V sredo in saboto izhaja in velja: Za celo leto . 6 for. 20 kr. „ pol leta . 3 „ SO „ „ žetertleta 1 „ 70 „ Po pošti: Za celo leto . 7 for. 60 kr. » pol leta ■ 3 » 80 , „ četert leta . 2 „ — „ „Živi, živi duh slovenski, bodi živ na vekel“ Nar. pesem. St. 4§. V Celovcu v sredo 28. junija 1865. Oznanila. Za navadno dvestopno versto se plačuje: 5 kr., ktera se enkrat, 8 kr., ktera se dvakrat, 10 kr., ktera se trikrat natiskuje; veče pismenke plačujejo po prostoru. Za vsak list mora biti kolek (štempelj) za 30 kr. Rokopisi se ne vračajo. Tečaj 1^ Ideja avstrijanske deržave. vm. Deržavniki naši, ki hočejo Avstrijo po vsej sili staviti na dualistično ali centralistično podlago, ti deržavniki, pravi P a 1 a c k y, skušajo delo napraviti, ktero si samo sebi že znotraj nasprotuje in ktero je fisično in moralno nemogoče. Avstrija namreč je dobila ustavo ali konstitucijo, ta pa daje narodom povsod pravico, pri postavodajanju svojo voljo izreči in jej veljavnost pridobiti. Ako se pa bode Avstrija vladala dualistično ali centralistično, dobijo avstrijanski narodi samo politično in občinsko svobodo, zastran narodnosti pa bojo silo in krivico ter-peli, v narodnih zadevah ne bojo svobodni. Ali je mar Slavjan in Roman v Avstriji resnično svoboden, ako mu Nemec ali Madjar reči zamore: „Bodi svoboden, — pa vendar ne tako, kakor ti sam hočeš, temveč kakor jaz hočem.“ Kdo je neki Nemcem in Mad-jarora dal oblast in pravico, tako govoriti in zaukazovati? Romani na Sedmigraškem so si v svojem deželnem zboru pridobili prelepih postav, ki jim na Sedmigraškem zagotavljajo njih narodnost in jezik; zakaj se neki ravno kaj tacega ni godilo tudi po druzih slavjanskih zborih, zakaj neki se niso dale Slavjanom enake pravice? Ali je mar res, kar sem leta 1861 na Dunaju slišal iz ust visokoposlavljenega gospoda, pa sem si tedaj mislil, da se z menoj le norčuje? Rekel mi je ta gospod, „da se bojo v Avstriji spolnile želje vsem drugim narodom prej, kakor Slavja-nom!“ — Potem govori Palacky o tem, zakaj da se Nemci stavljajo nad Slavjane. Po spisih in knjigah, po šolah in kerčinah se pridiguje, da so Nemci že od natore bolj sposobni, bolj hrabri in bolj žlahtni, kakor Slavjani. Pa dozdeva se nam, da tako govorč in sami sebe hvalijo le zavoljo tega, da potolažijo svojo nemirno hudo vest, ki jih znotraj grize in peče zarad krivice, ktero delajo drugim narodom. Ako Nemci res Slavjane tako visoko presegajo, zakaj pa nočejo s Slavjani enih in istih pravic, zakaj se nočejo bojevati in skušati z enakim orožjem, zakaj jim je treba tolikih predpravic? Mi Slavjani sc ne bojimo z Nemci stati na eni in isti stopinji, skušati se ž njimi na polju omike in napredka z enakim orožjem, — videli bomo, kdo da zmaga v tem duševnem boju. — Spet drugi modrujejo tako le: „Avstrija je del nemške zveze in mora hoditi po svojih nemških namerah.41 Slaba je ta čest in hvala za Avstrijo, da se mora, ako hoče svojo moč in veljavo obderžati, naslanjati na nemško deržavo. Močni se nikoli ne naslanja na drugega, in dolgoletna skušnja nam priča, koliko materijalne moči pošilja Avstrija v nemške dežele, dobiček pa, kteri iz Nemčije Avstriji dohaja, dozdaj je velika diplomatiška skrivnost, in le malokdo od njega kaj vidi in čuti. In vprašamo, če je Nemcem dovoljeno s svojimi brati po ptujih deželah zveze narejati, za nje čutiti in na nje misliti, kako se more in sme prav za prav Slavjanom in Italijanom prepovedovati, ako bi jeli vseslavjansko in vseitalijansko čutiti in misliti? Novejše dni so se Nemci in Madjari zaljubili v navado, vse Slavjane, ki se čutijo in obnašajo za Slavjane, imenovati „panslaviste44 — „vseslavjane.44 Mi na to le kratko odgovarjamo, da, ako se vsako slavjansko čutje, vsaka slavjanska beseda, vsako slavjansko djanje imenuje panslavistično, potem je panslavistov v Avstriji na milijone in Avstrija je srečni raj za ta panslavizem. In ravno reči, ki se godijo naše dni v Avstriji, podpirajo, dd, silijo panslavizem, da korenine svoje globoko zasaja in svoje rastlike in veje razširja na vse strani. Slišimo in vidimo, kako sebičnost in prevzetnost gospodujočih narodov pred in za Litavo svoje