LJUBLJANSKO STAVBENISTVO OD SREDE 19. DO ZAČETKA 20. STOLETJA VLADO VALENCIC Obrtni red iz 1859 je odpravil posebne lo- kalne predipise za stavbne obrti, ki so do te- daj veljali, in je uvedel enotno obrtno zako- nodajo za avstrijske dežele. Obrti stavbnih mojstrov, zidarjev, kamnosekov in tesarjev so bile uvrščene med koncesionirane obrti, ki so jih smeli opravljati le s posebnim oblast- venim dovoljenjem, v nasprotju s prostimi obrtmi, ki je zanje zadostovala prijava. Kon- cesije stavbnim mojstrom je ipodeljevala de- želna vlada, prej je podeljevanje obrtne pra- vice za to obrt sodilo v področje magistrata. Obrtni red je v enem samem členu urejal vprašanje stavbnih obrti. Zidarji, kamncseki in tesarji, ki so hoteli svojo obrt samostojno opravljati, to je ne pod vodstvom stavbnega mojstra, so morali dokazati, da so si pri opravljanju obrti pridobili praktiöno uspo- sobljenost. Stavbni mojster, ki je nameraval pri visokih zgradbah voditi dela raznih stavb- nih obrti, je moral dokazati, da je tri leta praktično delal v stavbni obrti ali pa da je bil toliko časa v izvršilni službi kakšnega stavbnega oblastva. Razen tega je monal z izpitom pri deželnem stavbnem oblastvu po- kazati potrebno višje znanje. Izpita ni bilo treba zahtevati od tistih, ki je bila njihova usposobljenost drugače dokazana.' Obrtni red je bil z zakonom od 15. marca 1883 spremenjen in dopolnjen. Clan 23 je predvidel, da bo poseben zakon določil sploš- na načela za ugotavljanje usposobljenosti stavbnih obrti kakor tudi obseg njihovih pra- vic.^ To se je zgodilo z zakonom, izdanim 26. decembra 1893.^ Sele ta zakon je prinesel po- drobnejše predpise glede cpredelitve poslov, ki so jih smele iopravljati obrti stavbnih, zi- darskih, kamnoseških, tesarskih in vodnja- karskih mojstrov. Določal je tudi način, kako dokazati usposobljenost za posamezne obrti. Koncesije za obrti stavbnega, zidarskega, kamnosešk^a in tesarskega mojstra je pd tem zakonu podeljevala deželna vlada, le koncesijo vodnjakarskega mojstra je dajala obi-tna oblast prve stopnje, v Ljubljani je bil to magistrat. Ministrske naredbe od 26. de- cembra 1893 so določile predmete in način izpitov za stavbne obrti ter šole, ki je z nji- hovo dovršitvijo bila za podelitev koncesije priznana ugodnost krajše dobe praiktičnega dela v stroki.'' Ker se omejujem le na stavbne in zidarske mojstre ter na njihovo delo, naj navedem ob- seg pravic, kot jih jim je določil zakon iz 1893. Stavbni mojster je bil upravičen voditi gradbe visokih ter sorodnih zgradb skupaj z deli raznih stavbnih obrti in jih izvajati s svojim lastnim pomožnim osebjem. Le v tistih krajih, ki jih je notranje ministrstvo sporazunmo s trgovinskim ministrstvom in s pristankom deželnega odbora proglasilo za izvzete — na Kranjskem so bili izvzeti le no- tranji okraji Ljubljane — je moral stavbni mojster pri deUh tesarske, kamnoseške in vodnjakarske stroke uporabljati za ta dela upravičene obrtnike. Taka dela je smel oprav- ljati sam le, če si je pridobil koncesijo tudi za te obrti. Glede del s področja koncesioni- ranih ali rokodelskih obrti, ki so ,prišle pri gradbah v poštev (mizarji, ključavničarji, steklarji, pleskarji, kleparji itd.), je moral stavbni mojster brez izjeme uporabljati za taka dela upravičene obrtnike. Zidarski mojster je imel pravico graditi visoke in sorodne zgradbe v neizvzetih kra- jih, toda monumentalne zgradbe, gledališča, dvorane, razstavne zgradbe, muzeje, cerkve in druge težavnejše zgradbe s statično zahtev- nimi konstrukcijami je smel graditi le pod vodstvom stavbnega mojstra. Pri gradbah je moral za dela iz tesarske, kamnoseške in vodnjakarske stroke uporabljati za to upra- vičene obrtnike. Isto je veljalo za dela s pod- ročja drugih koncesioniranüi ali rokodelskih obrti (mizarjev, ključavničarjev, steklar- jev itd.).5 V primeri s predpisi obrtnega reda iz 1859 je zakon od 26. decembra 1893 natančneje določil pogoje usposobljenosti za stavbne obrti. Gotovo je bUa pri tem odločilna tudi želja, zagotoviti ustrezno raven kvalitete, ki je bila potrebna zlasti pri gradbi večjih in zahtevnejših zgradb. Iz tega razloga je bila verjetno pristojnost za podeljevanje konce- sije ohrti stavbnega mojstra že v obrtnem redu iz 1859 pridržana deželni vladi, 1893 pa je prišlo v njeno pristojnost tudi podeljeva- nje zidarskih, tesarskih in kamnoseških obrt- nih koncesij. Obrtni red iz leta 1859 ni podrobneje raz- mejeval področja med stavbnimi in zidar- skimi mojstri. Visoke zgradbe v mestih .so mogli zidarski mojstri še samostojno graditi. Zato so sd nekako dve desetletji po uveljav- ljen ju obrtnega reda tudi x>CEnejši vodilni ljubljanski stavbeniki pridobivali le konce- sije za obrt zidarskega mojstra. Magistrat, ki je te koncesije tedaj podeljeval, je v neka- terih primerih prosilce zavrnil, ker je sodil, da niso dovolj usposobljeni za mestne zidar- ske mojstre. Deželna vlada pa je bila v tem pogledu širokosrčnejša, prizivu prosilca zo- per magistralno odločbo je ugodila in mu iz- 135 dala koncesijo.* Prvo koncesijo stavbnega mojstra v Ljubljami po obrtnem redu iz 1859 je dobil 1861 Janez Veit, stavbni vodja piri družbi južne želemice. Koncesija mu je bila potrebna, da bi samostojno gradil za železni- co več visokih zigradb, ki jih železniška druž- ba ni nameravala graditi več v lastni režiji/ Na drugem področju se kot stavbni mojster ni uveljavil. Nadaljnje koncesije obrti stavb- nih mojstrov so bile podeljene ljubljanskim stavbenikom šele v začetku osemdesetih let. Tedaj je gradba visoikih zgradb prehajala vedno bolj v croke stavbnih mojstrov, zidar- ski mojstri so opravljali v mestnem okolišu manj pomembna gradbena dela,, tnjihovo področje so bili predvsem zunanji deli mesta s pritličnimi hišami in gos'podarskimi poslop- ji. Najbrž je bilo to tudi v zvezi s stavbnim redom za Kranj.sko iz 1875. Ta stavbni red in stavbni red za Ljubljano iz 1896 sta prinesla gradbene predpise, ki so zia njihovo izvajanje pri gradbah bili potrebni strokovno bolj usposobljeni stavbeniki.