AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER AMERICAN HOME LETO XLIII. — VOL. XLIII CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, JANUARY 30, 1940 Rusi so vrgli bombe na vojaško bolnišnico Rdečega križa. 19 ranjenih vojakov in štiri ženske so našli smrt v gorečem poslopju. RUSKI BARBARI NE~SPOŠTUJEJO VEČ NITI BOLNIŠNICE "Gorko vreme" Clevelandčani, ki so se zadnje čase navadili na mraz kot Finci na fronti, so včeraj mislili, da je že pomlad v deželi, ko je kazal toplomer 20 stopinj nad ničlo. Bati se je, da bo to "gorico in milo vreme" zmotilo robi-ne, da bodo prileteli iz-juga. Naj le še počaka jo nekaj časa! FRANKLIN DELANO ROOSEVELT OBHAJA DANES 58. ROJSTNI DAN Druga kanadska divizija pripravljena za vojno Ottawa, Kanada. — Kanada je zdaj v polnem pripravila že drugo divizijo, da jo pošlje na francosko fronto. Ena kanadska divizija je že, v Evropi in tretjo divizijo bo začela Kanada takoj mobilizirati. V zadnji svetovni vojni je dala Kanada Angliji štiri divizije vojaštva. Mobiliziranih je bilo 595,441 mož. 52,000 jih je padlo na francoskem bojišču in 10,000 jih je umrlo drugače. --o—- čestitamo! Na 20. januarja sta se poročila v cerkvi sv. Filipa na 82. cesti m St. Clair Ave. John Bozich in Josephine Lekšan iz 9307 Empire Ave. Vse najboljše v .novem stanu želimo mlademu paru ! DOMOVLXfl ■0.25 [ atriotična slavnost Slovencev nocoj zvečer v S.N.Domu 7 Je se polno dvorano. Program bo zelo zanimiv, ^cne se točno ob osmih. Sodnik Lausche bo razumi pomen večera. Po vsej deželi se vrše danes slicne prireditve. hh daneskakŠnega nagiba se 1st p "f Ve'tov večer v SND ■aznuje^1' AV6' Ne toliko> da 'adniky v° v0?"' dan prvega Bna' da tudi t' 0t Pa 12 na" } svojo dni blovenci P°kaže- « D k Pobijanju rojeni f a ' k čemer so na- ^ Prir Sk;te 111 Več let ; r 1 vsej deželL freditve nrPnrejaj0 Podobne ps;rh Zedr državah |venci, ki ^ tudi drugim; , , le zaostajamo I S^tictrcbai,oka- lenega doiL^01^' našega T prem«jhen" ' b° enkrat rcavMa ]e na stotine 'rl° v aJR St°tine oseb je StJ i" na Posledicah polovici '^'^harv « P*6' t ni bilo v'Sr-- T?egf jfet. Vlada ■ ngh-'1 zadnjih t1! vsako orJe?rePovedala do-i rekoč da?01'0 V javnosti 0 1 uS°(Jfla - bila taka P°ro" |no Poročil« fraŽnika" Na" I0' toda snri V mraza še ni IH V^^ajih je na t°Hk CJT CaPel je zapa-Htreh in Ua Je segel hišam fVa ;d0 bližn'ih vasi :Urno zanuul ki So vozili 2 --^Jj več. fes? manjkan7e nr,Nemčiji je tako li celo v ^a, da se to 10 h°diti voiflt1Cah- Zato moli «Pat, da , Zdaj eno uro U K počiti, Varčuje na ku-zvečer lUtr0bizda.i ob de-I Le^nest0 ob desetih. Včeraj z^^ Seville bL aj Preminila v J*. rofe Terezija Ho-' Snoval« nčar' stara 60 m u«. Je na 891 rčevje> je b.ia .z vas. ^estura ^t. Peter pri No-meriko • Jfcoder je prišla v "e 6t ^ Sel!1 l6tL Zadnjih J pa V B„ ra v Clevelandu, lPUŠČa žaluTgeport' Tukaj Pa' Sedem i°ceea soproga Jo-1(H Franin0V: Rudolph, An-?Uis i« Jos Peter' Mihael, Seville n ki se nahaja v %r0Ve 'TU> ter hčere: Marie NineAlK Sephine M oži na. !ar in A, Eht' Elizabeth Ker-Kbit "'VW-Va- Pa There-8estro' brata Franka Report nary Gre^orčič. v starj d„' Pa brata Johna. Sestr0 ^°Vini ZapuŠča brata I J°žefn S je članica društva ^ vršil 169 KSKJ" Pogreb 30 . bU v četrtek zjutraj ob 1st F Pogrebnega zavoda Au- :e'-kev Mek' 478 E-152nd St. CalvJ, je Vnebovzete ter iahkt i Pokopališče. Naj ji gruda, pre-alje. ekarno "aše iskreno mo ta, da tudi slovenski narod dobi kredit, kakor ga dobivajo druge narodnosti, ki že več let stopajo na plan na dan 30. januarja in prineso svoj delež k temu človekoljubnemu namenu, kot že pojasnjeno. Naj vedo na odgovornih mestih, da smo Slovenci vedno prvi, kadar gre za kako dobro stvar. Torej še enkrat in zadnjič: pridite vsi, stari in mladi! Za vse bo dovolj razvedrila. In prosi se, cla boste točno ob osmih v dvorani. Raje pridite prej, da se bo lahko pričelo s programom točno ob osmih. če bo predsednik Roosevelt potom radia pozdravil nocoj enake prireditve po vsej deželi, se bo njegov govor slišalo tudi na naši prireditvi potom zvočnika, ki bo čakal pripravljen. °SEDMA OBLETNICA HITLERJA Danes je poteklo sedem let, kar js predsednik nemške republike, von Hindenburg imenoval nemškim kanclerjem Adolfa Hitler-■ia.« »Malo je tediaj svet sodil, kak človek je prišel na krmilo nemške vlade. Danes pač dobro vemo vsi! Hitler je v kratkih sedmih letih pokazal, da se socialne izboljšave, kulturni napredek, materialna sreča milijonov in milijonov ljudi lahko namah uniči, če se pravočasno ne ustavi fanatika, kot je Hitler. -o- Father Coughlin se ne boji preiskave Detroit, Mich. — Radijski pridigar, Rev. Charles E. Coughlin, je v nedeljskem govoru poudarjal, da so "višji krogi" odgovorni, da se je zahtevalo preiskavo proti njegovim aktivnostim z namenom, "da se svet iznebi sitnega duhovnika." Father Coughlin je rekel, naj kar začno s preiskavo, da se je ne boji. "če se me posamezniki ali skupine boje," je rekel Father Coughlin, se me boje ne zato, ker učim principe krščanske cerkve, ampak se me boje, ker imam dovolj poguma, da se ne skrivam za duhovniško obleko, ko propagiram potrebo krščanske demokracije in da se drznem kazati na sovražnike te krščanske demokracije." Odsek Zadružne zveze •ženski odsek Slovenske zadružne zveze je izvolil za letos sle-dvveči odbor: Predsednica Mrs. Mary Ižanec, podpredsednica Mrs. Frances Skubic, tajnica Mrs. Mary Nachtigal, blagajni-čarka Mrs. Fanny Novak, zapis-nikarica Mrs. Angela Siskovich; nadzorni odbor; Mrs. Margaret Grošel, Mrs. Josephine šuštar-šič, Mrs. Rose Paulin. V bolnišnici Mrs. Mary IIješ, 1231 E. 72nd Pl- se nahaja v Woman's bolnišnici, 1946 E. 101st St., kjer jo Prijateljice lahko obiščejo. Zadušnica v sredo ob 6:30 se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pok. Joseph Poles ob priliki 5. obletnice smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Nemčija svari balkanske države, da ne bo trpela nobene vojaške zveze med njimi Rusi so bombardirali bolnišnico Relgrad, Jugoslavija. — Iz Berlina je prišel namigljaj, da Nemčija ne bo trpela nobene druge smernice pri balkanskih državah, kot nevtralnost. To svarilo je namenjeno sestanku, ki se bo vršil v petek v Belgradu med zastopniki balkanske antante. To svarilo je bilo priobčeno v beograjski "Politiki" in se glasi v glavnem sledeče: Nemčija je popolnoma zado-| voljna, če bi se ustvaril juž&o-vzhodni blok, ker se je bati, da bi ta blok, ki bi štel 70,000,000 naroda, ne ostal vedno v mirnem razpoloženju. Dalje poudarja Nemčija, da ima skupne interese z Italijo, da se ohrani mir na Balkanu. To svarilo se zlasti tiče Turčije, ki bo morda skušala vplivati na ostale balkanske države, da se pridružijo zaveznikom, kot se je Turška. Nemčija dobro pozna situacijo in zlasti stališče Jugoslavije, ki bi bila radi svoje zemljepisne leže prva tarča Nemčije. Položaj na konferenci v petek bo sledeč: Jugoslavija in Romunske imata iste skrbi, ker imata skupne meje z Nemčijo, odno-sno Rusijo. Turčija bo pa skušala ustvariti blok nroti Nemči- ji in Rusiji. Na potu v Belgracl se bo ustavil