, za našo narodno posest tako škodljive, da mora že samo to izzvati in pozvati vsakega pravega narodnjaka na odpor proti alkoholizmu. Želeti bi torej bilo, da bi se nekateri člani učiteljstva prav posebno zavzeli za protialkoholno idejo, dvignili njen prapor, stopili gibanju na čelo in vodili druge tovariše, podpoveljnike, v častnem boju proti ljudskemu sovražniku alkoholu.
Pozdravljeni, gospoda Tovariševci!
Janez Ev. Kalan,
predsednik »Svete vojske«.
«
tva ¡a I.
Po neumornem prizadevanju se je posrečilo učiteljski organizaciji izposlo-vati pri deželnem odboru 50 do 140% višjo draginjsko doklado od lani. Deželni odbor štajerski je v svoji seji dne 7. februarja 1917 določil za učiteljsko osobje na javnih ljudskih in meščanskih šolah na Štajerskem za leto 1917 sledeče draginj-ske doklade:
V službi se nahajajoče učiteljske osebe dobijo in sicer:
1.	Učiteljske osebe, usposobljene za u-čiteljstvo in oženjene (vštevši mobilizova-ne, k stanju moštva pripadajoče učitelje), dobijo, ako so brez otrok, 480 K, ako imajo 1 ali 2 otroka 540 K, 3 do 4 otroke 600 K in ako imajo več kakor 4 otroke 700 K.
2.	Učitelji, usposobljeni za učiteljstvo, oženjeni in kot gažisti vpoklicani, dobijo, ako so brez otrok 240 K, z 1 ali 2 otrokoma 270 K, s 3 ali 4 otroki 300 K, in ako imajo več kakor 4 otroke, dobivajo 350 K draginjske doklade.
3.	Učiteljske zakonske dvojice dobijo: Možje (vštevši mobilizovane, k stanju moštva pripadajoče) brez otrok 240 K, z 1 ali 2 otrokoma 300 K, s 3 do 4 otroki 360 K in z več kot 4 otroci 460 K.
Žene pa dobijo ne glede na število otrok 240 K. -
4.	Od učiteljskih zakonskih dvojic dobijo, ako je bil mož vpoklican v vojake kot gažist, samo žene brez otrok 240 K,
Sklenil sem, ko sem to čital, takoj odgovoriti, a ker sem na vse strani tako zaposlen, sem prišel šele danes do tega, da odgovarjam.
Meni je mnogo na tem ležeče, da bi bilo cenjeno učiteljstvo, zbrano okoli »Učiteljskega Tovariša«, zavzeto za protialkoholno misel in delo. Zato je na vsak način potrebno, da se sporazumemo, in mislim, da ni nemogoče, da bi se sporazumeli.
Tudi jaz sem te misli, da naj bi se učiteljstvo predvsem svobcjdno in dobro-voljno zavzelo in odločilo za to delo. Zato sem delal na to, da se je osnovala »Učiteljska protialkoholna zveza« (ne sicer kot društvo,'ampak kot oddelek protial-koholne zveze »Sveta vojska«). Imeli smo potem zbore in sestanke te »podzve-ze«, h katerim smo vabili učiteljstvo brez razlike. In deželni odbor je na našo prošnjo nakazal in razdelil vsem učiteljem knjižico »Učitelj v boju proti alkoholu«. Jaz sem skušal še posebe stopiti v stik z gg. učitelji, člani »avstrijske jugoslovanske učiteljske Zaveze«, ki so se posebno zanimali za protialkoholno vprašanje. Posebe sem še prosil najvnetejšega med njimi, g. nadučitelja Rud. Horvata, naj piše o naši stvari v »Učiteljskem Tovarišu«, kar je nekaterikrat tudi storil.
Uspeh tega prizadevanja — oprostite — pa ni bil tak, kakor bi bilo želeti. Ne glede na politiško barvo učiteljstva se je en del učiteljstva za protialkoholno delo zanimal in ga pospeševal, drugi pa ne. Najlepše in najboljše bi bilo kajpada, ko bi se vse učiteljstvo svobodno iz lastnega prepričanja odločilo za intenzivno delo, za treznost. A to je ideal — nedosegljiv. Vzemimo ljudi, kakor so; vsaj je med drugimi stanovi, recimo še posebe med duhovniki, ista. Če je tako neobligatno delo prepuščeno samo dobri volji posameznikov, ne bo nikdar povsod enakomerno izvršeno. Potrebno pa je, da se dela za treznost povsod. Ni je občine na Slovenskem, kjer — četudi ni notoričnih "pijancev — bi se ne pilo preveč.
Tako enakomerno delo pa je mogoče doseči samo tedaj, ako se započne -— no, recimo naravnost — »od zgoraj dol«. Pa tudi ni umljivo, zakaj bi se to ne smelo storiti. Če se od šolske oblasti zaukazuje pouk o naravoslovju, pouk o škodljivih živalih in rastlinah, zakaj naj bi bil izvzet pouk v škodljivosti alkohola, — kateri pouk je praktično mnogo važnejši, kakor marsikaj drugega, kar se otroci morajo učiti. In če je ta pouk v naprednih državah, n. pr. v Švici, na Angleškem, v Ameriki po šolah obligaten, gotovo ne bo poniževalno za nas, če se pri nas tudi obli-gatno vpelje.
Obligaten predpis takega pouka je pa tudi zaradi tega upravičen, ker se le na ta način more doseči nekaj kolikor toliko enotnega. Po moji misli to ni niti poniževalno niti pretrdo, ako dobi učitelj neke norme, po katerih naj se ta pouk vrši. Marsikak učitelj bo tega še vesel, da dobi neko navodilo, ker vsi ljudje nismo vele-unmi, da bi vselej sami od sebe začeli ravno najboljšo metodo. Posebno ker ta predpis ne bo nikdar tako pedantično natančen, da bi ne puščal učitelju še vedno mnogo svobode.
To kar se tiče učiteljstva samega.
Dovolite pa tudi besedo o tem, kar se tiče načina, kako naj se otroci navajajo k zdržnosti.
t liti M ZupaneKov! roj. Plini i spomin.
Spremili smo k večnemu počitku našo drago tovarišico.
Umrla je 17. februarja 1917 v Novi cerkvi.
Rojena je bila 6. januarja leta 1880. v Št. Rupertu na Dolenjskem. Starše je izgubila že v nežni mladosti. Skrbel je zanjo njen stric, polkovnik Josip Sattler, ki je bil osirotelim otrokom vse. V počitnicah je pohitela rajnka navadno k njemu na solnčni jug, v znameniti Dubrovnik. Učiteljišče je dovršila leta 1901 v Ljubljani, kjer je pozneje tudi obiskovala tečaj za meščanske šole. Službovala je najprej v Loki pri Zidanem mostu, v Jurkloštru in Teharjih, nazadnje od leta 1905. pa v Novi cerkvi pri Celju, kjer se je tudi poročila leta 1910. Njen mož, učitelj Rudolf Zupanek je odšel že precej v začetku vojne na severno bojišče in je zdaj že dve leti v ruskem ujetništvu, zadnje leto v Taškentu, gub. Turkestan v Sred. Aziji. Rajnica je zapustila dva ljubezniva otroka; Marjan je izpolnil šesto leto, Milan tretje leto. Za njo žalujeta tudi brat in sestra, ki ji je lajšala zadnje dni življenja
in je bila ranjici v bolezni glavna opora. Brat pa je na bojišču; vest o njeni bolezni je došla prepozno in ko je prišel, je našel samo njen grob.
Položili smo jo v grob. Marsikomu se je takrat zasolzilo oko, saj je bila rajnka draga vsakemu, ki jo je poznal. S svojim tihim, lepim značajem si je pridobila ljubezen in spoštovanje. Gospod dekan dr. Lav. Gregorec se je ob grobu v lepih besedah poslovil od rajnice, domače pevke, večina njene nekdanje učenke, pa so ji zapele žalostinko.
Umrla je mati, umrla je naša draga tovarišica. Marjan in Milan sta siroti, ni je več njune dobre mamice. Odšla sta na svoj novi dom v Celje k svojemu staremu očetu gosp. nadzorniku J. Zupaneku. Tam v dalnji tujini pa bo žaloval mož, ki je izgubil najdražje bitje — dobro ženo.
Polni trpljenja so bili njeni zadnji tre-notki, bolehala je že nad dve leti. Mirno je trpela in upala, da pridejo kmalu lepši časi, da se vrne njen mož, ki ga je tako željno pričakovala. Bala se je konca — težko je umreti v hrepenenju, ko veže človeka še sto in sto sil na življenje.
In zdaj počiva poleg svojega sinka Borisa. Na vseh mrtvih dan je okrasila zadnjikrat njegov grob, takrat pač ni slutila, da bo počivala že čez nekaj mesecev ob njegovi strani.