^ Tudi gradba večjih in višjih stavb je postavljala enake zahteve. V izvzetih delih mesta, to je v notranjih okrajih Ljubljane, so gradili po uveljavitvi zakona iz 1893 le stavbni mojstri. Zidarskim mojstrom, ki niso imeli koncesije pred ome- njenim zakonom, so bile gradbe v notranjih okrajih dovoljene le pod nadzorstvom stavb- nih mojstrov.' n. V prvih dveh desetletjiih obravnavanega obdobja razmere za stavbeništvo niso bile ugodne. Gradbena dejavnost je bila zelo omejena, gradili jso malo, prevladovale so gradbe v predmestjih, kjer so zidali največ pritlične enostanovanjske hiše.'" Število hiš ob ljudskih štetjih ikiaže, kako se je razvijala gradbena dejavnost od srede prejšnjega sto- letja pa do 1910, ko je bilo zadnje štetje pred prvo svetovno vojno. Leto Število hiš Prirastek 1857 1002 — 1869 1044 42 1880 1173 129 1890 1292 119 1900 1596 304 1910 1863 267 Stavbno gibanje je postalo nekoliko živah- nejše v sedemdesetih letih, večji obseg pa je zajelo šele v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja, zlasti po potresu. Vendar je treba glede prirastka v desetletju 1890—1900 pri- pomniti, da gre 106 hiš na račun dela Vod- mata, ki je bil 1896 inkorporiran Ljubljani. Na drugi strani pa maramo upoštevati, da je bilo po potresu 1895 mnogo hiš poškodovanih in so jih porušili ter so povečini na istih stavbiščih zgradili nove stavbe. Število novo zgrajenih hiš je bilo zato večje kot le razlika med številom hiš od enega do drugega ljud- skega štetja. Od potresa pa do konca 1906 je bilo porušenih 154 hiš, na njihovem mestu .so jih zgradiU 133, ki jih je tudi treba upošte- vati pri ocenjevanju stavbnega gibanja." Za obseg stavbne dejavnosti pa ni odločilno le število novo zgrajenih hiš, temveč tudi njihov obseg. Gradili so manj prithčnih, bolj pa eno- in večnadstropne hiše. Leta 1890 je bilo v Ljubljani 40 "/o vseh hiš pritličnih, 30.6 eno-, 20.6 o/o dvo-, 8.2 »/o tri- in 0.6 «/o štiri- nadstropnih. Leta 1910 je bilo 653 oz. 36.9 "/o hiš pritličnih, 552 oz. 31.2 */o je bilo eno-, 372 oz. 21 o/o dvo-, 152 oiz. 8.6"/» tri-, 35 oz. 2 */o štiri- in 3 oz. 0.2 */o pet^ in večnadstrop- nih, za 2 oz. 0.1 "/a število nadstropij ni bilo ugotovljeno.'^ Že iz navedenih številk viidimo, da so se razmere za Ijubljanslko stavbeništvo v pri- meri s prejšnjimi desetletji znatno izboljšale. Gospodarski razvoj v sedemdesetih letih je postal živahnejši in gradbena dejavnost se je poživila. V dobi do potresa je bilo zgrajenih večje število pomembnejših javnjli zgradb, pa tudi zasebna podjetnost se je povečala, kar se je pokazala v gradnji večjih najemni- ških stan>avanjskih hiš. Pri tem je imela zna- ten delež Kranjska stavbna .družba. Gradbe- ni razvoj tega obdobja sem že obravnaval, zato tega ne bom iponavljal.'^ Ob povečani stavbni dejavnosti se je pove- čalo število stavbnih in zidarskih mojstrov. Sredi stoletja so bili v Ljubljani štirje zidar- ski mojstri in še pri tem številu so se slišale pritožbe o nezadostni zaposlenosti." Nepo- sredno pred potresno katastrofo je bilo 5 stavbnih in 4 zidarski mojstri. Razlika pa ni bila le v številu, marveč v načinu organiza- cije stavbnega dela ter zmogljivosti in gospo- darski moči mojstrov. Prej so le posamezniki izmed mojstrov biU tudi stavbni podjetniki, ki so zaposlovali večje število stavbnih delav- cev, razpolagali s stavbnim orodjem, mate- rialom in drugimi sredstvi ter izvajali stavb- na dela za stavbne gospodarje in z njimi ob- računavali opravljeno delo. Največkrat so le vodili in nadzorovali gradbe, ki so jih izvajali stavbni gospodarji sami z najetimi zidarji in so se zadovoljili z mojstrskim grošom.'^ Stav- beništvo je büo še v okvirih rokodelstva. Z gospodarskim razvojem je sčasoma na tem področju prišlo do sprememb. Stavbenik je postal kapitalističen podjetnik, v želji za več- jim zaslužkom, se je začel, ako je imel dovolj kapitala, ukvarjati tudi s špekulacijskimi gradnjami. V Ljubljani smo dobili tak primer najprej v Kranjski stavbni družbi, ki je na svojih zemljiščih gradila najemniške stano- 136 vanjske hiše in jih potem prodajala. Posa- mezni stavbeniki, ki niso imeli toliko kapitala, so si le bolj poredko privoščili take posle. Na splošno pa so stavbeniki, ki so se hoteli uve- ljaviti, morali poleg strokovne usposobljeno- sti imeti tudi nekaj kapitala, -da so mogli iz- vajati večja stavbna dela. Da bi si zagotovili po ugodnih ,pogojih stavbni material, so ne- kateri ljubljanski stavbeniki imeli svoje ope- karne. Na razmere v stavbeništvu je ugodno vpli- vala gradnja številnih velikih zgradb za dr- žavo, deželo in občino, pa tudi sicer so zgra- dili več pomembnih, javnosti namenjenih zgradb. Nekaj jih je bilo zgrajenih že pred potresom; v letih po potresu pa je büo treba razna poškodovana ali pa zastarela javna po- slopja nadomestiti z novimi. Država je zgi-a- dila vladno in sodno palačo ter dve gimna- zijski poslopji. Na mestu nekdanjega vioe- domskega je bil zgrajen nov dežeku dvorec, že pred potresom so začeli graditi deželno bolnišnico. Mnogo je gradilo mesto; zgrajeno je bilo več zgradb za ljudske šole, hceg s konviktom, zgradba srednje tehniške šole, ubožnica, poslopje meščanske imovine (kre- sija), Mestni dom, več vojašnic itd.** Od sre- de stoletja je Ljubljana dobila štiri nove cerkve, protestantsko. Srca Jezusovega, sv. Jožefa in salezijanSko na Rakovniku. Prote- stantsko cerkev z žuipniščem je 1850 sezidal Anton Treo in sodi pravzaprav še v prejšnjo dobo.'^ Deželno gledališče, sedanje operno, so zgradili nekaj let pred potresom, Narodni dom in nemško gledališče sta nastala po pri- zadevanju v ta namen ustanovljenih društev. Med navedenimi javnimi zgradbami je bilo več reprezentativnih, nekaj se jih je odliko- valo po svoji monumentalnosti. Projekti za večino omenjenih stavb so bili sicer delo tujih arhitektov, toda gradili so jih ljubljanski stavbeniki.'Gotovo je gradnja re- prezentativnih in 'drugih velikih javnih stavb pripomogla, da se je ljubljansko staVbeništvo iz svoje nekdanje nepomembnosti razvilo v dokaj močno gospodarsko stroko. Njegova zmogljivost ni bUa le zadostna, da je krila vse potrebe za stavbna dela v mestu, marveč so ljubljanski stavbeniki gradili tudi zunaj Ljubljane. Kranjska stavbna družba je gra- dUa mnogo v mestih ob kvamerski obali in je imela posebnega stavbnega mojstra kot za- stopnika za okraj Volosko-Opatija. V času po ljubljanskem potresu, ko je bilo treba obnav- ljati in popravljati poškodovana poslopja, so mislih, da kapaciteta domačega stavbeništva ne bo zadostovala. Tuja stavbna podjetja so pričela ponujati svoje usluge. Dve večji stavb- ni podjetji iz Zagreba ter eno iz Prage so ustanovili v Ljubljani podružnice, ki jim je bila podeljena koncesija za opravljanje obrti stavbnih mojisitrov. Tudi nekaj posameznih stavbnih in zidarskih mojstrov iz drugih de- žel si je pridobilo koncesije za podružnice v Ljubljani. Precej jih je bilo tudi, ki so si prizadevali za koncesije stavbnih obrti, toda magistrat jih je zavrnil, ker niso mogü. do- kazati usposobljenosti ali pa niso bili dovolj zanesljivi oziroma niso imeli dovolj kapitala.'