VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v oktobru 2011 ............................................................................................................. 3 Razvoj vremena v oktobru 2011................................................................................................................ 24 Meteorološka postaja Kozina .................................................................................................................... 30 AGROMETEOROLOGIJA 35 HIDROLOGIJA 40 Pretoki rek v oktobru 2011......................................................................................................................... 40 Temperature rek in jezer v oktobru 2011 .................................................................................................. 44 Dinamika in temperatura morja v oktobru ................................................................................................. 49 Zaloge podzemnih voda v oktobru 2011 ................................................................................................... 54 Hidrološka postaja Metlika na Kolpi .......................................................................................................... 60 ONESNAŽENOST ZRAKA 64 POTRESI 73 Potresi v Sloveniji v oktobru 2011 ............................................................................................................. 73 Svetovni potresi v oktobru 2011 ................................................................................................................ 75 Fotografija z naslovne strani: Medtem ko so bili gorski vrhovi obsijani s soncem, je nižine prekrivala plast nizkih oblakov. Pogled s Trstelja proti Triglavu, 29. oktober 2011 (foto: Marko Clemenz). Cover photo: In the mountains it was sunny while the lowland was covered with a layer of low clouds. View from Trstelj towards Mount Triglav, 29 October 2011 (Photo: Marko Clemenz). IZDAJATELJ Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana http://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Silvo Žlebir Člani: Inga Turk, Branko Gregorčič, Tamara Jesenko, Stanka Koren, Janja Turšič, Verica Vogrinčič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V OKTOBRU 2011 Climate in October 2011 Tanja Cegnar O ktober je osrednji jesenski mesec. Včasih je meglen in deževen, drugič pa nas razveseli s toplim in sončnim vremenom, ki poudari bogate barve narave. Moč sončnih žarkov sicer že opazno pojema, do konca meseca pa se v osrednji Sloveniji povprečna dnevna temperatura zniža za okoli 6 °C. 6 KREDARICA 6 odklon od povprečja (°C) odklon od povprečja (°C) 9 3 0 -3 -6 -9 MURSKA SOBOTA 4 2 0 -2 -4 -6 -8 -12 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 1 29 31 3 5 PORTOROŽ 4 odklon od povprečja (°C) odklon od povprečja (°C) 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 19 21 23 25 27 29 17 19 21 23 25 6 6 2 0 -2 -4 -6 -8 NOVO MESTO 4 2 0 -2 -4 -6 -8 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 31 6 6 MURSKA SOBOTA 4 odklon od povprečja (°C) odklon od povprečja (°C) 7 2 0 -2 -4 -6 LJUBLJANA 4 2 0 -2 -4 -6 -8 -8 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 27 29 31 Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka oktobra 2011 od povprečja obdobja 1961–1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961–1990, October 2011 Oktobra je bilo z izjemo Goričkega in dela Krasa hladneje kot v dolgoletnem povprečju, v večjem delu države se je odklon gibal med 0 in −1 °C, le na Obali, Trnovski planoti in na Kočevskem je znašal do −2 °C. Po zaslugi toplega obdobja v začetku meseca je bilo po nižinah rekordno veliko toplih dni. Sonce je oktobra večinoma sijalo dlje kot običajno, dolgoletnega povprečja niso dosegli le na Koroškem, v Beli krajini in Novomeški kotlini. Največji presežek so zabeležili na Obali, Goriškem in Krasu, kjer je presegel eno petino. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Največ padavin je bilo v Julijcih, kjer je ponekod padlo celo nad 460 mm. Manj kot 160 mm so zabeležili tudi v vzhodni polovici države in v južnem delu zahodne polovice Slovenije. Dolgoletno povprečje padavin je bilo skoraj povsod preseženo. Najbolj v Posočju in na območju od Ljubljane do Jesenic, kjer je bilo padavin za dobro polovico več kot običajno. Na širšem območju Maribora, delu Kočevskega in ponekod na Krasu povprečja niso dosegli. Ob močnem prodoru hladnega zraka se je 20. oktobra meja sneženja marsikje spustila do nižin. Notranjsko, del Gorenjske in višje ležeče kraje pa je prvi sneg pobelil že 7. oktobra. Oktober se je začel z nadpovprečno toplim vremenom, že 7. oktobra pa se je temperatura spustila pod dolgoletno povprečje. Največji negativni odkloni so bili v nižinskem svetu sredi meseca, na Kredarici pa je bil odklon največji 9. v mesecu. Z dvema krajšima prekinitvama je hladno obdobje trajalo do 23. oz. 24. oktobra. Z izjemo Obale je nato temperatura do predzadnjega dne meseca ostala nad dolgoletnim povprečjem, na Obali pa so bili hladnejši kot običajno zadnji štirje oktobrski dnevi. 20 10 15 10 5 KREDARICA temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) LJUBLJANA 5 0 -5 -10 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961–1990 v Ljubljani in na Kredarici v mesecu oktobru Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in October and the corresponding means of the period 1961–1990 V Ljubljani je bila povprečna oktobrska temperatura 10,0 °C, kar je 0,4 °C manj kot znaša dolgoletno povprečje in povsem v mejah običajne spremenljivosti. Mesec je zaostajal za dolgoletnim povprečjem predvsem zaradi razmeroma hladnih juter. Najtopleje je bilo v prestolnici v oktobrih 1966 in 2001 (14,0 °C), oktobra 2006 so izmerili 13,4 °C, leta 2004 13,0 °C in oktobra 2000 12,9 °C. Daleč najhladnejši je bil oktober 1974 s 6,5 °C, z 8,1 °C mu sledi oktober 1973, 8,8 °C je bila povprečna oktobrska temperatura v letih 1950 in 2003, v oktobru 1959 pa je temperaturno povprečje znašalo malenkost več, 8,9 °C. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 5,7 °C, dolgoletno povprečje pa znaša 6,5 °C. Najhladnejša so bila jutra v oktobru 1971 z 2,8 °C, najtoplejša pa oktobra 1966 z 10,8 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 15,4 °C, kar je 0,4 °C pod dolgoletnim povprečjem. Oktobrski popoldnevi so bili najtoplejši leta 2001 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 18,9 °C, najhladnejši oktobra 1974 z 10,4 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. Tako kot drugod po državi je bil oktober 2011 tudi v visokogorju nekoliko hladnejši od dolgoletnega povprečja. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka 0,5 °C, kar je 0,3 °C manj od dolgoletnega povprečja. Najtopleje je bilo oktobra leta 2001 (4,7 °C), sledijo mu leto 1995 s 4,6 °C, 1967 in 2006 s po 3,8 °C ter leti 1977 in 2005 z 2,7 °C. Od sredine minulega stoletja je bil najhladnejši oktober 1974 (−6,8 °C), sledil mu je oktober 2003 (−2,5 °C), za tri desetinke °C toplejši je bil drugi jesenski mesec leta 1972, leta 1964 pa je bila povprečna temperatura −1,8 °C. Na sliki 2 desno sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna oktobrska temperatura zraka na Kredarici. 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Za opis toplotnih razmer poleg povprečne temperature uporabljamo tudi število dni nad in pod izbranim temperaturnim pragom. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Na Kredarici jih je bilo 17, v Kočevju 10, v Ratečah 9 in v Črnomlju 7. Na Obali in Krasu takih dni ni bilo. Po dva so zabeležili na Goriškem, Bizeljskem, Mariboru in Ljubljani. V prestolnici je bilo dolgoletno povprečje izenačeno (slika 4). Od sredine minulega stoletja je bila Ljubljana brez hladnih dni v devetindvajsetih oktobrih, največ pa jih je bilo v letih 1971 in 1973, in sicer po 8. 10 7 LJUBLJANA LJUBLJANA 6 8 število dni število dni 5 4 3 6 4 2 2 1 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 3. Število toplih dni v oktobru in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 3. Number of days with maximum daily temperature at least 25 °C in October and the correspond ing mean of the period 1961–1990 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 4. Število hladnih dni v oktobru in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 4. Number of days with minimum daily temperature 0 °C or below in October and the corresponding mean of the period 1961–1990 Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo vsaj 25 °C; taki dnevi so oktobra običajno redki, tokrat pa jih je bilo presenetljivo veliko. V Ljubljani jih je bilo kar 6, kar je največ doslej, saj so od sredine minulega stoletja le v oktobrih 1970 in 1985 zabeležili po dva, devet oktobrov pa je bilo s po enim takim dnevom. Toliko kot v Ljubljani je bilo toplih dni tudi na Goriškem, Krasu, Bizeljskem, v Novem mestu, Črnomlju, Celju, Mariboru in Murski Soboti. Na Obali in v Postojni je bilo 5 takih dni. Absolutna najnižja temperatura je bila v Godnjah izmerjena že 8. oktobra, v veliki večini krajev 17. ali 18. oktobra, le na Kredarici šele 22. oktobra. V Kočevju se je ohladilo na −5,7 °C, v Črnomlju je bila najnižja temperatura −5,5 °C, v Ratečah −5,2 °C, −4,8 so zabeležili v Slovenj Gradcu. V Celju so izmerili −4,5 °C, v Lescah in Murski Soboti −4,1 °C. Na letališču v Portorožu se je ohladilo na 1,2 °C, v Godnjah pa je bila najnižja temperatura 2,0 °C. V Ljubljani se je temperatura spustila na −1,7 °C, precej nižje se je živo srebro spustilo v oktobrih 1973 (−5,4 °C), 1997 (−5,2 °C), 1971 (−4,3 °C) ter 1991 (−4,0 °C). Na Kredarici so z −10,6 °C zaostajali za dolgoletnim povprečjem, a kljub temu so v preteklosti že izmerili precej nižjo temperaturo; v letu 1997 je termometer pokazal −17,8 °C, sledil mu je oktober 2003 z −15,8 °C, temperaturni minimum oktobra 1972 je bil −15,6 °C, leta 1973 pa −14,2 °C. Slika 5. Pogled s Slemenove špice (1911 m) proti Jalovcu, 16. oktober 2011 (foto: Blaž Šter) Figure 5. View from Slemenova špica (1911 m a.s.l.) towards Jalovec, 16 October 2011 (Photo: Blaž Šter) 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Najvišjo oktobrsko temperaturo so že prvi dan meseca izmerili na Kredarici, Goriškem, Krasu in Obali. Na večini merilnih postaj je bilo najtopleje med 2. in 4. oktobrom, v Lescah in v Črnomlju pa 6. v mesecu. Najvišje se je živo srebro povzpelo v Biljah, izmerili so 29,8 °C, v Godnjah pa 29,0 °C. V Črnomlju so namerili 27,3 °C. V Ratečah je bila najvišja temperatura 24,7 °C, v Lescah pa 23,9 °C. Na Kredarici je temperatura dosegla 12,2 °C, precej topleje je bilo v oktobrih 1976 s 15,0 °C, 2006 (14,8 °C), 2001 (14,2 °C) in oktobra 1983 (13,6 °C). V prestolnici se je ogrelo na 26,2 °C, kar je tretja najvišja oktobrska temperatura, višje se je živo srebro povzpelo le v oktobrih 1970 (26,9 °C) in 1971 (26,5 °C). Nekoliko nižja kot letos je bila najvišja mesečna temperatura v oktobrih 1985 (25,8 °C) in 1961 (25,6 °C). 16 -3 -6 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) KREDARICA -9 -12 -15 KREDARICA 12 8 4 0 -4 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 -18 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 30 MURSKA SOBOTA temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) MURSKA SOBOTA 0 -5 -10 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 26 22 18 14 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 6 LJUBLJANA 26 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) LJUBLJANA 3 0 -3 -6 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 22 18 14 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 6. Najnižja (levo) in najvišja (desno) oktobrska temperatura in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 6. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in October and the 1961−1990 normals Oktobra je bilo hladneje kot v dolgoletnem povprečju, izjemi sta bili le Goričko in del Krasa. V večjem delu države se je odklon gibal med 0 in −1 °C, le na Obali, Trnovski planoti in na Kočevskem je znašal do −2 °C. Od sredine minulega stoletja je bil daleč najhladnejši oktober 1974. Najtoplejši oktober v tem obdobju je bil v pretežnem delu države leta 2001, na severovzhodu pa leta 1966. Na Obali je bil enako topel kot leta 2001 tudi oktober 2004. 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 7. Odklon povprečne temperature zraka oktobra 2011 od povprečja 1961−1990 Figure 7. Mean air temperature anomaly, October 2011 0°C -1°C 16 18 MURSKA SOBOTA PORTOROŽ temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) 14 12 10 8 6 16 14 12 10 4 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 8 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 16 16 CELJE NOVO MESTO 14 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) 14 12 10 8 12 10 8 6 6 4 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 4 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 8. Potek povprečne temperature zraka v oktobru Figure 8. Mean air temperature in October V nadaljevanju so za nekaj merilnih postaj prikazani poteki najnižje, povprečne in najvišje dnevne temperature, za večino merilnih postaj je dodan tudi potek najnižje dnevne temperature na višini 5 cm nad tlemi. Slika 9. Pogled iz Logarske doline proti Ojstrici (2350 m) in Planjavi (2394 m), 9. oktober 2011 (foto: Iztok Sinjur) Figure 9. View from Logarska dolina towards Ojstrica and Planjava, 9 October 2011 (Photo: Iztok Sinjur) 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 35 15 KREDARICA temperatura (°C) temperatura (°C) BILJE 30 10 5 0 -5 -10 25 20 15 10 5 0 -5 -15 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 9 dan dan 30 NOVO MESTO 25 20 temperatura (°C) temperatura (°C) 30 LJUBLJANA 25 15 10 5 0 -5 20 15 10 5 0 -5 -10 -10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan 30 30 CELJE 20 15 10 5 0 20 15 10 5 0 -5 -5 -10 -10 1 3 5 7 9 MARIBOR 25 temperatura (°C) temperatura (°C) 25 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 dan dan 30 30 MURSKA SOBOTA 25 PORTOROŽ 25 20 temperatura (°C) temperatura (°C) 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 15 10 5 0 20 15 10 5 0 -5 -5 -10 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan Slika 10. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena), oktober 2011 Figure 10. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), October 2011 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 11. Prikaz porazdelitve padavin, oktober 460 mm 2011 360 mm Figure 11. Precipitation amount, October 2011 260 mm 160 mm Slika 12. Višina padavin oktobra 2011 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961−1990 Figure 12. Precipitation in October 2011 compared with the 1961−1990 normals 150% 125% 100% Oktobrske padavine so prikazane na sliki 11. Največ padavin je bilo v Julijcih, kjer so padavine ponekod celo presegle 460 mm, v Žagi so namerili 477 mm, v Kneških Ravnah pa 473 mm, obilne so bile padavine tudi v Kobaridu (400 mm). Manj kot 160 mm so zabeležili v vzhodni polovici države in v južnem delu zahodne polovice Slovenije. Najmanj padavin je bilo v Mariboru (73 mm), v Velikih Dolencih (83 mm) in Lendavi (85 mm). Podobno skromne so bile padavine tudi v Murski Soboti, kjer so namerili 92 mm. Dolgoletno povprečje padavin je bilo skoraj povsod preseženo. Najbolj v Posočju in na območju od Ljubljane do Jesenic, kjer je bilo padavin za dobro polovico več kot običajno. Največji presežek so zabeležili v Soči, kjer so dolgoletno povprečje presegli za 74 %, v Lescah za 70 %. Na širšem območju Maribora (84 %), delu Kočevskega (84 %) in ponekod na Krasu (Godnje z 89 %) dolgoletnega povprečja niso dosegli. 600 LJUBLJANA Slika 13. Padavine v oktobru in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 13. Precipitation in October and the mean value of the period 1961−1990 višina padavin (mm) 500 400 300 200 100 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Oktobra je v Ljubljani padlo 181 mm padavin, kar je 57 % nad dolgoletnim povprečjem. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin oktobra 1965, namerili so le 2 mm, sledijo oktobri 1968 (16 mm), 1995 (17 mm) ter 2006 in 1969 (po 19 mm). Izjemno obilne so bile padavine oktobra 1992 (505 mm), 328 mm je padlo oktobra 1964, 287 mm so namerili oktobra 2004, oktobra 1974 pa 283 mm. 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 600 400 PORTOROŽ 500 višina padavin (mm) višina padavin (mm) KREDARICA 400 300 200 100 0 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 300 200 100 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 400 400 višina padavin (mm) višina padavin (mm) MURSKA SOBOTA 300 200 100 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 NOVO MESTO 300 200 100 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 14. Oktobrske padavine in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 14. Precipitation in October and the mean value of the period 1961−1990 Na veliki večini merilnih postaj so oktobra izmerili več padavin kot v povprečju, a odkloni niso bili veliki. Največ padavin so v preteklosti zabeležili leta 1992, le na Obali leta 1980. V Novem mestu so izmerili 130 mm. Na tem merilnem mestu je bil povsem suh oktober 1965, osrednji jesenski mesec pa je bil najbolj namočen leta 1992, ko je padlo 347 mm. Na Kredarici so tokrat zabeležili 222 mm. Najbolj namočen je bil tu oktober 1993 (548 mm), brez padavin pa sta bila oktobra 1965 in 1995. Na Obali so izmerili 132 mm. Najbolj obilen s padavinami je bil oktober 1980 (284 mm), suha pa sta bila dva oktobra, in sicer v letih 1965 in 1969. V Murski Soboti sta bila brez padavin oktobra 1965 in 1995, najbolj namočen pa je bil oktober 1992 (194 mm). Tokrat je tu padlo 92 mm. Največ dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo na Kredarici, našteli so jih 9. Le 4 take dni so imeli v Novi vasi in na Bizeljskem. 30 Slika 15. Število padavinskih dni v oktobru. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni 25 s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in 20 manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 15 1 mm Figure 15. Number of days in 10 October with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm 5 (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) 0 and with precipitation less than 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 1 mm (yellow) število dni LJUBLJANA 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Veliki Dolenci Murska Sobota Lendava Slovenj Gradec Maribor Slovenske Konjice Bizeljsko Sevno Celje Črnomelj-Dobliče Novo mesto Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Portorož Godnje Bilje Kneške Ravne Kobarid Žaga Soča Log pod Mang. Lesce Rateče Kredarica Podljubelj Jezersko Brnik Kamniška Bistrica povprečje 1961 - 1990 0 100 200 oktober 2010 300 400 500 Slika 16. Mesečna višina padavin v mm v oktobru 2011 in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 16. Monthly precipitation amount in October 2011 and the 1961–1990 normals Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, kjer merijo le padavine in snežno odejo. V preglednici 1 so podani podatki o padavinah za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območjih, kjer je padavin običajno veliko ali malo, a tam ni meteorološke postaje, ki bi merila tudi potek temperature. Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki, oktober 2011 Table 1. Monthly meteorological data, October 2011 Postaja Kamniška Bistrica Brnik Jezersko Log pod Mangartom Soča Žaga Kobarid Kneške Ravne Nova vas Sevno Slovenske Konjice Lendava Veliki Dolenci NV 601 384 648 740 487 353 263 752 722 515 730 163 195 RR 306 192 232 357 381 477 400 473 168 138 103 85 83 Padavine in pojavi RP SD 146 6 162 6 122 6 161 7 174 7 161 7 158 7 164 7 128 4 135 5 116 5 142 6 138 7 SSX 0 2 9 0 0 0 0 0 12 0 0 0 0 DT 0 21 20 0 0 0 0 0 21 0 0 0 0 SS 0 1 5 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 LEGENDA/LEGEND: NV RR RP SS SSX DT SD − nadmorska višina (m) − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − dan v mesecu − število dni s padavinami ≥ 1 mm − altitude − precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with snow cover − maximum snow depth (cm) − day in the month − number of days with precipitation ≥ 1mm 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 17. Trajanje sončnega obsevanja oktobra 2011 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961–1990 Figure 17. Bright sunshine duration in October 2011 compared with the 1961−1990 normals 120% 110% 100% Na sliki 17 je shematsko prikazano oktobrsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Sončnega vremena je bilo oktobra večinoma več kot običajno, povprečja niso dosegli le na Koroškem (94 %), v Beli krajini in Novomeški kotlini (97 %). Največji presežek so zabeležili na Obali, Goriškem in Krasu, kjer je presegel 20 %. Na severovzhodu države, osrednji Sloveniji ter v pasu od Posočja in Škofje Loke čez Notranjsko do meje s Hrvaško pa je presegel 10 %. Drugod je bilo do ene desetine več sonca kot običajno. 250 LJUBLJANA število ur 200 150 Slika 18. Število ur sončnega obsevanja v oktobru in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 18. Bright sunshine duration in hours in October and the mean value of the period 1961–1990 100 50 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Sonce je v Ljubljani sijalo 135 ur, kar je 16 % nad dolgoletnim povprečjem. Najbolj sončen oktober v prestolnici doslej je bil leta 1971 (204 ure), sledijo mu oktobri 1983 in 1989 (po 162 ur) ter 1965 (158 ur). Najmanj sončnega vremena je bilo oktobra 1964 (61 ur); med bolj sive spadajo še oktobri 1987 (65 ur), 1974 (72 ur) in 1961 (74 ur). Slika 19. Jesensko obarvana narava, 31. oktober 2011 (foto: Iztok Sinjur) Figure 19. Nature in autumn colours, 31 October 2011 (Photo: Iztok Sinjur) 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 250 250 KREDARICA 200 število ur število ur 200 150 100 150 100 50 50 0 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1961 250 250 MURSKA SOBOTA 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 PORTOROŽ 200 število ur 200 število ur NOVO MESTO 150 100 150 100 50 50 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 Slika 20. Trajanje sončnega obsevanja Figure 20. Sunshine duration Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Največ jasnih dni je bilo na Krasu, v Godnjah so jih našteli 15. Le dan manj je bilo jasno na Goriškem, 13 jasnih dni pa so imeli na Obali. V Ratečah in Postojni je bilo po 12 jasnih dni, dan manj pa v Lescah. Na Kredarici so zabeležili 10 jasnih dni. V Ljubljani so z 8 jasni dnevi kar za 6 dni presegli dolgoletno povprečje (slika 21), to je bil od sredine minulega stoletja oktober z največ jasnimi dnevi. Od sredine minulega stoletja je bilo v prestolnici brez jasnih dni 18 oktobrov; leta 1971 je bilo oktobra 6 jasnih dni, tokrat pa smo zabeležili še dva več. K razmeroma skromnemu številu jasnih dni po nižinah in kotlinah oktobra običajno prispeva tudi jutranja in dopoldanska megla, ki pa tokrat ni bila tako pogosta, kot je v dolgoletnem povprečju. 25 9 8 LJUBLJANA LJUBLJANA 20 6 število dni število dni 7 5 4 15 10 3 2 5 1 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 21. Število jasnih dni v oktobru in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 21. Number of clear days in October and the mean value of the period 1961–1990 Slika 22. Število oblačnih dni v oktobru in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 22. Number of cloudy days in October and the mean value of the period 1961–1990 Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Največ, in sicer po 14 jih je bilo v Kočevju, Ljubljani, Črnomlju in na Bizeljskem. Dan manj je bilo oblačno v Novem mestu. Po 10 oblačnih dni je bilo v Lescah, Postojni, Črnomlju in Slovenj Gradcu. Slika 22 prikazuje potek števila oblačnih dni v prestolnici, kjer je bilo največ oblačnih dni v oktobru 1987, in sicer 20, le dva taka dneva pa so zabeležili oktobra 1971. Oktobra 2011 je bilo najmanj oblačnih dni na Goriškem, Obali in Krasu, zabeležili so po 5 takih dni. V povprečju so oblaki najmanj neba prekrivali na Goriškem, Krasu in Obali, povprečna mesečna oblačnost ni presegla 4 desetin neba. Na severozahodu države so oblaki v povprečju prekrivali manj kot polovico neba. Drugod je bila povprečna mesečna oblačnost med 5 in 6,2 desetin. 13 Agencija Republike Slovenije za okolje 60 Urad za meteorologijo 90 12 60 8 45 6 30 4 2 15 2 0 0 8 30 6 20 4 10 7 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan 70 14 70 14 60 12 50 10 40 8 30 6 20 4 10 0 1 3 5 7 NOVO MESTO 60 sončno obs. (ure) 10 40 8 30 6 20 4 2 10 2 0 0 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan 70 40 8 30 6 20 4 10 2 10 0 0 3 5 7 padavine (mm) 10 1 9 50 50 0 12 MARIBOR 60 12 sončno obs. (ure) 60 padavine (mm) 70 14 CELJE 40 6 30 20 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan 14 padavine (mm) 60 12 50 10 40 8 30 6 20 4 10 0 1 3 5 7 70 60 14 PORTOROŽ 12 50 10 40 8 30 6 20 4 2 10 2 0 0 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 padavine (mm) MURSKA SOBOTA sončno obs. (ure) 70 12 50 padavine (mm) padavine (mm) LJUBLJANA sončno obs. (ure) 5 sončno obs. (ure) 3 0 1 dan sončno obs. (ure) 0 padavine (mm) 40 sončno obs. (ure) 10 10 sončno obs. (ure) padavine (mm) 75 50 1 12 BILJE KREDARICA 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan Slika 23. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) oktobra 2011 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 23. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, October 2011 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki, oktober 2011 Table 2. Monthly meteorological data, October 2011 Postaja Lesce Kredarica Rateče–Planica Bilje Letališče Portorož Godnje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota NV 515 2514 864 55 2 295 533 468 299 170 220 196 240 275 452 188 TS 7,9 0,5 6,1 11,9 12,6 11,3 8,9 7,8 10,0 9,9 9,6 9,6 8,9 10,0 7,8 9,3 TOD −0,7 −0,3 −0,5 −0,4 −1,1 0,1 −0,5 −1,3 −0,4 −0,3 −0,3 −0,9 −0,6 −0,1 −0,7 0,0 TX 14,3 3,5 13,1 19,1 19,1 18,2 15,5 14,3 15,4 15,8 15,7 15,8 15,9 15,7 14,2 16,0 Temperatura TM TAX DT 3,4 23,9 6 −2,0 12,2 1 1,4 24,7 2 6,2 29,8 1 7,8 26,8 1 6,6 29,0 1 4,0 25,9 4 2,4 25,6 3 5,7 26,2 2 5,4 26,6 4 5,9 26,7 3 4,0 27,3 6 3,7 26,0 4 5,9 26,5 4 3,0 25,0 2 4,6 26,4 2 TAM DT SM −4,1 17 6 −10,6 22 17 −5,2 17 9 −1,2 17 2 1,2 17 0 2,0 8 0 −4,0 18 5 −5,7 17 10 −1,7 17 2 −2,8 18 2 −2,5 17 3 −5,5 17 7 −4,5 17 6 −2,2 17 2 −4,8 17 6 −4,1 17 5 SX 0 0 0 6 5 6 5 4 6 6 6 6 6 6 1 6 TD 343 605 387 191 165 217 304 331 278 278 278 284 300 277 335 294 Sonce OBS RO 153 152 102 149 101 209 127 213 125 199 164 112 135 116 126 97 139 154 130 151 107 110 94 112 Oblačnost PO SO SJ 5,0 10 11 4,7 8 10 4,6 8 12 3,7 5 14 3,8 5 13 3,6 5 15 4,7 10 12 6,1 14 7 5,9 14 8 6,2 14 6 5,8 13 9 6,0 14 7 5,7 10 8 5,6 9 7 6,2 10 4 5,5 9 7 RR 228 222 207 211 132 120 210 116 181 109 130 140 119 73 131 92 RP 170 119 152 147 145 89 142 84 157 123 131 126 124 84 130 148 Padavine in pojavi SD SN SG SS 6 1 1 0 9 2 13 15 7 1 4 5 7 4 4 0 5 3 1 0 5 1 0 0 7 3 5 0 5 1 4 1 5 2 5 0 4 0 11 0 5 2 3 0 7 2 2 0 5 1 5 0 5 1 0 0 5 1 8 0 5 1 1 0 SSX 0 85 10 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 DT 0 27 21 0 0 0 0 21 0 0 0 0 0 0 0 0 Pritisk P PP 752,5 923,0 1013,8 1020,3 4,5 7,9 10,1 10,4 987,1 9,6 995,8 9,9 993,6 989,2 9,3 9,3 9,0 9,8 1000,1 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka (°C) − temperaturni odklon od povprečja (°C) − povprečni temperaturni maksimum (°C) − povprečni temperaturni minimum (°C) − absolutni temperaturni maksimum (°C) − dan v mesecu − absolutni temperaturni minimum (°C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C − temperaturni primanj kljaj − število ur son čnega obsevanja − son čno obsevanje v % od povprečja − povpre čna oblačnost (v desetinah) − šte vilo oblačnih dni − število jasnih dni − viši na padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni pritisk (hPa) − povprečni pritisk vodne pare (hPa) Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi ≤12 °C). n TD = ∑ (20 °C − TSi ) i =1 če je TS i ≤ 12 °C 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka, oktober 2011 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature, October 2011 Postaja Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Sevno Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci I. dekada II. dekada III. dekada T povp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 T povp abs Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp 15,0 14,5 10,9 9,6 9,0 11,4 10,6 11,4 13,4 13,8 12,6 12,3 12,8 11,5 12,3 13,4 12,3 13,4 23,0 24,5 21,0 18,4 18,3 19,4 19,2 20,0 21,4 19,5 21,4 21,7 21,2 21,1 21,1 20,7 21,4 19,9 26,8 29,8 25,9 25,6 24,7 23,9 25,0 24,9 26,2 24,8 26,7 27,3 26,6 26,0 26,0 26,5 26,4 25,1 9,4 7,3 4,1 2,4 2,4 5,9 3,7 4,5 7,2 9,2 6,4 3,9 6,0 4,1 5,4 8,2 6,2 8,0 4,3 1,8 −1,1 −2,1 −3,2 0,2 −1,2 −1,0 2,4 1,4 1,0 −1,5 0,6 −0,3 0,7 1,2 0,0 1,5 7,9 7,4 3,7 2,4 −0,3 5,4 1,7 1,6 1,1 −2,7 −3,9 −7,7 −1,2 −4,0 −2,2 4,7 3,2 6,0 3,2 4,8 −2,0 −2,5 0,2 −2,0 −1,0 4,0 3,6 −2,4 −2,5 22,9 22,7 24,0 24,3 22,2 20,5 20,4 21,1 21,0 21.6 22,5 22,6 22,0 23,1 23,0 23,2 22,7 21,6 6,7 5,1 2,6 0,2 −0,7 0,7 0,4 0,3 3,4 4,5 4,1 1,5 3,2 1,5 2,3 3,6 1,7 3,3 1,2 −1,2 −4,0 −5,7 −5,2 −4,1 −4,8 −4,3 −1,7 1.0 −2,5 −5,5 −2,8 −4,5 −3,8 −2,2 −4,1 −2,0 5,0 −1,5 4,4 −2,6 2,3 −5,0 −0,5 −7,5 −3,9 −10,2 0,1 −5,2 −2,1 −9,0 4,2 18,1 17,4 14,6 14,9 13,1 13,5 14,3 14,2 14,8 13,8 15,5 15,4 15,3 15,4 15,4 15,7 15,6 14,3 11,8 10,8 7,8 6,6 4,8 5,8 5,9 6,1 8,3 8,6 8,0 8,0 8,4 7,3 8,1 8,6 7,4 8,0 LEGENDA: Tmin5 T povp abs 0,5 −5,8 1,0 0,9 3,2 0,5 0,8 −6,2 −7,0 −3,2 −6,5 −7,5 0,5 −0,1 −6,6 −6,8 11,2 10,5 7,9 7,2 4,7 6,6 7,0 7,3 8,5 7,0 8,5 8,6 8,7 7,9 8,3 8,3 8,2 7,9 Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs 16,5 15,8 11,3 10,0 8,4 10,3 9,7 10,5 10,6 8,7 10,6 10,9 11,4 11,8 11,5 11,0 11,4 11,2 19,9 18,4 15,8 15,2 14,4 14,6 14,6 14,5 12,9 11,6 13,0 14,0 14,6 16,9 16,0 15,6 14,5 14,0 7,4 6,1 5,3 4,4 2,3 3,7 4,7 4,8 6,4 5,6 7,0 6,3 6,8 5,3 6,1 6,0 5,7 5,2 3,1 2,0 1,7 −0,6 −1,0 −1,9 1,0 −2,5 0,6 1,8 3,6 1,5 3,0 −0,9 −1,5 1,1 −1,3 −0,8 5,9 5,2 4,7 3,6 1,3 3,5 4,5 −1,3 1,3 0,6 −1,6 −2,0 −2,9 0,5 5,2 −2,9 6,1 6,5 6,2 4,6 4,8 0,3 1,5 2,4 −2,6 −3,1 5,1 3,4 −4,5 −4,8 LEGEND: T povp Tmax povp Tmax abs − povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − manjkajoča vrednost T povp Tmax povp Tmax abs − me an air temperature 2 m above ground (°C) − mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) − absolute maximum air t emperature 2 m above ground (°C) − missing value Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs − povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) T min povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs − mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) − absolute minimum air te mperature 2 m above ground (°C) − mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) − absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni, oktober 2011 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days, October 2011 Postaja I. LEGENDA: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2011 Dmax s.d. LEGEND: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2011 Dmax s.d. RR 32,8 44,5 63,8 5,1 62,5 56,6 54,4 43,6 63,9 48,1 52,9 34,7 49,0 46,2 46,2 30,2 42,7 40,9 p.d. 1 2 2 2 2 1 1 2 1 1 2 1 1 1 1 1 1 1 p.d. 5 9 7 14 8 10 7 10 10 12 9 9 6 8 9 8 8 9 od 1. 1. 2011 RR 561 871 935 906 1216 995 873 893 894 729 763 833 557 721 654 522 653 577 − dekade in mesec − višina padavin (mm) − število dni s padavinami vsaj 0,1 mm − letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) − višina snežne odeje (cm) − število dni s snežno odejo ob 7.uri I. Dmax 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Snežna odeja in število dni s snegom II. III. M s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 1 2 1 10 3 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 30. oktobra 2011 1000 višina padavin (mm) Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Sevno Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci Padavine in število padavinskih dni II. III. M RR p.d. RR p.d. RR 5,3 1 94,1 3 132,2 24,7 1 141,3 6 210,5 7,3 2 138,6 3 209,7 5,6 3 105,3 9 116,0 31,4 1 112,6 5 206,5 44,8 3 126,5 6 227,9 28,4 1 48,1 5 130,9 46,8 1 101,9 7 192,3 15,5 1 101,4 8 180,8 10,2 3 79,9 8 138,2 5,6 1 71,4 6 129,9 9,3 1 96,3 7 140,3 15,0 1 45,2 4 109,2 15,6 2 57,4 5 119,2 26,9 3 27,4 5 100,5 15,8 3 27,0 4 73,0 29,8 2 19,0 5 91,5 22,2 3 19,8 5 82,9 − decade and month − precipitation (mm) − number of days with precipitation 0,1 mm or more − total precipitation from the beginning of this year (mm) − snow cover (cm) − number of days with snow cover 750 LJUBLJANA 500 250 0 1.jan 1.feb 1.mar 1.apr 1.maj 1.jun 1.jul 1.avg 1.sep 1.okt 17 s.d. 0 0 0 1 5 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana 6.3 % NNW 1.1 m/s Maribor Kredarica 3.4 % 8.3 % N 1.0 m/s 3.6 % 11.0 % NNW 1.3 m/s NNE 0.8 m/s 3.2 % NE 0.8 m/s ENE 12.4 % 1.0 m/s 2.5 % WNW 1.3 m/s ENE 8.5 % 2.2 % 11.4 % W 1.7 m/s E 1.8 m/s ESE 5.6 % 1.2 m/s 10.9 % 2.7 % 0.8 m/s 22.7 % WSW 1.6 m/s ESE 23.4 % SSE 9.4 % 5.1 % 0.9 m/s 3.5 % ESE SE 1.3 m/s 0.6 % 1.1 % SW 5.0 m/s SSW 1.0 m/s 2.6 % 0.9 m/s 4.6 % SSE 7.5 % 1.3 m/s SE 3.3 m/s 0.0 % S 1.4 m/s SSW 0.0 m/s 0.3 % N 0.5 m/s Portorož – letališče 1.2 % NNE 0.9 m/s 1.0 % 1.5 % 3.8 % ENE 6.7 % 6.1 % WSW 0.7 m/s ESE 15.1 % 1.6 m/s 1.1 % SE 0.4 m/s 6.5 % 4.9 % WNW 2.8 m/s ENE 2.1 % E 1.5 m/s W 1.4 m/s 2.6 % 0.5 m/s WSW 2.5 m/s N 0.8 m/s 0.6 % NNE 1.5 m/s 1.1 % 1.7 % NW 1.4 m/s 7.3 % 6.1 m/s NE 1.6 m/s 2.8 % WNW 1.4 m/s ENE 7.4 % 2.1 m/s 3.7 % E 4.3 m/s 1.2 % ESE 36.6 % 3.4 m/s 2.5 % 39.4 % W 1.1 m/s E 2.8 m/s 3.8 % WSW 1.1 m/s SE 3.3 m/s 4.8 % 1.0 % SSE 4.0 % 3.3 m/s SE 1.3 m/s 2.6 % S 3.5 m/s S 0.6 m/s 3.8 % SW 1.6 m/s SSW 2.9 m/s 1.1 % 0.4 m/s ESE 17.7 % SW 2.7 m/s 1.6 % SSE 0.7 % NNW 1.1 m/s NE 6.0 m/s 1.7 % 7.6 % SW 1.3 m/s 9.8 % 0.1 % 1.8 m/s Bilje 1.4 % 3.9 m/s NW 3.0 m/s 7.7 % W 0.6 m/s NNE 7.7 % NE 0.8 m/s WNW 0.6 m/s SSW SSE 1.1 % 1.1 % N 3.8 m/s NNW 2.4 m/s 5.1 % NW 0.6 m/s 9.2 % 0.8 m/s 0.1 % S 1.1 m/s Novo mesto 0.5 % 18.6 % 5.0 m/s 9.5 % SW 1.0 m/s S 1.2 m/s NNW 0.3 m/s 2.0 % 3.0 m/s E 3.9 m/s WSW 6.8 m/s 1.5 % 2.8 % ENE W 5.9 m/s 3.4 % 3.8 % NE 2.2 m/s WNW 6.7 m/s SE 0.9 m/s SSW 1.1 m/s 2.0 % NW 6.6 m/s E 0.8 m/s 1.1 % 3.9 % SW 1.4 m/s 1.0 % NNE 1.7 m/s 3.4 % W 1.3 m/s 2.0 % 3.2 % WSW 1.8 m/s N 2.5 m/s NNW 3.4 m/s 4.9 % NE 1.2 m/s 24.3 % 1.5 % WNW 1.1 m/s 0.8 % 4.3 % NNE 1.4 m/s 13.4 % NW 1.1 m/s 16.5 % NW 0.8 m/s N 1.4 m/s SSW 1.2 m/s 1.5 % S 2.0 m/s Slika 24. Vetrovne rože, oktober 2011 Figure 24. Wind roses, October 2011 18 SSE 1.5 % 1.8 m/s 24.6 % 2.1 m/s Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 24) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; prevladovala sta jugovzhodni in vzhodjugovzhodni veter, skupaj jima je pripadlo 54 % vseh terminov. V 10 dneh je bila presežena hitrost 10 m/s, od tega dva dni nad 20 m/s, najmočnejši sunek pa je 20. oktobra dosegel 26,6 m/s. V Kopru je bilo 10 dni z vetrom nad 10 m/s, od tega je bila en dan presežena hitrost 20 m/s, najmočnejši sunek je 20. oktobra dosegel hitrost 21,4 m/s. V Biljah je vzhodnik s sosednjima smerema pihal v 71 % vseh terminov. Najmočnejši sunek je 7. oktobra dosegel 18,8 m/s, bilo je 9 dni z vetrom nad 10 m/s. V Ljubljani so najpogosteje pihali severseverovzhodnik, severovzhodnik, vzhodseverovzhodnik in vzhodnik, skupno jim je pripadlo 51 % vseh primerov. Bilo je 5 dni z vetrom nad 10 m/s, najmočnejši sunek je 7. oktobra dosegel 15,7 m/s. Na Kredarici je veter v 11 dneh presegel 20 m/s; od tega v treh dneh 30 m/s, 26. oktobra je sunek dosegel hitrost 38,0 m/s. Zahodseverozahodnik s sosednjima smerema je pihal v 57 % vseh primerov, vzhodniku in vzhodjugovzhodniku pa je pripadlo 28 %. V Mariboru je zahodseverozahodniku s sosednjima smerema pripadlo 46 % vseh primerov, jugovzhodniku s sosednjima smerema pa 22 % terminov. Sunek vetra je 7. oktobra dosegel 14,7 m/s; bila sta dva dneva z vetrom nad 10 m/s. V Novem mestu so pogosto pihali zahodnik, zahodjugozahodnik, jugozahodnik, jugjugozahodnik in južni veter, skupno v dobrih 39 % vseh primerov, vzhodseverovzhodniku s sosednjima smerema pa 28 % vseh terminov; najmočnejši sunek je 14. oktobra dosegel 18,8 m/s, bilo je 5 dni z vetrom nad 10 m/s. Na Rogli je najmočnejši sunek 19. oktobra dosegel hitrost 21,0 m/s, bilo je 20 dni z vetrom nad 10 m/s, od tega dva z vetrom nad 20 m/s. V Parku Škocjanske jame je bilo 14 dni s hitrostjo vetra nad 10 m/s, od tega so bili 3 dnevi z vetrom nad 20 m/s, najmočnejši sunek je 7. oktobra dosegel 23,1 m/s. V prvi tretjini oktobra je bila povprečna temperatura blizu dolgoletnemu povprečju. Največji negativni odklon je bil v Kočevju (−1,5 °C), največji pozitiven pa v Sevnem (1,9 °C). Padavine so bile porazdeljene dokaj neenakomerno; večinoma je bilo dolgoletno povprečje preseženo, v Prekmurju je padlo skoraj dvakrat toliko padavin kot običajno. Na Obali, Goriškem, Brniku in Črnomlju so za dolgoletnim povprečjem nekoliko zaostajali, v Kočevju pa so zabeležili le desetino običajnih padavin. Sonce je povsod sijalo dlje kot običajno, največji presežek (80 %) so zabeležili v Ljubljani, najmanjši presežek (nekoliko pod 30 %) pa so imeli v Ratečah in Slovenj Gradcu. Osrednja tretjina meseca je bila povsod hladnejša kot običajno; odkloni so v pretežnem delu države presegli −2 °C. Največji odklon so zabeležili v Kočevju, kar −3,2 °C, −3,1 °C je znašal v Portorožu. Najmanjši odklon je bil v Mariboru in v Biljah (−1,8 °C). V Murski Soboti so dolgoletno povprečje padavin presegli za 43 %, na Brniku za 28 %, v Velikih Dolencih za 10 %, v Lescah za 7 %, v Staršah pa je bilo dolgoletno povprečje izenačeno. Drugod je bilo padavin manj kot običajno. Na Obali, v Postojni in Kočevju niso dosegli niti petine dolgoletnega povprečja. Tako kot v prvi tretjini meseca je bilo tudi v osrednji tretjini več sončnega vremena kot običajno. Na Obali, Goriškem, v Ljubljani in Murski Soboti je bilo sončnega vremena približno za tretjino več kot običajno. Najmanjši relativni presežek je bil v Postojni (12 %) in Celju (19 %). Zadnja tretjina oktobra je bila temperaturno blizu dolgoletnemu povprečju. Največji negativni odklon je bil v Sevnem (−0,9 °C), največji pozitivni pa v Murski Soboti (1,2 °C). Padavine so bile v zadnji tretjini obilne, le v Mariboru in Murski Soboti so nekoliko zaostajali za dolgoletnim povprečjem. Drugod je bilo povprečje preseženo, na Obali, Goriškem, v Postojni, Lescah ter v Ljubljani je padlo približno trikrat toliko padavin kot običajno. Sončnega vremena je bilo toliko kot običajno na Obali in Goriškem, drugod dolgoletnega povprečja niso dosegli. V Postojni je sonce sijalo tri četrtine običajnega časa, okoli polovice dolgoletnega povprečja so zabeležili v Murski Soboti in Mariboru ter v Ratečah. V Slovenj Gradcu so dosegli tri desetine, v Ljubljani pa četrtino dolgoletnega povprečja. Najbolj siva je bila zadnja tretjina meseca v Novem mestu s 5 % običajne osončenosti. 