Na pokopališču pod temnimi kostanji je tvoj grob, tam počiva tvoje truplo, tvoj duh pa bo živel med nami, ki smo te ljubili in spoštovali!
Spavaj mirno poleg svojega sinka!
H. S.
t Jože! M\l
Malo časa je odkar je bil še med nami, vesel in zadovoljen, v kolikor je pač še mogoče v tem času, in zato nas je vse tembolj pretresla vest, ki je prišla s Štajerskega, da je umrl. Kakor obstane človek v grozi, brez čuvstva, brez misli, tako smo obstali za hip mi, ki smo ga poznali. Kot kamnat kip, ki ne izpremeni izraza, naj sije solnce ali naj lije dež, tisti grozni jesenski dež, polagoma pa se nas je jela oklepati bridkost s svojo bodičasta jekleno pestjo. — Kdo na goriškem učiteljišču ga ni poznal! Čeprav se je moral — kot revnih staršev sin — boriti poleg študij še za kruh — je vseeno vse prenašal z lahkoto, da, z veselostjo celo. Lani je izdelal maturo, in ko se je ravno pripravljal na svoj nov stan, takrat je moral k vojakom. Tam na Štajerskem je — šibak kot je bil — obolel in po mučni bolezni umrl. Tam na Štajerskem nekje je
z 1 ali 2 otrokoma 270 K in s 3 do 4 otroki 300 K.
5.	Učiteljske osebe z učno usposobljenostjo in samskega stanu (izvzemši mobilizirane, pripadajoče k stanju gažistov in moštva) dobijo 260 K.
6.	Učiteljske osebe, ki imajo zrelostni izpit (izvzemši so mob. učitelji pripadajoči k stanju gažistov in moštva) dobijo 240 K.
7.	Učiteljice ročnih del dobijo: samske ali dvove z otroki 120 K, vdove brez otrok 60 K.
8.	Pomožni učitelji, pomožne učiteljice in vrtnarice, ki dobivajo plačo iz deželnega šolskega zaklada, dobijo 120 K.
Pri nakazanju teh draginjskih doklad se je v obče ravnati po sledečih temeljnih načelih: Pri presojevanju stanovskih in. družinskih razmer se določi za podlago 1. januar 1917. Doklada je veljavna za leto 1917 za vse učiteljske osebe, ki jih plačuje deželni šolski zaklad. Spremembe rned letom ne vplivajo na visokost draginjske doklade; izvzet je samo slučaj, ako kaka učiteljska oseba izstopi iz učiteljske službe. Učitelje-vdovce ali ločene, ako so brez nepreskrbljenih otrok, je smatrati, kakor če bi bili samskega stanu. Učitelji-vdovci ali ločeni učitelji z nepreskrbljenimi otroki se naj uvrstijo v primerno skupino oženjenih učiteljev.
Učiteljice - vdove brez pokojnine po umrlem možu, kakor tudi ločene učiteljice brez alimentacije (preskrbovalnine) je presojati kakor oženjene učiteljice, uči-teljice-vdove s pokojnino, oziroma ločene z alimentacijo, ravnotako kakor učiteljice, ki so poročene z neučitelji, je prištevati k samskim učnim osebam.
Za nepreskrbljene otroke je smatrati tiste, ki še niso izpolnili 20. leto svojega življenja in ako še tudi drugače niso preskrbljeni. Omožene hčerke je smatrati za preskrbljene. Otroci, ki so bili kaznovani zaradi kakega hudodelstva ali zaradi prestopkov, določenih v §§ 460, 463 in 464 kaz. zak., nimajo pravice do draginjske doklade. Ako otroci učiteljskih oseb obiskujejo srednje ali visoke šole, učiteljišča, trgovske, obrtne, gospodarske ali druge višje šole z dobrim uspehom, ali pa ako so vsled trajne boleha-vosti ali vsled hiranja nesposobni si kaj prislužiti, se sme za take otroke, ako so že dovršili 20. leto in še ne prekoračili 24. leto, prositi za draginjske doklade.
Draginjske doklade se bodo izplačevale v četrtletnih obrokih in sicer 1. januarja, L aprila, 1. julija in 1. oktobra 1917. Draginjska doklada, ki bi se morala izplačati 1. januarja 1917, se naj izplača 1. marca 1917.
Remuneracije za pouk iz veronauka se morajo.od 1. januarja 1917 začenši preračunati na podlagi četrte pačilne stopnje.
Potne odškodnine se od 1. januarja 1917 zvišajo za 50%.
Da se more posebej ozirati na podpore potrebno učiteljsko osobje na šolah III. plačilnega razreda, si deželni odbor pridržuje znesek 10.000 K.
Draginjske doklade za pred 1. majem 1914. vpok. učit. so določili: Za oženjene vpokojene učit. 200 K. Za vpokojene učiteljice in učiteljice samskega stanu, ki dobivajo do 2400 K letne pokojnine, 100 K, za samske vpokojene učiteljice ročnih del 100 K. Vpokojene učiteljice, ki so se omo-žile pozneje, ko so že stopile v pokoj, ni-
ir.T-irr-i------------t------it—nr-innr-
njegov zapuščeni grob, le misli njegovega žalostnega očeta in matere, sestra in njegovih prijateljev romajo nanj. — Ljubil je Kranjc šumno družbo: kjer se je najglasneje pelo, kjer se je bohotilo veselje s svojim najbolj smehljajočim se licem, tam je bil on zraven. Zapel je z veselimi, zasmejal s smejočiini in zaigral na klavir, da so se razlili akordi v veselih valovih po sobi. Tak je bil v družbi, a če ga je hotel videti kdo drugačnega, je moral na njegov dom. Tam je sedel zamišljen pri knjigah ali pa pri stojalu s čopičem in s paleto v roki. Da slikarstvo, to naj bi bilo njegovo polje! Oj, kolikokrat je sanjal o akademiji, dasi morda še sam ni verjel v svoje sanje! S kakšnim veseljem je čital življenjepise umetnikov, posebno pa slovenskih slikarjev! In res, če bi pregledali njegovo zapuščino, bi dobili razven kopice slik in škic, tudi debel zvezek, kamor je zapisaval gradivo za zgodovino slovenskega slikarstva. — Nočem reči, da je izgubilo Slovenstvo z njim bogve kakega bodočega slikarja, ne! — ampak izgubili smo nekoga, ki nam je vsaj hotel nekaj podati. Živel je v idealih, do zadnjega izdihljaja uverjen, da ozdravi, in da se enkrat vendarle začne njegova solnčna pot sladkim ciljem nasproti. Težko je umiral, a sedaj mu je lahko. A. Š.
majo pravice do draginjske doklade. Na posebne vloge vpokojenega učiteljstva za draginjske doklade se tudi letos ne bo oziralo. Učiteljske vdove z letno pokojnino do 800 K, dobe 120 K draginjske doklade, učiteljske vdove z letno pokojnino do 1000 K dobe 100 K drag. doklade, učit. vdove s čez 100 K pokojnine dobe 80 K. Vzgojevalnina se zviša za 30% in pokojnine za sirote se zvišajo za 50%. Učiteljske vdove, ki so obenem aktivne učiteljice, dobijo draginjske doklade samo kot učiteljsko službo opravljajoče učiteljske osebe, ne pa kot učiteljske vdove. Draginjske doklade za vpokojeno učiteljsko osob-je, za vdove in sirote se bodo izplačevale v dveh obrokih, in sicer dne 1. marca in 1. julija 1917. — Čeravno draginjska do-klada ne odgovarja razmerju narasle draginje ter ima tudi načrt porazdelbe pomanjkljivosti, vendar smemo biti z uspehom zadovoljni. Vse kar imamo, dosegli smo potom organizacije. Upamo, da med slovenskim učiteljstvom ne bo več brez-brižnežev, ki bi stali zunaj naših vrst ter uživali le sad našega truda, ampak pristopili bodo k organizaciji ter delali skupno z nami za napredek šole in učiteljstva. Ali bomo se mogoče zopet varali?
Srednješolske vesti.
RAJKO PERUŠEK t.
Na Dunaju je umrl dne 25. februarja 1917 gimnazijski profesor gosp. Rajko Pe-rušek. Pokojnik je služboval v Sarajevu, v Novem mestu in v Ljubljani. Ni bil marljiv in vesten le v spolnjevanju svojih stanovskih dolžnosti, delaven je bil tudi na literarnem polju, sotrudnik pri raznih znanstvenih in leposlovnih listih. Ko je Leveč izdal pravopis, mu je bil Perušek hud nasprotnik. Stvarno in temeljito je zagovarjal svoje stališče in prepričanje. Bil je dosleden in neustrašen pristaš slo-vensko-hrvatskega edinstva in nasprotnik jezikovnega provincializma. Mnogo let je bil predsednik »Pisateljskega podpornega društva«. Zbal se je vojne in zapustil domovino ter se preselil na Dunaj, odkoder bi se bil po sklepu miru zopet povrnil v domovino, a prehitela ga je smrt v tujini. Bodi mu ohranjen časten spomin!