rogove pomalja in kaže, — beremo in vemo, kako se nemški in madjar -ski politikarji o Avstriji in njeni uravnavi pogovarjajo in pogajajo, kakor bi Slavjanov v Avstriji ne bilo, — slišimo že od obeh strani vesele glasove, kako si bojo napravili dualistični raj; naše pravične in lojalne želje pa morebiti ostanejo vendar le „glas vpijočega v puščavi41. Mi ne moremo drugega, kakor spregovoriti eno in poslednjo besedo: Ako se v avstrijanski deržavi okliče duali-zacija, Avstrija se uravna ravno nasprotno svoji pravi ideji, ena ali dve narodnosti se postavite nad druge, in Slavjani v resnici vidijo, da so obsojeni drugim podložni biti in le kot gradivo ali materijal politiki dveh drugih narodov služiti, — potem stopi tudi pri nas Slavjanih natora v svoje večne pravice, preoberno se domači pokoj v nepokoj, upanje v obupanje, in zbudi homatije in prekucije, kterih konca še nikdo predvideti ne more. Ko se v Avstriji okliče dualiza-cija, še tisti dan se porodi tudi panslavizem a v podobi, v kteri nas ga Bog obvari, — aj potem pride, domišljuje si vsakdo lahko sam. Mi Slavjani gledamo temu s serčno žalostjo naproti, pase ne bojimo: Bili smo pred Avstrij o, bodemo tudi zanjo! Kakor valovi nemirnega morja se gonijo misli po moji glavi in v mojem sercu, in čutim, da po takih besedah ne morem več dalje govoriti. Pa povedal sem že tako dosti, da vsakdo, kdor razumeti hoče, popolnoma ve in pozna moje misli. Nimam upanja, da bi se poslušalo na moje besede, — pa govoril sem, da pomirim svojo vest: Vse pa bodi Bogu priporočeno! — Deržavni zbor. Naj povemo spet, da se je te dni zagnal glas, da sta hotla Smerling in Plener iz ministerstva stopiti, da pa Nj. Veličanstvo ni njune prošnje sprejelo. Ali je bilo vse spet le govorica ali k večemu, da bi se svet 1 e s e d n i k. Petdeseta obletnica v Serbiji. (Konec). Dii, narod serbski, ta prosti, zaničevani narod ostal je in ohranil si narodni jezik in šege narodne; ta turška raja obvarovala je serbsko pesem in s pesmijo vred maščenje ali osveto in spomin nekdajnih lepih in veselih dni; v malovredni koči ubogega naroda je ostalo ono čisto nepokvarjeno serbsko serce. Iz srede naroda vstajali so narodni maščevavci — strašni hajduci — v eni roči bil jim je kervavi meč csvete, v drugi pa svitlo znamnje častitljivega križa in samostalnosti narodne, da ne pogine s serbsko slavo. Pravi in nepravi Turki pokvarili in stopili so mnogo, niso pa mogli zadušiti zaupanja v sercu narodnem, da bode spet voda tekla, koder je prej tekla, da bode serbstvo vzdignilo glavo svojo. Težki turški jarm je tlačil štiri dolga stoletja nesrečne Serbe; ali Bog ni hotel zapustiti Serbina; hotel je v-svoji sveti volji, da bode ta dežela zopet serbska dežela, in da jej ne bode nikdo mogel škodovati niti Gerk, niti Madjar, niti Turk. Vila je Ser-binu celila rane, kazala mu sijajno preteklost njegovo, pričala mu za Marka in Mi-loža, Dušana in Lazara, vlivala mu v serce blago mazilo sladkega upanja, dokler da ga je pripeljala do Markovega meča, ki ga Serbin zgrabi s stene, pa da ž njim „razpodi po Kosovem Turke41. In tako nastane 19. stoletje ter napoči zora serbske svobode. Kervava je bila ta zora, kakor da ji je bila barva od Kosovskega obzorja, kedar je ono serbsko solnce zašlo. In borili so se junaki serbski in že so se začele zmagonosne pesmi razlegati — toda spet je nastopila tema černa, kervava. Kar naenkrat stopi med narod, in s zeleno spomladjo razvila se je krasna svoboda v deželi serbski. Petdeset let preteklo je zdaj od tistega bla-zega trenutka, ko je vojvoda Miloš stopil med narod z vihrajočim banderom svobode, ter mu rekel; „Evo mene, a eto vam rata (vojske) s Tur cima!" Ves narod je stal ves ta čas za svojim junaškim vojvodom, ne zapustivši ga tudi v največi nesreči; Bog je blagoslovil orožje serbsko in Miloš je postavil čverst temelj prerojenju serb-skemu. Spomin na ta sila pomenljivi čas so slavili zdaj Serbi, slavili smo ga ž njimi vred mi vsi drugi Slovani in slavilo tudi vse izobraženo človeštvo. Junaški vojvoda Miloš je že umeri in odšel tje, kjer mu je mesto pripravljeno med največimi serbskimi junači. Ali v Serbiji sedi danes na