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti povprečne temperature, padavin in trajanja sončnega obsevanja od povprečja 1961–1990, oktober 2011 Table 5. Deviations of decade and monthly values of mean temperature, precipitation and sunshine duration from the average values 1961–1990, October 2011 Postaja Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Sevno Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M LEGEND: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M Temperatura zraka I. II. III. M −0,6 −3,1 −0,7 −1,1 0,3 −1,8 0,2 −0,4 −0,3 −2,0 0,4 −0,5 −1,5 −3,2 0,1 −1,3 0,3 −2,0 0,2 −0,5 0,7 −3,0 0,2 −0,7 −0,1 −2,9 0,9 −0,7 0,4 −3,0 0,9 −0,6 0,9 −2,4 0,4 −0,4 1,9 −1,9 −0,9 −0,3 0,6 −2,2 0,9 −0,3 −0,3 −2,9 0,3 −0,9 0,5 −2,1 0,7 −0,3 −0,2 −2,5 0,6 −0,6 0,3 −2,1 0,7 −0,3 1,2 −1,8 0,4 −0,1 0,7 −2,3 1,2 0,0 1,4 −2,1 0,5 0,0 I. 87 80 108 10 128 113 155 97 146 130 140 86 151 138 172 106 195 197 Padavine II. III. 19 314 57 324 16 310 13 258 66 287 107 307 86 147 128 271 42 296 31 249 19 224 27 265 56 153 51 180 100 107 53 94 143 97 110 105 M 145 147 142 84 152 170 130 162 157 135 131 126 123 124 127 84 148 138 Sončno obsevanje I. II. III. M 136 134 103 125 149 132 100 127 148 112 74 112 128 121 51 100 127 117 31 94 180 135 25 116 150 125 5 97 149 119 46 107 142 135 126 138 55 51 110 112 − odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961–1990 (°C) − padavine v primerjavi s povprečjem 1961–1990 (%) − trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961–1990 (%) − tretjine in mesec − mean temperature anomaly (°C) − precipitation compared to the 1961–1990 normals(%) − bright sunshine duration compared to the 1961–1990 normals (%) − thirds and month Na Kredarici so 27. oktobra 2011 zabeležili 85 cm snega. Od sredine minulega stoletja so bili brez snega v oktobrih 1955 in 1965, po 5 cm so namerili v oktobrih 1963, 1988 in 1997, 8 cm oktobra 1995, 11 cm pa oktobra 2006. Največ snega je bilo oktobra 1964, namerili so ga 198 cm, sledijo mu oktobri 1974 (197 cm), 1956 (127 cm) in 1993 (100 cm). Slika 25. 25 cm južnega snega na Zaplani je počasi kopnelo, 20. in 21. oktober 2011 (foto: Martin Gustinčič) Figure 25. 25 cm of snow cover on Zaplana melted slowly, 20 and 21 October 2011 (Photo: Martin Gustinčič) Tokrat je oktobra sneg Kredarico prekrival 15 dni. Po ves mesec je sneg obležal v letih 1972, 1974, 1978, 1989, 1996, 2002 in 2007, dan manj v oktobrih 1973 in 1992, 29 dni leta 1960. Niti en dan ni 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo snežna odeja prekrivala tal oktobra leta 1965, le en dan leta 1985, po dva dni v oktobrih 1958, 1977, 1995 in 1997, po 3 dni pa v letu 1962. V Ratečah je letos snežna odeja vztrajala 5 dni, 21. oktobra je dosegla debelimo 10 cm. Največ dni s snežno odejo, po 9, so tu zabeležili v oktobru 1964. Prvi jesenski sneg je Notranjsko, del Gorenjske in višje lege pobelil že 7. oktobra, ob prehodu izrazite hladne fronte pa je marsikje snežilo tudi po nižinah, v višjih legah pa je ponekod zapadlo za oktober nenavadno veliko snega. 250 100 KREDARICA KREDARICA 200 višina (cm) višina (cm) 80 60 40 20 150 100 50 0 1 3 5 7 9 0 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan Slika 26. Višina snežne odeje v oktobru 2011 in najvišja oktobrska snežna odeja Figure 26. Snow cover depth in October 2011 and maximum snow cover depth in October Število dni z nevihto doseže vrh junija in julija, avgusta se običajno ozračje že nekoliko umirja, septembra in oktobra pa so nevihte že redke. Največ dni z nevihto ali grmenjem je bilo na Goriškem, in sicer 4, po tri dni z nevihto ali grmenjem so zabeležili na Obali in v Postojni. Ljubljana je z dvema nevihtnima dnevoma izenačila dolgoletno povprečje. Brez neviht je bilo v prestolnici od sredine minulega stoletja kar 17 oktobrov, največ dni z nevihto pa je bilo leta 1992, in sicer 11. V Novem mestu so zabeležili dva nevihtna dneva, od sredine minulega stoletja je bilo največ nevihtnih dni v oktobru 1992, kar 13, brez neviht pa so bili skupno v 12 oktobrih. V Murski Soboti je bil en nevihten dan, kar ustreza dolgoletnemu povprečju, oktobra 1982 pa je bilo kar 6 takih dni. V Ratečah so prav tako zabeležili en nevihtni dan, največ pa jih je bilo oktobra 1993, in sicer 7. 15 15 NOVO MESTO 10 število dni število dni LJUBLJANA 10 5 5 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 15 15 RATEČE 10 število dni število dni MURSKA SOBOTA 5 10 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 27. Število dni z zabeleženim grmenjem ali nevihto v oktobru Figure 27. Number of days with thunderstorms in October 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na Kredarici so zabeležili 13 dni z meglo, na Bizeljskem 11, v Slovenj Gradcu pa 8. V Celju in Postojni je bilo 5 meglenih dni. V Ratečah, Biljah in Kočevju po 4, v Novem mestu 3, v Črnomlju 2. Na ostalih merilnih postajah so meglo opazili le enkrat ali pa je sploh ni bilo. Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani je bilo oktobra 2011 5 dni z meglo, kar je dobrih 10 dni manj od dolgoletnega povprečja in najmanj od sredine minulega stoletja. Po 6 dni z meglo so v preteklosti zabeležili v oktobrih 1987 in 1993, največ, kar 30, pa oktobra 1969. 30 LJUBLJANA Slika 28. Število dni z meglo v oktobru in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 28. Number of foggy days in October and the mean value of the period 1961–1990 število dni 25 20 15 10 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Na sliki 29 levo je prikazan potek povprečnega dnevnega zračnega tlaka v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Zračni pritisk je izmenično padal in rasel; mesec se je začel z razmeroma visokim zračnim tlakom (991,5 mb), ki je nato upadal do 7. oktobra, ko je bila dosežena najnižja vrednost v oktobru 2011 z 975,2 mb. Z manjši prekinitvijo je tlak nato naraščal do 16. oktobra, ko je dosegel 995,2 mb, kar je bila najvišja vrednost meseca. 20 1000 pritisk vodne pare (mb) zračni pritisk (mb) LJUBLJANA 990 980 LJUBLJANA 15 10 5 0 970 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan Slika 29. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare, oktober 2011 Figure 29. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure, October 2011 Na sliki 29 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Povprečen tlak vodne pare je bil najvišji v začetku meseca, najvišje dnevno povprečje je bilo s 13,6 mb doseženo 4. oktobra. V naslednjih dneh se je vsebnost vodne pare v zraku nižala in 9. oktobra je bil delni tlak vodne pare le 6,4 mb. Po porastu na 12,0 mb 12. oktobra je sledil najmočnejši upad v dneh od 15. do 17. oktobra; vse tri dni je bilo dnevno povprečje pod 6 mb. SUMMARY The mean air temperature in October was below the 1961–1990 normals, except for the Goričko and Karst. Negative temperature anomaly was mostly between 0 °C and −1 °C; in the Ko čevsko region and Trnovska planota the anomaly varied between −1 and − 2 °C. Temperature in the first and the last 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo third of the month was close to the normals; the second third of the month was noticeably colder than on long-term average. The most abundant precipitation was registered in part of Julian Alps, where more than 400 mm fell. In Žaga 477 mm, in Kneške Ravne 473 mm and in Kobarid 400 mm were observed. Less than 160 mm have been recorded in the eastern half of the country and in the southern part of the western half of Slovenia. In Maribor only 73 mm were registered, in Veliki Dolenci 83 mm, Lendava 85 mm, and in Murska Sobota 92 mm. Long-term average precipitation was exceeded almost everywhere, the rare exceptions were Maribor, Kočevje and Godnje. In Soča valley, in central part of Slovenia and part of the Gorensjka region the long-term average was exceeded by at least 50 %. On Kredarica the snow cover persisted 15 days. On 27 October it reached 85 cm. In Rateče the maximum snow cover reached 10 cm. On 21 October it was snowing also in most of the lowlands. In October there was more sunny weather than on the average during the reference period with the exception of Koroška, Bela krajina and Novo mesto basin. The largest surplus was observed on the Coast, Goriška region and the Karst, the anomaly reached a quarter of long-term average. In the northeast, central Slovenia, part of Posočje and in most of the Notranjska region the anomaly was between 10 and 20 %. Slika 30. izjemno nizek vodostaj podzemne vode v Križni jami, 1. oktober 2011 (foto: Iztok Sinjur) Figure 30. Low water level in Križna jama, 1 October 2011 (Photo: Iztok Sinjur) Abbreviations in the Table 2: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP − altitude above the mean sea level (m) − mean monthly air temperature (°C) − temperature anomaly (°C) − mean daily temperature maximum for a month (°C) − mean daily temperature minimum for a month (°C) − absolute monthly temperature maximum (°C) − day in the month − absolute monthly temperature minimum (°C) − number of days with min. air temperature <0 °C − number of days with max. air temperature (25 °C − number of heating degree days − bright sunshine duration in hours − % of the normal bright sunshine duration 23 − mean cloud amount (in tenth) − number of cloudy days − number of clear days − total amount of precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with precipitation (1 mm − number of days with thunderstorm and thunder − number of days with fog − number of days with snow cover at 7 a. m. − maximum snow cover depth (cm) − average pressure (hPa) − average vapor pressure (hPa) RAZVOJ VREMENA V OKTOBRU 2011 Weather development in October 2011 Janez Markošek 1.–6. oktober Jasno, zelo toplo Nad južno Skandinavijo, zahodno in srednjo Evropo ter zahodnim in osrednjim Sredozemljem je bilo območje visokega zračnega tlaka, ki je zadnji dan nad zahodno in srednjo Evropo oslabelo. V višinah je pritekal zelo topel in suh zrak (slike 1–3). Jasno je bilo in zelo toplo, zadnji dan je zapihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile večinoma od 22 do 28, 1. oktobra na Goriškem do 30 °C. 7. oktober Prehod izrazite hladne fronte – obilne padavine, nevihte, močna ohladitev, ponekod sneg do nižin Nad severno in srednjo Evropo je bilo obsežno ciklonsko območje, sekundarno ciklonsko območje pa je nastalo nad severno Italijo in severnim Jadranom. Izrazita hladna fronta se je ob jugozahodnih višinskih vetrovih pomikala prek Slovenije (slike 4–6). V noči na 7. oktober se je pooblačilo. Čez dan je bilo oblačno s padavinami in nevihtami. Sprva je pihal jugo, ob prehodu hladne fronte pa je zapihal severozahodni do severovzhodni veter, na Primorskem burja. Močno se je ohladilo in meja sneženja se je hitro spustila do okoli 600 m nadmorske višine, ob močnejših padavinah tudi nižje. Zvečer se je na Primorskem delno zjasnilo. Padlo je od 25 do 80, v Zgornjem Posočju do 100 mm padavin. Zjutraj so bile temperature od 11 do 18 °C, ob morju 20, popoldne pa od 1 do 7, na Primorskem okoli 9 °C. 8. oktober Spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi padavinami Anticiklon se je iznad zahodne Evrope širil nad Alpe. V višinah je bila nad nami dolina s hladnim zrakom. Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo, zjutraj je bila ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost. Sredi dneva in popoldne so bile krajevne plohe. Proti večeru se je delno razjasnilo. Zjutraj je bilo sveže, ponekod je bila slana. Najvišje dnevne temperature so bile od 7 do 15, na Primorskem do 18 °C. 9. oktober Delno jasno, občasno pretežno oblačno, vetrovno, povečini suho Nad Alpami je bilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je bilo nad Balkanom jedro hladnega in vlažnega zraka. Nad nami so pihali severozahodni do severovzhodni vetrovi. Delno jasno je bilo z zmerno oblačnostjo, občasno ponekod pretežno oblačno. V jugovzhodni Sloveniji so bile kratkotrajne krajevne plohe. V višjih legah in ponekod po nižinah je pihal severozahodni do severovzhodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 10 do 15, na Primorskem do 19 °C. 10. oktober Na Primorskem delno jasno, drugod pretežno oblačno, v vzhodni polovici občasno rahel dež Nad severno polovico Evrope je bilo ciklonsko območje. Topla fronta se je prek Alp pomikala proti vzhodu (slike 7–9). Na Primorskem je bilo delno jasno z zmerno oblačnostjo, drugod je prevladovalo oblačno vreme. Predvsem v vzhodni polovici Slovenije je občasno rahlo deževalo. Najvišje dnevne temperature so bile od 10 do 15, na Primorskem do 18 °C. 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 11.–12. oktober Delno jasno, občasno pretežno oblačno, topleje V območju visokega zračnega tlaka je nad naše kraje z močnimi severozahodnimi višinskimi vetrovi pritekal razmeroma topel in občasno bolj vlažen zrak. Delno jasno je bilo z zmerno oblačnostjo, občasno ponekod pretežno oblačno. Predvsem drugi dan je bilo na nebu precej srednje in visoke oblačnosti. Zjutraj je bila ponekod po nižinah megla. Razmeroma toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 19 do 24 °C. 13. oktober Na zahodu delno jasno, šibka burja, drugod oblačno, ponekod rosenje ali rahel dež Nad zahodno in srednjo Evropo ter Balkanom je bilo območje visokega zračnega tlaka. V spodnjih plasteh ozračja je od jugovzhoda pritekal vlažen zrak. Na Primorskem in v zahodni Sloveniji je bilo delno jasno, pihala je šibka burja. Drugod je bilo oblačno, občasno je ponekod rosilo ali rahlo deževalo. Zvečer se je v severovzhodni Sloveniji razjasnilo. Najvišje dnevne temperature so bile okoli 12, na Primorskem od 19 do 23 °C. 14.–15. oktober Pretežno jasno, vzhodnik, burja, zjutraj ponekod slana Nad večjim delom Evrope je bilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je s severnimi vetrovi pritekal suh zrak. Prevladovalo je pretežno jasno vreme. Pihal je vzhodni veter, na Primorskem zmerna burja. Zjutraj je bila v zatišnih legah slana, najvišje dnevne temperature pa so bile od 11 do 17 °C. 16. oktober Pretežno jasno, zjutraj in dopoldne v notranjosti pretežno oblačno, vzhodnik, burja Naši kraji so bili še vedno v območju visokega zračnega tlaka. V spodnjih plasteh ozračja je od jugovzhoda pritekal nekoliko bolj vlažen zrak. Na Primorskem in v višjih legah je bilo pretežno jasno. Drugod je bilo sprva oblačno ali megleno, dopoldne se je postopno razjasnilo. Ponekod je še pihal vzhodni veter, na Primorskem burja. Najvišje dnevne temperature so bile okoli 11, na Primorskem do 16 °C. 17.–18. oktober Jasno, zjutraj slana Območje visokega zračnega tlaka je nad našimi kraji počasi slabelo. Drugi dan se je hladna fronta od severozahoda bližala Alpam. Jasno je bilo, jutro je bilo zelo hladno. Najnižje jutranje temperature so bile od −6 do 0, ob morju okoli 2 °C, najvišje dnevne temperature pa so bile 18. oktobra okoli 16 °C. 19.–20. oktober Prehod izrazite hladne fronte – jugozahodnik, dež, nevihte, sneg, burja Nad severno in srednjo Evropo je bilo ciklonsko območje, v noči na 20. oktober pa je nad severno Italijo in severnim Jadranom nastalo sekundarno ciklonsko območje. Hladna fronta se je prvi dan pomaknila nad Alpe, drugi dan pa se je ob jugozahodnih višinskih vetrovih pomikala prek Slovenije (slike 10–12). Prvi dan je bilo v severovzhodni Sloveniji še delno jasno, drugod se je pooblačilo. Pihal je jugozahodni veter. Že zjutraj je deževalo ponekod na Primorskem in Notranjskem, čez dan pa tudi v osrednji in južni Sloveniji. V noči na 20. oktober se je dež razširil nad vso Slovenijo. Čez dan je bilo oblačno s padavinami, ki so bile v zahodni in osrednji Sloveniji obilne. Vmes so bile tudi nevihte. Ob prehodu hladne fronte se je občutno ohladilo. Na Gorenjskem, Koroškem in v hribovitem svetu zahodne Slovenije je snežilo, popoldne se je tudi v Ljubljanski kotlini meja sneženja spustila do nižin. Zapihal je severovzhodni veter, na Primorskem burja. V hribovitem svetu zahodne Slovenije je padlo 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo do 40 cm snega, v Zgornjesavski dolini okoli 10 cm. Bilo je od 30 do 70 mm padavin, v zahodni in severozahodni Sloveniji od 70 do 120 mm. Prvi dan se je v Posavju še ogrelo do 21 °C, drugi dan popoldne pa so bile najvišje dnevne temperature od 0 do 7, na Primorskem do 10 °C. 21. oktober Na Primorskem pretežno jasno, burja, drugod zmerno do pretežno oblačno Nad srednjo Evropo se je zgradilo območje visokega zračnega tlaka. V spodnjih plasteh ozračja je od jugovzhoda pritekal vlažen zrak. Na Primorskem je bilo pretežno jasno, pihala je šibka do zmerna burja. Drugod je bilo zmerno do pretežno oblačno. Najvišje dnevne temperature so bile od 3 do 11, na Primorskem do 14 °C. 22.