^ Zdi se pa, da so tuji stavbeniki, ki so si pre- skrbeli stavbne koncesije za Ljubljano, pre- cenjevali možnosti dela in zaslužka v popo- tresnih razmerah. Nekateri, ki so si oskrbeli koncesije, sploh niso odprli podružnic, drugi pa, ki je njihovo delo bilo omejeno predvsem na čiščenje ruševin in najnujnejša popravila ter prezidave, so kmalu zapustili Ljubljano. Področje stavbenikov je tedaj obsegalo tudi projektiranje; stavbni mojster je bil obenem arhitekt, večino stavb, ki jih je gradil, je sam projektiral v vseh detajlih. Le v bolj redkih primerih je zahtevnejši zasebni grad- beni gospodar poveril izdelavo načrtov arhi- tektu in je bila stavbenikova naloga, da gra- di po predloženih načrtih. Pač pa so javne zgradbe gradili po načrtih, ki so jih izdelali od gradbenega gospodarja izbrani projektan- ti, množili pa so se tudi primeri, da so načrte pridobivali z razpisanimi natečaji. Večji stav- beniki so zaposlovali tehnike, ki so opravljali projektantska dela. Povečini so se taki pro- jektanti po nekaj letih osamosvojili kot stavbni mojstri. Do prve svetovne vojne ljubljanski stavbni mojstri niso izvajali železobetonskih kon- strukcij, npr. stropov, stopnišč, ki so jih te- daj ipričeli pri nas uvajati v stavbarstvu. Ko- likor so bile predvidene pri stavbah, ki so jih gradih, so za njihovo izvajanje pritegnili po- sebna stavbna podjetja, specializirana za taka dela. Prvotno so železobetonska dela v Ljub- ljani opravljala podjetja z Dunaja aH iz Gradca, pozneje je nastalo tudi v Ljubljani podjetje za železobetonske konstnikcije. Zaradi živahnega stavbnega gibanja v po- potresni dobi se je število stavbnih obrti ob- čutno povečalo. Leta 1910 je v Ljubljani de- lalo 12 stavbnih in 9 zidarskih mojstrov. Naj- več stavbnih mojstrov je prišlo v Ljubljano od drugod, toda tisti, ki so največ gradili iu postali najipomembnejši, so bili pravzaprav domačini. Bili so sinovi stavbenikov, ki so delali v Ljubljani sredi preteklega stoletja.'" m. V tem razdobju je bilo v Ljubljani preveč stavbenikov, da bi jih bilo mogoče na tem mestu vse omeniti. Zato se hočem omejiti na pomembnejše po obsegu ali značaju njihove- ga dela. Na prvem mestu je bila Kranjska stavbna družba, ustanovljena 1873 v obliki 137 stavbenik Viljem Treo delniške družbe.^" Kot pravna oseba je mo- rala imeti za opravljanje stavbne Obrti na- mestnika, ki je bil usiposobljen stavbenik. To funkcijo je poverila Viljemu Treu, sinu stav- benika Antona Trea, od katerega, je kuipila stavbno podjetje z vsem inventarjem in stavbnim materialom. Viljem Treo je ostal tehnični vodja do 1891, ko se je osamosvo- jil.2' Kot projektant je pri družbi sodeloval, toda le pirva leta, arhitekt Julij Dörfel iz Du- naja, ki je bil član družbinega upravnega od- bora.^2 Viljema Trea je kot tehnični vodja nasledil arhitekt in stavbni mojster Gustav Gerlach, nemški državljan; koncesijo za obrt stavbnega mojstra si je pridobil 1873 v Cer- novicah (Bukovini). Ker se v ljubljanske raz- mere ni mogel vživeti, je službo 1894 odpo- vedal in se preselil na Dunaj.^^ Začasno je tehnično vodstvo prevzel družbin stavbni mojster Anton Wolf, dokler ni 1896 postal ravnatelj in tehnični vodja arhitekt Rudolf Göbel.-* WoLf, rojen na Dunaju, se je v tem mestu teoretično in praktično usposobil za stavbenika. Koncesijo za stavbnega mojstra mu je 1893 podelila deželna vlada v Ljublja- ni, izpit mu je ba spregledan glede na doka- zano usposobljenost, dasi je na dunajski obrt- ni stavbni šoh obiskoval le dva petmesečna tečaja. Bri Kranjski stavbni idružbi je slvižbo- val do 1905.^° Arhitekt Göbel je bil rojen v Frankfurtu ob Maini, domovinsko je imel na Češkem. Ko je prišel v Ljubljano, si je prizadeval, da, bi bil oproščen izpita za stavb- nega mojstra, kar mu pa ni uspelo. L. 1899 se je osamosvojil; magistratu je prijavil, da bo opravljal obrt istavbnega podjetnika. Ker ni imel pravice za obrt stavbnega ah zidarskega miojstra, je izjavil, da bo za dela, ki sodijo v stavbne obrti, uporabljal upravičene obrtnike prizadetih strok. Ni se dalo 'ugo'tovtiti, do kdaj je ostal v Ljubljani.^* Večjih stavbnih del pa ni izvajal. Od maja 1896 je bil pri Kranjski stavbni družbi kot stavbni mojster Franc Kaudela. Rojen je bil na Dunaju, kjer je tudi napravil izpit za stavbnega mojstra in si pridobil koncesijo za to obrt. Pomeje je to obrt opravljal v Gablonzu, od koder je prišel v Ljubljano. Pri stavbni družbi je ostal do konca julija 1898, naslednjega leta si je izposloval koncesijo za samostojno opravlja- nje obrti v Ljubljani." Tudi J. Töpfl, ki je 1905 stiqpdl v službo Kmanjske stavbne družbe, je koncesijo za stavbnega mojstra dobil na Dunaju. Izvajal je družbino stavbno obrt v okraju Volosko-Opatija.^^ V Ljubljani je bil od 1906 namestnik zia opravljanje Obrti stavbni mojster Rudolf Treo, rojen 1877 v Ljubljani. Bil je sin Viljemovega brata An- tona. Dovršil je stavbne študije na višji obrtni šoli na Dunaju, izpit za stavbnega mojstra je naredil 1906 v Ljubljani. Službo stavbnega mojstra pri družbi je 1911 zapustil in postal pirofesor za diekorativno in tehniško konstruktivno risanje ter stavbarstvo na te- daj preosnovani stavbni obrtni šoli v Ljub- ljani.^' L. 1912 je Kranjska stavbna družba postavila za namestnika pri opravljanju stavbne obrti stavbnega mojstra Adolfa Fied^ lerja. Rojen je bil v Plznu, kjer je z zrelost- nim izpitom dovršil državno obrtno šoto. Po nekaj več kot enoletnem službovanju v Žatcu je ,prišel v Ljubljano k stavbnemu mojstra Filipu Supaničiču, pri katerem je bil dobro leto, nato je stopil V službo Kranjske stavb- ne družbe, kjer je ostal do 1924.'"' Viljem Treo, prvi in dolgoletni tehničini vodja Kranjske stavbne družbe, je bil rojen 1845 v Ljubljani. Bil je sin iz Furlanije pri- seljenega Antonia Trea, ki je postal v Ljub- ljani zidarski mojster. Viljem je stavbno stroko študiral v Holzmindenu (Braun- schweig). Praktično se je stavbeništva izučil pri očetu in drugih stavbenikih, postal je kmalu očetov družabnik in zastopnik pri opravljanju stavbne obrti. Leta 1869 je dobil pravico za samostojno opravljanje zidarske obrti. Koncesijo za obrt stavbnega mojstra si je pridobil 1892, potem ko je zapustil službo pri Kranjski stavbni družbi. Izpita je bil opro- ščen že 1875, ker je dokazal zadostno prakso v stavbni obrti. Leta 1890 ga je deželna vlada določila zia začasnega načelnika stavbne za- druge. Viljem