prestolu sin njegov, knez Mihajlo, ki nikdar niti hoče, niti more pozabiti, kdo mu je oče bil in česa od njega serbski narod pričakuje. Da se je Miloš spet na serbski kneževski prestol povernil, ima to dva posebno dobra nasledka. Pervi je ta, da so se tuji uplivi na deželo se zmanjšali ali celo nehali; drugi pa ta, da je narod dobil v roke dobro orožje, a nek slaven deržavnik pravi, da ni bolj ega poroštva za svobodona-rodno od oboroženega naroda. To sta dva prevažna dobička za Serbijo. Duhovna petdesetletnica serbske vstaje bode pa takrat še le prava narodna svečanost, ko se bode začel nov vek serbskemu deržavnemu in narodnemu razvitku, in ko se bode knez Mihajlo zopet poprijel onega dela, ki mu ga je slavni oča tako slavno začel in zapustil, da ga slavno doverši. (Po „Napredku''.) c »C ituuw jvii/bj. uiuui švigajo poslanci, po tem stre odganja. Kako dolgo bode open nil, da Šmerling pojde in bi se tako navadno tarnanje z nova pričelo, češ, kdo pa bode za njim deržavni minister in porok, da nam kaka Černa noč „ustave“ ne vzame. Res, da gg. Šmerlingu in Plenerju, dč, vsem ministrom, nič kaj prijetno ne more sercu biti in da bi morebiti radi, prej mogoče, popustili svoje gotovo ne s cvetlicami potresene stole, posebno ker je zadnji čas iz temnega obzorja deržavne in zdaj tudi iz gosposke zbornice blisk za bliskom na ministerske sedeže udarjal. Komu bi pri takih „hudih urah“ serce ne upadalo? Ali — ne bojte se; naše ministerstvo ima še §. 13., s kterim se, dasilih je po Bergerjevem predlogu nekoliko spremenjen, vendar še lahko proti nevihti brani in strele, ki jih strelovodu od sebe 0 0 pa to terpelo, ni težko ugibovati, zlasti če se na enake naravne dogodke ozremo. Da bi §. 13. ne bilo, bilo bi res ministerstvo v hudi zadregi; ali tako lahko poslance, če ne jenjajo, domu pošlje in poleg tega paragrafa samo vlada in si potrebni denar za vse priskerbi ter prihodnjemu zboru razloži, zakaj da je to in to in tudi tako storilo; ali pa si tudi v kaki drugi potrebi in stiski, za ktere ni od-menjenega denarja zadosti, tudi lahko samo pomaga s tem, da si potrebni denar na posodo vzame in potem prihodnjemu zboru naznani, da je to storilo in zakaj da je moralo. — Iz tega se lahko vidi, da je za ministerstvo ukljub vsem nevihtam še zmirej bolje, kakor pa za poslance, ki se po tem takem, da jo naravnost rečemo, zastonj pehajo. Le poglejmo zborničin sklep zastran avstrijanske, ogerske in češke kmetijske za-stavnice (Bodenkreditanstalt). Ministerstvo jej je po §. 13. dovolilo posebne privilegije zastran davščine, zbornica pa je izrekla, da to ne velja in da se ne sme brez deržav-nega zbora nič storiti — kaj se je zgodilo? Ministerstvo ima prav in zastavnice obderžč svoje privilegije. Nadalje je dovolila zbornica g. Plenerju, da sme po postavni poti pobirati še prihodnje tri mesece vse pri-klade k davku, kakor dozdaj, ker še ni fi-nančine postave. ;— Sklenila je tudi, naj so oprosteni vsi tisti, ki nove hiše zidajo, najem-ščino za 15, tisti pa, ki jih le prezidajo, za 12 let. To je med drugimi tudi naš poslanec g. Toman, priporočal, kar bode zlasti delavcem dobro hodilo. — Za tem je prišel na versto Plenerjev predlog o posojilu. Odobren je bil odb orov nasvet, naj se mu le dovoli 13 milijonov. Nekteri poslanci, kakor Tašek, Šindler, so bili na celč teh misli, naj se mu nič ne dovoli; kar pa ni obveljalo. In naposled so bili sprejeti tudi vsi nasveti tistega odbora, ki je pretresoval predloge kontrolne komisije, ki pregleduje deržavni dolg. Plener se je sicer močno ustavljal, pa ni mu nič pomagalo. Konci leta 1864 je znašal ves deržavni dolg 2.635, 137.335 gld. 28 kr. — Pretečeni petek pa so se začeli naši „gospodje“ v zgornji hiši o finančini postavi posvetovati. Bankini glavar g. Pipic je odborove nasvete poroče-val. Zbornica je bila prepolnjena; vse je neki radovedno derlo vanjo, slišati, kaj kaj viša gospoda o naših financah misli, in kako jo bo zasuknila, zlasti ker je znano, da jej dozdaj ni bilo veliko mar za reve in nadloge nižega ljudstva. Kakor nam dozdanja poročila povedč, slišali so in zvedeli, česar niso kratko in malo pričakovali. Grofa