–25. oktober Oblačno, občasno ponekod rahel dež Nad vzhodno Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, ki je segalo tudi nad naše kraje in je zadnji dan nad Alpami oslabelo. V višinah je bilo nad nami jedro hladnega in vlažnega zraka (slike 13–15). Proti koncu obdobja se je obsežna dolina s hladnim zrakom spustila v zahodno Sredozemlje, nad nami se je krepil jugozahodni veter. Prvi dan zjutraj je bilo v severni Sloveniji še delno jasno, vendar se je od juga hitro pooblačilo. Proti večeru je v večjem delu Slovenije že rahlo deževalo. V naslednjih treh dneh je prav tako občasno rahlo deževalo, količina padavin je bila majhna. Marsikje so bila tudi daljša obdobja brez padavin; 23. oktobra je bilo suho vreme na Primorskem, 25. oktobra pa v vzhodni Sloveniji. Zadnji dan je ob morju zapihal jugo. Postopno je bilo malo topleje, 25. oktobra so bile najvišje dnevne temperature od 7 do 14, ob morju okoli 20 °C. 26. oktober Oblačno s padavinami Nad severovzhodnim Atlantikom ter zahodno in srednjo Evropo je bilo ciklonsko območje. Vremenska fronta se je pomikala prek Slovenije (slike 16–18). Ponoči in čez dan je bilo oblačno s padavinami. Meja sneženja je bila nad 2000 m nadmorske višine. V severovzhodni Sloveniji je padlo manj kot 10 mm padavin, drugod od 20 do 60, na Notranjskem in v Zgornjem Posočju pa od 60 do 130 mm. Najvišje dnevne temperature so bile od 9 do 13, na Primorskem do 18 °C. 27. oktober Na Primorskem delno jasno, drugod oblačno, občasno ponekod rahel dež ali rosenje Nad vzhodno Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, nad zahodno pa ciklonsko območje. Vremenska fronta, ki je dan prej dosegla Slovenijo, se je še vedno zadrževala v bližini naših krajev in slabela. V zahodni Sloveniji je bilo občasno delno jasno, drugod je bilo oblačno, ponekod je občasno rosilo ali rahlo deževalo. Najvišje dnevne temperature so bile od 10 do 13, na Primorskem do 18 °C. 28.–31. oktober Na Primorskem in v višjih legah jasno, drugod povečini oblačno ali megleno Nad južno polovico Evrope je bilo območje visokega zračnega tlaka s središčem nad vzhodno Evropo. V višinah se je nad nami ob šibkih vetrovih zadrževal topel in suh zrak, v spodnjih plasteh pa je od jugovzhoda pritekal vlažen zrak. Na Primorskem in v gorah je bilo jasno, na Primorskem je pihala šibka burja. Drugod po Sloveniji je prvi dan nizka oblačnost segala do 900 m nadmorske višine in se čez dan ponekod razkrojila. Drugi in tretji dan je bila zgornja meja nizke oblačnosti na okoli 1400 m nadmorske višine; 29. oktobra je vztrajala ves dan, 30. oktobra pa se je marsikje razkrojila. Zadnji dan obdobja je bilo po nižinah precej megle, ki se je čez dan razkrojila, ves dan pa je vztrajala po nižinah jugovzhodne Slovenije. Najtopleje je bilo na Primorskem, kjer so bile najvišje dnevne temperature do 18 °C. 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 2. 10. Slika 2. Satelitska slika 2. 10. 2011 ob 14. uri 2011 ob 14. uri Figure 2. Satellite image on 2 October 2011 at 12 GMT Figure 1. Mean sea level pressure on 2 October 2011 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 2. 10. 2011 ob 14. uri Figure 3. 500 mb topography on 2 October 2011 at 12 GMT Slika 4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 7. 10. Slika 5. Satelitska slika 7. 10. 2011 ob 14. uri 2011 ob 14. uri Figure 5. Satellite image on 7 October 2011 at 12 GMT Figure 4. Mean sea level pressure on 7 October 2011 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 7. 10. 2011 ob 14. uri Figure 6. 500 mb topography on 7 October 2011 at 12 GMT 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 10. 10. Slika 8. Satelitska slika 10. 10. 2011 ob 14. uri 2011 ob 14. uri Figure 8. Satellite image on 10 October 2011 at 12 GMT Figure 7. Mean sea level pressure on 10 October 2011 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 10. 10. 2011 ob 14. uri Figure 9. 500 mb topography on 10 October 2011 at 12 GMT Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 20. 10. Slika 11. Satelitska slika 20. 10. 2011 ob 14. uri 2011 ob 14. uri Figure 11. Satellite image on 20 October 2011 at 12 GMT Figure 10. Mean sea level pressure on 20 October 2011 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 20. 10. 2011 ob 14. uri Figure 12. 500 mb topography on 20 October 2011 at 12 GMT 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 23. 10. Slika 14. Satelitska slika 23. 10. 2011 ob 14. uri 2011 ob 14. uri Figure 14. Satellite image on 23 October 2011 at 12 GMT Figure 13. Mean sea level pressure on 23 October 2011 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 23. 10. 2011 ob 14. uri Figure 15. 500 mb topography on 23 October 2011 at 12 GMT Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 26. 10. Slika 17. Satelitska slika 26. 10. 2011 ob 14. uri 2011 ob 14. uri Figure 17. Satellite image on 26 October 2011 at 12 GMT Figure 16. Mean sea level pressure on 26 October 2011 at 12 GMT Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 26. 10. 2011 ob 14. uri Figure 18. 500 mb topography on 26 October 2011 at 12 GMT 29 METEOROLOŠKA POSTAJA KOZINA Meteorological station Kozina Mateja Nadbath N a Kozini je padavinska meteorološka postaja Agencije Republike Slovenije za okolje; v občini Hrpelje - Kozina je poleg te še samodejna meteorološka postaja na Tatrah. Meteorološka postaja Kozina je na nadmorski višini 484 m. Pluviometer (ombrometer ali dežemer) je postavljen na vrtu. V okolici opazovalnega prostora so gredice in sadna drevesa, na zahodni strani manjši gozd, na vzhodni pa so stanovanjske hiše. Postaja je na tej lokaciji od aprila 1992. V obdobju 1946–april 1992 se je lokacija meteorološke postaje spremenila šestkrat; inštrumenti so se ob nastopu novega opazovalca vsakokrat preselili v bližino njegovega doma. 1 2 Slika 1. Geografska lega meteorološke postaje (vir: Atlas okolja ; Interaktivni atlas Slovenije ) 1 2 Figure 1. Geographical position of meteorological station (From: Atlas okolja ; Interaktivni atlas Slovenije ) Z meteorološkimi meritvami na Kozini so začeli učenci zemljepisnega krožka gimnazije leta 1946. Viktor Sosič je meritve in opazovanja opravljal od avgusta 1947 do januarja 1965. Anton Pavlič je bil meteorološki opazovalec od marca 1965 do sredine junija 1968, ko je opazovanja prevzel Avguštin Grahonja in delo opravljal do konca leta 1978. Leta 1979 je z meteorološkimi meritvami in opazovanji začel Angel Jakulin, konec oktobra 1982 je z njimi nadaljeval Branko Mlekuž in jih opravljal do aprila 1992. Od aprila 1992 sta meteorološka opazovalca na postaji Kozina Milka in Franc Mezgec. 1 2 Atlas okolja, 2007, Agencija RS za okolje, LUZ d.d.; ortofoto iz leta 2009/ortofoto from 2009 Interaktivni atlas Slovenije, 1998, Založba Mladinska knjiga in Geodetski zavod v sodelovanju z Globalvision 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na meteorološki postaji Kozina merimo višino padavin in višino snežne odeje ter novozapadlega snega, meritve opravljamo zjutraj ob 7., v poletnem času pa ob 8. uri; ob izredno močnih nalivih merimo pogosteje. Preko celega dne opazujemo atmosferske pojave in beležimo čas začetka ter konca vseh vrst padavin in pojavov. Ob ustanovitvi meteorološke postaje na Kozini je bila ta klimatološka. Poleg spremenljivk, ki jih danes merimo in opazujemo na padavinski postaji, smo v času od novembra 1947 do konca marca 1961 merili še temperaturo zraka s suhim in mokrim termometrom, najnižjo in najvišjo temperaturo zraka na višini 2 m ter smer in jakost vetra. 2200 2000 1800 1600 1400 1200 1000 800 600 400 200 0 1948 1950 1952 1954 1956 1958 1960 1962 1964 1966 1968 1970 1972 1974 1976 1978 1980 1982 1984 1986 1988 1990 1992 1994 1996 1998 2000 2002 2004 2006 2008 2010 mm Slika 2. Meteorološki opazovalni prostor na Kozini, slikan decembra 1978 (levo) in maja 2009 (arhiv ARSO) Figure 2. Meteorological observing place in Kozina, photo was taken in December 1978 (left picture) and in May 2009 (Archive of ARSO) 3 Slika 3. Letna višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1948–2010 ter referenčno povprečje (1961–1990, zelena črta) na Kozini 3 Figure 3. Annual precipitation (columns) and five-year moving average (curve) in 1948–2010 and mean reference value (1961–1990, green line) in Kozina V referenčnem obdobju (1961–1990) je na Kozini letno povprečje 1512 mm padavin, letno povprečje obdobja 1951–1980 je 1506 mm, obdobja 1971–2000 1421 in obdobja 1981–2010 1328 mm. Razlog v spremembi višine padavin je tako v spremenljivosti podnebja kot v možnem vplivu ostalih dejavnikov (zamenjava opazovalcev, sprememba okolice merilnega mesta, …) na izmerjene vrednosti. 3 V članku so uporabljeni izmerjeni meteorološki podatki, ki so že v digitalni bazi. Meteorological data used in the article are measured and already digitized. 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Leta 2010 je na Kozini padlo 1914 mm padavin, kar je druga najvišja letna višina padavin izmerjena v obdobju 1948–2010; največ padavin je bilo leta 1960, kar 2107 mm, najmanj pa leta 2003, le 898 mm (slika 3). Jesen je običajno najbolj namočen letni čas, referenčno povprečje je 443 mm, najbolj suha pa je zima, ko običajno pade 328 mm padavin (slika 4). Primerjava padavin po letnih časih v obdobjih 1971–2000 in 1981–2010 z referenčnim 1961–1990 kaže, da se višina padavin zmanjšuje v vseh letnih časih. 1951–1980 1971–2000 2011 500 1961–1990 1981–2010 397 400 400 365 350 400 300 298 306 289 mm mm 253 300 200 346 340 237 235 250 207 200 150 100 100 50 0 0 J F M A M J J A S O N pomlad poletje jesen zima Spring Summer Autumn Winter mesec / Month 4 Slika 4. Povprečna višina padavin po letnih časih in po obdobjih na Kozini 4 Figure 4. Mean seasonal precipitation per seasons and periods in Kozina 1951–1980 200 Slika 5. Najvišja in najnižja izmerjena mesečna višina padavin v obdobju 1948–oktober 2011 na Kozini Figure 5. Maximum and minimum monthly precipitation in 1948–October 2011 in Kozina 1961–1990 1971–2000 1981–2010 2011 mm 160 120 80 40 0 J F M A M J J mesec / Month A S O N D Slika 6. Povprečna mesečna višina padavin po obdobjih in višina padavin v desetih mesecih leta 2011 Figure 6. Mean monthly precipitation per periods and precipitation in the ten months of year 2011 Najbolj namočen mesec leta v referenčnem obdobju 1961–1990 je november s povprečjem 163 mm padavin. Februar je s povprečjem 95 mm v istem obdobju najbolj suh mesec leta. V obdobju 1971– 4 Meteorološki letni časi: pomlad = marec, april, maj; poletje = junij, julij, avgust; jesen = september, oktober, november; zima = december, januar, februar Meteorological seasons: Spring = March, April, May; Summer = June, July, August; Autumn = September, October, November; Winter = December, January, February 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 2000 sta v povprečju najbolj namočena meseca junij in oktober s 150 oz. 151 mm padavin, februar pa s povprečjem 87 mm še vedno ostaja najbolj suh mesec. V obdobju 1981–2010 je najbolj namočen mesec september s povprečjem 145 mm, februarju kot najbolj sušnemu mesecu v letu s povprečjem 81 mm se pridružita še januar in julij s povprečjem 81 oz. 79 mm padavin. Ob primerjavi mesečnih povprečij v obdobjih 1971–2000 in 1981–2010 s pripadajočimi referenčnimi povprečji 1961–1990 je opazno zmanjševanje padavin v devetih mesecih leta, septembra, oktobra in decembra pa povprečja ostajajo na nivoju referenčnih ali so celo nad njimi (slika 6). Leta 2011 je v petih od desetih mesecev padlo manj padavin, kot je referenčno povprečje za posamezen mesec; najbolj sušen je bil avgust z 9 mm padavin, kar predstavlja 7 % referenčnega povprečja. Več padavin kot običajno je padlo junija in julija, julija je bilo celo 182 mm padavin ali 180 % referenčnega povprečja. Marca, maja in oktobra je bila količina padavin skoraj enaka vrednosti referenčnega obdobja (slika 6). Oktobra 2011 je padlo 133 mm padavin, kar je za spoznanje pod referenčnim povprečjem, ki znaša 135 mm (slika 6, 7). Največ padavin smo oktobra na Kozini namerili leta 1992, 400 mm; najmanj, le 2 mm, pa oktobra 1965 (slika 5). Kredarica Bilje Rateče Brnik Ljubljana Bežigrad Kozina Portorož Šmartno Novo mesto Celje Cerklje Lisca Maribor M.Sobota 222 211 207 192 181 50 100 150 mm 155 140 136 120 mm 99 80 60 127 123 100 133 132 131 130 119 106 104 101 92 0 160 81 65 105 86 69 76 40 20 0 200 250 Slika 7. Mesečna višina padavin oktobra 2011 na izbranih meteoroloških postajah in na Kozini Figure 7. Monthly precipitation in October 2011 on chosen meteorological stations and in Kozina J F M A M J J A S O N mesec / Month 5 Slika 8. Najvišja dnevna višina padavin po mesecih v obdobju 1948–oktober 2011 5 Figure 8. Maximum daily precipitation per month in 1948–October 2011 Najvišja dnevna višina padavin v obdobju 1948–oktober 2011 je bila na postaji Kozina izmerjena 19. septembra 2010, 155 mm (slika 8). V omenjenem obdobju smo 100 mm in več padavin v enem dnevu izmerili še enajstkrat, v kar 169 dneh pa smo namerili najmanj 50 mm padavin dnevno. Najvišja dnevna višina padavin oktobra 2011 je bila 49 mm, izmerjena pa je bila 8. v mesecu. Snežna odeja na Kozini v povprečju leži 17 dni na leto, kar je referenčno povprečje obdobja 1961– 1990; 15 dni s snežno odejo je povprečje v obdobjih 1951–1980, 1971–2000 in 1981–2010. Najpogosteje pade prvi sneg novembra, v obdobju 1948–2010 je šestkrat padel že v oktobru, in sicer v 5 Dnevna višina padavin je vsota padavin od 7. ure prejšnjega dne do 7. ure dneva meritve; višina je pripisana dnevu meritve. Daily precipitation is measured at 7 o'clock a. m. and it is 24 hour sum of precipitation. It is assigned to the day of measurement. 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo letih 1950, 1952, 1955, 1997, 2003 in 2007. Zadnji sneg običajno pade aprila, v letih 1957, 1970 in 1985 smo ga zabeležili še maja, leti 1949 in 1989 pa sta minili povsem brez snega. 50 40 30 20 10 0 1948 1950 1952 1954 1956 1958 1960 1962 1964 1966 1968 1970 1972 1974 1976 1978 1980 1982 1984 1986 1988 1990 1992 1994 1996 1998 2000 2002 2004 2006 2008 2010 število dni / number of days . cm Oktobra 2011 na Kozini ni bilo snežne odeje. V prvih treh mesecih leta 2011 je sicer snežilo, vendar je padlo manj kot cm snega, tako da ni bilo zabeleženega niti dneva s snežno odejo. Slika 9. Letno število dni s snežno odejo (krivulja) in najvišja snežna odeja (stolpci) v obdobju 1948–2010 Figure 9. Annual snow cover duration (curve) and maximum depth of total snow cover (columns) in 1948–2010 Preglednica 1. Najvišje in najnižje letne, mesečne in dnevne vrednosti izbranih meteoroloških spremenljivk na Kozini v obdobju 1948–oktober 2011 Table 1. Extreme values of measured yearly, monthly and daily values of chosen meteorological parameters on meteorological station Kozina in 1948–October 2011 Največ Maximum Letna višina padavin (mm) Annual precipitation (mm) Mesečna višina padavin (mm) Monthly precipitation (mm) Dnevna višina padavin (mm) Daily precipitation (mm) Najvišja višina snežne odeje (cm) Maximum snow cover depth (cm) Najvišja višina novozapadlega snega (cm) Maximum depth of fresh snow (cm) Letno število dni s snežno odejo Annual number of days with snow cover Leto / Datum Year / Date 2107 1960 Najmanj Minimum Leto / Datum Year / Date 898 2003 400 oktober 1992 0 januar 1964, 1989, 2000 marec 1948, 1973 avgust 1962 155 19. september 2010 0 — 50 6. marec 1970 0 1949, 1989 35 16. januar 1960 0 — 41 1963 0 1949, 1989 SUMMARY Meteorological station Kozina is located at elevation of 484 m in the southwestern part of Slovenia. It was established in 1946. On the meteorological station precipitation and snow cover have been measured and meteorological phenomena have been observed. Milka and Franc Mezgec have been meteorological observers on the station since April 1992. 34 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY Ana Žust P o vročem in sušnem septembru je bilo v oktobru več dežja. Največ, več kot 270 mm, ga je padlo v Idrijsko-Cerkljanskem hribovju. Proti vzhodu se je višina padavin zniževala, na Štajerskem in v Prekmurju so namerili manj kot 120 mm dežja. Dolgoletno povprečje ni bilo doseženo le na širšem območju Maribora, sicer pa je v večini države višina padavin presegla dolgoletno povprečje za več kot petino. V Prekmurju in večjem delu zahodne Slovenije tudi za več kot 40 %. Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP). Izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, oktober 2011 Table 1. Ten days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, October 2011 Postaja Portorož - letališče Bilje Godnje Vojsko Rateče - Planica Planina pod Golico Bohinjska Češnjica Lesce Brnik-letališče Preddvor Topol pri Medvodah Ljubljana Nova vas - Bloke Babno polje Postojna Kočevje Novo mesto Malkovec Bizeljsko Dobliče - Črnomelj Metlika Šmartno Celje Slovenske Konjice Maribor - letališče Starše Polički vrh Ivanjkovci Murska Sobota pov. 3,3 2,4 1,5 1,3 1,5 1,4 1,4 1,5 1,6 1,9 1,6 1,9 1,3 1,4 1,8 1,6 1,6 1,8 2,0 1,4 1,4 1,6 2,0 2,0 1,9 1,5 1,4 1,2 1,9 I. dekada max. Σ 4,5 33 3,3 24 1,9 15 1,9 13 2,0 15 1,8 14 1,9 14 1,9 15 2,0 16 2,5 17 2,1 16 2,8 19 1,8 13 2,0 14 3,3 18 2,3 16 2,3 16 2,5 18 2,9 20 2,0 14 2,1 14 2,5 16 3,4 20 3,1 20 3,0 19 2,4 15 1,9 14 1,6 12 3,1 19 pov. 2,7 2,1 1,3 0,9 1,1 0,9 0,8 0,8 1,2 1,2 1,0 1,3 0,9 1,1 1,3 1,2 1,2 1,2 1,5 1,0 0,9 1,1 1,5 1,4 1,4 1,1 0,9 0,8 1,4 II. dekada max. 4,9 4,5 2,3 1,2 1,7 1,5 1,3 1,0 2,1 1,8 1,7 1,9 1,4 2,1 2,6 1,5 2,0 1,6 2,1 1,8 1,2 1,5 2,0 2,5 2,2 2,3 1,9 1,4 2,3 Σ 27 21 13 9 11 9 8 8 11 12 10 13 9 11 13 12 12 12 15 10 9 11 15 14 14 11 9 8 14 III. dekada pov. max. Σ 1,4 2,2 16 1,4 3,1 16 0,7 1,3 8 0,5 0,7 6 0,6 0,8 6 0,5 0,6 6 0,5 0,6 5 0,6 0,7 6 0,6 1,0 7 0,6 1,0 7 0,6 0,6 6 0,7 1,0 8 0,5 0,6 6 0,6 0,7 6 0,8 1,3 9 0,6 0,8 7 0,6 0,8 7 0,6 0,8 6 0,7 1,0 7 0,6 0,6 6 0,6 0,6 7 0,6 0,8 7 0,7 1,0 8 0,7 1,0 7 0,7 0,9 8 0,6 0,7 7 0,6 0,7 6 0,5 0,6 6 0,7 1,1 8 Mesec (M) pov. max. Σ 2,5 4,9 76 2,0 4,5 61 1,2 2,3 36 0,9 1,9 28 1,1 2,0 32 0,9 1,8 28 0,9 1,9 27 1,0 1,9 29 1,1 2,1 34 1,2 2,5 36 1,1 2,1 32 1,3 2,8 39 0,9 1,8 28 1,0 2,1 31 1,3 3,3 40 1,1 2,3 35 1,1 2,3 35 1,2 2,5 35 1,4 2,9 42 1,0 2,0 30 1,0 2,1 30 1,1 2,5 34 1,4 3,4 42 1,4 3,1 41 1,3 3,0 42 1,1 2,4 33 1,0 1,9 30 0,8 1,6 26 1,3 3,1 40 Povprečna mesečna temperatura se je gibala med 9 in 10 °C, na Goriškem in na Obali med 11 in 12 °C. Prvih šest dni meseca je bilo povsod po državi nadpovprečno toplo. Nato je sledilo večdnevno obdobje hladnega vremena, ko so bile temperature za več kot 6 °C pod dolgoletnim povprečjem. Konec prve dekade oktobra nas je prešla hladna fronta, ki je zelo ohladila ozračje. Jutranje temperature zraka so se v višjih legah spustile pod ledišče. V izpostavljenih predelih so 17. oktobra 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo zabeležili prvo jesensko slano, njen pojav ni bistveno odstopal od povprečja, o morebitni škodi na vrtninah niso poročali. Ob koncu druge dekade oktobra je hladna fronta še enkrat prešla Slovenijo. Po nižinah je snežilo, sneg se je obdržal le do naslednjega dne. Nizke temperature zraka je spremljal še močan veter in burja na Primorskem. Mesečna povprečna temperatura zraka je bila za eno stopinjo, na Obali celo do dve stopinji pod dolgoletnim povprečjem. Izhlapevanje je bilo razmeroma nizko, v povprečju le med 1 in 1,5 mm, v Primorju med 2 in 2,5 mm (preglednica 1). Ves mesec je skupaj izhlapelo med 30 in 40 mm vode, na Obali nekoliko nad 70 mm. Vodna bilanca je bila večji del meseca pozitivna (slika 1, preglednica 2). Na severozahodu Slovenije so bila odstopanja mesečne vodne bilance večja od dolgoletnega povprečja (slika 1). V začetku oktobra je bila preskrbljenost tal z vodo še slaba, po obilnih padavinah pa se je stanje normaliziralo in tako je ostalo vse do konca meseca. V drugi in tretji dekadi so bila tla zaradi izdatnih padavin pogosto mokra. Na posameznih območjih z obilnimi padavinami so bila več dni celo čezmerno zasičena z vodo, še posebno na Barju, na območjih reliefnih depresij s slabo prepustnimi tlemi ter na območjih, kjer so reke ob intenzivnih padavinah v začetku tretje dekade prestopile bregove (Krka, Ljubljanica, Sava). Slika 1. Vodna bilanca za mesec oktober (levo) v primerjavi s povprečjem 1971–2000 (desno) Figure 1. Water balance in October (left) compared to the average 1971–2000 (right) Preglednica 2. Vodna bilanca za dekade, mesec in zimsko obdobje (oktober 2011–marec 2012) Table 2. Ten days, monthly and winter period water balance (from October 2011 to March 2012) Vodna bilanca [mm] v oktobru Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] I. dekada II. dekada III. dekada Mesec v zimskem obdobju (1. oktobra–31. oktobra) Bilje 20,6 85,0 125,4 149,8 149,8 Ljubljana Bežigrad 45,3 53,3 93,9 142,1 142,1 Novo mesto 36,8 31,7 64,7 95,0 95,0 Celje 26,6 22,9 49,4 77,1 77,1 Maribor – letališče 25,2 26,2 19,7 59,3 59,3 Murska Sobota 24,2 20,7 11,3 51,4 51,4 Portorož – letališče −0,1 24,1 78,2 56,4 56,4 Za setev in dostop na polja s stroji so bile razmere ugodne le v prvi dekadi oktobra, kar so številni pridelovalci pšenice izkoristili za setev ozimne pšenice. 