Poduk o goveji kugi

za

živinorejce in župane.

Z ozirom na postavo od 29. junija 1868 (Državnega
zakonika štev. 118), o tem, kako je treba odvračati in
zatirati govejo kugo, in z ozirom na ukaz ministrov za
nostranje reči, za trgovino in kmetijstvo od 7. avgusta 1868
(Državnega zakonika štev. 119), o zvršitvi te postave.

Na Dunaju.

Tiskala in založila c. kr. dvorna in državna tiskarnica.

(Slov,)

Jim Dertsge ta k. k. JjJof- mtb Staata&rutkmi ift erfdjicnen t

Slbbitbmtgen ofJetreidfifdfer Sftinblnc^SRacfii. Sttit 27 dfromolitlfo*
grap^ifi^cn Safeln StBBitbungen unb erftiirenbem Serte folgeitber
Sftacctt: ©fnjgauer, SJturjii&aler, 3Jlariaf)ofet ober SaBantt^ater,
Statev, ©orartBerger, (SgertSnber, 2ttafjrif<f)e, ttngarifdje, 3tuž»
Ianbifd?e. Ouer^otio. 1839. 3n ttmfdjtag fieif gebunben. 8 ft.
žBelefjtttng uBer ein jme<fmd§igež biatetifc&ež ©erfaljten mit ben
.§aužtl)ieren, atž ©orBauungžmittet gegen 3franfijeiten berfetBen,
unb liter baž S8enet;men bež Sanbmannež Beim StužBrudfe- ber
Sffierlranflfeifen. gotio. 1859. gef. 12 Ir.

SDtmraf, ©itnon, Seridft an baž I. I. tUtinijlerium fiit .fjanbet unb
S3oIfžl»ittf)fd}aft tt&et fetrte IRcife nadf ©reufjen, granftetci) unb
©efgien im Sap« 1867. 8er.=8. 1868. 6t. 2 fl. 20 fr.

Enquete, uBer ben ©eibenBau in Oefiemid^. ©erantafjt in $oIge
9ltIerf)odjjien .§anbfdfrei6enž Bom 15. OctoBer 1866, jur ©otlage
an ben @eiben6au»<Scngre£ Bejtimmt. 4. 1867. Br. 80 Ir.
gorftgefejj, Bom 3. SecemBet 1852. 8. 1852. Btofdj. 25 fr.
tDiefflfaiSfiftanjein ifjrerbotten SSermertfjung. 12.1863. Brofdj. 40 fr.
ffSofotnt), Dr. Sltciž, Plantae lignosae Imperii Austriaci. 0ejier=
reidfž ^oljpffanjen. (Sine auf genaue SBeriičfjicItigung ber SJierf-
mate ber SauBBIatter gegriinbete ftorijtifdje ©earBeiiung affer im
oflemidjifd)en itaiferflaate toitb tBadjfenbeu obet Ijduftg cuttiBirten
Šaume, ©traudfer unb ežatBjirau^er. ®tit 1640 ©tattaBbriicfen
in KtaturfetBftbručf. gr. 4. 1864. Br. 10 ft.

— in Seinmanb geBunben 12 ft.

Stiftinger, <§. b.  furje Sttitttjeitungen uBer ©erg= unb £utten»efenžs
Stfafdfinen unb ©nugegenfianbe auf ber attgemeinen Snbuftrie*
Stužjieltung ju ©ariž 1867 in 114 fetBfiftanbigen burd) 4otj s
fdjnitte ittuftrirten Stritfetn. 8. 1867. Br. 50 fr.

SEafeln jur ©eftimmung bež -RuBifintjaltež »on Sftunblfofjern jeber
2lrt. 8ejc.=8. 1858. Brofdj. 40 fr.

Untrrritfit fiir ben Sanbmann, iiBet ein jtBečfmafjigež biiiietifdfež
©erfatjren mit bem ©iet;e. f^otio. 1834. gef. 10 fr.
ŽBtrljanblttngen bež ©eibenBamSongreffež, 9Bien am 15., 16. unb
17. OctoBer 1867. 9tit Seniigung ber fienograptjifdfen 9tufjeidj=
nungen jufammengejiettt Bon 9trtt)ur $reif;ettn B. .fjolfenBtucf.
SJlit einem Stntfange: 9tadjtrage jur Enqu6te iiBet ben ©etbenBau
in Oefferreicp unb einer litgograptjirten Xafef. 4.1867. Br. 80 fr.