A. Auersperg in Thun sta tako živo naše slabo finančino stanje popisovala, da je bilo gotovo vse — groza. Upati je, da bode tedaj tudi gosposka zbornica dozdanjemu finanči-nemu gospodarstvu svojo podporo odrekla. Vendar o tem kaj več prihodnjič. — Avstrijansko cesarstvo. Dežele niže-avstrijanske. Iz Dunaja. N. (Mažuranič in Ože-govič; — Zsedenyi; Zichy in oger-ski zbor; — „Slovenec11). Posebnih dogodeb vam nimam danes naznanjati,— zatorej povem nekaj bolj važnih govoric. — 190 — Tudi „Slovenec11 je poveditl, da misli her-vaški kancelar g. Mažuranič odstopiti in baron M. Ožegovič njegovo mesto prevzeti. Zdaj pa je o tem vse potihnilo in ščp-ta se, da naš slavno in davno znani rodoljub Ožegovič tega mesta prevzeti noče. Dualistični veter menda še premočno vleče in nevarnost pa nesreča, da navstane dualizem, še ni odstranjena. Radi torej verjamemo, da pravi in resnični naš domoljub Ožegovič v tako nevarne in Slavjanom škodljive reči svojih rok noče vtikati. G. Mažuranič je za te reči menda bolj sposoben in pripravljen, — saj je bil tudi v tisti od „Politike11 naznanjeni dualistični program nekako zapleten. — Se od neke druge imenitne pa ne slavjanske, ampak ogerske osebe se to in uno govori. Starokonservativni ogerski velikaš žl. Z s e d e n y i, ki pri visoki gospodi na Dunaju veliko veliko velja, ni bil v Pešti tiste dni, ko je svitli cesar na Ogerskem bil, in veste, kaj svet govori, kje da je bil? Menda je bil v Šchaumburgu na Nasavskem pri nekdajnem palatinu ogerskem, princu Stefanu, kterega Ogri ne morejo z&biti. Kaj, ako si dobe Ogri svojega palatina z deželnim zborom v Pešti in takraj Litave pa ostane oži deržavni zbor kakor ga je napravil februarski patent? Ali bi to ne bil dualizem? Bati se ga je gotovo, pa upajmo, da bode ravno debata o §. 13. tudi to nesrečo odvernila. Celi svet ve, da so nemški liberalci v deržavnem zboru in ogerski dualisti pod enim klobukom igrali. Debata o §. J.3. pa jim je to osnovo enmalo že razglodala; kajti sami nemški liberalci streljajo na februarski patent in ga mislijo prenarediti, kar pa Ogrom nikakor ni po volji, ker more sčasoma tudi oži deržavni zbor pasti: Oži zbor na Du-naji in deželni zbor v Pešti pa je serčna in edina misel in želja ogerskih dualistov. Bomo videli, kaj se speče iz te moke. Na vsak način pa „pozor Slavjani!11 — Še to naj pristavim: ogerski kanceldr je enkrat O neki priložnosti rekel: „Kedar pojde žito v klasje, zbere se tudi ogerski zbor.“ Pa žito že zori, zbora pa še vendar le ni! Grof Zichy se je torej enmalo prerajtal in gotovo bomo že iz letošnjega žita no vino jedli, deželnega zbora bojo Ogri pa še čakali. Pa ni tudi nobena malenkost ogersko štreno tako na nos na vrat razmotati; kajti v štirih poslednjih letih se je po Ogerskem vse pomešalo in res težava je, vsem strankam vstreči in prav storiti. Zatorej je imelo celo ministerstvo ravno te dni zaporedoma toliko sej, da bi se ustanovilo, kaj in kako storiti z ogerskim prašanjem. „Čakati* že tudi ministri menda ne morejo in nočejo več. V teh sejah se je pa, kakor ljudje pripovedujejo, vsaj enkrat sklenilo in dognalo, kako naj se vlada obnaša proti oger-skemu zboru. Vlada predloži deželnemu zboru samo dve reči: „Kako naj se po mislih ogerskega zbora prenaredi februarski patent, da ga prevzame tudi Ogerska, in kako naj se popravijo v duhu edine Avstrije sklepi ogerskega zbora od 1. 1848?“ Vse druge zadeve se pa na voljo pustč deželnemu zboru v Pešti, naj on stori perve korake in ponudi svoje nasvete. — „Slovenec11 v novi podobi nas je vse serčno razveselil; da bi le tudi naši rodoljubi razveselili „Slovenca“ s krepko in izdatno podporo ! Bog daj!! — Dežele notranje-avstrijanske. Iz Celovca. (Deželni odbor,— novi poslanec Železnik, — mestni župan, — baklada).