Iz naše organizacije.
Skupne iadev@.
Letnino a 2 K za učiteljski konvikt
so plačali: Marija Kavčičeva, c. kr. šol. ravnateljica; M. Lapajnetova, c. kr. učiteljica; M. Rupnikova, c. kr. učiteljica; vse v Idriji. Rudolf Horvat, nadučitelj; Bibka Bisailova, učiteljica; Olga Tomšičeva, učiteljica in Ana Dovganova, učiteljica; vsi v Trnovem na Notranjskem. Hvala!
Štajersko.
Zveza slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem. V. izkaz prispevkov za »Učiteljski vojni podporni sklad« v mesecih prosinec in svečan 1917. 1. Okraj Laško: Dol, 3.60K; Laško, 5.20 K; Sv. Lenart (Zin. Fabjan), 2 K; Trbovlje 8 K in 11 K; Trbovlje-Vode, 7.60 in 34 K (11 K namesto venca na grob umrlega brata, tovariša Roberta Plavšaka; 12 K namesto venca na grob umrlega brata tovarišice Ane Wessner); Turje 80 vin.; skupaj 71 K 80 vin.; 2. okraj Gornja Radgona: Sv. Jurij na Ščavnici, 8 K; 3. okraj Maribor: Sv. Marjeta na Pesnici, K 21.30; 4. okraj Ptuj: Ptujsko učiteljsko društvo, 76.50 K; 5. okraj Vransko: Polzela K 10.50; vsota tega izkaza K 118.10; prej izkazanih K 1411.69; skupaj K 1599.79. Letošnja draginjska doklada je uspeh naše organizacije. Spomnite se je, ko prejmete 1. in 2. obrok! Iskrena hvala pa vsem darovalcem, zlasti učiteljstvu trboveljskih šol (Trbovlje in Vode), katerih požrtvovalnost priporočamo v posnemo.
Hranlske vesti.
—r— Važni odlok. Ljudski učitelj na Kranjskem — ime je postranska stvar — se je bil poročil z ljudskošolsko učiteljico. Čez par let je prosila učiteljica zaradi bo-lehnosti za vpokojitev, bila vpokojena in se ji je priznala pokojnina po določilih pokojninskega zakona za Kranjsko. Pred dvema letoma je umrla učitelju gospa soproga in zapustila 3 mladoletne, nepreskrbljene otroke. Učitelj prosi kot oče in varuh za konkretalno pokojnino in vzgoj-nino za svoje otroke, ki jim gre po materi, vpokojeni učiteljici. C. kr. deželni šolski svet za Kranjsko je priznal otrokom v za-
konu zajamčeno vzgojnino po materi, a deželni odbor je odrekel prispevek iz deželnih sredstev. Taki sučaji se pripete večkrat. Da vedo tovariši v sličnih slučajih nastopiti pravi pot, podamo dotični odlok c. kr. deželnega šolskega sveta za Kranjsko v celoti. — Über Ansuchen des Lehrers N. N. um Erziehungsbeiträge für die ehelichen Kinder seiner am ... verstorbenen Gattin, findet der k. k. Landes-schulrat auf Grund der §§ 66, 72 und 74 des Gesetzes vom 30. Juni 1900, Nr. 17, L. G. B., den ehelichen Kindern der N. N. und zwar: — tu so navedeni z imeni vsi 3 otroci z rojstnimi dati (prip. ured.) — eine Konkretalpension in der Höhe der Hälfte der Witwenpension, welche Mutter N. N. gebührt hätte, also im Betrage jährlicher 400 K und überdies eine Zulage zur obigen Konkretalpension im Betrage jährlicher 80 K, zahlbar vom ... angefangen und zwar die Konkretalpension jährlicher 400 K bis einschließlich ... 19.. die Zulage jährlciher 80 K bis einschließlich .. 19.., eventuel bis zum Zeitpunkte einer früheren Versorgung eines der obgenannten Kinder zuzuerkennen. Dagegen steht sowohl dem Lehrer N. N., als auch dem kranischen Landesausschusse die Berufung an das k. k. Ministerium für Kultus und Unterricht offen, die binnen der nicht erstreckbaren Frist von 14 Tagen, gerechnet vom Tage nach Zustellung beim k. k. Landesschulrate einzubringen wäre. Diese Entscheidung beruht auf der Erwägung, daß N. N., der ein Diensteinkommen von X K jährlich bezieht, bei der jetzt herrschenden Teuerung seine Kinder zu erhalten nicht im Stande ist, und daß die innerwähnten unversorgten Kinder der N. N. daher gemäß § 66 al. 2, leg. cit. einen Anspruch auf Versorgung haben, und zwar gemäß § 74, leg. cit. auf eine Konkretalpension in Betrage der Hälfte der Witwenpension, auf welche die Lehrerin N. N. Anspruch hätte, d. i. 400 K jährlich und außerdem bei Zutreffen der Voraussetzung des § 74, al. 2 leg. cit. auch eine Zulage zur Konkretalpension jährlicher 80 K die Summe der normalmäßigen Erziehungsbeiträge, d. i. für jedes Kind 160 K, zusammen 480 K beträgt, daher dieser Mehrbetrag per 80 K jährlich auf die Dauer des Zutreffens der gesetzlichen Voraussetzungen den Kindern gebührt. Die f lüssigmachung der Konkretalpension und der Zulage wird erfolgen, sobald diese Entscheidung in Rechtskraft erwachsen ist. Hinevon wird itd. — (Pripominjamo le še, da se tovariš N. N., ki je iskal le svojo pravico, ni pritožil, priziva pa tudi deželni odbor ni vložil.
—r— Iz ljudskošolske službe. Zaradi bolezni je dobila dopust Neža Bregar-Droll, učiteljica v Zg. Šiški; nadomesto-vala jo bo učiteljska kandidatinja Ida Pe-tričeva; začasni učitelj v Zalemlogu nad Železnikom Viktor Kregar je imenovan za začasnega učitelja - voditelja na enoraz-rednici v Dražgošah; v vojaško službo poklicanega nadučitelja Valentina Mikuža bo suplirala v Šmarju pri Ljubljani začasna učiteljica Valentina Klovarjeva; v vojaško službo poklicanega učitelja Valentina Clementa bo nadomestovala v Nevljah začasna učiteljica Amalija Kredarjeva; vpoklicanega učitelja Frana Jurjeviča bo supliral v Iški vasi goriški nadučitelj iz Zalošč pri Dornbergu Fran Golja; za začasnega učitelja v Polomu je imenovan Fran Šešark; obolelo učiteljico Terezijo Furlanovo bo suplirala v Šmartnu pri Litiji absolvirana učiteljska kandidatinja Marija Očakarjeva; šolsko vodstvo v Ambrusu je prevzela definitivna učiteljica Nežika Zadnikova, ker je nadučitelj Ciril Dequal poklican v vojaško službo; ab-solvirani učiteljski kandidat Karel Lisch-ka je imenovan za začasnega učitelja na enorazrednici v Dragi; za začasne učitellji-ce so imenovane: Marija Mavrinova v Dobrepoljah, Marija Hauptmanova v Zagorju in Marija Prezeljeva v Zazarju; Marija Jakilova pride za suplentinjo v Toplice pri Novem mestu.
—r— Iz seje c. kr. mestnega šolskega sveta. O redni seji c. kr. mestnega šolskega sveta, ki se je vršila v torek, dne 20. februarja 1917, je došlo sledeče poročilo: Potem, ko otvori predsednik sejo in proglasi njeno sklepčnost, oglasi zapisnikar iz predsedstva kurencije in pove, kako so bile rešene, kar se vzame na znanje. Odobrita se zapisnika predzadnje redne seje s 13. decembra 1916 in pa zadnje izredne seje z dne 29. decembra 1916. Pripoznajo se petletnice, in sicer: učiteljicama Mariji Cerarjevi in Serafini Hu-badovi 1. provizorna, učitelju Pavlu Gor-jupu V. in učiteljici Leopoldini Kumpovi I. provizorna. Sklene se, več prošenj stalno nameščenih učiteljev za podaljšanje dopustov c. kr. deželnemu šolskemu svetu priporočiti v ugodno rešitev. Razpravlja se o prošnjah za remuneriranje začasnega pouka in se sklene predložiti primerne
nasvete. Razpravlja in sklepa se v dveh disciplinarnih slučajih. Prošnja neke otroške vrtnarice za definitivno nameščenje se odstopi občinskemu svetu v pristojno ura-dovanje. Nasveti zaradi slovesnega praznovanja nastopa vladanja cesarja Karla I. in presvetle cesarice Cite po šolah se predlože občinskemu svetu zaradi odo-brenja in dovolitve potrebnega denarnega kredita in je o njih poročati tudi c. kr. deželnemu šolskemu svetu. Nasvetom lokalnih konferenc radi izključitve nekaterih učencev in učenk v smislu §§ 82 in 85 dokončnega šolskega in učnega reda se pritrdi. Zajedno je pa vsem šolskim vodstvom naročiti, naj bodo pri vtemeljeva-nju takšnih nasvetov zelo temeljita in vestna, naj sploh v interesu stvari same jemljo to zadevo s skrajno previdnostjo in natančnostjo ter stavijo takšne predloge v smislu predpisov ondi, kjer je zares sila. Potem, ko se pojasni še nekaj internih zadev vzgojnega in ekonomskega značaja, zaključi predsednik sejo.