turški zunanji minister v Atenah in v Zofiji, da se pogovori z grško in bolgarsko vlado, ki ju bo skušal pridobiti za svoje načrte. / Barbarsko delo roparja Včeraj zjutraj ob 11:30 je neznan ropar prišel skozi zadnja vrata v gostilno na 547 E. 99th St., razbil z brutalno silo glavo bartender ju George Blasie in odnesel kakih $60. Med roparjem in žrtvijo se je očividno vnel boj na življenje in smrt, ker so našli po tleh prevrnjene steklenice in kozarca in denarni drobiž. Sosed je slišal vpitje, pa je naglo poklical policijo. Na lioe mesta je dospel policijski narednik Edvard Sadler (Slovenec). Ker je imel Blasie navado, da je zaprl točno ob eni zjutraj in ker so bila vrata spredaj zaklenjena, se sumi, da je moral bartender roparja poznati, da mu je odprl zadnja vrata, kar ga je veljalo življenje. SMZ št. 3 r Podružnica št. 3 SMZ ima sejo v četrtek 1. februarja. Vabljeni so vsi člani, da se udeleže, ker je treba vse ukreniti radi veselice. La Guardia bo morda podpredsednik U. S. Washington, D. C. — Iz zanesljivih virov se poroča, da se predsednik Roosevelt posvetuje z vplivnimi demokrati, kdo naj bi bil podpredsedniški kandidat pri letošnjih volitvah. Roosevelt baje večkrat omenja newyorske-ga župana La Guardio, ki je bil nekoč republikanski kongresnik, spada zdaj k Ameriški delavski stranki, ter je leta 1936 podpiral Roosevelta v kampanji. Poroča se, da Roosevelt pri takih posvetovanjih ni nikdar omenil svoje kandidature za tretji termin. To vprašanje je še vedno zavito globoko tajnost. Pri vseh teh posvetovanjih pa Roosevelt n>2 omenja svojega mnenja, ampak samo sprašuje in posluša nasvete in priporočila. Francoski komunist obsojen v odsotnosti Paris. — Andre Marty, eden najbolj vplivnih francoskih komunistov, je bil obsojen na pet let ječe in na 10,000 frankov globe. Obenem izgubi vse civilne in politične pravice. Marty se nahaja v Rusiji, kamor je zbežal, ko je začela francoska vlada preganjati komuniste. Za časa španske civilne vojne je bil Marty, ki je. organiziral francoske prostovoljce za španske lojali-ste. Jugoslovanski premier v železniški nezgodi Belgrad. — Premier Dragiša Cvetkovič je dobil več ran od razbitih šip in finančni minister J ura j Šutej si je živil roko, ko je vlak, v katerem sta se vozila, trčil1 z tovornim vlakom v bližini Kralcevcev, vzhodno od Belgra-'da. Drugih 50 potnikov, med 'njimi več ministrov, je dobil manjše poškodbe. Nezgodo je zakrivil prožni premikač. Vile rojenice Pri družini Mr. in Mrs. Al. Bencar, 16217 Waterloo Rd. so se oglasile vile rojenice in pustile za spomin zalo hčerko prvoro-jenko. Mlada mamica je hčerka poznane družine Joe Sernel, 1212 E. 167th St. Naš poklon! Demokratski koncilmani imajo besedo Cleveland, O. — čeprav imajo republikanci v mestni zbornici večino in je mestna administracija republikanska, pa se imamo zahvaliti demokratski manjšini pod vodstvom Bill Reeda in Edvarda Pucla, da v zbornici niso sami kimavci. Dosedanja akcija mestne zbornice je pokazala, da je zgovornost demokratov dosegla, da se republikanci ne morejo zanesti na vseh svojih 23 glasov. Mala peščica demokratov, 10 odbornikov, je toliko vplivala na nekatere republikance, da župan Burton ni mogel dobiti večine v par važnih predlogih, ker enostavno vsi republikanski odborniki niso hoteli biti kimavci potem, ko so jim demokrat je s številkami dokazali, da ni vse tako rožnato, kot jim slika ata župan. Tako je, na primer, dokazal demokrat Pucel, da mesto ne potrebuje posebnih davkov za vzdrževanje naprave za čiščenje od- vodnih kanalov. Prepričal je nekaj republikancev, ki so glasovali z demokrati in porazili republikansko večino. Administracija župana Burtona se je morala podati peščici demokratov. iče bodo demokrati v mestni zbornici tudi v bodoče tako uspešni, bo pokazal čas. Vsekakor je pa dobro znamenje, da vsa republikanska večina ne bo kimala pri vsakem predlogu, ki bo prišel iz županovega urada. Nove ruske čete na fronto Helsinki, 2. jan. — Ruski avi-jatičari so danes vrgli bombe na vojaško bolnišnico Rdečega križa za fronto na polotoku Karelian. V poslopju se je takrat nahajalo 30 oseb, največ ranjenih finskih vojakov. Sedem od teh so jih rešili, 23 jih je pa našlo smrt v poslopju, ki se je takoj užgalo, ko so padle bombe na poslopje. Med žrtvami so tudi štiri ženske. čeprav je bila na poslopju zastava Rdečega križa, pa se Rusi niso ozirali na to, ampak brezobzirno vrgli bombe na bolnišnico. V par minutah je bilo poslopje v plamenih. Sedem izmed zgorelih vojakov je bilo težko ranjenih in so bili brez vsake moči, ko so padale bombe na poslopje. štiri ženske, ki so našle smrt v poslopju so bile bolničarke. 200 čevljev dolgo poslopje je bilo podobno gorečemu plavžu. Iz razvalin so potegnili eno truplo, ki je bilo zavito v volneno odejo. Naj bril je bila to ena izmed bolničark, sedaj samo kup sežganega mesa, ki je še par minut prej stregla ranjenim vojakom. - Poslopje je stalo zunaj male Helsinki, 29. jan. — Na vzhodno fronto je na potu ena nova ruska divizija, ki je bila mobilizirana v Arhangelsku. To bo ojačilo rusko silo na vzhodni fronti na 50,000 mož. Zato finsko poveljstvo pričakuje, da bodo poskusili Rusi tukaj z novim napadom, da predro do Botni-, škega zaliva, predno se stopi sneg' in zemlja odtaja. Odkar so Fin-, ci na tej fronti potisnili Ruse na-j zaj, ni skoro nobenih bojev. Sem hite zdaj švedski prostovoljci, daj dajo nekoliko oddiha finskim vo- jakom, ki so bili nekaj tednov neprestano v akciji in so silno potrebni počitka. Začasni zastoj na tej fronti uporabljajo Finci s tem, da devajo mine na pota, da bodo razstrelili ruske tanke, če bodo zopet začeli z ofenzivo, i Začasno sta se obe armadi zako-| pali v zaklonišča in le patrulje se gibljejo sem in tje. Zlasti so akti-j.vne finske patrulje na smučkah, I ki obkrožajo ruske postojanke t in se spuščajo celo daleč za rusko fronto. 280,000 žensk zaposlenih v francoskih tovarnah za municijo Paris. — V francoskih tovarnah, kjer se izdeluje municija, je danes zaposlenih 280,000 francoskih žen in deklet, ki so prevzele delo moških, ki so odšli na fronto. Kjerkoli je mogoče, delajo ženske samo pol dneva v tovarni, da potem opravijo tudi doma svoje delo. V nedeljo nobena tovarna ne obratuje. V bolnišnici Mrs. Mary Glavan, 828 E. 140th St. se nahaja v University bolnišnici, želimo ji, da bi se zopet kmalu zdrava vrnila k svoji družini. Zadušnica V četrtek ob devetih se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojno Mary Zupančič iz Thompson, O. Sorodniki in prijatelji so prošeni, da se udeležijo. vasice za fronto na polotoku Karelian. V bližini ni nobenega vojaškega objekta, kateremu naj bi veljal ruski napad. Izmed sedmih rešenih oseb sta bili dve bolničarki, pet pa vojakov, ki so se na čudežni način rešili iz gorečega poslopja. Eden izmed rešenih vojakov pripoveduje: "Ležal sem na postelji v drugem nadstropju, ko čim zaslišal razstrelbo, nakar je začelo poslopje goreti. Zdravili so me za ranami, ki sem jih dobil na fronti. Zgrabil sem za bergle in zaklical tovarišem na sosednih posteljah, da moramo