—Deželni odbor v Gradcu je neki pripravil kaj imenitnih reči za prihodnji deželni zbor. Pričakujemo tuni od našega prav kaj izdatnega. Reči, kterih bode popraviti in zravnati treba, je sila veliko. Kako pomagati slabo plačanim učiteljem, — z davki preobloženim kmetom, podjanim fužinarjem in obertnikom; — kako podpirati novo osnovane občine ali srenje pri njih še nevajenem uradovanju; — kje in kakšne napraviti šole za kmetijo in obert- nijo, — kako prenarediti volitni red za deželni zbor, da bojo, kolikor je mogoče, volili Nemci in Slovenci za se itd. Kar smo slišali, da misli deželni odbor prihodnjemu zboru podati predlog, naj se vpeljejo tako imenovana okrajna zastopništva (iiezirksver-tretungen), nas je serčno veselilo. Ali z novim poslancem, ki ga je izvolila kupčijskd zbornica, nismo kaj zadovoljni. G. Železnik Jak. (Scheliessnigg) ima velike in starodavne zasluge zastran koroške dežele, posebno kar zadeva železarijo, — tudi je delaven in skoz in skoz postaven in pošten mož; — pa kaj, ko je že več kot 70 let star in njegove telesne sile očividno pojemajo. Tudi zastran tiste politike, ktera je naše dni edino Avstriji potrebna in rešivna, temu gospodu nič kaj ne zaupamo. Rojen Slovenec je, pa bil je 1. 1848 za poslanca v nemškem Frankobrodu in v koroškem zboru bode trobil z nemško - birokratično stranko v en in isti rog. Bog daj, da se naša beseda ne poterdi! — Še ena druga volitev, za mesto Celovec jako imenitna, čaka pred durmi. Naš bolehni mestni župan, g. G. Jezernik, se je tej častni službi odpovedal in dobimo novega župana. Ašpirantov je cela kopa, pa ne vemo, ali je le eden med vsemi pripraven na vse strani ? G. Nagel, tergovec in deželni poslanec, ima menda največ upanja, — in noče to mesto prevzeti, ako se izvoli enoglasno. Poznamo ga iz dež. zbora za liberalca v znanem nemško - birokratiškem duhu. Za njim pride menda Dr. Weil, ptujec in ves pijan nemškega duha; zdaj vreduje starotno „Carinthijo* in v nekdajni „Zeitung fiir Karnthen* je stopil v pervem listu na beli svet s sestavkom, kterega jedro je: „Der-žava sem jaz;“ kot mestni župan pa morebiti poreče: „Mesto sem jaz.“ Naj bolje bi bilo, ako se izvoli dozdajni županov namestnik g. Gayer. — 23. t. m. zvečer smo videli lepo bakljado; veljala je gimnazijal-nemu vodju g. dr. J. Burgerju. Okoli 40 gimnazijalcev je bilo pri sprevodu, ljudi pa toliko, da se je vse terlo. reli so 5 krasnih pesem izverstno na nasipu blizo cerkve sv. Duha, kjer je gorel umetni ogenj. Drugi dan (24.) se je razdelilo med učence 500 gld., ktere je nabralo društvo v podporo ubogim učencem. B. las bela&ke okolice, 21. junija. (Ponižna prošnja do c. k. deželne vlade). Po žalostnem vroku je, kakor je tudi „Slovenec11 naznanjal, v Gornji beli v meljski dolini ondašnji c. k. okr. predstojnik, g. J. Valek, strašno smert storil. Na njegovo mesto je sedaj drugi adjunkt od belaškega okr. urada, g. Rajmund Prett-n er *) prestavljen. Ker je po tem takem v Belace izpraznjeno mesto okrajnega sodnika, ponižno prosimo, v imenu 8000 Sloven c ev, naj bi nam slavna deželna vlada dala na to mesto uradnika, ki umi slovenski jezik ne le v besedi, temočtudi pismeno. Pred malo leti spiše v Sk. g. T. K. oporoko v slovenskem jeziku, ker je poročevalec v tem jeziku sporočeval, in ker priče tudi niso nemškega jezika prav vajene bile. Slov. oporoka pride belaškemu okr. sodniku v obravnavo. Ker pa ta slov. jezika ni umel, moral si je poiskati človeka, da mu je oporoko v nemški jezik prestavil. Pa prestavi menda ni popolno zaupal, ker je, čeravno je bila slov. oporoka postavno spisana, še priče osebno poklical in oporoko tako rekoč vnovič in — v nemškem jeziku spisal. Da je to za uradnika in tudi za priče, ki nemškega jezika niso vajene, sitna reč, se lahko da misliti. Ta oporoka pa je bila pervi, še bolj plašni poskus, žagotoviti pa morem, da bode okr. urad v Belace zanaprej večkrat kako slov. vlogo dobil. — Pa tudi pri ustmenih obrav- *) G. Prettner je poštena duša, in Slovenci naie okolice so ga častili. Le škoda, da ni slovenskega nmeval 1 Dopis. Bavah s Slovenci je za uradnika težka reč, če se mora na tolmača zanašati. In ali se ne more kedaj tudi zgoditi , da se po prestavah (poveršnih) kaka reč drugači, narobe zastopi ?------Načelo ali princip, da so uradniki le zavoljo ljudstva in ne ljudstvo zavoljo uradnikov, je med ljudmi že tako občno, da bi. se reklo drevo sam na se posekati, ko bi kdo drugači modroval. Ker je pa temu tako, zatorej pa prosimo, **) naj se nam Slovencem v belaškem okraju tudi kak slovensk uradnik d4, in naša prošnja je toliko bolj opravičena, ker pri našem okr. uradu v Belace, kakor sem že v 44. 