Treo je obrt opravljal do 1920; umrl je 9. avgusta 1926.31 Stavbeništvu 138 se je posvetil tudi sin Roman, ki je posttal stavbni mojster v Ljubljani. Leta 1910 je si- cer dobil koncesijo za okraj Celje, ker je nameraval opravljati obrt v Trbovljah, toda leto pozneje je to koncesijo vrnu, ker mu je deželna vlada dala novo koncesijo v Ljub- ljani.Roman Treo je že 1924 umrl in ni imel v ljubljanskem stavbeništvu takega po- mena, kot sta gia imela oče in stari oče. Tudi Franc Faleschini ml. je, kot Viljem Treo, nadaljeval obrt svojega očeta, ljubljan- skega zidarskega mojstra, ki je prišel iz Mo- žaca (Moggio) v Furlaniji, kjer je bil tudi sam rojen leta 1840. Dovršil je višjo realko v Benetkah, študiral tehniko na univerzi v Padovi, kjer je 1866 diplomiral in nato dve leti obiskoval akademijo za arhitekturo v Be- netkah. Dve leti je bil v praksi pri civilnem inženirju in arhitektu ter 1872 opravil prak- tični inženirski izpit. Od 1872 do 1880 je vodil pri očetu, stavbeniku v Ljubljani, raz- na stavbna dela in izdeloval načrte in pro- račune za visoke zgradbe. Ko je oče zaradi starosti opustil posle, si je pridobil 1880 kon- cesijo za opravljanje zidarske obrti. Nasled- njega leta je postal avstrij,ski državljan in dobil domovinsko pravico v Ljubljani. Tedaj je .prosil za koncesijo obrti stavbnega moj- stra. Magistrat je predlagal, naj se oprosti izpita, ker je z gradbo več visokih zgradb v mestu in na deželi dokazal visoko stopnjo teoretičnega znanja, praktične izkušnje in za- nesljivost. Podelitev koncesije Faleschiniju je maigistrat priporočal tudi, ker razen Vi- ljema Trea ni bilo v deželi drugega stavbne- ga mojstra. Deželna vlada je prošnji ugo- dila, oprostila je Faleschinija izpita in mu izdala koncesijo za opravljanje obrti stavb- nega in tesarskega mojstra. Leta 1898 je Fa- leschini stopil v družbo s svojim zetom stavb- nim mojstrom Edmundom Schuppler jem, s katerim sta vodila stavbno obrt pod firmo Faleschini & Sohuppler do 1910, ko je bil nad podjetjem in premoženjem obeh druž- benikov odprt konkurz. V konkurznem po- stopku je prišlo do prisOne poravnave med upniki in obema kridatarjema, ki sta bila obsojena zaradi zakrivljenega bankrota in pomanjkljivega knjigovodstva. Po zaključe- nem konkurziu si je Faleschini zopet preskr- bel koncesijo za opravljanje obrti, ki jo pa zaradi starosti in pomanj;kanja obratnih sredstev ni mogel več uspešno izvajati. Umrl je 1917 v velikem uboštvu. Njegov propad so zakrivile največ družinske razmere. Filip Supančič, edini domačin po iporeklu, ki je postal v tem obdobju stavbni mojster, je bil sin ljubljanskega zidarskega mojstra. Po osnovni šoli je dovršil tri razrede ginma- zije. Od 1864—1867 se je iaučil zidarske, od 1867—1868 pa tesarske stroke. V zdmskih , mesecih 1865—1867 je bil risar pri stavbeni- ku Antonu Treu. Od 1869—1871 je napravil vse načrte za stavbe, ki jih je gradil oče in ga je pozneje pri teh gradbah tudi zastopal kot stavbni vodja. Zidarsko obrt je začel sa- mostojno opravljati 1881, ko je dobil konce- sijo za zidarskega mojstra. Izpit za stavbnega mojstra je napravil 1882 ter si je nato pre- skrbel koncesijo za opravljanje te obrti. Kot stavbeniik si je pridobil vpliv tudi v javnem življenju. Opravljal je več ,pomembnejših funkcij. Bil je od osemdesetih let pa do 1912 član trgovske in obrtne zbornice; dalj časa je bil član izpitne komisije za stavbno obrt pri deželni vladi. Od 1901—1912 je zastopal trgovsko in obrtno zbornico kot poslanec v deželnem zboru. Leta 1891 je bil izvoljen za člana ljubljanskega občinskega sveta; to funkcijo je obdržal do 1893. Stavbno obrt je opustil 1911; umrl je 1928.^4 Večjo vlogo v ljubljanskem stavbeništvu so imeli člani družine Tönnies. Njen začetnik v Ljubljani je bil Gustav Tönnies iz Stral- sunda v Prusiji, ki je bil sicer tesarski moj- ster, ustanovil pa je tudi stavbno podjetje.'-* Kot prvi si je pnidobil koncesijoi za obrt stavbnega mojstra sin Adolf in sicer 1883 pri namestništvu v Trstu, kjer je stavbno pod- jetje Gustava Tönniesa izvajalo večja stavb- na dela za južno železnico. Istega leta je dobil koncesijo tudi v Ljubljani.** Po Adolfovi smrti 1900 je za podjetje postal nosilec kon- cesije njegov brat Gustav, ki je imel do tedaj stavbno, tesarsko in kamnoseško obrt v Tr- Gustav Tönnies, ustanovitelj stavbnega podjetja 139 stu, kjer je bil tudi član izpitne komisije za navedene obrti.'' Leta 1918 je dobil konce- sijo za obrt stavbnega mojstra inženir Ru- dolf Tönnies, Adolfov in Gustavov brat, ki je bil prej stavbenik v Sarajevu-^^ Stavbno podjetje G. Tönnies je bilo po iprvi svetovni vojni preosnoi\''ano v družbo z omejeno za- vezo ter je delalo do druge svetovne vojne. Edmund Sehuppler, ki je bil že omenjen kot Faleschinijev družabnik, je bil rojen na Moravskem. Dovršil je meščansko in višjo obrtno šolo ter je bil potem zaposlen pri stavbnih podjetjih kot risar, polir in stavbni vodja. V Ljubljani je služboval pri stavb- nem podjetju G. Tönnies, 1897 si je pridobil koncesijo ter se osamosvojil kot stavbni moj- ster. Naslednjega leta je koncesijo vrnil, ker je stopil v družbo s Faleschinijem. Postal je tudi član izpitne komisije za stavbno stroko pri deželni vladi. Po konkurzu firme Fale- schini & Sehuppler je zapustil Ljubljano.^' Robert Smielovski je bil rojen v Biali (Ga- licija). Stavbarstvo je študiral na državni obrtni šoli v Gradcu, nato se je zaposlil v stavbeništvu. Leta 1891 je stopil v službo pri stavbeniku Filipu Supančiču, 1897 je napra- vil izpit za stavbnega mojstra ter dobil kon- cesijo za opravljanje te obrti. Ostal ipa je še naprej tehniški poslovodja pri Supančiču in se je osamosvojil šele 1900." Stavbno obrt je opravljal še v razdobju med obema vojnama. Ferdinand Trummler je bil koncesioniran zidarski mojster na Dunaju, kjer je bü rojen, domovinsko pravico pa je imel v Olomucu. V Ljubljano je prišel kot stavbni vodja ško- fijskih zavodov v St. Vidu. Začel pa se je ukvarjati tudi z drugimi stavbnimi posli. Le- ta 1901 je napravil izpit za stavbnega moj- stra, leto pozneje si je izposloval koncesijo. V Ljubljani, kjer ni veliko gnadil, je ostal le nekaj let.^' Friderik Sogl je bü z Moravskega. Dovršil je višjo obrtno šolo v Brnu. Potem ko je bil nekaj časa polir, je prišel v Ljubljano. Leta 1907 si je pridobil koncesijo za obrt stavbne- ga mojstra. Kot stavbenik je delal menda do 1911.«2 Josip König iz Grünwalda na Češkem je izpit za stavbnega mojstra napravil 1896 v Pragi. 