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, oktober 2011 Table 3. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, October 2011 Postaja Portorož-letališče Bilje Lesce Slovenj Gradec Ljubljana Novo mesto Celje Maribor-letališče Murska Sobota I. dekada II. dekada III. dekada Mesec (M) Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 16,1 17,6 13,3 12,8 14,7 12,8 13,2 14,2 13,6 16,7 17,9 13,6 12,6 15,0 13,5 13,9 14,5 13,9 27,2 30,6 23,1 22,8 28,4 23,0 25,6 25,4 25,5 25,3 28,7 22,0 20,0 25,3 21,3 22,0 23,4 23,4 7,2 7,1 5,0 5,8 5,9 4,9 4,3 5,5 3,7 8,8 8,3 5,8 5,7 7,1 6,1 6,6 6,4 4,8 12,7 11,8 7,9 8,4 7,6 8,4 8,7 9,1 8,9 12,9 12,2 8,5 8,0 8,6 8,9 9,3 9,3 9,0 24,8 22,0 17,0 15,4 17,2 22,0 18,6 18,4 20,2 20,6 19,3 16,0 14,6 16,3 18,7 16,5 16,8 18,4 4,9 4,6 2,0 3,6 1,1 0,3 0,6 2,4 0,8 7,4 6,6 3,1 3,6 3,0 2,8 3,5 3,7 2,0 11,5 10,4 7,8 8,7 8,8 9,5 8,9 8,7 8,7 11,6 10,7 8,2 8,5 9,1 9,7 9,1 9,1 8,8 20,6 18,1 15,0 12,8 13,6 15,0 17,2 15,3 14,9 18,5 16,5 14,6 11,9 12,9 13,9 14,8 14,2 14,2 4,6 5,2 2,5 5,3 2,1 5,1 3,5 2,4 1,2 5,8 6,4 3,4 4,8 3,4 6,5 5,1 3,9 2,4 13,4 13,2 9,6 9,9 10,3 10,2 10,2 10,6 10,4 13,7 13,5 10,0 9,6 10,8 10,7 10,7 10,9 10,5 LEGENDA: Tz2 −povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz2 max −ma ksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz5 max −m aksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) * −ni podatka Tz2 min Tz5 min −minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Slika 2. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, oktober 2011 Figure 2. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, October 2011 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, oktober 2011 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, October 2011 Postaja Portorož-letališče Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Maribor-letališče Murska Sobota Veliki Dolenci Portorož-letališče I. II. Tef > 0 °C III. M Vm I. II. T ef > 5 °C III. M Vm I. II. Tef > 10 °C III. M Vm T ef od 1. 1. 2011 > 0 °C > 5 °C > 10 °C 150 145 109 96 90 114 106 114 134 126 123 128 115 123 134 125 123 134 150 118 108 78 66 48 58 59 61 83 80 80 84 73 80 86 75 74 80 118 124 115 87 79 51 73 77 80 94 93 95 95 87 91 91 89 90 87 124 392 369 275 241 189 246 242 255 310 299 297 307 276 295 310 289 287 302 392 −66 −12 −18 −40 −16 −25 −20 −17 −11 −6 −28 −9 −20 −10 −3 −24 −3 0 −66 100 95 60 47 48 64 57 64 84 76 73 78 65 73 84 75 73 84 100 68 58 29 26 16 19 21 23 36 33 34 35 29 34 37 29 28 31 68 69 60 34 27 9 21 25 29 39 38 40 40 34 36 36 34 36 32 69 237 214 123 99 73 105 103 116 158 147 146 153 129 143 156 138 136 148 237 −66 −12 −19 −36 −1 −19 −16 −11 −11 −9 −28 −12 −18 −12 −6 −24 −6 −5 −66 51 48 26 17 16 28 24 28 43 37 32 37 30 34 44 36 35 48 51 25 16 5 7 1 2 3 2 8 10 11 10 8 12 14 9 7 9 25 17 10 2 0 0 0 0 1 3 2 2 3 2 2 0 1 1 0 17 93 73 33 24 18 30 27 31 54 49 45 50 39 48 58 46 44 57 93 −57 −10 −2 −12 8 2 −2 0 3 4 −12 2 −2 2 10 −2 4 14 −57 4627 4496 3573 3381 2963 3523 3419 3592 4139 3987 3995 4021 3738 3960 4019 3863 3849 3863 4627 3183 3083 2306 2150 1824 2297 2224 2374 2837 2696 2712 2734 2483 2682 2736 2597 2596 2592 3183 1970 1902 1260 1131 903 1280 1211 1338 1717 1592 1609 1631 1410 1592 1635 1522 1520 1500 1970 LEGENDA: I., II., III., M −dekade in mesec Tef > 0 °C, Vm −odstopanje od mesečnega povprečja (1951–94) Tef > 5 °C, * −ni podatka Tef > 10 °C 38 −vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ozimni ječmen so sejali že v zadnjih dneh septembra. Pogoji za vznik semena niso bili ugodni, saj so v drugi in deloma tudi zadnji dekadi oktobra temperature zraka predolgo vztrajale pod povprečjem. Tudi temperatura tal ni bila v optimalnih mejah za vznik semena. V prvi dekadi oktobra so se tla v setveni globini ogrela nad 20 °C (povprečje med 13 in 18 °C), po ohladitvi pa so se minimalne vrednosti občasno že spustile pod 5 °C. Tudi maksimalne vrednosti so pogosto ostale pod 15 °C (preglednica 3, slika 2). Vznik posevkov smo marsikje opazili šele v zadnjih dneh oktobra. Seme je vzkalilo ob koncu oktobra, dobrih 20 dni po setvi ob normalnih temperaturnih razmerah pa potrebuje pšenica za vznik okoli 10 dni. Značilnost letošnje jeseni je pozno jesensko rumenenje listavcev in odpadanje listov z dreves. Na primer v Ljubljanski kotlini listje povprečno orumeni 16. oktobra (1951–2009), letos pa smo rumenenje opazili vsaj 10 dni kasneje, podobno tudi v drugih območjih Slovenije. Do konca oktobra listi z dreves niso odpadli. Tako so bila ob sicer zgodnjih snežnih padavinah (21. oktobra) drevesa zaradi teže snega še dodatno obtežena, marsikje so se lomile veje. Na srečo se je sneg po nižinah hitro talil, zato o škodi niso poročali. Več škode pa je bilo v hribovitih predelih, zlasti na mariborskem in bistriškem Pohorju. Na Obali so v drugi polovici oktobra dozorele oljke, podobno tudi v Brdih. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: Σ(Td – Tp); Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 °C, 5 °C, 10 °C; Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) od 1.1. sum in the period – 1st April to the end of the current month Vm LTA declines of monthly values from the averages (°C) long-term average I., II., III., M decade, month SUMMARY Monthly average temperatures ranged from 9 to 10 °C in the most of the country and up to 12 °C in the Primorje region and on the Littoral. Warm conditions at the beginning of October dropped below the average after the cold front passed the county. In the second decade of October first autumn frost and first snow falls in the hilly region were recorded. Soil water balance was mostly positive due to abundant precipitation in October. Sowing of winter wheat was set out in optimal terms, later unfavourable soil temperature hindered seed emergence till the end of October. This season’s autumn colouring of deciduous trees started at least 10 days behind the average. 39 HIDROLOGIJA HYDROLOGY PRETOKI REK V OKTOBRU 2011 Discharges of Slovenian rivers in October 2011 Igor Strojan P odobno kot večino mesecev letošnjega leta je bila vodnatost rek tudi oktobra podpovprečna, po rekah je preteklo 38 % manj vode kot navadno. Večji del meseca so bili pretoki mali, v zadnjih dneh pa so se povečali do velikih pretokov. Ljubljanica je zadnje dni oktobra poplavljala na območju vsakoletnih poplav. Časovno spreminjanje pretokov Vse do 19. oktobra so bili pretoki rek večinoma mali. Sledilo je prvo neizrazito povečanje, ko so se povečali do večinoma srednjih pretokov. V tem času sta imeli največji pretok Dravinja in Sotla. Vodnatost rek se je v večjem delu države močneje povečala 27. oktobra, ko so bili pretoki največji v mesecu. Primerjava značilnih pretokov z obdobjem Največji mesečni pretoki rek so bili v celoti 22 % manjši kot v dolgoletnem obdobju (slika 3 in preglednica 1). Večina rek je imela največje pretoke 27. oktobra. Mura je imela največji pretok 8. oktobra, Dravinja in Sotla pa 21. v mesecu. Visokovodne konice Save so bile nadpovprečne v njenem celotnem toku. Srednji mesečni pretoki so bili podpovprečni. Največ vode je preteklo po največjih štirih rekah Savi, Dravi, Muri in Soči, kjer so bili srednji mesečni pretoki do 18 % manjši kot navadno v oktobru (slika 3 in preglednica 1). Najmanjši mesečni pretoki rek so bili z izjemo najmanjšega pretoka na Dravi podpovprečni. Večinoma so bili najmanjši pretoki podobni najmanjšim v dolgoletnem primerjalnem obdobju. V povprečju so bili najmanjši pretoki polovico manjši kot navadno (slika 3 in preglednica 1). Najnižje vrednosti so večinoma dosegli od 1. do 7. oktobra. SUMMARY October was hydrological dry month. The river discharges were in average 38 % lower if compared with the long-term period. The discharges were small in the first part of the month and big at the end of the month. River Ljubljanica flooded on the area of every year floods. 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja GORNJA RADGONA 0,82 VIDEM RADOVLJICA 0,29 0,78 BORL+FORMIN 0,82 SUHA 0,78 ŠENTJAKOB HRASTNIK 0,93 0,67 VELIKO ŠIRJE 0,62 RAKOVEC SOLKAN 0,91 0,27 MOSTE 0,40 PODROTEJA DOLENJE PODBOČJE ČATEŽ 0,38 0,63 0,65 0,51 CERKVENIKOV MLIN 0,30 RADENCI 0,71 Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek oktobra 2011 in povprečnimi srednjimi oktobrskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the October 2011 mean discharges of Slovenian rivers compared to October mean discharges of the long-term period 800 350 700 300 PRETOKI (m3/s) 3 PRETOKI (m /s) 600 500 400 300 200 200 150 100 50 100 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 BORL+FORMIN 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 GORNJA RADGONA 9 11 13 15 17 19 21 RAKOVEC 140 1200 120 1000 100 PRETOKI (m3/s) 1400 3 PRETOKI (m /s) 250 800 600 400 23 25 27 29 31 27 29 31 27 29 31 VELIKO ŠIRJE 80 60 40 20 200 0 0 1 3 5 7 9 11 RADOVLJICA 13 15 17 19 ŠENTJAKOB 21 23 25 HRASTNIK 27 29 1 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 SUHA ČATEŽ 600 21 23 25 PODBOČJE 400 350 500 PRETOKI (m /s) 3 3 PRETOKI (m /s) 300 400 300 200 250 200 150 100 100 50 0 0 1 3 5 7 9 SOLKAN 11 13 15 17 DOLENJE 19 21 23 25 27 29 31 1 PODROTEJA 3 5 7 9 11 13 CERKVENIKOV MLIN Slika 2. Pretoki slovenskih rek, oktober 2011 Figure 2. The discharges of Slovenian rivers, October 2011 41 15 17 19 21 MOSTE 23 25 RADENCI Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja RAZMERJA PRETOKOV 4,0 3,0 2,0 1,0 SO LK A N M OS TE RA DE NC I DO LE NJ E PO DR CE OT RK EJ V A EN IK OV M LI N Qvk oktober 2011 SU H A PO DB OČ JE ČA TE Ž HR AS TN IK RA KO VE C RA DO VL JIC A ŠE NT JA KO B VI DE M VE LI KO ŠI RJ E BO RL +F OR M IN GO RN JA RA DG ON A 0,0 Qvk oktober 1971 - 2000 RAZMERJA PRETOKOV 5,0 4,0 3,0 2,0 1,0 SO LK A N M OS TE RA DE NC I DO LE NJ E PO DR CE OT RK EJ V A EN IK OV M LI N Qsr oktober 2011 SU H A PO DB OČ JE ČA TE Ž HR AS TN IK RA KO VE C RA DO VL JIC A ŠE NT JA KO B VI DE M VE LI KO ŠI RJ E BO RL +F OR M IN GO RN JA RA DG ON A 0,0 Qsr oktober 1971 - 2000 RAZMERJA PRETOKOV 6,0 5,0 4,0 3,0 2,0 1,0 SO LK A N M OS TE RA DE NC I DO LE NJ E PO DR CE OT RK EJ V A EN IK OV M LI N Qnp oktober 2011 SU H A PO DB OČ JE ČA TE Ž HR AS TN IK RA KO VE C RA DO VL JIC A ŠE NT JA KO B VI DE M VE LI KO ŠI RJ E BO RL +F OR M IN GO RN JA RA DG ON A 0,0 Qnp oktober 1971 - 2000 Slika 3. Veliki (Qvk), srednji (Qs) in mali (Qnp) pretoki oktobra 2011 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju Figure 3. Large (Qvk), medium (Qs) and small (Qnp) discharges in October 2011 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Veliki, srednji in mali pretoki oktobra 2011 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Table 1. Large, medium and small discharges in October 2011 and characteristic discharges in the long-term period REKA/ RIVER POSTAJA/ Qnp STATION Oktober 2011 3 m /s dan nQnp sQnp vQnp Oktober 1971–2000 3 3 3 m /s m /s m /s MURA G. RADGONA 76,0 7 58 96,0 222 DRAVA BORL+FORMIN 197 6 110 172 328 DRAVINJA VIDEM 0,9 1 0,8 4,2 16,5 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 6,6 6 6,2 16,8 34,1 SOTLA RAKOVEC 1,1 4 1,0 1,9 6,1 SAVA RADOVLJICA 6,7 4 6,5 18,6 67,5 SAVA ŠENTJAKOB 35,0 4 20,3 45,0 128 SAVA HRASTNIK 41,0 5 39,9 113 237 SAVA ČATEŽ 57,0 6 56,5 131 393 SORA SUHA 2,8 4 2,6 7,7 21,1 KRKA PODBOČJE 4,9 6 6,2 20,4 Legenda: Explanations: Qvk veliki pretok v mesecu opazovana konica - Qvk the highest monthly charge - extreme nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju dis- 99,6 sQvk mean high discharge in a period največji veliki pretok v obdobju KOLPA RADENCI 12,0 2 4,0 13,7 58,1 vQvk LJUBLJANICA MOSTE 5,0 7 4,1 22,9 83,7 vQvk SOČA SOLKAN 20,0 1 9,6 37,0 110 the maximum high discharge in a period VIPAVA DOLENJE 1,2 4 1,9 5,0 10,8 Qs IDRIJCA PODROTEJA 1,4 17 0,8 2,1 4,9 srednji pretok v mesecu srednje dnevne vrednosti REKA C. MLIN 0,8 1 0,2 1,8 8,5 Qs mean monthly discharge daily average - Qs nQs sQs vQs MURA G. RADGONA 120 64,5 146 325 nQs najmanjši obdobju v DRAVA BORL+FORMIN 283 145 343 723 nQs DRAVINJA VIDEM 3,5 1,1 12,0 45,1 the minimum mean discharge in a period SAVINJA VELIKO ŠIRJE 31,9 9,4 51,9 141 sQs srednji pretok v obdobju SOTLA RAKOVEC 2,9 1,4 10,6 40,6 sQs mean discharge in a period SAVA RADOVLJICA 43,8 10,0 56,5 144 SAVA ŠENTJAKOB 100 27,1 108 279 SAVA HRASTNIK 154 52,5 229 443 SAVA ČATEŽ 211 68,3 325 780 SORA SUHA 19,1 3,4 24,5 67,7 KRKA PODBOČJE 23,4 7,9 62,4 202 KOLPA RADENCI 46,5 4,3 65,7 197 LJUBLJANICA MOSTE 26,8 5,8 67,5 SOČA SOLKAN 109 19,5 119 VIPAVA DOLENJE 9,6 3,0 18,8 42,5 IDRIJCA PODROTEJA 6,9 0,9 11,0 REKA C. MLIN 3,1 0,5 10,4 Qvk nQvk sQvk vQvk srednji pretok vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qnp mali pretok v mesecu srednje dnevne vrednosti Qnp the smallest monthly charge - daily average 168 nQnp najmanjši mali pretok v obdobju 347 nQnp the minimum small discharge in a period 30,6 sQnp srednji mali pretok v obdobju 37,6 sQnp mean small period discharge - dis- in a MURA G. RADGONA 208 8 85 351 1113 vQnp največji mali pretok v obdobju DRAVA BORL+FORMIN 675 27 201 954 2292 vQnp DRAVINJA VIDEM 10,7 21 1,8 73,0 268 the maximum small discharge in a period SAVINJA VELIKO ŠIRJE 313 27 14,8 371 1283 SOTLA RAKOVEC 9,2 21 1,6 80,2 251 SAVA RADOVLJICA 336 27 35,7 219 580 SAVA ŠENTJAKOB 684 27 63,1 430 1151 SAVA HRASTNIK 973 27 160 723 1502 SAVA ČATEŽ 1219 27 86,4 1101 3001 SORA SUHA 118 27 11,7 156 443 KRKA PODBOČJE 103 28 10,1 197 356 KOLPA RADENCI 336 27 29,6 401 890 LJUBLJANICA MOSTE 150 27 20,2 182 377 SOČA SOLKAN 556 27 77,0 771 2015 VIPAVA DOLENJE 60,0 27 7,0 88,9 175 IDRIJCA PODROTEJA 43,0 27 2,9 91,8 304 REKA C. MLIN 42,0 27 1,4 81,0 245 43 TEMPERATURE REK IN JEZER V OKTOBRU 2011 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in October 2011 Peter Frantar O ktober 2011 je bil v začetku še nadpovprečno topel, sledila pa je močna ohladitev, kar se je pokazalo tudi pri temperaturi vode rek in jezer. Oktobra je bila povprečna temperatura izbranih površinskih rek 9,9 °C, od septembra se je znižala kar za 5,3 °C. Povprečna mesečna temperatura Bohinjskega jezera je bila v oktobru 11,8 °C, Blejskega jezera pa 16,0 °C. Povprečna temperatura rek je bila v primerjavi z dolgoletnim obdobjem nižja za 0,3 °C. Bohinjsko jezero je bilo za 1,0 °C toplejše kot običajno, Blejsko jezero pa za 0,4 °C. Glede na prejšnji mesec sta se jezeri ohladili, Bohinjsko jezero je bilo hladnejše kar za 7,3 °C, Blejsko jezero pa za 5,0 °C. Spreminjanje temperatur rek in jezer v oktobru Temperatura vode rek je bila oktobra za 0,3 °C pod povprečjem. Prvi oktobrski teden je minil še v skoraj poletnem vremenu, tako da je bila še v tem tednu temperatura vode skoraj poletna, v povprečju je imela okoli 13 °C, s temperaturnim razponom med 12 in 17 °C na nekraških rekah. 