1. „Slovenca" dokazal, med 8 uradniki tudi ne enega Slovenca ni. Prosimo za slovenskega uradnika! ■z IJubljani. K. (Mestni odbor, Dr. Urel, častni meščan Terpinc, fil-karmoničko društvo.) — Veliko časa je ze preteklo, kar smo se tudi pri nas začeli s politiko pečati in se v narodnih zadevah za našo domačo reč potegovati; kdo se ne spominja še, kako so bili mestni odborniki in tudi gospod župan pred letom po volji domačih rodoljubov izvoljeni in tudi letos je bila. taka. Vsled teh sijajnih dogodb 8 j110 ,®e oadjali, da se bode zanaprej pri zborih mestnih svetovalcev, če ne izjemno, vsaj vendar večidel v domačem slovenskem jeziku posvetovalo, da bo tudi tisti, ki mu ni. bila priložnost dana tuje nemščine se naučiti, mogel na lastne ušesa poslušati, ° f.em. se skupščina razgovarja. Ta naša želja in nada se ni spolnila in je ostala le ~~ prazna. Kako dolgo bo še to terpelo? Posnemajmo umerlega župana Ambroža. On nam je v mestnej hiši djansko pokazal, da je naš slovenski jezik tudi za javne razgovore sposoben; tudi v deželnem zboru se je on z drugimi poslanci vred v slovenskej besedi z veliko zadovoljnostjo poslušalcev moško odrezoval. Kar je bilo mogoče v deželnih zborih, pri matičinem zboru, gotovo je tudi mogočo v mestnem zboru. Gospodje zahtevajo od deržavnega ministra ravno-pravnosti, sami pa v svojem obnašanju tega vendar, storiti nočejo! Edini od vseh odbornikov je bil obče spoštovani bilježnik g. dr. Orel, ki je v zadnjem času zarad volitev slovenski sporočeval. Posnemajmo starega gospoda v njegovem domoljubju in v vsem njegovem nesebičnem darežljivem in obče-koristnem ravnanju! Slovenski poslučalci želijo slovenske razgovore poslušati. Naj bi si to naši odborniki, izmed kterih jih je tri četertine za rabo slovenščine sposobnih, dobro zapomnili in na tenko premislili, kako in kaj delajo. — Brali smo danes v „Tri-glavuu diplomo, v kteri je naše meščanstvo obče spoštovanega grajščaka, g. Ter p inča, za častnega meščana spoznalo. Gledč na to, da se je imenovani gospod djansko in pismeno v slovenščini za poljedelstvo in narodno blagostanje posebno velike zasluge pridobil in da se je ravno v reččh, ki narodno povzdigo zadevajo, vselej darežljivega skazoval, nikakor ne moremo in ne smemo zamolčati, da je nečastljivo, da ne rečemo, razžaljivo, da je slovensko meščanstvo tako verlemu za slovenščino vnetemu gospodu častno pismo v t u j e m jeziku poklonilo. Dogotovljena reč se ne da zdaj odvreči, varujmo se pa prihodnjič tacih napak! — Tudi drugod se nam ni treba sramovati, da srno Slovenci in da se narodnosti zavemo. Ako ravno le tega mi v obleki ne iščemo, vendar se nam je v zadnjih duhovskih javnih obhodih čudno zdelo, da so mestni odborniki pri nekem predmestnem obhodu, kjer se viša gospoda ne udeležuje, nosili narodno obleko, pri drugih pa so morebiti sramovaje se tuji „frak44 oblekli, češ, da bi se ne reklo: ti so Slovenci! Naznanili bomo vzroke, zakaj da se sedaj tako godi, drugi krat in omenjamo sklepaj e , novico, ki smo jo zadnji čas v „Laiba-cherciu brali. Udeležila se ho namreč Ljub- **) Slovenci smo pač krotke duše, — za postavne pravice prosimo, ali bi jih ne smeli tirjali? Vredn. < — 191 — ljanska filharmonična družba, ki ima iz domačih pripomočkov namen, domače petje in muziko sploh po domači deželi razširjati in pospeševati, pri nemškem čisto tujem pevskem društvu v protestantiških Draždanih ; odpotiti se mislijo od tukaj 4 tujci in dva domačina. Čudno se nam zdi, da društvo, ki bi imelo narodno biti, le v tujih deželah zveze išče. Mi to le v tem obziru omenjamo, ker „Novice41 in „Triglav44 nič opomnile niste; kar se pa verske razmere tiče, pripuščamo to „Zgodni Danicji44 v preudarek.j V Celju V „Slovencu 24. junija 1865. J. J. (Pojasnilo). 