ven. Z veliko težavo smo se metali proti'stopnicam. Potem sem pa izgubil zavest in sem se zbudil šele zunaj na prostem." Nek zdravnik, ki je bil ob času napada zunaj bolnišnice, je povedal, kako je zapazil tega vojaka, ki se je plazil po vseh štirih iz gorečega poslopja. Naglo ga je zgrabil in odvedel na varno. Pri tem je pa opazil, da je bil vojak pri popolni nezavesti in se ie v takem stanju plazil iz ognja. Vse to opisuje ameriški časnikarski poročevalec, Webb Miller, ki je prišel na lice mesta par minut potem, ko je začela bolni-; šnica goreti. I I AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 6117 St. Clair Avenue Published daily except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c. Entered as second class matter January 5th, 19C9, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 25 Tue., Jan. 30, 1940 Mannerheim, finski narodni junak Kdo je ta Mannerheim, ki je z malo peščico finskih vojakov ustavil silno rusko armado, da ni preplavila Finske? To je.Kari Gustof Emil Mannerheim, vrhovni poveljnik finske armadice, star 72 let, ki lahko kadarkoli vzame par finskih smučarjev in napodi v beg desetkrat večje število ruskih vojakov. Mannerheim je bil rojen 4. junija 1867 v južni finski kot sin premožne in odlične družine. Leta 1882 jq stopil v kadetnico in leta 1889 stopil kot konjeniški poročnik v rusko armado. Radi svojega odličnega obnašanja in izrednih vojaških zmožnosti je bil leta 1911 promovirart za generalnega majorja. Potem je stalno napredoval. Udeležil se je rusko japonske vojne in zatem zadnje svetovne vojne. V svetovni vojni je general Mannerheim pokazal svoje izredne zmožnosti in je bil edini ruski poveljnik, ki se mu je posrečilo zadržati nemški in avstrijski napad. Potem je prišla ruska revolucija in protirevolucija Boljševiki so vrgli, kot znano, vlado Kerenskya, ki ie bil strmoglavil carsko vlado. Pristaši Kerenskya so se uprli bolj-sevikom in organizirali takozvano armado "Belih Rusov ' katerim je poveljeval general Wrangel. Mannerheim se je pridružil Wranglu in napadal boljševiške čete z velikim uspehom. Toda "beli" so se morali umikati rdeči armadi, ki jih je gonila proti jugu in jih končno porazila v glavni bitki ob Črnem morju. V tem so se pa v njegovi rojstni domovini Finski začeli dogodki, ki so sčasoma zapletli tudi Mannerheima. Na 6 decembra 1917 so se zbrali finski rodoljubi, sklicali svoj lasten parlament in razglasili Finsko kot svobodno in neodvisno državo. ✓ Boljševiška vlada je rekla, da prizna finsko neodvisnost in je obljubila, da bo potegnila svoje čete iz dežele. Toda do tega ni prišlo in boljševiški vojaki so še vedno gospodovali v deželi. , ■ In tedaj je bilo, da so finski rodoljubi poklicali na pomoč generala Mannerheima ter ga prosili, naj pride hitro domov in prevzame vodstvo dežele. Mannerheim, ki je bil tedaj v južni Rusiji se je takoj odzval in se s peščico finskih častnikov prebil skozi boljševiške qpte na 1,000 milj dolgi poti do doma. Če bi ga bili boljševiki takrat dobili v roke, bi bil ustreljen brez vsakega oklevanja. Na 11. januarja 1918 je Mannerheim prevzel vrhovno poveljstvo finske armade. Ves ta čas pa finski rodoljubi niso držali križem rok. Po vsej deželi so skrivoma organizirali moške in jim naročali, naj bodo pripravljeni. Prav na tak način, kot se je organiziralo rodoljube v ameriški osvobodilni vojni. Finski domobranci so se urili v orožju ponoči po skednjih^ in samotnih krajih, da jih niso zalotili ruski vojaki. Odzvali so se vsi: delavci, farmarji, trgovci in obrtniki. Vsi so bili enih misli: da preženejo ruske vojake iz dežele, da bo Finska končno res svoboda in samostojna. Ko je prevzel Mannerheim poveljstvo, je takoj napravil načrt, po katerem bo izgnal Ruse iz dežele. Nameraval je začeti gori na severu in potem prodirati proti jugu. Napad je bil določen za v noči 27. januarja 1918 v sektorju Vaasa. Mannerheim je prišel tje s svojim štabom en teden prej in se je skrivoma posvetoval z lokalnimi voditelji. V kakih ducat vaseh so se zbrali finski domobranci, ki so bili jako slabo oboroženi, večinoma z poljskim orodjem, le nekaj jih je imelo starinske puške. Ob napovedani uri so vsi hkrati udarili po Rusih. Začela so prihajati poročila Mannerheimu, ki je imel glavni stan v Vaasi, da so Finci povsod zmagali. Druga za drugo so se ruske garnizije podajale, ki niso pričakovale napada. Potem se je začelo sistematično goniti Ruse proti jugu. Finci, ki niso imeli ne orožja ne municije, so ga dobili dovolj pri ruskih vojakih. Mnogo je dobil Mannerheim pomoči od kakih 3,000 finskih fantov, ki jih je bila dežela par let prej poslala v Nemčijo, da se izvežbajo v vojaščini. Ti so zdaj prihiteli domov in Mannerheim jih je postavil za poveljnike svojim dorno-j branskim četam, ki niso imele skoro nič vojaškega vežbanja, so bili pa toliko bolj pogumni in telesno utrjeni. Od severa je šel Mannerheim proti jugu in čistil Ruse iz mest. V teku šestih mesecev ni bilo na Finskem nobenega ruskega vojaka več. Hvaležni Finci bi bili dali Mannerheimu vse, tudi krono, če bi bil vprašal zanjo, toda on je bil za svobodno republiko. Kmalu zatem se je Mannerheim umaknil v privatno življenje. Živel je v miru vse do lanskega novembra, ko so ruske Čete zopet vpadle čez mejo in je finski narod zahteval z močnim glasom: "Kje je Mannerheim!" Mannerheim se je zopet odzval klicu domovine, zdaj sivolas starček, v 72. letih, toda še vedno strumne vojaške postave in v posesti svojih izrednih vojaških zmožnosti. Vsako Ded zemlje pozna in pozna natančno zmožnost svojih čet. Kakor je Washington leta 1776 dokazal, kaj vse zmore >eščica rodoljubov, kadar gre za svobodo domovine, tako e to pokazala Finska leta 1939 s svojim junakom Manner--; leimom. L-um-I Zlata poroka Ob prilikah, ko praznujemo razne obletnice, navadno dobimo lepa voščila od naših prijateljev in znancev, ki nam želijo vse najboljše kar je na svetu in nad vse pa ljubo zdravje ter 'dolgo življenje. Ko slišimo vse te dobre želje, se nam porodi misel: "Bog sam ve, kaj bo z nami! Nihče drugi nam ne more podeliti zdravja ali podaljšati dobo let za ta isvet." In kadar naši prijatelji obhajajo obletnico v visoki starosti in pričakujejo v par dneh slaviti zlato poroko, potem pa rajši mislimo na zdravo in srečno preteklost. "Zlata poroka," koliko zlata vrednih spominov je v vsaki tej črki! Da, spominov, ki so zdaj sladki in na katere zdaj kažejo, kot da je tako moralo biti in vse se je prestalo! Z velikim ponosom jih slišimo poudarjati, kako je bilo za nje težko v mladosti, ko ni bilo nikogar, da bi se za nje brigal ali jim kaj dal brez trdega dela. Zanje ni bilo kakor je za sedanjo, doraščajočo generacijo, za katero skrbijo starši, dokler ne dopolni svojih let in v mnogih slučajih še po tem. Pred petdesetimi leti je bilo res treba iz nič vse ustvariti ter se neprestano žrtvovati za, zaslužek, ki je bil dokaj pičel. Pa vse se je prestalo in otroci so dorasli in so še bolj brihtni kot smo bili mi. Tako vam bo povedal marsikateri oče in mati, ki sta dočakala častno starost kakor sta naša