X

fo

Poduk o goveji kugi

y~ooj?

za

živinorejce in župane.

Z ozirom na postavo od 20. junija 1868 (Državnega
zakonika štev. 118), o tem, kako je treba odvračati in
zatirati govejo kugo, in z ozirom na ukaz ministrov za
nostranje reči, za trgovino in kmetijstvo od 7. avgusta 1868
(Državnega zakonika štev. 119), o zvršitvi te postave.

Na Dunaju.

Tiskala in založila c. kr, dvorna in državna tiskarnica.

1868 .

(olO&hŽ

jL.ofc.too (fi

HlOObd 035 k

3

I. Lastnija bolezni.

Goveja kuga, imenovana tudi živinska kuga,
devetogubnica i. t. d., je najhuje nalezljiva bolezen
goveje živine. Doma je v ruskih stepah ali pustopo-
Ijinah ter se od ondod po kupčiji s stepno živino in
po prehodu ljudi in blaga zanaša v daljne dežele.

Pri nas se ne začne nikoli sama od sebe, temue
se prikaže samo po naložbi ne glede na letni čas in
na vreme; ta kuga se prijema goved ktere koli sta¬
rosti, telet, juncev in junic, volov in krav, in če se
vname med govedi, ki niso stepna, pogine za njo
po navadi 80 do 00 od 100 bolnih živinčet.

Goveja kuga prestopa tudi na ovce in koze in
druge prežvekovavke, pa jih vendar, tako pogostoma
ne mori kakor goveda, nasproti pa se ne loti živali,
ktere niso prežvekovavke, in tako tudi človeka ne.

Kužnina  se drži vseh delov bolne živali, drži
se izparine, ki hlapi iz kože, drži se izsopljene sape,
vlage, ki solzi iz oči in ki teče iz nosnic, slin iz
gobca, scavnice, potu, gnoja; kužni so vsi deli
crknjenih ali ubitih živinčet, koža, dlaka, mast,
meso, drob.

Kužnina se naredi že brž iz prvega, ko žival
.zboli, ter je močno izhlapljiva in se prav rada pri¬
jemlje; nabira se v zraku okoli kužnih živali in okoli
njih odpadkov ter leze v luknjičaste reči, ktere so
blizo okoli, ali ki se kužnine dotaknejo.

1  *

4

Take reci, ki rade love in prijemajo ta kužni
strup, so: oblačila, volna, lasje in dlake, kožuho¬
vina, pica ali klaja in nastelj, hlevske stene, zemlja
ali tla i. t. d.

Naleze  pa žival bolezen bodi na ravnost od
kužne živali, nje blata in mrcine, ali pa posrednje
po ljudeh, živalih ali rečeh, kterih se kužnina kje
drži ali v ktere je vlezla tako, da one kužnino pre¬
našajo.

Kuga se drži najraje poti in cest ter se po njih
dalje pomika.  Razširja se polagoma s kmetije
na kmetijo, s pristave na pristavo, z enega kraja v
drugi, z okraja v okraj. Včasih se pa tudi nagloma
prikaže več milj daleč v stran od okuženih krajev.
Kadar je tako, takrat je bila zasejana tjekaj po ka¬
kem človeku, ki je prinesel na sebi kužnino, ali po
kupčijskem blagu, ki priiiaja od kužne živine.

Tako se zlasti kuga po železnicah rada raz¬
širja in raznaša.

II. Znamenja bolezni.

1. Kaj se vidi na živi živali in kako teče
bolezen.

Kadar se ktera žival okuži od kužne živali,
preteče še nekaj dni, namreč 3 do 7 dni, predno se
na nji pokažejo prva znamenja bolezni.