2e prej je sodeloval pri raznih grad- bah v Ljubljani. V letih 1906—1907 je gradil kemično tovarno v Mostah ter si je nato iz- posloval koncesijo za obrt stavbnega mojstra. V Ljubljani je cstal tudi po prvi svetovni vojni; njegova obrt je bila 1928 izbrisana v obrtnem registru.""' Valentin Scagnetti je bil rojen v Vidmu pri Krškem. Absolviral je strokovno šolo za stavbno obrt na državni obrtni šoh v Gradcu. Stavbno obrt je samostojno opravljal najprej v Krškem, od koder je 1909 prišel v Ljublja- no, kjer je dobil koncesijo za obrt stavbnega mojstra. Koncesijo je opustil 1922. Imel je tudi parno žago in tovarno parketov.'''' Ervin Luke je bil rojen v Marijinih lažnih na Češkem, absolviral je višjo obrtno šolo. Verjetno 1906 se je zaposlil kot tehnik pri Fiilpu Supančiču, navedenega leta se namreč pojavi njegovo ime v gradbenih spisih, kjer se omenja kot Supančičev zastopnik. Konce- sijo za obrt stavbnega mojstra si je izposlo- val 1911, vendar obrti menda ni opravljal, naslednjega leta je namreč že zapustil Ljub- ljano in odšel v Leoben.** Leta 1909 je bilo v Ljubljani ustanovljeno podjetje za izdelovanje betonskih predmetov in za betonske zgradbe pod firmo Zajec (k Horn. To podjetje je izvajalo betonske kon- strukcije v zgradbah, ki so jih gradili drugi stavbeniki. Pri tem podjetju se je takoj ob ustanovitvi zaposlil inženir Emil Reich. Ro- jen je bil v Budinu na Češkem, študiral je na tehnični visoki šoli v Pragi. Pod njegovim vodstvom je podjetje Zajec & Horn napra- vilo sttropovje in stoipnišča v novem delu Marijanišča na Poljanski cesti ter stropovje v stavbi špediterja Ranzingerja. Leta 1911 si je Reich izposloval koncesijo za obrt stavb- nega mojstra, vendar je v Ljubljani ni dolgo opravljal; že 1913 se je odsehl v Prago.** Od navedenih stavbnih mojstrov so le ne- kateri imeli večji pomen za ljubljansko stav- beništvo. Drugi so omenjeni le, ker so delali pri večjih in pomembnejših stavbenikih in so tako prispevali k obsegu in ,pomenu njiho- vega dela. Nekateri izmed stavbnih mojstrov so sicer opravljali v Ljubljani obrt le krajšo dobo in so aapustili skroonnejše dokaze svo- jega delovanja. Omenjeni ,pa so zaradi po- sebnosti, ki jih kaže njihovo delo. Zanimivo je, da je bilo toliko stavbenikov tujega porekla in da so prišli od idrugod, naj- več z Dunaja in Češke. Edini pravi domačin in Slovenec je bil Filip Supančič. Nekateri stavbni mojstri so bili sicer po rojstvu Ljub- ljančani, bili pa so potomd tujih, priseljenih stavbnih .podjetnikov. Eden izmed razlogov, mogoče celo glavni, za tako stanje je bilo go- tovo vprašanje teoretične strokovne izobraz- be, potrebne kandidatom za obrt stavbnih mojstrov. Tisti, ki so iprišh iz nemških ali čeških dežel, so študirali stavbarstvo na tam- kajšnjih obrtnih šolah ali celo tehničnih vi- sokih šolah. Tudi stavbenika Treo in Tönnies sta poskrbela, da so sinovi, ki so si za poklic izbrali stavbeništvo, študirali to stroko v tu- jini, ker v Ljubljani ni še bilo te možnosti. Povprečnemu Slovencu pa je tak študij, ki je zahteval znatnejša gmotna sredstva, bil težko dostopen. Zato so se morali domačini zadovoljiti z manj zahtevno obrtjo zidarskih mojstrov. Ker pa je tem bilo delovno področje 140 po gradbenih predpisih v mestih omejeno, so v Ljubljani prevladovali stavbni mojstri. Od 12 stavbnih mojstrov, ki so biH 1910 v Ljub- ljani, je bil eden Slovenec, dva rojena Ljub- ljančana neslovenskega rodu in devet prise- ljenih in tujega porekla, čeprav so se posa- mezniki sčasoma iposlovenili. Zidarskih moj- strov je bUo devet, od teh pet Slovencev, dru- gi so büi priseljeni in tujega porekla.^^ Glede na obseg delovnega področja je opravljanje obrti stavbnega mojstra zahtevalo precej ka- pitala. To je tudi bU morda razlog, ki je mar- sikoga odvrnil od te obrti. Kajti le stavbni mojstri, ki so imeli zadostna obratna sred- stva, so dosegli večji obseg stavbne dejav- nosti. IV. Kranjska stavbna družba, ki si je ob usta- novitvi za svojo nalogo postavila na prvem mestu pridobivanje stavbišč in gradbo sta- novanjskih najemniških hiš za svoj račun, je brez dvoma zaipustila v gradbeni sliki Ljubljane največ in najbolj vidne sledove delovanja.^^ Omenil bom le večje in značil- nejše stavbe, ki jih je zgradila. Že 1874 je pričela graditi na svojih stavbiščih stanovanj- ske hiše ob južni strani sedanje Cankarjeve ceste. V tem okolišu je nadaljevala z grad- bami tudi v naslednjih letih; vse hiše ob Cankarjevi cesti ter Beethovnovi, Zupančiče- vi in Tomšičevi ulici, zgrajene do potresa, so bile njeno delo. Za prvi dve hiši na Cankar- jevi cesti je napravil načrte dimajski arhi- tekt Julij Dörfel, načrte za nadaljnje hiše v tem okolišu je za Kranjsko stavbno družbo podpisal Viljem Treo, ki je bil verjetno tudi projektant. Po Treovem načrtu, ki je bU iz- bran na natečaju, je družba zgradila poslopje Kranjske hranilnice (sedaj sedež ZKS). Ta stavba pa ni ostala v prvotni obliki, 1934 je bilo nadzidano drugo nadstropje ter fasada preurejena. Večje stavbe, zgrajene po naro- čilu zasebnikov, so Schleimerjeva hiša na Ti- tovi cesti št. 4, Mundova hiša na Rimski cesti št. 10, zidana po načrtu Ivana Hräskyja, ter Terpotitzeva hiša na Resljevi cesti št. 12. Kranjska stavbna družba je kmalu po usta- novitvi nastopila kot stavbenik velikih javnih zgradb. Leta 1874 je pričela graditi šolo na Grabnu (Zoisova cesta), 1881 mestno klav- nico, 1883 muzejsko poslopje, 1886 pehotno vojašnico na Taboru, 1888 otroško bolnišnico na Poljanah, 1889 koncertno dvorano Filhar- monije. Načrte teh poslopij so naročniki dali izdelati drugim projektantom. Za dvorano Filharmonije je dobil prvo nagrado načrt A. Wagnerja, ki je bU v letih 1874—1883 ljub- ljanski mestni inženir in je nato postal pro- fesor državne obrtne šole v Gradcu. Konku- renčni načrt ie predložil tudi Viljem Treo. Prvotni načrt so med gradbo spremenili, ne- dvomno po Treovi zamisli.