slav-Ijenca, katerima so namenjene te besede. Zdaj je pa že čas, da povem kdo sta ta dva, še čvrsta in zdrava zakonca. To sta Anton in Josephine Kresse na 1228 Addison Rd., ki bosta 2. februarja poročena polnih petdeset let. Ker bo letos ta dan ravno na petek in ker je petek neobičajen dan v tednu za poroke ali proslave, zato bo darovana sv. maša za slavij enca zlate poroke, naslednji dan, to bo v soboto 3. februarja. Vabljeni so vsi prijatelji in znanci k tej pomembni sv. maši, ki bo darovana ob osmih v cerkvi sv. Vida. G. Anton Kresse je bil rojen v Meniški vasi, fara Toplice, 3. aprila 1865. — Ga. Josephine Kresse je bila rojena pa v Rume vas fara Vavta vas na Dolenjskem 10. februarja 1869. Dekliško ime je bilo Volk. Pol leta po poroki v letu 1890, je g. Kresse moral že zapustiti svojo mlado družico ter1 se podati v daljno Ameriko. V tistih časih je bila Amerika res daleč onkraj sveta, ker je vzelo približno petkrat del j kot sedaj, in vožnja, pa saj veste kakšna, glavno je bilo to, da ni šif imel luknje, da bi šla voda notri, drugih udobnosti pa niso poznali. Toda po štirih letih se je g. Kresse vrnil k svoji mladi ženi v domovino, kjer je ostal dve leti. Leta 1896 pa zopet nazaj v Ameriko, da si je prislužil nekaj dolarjev in leta 1899 pa zopet nazaj v domovino. In njegova zadnja pot v Ameriko je bila leta 1902. Bilo je leta 1905, ko se mu je pridružila mlada soproga in s se-I boj pripeljala dve hčerki, Mary 'staro 11 let in Josephine staro 4 leta. G. Kresse se je lepo pripravil za sprejem svoje družine in jim opremil prvo stanovanje v Ameriki, ki je bilo na vogalu Glass Avenue in Norwood Road. Kot vsakemu, ki je bil priden in nadarjen, tako se je tudi njima vzbudila želja po lastnem domu. Tako sta si kupila prvo posestvo na 1096 East 64th, kjer' sta bila z družino od leta 1908 do 1922. In ker sta iznala varčno gospodariti, je šlo tudi po sreči naprej in sta si kupila še drugo posestvo na 1228 Addison Road,! kje'r stanujeta od leta 1922. I G. Anton Kresse je opravljali delo strojnika (controller machinist) dvajset let. Delo ie mo- ral zapustiti radi nezgode, ki je za žrtev zahtevala del desne roke. Toda g. Kresse je čvrst rojak in njega ni omajala nobena sila, temveč je naprej znal šte-diti in dobro gospodariti ter preskrbeti svojim otrokom dobro vzgojo kakor tudi preskrbeti se za stara leta. Vsa čast takim rojakom, ki so se tega zavedali v mladosti in s svojo varčnostjo si še bolj je potrebna oprava kuhinje v Slovenskem domu, ker tukaj se potrebuje veliko več kot pa v privatnih domovih. Da pa moremo vse to vršiti in zadovoljiti publiko, ki prireja svatbe, bankete in razne veselice, seveda potrebujemo sredstev in te si pridobimo le potom prireditev. Zato upamo, da bo občinstvo to upoštevalo in napolnilo dvorano do zadnjega kotička. S tem boste dali odseku še več veselja in navdušenja za nadaljnje delo. Članice pa vam zagotavljamo, da bomo skušale ustreči vsakemu, ki se poslužuje kuhinje. Vabimo vse delničarje in splošno občinstvo od blizu in daleč, da nas posetite in pričakujemo, da nas poseti naš celoten direktorij, saj vendar vsi skupaj delamo za eno in isto podjetje, ker vam gremo me vedno v vseh ozirih na roko, tako upamo, da se bo pokazal tudi direktorij. Vstopnina je malenkostna, samo 25 centov. Maškare bodo deležne lepih nagrad. Prvo dobi najpomembnejša, drugo najlepša, tretjo pa najgrša in tako naprej dokler bo kaj nagrad. Povem vam, da se bo izplačalo našemiti se in poleg tega pa imate še veselo zabavo. Za godbo bodo skrbeli Vadna-lovi fantje. Za lačne in žejne pa bodo skrbele članice tega odseka. Tako upamo bo vsem ustreženo. Vsi tisti, ki boste prišli na našo veselico, prinesite seboj obilo dobre volje in ker je ravno sobota tudi na uro ne bomo preveč pazili. Se bomo držali kot poje pesem : Prej pa ne gremo dam, da se bo delal dan . . .Hurey! Frances Sušel, zapisnikarica. Potegnili smo jih Naglo, naglo beži čas v po-zabljenje — v večnost. Kar nam je še danes daleč — bo jutri že za nami, pozabljeno*Tako daleč se je ttrdi marsikomu zdelo tiste dneve, ko se je nekje na vzhodni strani sprožila misel, da bi naredili "Surprise Party" nam vsem poznanima in priljubljenima Mr. in Mrs. Fr. Klemenčič iz Addison Rd. in sicer ob priliki njune srebrne poroke. Seveda morata biti izpeljana na prav lep in lahek način. Saj ona dva tako rada pomagata in sta navzoča marsikje in Mrs. Mary Klemenčič, ki se tako iz i srca nasmeje, če kje katerega prav pošteno potegnejo in pri-| peljejo v dvorano. Torej v Colliinvoodu se je dete rodilo in v Qlevelandu ne-' kje na Hecker Ave. se ga je kr-; stilo in razvilo v mogočnega korenjaka. Mrs. Josie Skedel, se-j stra Mrs. M. Klemenčič in prijateljici T. K. in P. M. so šle j pridno na delo in kmalu so imele toliko pod palcem, da tudi, ! če bi bile hotele odnehati, niso i mogle in ne smele, kajti ljudje so bili polni navdušenja in povsod so z veseljem darovali in komaj čakali 20. januar j a 1940. Mr. Joe Skedel je prav pridno mazal svojo "Lizo," da je poiskala vse daljne prijatelje. Vsi so bili veseli in v slogi, ko se je pobiralo prispevke in vse se je srečno ter zadovoljno izpeljale. Zaželjeni dan je prišel. Kuharice so se pridno v rti le po kuhinji ter napekle in nacvrle polne koše vsega najboljšega. Ljudje so se zbirali in prihajali iz vseh strani širnega Clevelancla. Vsakemu je sijalo veselje z obraza in drug drugega smo iz-prasevali — ali že kaj vesta? Kam mislita iti, kdo jih pripe-j lje, in podobno. Vsak je že vedel, da gresta na veselico društva Lipa, ki obhaja slavno 30 letnico obstoja, prideta pa v spremstvi: Mr. in Mrs. Frank Viranta iz Norwood Rd. Bili smo gotovi, da sta dobro nasedla, ker kako bi mogla slutiti, da jih bo Ribničan izpeljal na (gorki) led, saj ona dva sta oba pripomogli žetev v jeseni svojega življenja! V družini je bilo devet otrok. Pet jih je umrlo in štirje žive, namreč tri hčere in sin. Starejša hči Mary poročena Birtič je bila bivša predsednica mladinskega pevskega zbora Slavčki. Ona je podedovala vse lepe lastnosti svojih staršev in zato je dobra vzgojiteljica svoje družine in ima tri hčerke, ki so bile že večkrat pohvaljene v javnosti radi zaslužnih odlikovanj v šolah. Druga starejša hči je Josephine, poročena Seelye, ki ima tudi tri otroke, vsi so nadarjeni učenci ki si bodo gotovo izbrali odličen poklic in bodo staršem v ponos. Josephine se pridno udejstvuje v društvenem življenju in to zlasti pri Slovenski ženski zvezi, kjer zavzema glavni urad namestnice nadzornicam. Tretja hči, Emma se sedaj piše Hellard, je mlada nevesta približno štirih mesecev. Emma je učiteljica glasbe in pri njej se je podučilo že lepo število naših fantkov in deklic, ki bodo nekoč izborni godbeniki. — Sin Harry, tudi poročen, se pa nahaja na farmah v Willoughby, Ohio. Vsi otroci so v ponos roditeljem. K tej zgodovini bi se lahko dodalo še marsikatero poglavje, ki bi zanimalo bralce in bralke, toda bi vzelo precej časa poglobiti se v življenske doživljaje teh zakoncev in tega časa pa vsakemu primanjkuje. Zato naj toliko več veljajo gori navedene vrstice, ki