Prvo pa, kar moreš opaziti na bolnem živin-
četu, to so znamenja vročice, ki obstoje v tem-le.
Gorkota mu je po životu neenako razdeljena ter se
spreminja, dlaka stoji po konci, oči so mu temne

in motne in če je živinče molzno, daje nagloma po
manj mleka, in sploh manj je in prežvekuje. Drugi
dan je vročica hujša; očesna vezna kožica postane
rdeča; iz očes lijo se solze in cede niz čeljusti,
gobec je vroč, rdeč, zaslinjen; živinče sope hitreje
in pokašljuje.

Tretji dan so vsa ta znamenja še očitnejša; žival
celo več ne mara zajed in ne prežvekuje, in prikaže
se bolj ali manj huda driska; iz gobca se cede pene,
iz nosnic pa vlečljiva sluzina ali šlem; na gobčevi
sliznici (slizni koži), zlasti pa na dlesni, na nosni
slizniei in na kravjih spolovilih vidijo se belkaste ali
rumenosive lise ali maroge, ki postanejo pozneje
ranjave in boleče; žival težje diha, stoka in bolj
pogostoma pokašljava; naglo peša in oslabeva ter
ležeč največ z naslonjeno glavo pogine navadno med
četrtim in sedmim dnem po tem, odkar je zbolela.

2. K a j se vidi in opazi na mrtvem truplu.

Če se crknjeno živinče razpara, najdejo se
tiste premetnbe na vidnih sliznicah, ki so se že ka¬
zale, dokler je še živo bilo. Jabelko ali krhelj, sap¬
nik in končine ali razrastki istih so rdeči in z zase¬
deno krvjo zaliti; pluča so po navadi napeta in če
se prerežejo, pocedi se iz njih neka peneča tekoči¬
na. Prvi trije želodci (vamp, kapica in devetogub)
niso kaj močno spremenjeni, le devetogub je včasi
napolnjen s suho klajo (bolezen devetogubnica);
četrti želodec (siriščnik) pa, tenka čeva in zadnji
del mastnice (ritnika) so bolj ali manj rdeči, včasih
črnikasti; po čevah znotri je neka redka, nagnjusna
vlaga.

6

Žolčnik je navadno z redkim žolčem razteg¬
njen; vranica in obisti ali ledvice pa ne kažejo kaj
vidne spremembe.

Pri ovcah in kozah razodeva se kuga sploh s
tistimi prikazki kakor na goveji živini.

3. Ali se dade bolezen lahko spoznati

Pri ti ali oni bolni živali se res primeri kaka
različnost glede ravno ob kratkem naštetih znamenj ;
tudi je goveja kuga v nekih rečeh nekoliko podobna
drugim boleznim goveje živine. Pa vendar utegne
tudi, kdor ima manj skušnje v tem, kmali spoznati,
s ktero boleznijo ima opraviti, posebno če pazi na
vrsto, po kteri prihajajo povedani prikazki eden za
drugim, in če še na to pomara, da od tistega časa.
ko mu je med živino zbolelo prvo živinče, po navadi
preteče nekaj dni, namreč vsaj 3 do 7 dni, predno
drugo živinče zboli; pozneje pa zbolevajo živali ena
za drugo in brez pravila.

Toliko lože pa je poznati ktero bolezen za
govejo kugo, kadar ta že kje blizo razgraja, ali kadar
je znano, da ni dolgo, kar je kaj novokupljene živine
bilo prignano v tisti hlev.

III. Naredbe zastran tega, da se okužba
ubrani, in pa kuga, kjer se vname, zatre
m zaduši.

Zdravila za govejo kugo do zdaj ni; vse po-
skušnje, ozdraviti kužno živino, pripomogle so le k
temu, da se je kuga bolj razširila po deželi ter so
bile le ovira nje hitremu zatrenju.

7

Postava torej ne dopušča ozdravljati kužne živine.

Pri nas se, kakor je bilo že rečeno, ne začne
goveja kuga nikdar sama ob sebi, temuč se vname
le po nalezbi in okužbi. Edina bramba in pomoč
zoper njo je torej v tem, da se ubrani vsaka dotika
s kužno živino, z rečmi, ki prihajajo od nje ali ki so
se je bile kjekako dotaknile, in zadnjič tudi z ljudmi,
ki so imeli delo z bolno živino, z njenimi odpadki
in očedki in z robo od nje dobljeno.