8. oktobra je ohladitev prinesla močno znižanje temperature, zlasti na rekah brez vpliva krasa. Skupna ohladitev je bila v povprečju za 4 °C, marsikje pa je bila tudi večja od 5 °C. Po šibki vmesni otoplitvi (za eno do dve stopinji) je ponovno sledila okoli 3-stopinjska ohladitev z nižkom okoli 19. oktobra, ko je bila temperatura vode na večini rek tudi najnižja ta mesec. V zadnjem delu meseca je bila temperatura vode v rekah bolj ali manj enakomerna in se konec meseca ustalila na okrog stopinji nad najnižjo temperaturo vode. Temperaturi vode Kamniške Bistrice in Idrijce pri Podroteji sta bili tudi v oktobru zaradi velikega vpliva krasa zelo enakomerni skozi ves mesec, in sicer nekje med 7 do 10 °C. Temperatura Idrijce pri Podroteji je bila bolj konstantna kot temperatura Kamniške Bistrice. Na Bistrici smo imeli namreč zaradi padavin nekaj več temperaturnih skokov, ki pa prav tako niso bili posebej veliki. Najvišjo temperaturo vode sta imeli v oktobru Krka pri Podbočju s 17,1 °C in Savinja v Velikem Širju s 16,1 °C. Najnižjo temperaturo vode je imela Savinja v Nazarjah, 5,9 °C. Temperatura vode obeh jezer je imela bolj dušeno nihanje kot reke. V začetku meseca je temperatura še stagnirala, po prvem tednu pa se je začela počasi enakomerno zniževati proti koncu meseca. Temperatura Blejskega jezera je bila ob koncu meseca nižja kar za 7 °C, Bohinjskega jezera pa za 8 °C. 44 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 25 TEMPERATURA ( C) 20 o o TEMPERATURA ( C) 25 15 10 5 0 10 5 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 MURA - G.RADGONA SAVA - RADOVLJICA SAVINJA - V. ŠIRJE o 20 15 10 5 0 20 15 10 5 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 IDRIJCA - PODROTEJA 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 K. BISTRICA - KAMNIK SAVINJA - NAZARJE TEMPERATURA ( C) o o TEMPERATURA ( C) 20 15 10 5 0 20 15 10 5 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 LJUBLJANICA - MOSTE KRKA - PODBOČJE SOČA - SOLKAN 25 SORA - SUHA 25 TEMPERATURA ( C) 20 o o SAVINJA - LAŠKO 25 25 TEMPERATURA ( C) SAVA - ŠENTJAKOB 25 TEMPERATURA ( C) o 15 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 25 TEMPERATURA ( C) 20 15 10 5 20 15 10 5 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 REKA - CERKVENIKOV MLIN 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 BLEJSKO J. - MLINO BOHINJSKO J. - SVETI DUH Slika 1. Temperature slovenskih rek in jezer, izmerjene vsak dan ob 7.00, oktober 2011 Figure 1. The temperatures of Slovenian rivers and lakes in October 2011, measured daily at 7:00 a. m. 45 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Primerjava značilnih temperatur voda z večletnim obdobjem Najnižje mesečne temperature rek v oktobru so bile primerjavi z obdobnimi povprečji za 0,6 °C nižje. Najnižja temperatura Bohinjskega jezera je bila izmerjena 23. oktobra (8,0 °C) in je bila za 0,4 °C nižja kot v obdobnem povprečju, najnižja temperatura Blejskega jezera pa je bila 30. oktobra s 13,0 °C za 0,2 °C višja od obdobnega nizkega povprečja. Najnižje temperature rek so bile od 5,9 °C (Savinja v Nazarjah) do 9,6 °C (Krka pri Podbočju). Največje negativno odstopanje temperature rek od dolgoletnega povprečja je bilo na Reki pri Cerkvenikovem mlinu, za −1,8 °C, največje pozitivno odstopanje pa na Savi pri Šentjakobu, za 0,6 °C. Srednje mesečne temperature izbranih rek so bile od 7,9 °C na Idrijci pri Podroteji do 12,4 °C na Krki pri Podbočju. Povprečna temperatura rek je bila 9,9 °C, kar je za 0,3 °C manj kot v dolgoletnem povprečju. Povprečna temperatura Bohinjskega jezera je bila 11,8 °C, kar je za 1,0 °C več od dolgoletnega povprečja, Blejsko jezero pa je bilo primerjalno s 16,0 °C za 0,4 °C toplejše od povprečja. Največje negativno odstopanje najvišje temperature rek od dolgoletnega povprečja je bilo na Reki pri Cerkvenikovem mlinu, za −1,5 °C, največje pozitivno odstopanje pa na Krki pri Podbočju in na Savi pri Šentjakobu, za 0,7 °C. Najvišje mesečne temperature rek so bile glede na večletno primerjalno obdobje za 0,8 °C višje in so segale od 9,0 °C na Idrijci pri Podroteji (vpliv krasa) oz. od 11,6 °C na Savi pri Radovljici do 17,1 °C na Krki pri Podbočju. Najvišja mesečna temperatura obeh jezer je bila v začetku oktobra, Bohinjsko jezero je doseglo 17,0 °C, kar je za 3,3 °C več, Blejsko pa 20,2 °C, kar je 2,4 °C več od dolgoletnega povprečja. Največje negativno odstopanje najvišje temperature rek od dolgoletnega povprečja je bilo na Idrijci pri Podroteji ter na Ljubljanici v Mostah, za −0,2 °C, največje pozitivno odstopanje pa na Krki pri Podbočju in na Savi pri Šentjakobu, in sicer za 2,7 °C. Slika 2. Kolpa pri Gorenji Gomili 19. oktobra in Sora na Suhi 21. oktobra (foto: Peter Frantar) Figure 2. River Kolpa at Gorenja Gomila on 19 October and River Sora at Suha on 21 October (Photo: Peter Frantar) 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Nizke, srednje in visoke temperature slovenskih rek v oktobru 2011 ter značilne temperature v večletnem obdobju Table 1. Low, mean and high temperatures of Slovenian rivers in Oktober 2011 and characteristic temperatures in the multiyear period Legenda: Explanations: TEMPERATURE REK / RIVER TEMPERATURES REKA / RIVER MERILNA Oktober POSTAJA/ October MEASUREMENT STATION MURA SAVA SAVA SORA K. BISTRICA LJUBLJANICA SAVINJA SAVINJA SAVINJA KRKA SOCA IDRIJCA REKA G. RADGONA RADOVLJICA ŠENTJAKOB SUHA KAMNIK MOSTE NAZARJE LAŠKO VELIKO ŠIRJE PODBOCJE SOLKAN PODROTEJA CERKV. MLIN 2011 Tnk Oktober / October nTnk sTnk vTnk °C dan °C °C °C 6,7 6,7 8,4 6,3 6,5 8,3 5,9 6,4 7,2 9,6 8,3 7,1 6,1 18 18 21 18 17 21 17 18 18 24 24 22 18 4,1 3,5 5,0 3,3 4,1 8,0 2,6 1,0 3,0 6,0 5,8 7,8 4,2 7,6 6,3 7,8 6,9 7,3 9,9 6,0 7,1 8,1 9,1 8,5 8,3 7,9 10,5 8,7 10,4 10,3 10,0 12,9 8,4 10,0 11,0 10,8 11,0 9,1 14,3 nTs 9,3 4,3 8,0 7,9 5,1 9,3 6,2 7,5 9,2 9,3 8,8 8,2 8,8 sTs 11,0 8,3 10,0 9,9 8,8 11,9 8,9 10,6 11,5 11,7 10,3 8,8 10,9 vTs 14,0 11,8 12,7 13,9 11,6 14,8 12,1 15,5 16,4 17,3 12,7 9,7 17,4 nTvk 11,1 7,9 9,6 9,4 6,6 11,6 9,2 11,0 12,0 11,0 10,2 8,4 11,2 sTvk 14,1 10,5 12,1 12,6 10,4 14,2 11,6 14,3 15,1 14,4 12,1 9,2 13,8 vTvk 16,4 13,3 14,4 15,1 15,2 18,8 14,0 18,0 20,0 18,0 15,2 10,2 20,1 MURA SAVA SAVA K. BISTRICA SORA LJUBLJANICA SAVINJA SAVINJA SAVINJA KRKA SOCA IDRIJCA REKA G. RADGONA RADOVLJICA ŠENTJAKOB KAMNIK SUHA MOSTE NAZARJE LAŠKO VELIKO ŠIRJE PODBOCJE SOLKAN PODROTEJA CERKV. MLIN Ts 10,1 8,7 10,7 9,6 8,3 10,6 9,0 10,3 10,9 12,4 10,3 7,9 9,4 MURA SAVA SAVA K. BISTRICA SORA LJUBLJANICA SAVINJA SAVINJA SAVINJA KRKA SOCA IDRIJCA REKA G. RADGONA RADOVLJICA ŠENTJAKOB KAMNIK SUHA MOSTE NAZARJE LAŠKO VELIKO ŠIRJE PODBOCJE SOLKAN PODROTEJA CERKV. MLIN Tvk 14,3 11,6 14,1 13,2 10,4 14,0 12,9 15,0 16,1 17,1 13,5 9,0 14,2 2 7 1 7 7 1 7 2 2 1 2 7 1 Tnk najnižja nizka temperatura v mesecu / the minimum low monthly temperature nTnk najnižja nizka temperatura v obdobju / the minimum low temperature of multiyear period sTnk srednja nizka temperatura v obdobju / the mean low temperature of multiyear period vTnk najvišja nizka temperatura v obdobju / the maximum low temperature of multiyear period Ts srednja temperatura v mesecu / the mean monthly temperature nTs najnižja srednja temperatura v obdobju / the minimum mean temperature of multiyear period sTs srednja temperatura v obdobju / the mean temperature of multiyear period vTs najvišja srednja temperatura v obdobju / the maximum mean temperature of multiyear period Tvk visoka temperatura v mesecu / the highest monthly temperature nTvk najnižja visoka temperatura v obdobju / the minimum high temperature of multiyear period sTvk srednja visoka temperatura v obdobju / the mean high temperature of multiyear period vTvk najvišja visoka temperatura v obdobju / the maximum high temperature of multiyear period * nepopolni podatki / not all month data Obdobje / Period 47 Opomba: Temperature rek in jezer so izmerjene ob 7. uri zjutraj. Explanation: River and lake temperatures are measured at 7:00 a. m. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 2. Nizke, srednje in visoke temperature jezer v oktobru 2011 ter značilne temperature v večletnem obdobju Table 2. Low, mean and high temperatures of lakes in October 2011 and characteristic temperatures in the multiyear period TEMPERATURE JEZER / LAKE TEMPERATURES Oktober MERILNA JEZERO / LAKE POSTAJA/ October MEASUREMENT 2011 STATION Tnk BLEJSKO J. BOHINJSKO J. BLEJSKO J. BOHINJSKO J. BLEJSKO J. BOHINJSKO J. MLINO SVETI DUH Oktober / October Obdobje / Period nTnk sTnk vTnk °C dan °C °C °C 13,0 8,0 30 23 11,2 5,6 12,8 8,4 14,6 11,8 Ts nTs sTs vTs MLINO SVETI DUH 16,0 11,8 14,2 6,3 15,7 10,8 19,8 14,6 MLINO SVETI DUH Tvk 20,2 3 17,0 1 nTvk 15,8 9,8 sTvk 17,8 13,7 vTvk 19,8 17,3 Slika 3. Srednje mesečne temperature vode rek in jezer v oktobru 2011 na izbranih vodomernih postajah Figure 3. Mean monthly temperatures of rivers and lakes in October 2011 on chosen gauging stations SUMMARY The average water temperature of Slovenian rivers in October was 9.9 °C which is 0.3 °C lower than in the multi-annual average. The temperature of Lake Bohinj was 1.0 °C higher and of Lake Bled 0.4 °C higher than in the long-term average. Averag e October 2011 temperature of the Lake Bohinj was 11.8 °C and of the Lake Bled 16.0 °C. 48 DINAMIKA IN TEMPERATURA MORJA V OKTOBRU Sea dynamics and temperature in October Igor Strojan S pričetkom jeseni se je povečala dinamika morja, temperatura morja pa se je ohladila pod kopalno temperaturo. Štiri izrazitejše vremenske spremembe so spreminjale višino in valovanje morja. Valovanje je bilo najvišje 7. in 20. oktobra v času burje. Povprečje urnih valovi je presegalo višino 1,5 m, najvišji valovi so bili višji od 2,5 m. Ob zmanjšanem zračnem tlaku in jugu je morje 26. oktobra v manjši meri poplavilo nižje dele obale. Burja je morje nekoliko bolj ohladila šele v drugi polovici oktobra. 40 360 30 300 20 180 0 Vs (st.) dP (mb), Vv (m/s) 240 10 Slika 1. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) oktobra 2011 Figure 1. Wind velocity (Vv), wind direction (Vs) and air pressure deviations (dP) in October 2011 -10 120 -20 60 -30 -40 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 Vv dP Vs 25,0 300 Temperatura zraka (°C) 2 Globalno sevanje (W/m ) 20,0 200 15,0 10,0 100 5,0 0,0 0 1 3 5 7 9 11 13 Temperatura zraka 15 17 19 21 23 25 27 Globalno sevanje 49 29 31 Slika 2. Srednja dnevna temperatura zraka in sončno sevanje oktobra 2011 Figure 2. Mean daily air temperature and sun radiation in October 2011 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Višina morja Srednja mesečna višina morja 223 cm je po daljšem obdobju le malo presegala dolgoletno povprečje. Najvišja višina morja je bila višja, najnižja pa nižja od dolgoletnega povprečja. Razlika med najvišjo in najnižjo višino morja 184 cm je bila večja kot navadno (preglednica 1). Časovni potek sprememb višine morja. Višina morja se je oktobra pogosto spreminjala. Poleg štirih vremenskih sprememb se je residualna višina morja dokaj pogosto spreminjala zaradi lastnega nihanja. Posebej izrazite so bile spremembe višine morja v dneh od 7. do 9. oktobra, ko se je residualna višina morja dvakrat zvišala in znižala za 40 cm (slika 3 in 4). Najvišje in najnižje višine morja. Najvišja gladina morja 310 cm je bila izmerjena 26. septembra ob 8.10, ko je bila jutranja plima povišana le za 23 cm. Gladina morja je bila najnižja v mesecu 126 cm 7. oktobra ob 13:20 uri (preglednica 1 in slika 2). V tem času je bila višina morja 45 cm nižja od višine astronomskega plimovanja. Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja v oktobru 2011 in v dolgoletnem obdobju Table 1. Characteristic sea levels of October 2011 and the reference period Mareografska postaja/Tide gauge: Koper okt.11 okt. 1960 - 1990 SMV NVVV NNNV A Legenda/Explanations: SMV srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month amplitude / the amplitude NVVV cm min cm sr cm max cm 223 310 126 184 206 274 131 143 220 303 147 156 238 370 166 204 NNNV A 320 40 30,0 30 20,0 20 10,0 10 0,0 0 -10,0 240 Odkloni višin morja (cm) Višina (cm) 200 160 120 80 40 Odkloni zračnih pritiskov (mb) 280 0 -10 -40 -20,0 1 1 3 5 7 9 11 Hmer 13 15 17 Ha 19 21 23 25 27 29 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 31 Odkloni višin morja Hres Slika 3. Izmerjene urne (Hmer) in astronomske (Ha) višine morja oktobra 2011 ter razlika med njimi (Hres). Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska “ničla” na mareografski postaji v Kopru, ki je 3955 mm pod državnim geodetskim reperjem R3002 na stavbi Uprave za pomorstvo. Srednja letna višina morja v dolgoletnem obdobju je 216 cm Figure 3. Measured (Hmer) and prognostic »astronomic« (Ha) sea levels in October 2011 and the difference between them (Hres) Odkloni zračnih pritiskov Slika 4. Odkloni srednjih dnevnih višin morja v oktobru 2011 od povprečne višine morja v obdobju 1960–1990 in odkloni srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnega povprečja Figure 4. Differences between mean daily sea levels in October and the mean seal level for the period 1969– 1990 together with the differences between mean daily pressures and the mean pressure for the reference period 50 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 4. Prognozirano astronomsko plimovanje morja v decembru 2011 glede na srednje obdobne višine morja Figure 4. Prognostic sea levels in December 2011 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Valovanje morja Povprečna višina valov 0,36 metra je bila oktobra 10 cm višja kot septembra. Velika večina valov ni prihajala samo iz jugozahodne in zahodne smeri, ampak je bilo valovanje pogosto tudi iz severovzhoda (slika 6). Višina valovanje 0,2 m zaradi jugozahodnika in juga je bilo občutno nižja kot višina valovanja 0,9 m zaradi burje (slika 5). Najvišja vala visoka 2,7 metra sta bila izmerjena ob burji 7. in 20. oktobra obakrat okoli 11. ure dopoldne. 400 4,5 3,5 Smer valov (stopinje) 300 3 250 2,5 200 2 150 1,5 100 1 50 Višina valov (m), Perioda valov (s) 4 350 0,5 0. 0. 0. 0. 0. 0. 0. 0. 0. 0. 0. 0. 0. 0. 0. 0. 0. 0. .1 .1 .1 .1 .1 .1 .1 .1 .1 .1 .1 .1 .1 .1 .1 .1 .1 .1 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 .1 13 15 0. 0. .1 14 0. .1 12 . 0. .1 9. 10 11 8. 10 10 . . 7. 10 . . 6. 10 . . 4. 10 5. 10 3. 10 . . 2. 10 0 1. 10 0 Smer valov Srednja višina valov (m) Perioda valov (s) Slika 5. Valovanje morja v oktobru 2011. Meritve na oceanografski boji VIDA NIB MBP Figure 5. Sea waves in October 2011. Data from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran Slika 6. Roža valovanja morja v oktobru. Podan je odstotek pogostosti in povprečna višina valov v določeni smeri. Višine valov so barvno porazdeljene vsake 0,2 metra. Podatki so rezultati meritev na oceanografski boji VIDA NIB MBP Figure 6. Sea waves in October 2011. Data are from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Temperatura morja v oktobru Povprečna mesečna temperatura morja 18,5 °C je bila nekoliko nižja kot v dolgoletnem obdobju, najvišja pa med najvišjimi v primerjalnem obdobju. Morje je bilo vse do 13. oktobra topleje od 20 °C (slika 5, preglednica 2). 25,0 Slika 7. Srednja dnevna temperatura morja, oktober 2011 Figure 7. Mean daily sea temperature, October 2011 Temperatura (°C) 20,0 15,0 10,0 5,0 0,0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Temperatura morja Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v oktobru 2011 (Tmin, Tsr, Tmax) ter najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v 30-letnem obdobju 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Dolgoletni niz podatkov temperature morja ni v celoti homogen. Table 2. Temperatures in October 2011 (Tmin, Tsr, Tmax) and characteristic sea temperatures for 30-year period 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Long-term period of sea temperature data is not homogeneous. TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper Oktober 2011 Oktober 1981–2010 Min Sr Max °C °C °C °C 15,6 16,9 18,0 Tmin 15,3 18,5 19,2 19,9 Tsr 18,5 20,2 21,3 22,9 Tmax 22,4 SUMMARY Sea level was 3 cm higher if compared with the long-term period. Mean sea waves comes mostly from southwest and southeast and were 0.36 m high. Mean sea temperature in 18.5 °C was 0.7 °C lower as usually in October. 53 ZALOGE PODZEMNIH VODA V OKTOBRU 2011 Groundwater reserves in October 2011 Urška Pavlič O ktobra je na območju vodonosnikov padlo sicer nekaj več padavin, kot je značilno za ta mesec, vendar se dvig gladin v tem mesecu ni odražal v bistvenem izboljšanju vodnih zalog iz poletja in zgodnje jeseni leta 2011. Zelo nizke gladine podzemnih voda so še vedno prevladovale v vodonosnikih Kranjskega in Sorškega polja ter Krškega, Dravskega in Ptujskega polja. Normalno vodno stanje je bilo zabeleženo v Vipavski dolini, na Čateškem in Šentjernejskem polju ter na večini merilnih mest Ljubljanskega polja in Spodnje Savinjske doline. Nadpovprečne zaloge podzemnih voda so bile oktobra zabeležene na Vrbanskem platoju, v delu Kranjskega polja in Spodnje Savinjske doline. Na območju kraških vodonosnikov je bilo dolgoletno povprečje vrednosti zalog podzemnih voda na večini merilnih mest preseženo nekajkrat v mesecu, pri čemer so bili dvigi gladin časovno pogojeni z napajanjem vodonosnikov s padavinami v prispevnem zaledju izvirov. Oktobra so na večini merilnih mest, reprezentativnih za napajanje aluvialnih in kraških vodonosnikov, zabeležili več padavin, kot je značilno za ta mesec. Napajanje je bilo najbolj intenzivno v zadnji dekadi meseca, ko je bilo dni brez padavin malo. Intenziven padavinski dan je bil povsod z izjemo zaledja izvira Bilpe, kjer dolgoletno oktobrsko povprečje padavin ni bilo doseženo, značilen tudi za 8. dan v mesecu. Največ padavin je na območju aluvialnih vodonosnikov padlo na območju vodonosnikov Ljubljanske kotline (slika 1), presežek padavin je tam znašal polovico normalnih vrednosti. Na območju kraških vodonosnikov so največ padavin zabeležili na območju Alpskega krasa, kjer jih je padlo za približno eno tretjino več, kot je normalno za ta mesec. Prvič po poletni sezoni so se padavine poleg dežja pojavile tudi v obliki snega, ki je ponekod segal tudi do nižin. Slika 1. Pogled na zgornji del aluvialnega zasipa reke Save, 16. oktober 2011 Figure 1. Upper part of alluvial deposit of Sava river, 16 October 2011 54 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Zaradi zelo nizkega stanja, do katerega so privedli sušni poletni meseci brez padavin, se zaloge podzemnih voda oktobra kljub zvišanju gladin podzemnih voda na večini merilnih mest niso dvignile do normalnih količin. Vodnjak v Skopicah na Krškem polju je bil oktobra suh že od meseca maja dalje, vodnjak v Cerkljah na Kranjskem polju pa drugi mesec zapored. Največji dvig je bil zabeležen na merilni postaji v Žabnici na Sorškem polju, znašal je 290 cm oziroma 44 % glede na razpon nihanja na tem merilnem mestu. Sledil je 133 cm dvig v Britofu na Kranjskem polju, na katerega vpliva višina vodostaja reke Kokre. Največji dvig glede na relativno vrednost je bil oktobra zabeležen v Vipavskem Križu v Vipavski dolini, kjer se je podzemna voda dvignila za 51 % razpona nihanja na tej lokaciji. Na tem merilnem mestu so se gladine podzemnih voda prvič po marcu dvignile do normalnih količin, sicer pa v tem vodonosniku že več let zapored zaradi vse večjega padavinskega primanjkljaja in vse večje stopnje evapotranspiracije beležimo postopno upadanje zalog podzemnih voda. Kraški izviri nizkega dinarskega krasa so bili v prvi polovici oktobra podpovprečno vodnati. Sledila je bolj ugodna polovica meseca, ko so se zaradi obilice padavin zaloge obnovile do normalnih količin in glede na padavinske dogodke v zaledju enkrat do dvakrat presegle dolgoletno povprečje. Na območju visokega dinarskega krasa so se podpovprečne gladine iz prvega dela meseca v drugem delu povzpele nad normalno raven in se tam ohranile vse do konca oktobra. Najbolj ugodno vodno stanje pa je bilo zabeleženo na območju izvirov alpskega krasa, ko so bile vodne gladine večino meseca nadpovprečno visoke. Na visokem dinarskem krasu in v Alpah so bili zabeleženi trije večji viški v nihanju gladine vode na izviru, ki so bili pogojeni z intenzivnejšim napajanjem vodonosnikov v zaledju izvirov. Oktobra so bile poleg rednih izvedene tudi simultane meritve gladin podzemnih voda Kranjskega in Sorškega polja na pogoščeni merilni mreži, ki jih predstavljajo predvsem vaški vodnjaki. Cilj meritev je bil natančen posnetek nizkega vodnega stanja teh vodonosnikov, ki sta mestoma pod vplivom zajezitve Save pri Mavčičah (Slika 2). Na večini merilnih mest medzrnskih vodonosnikov smo bili oktobra priča zvišanju gladin podzemnih voda, kar je privedlo do povečanja vodnih zalog. Izjema so bili večji deli Apaškega, Dravskega in Krškega polja, ko so se zaradi znižanja gladin podzemnih voda vodne zaloge nekoliko zmanjšale. Slika 2. Jez na Savi pri