prihajajo v javnost radi visokega spoštovanja do naših zaslužnih pionirjev. Res, ves lep ugled, ki ga uživa naš slovenski narod pred ameriško javnostjo, je prišel na nas po zaslugah dobrih in varčnih gospodarjev in gospodinj kot sta spoštovana zakonca g. Anton in ga. Josephine Kresse, ki bosta v dobrem zdravju in zadovoljstvu praznovala zlato poroko. V imenu vseh znancev in prijateljev izrekam tem potom najsrčnejše čestitke k vajini zlati poroki g. in ga. Kresse! Bog vama daj dočakati biserne poroke v najboljšem zdravju ter vama uresniči vse kar si še želita na tem svetu. Naj vama bodo v zadoščenje za vse kar sta svetu doprinesla dobrega te-le besede: "Ne samo mi, ampak tudi Bog se gotovo veseli svojih otrok, ki so njemu služili zvesto vse življenje. In to sta bila vidva prav go-; tovo. Bog vaju živi! Prijatelj družine. -o- Zadnji dnevi v predpustu Zopet se nam obeta prijetna zabava, ko nam priredi ženski klub Slovenskega doma na Holmes Ave. običajno maškaradno veselico predpustno soboto 3. februarja. Začetek točno ob osmih, konec ? ? ? Vsi tisti, ki ste posetili enake prireditve z a d n j a leta, boste gotovo tudi letos prišli, ker vem, da ste se vselej dobro zabavali, kateri pa še niste bili na naši veselici pa pridite sedaj in boste videli in se prepričali, da pišem fesrjico. Vsakemu, ki se kaj zanima za naš dom, je gotovo znano, da I ta odsek vrši veliko in koristno j delo pri Slovenskem domu, ker i skrbi, da je vedno vse priprav-! Ijeno za vsakovrstne prireditve.1 Kakor vsaka gospodinja potrebuje kuhinjske oprave in j razne potrebščine, ki jih rabi j pri gospodinjstvu, da zadosti svoji družini ,ravno tako ali pa pristna Dolenjca, tam od lepega št. Jerneja doma. Kakor se je sam Mr, Frank Klemenčič pozneje izrazil, da bi si sploh ne mogel misliti, da znata Frank Virant in njegova žena tako lagat, ker ga je vedno visoko cenil in mu verjel vsako besedo, ki je prišla iz njegovih ust. — Oh, ti lažnjivi svet! Kmalu, ko je kazalec na uri pokazal devet, primahajo vsi. precej dobro razpoloženi v spodnjo dvorano v Slovenskem narodnem domu. Komaj so odprli vrata, je že zagrmelo iz sto in sto grl "Surprise 1" Zdelo se nam je, da bi jo bil naš slavljenec, Frank Klemenčič, najraje popihal, a je bil zastražen od vseh strani od svojih prijateljev in prijateljic Mrs. Klemenčič. Pozneje nam je pripovedoval, da se je oziral za koga se gre in kdo je za njim. Ali, da mogoče niso prišli v pravi kraj, ker na veselici ni surprajza, bil je res "real surprise^" Potem pa kot navadno, stiskanje rok, poljubovanje in ne vem koliko let so jima še naprtili. Tam so malo pojokali in zopet tam se malo posmejali, vsega je bilo dovolj in tudi mize so komaj držale, tako so bile preobložene z raznimi dobrotami. Razvila se je prava ohcet, saj so nevesti položili na glavo srebrni venec z šlajerjem. Vse je bilo veselo, prepevalo in plesalo do ranega jutra, kajti vsak je čutil v svojem srcu, da sta si ona dva zaslužila, da smo se jih spomnili ob tako lepem jubileju. Nista bogata in slavna, a priljubljena sta povsod in tudi rada pomagata povsod, kjer le moreta. Vesela bodita naša slavljen-ca, saj sta videla veliko armado svojih prijateljev, ki so z veseljem prišli, še bolj zadovoljni pa odšli in vama še enkrat kličemo: Bog vaju živi še vsaj do zlate poroke! Živijo! Nekdo izmed navzočih. T-O- Ponočnjaki Konec. Nekaj časa je drvel za tremi fanti, ko pa je videl, da mu ni mogoče jih dohiteti, se ustavi. Tarnal je in godrnjal: "Vas bom že dobil, salabol-ski smrkovci.!" Obrne se proti domu in premišljuje, kako bi tiste tičke zajel. "Aha! Že vem, kaj storim," si prigovarja. "Pred vrati i-mam precej veliko kad, za katero se bom skril. Ko pa pridejo ti frkolinje nazaj, kot je njih navada, jih bom pa zajel. Prišel jim bom za hrbet in tako vsaj spoznal, kateri so." Misleč si to, je že dospel na dvorišče. V eno roko vzame poleno, v drugi drži še vedno bič. Vsede se za kad in čaka. Sedaj sprejme Jože zopet glavno vlogo. Ležal je tudi on za drvami in opazoval Mihla-ča. Prav nalahko je ukazoval: "Ti, Janez, se splazi okoli svinjaka na vrt in po vrtu na cesto, tako da dobiš ostale tri fante, ki so zbežali, in jim sporočiš, da jim ni treba hoditi nazaj. In tudi ti ostani znjimi." "No, Janez je odšel. To pomeni, da smo brez skrbi glede treh fantov, ne bo jih več nazaj. Mi drugi bodimo mirni in tiho, da Mihlač česa ne opazi." Tako čakajo nekaj časa. Mihlač na one tri, in ti za drvami pa čakajo na njega. Vse tiho in mirno. Slišati ni bilo niti njihovih vdihov čistega in svežega zraka. Da, vse tiho. Prava kmečka tišina, katera navadno vlada ob tej jutranji uri nad vasjo, ki pa jo kar naenkrat prekine nekaki: "Grrr, grrr!" "Oho! Je že čas. Mihlač vleče dreto,"' se oglasi Jože. "Trije se splazimo do spečega Mihlača in ga pokrijemo z kad-jo, za katero je skrit. Na vrh položimo par velikih kamnov, tako da bo lahko prav udobno spal do jutra, oziroma dokler ga ne rešijo." Par trenutkov, in že je mo-' žakar sladko spal pod kadjo P ko bi bil v svoji sobi. Po dokončanem delu stijo fantje dvorišče in se dajo sredi vasi videti kak1 njih tovariši opravili. Sred; si je bilo skoraj vse že vp Tudi kurnik je že stal P^P ljen ob strani. "Ni prav po modernem' mu napravljen," se >1(,r Lojze. Zadnja stran je 11 obita z deskami. Ob str« pa le z latvami, katere s« kako pet centimetrov nars kar da prost vhod zr1 Sprednji del je napravljeli ob straneh, le da ima v srt vrata. V kurnik stlačij0, cej velikega in kosmatega' liševega psa. Trdno zap''e zavežejo vrata. Vse položijo sredi voza, tako verjamelear § Zdaj, ko vsak drug čl°v^ lja in se vsak baha z ki si ga je sam priborilz, mi težavami, ali si ga Je! posodil od svojega bližaj primerno, da povemo o eI\! kem slučaju, ki se je P.' ongavemu Francetu, ki ^ krat kihnil zapovrstjo zdravniku, da ga o pi'^, su reši pred večnim Da bi se zavaroval pred0> po, se je okomatal na ^^ ge in planil v zdravnik^ in v eni sapi prosil: J doktor, slabo se počuti, slim, da se me loteva p'^ Naglo me preiščite in te, če je pomoč še mog°cJ "Slecite se vse obleke61 da vas preiščem," fi | zdravnik. Bolnik si je sklekel "i Pod to je imel še drug0^! Dve minuti ga je vzelo. J slekel obe. Nato pride .J težak sveter. Začne Ko si ga olupi, se p^ sveter in tretji in četrt', j.! je lil po obrazu in spP' c. i konj, ko si je slačil sv*1 /i Naenkrat se ustavi 1,1 f. zajavka: "Saj ni j se prehladil!" ^ "Kaj pa je?" vpraša Bolnik pa obupan0, j; in zdihuje: "Prav mj ^ ;f se prehladil. Prav Zakaj sem pa tako P ko se ne bom preh ^ brez telovnika hodin1 0 JOŽE GRDINA: I PO ŠIROKEM SVETU J »iMMMiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiintttiiiiiiiiiiiiil|liininimmmrw«iiiiiiiiiiiiiiuii» WINNET0U Po nemikcm krlralkv K. Maja Kdor dela za narod, pa pri tem pričakuje hvaležnost, to utegne biti nekega lepega dne razočaran, če ne še kaj več; da morda pri tem trpi na poštenju svojega imena, kajti v tem oziru so nekateri hujši kot denarni tatovi. Delati za narod iz ideala, ali pa ukvarjati se z smolo, je eno in isto : Osmolil se boš. Tri smernice so, ki