Edini pomoček, s kterim se ta kuga da najhi¬
treje zamoriti, je ta, da se naglo odpravijo, ubijejo
ne samo vse bolne živali, ampak tudi vse tiste živali,
ki so z onimi kje skup in v dotiku bile, če so ravno
še popolnoma zdrave viditi, da se pokončajo vsi od¬
padki bolnega živinčeta in vse, kar prihaja od njega,
in zadnjič, da se, kolikor najskrbneje je moči, oči¬
stijo in razkužijo tiste osebe in stvari, o kterih se
mora misliti, da se po njih prenaša kužnina.

Le takrat, če gospodarji živine sami izdatno
pripomagajo, in če se izpolni vse, kar postava zapo¬
veduje, le takrat je mogoče, govejo kugo od nas
odvrniti, ali če se vendar le kje vname, v najkrajšem
času in z najmanjšo izgubo zatreti; kadar pa in kjer
nasprotno velja, tam se ona grozovitim razširja ter
dela najhujšo škodo.

Dolžnosti vsakega, kdor ima kaj živine, so te:

1. Naj varuje svojo živino,  da  se  mu
ne okuži.

Varoval pa je bode najbolje, če ta čas, dokler
je goveja kuga,

a) ne kupi ali zamenja živine, ali kadar bi brez

tega nc moglo biti, če novo živino še le po

8

tem med staro domačo da, ko jo je deset dni
odločeno imel na posebnem mestu ter je na
njo pazil in prepričal se, da je gotovo zdrava
(Postava, §. 16);

b) če skrbi, da mu živina ne pride skup s tujo
živino, sosebno pa z gnanimi čedami, in če
tujim ljudem, zlasti pa takim, ki imajo opraviti
z živino, kakor so živinorejci, mesarji, živinski
kupci in gonjači, konjederci i. t. d., ne da iti
blizo k svoji živini (Postava, §. 17);

c) če se sam ogiblje okuženih krajev in vasi (Po¬
stava, §. 2o) in okuženih kmetij ali posestev
(Postava, §. 22, d, bb) in tudi svojim ljudem
in poslom ne dopusti tjekaj iti;

d) če z okuženih kmetij in pristav nobene reči ne
prejme, zlasti pa ne klaje in piče, slame i. t.
(Postava, §. 25, in ukaz).

2. Ob času, ko je bilo po gosposki
razglašeno, da je goveja kuga v deželi,
naj vsako notranjo bolezen, ki bijo zapa¬
zil na kterem lastnem ali svoji skrbi izro¬
čenem govedu, neutegoma naznani župa¬
nu  (Postava, §. 18).

Treba je torej ob takem času prav prav skrbno
paziti na živino, je-li zdrava, da se vsaka notranja
bolezen že v svojem prvem začetku spozna, posebno
je pa to treba takrat, kadar goveja kuga razgraja
le tri milje daleč ter začnč veljati zapovedi o mejnem
okraju kuge (Postava, §. 27).

3. Na j pr a v na tank o i z p ol n j u j e in stori
vse to, kar politične gosposke in komi¬
sije glede na kugo postavljene narede in

9

ukažejo s tem namenom, (lase kuga od¬
vrne ali zatre.

Kadar se v kterem hlevu vendar le prikaže go¬
veja kuga, — čeravno se je izpolnilo vse, kar je
bilo o nje ubrambi rečeno, — in kadar se torej mo¬
rajo bolne in sumljive živali ubiti, povrne se gospo¬
darju polna cenjena vrednost pobitih živali, ako je
bil, kakor je zapovedano, neutegoma naznanil njih
bolezen. (Postava, §. 32).

Nasproti pa, če je sam kako kriv, da se je za-
trosila goveja kuga, ali če mu je živinče zbolelo, pa
on ni tega, kakor ima dolžnost, zdajci naznanil,
nima nobene pravice na odškodbo za to, ker so se
mu po uradnem ukazu komisije pobila bolna in
sumljiva živinčeta, če tudi bi še prav zdrava viditi
bila (Postava, 32).