—r— Tovariš Karel Gruden, šol. voditelj v Radovici pri Metliki je bil odlikovan za svoje vzorno službovanje s srebrnim zaslužnim križcem na traku hra-brostne svetinje. In tako je stopil zopet tovariš v vrste odlikovanega slovenskega učiteljstva. Čestitamo!
—r— Ustanova za slepce. Pri ustanovi baron Karla Flodnigga za slepce je z začetkom šolskega leta 1917/18 podeliti dve do štiri mesta. Ustanove se uživajo v odgojilnici za slepce v Lincu, v kateri se šoski pouk prične sredi septembra t. 1. Pravice do teh ustanovnih mest imajo na Kranjskem rojeni, ubogi, zapuščeni, slepi otroci obojega spola, posebno sirote, ki so zdravi in zmožni za uk ter so najmanj 7, tode ne več kot 14 let stari. Prošnje za podelitev teh ustanovnih mest je vložiti pri dotičnem okrajnem glavarstvu, oziroma pri mestnem magistratu ljubljanskem do 1. maja t. 1. Prošnjam je priložiti rojstni (krstni) in domovinski list, izpričevalo o stavljenih kozah, ubožni list in zdravnikovo izpričevalo o zdravju in zmožnosti za izobrazbo dotičnega prosilca. — C. kr. deželna vlada za Kranjsko.
Štajerske vesti.
—š— Na c. kr. moškem učiteljišču v Mariboru je razpisano mesto glavnega učitelja za matematiko in fiziko. Prošnje se morajo vlagati do 31. marca potom deželnega šolskega sveta. Naslovljene morajo biti na naučno ministrstvo. Zahteva se tudi znanje slovenščine.
—š—t Ana Zupanekova. Dne 17. februarja t. 1. je umrla po daljšem boleha-nju v Novi cerkvi pri Celju tamošnja učiteljica, gospa Ana Zupanekova, roj. Po-glajenova, v 37. letu svoje dobe. Rajna je bila soproga tovariša Rudolfa Zupane-ka, ki se nahaja že drugo leto v ruskem ujetništvu. Ostavila je dva dečka. Ana Zupanekova je bila zavedna slovenska učiteljica. Lahka ji rodna zemlja!
—š— Mal poboljšek. Štajerski deželni odbor je naklonil ljudskošolskemu učiteljstvu, uvažajoč sedanjo izvanredno draginjo, za leto 1917 vojno doklado, ki je precej izdatneja od one leta 1916. Zopet učinek organizacijskega dela vsega štajerskega učiteljstva. Sodrugi, zavedajte se tega dejstva! V slogi je moč.
—š— Trd bodi neizprosen! Štajerska deželna učiteljska organizacija je storila pri vladi vsemožno, da izposluje učiteljstvu to, kar državno uradništvo že vživa, namreč, da se tudi njemu spregleda vse davke in pristojbine v dobi od decembra 1916 pa do decembra 1917. Prav tako!
—š— Učiteljski veteran. Najstarejši še aktivni učitelj na Štajerskem je nadučitelj Josip Stark v Weizbergu. Mož je 15. februarja t. 1. že prekoračil 80. leto svoje starosti, a še danes čil in zdrav opravlja delo v šoli, pa tudi kot izboren organist v cerkvi. Mož pač ne bode imel kmalu kje sovrstnika!
—š— V šotorišču Lebring se nahaja tudi več slovenskih učiteljev - vojakov. Spominjajo se prav živo Dantejevega »Pekla«. Lasciate ogni speranza...
—š— V ruskem ujetništvu se nahajata tovariša Josip Velnar, učitelj v Ce-zanjevcih in Makso Vari, učitelj v Jare-nini; v italijanskem ujetništvu pa je od 22. marca 1915 tovariš Franjo Šegula, nadučitelj v Št. Lenartu nad Laškim trgom.
—š— Odlikovanja. Učitelj v Pišecah, tovariš Ferd. Kokot, poročnik, je dobil srebrno hrabr. kolajno II. reda; učitelj pri Sv. Martinu na Pohorju, 'tovariš Ož-bald Mejak, praporščak, je istotako odlikovan; učitelj pri Sv. Ivanu pri Spodnjem Dravogradu, tovariš, Jos. Šerbec, poročnik, je dobil Signum laudis.
—š— Zveza slov. učiteljev in učiteljic na Štajerskem. Učiteljski zbor obeh ljudskih šol Trbovlje - Vode je daroval znesek 11 K za Učiteljski vojni podporni sklad namesto venca na grob umrle matere, tovarišice gospe Marije Omerzovc. Enak znesek in v isti namen je darovalo učiteljstvo obeh šol v Trbovljah namesto venca na grob prijatelja Franca Plavšaka, brata tovariša Roberta Plavšaka. Iskrena hvala!
—š— Pod vodstvom učiteljstva pri Sv. Lenartu pri ^Veliki Nedelji je nabrala šoska mladina 34 K za ponesrečence v Brežicah in 5 K 60 vin. za »Rdeči križ«. Požrtvovalni mladini najiskrenejša zahvala! — Za šolsko vodstvo: Antonija Rebolj, zač. šolska voditeljica.
—š— Vojne kuhinje za šolsko deco so ustanovili v Gradcu. Razven kosila dobivajo otroci v šoli tudi zajutrek.
—š— Slovenska šola za slovenske štajerske vojne invalide. V Celju se že marljivo vrše priprave za ustanovitev šole za slovenske invalide. Invalidi bodo dobivali v šoli vso oskrb in se pripravljali za razne poklice. Zglašati se je takoj treba za vzprejem.
ß@rüke vesti.
—g— Tovariš Matija Lavrenčič, nadučitelj v Št. Petru pri Gorici, sedaj na Viču pri Ljubljani, je dobil častno svetinjo za 401etno zvesto službovanje. Čestitamo!
rvawff •'	—n
litrske vesti.
—i— Tovariš Anton Gregoretič, sedaj okrajni šolski poročevalec v zasedenem ozemlju kraljevine srbske v Vučitr-nu, je bil glasom povelja c. in kr. guber-nije v Belgradu od 5. II. 1917, št. 15, Präs. št. 1286, od. E. V. K., odlikovan z železnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje v praznanje izvrstnega službovanja v vojni. Iskreno čestitamo vrlemu tovarišu na zasluženem odlikovanju!
ii Prage»
Češki deželni šolski svet je naročil okrajnim šolskim svetom, naj zbero za finančno ravnateljstvo podatke o stroških za vzdrževanje ljudskih in meščanskih šol. »Reichenberger - Zeitung« sklepa iz tega, da se vlada resno peča z vprašanjem o podržavljenju ljudskega in meščanskega šolstva. Temu nasproti je pa »Union« mnenja, da zbira vlada podatke o stroških za ljudske in meščanske šole zato, da izve za samoobdavčenje občin in okrajev. Po našem mnenju ima »Union« prav. V Avstriji se že dolgo vrsto let ja-ko neradi pečajo s šolskimi vprašanji posebno z onimi, ki bi bili v korist šolstvu in v dobrobit učiteljstvu.
Splošni vestnik.
O urjeva slika. »Vojno botrstvo«, ki deluje pod zaščito Nj. Vel. cesarice Cite, je založilo in prodaja umetniško in tehniško jako dobro uspelo sliko cesarja Karla. Slika, ki jo je napravil slikar Tom von Dreger, kaže cesarja v maršalski uniformi ter je zlasti vladarjev obraz potreti-ran v vsej svoji sveži naravnosti. Cesarica sama je pohvalila sliko kot jako dobro. Dosedaj so izdane tri reprodukcije Dregerjevega portreta. Prva v sijajnem barvotisku stane v formatu 58 X 57 K 25.—, druga je izvedena v barvotisku ter stane v formatu 53 X 68 K 7.50, tretja »ljudska reprodukcija« je izvedena v štirih barvah ter stane le K 2.40. — Čisti dobiček od prodaje teh cesarjevih slik jc namenjen vojnemu botrstvu. Slike najtop-leje priporočamo. Naročajo se: Kriegspatenschaft, Bildervertrieb, Wien, VII., Stiftgasse 27.