človeka vodijo pri delu: Delo za sebe, delo za Boga in delo za narod, če človek dela zase, si kaj prihrani, to potem lepo mirno uživa, nikomur ni v napotje, za nikogar se ne briga, nikomur ni nič dolžan, in od nikogar nič ne pričakuje. Kratko, za nikogar se ne briga, vsakemu prikima pa bilo prav ali narobe, in tu je na videz še najbolje, clasi navsezadnje tak še sam ne ve. čemu je na svetu. Vse drugačno je pa delo za Boga, kajti Bog je točen pa obilen plačnik ter plača z bogatimi obrestmi. O tem ni nobenega dvoma. Pri delu za narodno stvar je pa tako: Ljudje često ne plačajo, Bog pa tudi ni dolžan, zlasti če je bilo delo brez Njega in ni bilo Njemu v čast. Če se vso stvar dobro premisli, so najbolj modro ravnali ravno svetniki. Ti so bili pri izbiri dela največji modrijani, ko so delali le za Boga, služili Njemu in zato prejeli plačilo, ki je za človeka največje ter bo trajalo večno. Pri narodnem delu je pa največkrat tako: v življenju podcenjevanje, zafrkavanje, če morda ne tudi batine. Po smrti, no, se pa napiše kaj lepega, tudi sliko se da v okvir, se postavi spomenik. Pa kaj to koncem konca hasni? Od Sokratove ječe se napotiva proti Tefteie-vemu svetišču, staremu templju. To obširno stavbo z mogočnimi stebri, ki je še prav dobro ohranjena, so pozidali Grki na čast Tezeju, ki je bil po pravljici ustanovitelj Aten. Desno od tega svetišča je Areopag, kjer je imel sv. Pavel svoj govor. Potem si ogledam še ostanke raznih templjev, katere skušajo zdaj obdržati kar mogoče v originalu, kajti to je za Atene zelo privlačno, ker od vseh strani pridejo turisti, ki občudujejo in proučujejo umetnine starih Grkov, ki so še v razvalinah lepe in vredne vse pozornosti. Prav zanimal me je tempelj Dioni-zija, ki je tudi v razvalinah in se vidi, da so Grki zelo imeli v časti boga Dionizija, ki je bil bog vina in grozdja. Mimogrede si še ogledam staro zvezdar-no, potem še nekatere cerkve, kot Stolico, cerkev sv. Irene in še par drugih, ki so nekatere prav lepe. Katoliške nisem videl nobene, ker Grki so pravoslavne vere; na primer kot Rusi, Srbi, Bolgari in Romuni. Atene, staro zgodovinsko mesto, ki šteje okrog miljona prebivalcev, je zdaj v moderni obleki evropskih velemest, ter nudi prav pestro sliko; med vr-večo pisano množico vidiš vse od preprostega seljaka, ki je pripeljal na trg svoje skromne pridelke, ter stopa poleg v dvo-kolesno vozilo vpreženega oslička, pa do visokega gospoda v cilindru in fraku; tam zopet vidiš preprosto ženo z širokim jerbasom na glavi, fino gospodo, ki se šeta po ulicah, avtomobili od navadnih ropotajočih škatel pa dol finega luksuznega "Cadillac," vmes pa razne ubo-žne vprege z osli in konji. Poleg grške govorice šlišiš rusko, francosko, angleškd; tudi na srbohrvaščino naletiš. Življenje v Atenah ni drago in Amerikanec, ki pride tja, pa pametno gospodari z denarjem, tu lahko imenitno izhaja. Ko sem opoldne naročil kosilo zase in tovariša, sem se kar začudil, kako je poceni in to prav dobra hrana; tudi pijača ni draga. Tako, da v Atenah res ni treba stradati. Paziti pa je treba na vrednost drahme, bodisi pri nakupovanju raznega blaga, ali pa tudi pri menjav, ker drugače se lahko pripeti, da tujčevo brezbrižnost izkoristijo, kar se prav lahko zgodi. Da bi bil napaden ali okraden, se ravno ni treba bati, ker red je tudi tu prav vzoren, ampak, da ga pa tu ali tam ociganijo, je pa prav možno, zlasti naj se pazi pri šoferjih. Jaz bi v Atenah še kar rad ostal par dni, ko bi me čas tako neizprosno ne tirjal naprej. Ko sva si z tovarišem še mimogrede ogledala nekatera vladna poslopja, spomenike iz grške mitologije, sva se malo po 4. uri odpeljala v Pirej, z električno železnico, seveda, ter sva šoferje, ki so se nama ponujali enostavno odklonila. Manire atenskih šoferjev sva itak poznala že oba in tako s že smo ležali pod go-fZ vejev3em 2 orožjem v ro-in napeto pričakovali neljube-vsiljivca. ' višTm° čakali. ilo tr-n? °b reki se -ie zama" \ Ucje in trenutek pozne- a k rekiP?la2ila dva Indi->an" :i na .Jllle»u so visele pla- it kož ^ -sil sve- pa sta bi]a oboro_ osti , ne pozorne previd- 1 ov ahk° P°Sneli' da s!u" f s7fnika v bližini. U air'je siknii sam-UAZir*nad na- f« in kože!" ' Clgave da S° 'av^streT1 * in Se pH' povedal h, IndiJancih mi 1 i ' Z sta iz rodu Pouka lih. Nista t 116 barve na ob" *pak na' hni J bila na lovu' UtX)no sta se "f1 P°h°du' in le J." kakor i! Spravila«adpa-lorei tnV menilSam- Goto" 4ika sta bTta bUa Sama' °g" iftovo taboriln ™ Wizu kje je n -lo. v. 0 n-,un° glavno kr- Mi, ^ Strel in izgubljeni [{|ti. 1 cl vsai V veliki nevar- •;'.Ke> oglednik« jisno sprav > morali ne- 41 starem,! + V Stran! šepnil |Ne sS^ju: IliOž! izij » Sam! Vzemi-Iveč iih ,-°Pa!i so bojno sekiro °kimal. n3a željni Sam je Peveda! Tn + .. ' |slim. Ka. otndisam uvidim, 1° tiho SSda ^ bolje, če ju m nož je ifem°' Toda moj •1Tbo «»om Tpa ne vem' "kale dva >vi , Pl'egristi skozi fKai Come on ene^a vzame-#!" n> stari Sam! Pa I"Hm s I Pasti vsalrn Ul naše najboljša ^/j^PMva in pol do- Povrh_i SVeženj naših bi dobil',, me res veseli"i M in ^kradene kože na-1 fTorej mi P°vrb!" I bo preP^ naprej, Sam! Da (Nega t Jaz prvega, vi I ^ ozir.,1 stala na bregu r ^ii • Po sledovih. Našla da "ie naj" In k njl dan tod nekdo ho-phodU) s sta bila na bojnem IUdje so v\!tl0rala sedeti, kaki ■ ftahl0 i^ini. ,liže> Pust?'0 Sem se Porival Pl nož m , puško na tleh in kl'beče '. Zobe- Nekdo mi je II mesto v' p»r ! Bom ■iaz opra' k bii. Hvala i -im m " ^nam tudi sam!" I^Sazneovoril- Pvja sem se na rob gr-%3blign? anil in že sem držal I1 "o? yt?* za vrat ter mu su-fti črhnif -ebra- Zyrudil se jo, tak0 storil? Zakaj' ¥ kakor °glednikov P" mi- ?.ujti x 3e pravil° "a zapadu? FUmii! Se °S-ednik ne vrne, ivražniVlJ,eg0Vi ljudje' da ^ 1'edniU In zakaJ sem k0o^Zabodel? Saj bi ga bil | omamil a pestjo Da smo pustili oglednika živeti, bi nas bila gotovo našla, vsaj naše sledove. In po nas bi bilo. In če bi ju bil samo omamil — in dvomljivo je bilo, ali se bi mi bilo posrečilo, ker sta bila dva —, bi ju bili morali vzeti s seboj v "grad," tega pa za nobeno ceno nismo smeli storiti, ker bi bili svoje skrivališče izdali. Ni bilo druge pomoči, "upih-niti" smo ju morali. Brž sem izdrl nož in se obrnil, da pomagam Samu. Pa ni bilo treba, že je ležal tudi drugi oglednik na tleh in Sam je stal razkoračen nad njim in — ga skalpiral. "Takole, fante —!" je pravil. "Boš pa v večnih loviščih nastavljal pasti, kolikor boš hotel! Tukaj te ne rabimo! In kož, ki si nam jih, ukradel, tudi ne boš vzel s seboj 1" "Ampak, Sam —!" sem ga kregal, "ičiudim se vam! Na stara leta se pečate s takimi krvavimi posli —!" "Imam za to tehtne razloge, če se ne motim, sir! Tudi rdeči so z menoj grdo ravnali in mi prav nič niso prizanašali. Zato pa tudi jaz njim nič ne prizanašam. Tule poglejte!" Snel si je svoje žalostno pokrivalo in potegnil z njim vred tudi lasuljo z glave. "Kaj pravite k temu, sir, če se ne motim? Nosil sem svoje lastne lase od zgodnje mladosti sem na svoji glavi, pošteno in po pravici, in noben odvetnik si mi jih ni upal odrekati. Pa sta