Mavčičah, Oktober 2011 Figure 2. Sava dam at Mavčiče, October 2011 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Lipovci - Prekmursko polje 100 100 80 80 80 60 60 60 40 40 40 20 20 20 0 -20 -20 -40 -40 -40 -60 -60 -60 -80 -80 -80 -100 -100 -100 2008 2009 2010 2011 2007 2008 2009 2010 2011 2007 Trgovišče - Ptujsko polje 100 80 80 60 60 60 40 40 40 20 20 20 % 100 80 0 0 -20 -20 -40 -40 -40 -60 -60 -60 -80 -80 -80 -100 -100 -100 2008 2009 2010 2011 2007 Skopice - Krško polje 2008 2009 2010 2011 2007 Preserje - dol. Kam. Bistrice 100 80 80 60 60 60 40 40 40 20 20 20 % % 100 80 0 -20 -20 -40 -40 -40 -60 -60 -60 -80 -80 -80 -100 -100 -100 2008 2009 2010 2011 2007 Britof - Kranjsko polje 2008 2009 2010 2011 2007 SOV Meja - Sorško polje 100 100 80 80 80 60 60 60 40 40 40 20 20 20 % % 0 -20 -20 -40 -40 -40 -60 -60 -60 -80 -80 -80 -100 -100 -100 2008 2009 2010 2011 2007 2008 2009 2010 2009 2010 2011 2008 2009 2010 2011 0 -20 2007 2008 Šempeter - Vipavsko Soška d. 100 0 2011 0 -20 2007 2010 Kleče - Ljubljansko polje 100 0 2009 0 -20 2007 2008 Levec - sp. Savinjska dolina 100 % % 0 -20 Tezno - Dravsko polje % % 0 2007 % Zgornje Krapje - Mursko polje 100 % % Žepovci - Apaško polje 2011 2007 2008 2009 2010 2011 Slika 3. Odklon izmerjene gladine podzemne vode od povprečja v oktobru glede na maksimalni oktobrski razpon nihanja na merilnem mestu iz primerjalnega obdobja 1990–2006 Figure 3. Deviation of measured groundwater level from average value in October in relation to maximal October amplitude in measuring station for the reference period 1990–2006 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 100 178 200 177 300 400 176 200 245 300 400 500 600 600 243 241 Čateško polje - Čatež Ljubljansko polje - Hrastje AMP 0 200 300 400 Padavine (mm) 100 500 jan.08 mar.08 maj.08 jul.08 sep.08 nov.08 jan.09 mar.09 maj.09 jul.09 sep.09 nov.09 jan.10 mar.10 maj.10 jul.10 sep.10 nov.10 jan.11 mar.11 maj.11 jul.11 sep.11 nov.11 600 0 100 200 300 400 500 600 700 800 277 276 275 274 273 jan.08 mar.08 maj.08 jul.08 sep.08 nov.08 jan.09 mar.09 maj.09 jul.09 sep.09 nov.09 jan.10 mar.10 maj.10 jul.10 sep.10 nov.10 jan.11 mar.11 maj.11 jul.11 sep.11 nov.11 145 144 143 142 141 140 139 138 137 136 Nivo podzemne vode (m n. m.) jan.08 mar.08 maj.08 jul.08 sep.08 nov.08 jan.09 mar.09 maj.09 jul.09 sep.09 nov.09 jan.10 mar.10 maj.10 jul.10 sep.10 nov.10 jan.11 mar.11 maj.11 jul.11 sep.11 nov.11 500 jan.08 mar.08 maj.08 jul.08 sep.08 nov.08 jan.09 mar.09 maj.09 jul.09 sep.09 nov.09 jan.10 mar.10 maj.10 jul.10 sep.10 nov.10 jan.11 mar.11 maj.11 jul.11 sep.11 nov.11 175 247 Padavine (mm) 100 Padavine (mm) 0 Nivo podzemne vode (m n. m.) Sp. Savinska dolina - Levec AMP 0 Padavine (mm) 179 Nivo podzemne vode (m n. m.) Nivo podzemne vode (m n. m.) Mursko polje - Zgornje Krapje 0 61 100 200 56 300 400 51 500 Padavine (mm) Nivo podzemne vode (m n. m.) Vipavska dolina - Šempeter 600 700 jan.08 mar.08 maj.08 jul.08 sep.08 nov.08 jan.09 mar.09 maj.09 jul.09 sep.09 nov.09 jan.10 mar.10 maj.10 jul.10 sep.10 nov.10 jan.11 mar.11 maj.11 jul.11 sep.11 nov.11 46 Slika 4. Mediane mesečnih gladin podzemnih voda (m.n.v.) v letih 2008, 2009 2010 in 2011 – rdeči krogci, v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1990–2006 Figure 4. Monthly medians of groundwater level (m a.s.l.) in years 2008, 2009, 2010 and 2011 – red circles, in relation to percentile values for the comparative period 1990–2006 Oktobra je bilo stanje zalog v aluvialnih vodonosnikih manj ugodno kot v istem mesecu pred enim letom. Oktobra 2010 so bile zelo visoke vodne gladine kot posledica obilnih padavin iz meseca septembra zabeležene na Mirensko-Vrtojbenskem polju, v dolini Bolske in v Vrbanskem platoju ter v delih Ljubljanskega in Prekmurskega polja. SUMMARY Groundwater levels in most measuring stations of aquifers increased in October due to abundant precipitation, but still didn't reach normal groundwater reserve due to great hydrological drought in summer months of the year 2011. Groundwater reserves in karstic aquifers were normal in October. Several peaks of spring water level oscillation were measured. 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja m n.m. / m a.s.l. 177 0400 ZG. KRAPJE 176 175 174 1 11 21 31 Murska Sobota m n.m. / m a.s.l. 244 Maribor LE-1/01 AMP LEVEC 243 242 241 1 11 21 31 Kranj 0541 AMP HRASTJE Celje 276 275 139 M-32 ČATEŽ 274 273 1 11 21 31 Ljubljana Nova Gorica m n.m. / m a.s.l. m n.m. / m a.s.l. 277 P 100 138 Zelo visoke vodne zaloge (very high GW reserves) 137 Krško P 90 136 1 m n.m. /m a.s.l. 50 0220 ŠEMPETER Postojna 11 21 31 P 75 Novo mesto P 25 49 48 P 10 47 1 11 21 31 Visoke vodne zaloge (high GW reserves) Normalne vodne zaloge (normal GW reserves) Nizke vodne zaloge (low GW reserves) Zelo nizke vodne zaloge (very low GW reserves) P0 Koper P 0...Minimalne vrednosti gladin p. v. (Minimum values of GW levels) merilno mesto z nivogramom observation point represented by graph P (N)...N-ti percentil vrednosti gladin p. v. (Nth percentile values of GW levels) P 100...Maksimalne vrednosti gladin p. v. (Maximum values of GW levels) Slika 5. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu oktobru 2011 v večjih slovenskih medzrnskih vodonosnikih (obdelala: U. Pavlič, V. Savić) Figure 5. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in October 2011 (U. Pavlič, V. Savić) 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Murska Sobota Maribor Izvir Kamniške Bistrice vodostaj [mm] 1100 Kranj Podroteja 1500 700 500 300 24.okt 10.okt 26.sep 12.sep 29.avg 500 15.avg 1000 1.avg Vodostaj [mm] 2000 900 Celje 0 24.okt 10.okt 26.sep 12.sep 29.avg Novo mesto Izvir Veliki Obrh 4800 4300 3800 Izvir Bilpe 1100 24.okt 10.okt 26.sep 12.sep 3000 29.avg 24.okt 10.okt 26.sep 12.sep 29.avg 15.avg 1.avg vodostaj [mm] 1600 600 4000 2800 2100 15.avg 3300 Izvir Krupe 2600 1.avg vodostaj [mm] Krško vodostaj [mm] 15.avg 1.avg Ljubljana Nova Gorica 2000 1000 0 24.okt 10.okt 26.sep 12.sep 29.avg 15.avg 1.avg Koper merilno mesto z nivogramom observation point represented by graph Slika 6. Nihanje višine vode na območju nekaterih kraških izvirov po Sloveniji v zadnjih treh mesecih Figure 6. Water level oscillations in some karstic springs in last three months 59 HIDROLOŠKA POSTAJA METLIKA NA KOLPI Hydrological station Metlika on the Kolpa River Florjana Ulaga H idrološka postaja Metlika spada med najstarejše hidrološke postaje v Sloveniji. Ustanovila jo je Hidrografska služba Avstrije leta 1895. Njena lokacija je vse od ustanovitve ostala nespremenjena. Postaja je postavljena na mejnem vodotoku Kolpa, na cestnem mostu med naseljema Metlika v Sloveniji in Jurovski Brod na Hrvaškem. Od izliva Kolpe v Savo je oddaljena 181 km. Njeno vodozbirno zaledje znaša 2002 km2, obsega pa obsežno vodozbirno zaledje belokranjskega kraškega ravnika, Ribniškega in Kočevskega gorovja ter Gorskega kotarja. Slika 1. Lokacija hidrološke postaje (vir: Atlas okolja, ARSO) Figure 1. Location of hydrologic station (From: Atlas okolja, ARSO) Slika 2. Hidrološka postaja Metlika na Kolpi (foto: Arhiv ARSO) Figure 2. Gauging station Metlika on the Kolpa River (Photo: Archives of ARSO) 60 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Prvi zabeležen opazovalec na postaji Metlika je bil Ferdinand Gregel, nasledil pa ga je Trifun Popović, ki je poleg spremljanja vodostajev pričel tudi z meritvami temperature vode. Z opazovanji je od leta 1972 nadaljeval Ivan Kočevar, za njim pa Suljo Durmić. Leta 1991 je z opazovanji pričel Smail Mujakić, naslednje leto pa Mladen Desnica. Za njim je opazovanja prevzel Jože Omerzel, ki delo opravlja še danes. Prve meritve vodostajev so v profilu Kolpe na postaji Metlika opravili že leta 1895. V obdobju 1943– 1946 je bilo delovanje postaje prekinjeno. Prvi limnigraf je bil na postaji postavljen leta 1982. V arhivu ARSO razpolagamo s hidrološkimi podatki na postaji Metlika od leta 1926, podatki o temperaturi vode so na voljo od leta 1953. Največji pretok je bil na postaji izmerjen 25. septembra 1979, ko je v večernih urah znašal 1116 m3/s. Veliki pretoki so bili izmerjeni tudi leta 1966, 1100 m3/s, leta 1970, 1072 m3/s, leta 1968 in 1980, 1050 m3/s, v zadnjih letih pa novembra 2005, 1018 m3/s. Srednji letni pretok celotnega obdobja opazovanj je 75 m3/s. Najmanjši srednji letni pretok je imela Kolpa v Metliki leta 2003, 44,1 m3/s, najmanjši pretok pa je bil izmerjen avgusta 1983, le 4,6 m3/s. Značilni pretoki Kolpe v Metliki 240 1200 200 3 Qvk (m /s) 160 3 Qs, Qnp (m /s) 900 120 600 80 300 40 0 0 1926 1930 1934 1938 1942 1946 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 Qnp Qs Qvk Trend Qvk Trend Qs Trend Qnp Slika 3. Srednji letni pretoki (Qs), nizka povprečja (Qnp) in visoke konice (Qvk) na vodomerni postaji Metlika Figure 3. Mean (Qs), the lowest average (Qnp) and the highest extreme (Qvk) discharge on the Metlika gauging station Visoke konice pretokov izkazujejo v dolgoletnem obdobju opazovanj statistično značilen naraščajoč trend. Po letu 1965 so visoke konice pogosto opazno višje kot v začetnem obdobju opazovanj. Srednji letni pretoki izkazujejo upadanje vodnih količin v profilu vodomerne postaje v dolgoletnem obdobju opazovanj, pri najmanjših letnih pretokih pa trenda ni opaziti (slika 3). Analiza mesečnih pretokov pokaže, da ima reka Kolpa dinarski dežno-snežni pretočni režim z izrazitim viškom pretokov novembra (slika 4), sekundarni višek nastopi marca, najmanj vode pa je v Kolpi avgusta. 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 500 3 Qs, Qnk, Qvk (m /s) 600 400 300 200 100 0 jan feb mar apr maj jun Qnp jul Qs avg sep okt nov dec Qvk Slika 4. Mesečni srednji (Qs) in mali (Qnp) pretoki ter visoke konice (Qvk) v obdobju opazovanj 1926–2010 Figure 4. Monthly mean (Qs), low (Qnp) and high (Qvk) discharges in long-term period 1926–2010 Preglednica 1. Značilni pretoki obdobja 1926–2010 Table 1. Characteristic discharges in the period 1926–2010 Pretok / Discharge (m3/s) Qnk Qnp Qs Qvp Qvk Velik / High 4,6 5,55 131 1075 1116 Srednji / Mean Mali / Low 88,9 9,17 74,8 667 766 16 17,7 44,1 282 356 Preglednica 2. Povratne dobe velikih in malih pretokov po porazdelitvi Log Pearson 3 Table 2. Return period of flood peak discharges and low discharges according to Log Pearson 3 distribution Metlika Kolpa Velik pretok / Flood peak discharge (m3/s) Mali pretok / Low discharge (m3/s) 2 5 10 20 25 50 100 1000 815 956 1020 1067 1079 1113 1139 1195 9,14 7,31 6,49 5,91 5,74 5,32 4,95 4,08 Obdobje / Period 1952–2008 Qnk – najmanjši pretok - konica / the lowest discharge - extreme Qnp – najmanjši pretok - dnevno povprečje / the lowest discharge - daily average Qs – srednji pretok / mean dicsharge Qvp – največji pretok - dnevno povprečje / the highest discharge daily average Qvk – največji pretok - konica / the highest discharge - extreme Povratna doba (leta) / Return period (years) Na postaji Metlika spremljamo temperaturo vode od leta 1983. Najnižjo temperaturo ima Kolpa januarja, najvišjo pa julija. V celotnem obdobju opazovanj je bila najvišja temperatura vode izmerjena 22. julija 2003 ob 15. uri, ko so izmerili 30 °C. Visoke temperature vode, nad 29 °C, so izmerili tudi med 19. in 22. julijem 2007. Najnižja temperatura vode, 0 °C, je bila na postaji izmerjena večkrat v februarju 1956, v decembru 1983, v januarju in decembru 2009 ter januarja 2010. 30 29.5 2007 35 2004 Temperature Kolpe v Metliki 30 Slika 5. Visoke temperature reke Kolpe leta 2003 in 2007 Figure 5. High temperature of the Kolpa River in 2003 and 2007 25 15 10 5 T max Ts 62 2010 2001 1998 1995 1992 1989 1986 1983 1980 1977 1974 1971 1968 1965 1962 1959 1956 0 1953 °C 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 6. Razlivanje Kolpe novembra 2005 in nizkovodno stanje oktobra 2011 (foto: Arhiv ARSO) Figure 6. Overflowing of Kolpa, November 2005, and low water in October 2011(Photo: Archives of ARSO) SUMMARY Gauging station Metlika on the Kolpa River was established in 1895. Water level and discharge have been observed continuously from 1926. The highest discharge on the station was measured on 25 3 September 1979, 1116 m /s. High annual discharges show increasing trend of water quantities while the trend of mean discharges show decreasing trend. Trend of minimum annual discharges is not significant. 63 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION Andrej Šegula O nesnaženost zraka v oktobru se je glede na september še nekoliko povečala. Pogostost padavin je bila podobna kot v septembru, le hladneje je bilo, tako da se je že začela sezona ogrevanja in s tem dodatno onesnaževanja zraka, predvsem z delci iz individualnih kurišč. Dnevne koncentracije delcev PM10 so že marsikje prekoračile mejno vrednost, največ trikrat na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center. Do konca oktobra je bilo v notranjosti Slovenije na večini mestnih merilnih mest ter v Rakičanu že več kot 35 prekoračitev, kolikor jih je dovoljenih v celem letu. Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom je bila nizka, razen običajnih kratkotrajnih povišanj koncentracij okrog TE Šoštanj in TE Trbovlje. Pod dovoljeno mejo je bila kot običajno onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom, ogljikovim monoksidom in benzenom. Najvišje koncentracije dušikovih oksidov in benzena so bile kot običajno izmerjene na merilnem mestu Ljubljana Center. Koncentracije ozona so se v oktobru še nadalje znižale, 8-urno ciljno vrednost so prekoračile le še ponekod v višjih legah, kjer je bilo več sonca. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, OMS Ljubljana Agencija republike Slovenije za okolje (ARSO) MO Maribor EIS Anhovo Elektroinštitut Milan Vidmar Zavod za zdravstveno varstvo Maribor – Inštitut za varstvo okolja Služba za ekologijo podjetja Anhovo LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TET EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, MO Maribor OMS Ljubljana, EIS Celje in EIS Krško Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z SO2 je bila nizka. Do kratkotrajnih povišanj koncentracij na višje ležečih krajih vplivnih območij TE Šoštanj in TE Trbovlje pride zaradi neposrednega prenosa dimnih plinov iz dimnikov TE do merilnih mest ob močnejšem vetru ali ob premešanju zraka po jutranjih temperaturnih inverzijah, ko se lahko za krajši čas pojavijo povišane koncentracije tudi v nižjih legah. Ni pa zanemarljiv tudi vpliv lokalne industrije. Najvišja urna koncentracija, 157 µg/m3, je bila izmerjena na Dobovcu, najvišja dnevna, 28 µg/m3, pa na Kovku. Koncentracije SO2 prikazujeta preglednica 1 in slika 1. Dušikovi oksidi Koncentracije NO2 so bile povsod pod mejno vrednostjo. Kot običajno so bile precej višje na mestnih merilnih mestih (še posebej na lokaciji Ljubljana Center), ki so pod vplivom emisij iz prometa. Koncentracija NOx na merilnih mestih, ki so reprezentativna za oceno vpliva na vegetacijo, je dosegla le tretjino mejne letne vrednosti. Ogljikov monoksid Koncentracije CO so bile povsod kot običajno precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 3. Najvišje 8-urne koncentracije so dosegle le 14 % mejne vrednosti. Ozon Onesnaženost zraka z ozonom v oktobru je bila že kot običajno za ta čas nizka in bo spet aktualna šele spomladi prihodnjega leta. V oktobru je bila prekoračena 8-urna ciljna koncentracija le še ponekod v višjih legah, kjer ni bilo dolgotrajnejše megle. Delci PM 10 in PM 2,5 V oktobru so se koncentracije delcev PM10 zaradi hladnejšega vremena in jutranjih temperaturnih inverzij še nadalje nekoliko povišale. Ponekod v mestih in v Rakičanu so prekoračile mejno dnevno vrednost. Kurilne naprave, predvsem majhna individualna kurišča na nekaterih mestnih merilnih mestih (Zasavje, Novo mesto, Rakičan), odločilno prispevajo k onesnaženju zraka z delci. Kot zanimivost lahko navedemo padec koncentracij delcev PM10 in PM2,5 13. oktobra, ki ni bil posledica padavin, ampak le okrepljenega severovzhodnega vetra. Več kot 35 prekoračitev mejne dnevne koncentracije PM10, kolikor jih je dovoljenih v celem letu, je bilo do konca oktobra zabeleženih na večini mestnih merilnih mest v notranjosti Slovenije, kjer gre največji delež onesnaženosti na račun prometa, ponekod pa tudi na račun industrije in individualnih kurišč. Skoraj vse prekoračitve so se pojavile v prvih treh mesecih leta. Koncentracije delcev PM2,5 so bile tudi v oktobru pod vrednostjo, ki je dovoljena kot letno povprečje. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 4 in 6 ter na slikah 4, 5 in 6. Ogljikovodiki Koncentracija benzena in tudi drugih ogljikovodikov je bila na merilnem mestu Ljubljana Center kot običajno precej višja kot na drugih dveh merilnih mestih. 65 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/Legend to tables: % pod odstotek veljavnih urnih podatkov / percentage of valid hourly data Cp povprečna mesečna koncentracija v µg/m3 / average monthly concentration in µg/m3 Cmax maksimalna koncentracija v µg/m3 / maximal concentration in µg/m3 >MV število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances >AV število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances >OV število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances >CV število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances AOT40 vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka, Ur.l.RS 9/2011 se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m3.h. podr področje: U-mestno, S-primestno, B–ozadje, T–prometno, R–podeželsko, I-industrijsko / area: U–urban, Ssuburban, B–background, T–traffic, R-rural, I-industrial faktor korekcijski faktor, s katerim so množene koncentracije delcev PM10 / factor of correction in PM10 concentrations * premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only 3 Mejne, alarmne in ciljne vrednosti koncentracij v µg/m : 3 Limit values, alert thresholds, and target values of concentrations in µg/m : Onesnaževalo SO2 NO2 NOx CO Benzen O3 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 350 (MV) 1 200 (MV)2 8 ur / 8 hours 500 (AV) 400 (AV) Dan / 24 hours Leto / Year 125 (MV) 3 20 (MV) 40 (MV) 30 (MV) 10 (MV) (mg/m3) 5 (MV) 40 (CV) 120 (CV)5 180(OV), 240(AV), AOT40 50 (MV)4 Delci PM10 Delci PM2,5 1 – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 2 – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 5 40 (MV) 28,6 (MV) 3 – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 4 – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu - cilj za leto 2011 Krepki rdeči tisk v tabelah označuje prekoračeno število letno dovoljenih prekoračitev koncentracij. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences. 