Patriotični prazniki. Dne 27. aprila je god Nj. Veličanstva cesarice in kraljice Cite, dne 9. maja (roj. 1892) pa rojstni dan. Dne 17. avgusta je rojstni dan (roj. 1887) Nj. Veličanstva cesarja in kralja Karla, dne 4. novembra pa godovni dan. Nastop vladanja se bo praznoval vsako leto dne 21. novembra.
Slovesne črne maše v spomin smrti pokojnega cesarja Franca Jožefa I. Po naznanilu prvega najvišjega dvornika Nj. c. in kr. Apostolskega Veličanstva se imajo po Najvišjem ukazu slovesne črne maše v spomin smrti Njegovega c. in kr. Apostolskega Veličanstva pokojnega cesarja Franca Josipa I. vršiti na običajni način dne 20. in 21. novembra vsakega leta: veljati ima tedaj od sedaj naprej 20. ; november (predvečer dneva smrti) kot novi dvorni veliki praznik. Zajedno se je I odredilo, da prenehajo slovesne črne ma-I še v spomin smrti pokojnega cesarja Fer-
dinanda I., vsled česar odpade v bodoče tudi dotični dvorni veliki praznik, to je 28. junij.
Naš tovariš Engeibert Gangi, c. kr.
učitelj na opuščeni prapravnici c. kr. državne realke v Idriji, je prideljen v službovanje pripravnici za srednje šole na F r o s e k u.
Glasbena Matica. Čisti dohodek zadnjih štirih dobrodelnih koncertov je znašal 4600 K. Dohodek cerkvenega koncerta v znesku 1600 K pripade »soškemu skladu« c. in kr. 5. armade; dohodki treh »So-činih« koncertov v znesku 3000 K pa se izroče našim goriškim beguncem. Doslej je Glasbena Matica izvršila 16 dobrodelnih koncertov tekom vojne. Njih čisti dohodki, izročeni plemenitim domoljubnim namenom vojne oskrbe, znašajo doslej 13 tisoč 856 kron.
Usposobljenostne preizkušnje za obče ljudske in meščanske šole v pomladanskem terminu 1917 se prično na c. kr. učiteljišču v Ljubljani v petek, dne 13. aprila ob 8. uri. Pravilno opremljene prošnje za pripust k usposobljenostni preizkušnji je po šolskem vodstvu predložiti pravočasno c. kr. okrajnemu šolskemu svetu, da bodo najpozneje do 4. aprila v rokah izpraševalne komisije.
Regulacija učiteljskih piač. Vsled iniciative deželnega glavarja bo dobilo uči-teljstvo v kratkem Ugodne plače potom regulacije, ki je sedaj v delu. To pa, žal, ne uo na Kranjskem, ampak na Zgornjem Avstrijskem.
Avdijence pri cesarju. Njegovo Veličanstvo je odredilo, da za časa trajanja vojne ne bo več dovoljevalo avdijenc v svrho predstavljanja ali za zahvale za podeljena odlikovanja in imenovanja. — Avdijence pri vladarju ostanejo omejene le na sprejeme službenega značaja. Eventu-velne zahvale bo sporočala vladarju kabinetna pisarna.
Vzdrževalnina za svojcé v vojake poklicanih zvišana. Vlada namerava v najkrajšem času zvišati vzdrževalnino poprečno za 20 odstotkov. Meseca januarja t. 1. je bilo izplačanih 170,000.000 K vzdrževalnine. Od začetka vojske do meseca februarja 1917 je bilo izplačane vzdrževalnine čez tri milijarde kron. Če se vzdrževalnina zviša za 20 odstotkov, znaša ta povišek na leto 340 milijonov kron.
Zopet en korak k nemškemu državnemu jeziku. Trgovinsko ministrstvo je bilo zaukazalo vsem nemenškim trgovskim zbornicam, da se morajo pri dopisovanju s centralnimi uradi posluževati nemščine kot uradnega jezika teh uradov. Praška, plzenjska in budjejeviška trgovska zbornica so se pritožile proti temu ukazu na državno sodišče. Dne 22. februarja se je vršila javna razprava. Senatu je predsedoval dr. Grabmayr, poročevalec je bil dr. Pattai, zastopnik trgovinskega ministrstva dr. Lóweníeld-Rus, pritožbo sta zastopala dr. Hotowetz in dr. Schauer. Zastopnik pritožbe dr. Schauer je izvajal, da je dr. Spitzmiiller ravno v času vojne, ko bi moralo veljati načelo »Onieta non movere« odpravil desetletja staro prakso. Navedel je dalje mnogo na-redb upravnega sodišča, iz katerjh izhaja, da imajo trgovske zbornice legitimacijo do pritožbe v jezikovnih vprašanjih, dočim jim trgovinsko ministrstvo zdaj odreka legitimacijo za pritožbo drž. zakonov. Če bi smelo ministrstvo naročati trgovskim zbornicam, v katerem jeziku morajo poročati, potem bi jim smelo tudi ukazovati, kako morajo stvarno poročati. Vladni zastopnik ni navedel ne enega zakona, ki določa izključno veljavo nemščine v državnih uradih. Ukaz dr. Spitz-müllerja je prvi korak za uvedbo državne nemščine. Nemške stranke kličejo že dolgo po njej, a tudi nemški politiki so spoznali, da se nemški državni jezik ne da uvesti s kakim ministrskim ukazom, nego le potom zakona. Dne 26. februarja t. 1. je državno sodišče razglasilo razsodbo. Pritožba se zavrne. V utemeljevanju je rečeno: Formelni ugovori so brez pomena. V meritornem oziru je poudariti, da je odločba v tem slučaju odvisna od vprašanja, če je v členu 19. drž. osnovnega zakona utemeljena ustavna pravica zbornice, občevati s centralnimi mesti v jeziku, ki ga sama izvoli in če je opravičeno se pritožiti proti naročilu trgovinskega ministrstva. Državno sodišče je od svojega obstanka opetovano odločilo, da državni in avtonomni organi iz člena 19. drž. osn. zakona ne morejo izvajati pravice do pritožbe proti odločbam njim predpostavljenih oblasti glede službenega poslovanja.
Katoliški kongres v Curihu. V sredi meseca februarja se je zbralo v Curihu nekaj katoliških poslancev in veljakov iz Nemčije, Avstrije, Švice in iz nekaterih drugih nevtralnih držav. Slovence je zastopal deželni glavar kranjski dr. Ivan -ništeršič, Madžare pa bivši Žid, poslanec baron Filip Orosdy. Posvetovali so se o
| zadevah, ki so skupne vsem katoličanom, j Sestanka v Curihu so se udeležili tudi nekateri voditelji krščanske socialne stran-' ke v Avstriji, ki so pa doma združeni z liberalnim nemškim »Nationalverbandom« v svrho zatiranja in na stenopritiskanja slovanskih narodov v Avstriji. Tem zastopnikom je posvetila mariborska »Straža« v 17. št. z dne 26. februarja 1917 članek »Katoliška solidarnost«, kjer jim po pravici predbaciva, da so zapustili svoje krščansko stališče in opustili katoliško misel združivši se z nemškimi nacionalci. »Ti možje,« pravi »Straža«, »so v švicarskem mestu motrili katoliško solidarnost iz evropske perspektive. Ce jim je kaj do tega, da sklepi, ki so jih storili, ali katerim so pritrdili, ne ostanejo samo na švicarskem mednarodnem papirju, temveč se o pravem času udejstvijo, jih morajo predvsem postaviti pod avstrijsko perspektivo. Kar naj velja za narode v Evropi, ki so ločeni po državnih mejah, se mora najprvo oživotvoriti med narodi, ki jih spaja ista državna vez. Ne vemo, ali so ti možje, vrnivši se iz Švice, nemške •zahteve, ki so jih krščanski socialci v zvezi z nemškimi nacionalci predložili vladi, prernotrili z vidika katoliške solidarnosti. Če so, so morali na prvi pogled spoznati, kako neskladne so te zahteve z duhom katoliške solidarnosti. Nič ni krščanskemu duhu bolj tujega, kakor kratenje pravic enega naroda v dobiček društva ali cele vrste ljudstev, da se poviša samo eno priviligirano ljudstvo. Pred Bogom so vsi narodi enakopravni. To je krščansko načelo. To načelo so zapustili krščanski socialci, ko so se pridružili nem-škonacionalnemu programu, ki zahteva spremembo avstrijske ustave, odpravo § 19 osnovnih zakonov, nemški državni jezik itd. S tem so krščanski socialci zapustili svojo tradicijo iz sloveče dobe prvih let krščanske socialne stranke, pustili vnemar katoliška načela o krščanski pravičnosti in enakopravnosti in se vdi-nili pohlepnosti nemškega Nationalverban-da«. Tako »Straža«. Vsakdo mora priznati, kako huda a resnična so ta predba-civanja. Zato nam ne gre v glavo, kako je mogoče stopati v stik s tako brezna-čelno stranko?!