prišla takole eden ali dva tuca-ta Pawneejev nad mene, pa so mi lase s kožo vred strgali z glave. Je bilo preklicano neprijetno čuvstvo, pa sem vse srečno prestal, če se ne motim, hihihihihi! Sem potem šel v Tekamo pa sem si kupil nov skalp, če se ne motim. Lasulja da je, so pravili, tri debele svežnje bobrovih kož sem plačal za njo. Pa nič ne škodi. Nova koža je mnogo bolj uporabna, nego je bila moja stara. Lahko si jo snamem, kadar je vroče, hihihihihi! Vkljub temu pa je radi mojega skalpa marsikateri rdečkar odpotoval v večna lovišča. In takle skalp je za mene večje veselje ko najfinejša bobrovina?" In poveznil si je lasuljo na glavo in na njo klobuk. Poznal sem njegovo zgodbo, le to mi je bilo novo, da nabira take "trofeje" svojih zmag. Pa ni bilo časa za spomine in pogovore, izza vsakega grma je lahko vsak hip privršala puščica ali pa prižvižgala krogla. Sovražnik je bil blizu, posvariti smo morali prebivalce lovskega gradu. Dejal sem torej Samu: "Primite! Skriti morava Indijanca! Njuni ljudje bi ju u-tegnili najti in nevarno bi bilo za nas." "Ja prav, sir! In potrebno. Pa naj mali sir stopi okoli po grmovju, stavil bi svoje mokasine za par plesnih čevljičkov, da se še več takihle rdečkarjev tod potika." Harry je stopil v gozd na stražo, midva pa sva skrila Indijanca v trstičje. V vodo ju nisva smela vreči, našli bi ju bili. "Takole —!" je pravil. "Sedaj pa se vrnite z malim sirom v grad in posvarite naše ljudi! Jaz'pa poj dem po tehle sledovih nazaj, da zvem kaj več, nego sta mi tale dva povedala." Harry je ugovarjal. "Ali bi ne šli rajši vi k očetu, I Sam? Bolje se razumete na pasti ko jaz. Midva pa pojdeva poizvedovat. štiri oči več vidijo ko dvoje." j "Hm —! če mali sir tako ho-' če, bo mi:yralo že bifti, mislim. Pcda če vama bo palica drugače plavala, nego pričakujeta, ne bom jaz kriv." že odpluje parnik Bremen, za katerega sem se že odločil ter obljubil mojim sopotnikom, da za gotovo odpotujem. Torej takrat bi bil jaz komaj doma. Po povratku domov sem si pa še hotel ogledati Slovenijo, iti še v Bosno, doma sem bil še tudi tako malo. Tako sem se jaz znašel prav na neprijetnih mostnicah. Še toliko bi rad obhodil, pa mi je časa zmanjkalo. Toda moram se odločiti: ali snem besedo ter pustim moje sopotnike na cedilu, ali pa pustiti Atos, ali Carigrad. Eno ali drugo. Po kratkem pa tehtnem preudarku se odločim: Grem v Carigrad, Atos naj izostane. Mogoče bo tako najbolj prav, dasi mi je bilo potem prav žal tega mojega koraka, ko sem tako zamudil izprehod na romantično sv. goro Atos. človek pa res ni nikoli zadovoljen, bodisi v tem ali onem oziru. čim več ima, pa še več hoče. Tako je bilo tudi z menoj. Toliko sem že videl pa obhodil in še nisem bil zadovoljen, še me je vleklo naprej. Bodi tako kakor je bilo določeno, sem dejal, ter sporočil agentu: "Napravite mi vozni li-fotek za Carigrad.1"' "Greste tja?" "Da, tako sem se odločil." Po preteku 10 minut sem bil že zopet z kovčkom v roki, da stopim na parnik. Poslovil sem se od svojega tovariša Zagrebčana, se mu zahvalil za njegovo prijazno vodstvo po Atenah, se zahvalil še agentu za njegovo dobro postrežbo, ter stopil na ladjo Romania, ki je po preteku 3 četrt ure že zapustila pristanišče Pirej ter jo ubrala proti severu v Egejsko morje, kjer se mi je, dokler je bil dan, nudil prav krasen razgled na bližnje in daljne otoke, mimo katerih je hitela Romania. Cleveland, O., 30. jan. 1940 Trgovci, ki podpirajo vaš list, so vredni vaše podpor^ Oliver Twist C. Dickens-O. Župančič S Odredili so po tri obede redke kaše na dan, s čebulo po{ dvakrat na teden in pol hlebčka ob nedeljah, še mnogo drugega modrega in človekoljubnega so ukrenili glede žensk, česar ni treba navesti; prevzeli so iz same dobrote ločitev revnih zakoncev z ozirom na obilne pravdne stroške pred sodišečm; in zdaj niso več silili moža, naj skrbi za svojce, temveč so mu vzeli družino in mu vrnili samski stan. Ni mogoče povedati, koliko ljudi iz vseh družabnih slojev bi bilo iskalo olajšave v teh zadnjih dveh točkah, da ni bila pomoč navezana na ubožnico; a zbor, to so bile prebrisane glave, ki so to težavo odvrnile: olajšava je bila neločljiva od ubožnice in od kaše, in to je ljudi plašilo. V prvih šestih mesecih, odkar se je Oliver Twist preselil, je bil sistem popolnoma v tiru. Izprva je bilo kajpada precej stroškov, ker so narasli računi pri pogrebu iku in ker je bilo treba dati vsem ubožcem obleke vdelati, kajti po osmih, štirinajstih dneh kaše so ohlapno mahedrale okoli medlih,, shujšanih teles. Vzpore- V BLAG SPOMIN ENAJSTE OBLETNICE SMRTI MOJEGA NEPOZABNEGA BRATA Louis Kraševec ki je preminil 30. januarja 1929 v najlepši mladeniški dobi Let enajst počivaš v grobu, vse prezgodaj si, odšel: sneg pokriva božjo njivo, grob je tudi tvoj odel. Mirno snivaj, ljubi bratec, v kraju večnega miru, enkrat bomo se združili tam pri ljubemu Bogu. žalujoča sestra MARY ROITZ V stari domovini pa sestra FRANČIŠKA, poroč. Pavlič. dno se .le pa krčilo število prebivalcev ubožnice — predstojnikom so kar obrazi sijali. Dečke so krmili v prostorni zidani lopi s kotlom na enem koncu ; iz tega je zajemal gospodar, ki je imel za to priliko privezan predpasnik, dečkom kašo, nekaj žensk pa mu je pomagalo. Te i-menitne čorbe je dobil vsak deček eno skodelico in nič več, iz-vzemši slovesne prilike, ko je dobil vsak še dve unči in četrt kruha povrhu. Pomivati ni bilo treba skodelic nikoli. Dečki so jih strgali z žlicami toliko časa, da so se svetile; in ko so končali to opravilo (ki ni trajalo nikoli prav dolgo, ker so bile žlice približno tako velike kakor skode-le), so pač sedeli in strmeli v kotel s tako pohlepnimi očmi, kakor bi hoteli pojesti opeko, v katero je bil vzidan; medtem pa so si marljivo oblizavali prste, da bi ujeli tudi zadnjo kapljico kaše,, ki jim je ušla med nje. Dečki so nasploh zelo ješči. Oliver Twist je s svojimi tovariši tri mesce trpel muke počasnega iz-stradavanja. Nazadnje so kar zdivjali od gladu; neki deček, velik za svoja leta, ki ni bi! vajen takega življenja (njegov oče je namreč imel svoje dni majhno javno kuhinjo), se je izrazil svojim tovarišem, če ne dobi še ene skodele kaše vsak dan, da bo kako noč kar pojedel dečka, ki je spal poleg njega; in ta je bil slučajno šibak otrok nežnih let. Divje, gladno je gledal, in drugi so bili brez ugovora prepričani, da bo to res tudi storil. Posvetovali so se, žrebali so, kateri poj-de še tisti večer po večerji h gospodarju in bo prosil "več kaše"; potegnil je Oliver Twist. Zvečer so posedli dečki po svojih prostorih; gospodar v kuharski uniformi je stopil pred kotel, ženski iz ubožnice,\ki sta mu pomagali, sta stali za njim; razdelili so kašo in sledila je dolga mctfiitev za kraltko večerjo. Kaša je izginila; dečki so si po-šepetavalj in migali Oliveru, njegovi bližnji sosedje pa so ga drezali. Res da je bil še otrok, a od stradanja in bede je bil obupan in nič mu ni bilo mar, Vstal je izza mize, stopil pred gospodarja s skodelico in žlico v roki ter rekel malo vznemirjen od lastne predrznosti: "Prosm, sir, jaz bi rad še malo