44 št. 42. je en dopis iz Celja, v kterem se kot verjetna reč naznanja, da so akademiški pevci iz Gradca, ki so na Duhovo v Celje prišli, tukajšnji mestni odbor poprašali, ali bi ne bilo prav, ko bi tudi kako slovensko zakrožili, in da je mestjan-stvo odgovorilo: Bog obvaruj tega! Poročivec se v tej reči moti. Onje morebiti slišal, da bodo akademikarji tudi slovenske pesmi peli; ali to je gotovo, da tega namena niso imeli, ker v njihovem programu nobene slovenske pesmi ni bilo. Torej ni res, da so mestni odbor prašali, ali bi ne bilo prav, ko bi se ktera slovenska pesem zapela. Mestni odbor s pevci čisto nič ni imel opraviti, česar poročivec ni vedel, kadar je poročilo pisal, kakor tudi ne ve, da navadno akademiška pevska društva pozdravno pesem imajo: »Gaudeamus igitur44. Tudi se mora prašati, kako on pisati more, da bi stavil kaj, da nobeden od pevcev ves duhovni sveti čas ni v cerkvi bil? Ni prav sumnjičevati ljudi, kterih ne pozna, in ki nikogar niso razžalili. Naj bi ljudje ne pisali o rečeh, kterih prav ne ved6. ■z Celja dne 25. junija B. Ravno, ko sem svoja dela doveršil bil, prišel mi je 46. list Slovenčev v roke, v kterem sem dopis „od Šent-Lorenca v puščavi44 bral. G. dopisnik F. pravi tam, „da je bilo Graškim pevcem prepovedano44 ^slovenske pesmi peti v nemškem mestu44, če je g. dopisnik to »prepoved44 povzel iz mojega dopisa v 42. listu „Slovenca44, krivo nas je razumel. Mi smo v omenjenem dopisu samo rekli, da se je] one dni po Celju slišalo govoriti, kakor da bi bili Graški pevci poprašali naš mestni odbor: bi li ne smeli v Celju tudi kako slovensko zapeti? na kar pa daje ta odgovoril, da Bog varuj! pa nič se ne nahaja v mojih besedah direktnega o tem, da je naš mestni odbor ono „prepovedal44. Toliko, da nas nikdo krivo ne sodi! Dežele trojedine kraljevine. Iz Zagreba. (Volitve; — vseučilišče.) Po stari naši ustavi gre župani j ski skupščini pravica, izbrati si odbor, ki vodi volitve za deželni zbor. Beremo pa po časnikih, da veliki župani k sebi vabijo županijske sodnike in druge županijske uradnike in se ž njimi posvetujejo zastran prihodnjega zbora. Tudi mislijo iz ravno teh mož sestaviti poseben odbor, ki naj bi potoval po krajinah ljube naše domovine in vodil volitve za deželni zbor. To bode torej nova naprava, ki pa našemu volitnemu redu nasprotuje. Bati se je, da ne dobimo v zbor ljudi po volji našega naroda, — kar b> bilo v škodo naši domovini. Nekaj p.aših rodoljubnih perva-kov bodemo tako v deželnem zboru pogrešali. Tako slavnega advokata dr. Antona Stojakoviča iz Oseka. Znano vam je, da je ta gospod v poslednjej županijski skupščini imel prekrasen govor, v kterem je skupščinarje spodbujal, naj protestirajo proti volitnemu redu, ki ga je izdelala znana banska konferencija. Svitli naš kralj ga je tudi zavergel in razglasil stari naš volitni red, — vendar ne slišimo nič, da bi bilo sodnij-sko preiskovanje proti dr. Stojakoviču preklicano. On je še v obtožnem stanju in torej ne more izvoljen biti. Velika škoda zanj! — Ne morem zamolčati neke novice, ki se nam v Zagrebu verjetna dozdeva, nas razveseljuje, zraven pa tudi ožalostuje. Naučno svetovavstvo na Dunaju ie menda za dobro spoznalo, da se v Zagrebu napra- vi vseučilišče. Sam večni Bog ve, kako težko in tudi kako dolgo že čakamo, da se nam vsaj enkrat izpolni najtoplejša želja celega. naroda jugoslovanskega. Škoda, da nam ni medu brez pelina! Naučne zadeve spadajo v oblast našega zbora in od njega smo pričakovali naše vseučilišče, — zdaj ga pa dobimo od naučnega svetovavstva na Dunaju! Čudna je ta prikazen in živa nam priča, da še ne veljajo skoz in skoz prelepa in pravična pravila, ki jih je svitli naš kralj razglasil v oktoberski diplomi. Videli pa bomo skorej, kakšen kruh se speče iz te moke. V Bakru so po „Politiki44 za poslance izvoljeni rodoljubi in neodvisni možje gg. Suppe, Čepulič, inDerenčini. Živni! Ptuje dežele, Ruska. Petrovgrad. (Šolske zadeve). Na Ruskem je le šest ljudi od sto, kteri so tako srečni bili, da so v šolo hodili in se nekaj omikali v branju in pisanju. Torej mora serčno veseliti vsakega človeka, ko sliši, da se na Ruskem tudi šolstvo bolj in bolj spoštuje in razširja. In kar je najveselejši, je to, da tako dela prosto ljudstvo samo od sebe. Na primer v Tverski guberniji ali okresu so poslanci v svojem zboru sklenili, naj si napravi pet ali šest manjših vasi vkup vsaj eno šolo. Vsak otrok mora v šolo