—	Deželni šolski svet za Šlezijo je
odredii, da se vpelje v vseh srednjih šolah v Bielici poljščina kot obvezni predmet.
—	Nemška šola v Belgradu. V Bel-gradu so otvorili s 1. marcem javno tri-razredno nemško ljudsko šolo, namenjeno srbskim otrokom. Za avstro-ogrske otroke obstoja že vojaška nemška šola.
—	Za trgovske šoie se potegujejo Hrvatje v Dalmaciji. Nemci imajo 8 trgovskih akademij, Čehi 6, Poljaki 2, Italijani 3, Hrvatje pa niti ene trgovske šole. Profesor Guič je v »Smotri« obširno razložil potrebo trgovskih šol za Dalmacijo.
—	Kaznovani filozof. Privatni docent .na vseučilišču v Bonnu dr. Nerweyen je
imel pred kratkim pred samimi akademiki predavanje o krščanskih verskih naukih. Klerikalni listi so ga zaradi tega predavanja ostro 'prijemali, sedaj pa javlja »Kölnische Volkszeitung«, da je vojaška oblast zahtevala odstranitev tega učitelja in da ga je poslala kot priprostega vojaka na zapadno fronto.
—	Kako si mislijo Angleži razdelitev Avstrije. Prejšnji dunajski dopisnik londonskih »Times« — Steed — je v januarski »Edinbrugh Review«, kakor poroča »Reichspost«, Avstrijo razdelil tako-le: Zahodno Galicijo dobi Poljska, Rusija pa vzhodno rusinsko Galicijo in severno-vzhodno Ogrsko, kjer so tudi Rusini. — Češka, Moravska in severnozahodna slovaška Ogrska bodi samostojna ali vsaj avtonomna država, morda v zvezi s Poljsko. Sedmograško in rumunske ogrske in bukovinske kraje dobi Rumunija. Jugoslovanske dežele naj se združijo s Srbijo. Madžari obdržijo ogrsko nižino in jih je treba osvoboditi njihove plemiške oligarhije. Italijane naj dobi Itaiija. Avstrijski Nemci pa naj se, če hočejo, s Habsbur-žani zvežejo z Nemčijo. Steed pravi, da pa je več pomislekov proti temu programu. Sicer je padel ozir na starega cesarja, toda rimsko katoličanstvo hoče biti zastopano z vladarjem prve vrste. Tudi bi bilo ugovarjati, da se Nemčija poveča, toda ta bi izgubila Poznanjsko, Alzacijo, morda tudi Šlezvik in pa politično-vojaški upliv na obstanek Avstrije. Nemški Avstrijci bi bili celo protiutež proti Prusom, ki bi v zveznem svetu imeli manj besede. Zato je uničenje Avstrije del bistvenega vojnega cilja: uničenje pruskega militarizma. Entente ne sme zadržati nobena i simpatija do »ljubkih Avstrijcev« pred | uničenjem dvojne monarhije, da zavaru- 1
jejo Evropo. Jugoslovanska država mora obsegati Srbijo, Črnogoro, Bosno, Hercegovino, Hrvatsko, Slavonijo, Dalmacijo, in slovanske dele Istre, Kranjske in Štajerske. Samo tako je mogoče Nemčiji zapreti pot na vzhod. Cerkveno vprašanje je treba skrbno premisliti, ker so katoličani boje ovir od strani pravoslavnih. V interesu narodnostnega načela se mora Italija odpovedati na predalekosežno »strategično« mejo, ker bi sicer to smeli zahtevati tudi Nemčija in Belgija. Meja ima obsegati 1'rst, zahodno polovico Istre s Puljem in istrske otoke. Glede dalmatinskih Italijanov pa bi se morali sporazumeti Italija in jugoslovanska država v smislu Bosellijeve izjave in članka bel-grajskega profesorja Markoviča v ženevski »La Serbie«. Kakor se vidi, ta Anglež ni preveč naklonjen niti Avstriji niti — Italiji.
—	Skupni urad za prehrano. Na cesarjevo iniciativo je bil ustanovljen poseben odbor za prehrano kot organ za ori-entiranje in posredovanje v zadevah prehrane med vojaškimi in civilnimi oblastmi. Odbor je pod neposredno dispozicijo cesarja, ima svoj sedež na Dunaju in so v njem zastopniki vseh centralnih mest, ki imajo opraviti s prehrano. Načelnik odboru je generalni major Otokar pl. Landwehr. Odbor je začel poslovati dne 5. marca.
—	Iz c. kr. urada za ljudsko prehrano. Uradno nam javljajo: Ena najvažnejših odredb, ki jo je urad za ljudsko prehrano ukrenil v zadnjem času, je uvedba transportnih potrdil za aprovizacijske predmete, ki jim gre prednost pri prevažanju. Po težkočah pri dovažanju krompirja vsled mrazu se je po tej poti iskala odpomoč. Ugodni sprejem te odredbe in splošno zahtevanje po taki prednosti dokazujeta, da je pravo pogodila. Zal, da prevelika gorečnost ljudij za prevažanje blaga često prepreča zaželjeni uspeh. — Tisti nagon ljudi, da raje kar hitro beže na najvišje mesto, zavaja mnoge, da se obrača direktno do urada za ljudsko prehrano radi gori omenjenega potrdila. Ne glede na to, da obilica s težko odgovornostjo spojenega dela tega urada dopušča le malo časa, za to se take prošnje kopičijo z vsakim dnem za prevažanje krompirja na Dunaj. Urad za ljudsko prehrano pa more take prošnje pošiljati najprej podrejenim oblastim v nadaljnje izvajanje, kar pomenja nepotrebno in nezaže-ljeno zavlačevanje. Po naredbah, ki so se izdale namestništvu na Dunaju, v Brnu,
v	Krakovem in Opavi, imajo rečena potrdila izdajati izključno le politične okrajne oblasti. Le na Češkem jih izdaja podružnica vojno žitnega prometnega urada. — Povsod pa je urad za ljudsko prehrano naložil političnim oblastim, naj pri izdajanju potrdil gredo čim izdatneje na roko in naj se izogibljejo dolgih poizvedovanj.
HQIIMi I 'lil lUilllHihM « HMHMHIIi1 HKaa»BWBHI
Unliieifüosi.
»Slovan.« 1. zvezek petnajstega letnika »Slovana« je izšel. Spremembe v Hribarjevi tiskarni in težkoče, ki jih nalaga sedanja doba pri dobivanju klišejev, so povzročile zakasnitev. Zato pa je vtis, ki ga napravlja prenovljeni »Slovan« zelo ugoden. Slikar Maksim Gaspari je poskrbel za ovitek s krasno risbo, ki govori: s trnjem je pomešan venec današnje slovenske literature. Fr. Golarjeva pesem »Jutro vstaja« je umotvor prve vrste. Koljcov, Kette in Murn bi jo mogli uvrstiti med najboljše svoje! Poezija pomladanskega jutra na polju že dolgo ni bila lepše naslikana. Fr. Milčinskega humori-stična kmetiška povest »Gospodična Mi-ci« najde pač same hvaležne čitatelje. Pisatelj zajema iz življenja in aktov toli spretno, da mu raste humoreska brez najmanjše prisiljenosti v široko razpredeno moderno socialno študijo. Dr. A. Zigon pričenja z »Bridko zgodbo iz Fran Levstikovega življenja«, novo velezanimivo poglavje: dobo Levstikovega politikova-nja in politične kritike. Iv. Cankarjevo »Blago iz Dunaja« in M. Pugljev »Naprej« sta črtici, stilistično duhoviti igračici bridkega zrna. Dr. Ivo Šorli pričenja psihološko novelo »Dogodek« iz načetega zakonskega življenja slovenskega profesorja, motrenega s stališča zveste in poštene služkinje Barbike, Fr. Govekar pa slika v »Volkodlaku« široko zasnovani noveli začetek zakonske tragedije med advokatom in njegovo ženo, dvema psihičnima kontrastoma iz naše družbe. Obe živahni noveli sta moderni, elegantno pisani sliki iz sodobnosti. Dr. Fran Ilešič objavlja v članku »S. Gregorčič in njegova učenka« nov prispevek k pesnikovi biografiji, dopise gospej Mar. Skrinjarje-
vi	v Trstu. Ivan Albreht je priobčil nekaj kratkih, a resničnih, globokih ter po obliki dovršenih pesnitev. Tudi »Listek« je
raznovrsten in zanimiv. Zlasti dr. Žigo-nov čiančič o Levstikovem delu za Prešerna leta 1870. obeta nova razkritja. V Govekarjevem simpatičnem nekrologu o Fr. Levcu je priobčena, doslej neznana slika iz dobe, ko je bil pokojnik urednik »Lj. Zvona«. Končno prinaša »Slovan« še dve umetniški prilogi — reprodukciji izvirnih slik: S. Magoliča »Zimsko občutje na bojišču« ter M. Gasparija zares originalno in čisto narodno občuteno humorja polno sliko »Deseti brat«. »Slovan« stane na leto 12 K, na pol leta 6 K ter se naroča pri Drag. Hribarjevi tiskarni v Ljubljani. V prihodnje izideta 2. in 3. številka kot skupni zvezek z osmimi polarni ter mnogimi slikami. Dandanes, ko je literarna slovenska produkcija omejena skoro izključno na »Lj. Zvon« in na »Slovana«, bi ne smelo biti narodne zavedne slovenske družine brez teh dveh naših mesečnikov. Priporočajmo ju! Naročajte ju! Podpirajte slovensko slovstvo! — Prva številka »Slovana« se je razposlala dosedanjim in novim naročnikom. Da se dosedanja zamuda dohiti, izideta 2. in 3. številka v skupnem zvezku v drugi polovici tega meseca. Ta obširen zvezek bo obsegal obilo beletrije in bo imel sledeče u-metniške priloge: Maksim Gaspari: Cvetna nedelja (butare) in Velika noč; Tratnik: Berači in J. Manes: Študent. Prvi dve sliki bodeta v krasnem trobarvnem tisku, slednji dve v enobarvnem izvršeni. Prva štev. »Slovana« je pošla in ker se je oglasilo še mnogo novih naročnikov, izide še enkrat v ponatisu. Prosimo nujno vse, ki se še mislijo naročiti na »Slovana«, da se naj naroče takoj, da se določi število drugega natisa 1. številke. »Slovan« stane na leto 12 K, za pol leta 6 K. Upravništvo »Slovana« v Ljubljani, Frančiškanska ulica 10./I.