^' Leta 1889 je družba pričela zazidavati stavbišča na Vrtači. Zgradila je stanovanjiske najemniške hiše ob Prešernovi cesti med Erjavčevo cesto in Vr- tačo, dve v Levstikovi ulici in dve ob Erjav- čevi cesti; ob Erjavčevi cesti je zgradila tudi dve viU. Stanoa^anjske hiše na Prešernovi ce- sti št. 13 in 15, na Erjavče\'i cesti št. 19 in 21 ter vilo Alberta Zeschka, ki je stala na prostoru Kidričevega spomenika, je projek- tiral družbin arhitekt Gustav Gerlach, hišo v Levstikovi ulid, kjer je imela Kranjska stavbna družba poslovne prostore, pa druž- bin stavbni mojster Anton Wolf. V letih po potresu je družba zgradila na stavbiščih več porušenih hiš nove stavbe. Na Starem trgu so bile to hiše št. 10, 16, 18 in 28, v Stritarjevi uHci pa št. 7, Filipov dvorec in Kresija. Načrte hiš na Starem trgu sta za družbo podpisala Göbel in Kaudela, za hišo v Stritarjevi uUci št. 7 Wolf ter GöbeL Fili- pov dvorec in Kresijo je zidala po načrtih graškega arhitekta Leopolda Theyerja. Zvo- nik protestantske cerkve je na novo zgradila ter cerkev stilno preuredila. Od javnih po- slopij je leto po potresu pričela graditi vlad- no palačo ob Prešernovi cesti, 1897 je zgra- dila električno centralo. Ko je bilo raapar- celirano škofijsko zemljišče pri cerkvi sv. Pe- tra, je stavbna družba zgradila 1904 ob Skofji ulici (sedaj Rozmanova) več manjših stano- vanjskih hiš za razne naročnike. Načrte teh hiš je napravil A. Wolf. V naslednjih letih je v tem okolišu zidala stanovanjske hiše na Taboru št. 5, v Vrhovčevi ulici št. 3, Prisojni ulid št. 1 in 3. Na Poljanah je zgradila sta- novanjsko hišo na Poljanski cesti št. 18 ter vile v UUci Stare pravde št. 3, Zamikovi ulici št. 15 in 19. Večjo stanovanjsko hišo je zidala zadrugi za gradbo stanovanj v Gregorčičevi ulid št. 7. Njeno delo so tudi vile na Večni poti št. 1, 3 in 5, Prešernovi cesti št. 27 ter Cesti v Rožno dolino št. 6. Sodeč po podpisih na načrtih, je navedene zgradbe projektiral Rudolf Treo z izjemo vil na Večni poti št. 1 in Prešernova cesta št. 27, ki je zanju načrta podpisal A. Fiedler. Večje in pomembnejše stavbe Kranjske stavbne družbe iz začetka tekočega stoletja so vojaška skladišča na Ko- deljevem, skladišča špediterja Ranzingerja na Masa:rj"kovi cesti, zavetišče za neozdravljivo bolne, sedaj porodnišnica na Slajmerjevi uli- ci, nemško, sedaj dramsko gledališče, zidano po načrtu dunajskega arhitekta Aleksandra Grafa, ter bančno poslopje Kreditnega zavo- da v Čopovi ulici. Prvi načrti za ta zavod je napravil arhitekt Teodor Schrein, pozneje je bil spremenjen, podpisal pa ga je R. Treo. Slika o obsegu dela in pomenu Kranjske stavbne družbe bi bila pomanjkljiva, če ne 141 Filip Supančič, fasada hiše na Prešernovi cesti (MALj, Reg. I fasc. 1141, fol. 935) bi omenil njenih gradb zunaj Ljubljane, kjer je že v prvih letih'obstoja izvedla večja grad- bena dela. Leta 1875 je zgradila v Postojni hotel ter rudniško bolnišnico v Trbovljah, naslednjega leta pa je prezidala grad v Be- gunjah za žensko kaznilnico. Največja in naj- pomembnejša gradba zunaj Ljubljane je bilo operno gledališče na Reki, dovršeno 1885; projektirala sta ga znana graditelja gledališč Feliner in Helmer. Leta 1890 je družba dobila prvo na,ročilo za gradbo vil v Qpatiji; v na- slednjih letih je v Opatiji in sosednih leto- viških krajih zgradila več vil ipa tudi nekaj hotelov. Leta 1896 ji je bila oddana gradba gimnazijskega poslopja v Kranju, ki ga je dokonoala naslednjega leta. V istem času je zgradila cerkev v Vodicah po načrtih arhi- tekta Jeblingerja. V letih pred prvo svetovno vojno je Ejranjska stavbna družba razmah- nila svoje delovanje po raznih mestih. Gra- dila je razen v Opatiji še v Malem Lošinju, Novem mestu, Celovcu in tudi drugje. Kot je, navajala v svojih oglasih, je zaposlovala od 2000 do 4000 delavcev. V lastnih obratih je pridobivala velik del stavbnega materiala, ki ga je pri gradbah potrebovala. Imela je dve opekarni pri Ljubljani, kamnolom v Podpeči in tesarski öbrat.^" Viljem Treo je tudi kot samostojen stavbe- nik postavil več pomembnejših zgradb. Prva velika stavba — gradil jo je še kot zidarski mojster skupaj s Francem Faleschinijem sta- rejšim — je bila realka, dograjena 1874 po načrtih dunajskega arhitekta Aleksandra Bellona. Značilnejše njegove zgradbe so: Bambergovi hiši v Kolodvorski ulici (Mosa Pijadejevi) št. 13 (bila je pred nekaj leti po- rušena) in v Dalmatinovi uHci št. 10, ki ju je verjetno tudi sam projektiral, Mundova hiša na Rimsiki cesti št. 12, ,po načrtu Ivana Hrä- ßkyja, Wettachova vila na Prešernovi cesti ocziroma Tomšičevi ulici št. 13, po načrtu du- najskega arhitekta Alfreda Bayerja, vila Tomšičeva ulica št. 15, Garupove hiše v Go- 142 rupovi ulici, lastni hiši v Kersnilcovi ulici št. 5 in 7, ter hiša v Gradišču št. 11, ki jo je projektiral inženir Fran Žužek. Na Mikloši- čevi cesti sta njegovi zgradbi hotel »Union« in poslopje Ljudske posojilnice, ki je obe projektinal arhitekt Josip Vancaš. Leta 1906 je prevzel zidarska dela nove župne cerkve na Viču, ki je zanjo napravil načrt arhitekt H. Pascher. Odbor cerkvenega stavbnega društva je oddal delo Treu, ker je bil izku- šen stavbenik in je imel zadostna obratna sredstva, da ga ni bilo treba vsak teden sproti zalagati z denarjem. Med zadnjimi pomembnimi stavbami, ki jih je zgradil Treo, je bila hiša na Mestnem trgu št. 23. Projek- tiral jo je, vsaj fasado, arhitekt F. Schmidin- ger, rojen Ljubljančan, železobetonske kon-' strukcije v tej stavbi je izvedlo' podjetje Za- jec & Horn.51 Leta 1908 je stopil pri Treu v službo arhitekt Karel Brünnler iz Češke.''^ Verjetno je projektiral katero izmed Treovih zgradb. ^ Prva večja zgradba Filipa Supančiča, še preden je imel koncesijo za obrt stavbnega mojstra, je bila šola v Kamniku. Tudi v Ljubljani je bilo med prvimi njegovimi stav- bami šolsko poslopje in sicer na Ledini, zgra- jeno 1888 po načrtu Frana Kaudele. Večji obseg so zavzela njegova stavbna dela sredi devetdesetih let, zlasti neposredno po potre- su. Leta 1894 je gradu hišo v Subičevi uUci št. 3 ter poleg te lastno hišo na Prešernovi cesti, ki so ji v poznejših letih sledile nadalj- nje tri ob Prešernovi cesti za lasten račun zgrajene hiše. Tudi za svoj račun je zidal na Rimski cesti hiši št. 18 in 20. Na stavbiščih po potresu porušenih stavb je zgradil hiše Stari trg št. 8, 12 in 14, Židovska steza št. 2, Prešernov trg št. 3, Dvomi trg št. 3 in Klju- čavničarska ulica št. 2. Ob Dalmatinovi ulici je sezidal hotel Štrukelj (sedaj Turist, ki pa je bil po zadnji vojni prezidan), Krisperjevo^ hišo na Miklošičevi cesti št. 20 po načrtih Maksa Fabianija, ter hišo na Resljevi cesti št. 30. Ko so začeli zazidavati stavbišča, nastala po porušenju bolnišnice na Ajdovščini, je Supančič na tem prostoru zgradil več stano- vanjskih hiš. Njegove gradbe so: Dalmatinom va ulica št. 3, Tavčarjeva ulica št. 1, 10 in 12 ter Trdinova ulica št. 2 in 8. Med pomemb- nejšimi zgradbami je omeniti še Narodno tiskamo v Tomšičevi ulici, zgrajeni po načrtih arhitekta C. M. Kocha, Mestno hra- nilnico, zgrajeno po načrtih arhitekta Van- caša, šolo na Levstikovem trgu po spre- menjenem načrtu dunajskih arhitektov F.