66 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 3 Preglednica 1. Koncentracije SO2 v µg/m , oktober 2011 3 Table 1. Concentrations of SO2 in µg/m , October 2011 Mesec / Month MERILNA MREŽA Postaja DMKZ OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana EIS TEŠ EIS TET EIS TEB Ljubljana Bežigrad Maribor Center Celje Trbovlje Hrastnik Zagorje Ljubljana Center Vnajnarje* Šoštanj Topolšica Veliki Vrh Zavodnje Velenje Graška Gora Pesje Škale Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Sv. Mohor 3 ure / 3 hours 1 ura / 1 hour % pod Cp Cmax >MV >MV ∑od 1.jan. 94 95 96 90 96 79 99 58 98 100 99 99 100 100 100 100 100 100 89 100 93 2 3 5 6 4 4 2 3 5 2 4 3 2 1 5 5 10 7 5 12 3 18 9 28 39 36 43 10 16* 48 67 151 50 7 21 14 26 126 157 16 109 14 0 0 0 0 0 0 0 0* 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 2 0 3 0 Dan / 24 hours >AV Cmax >MV >MV ∑od 1.jan. 0 0 0 0 0 0 0 0* 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 6 8 12 7 14 4 6* 12 6 14 17 4 4 11 10 28 24 14 25 4 0 0 0 0 0 0 0 0* 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 Preglednica 2. Koncentracije NO2 in NOx v µg/m , oktober 2011 3 Table 2. Concentrations of NO2 and NOx in µg/m in October 2011 NO2 Mesec / Month MERILNA MREŽA DMKZ OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana EIS TEŠ EIS TET EIS TEB 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours NOx Mesec / Month Postaja podr % pod Cp Cmax >MV >MV ∑od 1.jan. >AV Cp Ljubljana Bežigrad Maribor Center Celje Trbovlje Nova Gorica Koper Ljubljana Center Vnajnarje* Zavodnje Škale Kovk Dobovec Sv. Mohor* UB UT UB SB UB UB UT RB RB RB RB RB RB 95 93 95 89 96 95 99 44 95 92 98 93 69 32 29 19 15 28 16 53 7* 7 10 9 8 8 106 93 70 45 127 78 141 23* 70 36 67 58 34* 0 0 0 0 0 0 0 0* 0 0 0 0 0* 0 1 0 0 0 0 0 0* 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0* 0 0 0 0 0* 59 60 38 42 59 22 111 9 8 11 10 9 7 3 Preglednica 3. Koncentracije CO v mg/m , oktober 2011 3 Table 3. Concentrations of CO (mg/m ), October 2011 MERILNA MREŽA DMKZ Postaja Ljubljana Bežigrad Maribor Center Celje* Trbovlje Krvavec* Podr UB UT UB UB RB Mesec / Month % pod Cp 94 0,6 95 0,6 0 90 0,4 64 0,1* Opomba: Merilnik na merilnem mestu Celje je bil še vedno v popravilu. 67 8 ur / 8 hours Cmax >MV 1,4 0 1,1 0 1,1 0,2* 0 0* Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 3 Preglednica 4. Koncentracije O3 v µg/m , oktober 2011 3 Table 4. Concentrations of O3 in µg/m , October 2011 MERILNA MREŽA DKMZ TE-TO Ljubljana MO Maribor EIS TEŠ EIS TET EIS TEB Postaja Krvavec Iskrba Otlica Ljubljana Bežigrad Maribor Center* Celje Trbovlje* Hrastnik Zagorje Nova Gorica* Koper M. Sobota Rakičan Vnajnarje* Maribor Pohorje Zavodnje Velenje Kovk Sv. Mohor Mesec/ Month Podr RB RB RB UB UB UB UB SB UT UB UB RB RB RB RB UB RB RB 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours % pod Cp Cmax >OV >AV Cmax >CV 94 94 94 95 54 96 90 96 96 82 96 95 58 98 99 100 100 93 82 37 62 20 24* 29 25 28 22 36 60 37 75* 69 58 28 56 53 133 118 150 106 76* 150 117* 120 92 143* 132 130 172* 153 140 122 123 141 0 0 0 0 0* 0 0* 0 0 0* 0 0 0* 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0* 0 0* 0 0 0* 0 0 0* 0 0 0 0 0 128 111 134 99 65* 136 108 99 81 116* 116 122 160* 145 135 112 119 125 2 0 2 0 0* 0 0 0 0 0* 0 1 2* 3 2 0 0 1 >CV ∑od 1. jan. 78 36* 76 44 0* 42 23 36 15 66 82 44 69 56 38 64 79* Opomba: Vsote prekoračitev 8-urne ciljne koncentracije za postajo Maribor Pohorje ne podajamo, ker merilnik ni deloval med 6. in 25. majem 2011. 3 Preglednica 5. Koncentracije delcev PM10 v µg/m , oktober 2011 3 Table 5. Concentrations of PM10 in µg/m , October 2011 Mesec MERILNA MREŽA DMKZ OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana MO Maribor EIS TEŠ EIS TET EIS Anhovo Postaja Ljubljana Bežigrad Ljubljana BF (R) Maribor Center (R) Kranj (R) Novo mesto (R) Celje (R) Trbovlje (R) Zagorje (R) Hrastnik (R) M. Sobota Rakičan (R) Nova Gorica (R) Koper (R) Žerjav (R) Iskrba (R) Ljubljana Center Vnajnarje* Maribor Vrbanski p. Pesje Škale Kovk (R) Dobovec (R) Prapretno Morsko (R) Gorenje Polje (R) Podr % pod UB 96 UB 100 UT 100 UB 100 UB 97 UB 84 SB 100 UT 97 SB 100 RB 87 UB 87 UB 90 RI 100 RB 94 UT 96 RB 56 UB 98 RB 98 RB 99 RB 100 RB 97 RB 99 RI 100 RI 100 Cp 29 23 26 24 28 32 33 31 27 29 19 18 26 12 31 21 24 17 19 16 13 27 14 16 Dan / 24 hours Cmax 49 40 58 40 51 48 52 46 49 56 45 37 57 34 58 35* 49 34 32 32 27 45 43 48 >MV 0 0 2 0 2 0 1 0 0 2 0 0 2 0 3 0* 0 0 0 0 0 0 0 0 >MV ∑od 1.jan. 37 31 43 32 45 42 44 51 34 47 18 14 43 2 70 10* 22 15 17 5 3 35 9 11 (R) - koncentracije, izmerjene z referenčnim merilnikom / concentrations measured with reference method aaa - koncentracije, izmerjene z merilnikom TEOM-FDMS/ concentrations measured with TEOM-FDMS aaa - koncentracije, izmerjene z merilnikom TEOM 68 Kor. faktor 1,24 1,00 1,30 1,30 1,00 1,30 1,30 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 3 Preglednica 6. Koncentracije delcev PM2,5 v µg/m , oktober 2011 3 Table 6. Concentrations of PM2,5 in µg/m , October 2011 MERILNA MREŽA DKMZ Postaja Podr. Lljubljana BF UB Maribor Center UT Maribor Vrbanski plato UB Iskrba RB % pod 100 100 100 95 Cmax 24 ur 32 44 42 32 Cp 19 20 18 11 3 Preglednica 7. Koncentracije nekaterih ogljikovodikov v µg/m , oktober 2011 3 Table 7. Concentrations of some Hydrocarbons in µg/m , October 2011 % Podr. pod MERILNA MREŽA Postaja benzen toluen etilm,pobenzen ksilen ksilen nheksan heptan isooktan noktan Ljubljana Bežigrad UB 94 1,5 4,1 0,8 2,5 0,7 0,4 0,4 0,4 0,1 Maribor UT 86 1,5 2,9 0,6 1,8 0,6 0,3 0,2 0,5 0,1 OMS Ljubljana Center Ljubljana UT 94 3,0 4,0 0,4 3 0,4 DKMZ Ljublj ana Bežigrad Maribor center Celj e Trbovlj e Hrastnik Zagorj e Lj ublj ana center Vnaj narj e* Šoštanj Topolšica Veliki Vrh Zavodnj e Velenj e Graška Gora Pesj e Škale Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Sv.Mohor 0 50 100 cp(µg/m3) 150 200 Cmax 24 ur (µg/m3) 250 300 Cmax 1 ura (µg/m3) Slika 1. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne koncentracije SO2, oktober 2011 Figure 1. Mean SO2 concentrations, 24-hrs maximums, and 1-hour maximums, October 2011 69 350 400 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Ljublj ana center Lj ubljana Bežigrad Maribor center Celje Trbovlje Nova Gorica Koper Vnajnarje* Zavodnje Škale Kovk Dobovec Sv.Mohor* 0 50 100 150 200 250 µg/m3 Cp (µg/m3) Cmax ur. (µg/m3) št.prekoračitev urne MV od začetka leta Slika 2. Povprečne mesečne in najvišje urne koncentracije NO2 v oktobru 2011 ter število prekoračitev mejne urne koncentracije Figure 2. Mean NO2 concentrations and 1-hr maximums in October 2011 with the number of 1-hr limit value exceedences Lj ublj ana Bežigrad Maribor center* Celje MESTNO Velenje Trbovlj e* Hrastnik Zagorje Nova Gorica* Koper Murska S. Rakičan Vnaj narj e* Maribor Pohorje PODEŽELSKO Krvavec Iskrba Otlica Zavodnje Kovk Sv.Mohor 0 10 20 Cp(µg/m3) 30 40 50 št.prekoračitev 8-urne CV od začetka leta 60 70 80 90 št.prekoračitev urne OV Slika 3. Povprečne mesečne koncentracije O3 v oktobru 2011 ter število prekoračitev opozorilne urne in ciljne osemurne koncentracije, oktober 2011 Figure 3. Mean O3 concentrations in October 2011 with the number of exceedences of 1-hr information threshold and 8-hrs target value 70 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Lj ubljana Bežigrad Ljubljana BF Lj ublj ana center Maribor center Maribor Vrbanski p. Celj e Trbovlj e Zagorj e Hrastnik Kranj Novo mesto Nova Gorica Koper Murska S. Rakičan Žerjav Iskrba Vnaj narj e Pesj e Škale Kovk Dobovec Prapretno Morsko Gorenj e Polj e 0 10 20 30 cp(µg/m3) 40 št.prekoračitev 24-urne MV 50 60 70 80 št.prekoračitev 24-urne MV od začetka leta Slika 4. Povprečne mesečne koncentracije delcev PM10 v oktobru 2011 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti Figure 4. Mean PM10 concentrations in October 2011 with the number of 24-hrs limit value exceedences 70 120 60 100 80 40 60 30 40 20 20 10 0 0 1 2 3 4 Ljubljana Bež. Trbovlje Hrastnik 5 6 7 8 9 10 Murska S.Rakičan Zagorje Kranj 11 12 13 14 15 16 17 Bilje/N. Gorica Koper Novo mesto 18 19 20 21 Ljubljana Bež. Nova Gorica Ljubljana center 22 23 24 25 Maribor center Murska S.Rakičan Gor.Polje Slika 5. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (µg/m ) in padavine, oktober 2011 3 Figure 5. Mean daily concentration of PM10 (µg/m ) and precipitation, October 2011 3 71 26 27 28 29 30 Celje Iskrba Žerjav 31 p ad avin e (mm) d n evn e ko n c. (µg /m 3) 50 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 50 45 40 dnevne konc.(µg/m3) 35 30 25 20 15 10 5 0 1 2 3 4 5 6 7 Ljubljana BF 8 9 10 11 12 13 14 15 16 Maribor center 17 18 19 20 21 22 23 24 Maribor Vrbanski p. 25 26 27 28 29 30 31 Iskrba Slika 6. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM2,5 (µg/m ), oktober 2011 3 Figure 6. Mean daily concentration of PM2,5 (µg/m ), October 2011 3 SUMMARY Air pollution (except ozone) in October has further slightly increased. Weather was rather cold, so the heating season started, which caused additional emission of mainly particulate matter from small individual heating devices at some places (Zasavje, Novo mesto, Rakičan). The limit daily concentration of PM10 was exceeded at some urban sites of interior Slovenia three times at the most. There were more than 35 exceedances (annual limit) till the end of October at almost all urban sites and at the Rakičan rural near-city station. PM2,5 concentrations were below the annual limit value. Ozone concentrations were low, so the 8-hours target value was rarely exceeded at some monitoring sites of higher altitude. Till next spring ozone pollution will not be problematic. SO2, NO2, NOx, CO, and benzene concentrations were below the limit values at all stations. The station with far highest nitrogen oxides and benzene was as usually that of Ljubljana Center traffic spot. 72 POTRESI EARTHQUAKES POTRESI V SLOVENIJI V OKTOBRU 2011 Earthquakes in Slovenia in October 2011 Tamara Jesenko, Tatjana Prosen S eizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so oktobra 2011 zapisali 161 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste potrese, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali podatke za 33 potresov, katerim smo lahko določili žarišče in lokalno magnitudo, ki je bila večja ali enaka 1,0. Parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega (poletnega) časa se razlikuje za dve uri, od 30. oktobra pa za eno uro (prehod na srednjeevropski čas). ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v oktobru 2011 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic, in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišč. Slika 1. Potresi v Sloveniji, oktober 2011 Figure 1. Earthquakes in Slovenia, October 2011 73 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Prebivalci Slovenije so v mesecu oktobru čutili en potres. Ta je bil 6. 10. 2011 ob 13:09 po UTC v okolici Žiri in je imel lokalno magnitudo 2,3, preliminarno ocenjeno intenziteto po EMS-98 pa III. Čutili so ga posamezni prebivalci Horjula, Podlip in Rovt. Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, oktober 2011 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood, October 2011 Leto Mesec Dan h UTC m Zem. širina °N Žariščni čas Zem. dolžina °E Globina Intenziteta Magnituda km EMS-98 M L 2011 10 2 15 38 46,21 14,07 18 2011 10 2 17 45 45,61 14,78 2011 10 3 6 39 46,08 14,97 2011 10 5 12 44 45,60 2011 10 5 12 44 2011 10 5 12 45 2011 10 6 13 2011 10 6 2011 10 7 2011 10 2011 Področje 1,4 Ravne 17 1,6 Mlaka pri Kočevski Reki 7 1,1 Šumnik 14,79 17 1,0 Primoži 45,60 14,80 17 1,5 Primoži 45,60 14,79 18 1,4 Primoži 9 46,04 14,21 14 2,4 Planina nad Horjulom 18 19 45,78 14,16 16 1,8 Hrašče 11 13 46,14 13,51 17 1,1 Tarpezzo, italija 7 11 13 46,14 13,51 17 1,3 Tarpezzo, italija 10 7 11 28 46,14 13,51 18 1,7 Tarpezzo, italija 2011 10 7 11 29 46,14 13,51 17 1,6 Tarpezzo, italija 2011 10 7 11 29 46,14 13,51 17 1,7 Tarpezzo, italija 2011 10 7 11 48 46,14 13,51 18 1,3 Tarpezzo, italija 2011 10 8 13 40 45,97 15,14 9 1,1 Dolenje Jesenice 2011 10 10 11 33 46,44 13,47 10 1,2 Iof di Montasio, Italija 2011 10 12 2 32 46,09 14,74 5 1,1 Senožeti 2011 10 12 20 20 45,98 16,31 18 2,1 Hrastje, Hrvaška 2011 10 13 11 21 46,53 15,29 6 1,0 Josipdol 2011 10 13 16 4 46,23 14,96 11 1,1 Zahomce 2011 10 14 21 59 46,06 13,96 10 1,1 Masore 2011 10 17 12 13 46,22 15,53 12 1,2 Predenca 2011 10 19 2 8 46,00 14,11 23 1,2 Dole 2011 10 20 14 25 45,94 14,47 17 1,6 Strahomer 2011 10 20 22 25 45,48 15,91 18 2,0 Trepča, Hrvaška 2011 10 21 4 56 45,67 14,19 9 1,3 Velika Pristava 2011 10 21 19 14 46,31 13,54 17 1,2 Čezsoča 2011 10 22 7 21 46,37 15,46 0 1,1 Dobriška vas 2011 10 22 18 53 46,17 13,83 11 1,6 Kneža 2011 10 23 8 39 46,21 13,44 13 1,4 Robidišče 2011 10 23 18 26 46,32 13,60 7 1,0 Kal-Koritnica 2011 10 23 19 57 45,83 14,90 6 1,0 Plešivica 2011 10 28 6 10 46,07 14,64 12 1,4 Podgrad 74 III Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo SVETOVNI POTRESI V OKTOBRU 2011 World earthquakes in October 2011 Tamara Jesenko Preglednica 2. Najmočnejši svetovni potresi, oktober 2011 Table 2. The world strongest earthquakes, October 2011 datum čas (UTC) koordinati magnituda ura min širina dolžina mb 13. 10. 03:16 9,34 S 114,59 E 14. 10. 03:35 6,57 S 147,88 E 5,7 21. 10. 17:57 29,04 S 176,22 W 23. 10. 10:41 38,74 N 43,51 E 28. 10. 18:54 14,44 S 75,99 W Ms globina št. žrtev območje Mw (km) 6,1 3 južno od Balija, Indonezija 6,5 6,5 37 vzhodni del Nove Gvineje, Papua Nova Gvineja 6,9 7,7 7,4 33 6,9 7,3 7,2 16 534 vzhodna Turčija 6,5 6,9 5 83 blizu obale osrednjega Peruja otočje Kermadec V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v oktobru 2011. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,0 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških življenj (mb - magnituda določena iz telesnega valovanja, Ms - magnituda določena iz površinskega valovanja, Mw - navorna magnituda). Slika 2. Najmočnejši svetovni potres, oktober 2011 Figure 2. The world strongest earthquakes, October 2011 75 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Oktobra 2011 je največ življenj zahteval potres, ki je stresel vzhod Turčije. Zgodil se je 23. oktobra ob 10. uri in 41 minut po svetovnem času (UTC) oziroma ob 13:41 po lokalnem času. Točka, v kateri se je sevanje energije potresnega valovanja začelo, imenovana tudi žarišče potresa, je bila na globini 16 km v bližini mesta Van (16 km v smeri severo-severovzhod) z več kot 371 tisoč prebivalci, 929 km vzhodno od turškega glavnega mesta Ankare. Sledilo mu je veliko število popotresnih sunkov. Po podatkih NEIC-a (National Earthquake Information Center) je na območju Ercis-Tabanli-Van življenje izgubilo vsaj 534 oseb, 2300 je bilo ranjenih. Poškodovanih ali uničenih je bilo 14.618 zgradb, motene so bile telekomunikacijske in električne povezave ter oskrba z vodo. Potres so čutili v vzhodni Turčiji, Armeniji, Gruziji, Azerbajdžanu in severozahodnem Iranu ter ponekod v Iraku, Siriji, Libanonu, Jordaniji in Izraelu. Vzdolžno potresno valovanje je do potresne opazovalnice na Golovcu v Ljubljani (LJU), ene izmed opazovalnic državne mreže potresnih opazovalnic RS, potovalo približno 5 minut. Oddaljenost opazovalnice LJU od izvora potresa je približno 22,5 stopinj oz. okoli 2500 kilometrov (1° ≈ 111 km). Slika 3. Trikomponentni zapis potresa 23. oktobra 2011 v Turčiji na potresni opazovalnici LJU državne mreže potresnih opazovalnic. Prikazan je zapis v dolžini 40 minut. Figure 3. Three-component seismogram of the earthquake on 23 October 2011 in Turkey, as recorded on the station LJU. The figure shows forty minutes long record. Potresi so v Turčiji pogosti, saj leži na potresno zelo dejavnem območju sredozemsko-transazijskega pasu, ki je nastal med Afriško na jugu in Evrazijsko ploščo na severu. Sestavlja ga več manjših plošč. Potres 23. oktobra 2011 je nastal na območju primikanja Arabske in Evrazijske plošče (primična ali konvergentna meja). Arabska plošča se v smeri proti severu približuje Evrazijski s povprečno hitrostjo 24 mm na leto, zaradi česar se Anatolska plošča, stisnjena med njima, premika proti zahodu. Že v preteklosti so potresi v Turčiji zahtevali precej življenj. Leta 1939 je potres z magnitudo 7,8 stresel Erzincan in zahteval 33.000 življenj. Potres novembra leta 1976 (M = 7,3) je uničil več vasi blizu meje med Turčijo in Iranom ter zahteval več tisoč življenj. V zahodnem delu severnega anatolskega preloma sta leta 1999 nastala dva zelo močna potresa. 17. avgusta je potres z magnitudo 76 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo 7,4 pri Izmitu zahteval 17.500 življenj. Pretrg ob prelomu je bil dolg 150 km, največji premik ob prelomu pa je dosegel 5,7 m. Potres 12. novembra pri Düzceju z magnitudo 7,2 pa je terjal 900 življenj. Slika 4. Shema primikanja Evrazijske in Arabske plošče ter lokacija potresa v Turčiji (Eurasian Plate – Evrazijska plošča, Arabian Plate – Arabska plošča, Anatolian Blok – Anatolska plošča) (vir: http://www.emsc-csem.org/Earthquake/202/Earthquake-M7–2-Eastern-Turkey) Figure 4. Scheme of the Eurasian-Arabic plate collision with marked location of Turkey earthquake (source: http://www.emsc-csem.org/Earthquake/202/Earthquake-M7–2-Eastern-Turkey) Slika 5. Porušene zgradbe v Vanu, Turčija (vir: http://en.wikipedia.org) Figure 5. Collapsed structures in Van, Turkey (source: http://en.wikipedia.org) VIRI EMSC: European-Mediterranean Seismological Centre, Mw 7.2 Eastern Turkey on October 23rd 2011 at 10:41 UTC, http://www.emsc-csem.org/Earthquake/202/Earthquake-M7–2-Eastern-Turkey USGS, National Earthquake Information Center: Magnitude 7.1 – EASTERN TURKEY, http://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eqinthenews/2011/usb0006bqc/ http://en.wikipedia.org/wiki/2011_Van_earthquake 77 Mesečni bilten Agencije RS za okolje Da bi olajšali dostop do podatkov in analiz v starejših številkah, smo zbrali vsebino letnikov 2001– 2010 na zgoščenki DVD. Številke biltena so v obliki datotek formata PDF in so dostopne preko uporabniku prijaznega grafičnega vmesnika. DVD lahko naročite na Agenciji RS za okolje. Mesečni bilten objavljamo sproti na spletnih straneh Agencije RS za okolje na naslovu: http://www.arso.gov.si pod povezavo Mesečni bilten. Omogočamo vam tudi, da se naročite na brezplačno prejemanje mesečnega biltena ARSO po elektronski pošti. Naročila sprejemamo na elektronskem naslovu bilten . arso @ gmail . com. Na vašo željo vam bomo vsak mesec na elektronski naslov pošiljali verzijo po vašem izboru, za zaslon (velikost okrog 4–6 MB) ali tiskanje (velikost okrog 10–15 MB) v formatu PDF. Verziji se razlikujeta le v kakovosti fotografij, obe omogočata branje in tiskanje. Na ta naslov nam lahko sporočite tudi vaše mnenje o mesečnem biltenu Naše okolje in predloge za njegovo izboljšanje. Naše okolje najdete tudi na Facebooku.