»Ljubljanski Zvon« ima v svoji februarski številki sledečo vsebino: Anton Novačan: Oče Mrak. Fran Albreht: Sebi v album. Alojz Kraigher: Mlada ljubezen. Dr. Jož. Glonar: Govor ob desetletnici Gregorčičeve smrti. Ivan Cankar: »To so pa rože!« Ivan Cankar: Tisto vprašanje. Fran Albreht. Vrt blaženih. Anatole France: Novoletno darilo gospodični Doucin-ki. Oton Zupančič: Goriškim izgnancem. Ivan Albreht: Senca. Dr. Ivo Šorli: Iz prakse. V. B.: V Silvestrovi noči. Stanko Svetina: Moje pomladi. Dr. Franc Der-ganc: Henrik Bergson. Listek. Publikacije Leonove družbe za leto 1916. Anton Debeljak: Dr. Mihael Opeka: Rimski verzi. — Dr. Jož. A. Glonar: Meško Ksaver: Dve siiki. — Dr. Simon Dolar: Aleš Uše-ničnik: Knjiga o življenju. — Fran Erjavec: Pedagoški letopis za leto 1915. XV. zvezek. — I. C.: Zastonjkarji. — Ker je prva številka »Lj. Zvona« pošla, se ponatisne. Novi naročniki, ki so naročnino že plačali, prejmejo najprej drugo številko, prvo pa kakor hitro bo natis gotov. Obenem naznanja uprava, da bo tretja številka poslana le še onim, ki so naročnino poravnali.
»Popotnik«, pedagoški in znanstven list ima v 1. štev. XXXVIII. letnika to-le vsebino: 1. Čitateljem ob novem letu. 2. Regina Gobec: Moderna šola in učitelj. 3. I. Poboljšar: Stolica slovenskega jezika v Ljubljani. 4. Dr. Ivan Lah: Pater Hi-polit in njegov »Orbis pietus«. (Dalje.) 5. Iz šolskega dela: Analiza šolskih spisov-nic. — Matematično zemljepisje v ljudski šoli. (Dalje.) 6. Slovstvo: Slovenska Šolska Matica v Ljubljani. — Ocene. — Književne novosti. 7. Razgled: Kultura. — Šolstvo. — To in ono.
Dr. Šlebingerjev nekrolog pokojnega Franca Levca v »Carnioli« je izšel v posebni knjižici, ki obsega 21 strani in je okrašena z 2 slikama blagega pokojnika. Knjižica bo dobro došla vsakemu, ki se peča z našim slovstvom. Prav posebno jo priporočamo učiteljiščnikom in srednješolski mladini sploh. Saj ne prinaša samo suhih podatkov iz Levčevega bogatega življenja, temveč nam podaja pregled naše najnovejše književnosti.
Carniola prinaša v letošnjem 4. zvezku, 18 strani obsežen, prav vestno sestavljen nekrolog t dvornega svetnika Frana Levca, ki ga je častnemu članu »Muzejskega društva za Kranjsko« v spomin napisal prof. dr. J. Šlebinger. Gospod prof. I. Grafenauer je pa napisal v isti številki nekrolog t dvornega svetnika Frančiška H u b a d a. — Carniola izhaja štirikrat na leto. Člani »Muzejskega društva« plačajo letnih 6 K in dobivajo »Carniolo« brezplačno. Šolam »Carniolo« prav toplo priporočamo.
»Slovenska abeceda za ženska ročna dela.« Knjižice so pošle in je izšla nova izdaja. Ker pa je mnogo dražji papir, delo in poštnina, zato je naravno, da bodo brošurice dražje. Cena je 30 vin. Dobro je, da so knjižice sploh izšle, ker je samo ena oseba še v tiskarni, ki se razume na to delo. Prosim pa si. šolska vodstva in

gdč. učiteljice, da sedaj pridno naročajo knjižice, in sicer direktno pri meni. Trgovinam moram dati nekaj popusta, kar pa v tej draginji skoraj ni mogoče. Trgovinam v komisijo ne morem dajati, ker imam žalostne izkušnje. Srajca je životu bližja nego suknja. Prosim, da bi to upoštevali. Pošljite vsotico denarja s poštno nakaznico in zapišite pod svoj razločni naslov: abc. To zadostuje. Za poslani-znesek pošljem knjižic kolikor mogoče in poštnine prosto. — S spoštovanjem Milena Kiferle, učiteljica ženskih ročnih del, Ljubljana, Krojaška ulica 8.
Napredak naučno-pedagoška smotra. Izdaje Hrvatski pedagoško-književni zbor. Glavni urednik Stjepan Besariček. Sau-rednici: Davorin Trstenjak i Josip Ška-vič. Svezek II., LVIII. tečaj ima ta-le sa-držaj. Teorijska pedagogija: Davorin Trstenjak: Uzganjanje karaktera. Antun Do-brunič: Pučkoj školi pučka popijevka. — Praktična pedagogija: Antun Tunkl: Upo-trebljavanje povjesnih izvora u obuci. Davorin Trstenjak: Samostalnost učenika. Danijel Katic: Dr. W. Lay o pravopisnoj obuci. Marin Katic: Črtice za proučava-nje djetine duše. — Književna smotra: J. Š.: Izdanja »Hrv. pedagoškega književno-ga zbora«. — Obzor po pedagoškem svi-jetu: A. T.: Obnovljenje medunarodne u-zajemnosti. A. Tunkl: Židovske škole u kraljevini Poljskoj. — Manji članci i bi-lježke: Davorin Trstenjak: Sitna pedagogija. A. T.: Vijesti iz pedagoškega svijeta. F. Raušenberger: Pedagoški aforizmi. Po-pravak.