^ Franc Faleschinl, fasada vile na Kesljevi cesti, nelzvedeno (MALj, reg. I fasc. 1139, fol. 458) > 143 Kraussa in J. Tölka s fasado M. Fabianija, žuipnišča pri .siv. Jakobu, tudi po Fäbianije- vem načrtu, ter poslopje srednje tehniške šole na Aškerčevi cesti po načrtih V. Dvora- ka. Supančič je sezidal več vil, npr. Ulica Stare pravde št. 1, Zrinjskega uHca št. 4, Uli- ca talcev št. 16, Puharjeva ulica št. 12 in 14; načrt za Puharjevo 14 je napravil inženir Žužek. Verjetno je nekatere stavbe gradil po lastnih načrtih; več so jih .projektirali teh- niki, ki so bili pri njem v službi. Načrte sko- raj vseh omenjenih stavb, zgrajenih na zem- ljišču nekdanje bolnišnice ob Dalmatinovi in Tavčarjevi ulici, je za Supančiča podpisal Robert Smielowski, ki je najbrž bil tudi nji- hov projektant. Načrta hiš, ki jih je Supan- čič zgradil za Kmetslko posojikdoo v Trdinovi ulici št. 2 in 8, je podpisal Ervin Luke. Su- pančič je kot stavbni ipodjetnik sodeloval pri gradnji vAniške in belokranjske železnice ter proge Jesenice—Trst.^' Franc Faleschinl ml. se je razmeroma mno- go ukvarjal s stavbnimi deli za cerkvene in samostanske zgradbe. Po načrtih mestnega in- ženirja Adolfa Wagnerja je 1881 pričel gra- diti cei'kev Srca Jezusovega; načrte je sopod- pisal civilni inženir Ferdinand Klemenčič. Po potresu je obnavljal in prezidaval frančiš^kan- sko cerkev in samostan. Zidal je stari del Marij anišča s kapelo, šolske in druge zgradbe pri uršuhnskem samostanu ter jezuitsko po- slopje. Na Resljevi cesti je gradil hiše št. 3, 5 in 11 ter na Karlovški cesti št. 20. Nekaj večjih in pomembnejših stavb je postavil v družbi z zetom E. Sohi^pplerjem. Med temi so bile Urbančeva poslovna in stanovanjska hiša na Trubarjevi cesti št. 1, poslopje po- družnice avstroogrske banke v Tomšičevi uli- ci št. 7 (po zadnji vojni naidzidano), trinad- stropna hiša v Cdgaletovi ulici št. 1, Regali- jeva hiša na Mikl^ošičevi cesti št. 18 in Mestni dom, ki ga je gradil kot najugodnejši ponud- nik. Manjše stavbe so bile v IlirsM ulid. št. 27 in 31 ter Hrvatski trg št. 4. Faleschinl ter pozneje podjetje Faleschinl & Sehuppler je bilo zaposleno s številnimi prezidavami in popravili. Ker je bil obseg takih del precej- šen, je imela družba Faleschinl & Sehuppler edina med ljubljanskimi stavbeniki za upo- rabo svojih strank v stavbnih zadevah z ma- gistratom posebne tiskovine prošenj za stavb- na in uporabna dovoljenja, za določitev stavbne črte itd. Kot drugi stavbeniki je Fa^ leschini večino zgradb, ki jih je gradil, tudi projektiral.^* Stavbno podjetje G. Tönnies je sprva svojo gradbeno dejavnost usmerjalo največ na že- lezniške in industrijske zgradbe. Izvajalo je sredi prejšnjega stoletja stavbna dela na že- lezniških postajah južne železnice, razširilo je predilnico, ki je stala pred ljubljanskim kolodvorom, na novo je zgradilo pogorelo slaidkomo rafinerijo na Poljanskem nasipu, zgradilo Kozlerjevo pivovarno v Šiški, izved- lo 1870—1871 vsa tesarska, mizarska in klju- čavničarska dela na gorenjiski železnici od Ljubljane do Trbiža,, zidalo nekdanjo tvorni- 00 kanditov Tschinklovih sinov ob Titovi ce- sti, udeleženo je bilo pri gradbi tobačne to- varne v Ljubljani, pristaniških skladišč v Trstu, pri povečanju in prezidavi tržaškega kolodvora itd. Za zagotovitev stavbnega ma- teriala si je podjetje pridobilo kamnolome v Nabrežini iin Repentabru, ipielo je tudi opekaimo v Kosezah pri Šiški.v devetde- setih letih pa je podjetje G. Töimies povečalo obseg gradbene dejavnosti v Ljubljani in je V zadnjih dveh desetletjih pred prvo svetov- no vojno bilo v tem pogledu med ljubljan- skimi stavbeniki na p'rvem mestu. Zgradilo je vrsto pomembnih javnih in zasöbnüi zgradb. Med javnimi zgradbami so bile de- želno, sedaj operno gledališče, sodna palača, poslopje gimnazije na Pirežihovi ulid, jubi- lejna ubežnica, vojaška bolnišnica, mestni licej in Mladika. Opravilo je stavbna dela pri cerkvah sv. Petra in sv. Jakoba, ki sta bili obnovljeni in prezidani zaradi poškodb po potresu. Od velikih zasäbnih zgradb je pod- jetje zidalo po načrtih arhitekta Fabianija Hribarjevo hišo v Tavčarj.evi ulici št. 2 in Bambergovo hiišo na Miklošičevi cesti št. 16. Diruge večje zgradbe so bile: Trubarjeva ce- sta št. 2, Miklošičeva cesta št. 22, Tavčarjeva ulica št. 3 in 5, Prešernova cesta št. 3, Tomši- čeva (Uhca št. 10, ki je zanjo napravil načrt stavbenik Kaudela, Cankarjeva cesta št. 10 in 16, Prešernov trg št. 1, Župančičevia ulica_ št. 7 in 10, Beethovnova uhca št. 15, Gradi- šče št. 8 in 10, to je stanovanjsiki hiši pokoj- ninskega fonda Kranjiske hranilnice, po na- črtih Emesta Schäferja iz Liberca, tiskami- ško poslopje na Poljanskem nasipu, javna skladišča ob Titovi cesti, 'ki so bila porušena zaradi gnadbe podvoza. Poljanska cesta št. 13, 20 in 28 (novi del Marijanišča), Zrinjskega cesta št. 6, 7 in 8, Ulica talcev št 19, Rozma- ntova ulica št. 9 ter Cufarjeva uhca št. 19 in 21. Od stavb, zgrajenih zunaj Ljubljane, ome- njam cerkvi na Bledu in v Brestanici (Raj- henburgu).'* Drugi stavbeniki so po obsegu svoje dejav- nosti znatoo zaostajali za navedenimi .pod- jetji, tudi njihove gradbe so bile povečini manjšega obsega. Kot samostojni stavbeniki so nastopili šele v desetletju pred prvo sve- tovno vojno, torej so v obdobju, ki ga obrav- navam, delali razmeroma le malo časa. R. Smielowski je zidal več vil, med njimi Subičeva ulica št. 10 in Levstikova ^JHca št. 9. Večja njegova gradba je büa Kolinska tovar- na, ,ki jo je projektiral arihitekt Kfička iz 144 Prage. Fran Kandela je zgradil hiši v Roz- j mianovi ulici št. 11 in 12, v Ilirski ulici št. 19, j Vošnj,akovi uUci št. 5, Zrinjskega cesti št. 5, j Ulici stare pravde št. 6 in na Poljanski cesti; št. 71. Za Josipa Königa so značilne vile, ki jih je zgradil ob Jamovi ulici št. 12, 16 in 19 ter Langusovia ulica št. 16. Bile so prve stav- be v tem okolišu. Valentin Scagnetti je 1910 kot najugodnejši pianudnik dobil gradbo šole na Prulah, ki je za njo načrte napravil C. M. Koch. Betonske temelje pri tej stavbi je po- stavilo stavbno podjetje Zajec & Horn iz Ljubljane, betonske stropove pa dunajsko = podjetje Janesch & Schnell. Scagnetti je 1912 prevzel gradbo cerkve sv. Jožefa. Zgradil je vili Zarnikova ulica št. 9 in 11, vilo št. 11 jej projektiral zase ing. Matko Prelovšek.