Lastna korist torej že zahteva od gospodarja,
da ne zanemari nobene previdnostne naredbe, s ktero
bi se zatrošenje kužnega strupa utegnilo odvrniti,
in da ob času, ko razgraja goveja kuga, prav paz¬
ljivo in skrbno ogleduje svojo živino, ni li ktero ži¬
vinče bolno, kajti le tako mu bo mogoče, po zapo¬
vedi naznanilo podati brž kakor prva znamenja kake
notranje bolezni zasledi.

Zupan  pa ima razen do zdaj povedanih še te
le dolžnosti:

1. Kadar izdaje za živino izkaznice, daje  zdra¬
va, ali izpričevala, odkod da je ktera živina, naj trdo
po vesti dela (Postava, §. IS, in ukaz).

2. Kadar koli zve, da je kje zbolelo živinče za
boleznijo, o kteri leti sum, da je goveja kuga, naj
to precej vediti da okrajni gosposki (Postava, §. 18).

10

Sum pa, da tista bolezen je goveja kuga, vzbudi
se iz tega, da bolno živinče kaže na sebi tista zna¬
menja, ktera sobilaod kraja popisana kakor znamenja
goveje kuge, in po tem tudi iz tega, če eno živinče
zboli za drugim po nekem gotovem času: toliko sil—
nejši pa bo ta sum, ee goveja kuga že kje blizo
gospodari.

3. Ako v enem tednu dvoje ali več goved sploh
zboli v njegovem kraju, naj župan to brez odloga
politični okrajni gosposki na znanje da (Pastava§.l 8).

4. Kadar gre sum, da se je goveja kuga pri-
tepla v kteri kraj, ali kadar je to gotovo, naj župan
brez odloga in ne čakaje na komisijo zastran kuge
postavljeno:

a) ta prigodek po tistem kraju oznani ter naj
opomni stanovavce, kako močno nalezljiva je
goveja kuga in kako velike nevarnosti lebko
iz tega prigodka nastopijo;

b) naj zapre tisti hlev ali tiste staje :

c) naj prepove in brani, da nobeno govedo, no¬
bena ovca in koza iz tistega kraja kam drugam
ne pride;

d) naj prepove živino na pašo goniti (Postava

§19).

5. Naj komisiji, ki pride zastran kuge, vse po¬
jasni in razodene, kar bi vedeti želela, in naj jo
kakor narkrepkeje more podpira v tem, kar bo nare¬
dila, da se kuga zatre in dalje ne zatrosi.

Kdor bi prestopil postavo,  dano za od¬
vračanje in zatiranje goveje kuge, in pa ukaze izdane
za zvršitev one postave, ta bode, če ni zapadel občni
kazenski postavi, zaprt do na štiri mesece, ali pa

11

bo kaznjen z globo njegovemu imenju primerno, to
je, na dnarjih do oOO gold. (Postava, §. 34).

Zupan ali njegov namestnik, kteri ni naznanil,
kakor bi po svoji dolžnosti imel, kake sumljive bo¬
lezni med živino, ali kteri je v izkaznicah o zdravju
ali v izpričevali]) o izviru ktere živine kaj neresnič¬
nega pričal, če tudi le iz gole malomarnosti, bode
kaznjen (štrafan) do o 00 gold. (Postava, §. 34).

Razen kazni pa se mu naloži tudi povračilo
škode, ktera se je zgodila po prestopu postav (Po¬
stava, §. 34).

Za naznanilo, da se je v kterem kraju, kjer je
pred še ni bilo, prikazala za res goveja kuga, sme
deželno poglavarstvo obljubiti plačilo do petdeset
goldinarjev.

Ravno tako sme obljubiti za naznanilo,
da je kdo zapovedi zastran goveje kuge prelomil
s tem, daje  kam, kamor je to pod zapadom blaga
prepovedano, prignal govejo živino, do desetih gol¬
dinarjev za vsako zapadlo (gospodarju odvzeto)
živinče, in

zadnjič za naznanilo, da je kdo v resnici pre¬
stopil druge zoper govejo kugo dane zapovedi, do
dvajset goldinarjev ali forintov (Postava, §. 3S).