Kulturni uzgajatelji. Naš vrli tovariš, jako plodovit pedagoški pisatelj Davorin Trstenjak, šolski ravnatelj v Zagrebu, je izdal pod zgornjim naslovom krasno knjigo, ki jo svojim čitateljem priporočamo kar najtopleje. Snov je bogata, jako mnogovrstna in tako lepo razvrstena, da jo bo vsakdo s pridom bral. Tudi jezik.ne bo delal nobenemu Slovencu nikakršnih težav. — Dijeli se na ove glave: Predgovor, Uzgoj, Zadaci uzgoja, Granice uz-goja, Što uzgoj ne može, Značenje rada za kulturo, Stalnost rada, Pošljedak rada, Iskustvo, Život, Nastava, Obrazovni ide-aii, Domače ognjište. Religijski uzgoj, Znameniti ljudi, Ljudi jake volje, Zrve, Radnici na polju idealne kulture, Država, Vladar, Zakonodavstvo, Vlada, Sud, Ško-la, Majstori, Svjetski duh, Ideje, Ideau, Demokratski duh, Javno mnijenje, Udru-ženje, Saobračaj, Slobodna Misao, Slo-bodno zidarstvo, Narodne svečanosti, Manifestacije, Štrajk, Umjetnost vodi u idealni život, Prevršivanje estetičke kulture, Narodna umjetnost, Narodne pjesme, Narodne poslovice, Lijepa knjiga, Kazalište, Spomenici, Muzeji, Zoološki i botanički vrtovi, Akademije, Citaonice i knjižnice, Pjevačka društva, Sokolstvo, Izložbe, U-takmica, Javna predavanja i zabave, Enciklopedije, Štedionice, Utjecaj kulture na kulturo, Kozmopolitizam. Knjiga ima 8 araka velikoga formata, a st6ji K 3.50. Sakupljačima dajem na 10 knjiga jednu besplatno. Uz veliku skupoču cijena je knjiži umjerena. Knjiga je lijepo opremljena, te preporočuje tiskaru gg. Borani-ča i Rožmaniča. Čelo knjige resi lijepa slika. — Molim prijatelje narodne pro-svjete, da mi izvole skupiti što više pret-platnika i novac mi unaprijed poslati. Po-štarina iznosi 20 fil. — Napose molim braču učitelje i škole, da uzmu ovo djelo i za školske knjižnice. Knjiga je za svako-ga. Kod mene dobivaju se još ove knjige: Kulturna povjest, K 3.80 i Biblija u svi-jetlu istine i morala, K 2.60. — Davorin Trstenjak, Zagreb, Prilaz 22.
kupi nekdo sledeče: Stritarjevi zbrani spisi, vezani ali nevezani, tudi samo posamezni zvezki 1 do 3. —
_ „Slovanska knjižnica" štev.
20—21 (roman „Zaobljuba"). — Dunajski Zvon 1. 1870. — Tudi razne druge stare knjige se kupijo. — Ponudbe s cenami naj se pošljejo za „SavS3ia*a na uredništvo „Učit. Tovariša".
LISTNICA UREDNIŠTVA.
I. R. v L. Tudi nam je prav dobro znana zahrbtnost in velika zlobnost tistega človeka in lahko bi posvetili z žarečo bakljo v njegovo poslovanje in delovanje. Seveda tudi vemo, zakaj se peča z drugimi stvarmi in ne s tem, kar je njegova dolžnost, a pisati ne moremo o tem, ker še ni prišel čas za to. Pride pa trenutek, ko se odpre svobodni besedi svobodna pot; o, takrat pa ne bomo molčali! Zato oprosti, prajitelj, da ne moremo sedaj objaviti tvojega zanimivega članka. — K. J.
v P. Pišeš nam, da Ti sicer ugaja D.....-
ova kritika, toda v izrazih naj bi bil nekoliko bolj izbirčen. Tudi mi smo za to, da se vsakdo izraža v lepih besedah, a tovarišu D.....n smo dali kot priznanemu, strogemu toda nepristranskemu kritiku umotvorov naših umetnikov, ki je sam izboren, sicer ne akademičen vendar prav dober slikar, svobodno besedo. Tvoja beseda je mirna in stvarna, le škoda, da nam ne dovoliš, da bi jo objavili. — S. K. v R. Ne moremo! Storili smo že vse, kar je bilo mogoče, pa brez uspeha. — F. L. v C. Stvarni sestavek bi ne zagledal belega dne, pač bi zapustil za seboj belo sled.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Radivoj Korene.
Last in založba »Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva«.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
Širite naš list! — Pridobivajte mu novih naročnikov! — Poravnajte staro in obnovite novo naročnino !
Naš denarni
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica „Učiteljskega konvikta" v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Promet do 30. januarja 1916 K 2®«7@S*©9
Uradne ure: Vsak četrtek in vsako soboto od 1/25. do '/26. ure popoldne.
Velecenj. učiteljstvo opozarjamo na zbirko pesmi, ki so izšle v „Učiteljski tiskarni". To je lepa Eagelbert Ganglova knjiga
J
ki se dobiva po vseh knjigarnah, kakor tudi v „Učiteljski tiskarni". Cena lično vezani knjigi je 3 K. Po pošti 20 h več.
Naj bi ne bilo učiteljice in ne učitelja, ki bi ne imel v svoji knjižnici te lepe knjige.


ASi ste že član društva ,JubilefsRa samopomoč ?
Društveniki so lahko učitelji, njihove žene in učiteljice po Kranjskem, Štajerskem, Primorskem in Koroškem. V društvo se sprejemajo le oni, ki še niso stari nad 45 let.
Pri pristopu v društvo se plača pristopnina, ki se ravjia po starostnih letih in sicer do 25 let 2 K 50 h, od 25 do 30 let 5 K, cd 30 do 35 let 10 K, od 35 do 40 let 15 K, od 40 do 45 let 20 K; poleg tega še 2 K za prvi smrtni slučaj, 2 K letnine, 1 K vpisnine, 30 h upravnine in 20 h poštnine.
Letno se plačuje 30 h upravnine in 2 K za rezervni fond, ki je znašal koncem XII. upravne dobe 8052 K 99 h.
Po društvenikovi smrti izplača načelništvo takoj zakonittm dedičem tolikokrat po 2 K, kolikor je društvenikov (sedaj 250). Po siniti društvenika plačajo drugi društveniki po 2 K za nadaljni slučaj smrti.
Vsa pojasnila glede pristopa v društvo daje predsednik IVAN SCI1TVIE113EK, učitelj v Krtini, p. Dob.


1KB 11 Hi
»»

r. z. z o. j.
Čelsc-vxii ra.o-u.ri. šte-v. 12.3SS.
Zadružnik našega denarnega zavoda postane lahko vsak, kogar sprejme načelstvo. Delež 50 K, se mora takoj polno vplačati. Posebno se priporočajo ti deleži kot osnovne glavnice učiteljskih društev. Deležne vloge se obrestujejo po 5°/o.
Vstopnine se enkrat za vselej plača 2 K.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsacega, ako tudi ni zadružnik. Obrestna mera je 4V2°/o-Obrestovanje se pričenja dvakrat na mesec in sicer: 1. in 16. dne vsacega meseca.
Posojila se dajo le zadružnikom na osebn' kredit po jako ugodnih pogojih. Posojila dovoljuje načelstvo. Načelstvene seje so vsako 2. in 4. delavno soboto v mesecu. Zadruga plačuje na željo za svoje dolžnike premije ter tudi posreduje pri zavarovanju.
Vrača se po spodaj navedenih načinh. Vsakdo si lahko izbere način vračila po svoji osebni potrebi in po svoji plačilni zmožnosti.
Vsacih tOO K posojila se vrača po načinu;
mesečnih rokih		rokov	•					rok	
A v 12 in	sicer	11	á	9		-	h-,	12.	4 K 73 h
B „ 18		17		(i	9	-	9	18.	3 . 56 „
C , 24	9	23		4	9	50	9	24.	4 — n n
D „ 38	11	37	V	3	n	—	9	38.	— 9 66 ,,
E , 46	D	45	»	2	9	50	9	46.	1 9 81 .
F , 60	9	59	»	2	9	—	9	60.	- » 70 „
G , 70	9	69	V	1	9	75	9	70.	1 . 42 „
H „ 85	V	84		1	9	50	9	85.	1 9 26 „
Informacije pošilja zadruga vsakomur franko, kdor vpošlje 20 h v pisemskih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se n® odgovarja.
Dopise je naslovljati edino na zadrugo, ne na posamezne člane načelstva. Zadružni lokal je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
Uradne ure za stranke so izvzemši .praznikov vsak četriek in vsako soboto od "a5. do '/¡,6, ure popoldne.

«miiuiiiiwi ■»■umu 1 11 11111 m 1 mil' m irm r waagawiw^HiMHiHiii 1 1 umnim mu
0ES51 „ sstfp::
Uč
$
©
e

reg. zadr. z omejeno zavezo
5tjB9sgsseaiEssBHa&0*>BB«saisB9BBSssBS£iaBaa«iie naiuuiMai!D»a»a»H«HM«»HM»i>ugBi
Frančiškanska ulica štev. 6
se priporoča slavnim kraj. šolskim svetom in eenj. učiteljstvu v naročilo vseli uradnih šolskih tiskovin po najnovejših vzorcih. V zalogi ima vsakovrstne napise na lepenki, razne mladinske spise, vse poštne tiskovine za šol uporabo itd. — Priporoča se v natisk uradnih kuvert in pisemskega papirja z napisom
in sploh vseh v šol. stroko spadajoeili tiskovin. BW V zalogi vedno: K. Wider, „MOJE PRVO BERILO".
*
—mu ■!■■ mu i mi 11 m
pj^taaOTnmmrrrnrrvr imp.........• s ¿sszae&arvtKrns.«