^^ Malone vsa gradbena deja^iTiost v Ljubljani; je bila v obra,vnavanem obdobju v rokah pe- tih stavbenikov oziroma stavbnih podjetij, ki so gradila vse pomembnejše stavbe. Po nji-i hovem delu moremo zasledovati gradbeno j rast mesta. Gradili so deloma po načrtih dru- ; gih projektantov, ipovečini pa — stanovanj-J .ske hiše — po lastnih načrtih ter so tako več j ali manj odločilno oblikovali zunanjo podobo, Ljubljane svojega časa. ■ \ OPOMBE Arhivsko gradivo brez druge označbe je it. Mestnega arhiva. 1. Gewerbeordnung vom 20. December 18.59 (§§ 16, točka 6, in 23), R. G. BI, (Redchsgesetz- blatt) 1859, št. 227, sitr, 619 si. — 2. Gesetz vom 15. März 1883, betreffend die Abänderung und Ergänzung der Gewerbeordnung (§ 23, 2. odst.), R. G. Bl. 1883, št. 39, str. 113 si. — 3. Gesetz vom 26. Dec. 1893, betreffend die Regelung der concessionirten Baugewerbe, R. G. Bl. 1893, št. 193, str. 593 si. Emst Mayrhofer's Handbuch für den politischen Verwaltungsdienst, 6. Band, 5. Auf- lage, Wien 1900, tr. 842—858. Oesterreichisches Staatswörterbuch, Erster Band, Wien 1895, geslo: Baugewerbe. — 4. Verordnung der Ministerien des Innern, des Handels und für Cultur und UntexTicht vom 27. December 1893, R. G. Bl. 1893, št. 195 in 196. — 5. Gl. op. 3, Gesetz vom 26. Dec. 1893, §§ 2 in 3. — 6. Reg. I fasc. 746, fol. 436 do 442. — 7. Reg. I fasc. 746, fol. 521—524. — 8. V. Valenčič, O ljubljanskih stavbnih redih, Kronika 15/1967, str. 35—45. — 9. Reg. I fasc. 1479, fol. 56 si. AS (Arhiv Slovenije), Deželna vlada fasc. 21-4 (1911), št. 21. 515/1911. — 10. V. Valenčič, Gradbeni razvoj Ljubljane od dogra- ditve južne železnice do potresa 1. 1895, Kronika 91961, str. 139 si. — 11. Ljubljana 1895—1910, str. 140. — 12. Oesterredchische Statistik, XXXII. Bd., 4. Heft, Str. VI, tabela IV; N. F. 4. Bd., 1. Heft, Übersicht 9, Tabelle VI. — 13. Gl. op. 10. ^ — 14. V. Valenčič, Ljubljansko stavbeništvo v prvi polovici 19. stoletja. Kronika 17/1969, sti-. 80. — 15. Gl. o.p. 14, str. 76 si. — 16. Gl. op. 11, str. 76 si. in 136. si. — 17. Reg. I fasc. 612, fol. 542—557. — 18. God. XX/55, register koncesiooi- ranih obrti 1892—1932 in ustrezajoči spisi; Reg. I fasc. 1123, fol. 602 si. — 19. Reg. I fasc. 1479, fol. 60. — 20. Reg. I lase. 859, fcil 1089 si. O na- ; Stanku Kranjske stavbne družbe gl. op. 10, str. 140 sL; Denkschrift über die Thätigkeit der Krainischen Baugesellschaft während des ersten Viertel-Jahrhundertes ihres Bestandes 1873—1898, Laibach 1898, str. 10 sl. — 21. Denkschrift... str. \ 18 sl. — 22. Reg. I fasc. 859, fol. 1089 sl.; Denk- schrift ..., Str. 89. — 23. Reg. I fasc. 1128, fol. 320 sL; Denkschrift. .., str. 33. — 24. Denkschrift \ Str. 33. — 25. Reg. I fasc. 1122, fol. 798 sl.;i fasc. 1495, fol. 229 sl.; AS, Deželna vlada fasc. 21-4 (1893), št. 10.666 in 15.284. — 26. AS, De&l- 1 na vlada fasc. 21-4 (1896), št. 1131/96; Reg. I fasc. j 1126, fol. 581 sl.; fasc. 1927, XV/18 št. 13.225/1921. ■ — 27. Reg. I fasc. 1126, fol. 505 sl. — 28. Reg. 1 fasc. 1495, fol. 229 sl. — 29. Reg. I fasc. 1495, fol. 178 sl.; AS, Deželna vlada fasc. 21-4 (1911), št. 16.413/1911; Spominska knjiga 1888—1938, Ob 50- letnici izdala Drž. tehniška srednja šola v Ljub- . Ijani, 1938, str. 142. — 30. Reg. I fasc. 1761, XV5 št. 37.916/1911. — 31. Reg. I fasc. 747, fol. 596; 1 fasc. 1122, fol. 313 sl.; AS, Deželna vlada fasc. i 21-4 (1892), št. 960 in 3894/1892; Denkschrift...,! str. 19; I. Ogrin, Tovarišu v spomin, Slovenec ' 1926, št. 184. — 32. Reg. I fasc. 1746, XVi/4 št. ; 10.481/1911; fasc. 1930, XV/18, št. 26.146/1924; AS, ; Deželna vlada fasc. 21-4 (1911), št. 31.870/1911. — ] 33. Reg. I fasc. 871, fol. 664 sl.; fasc. 1126, foll 9j sl.; fasic. 1743, XV/4 št. 40.324/1911; AS, Deželna J vlada fasc. 21-4 (1911), št. 33.526. I. Vrhovnik, i Trnovska župnija v Ljubljani, Ljubljana 1933, j str. 247 in 316, opomba. — 34. Reg. I fasc. 988, i fol. 56 sl.; AS, Deželna vlada fasc. 21-4 (1881—j 1882), št. 4435/1882. Slovenski narod 1928, št. 205; j Jutro 1928, št. 211. — 35. Op. 14, str. 80. O dru- j zini Tönnies prim. R. Andrejka. Najstarejše , ljubljanske industrije. Kronika slovenskih mest! 1/1934, str. 289 sl. — 36. Reg. I fasc. 988, fol. 357 j sl.; AS, Deželna vlada fasc. 21-4 (1901), št. 11.459. ' — 37. AS, Deželna vlada fasc. 21-4 (1901), št. 1 14.690. — 38. Cod. XX/53, št. 1427; Andrejka, n. o. m. str. 290. — 39. Reg. I fasc. 1125, fol. 201 sl.; fasc. 1126, foa. 9; fasc. 1481, fol. 46 sl.; AS, De- i želna vlada fasc. 21-4 (1901), št. 7437/1897 v spisu ! št. 33.526/1911. — 40. Reg. I fasc. 1124, fol. 274; fasc. 1125, fol. 216 sl.; 722 sl.; fasc. 1495, fol. 309 sl.; AS, Deželna vlada fasc. 21-4 (1896), št. 5228, 7941, 9428; fasc. 21-4 (1897), št. 19.161. — 41. Reg. I fasc. 1127, fol. 518 sl.; fasc. 1481, fol,. 616 sl.; fasc. 1482, fol. 183 sl.; AS, Deželna vlada fasc.J 21-4 (1902), št. 12.229. — 42. Reg. I fasc. 1486, fol.. 441 sl.; fasc. 1750, XV/4 št 9691/1917; AS, Deželna, vlada fasc. 21-4 (1907), št. 26.930/1907. — 43. Reg. I I fasc. 1486, fol. 648 sl.; AS, Dežetaa vlada fasc. ■ 21-4 (1907), št. 27.409. — 44. Reg. I fasc. 1488, fol. j 744 sl.; fasc. 1743, XV/4 št. 18.205/1911; fasc. 1929, . XV/18 št. 24.326/1923. — 45. Reg. I fasc. 1743, | XV/4 št. 2801/1911; fasc. 1780, XV/18 št. 16.033/| 1Ö19. — 46. Reg. I fasc. 1743, XV/4 št. 13.691/1911; i fasc. 1780, XV/18 št. 16.034/1919. — 47. Reg. I j fasc. 1479, fol. 60. — 48. Denkschrift.. ., str. 41 sl.; v tej publikaciji so kronološko navedene vse družbine gradbe od 1873 do 1897. Prim. Valenčič, Gradbeni razvoj ..., str. 140 sl. Za večino stavb,; 145 ki jih je Kranjska stavbna družba gradila v Ljubljani, so ohranjeni gradbeni spisi v Reg. I. — 49. Reg. I fasc. 994, fodi 1037—1107. — 50, Denkschrift..., str. 41 si. — 51. Reg. I gradbeni spisi navedenih stavb. Glede gradbe realke prim. Slovenski narod 31. julija 1944, glede cerkve na Viču Župnija sv. Antona Padovanskega na Viču, Ob tridesetletnici, Ljubljana 1938, str. 4 si. — 52. Reg. I fasc. 1582, fol. 539 si. — 53. Reg. I gradbeni spisi navedenih stavb; Slovenski narod 1928, št. 205- Jutro 1928, št. 211. — 54. Reg. I gradbeni spisi navedenih stavb. — 55. Andrejka, n. o. m. str. 289 si. — 56, Reg, I gradbeni spisi navedenih stavb; Andrejka n. o. m. str. 290. Hisa lekarnarja V. Mayra, Trubarjeva cesta št. 2, je bil zgrajena 1896 in ne 1884, kot sem navedel v članku Gradbeni razvoj, str. 140. Leta 1884 je Mayr sicer predložil načrte arhitekte F. Hauserja in dobil gradbeno dovoljenje, ni pa gradil na osnovi tega dovoljenja. Gradil je na podlagi no- vega načrta in gradbenega dovoljenja iz 1896.— 57. Reg. I gradbeni spisi navedenih stavb. 146