kaše." Gospodar je bil rejen, zastaven mož, a je zelo prebledel. V osuplem molku je strmel nekaj trenutkov v malega upornika, potem se je oprl ob kotel. Strežnici sta ostrmeli od čuda, dečki od straha.. "Kaj?" je spregovoril naposled gospodar s slabim glasom. "Prosim, gospod," je ponovil Oliver, "jaz bi rad še malo kaše." Gospodar je mahnil z zajemla-ko Olivera po glavi, oklenil ga je z rokami in kričal, kje je birič. Predstojništvo je ravno slav-! nostno zborovalo, ko plane go- spod Bumble močno razburjen v sobo in nagovori gospoda v visokem stolu: "Gospod Limbkins, prosim za zamero, sir! Oliver Twist je hotel imeti več." Treščilo je mednje. Vsem se je začrtala osuplost na obrazih. "Več!" je vzkliknil gospod Limbkins. "Umirite se, Bumble, in odgovorite mi razločno. Ali naj to tako razumem, kakor da je zahteval še več, ko je prejel večerjo, ki jo določa obednik?" "Takisto, sir," je odgovoril Bumble. "Tega fanta čakajo visilice," je rekel gospod z belim telovnikom. "Povem vam, da bo še visel." Nihče ni oporekal mnenju gospoda preroka, živahna razprava se je vnela. Sklenili so, da z' Oliverom takoj pod ključ. In' drugo jutro je bil nabit na vra-: ta list, ki je ponujal pet funtov odškodnine tistemu, ki bi prevzel Olivera od občine. Z drugimi besedami: pet funtov in Oliver Twist je na ponudbo komur-j koli, moškemu ali ženski, ki potrebuje vajenca za kako rokodelstvo, za štacuno ali kakršenkoli poklic že. "Svoj živ dan nisem bil še o ničemer bolj prepričan," je rekel gospod z belim telovnikom, ko je potrka! drugo jutro na vrata in prečital list, "svoj živ dan nisem bil o ničemer bolj prepričan, kot sem prepričan, da pride ta fant še na vešala." Ker nameravam pokazati v naslednjem, jeli imel gospod z belim telovnikom prav ali ne, bi nemara zmanjšal zanimanje za to povest (če ga je sploh kaj zanjo, sevda), ko bi hotel že sedaj namigniti, ali se je življenje 0-livera Twista res končalo tako nasilno ali ne. TRETJE POGLAVJE Pripoveduje, kako bi bil Oliver Twist skoraj ddbil službo, ki ne bi bila sinekura. Po tistem brezbožnem in podlem hudodelstvu, da je hotel "malo več kaše," je ostal Oliver osem dni zaprt v temni in samotni čumnati, kamor ga je bila obsodila modrost in milina uprave Ko bi bil imel pravi čut in spodobno spoštovanje za prerokbo gospa z belim telovnikom, bi bil pač utemeljil tega modrega moža preroško slavo kratkomalo s tem, da bi bil obesil en konec svojega žepnega robca na kljuko na steni, na drugi konec pa sebe. Tako bi si človek vsaj na prvi pogled mislil. Izvršitev take na kane pa je imela zapreko: žepni robci namreč, označeni za razkoi-šno potrato, so bili odvzeti za vse bodoče čase in dobe nosovom teh revežev, in sicer z odlokom u-pravništva, zbranega na seji, ki js bil svečano izdan in razglašen z lastnoročnimi podpisi in pečati. še večja zapreka pa je bila Oliverova mladost in otroška preproščina. Ves dan je samo bridko jokal; ko pa,je prišla dolga, žalostna noč, si je z drobnimi rokami zaslonil oči, da bi se skril temi, pocenil v kot in poskušal zaspati. Vsak hip pa se je zdrznil, se zbudil in se stiskal tesneje in tesneje k steni, kakor bi bilo že samo to, da čuti nje hladno, trdo površino, nekaka obramba v temi in samoti, ki sta ga obkrožali. A nikar naj ne mislijo nasprotniki "sistema," da Oliver za časa svojega samotnega jetništva ni bil deležen dobrote gibanja, bilo je prijazno mrzlo vreme; vsako jutro seje smel umivati pri vod-j njaku na kamenitem dvorišču vpričo gospoda Bumbla, ki je pa-,zil, da se fantek ne prehladi: izdaj pa zdaj je zavihtel svojo tr-stovko in zdrav, pekoč občutek j je sji/eletaval dečku telo. Kar se tiče družbe: vsak drugi večer so ga privlekli v sobo, kjer so dečki večerjali in tam je bil bičan vpričo vseh za svarilo in očiten Izgled. In da bi mu bili odrekali ! dobrote verske tolažbe ? Kaj še! Vsak večer so ga za večerno molitev pribrcali v isto sobo, da je i lahko poslušal skupno molitev in si tako tešil srce; molitvi je bil i priklopi j en na povelje predstoj-i ništva še poseben pristavek, v katerem so molili, naj bi rasli v pridnosti, čednosti, zadovoljno-sti in pokorščini, naj bi pa bili ohranjeni grehov in hudobij 0-1 i vera Twista; molitev ga je i-menovala kar varovanca hudobnih moči in izdelek naravnost iz kovač nice samega hudiča. Neko jutro tisti čas, ko so kazale Oliverove razmere tako lepo in ugodno, je nanesla pot gospoda Gamfielda, dimnikarja, na tisto cesto; preudarjal je sam pri sebi, kako in kaj bi poravnal zaostalo stanarino, za katero ga je njegov gospodar tako hudo pestil. Naj je gospod Gamfield še tako drzno računal, čistih pet funtov mu je manjkalo do zaže-ljene vsote; in v nekaki aritmetični obupanosti je trpinčil sedaj svoje možgante, sedaj svojega o-sla; kar zapazi mimo ubožnice grede list na vratih. "Bo-o!" je rekel gospod Gamfield oslu. Osel je bil globoko zamišljen; bržčas je ugibal, ali mu je namenjen kak kocen, ko se bo odločevala usoda tistih dveh vreč s sajami, ki sta bili naloženi na male gare; in tako je preslišal povelje svojega gospoda in stopical dalje. Gospod Gamfield je zarenta-čil na osla, stekel za njim in mu priložil tako po glavi, da bi bil udarec razbil vsako drugo lobanjo. Nato je zagrabil za uzdo in ga ostro potegnil za gobec v rahel opomin, da ni sam svoj gospod. Ko ga je na ta način okre-nil, ga je še enkrat oplazil po glavi, da je bil omamljen, dokler se nista vrnila na prejšnje mesto. Ko je bilo to v redu, je stopil k vratom in bral list. Gospod z belim telovnikom je v zborovalnici pravkar izustil nekaj globokih modrosti, sedaj pa je stal z rokami na hrbtu med vrati. Bil je priča kratkemu prepir umed gospodom dom in oslom in se je d0^ no smehljal, ko je pri&'j bliže in si natančneje ogle; pak; takoj je izprevidel, gospod Gamfield prav ti^ že mojster, kakor ga je u' treba. i William Bioff, predsednik unije glediščnih uslužbencev, je bil obtožen od federalne porote, da ni -plačal dohodninskega davka leta 137 v svoti $80,000. V Chi-cagu mora tudi še odsedeti kazen radi raketirstva. Nemški feldmaršal Goer-ing, ki narekuje vse ekonomsko življenje v Nemčiji. KUPITE VSTOPNICO za "Slovenski Rooseveltov vj 30. JANUARJA Van Člani )n članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajoč rezervo Izplačano v gotovini. ^ Nad 70 ltt stari clan) in članice so prosti vseh nadaljnin montov. ifl Jednota ima svoj lasten Ust "Glasilo K. S. K. Jednote,'' haja enkrat na teden v slovenskem In angleškem Jeziku ln dobiva vsak član in članica. . i Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovanj' t K S k! Jednoti. kot pravi materi vdov ln sirot. Ce še nisi ^ ge članica te mogočne ln bogate podporne organizacije, potrudi pristopi takoj. . V vsak', slovenski naselbini v Združenih državah 5)1 moraJ" t,, društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli Se nimate tu rf 1 spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, {l vite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 60. leta. — daljna pojasnila ln navodila pišite na glavnega tajnika: ZALAR, 351 No. Chicago Street, Joliet. Illinois.