C0B1SS

NARODNA IN UNIVERZITETNA
knjižnica

žBorfdjrifteit uBer baž Bet Spierfeudfjen »on ben polittfdjett ©epotben,
Slerjten, SBunb* unb Spierarjten, bann bcn ©rtlborfleljern ju
BeoBacptenbe ©erfapren unb bie aužSfnlafj berfelBen etnjuletienben
»eterinar=poIijetIidjen 591afjtegeln. jjolio. 1859. gef. 40 1».
■Serrenner, Dr. ©ari, ©infiiprung, jjortfčptttt unb Seijtjlanb bcr
metaKurgifdjen ©ažfeuerung int tfaifertpume ©ejlerreicp. (Stn
©eleg fiir bcn jjortfčjjritt bež oflerr. ©ifenputtemoefenž im Stllge«
meinen unb eine?lnleitung jur£orfl»irtijf<paft unb jurSarjlettung
bež ©taBeifenž auž Sfloljeifen mitteljl Sorf nnb ©raunloljlen im
©pecielten. 59lit 11 Safeln. gr. 8.1856. Brofd). 1 ji,
SufammenfteHung ber ©efefje unb ©orfdjriften uBer bic ffiefleuerung
ber ©ranntmeinerjeugung nadj 59lenge unb Sllloljolgeljalt bež
©rjeugnifjež. gr. 8.1862. Brofcp. 40 Ir.

Slnlettung fiir 5Jlidjtarjte jur SDSteberBcIeBung ber <2>djeintobIen unb
{Rettung ber ©ergifteten. gPIio. 1836. gef. 10 Ir.

©ftttgrr, Dr. 9(nt. unb Dr. jjerb. Taufer, ber pljpfffdje 59lenfdj.
SBiffenfdjaftlid^populare Sufammenjlellung uBer ben ©au bež
menfdjlicpen Horperž unb feine SeBenžbetridjtungen. 5910 90 in
ben Sert eingebrudten Jgoljfdjnitlen. gr. 8. 1856. Brofdj. 1 ji.
žBiIber:9ttIa8, jur ttnffenfdjaftlidjspopuldren ©aturgefdjtdjte ber
SBirBeltpiere. Ouart^ormat. ®er ganje Sltlaž umfafit 40 Jpefte
mit 475 in garBenbrucf aužgefufjrten ©lattern unb fojlete complel
fritper 126 fl. — jept mir mepr 60 ji.
jijietauž tfl audj ju paBen:

©it&er=9ltlaS b. @dugetpiere,tnll.§eften,frup, 34 ji. 65 Ir., je|il8fl.
„ „ ©ogel, in 14 jjeften, ftiiper 44 ji. 10 Ir., jept20jl.

n „  ®ifd)e, in 6 ^eften, fritper 18 ji. 90 Ir., jept 10fl.

„ „ $lmppiBten,fn9Jjjeffen,frfipet28fL35Ir.,jef}tl2fl.

Sebež einjelne jbeft entpalt 9 Biž 12 ©iatter, fojlete fruper 3 ji,
15 Ir. jept nur 2 fl.

.jjieju alž ertauternbe ©eigaBe:

.Sfttrjer crlduternbcr Sept jttm StlbemSltlnS ber tniffenfdjaf t (idj»
popularen 5Raturgefd)icpte ber SBirBeltpiere »onDr. 591. 8BretfcpIo,
I. I. ©rofeffor bet Iftatutgefdjidpte am alabemifčpen ©pmnafium
ju ©Men. ®rof«Ouart. Brofcp. 1 ji.

Subtilen uBer ben @mIofimgž«2Bertp ber »om 1. Suii 1868 an
falligen ©ouponž. 8. 1868. 10 Ir.
jDtefelbe, SluŽgaBe in ©rieftaftpemjjormat. 1868. 3 Ir.

NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA

GS

0  620  858

llllllllllllllllllllllllllllll

200610336  COBISS