hoditi od devetega leta. Uči se samo o zimskih mesecih od 1. oktobra do 1. maja. Uči se keršanski nauk, brati, pisati in raj-tati. Keršanski nauk učč duhovniki in dijakom; za vse, česar šola potrebuje , imajo všoljene občine skerbeti. Tako se je skorej napravilo 29 šol, kamor dohaja več kot 900 otrok. Ravno na tistem zboru so poslanci za dobro in potrebno spoznali, naj se ustanovijo tudi dekliške šole. Ali,pri tem je ta težava, ker še manjka sposobnih učenic. Pa tudi za to so rodoljubni poslanci po-skerbeli. Sklenili so, naj se izbere 26 d vaj« set let starih, pametnih in ubogih deklin m naj se pošljejo v mesto Kašinsko. Vsaka dobiva na leto 70 rubljev in hodi 4 leta v dekliško šolo, zraven naj se pa tudi uči babištva. Tako dobi ta okres o svojem času svoje pripravne učenice in skušene babice, kar bode velika sreča za žensko mladino in za ruske žene porodnice. — V Sibiriji so imeli dozdaj le eno samo gimnazijo v Irkutsku. Zdaj se napravlja druga, in bo niža še letos odperta. V Jenizejski guberniji je dozdaj zbranih 10.000 rubljev, da se ustanovi gimnazija v Krasnojarskem; v Za-balkajskem okresu je podpisanih že 30.000 rubljev, naj se napravi gimnazija v či-ti. Take vesele novice donaša „Narod44 v Pragi. Francoska. Napoleon ima zdaj dela na kupe. Res dobro zanj, da se je na Afrikanskem tako okrepčal in nekako pomladil. Vse mu zdaj dobro hodi, ker je toliko poravnati treba. Kakor se zdaj piše, se ni še spravil z „ru-dečim14 princem, ki je neki že odšel na svojo grajščino v Švajco. Nekteri pa hočejo vedeti, da je vse to le — komedija, kar je tudi najbolj verjetno. Po izgledu naše vojaške meje misli tudi Napoleon na Algirskem kaj takega napraviti, da mu ne bode treba zmirej družili vojakov tje pošiljati. Že zdaj je tam 80.000 domačih vojakov, zanaprej pa jih bode morebiti še polovica več; vendar malokteri upa, da bo svobodoljubne arabske prebivavce popolnoma pomiril. Govori se tudi, da misli Abdel-Kadra, ki pride te dni v Pariz, tamkaj za nainestnega kralja (ali bolje cesarja) postaviti. — V Parizu neki zdaj delavci, natakarji in najemni vozniki, zelo rogovilijo. Stara plača jim ni več po volji, zato nočejo več svojega dela opravljati. Tudi drugod je med delavci sploh velika nezadovoljnost. — Angleška. (Cerkvene zadeve). Pri nas dobivajo fajmoštri po svojih farah veliko dušic pa pičlo duhodkov. Na Angleškem je vsa druga. Te dni je bil inštaliran ali v svojo novo faro vpeljan nek angleški duhoven, W. Joynes. Ta fara 'je kaj čudna. Že sto in sto let nima nobene cerkve in nobene verne duše, — le samo dohodke, ki jih donašajo od nekdaj posestva katoliške cerkve in jih zdaj prejema duhoven anglikanske vere. Kavno taka se godi s cerkvenim premoženjem na Irskem: vse imajo angleški škofje in duhovniki, ubogi katoličani pa morajo svoje duhovnike sami plačevati in rediti. Pa bližajo se menda časi, ko se bode tudi ta krivica poravnala. Palmerston se stara in pojde neki skorej po poti vseh Adamovih otrok. Za njim pa menda prime za der-žavno kermilo cisto nova stranka, in ta misli — tako pišejo časniki — parlamentu predlog storiti, naj se katoliški cerkvi ver-nejo njena posestva. Tako bi Angličani popravili starodavno svojo krivico do katoliške cerkve. Od prihodnjega ministerstva, ki se pričakuje, se tudi govori, da hode zapustilo staroangleško politiko na Turškem in da bode torej Turkom vsa druga pela. Oh ubogi slavja n ski kristjani, ki zdihujete pod turškim jarmom že sto in sto let, veselite se; že se tudi na vašem černem obnebju svetli in kaže se tudi vam zora boljše prihodnosti! Španska. (Novo ministers tvo) je razglasilo program svoj. Kar je poprejšnji Narvaez po-derl ali odpodil, spet se napravlja, nazaj kliče in vstavlja na svoja stara mesta. Splošno pomilovanje ali amnestija se pričakuje, vo-litna pravica se razširja in italijansko kraljestvo se upozna. 0’Donellovo ministerstvo začenja kaj svobodno se obnašati, pa ljudje se bojč, da le — na videz. „Independance‘‘ pravi: Nesrečna Španska dozdeva se nam obsojena biti, da pada iz Karibde v Scilo in iz Scile do Karibde, to je: da pada iz ene nesreče v drugo. 0’Donell se je že nekdaj obnašal protiliberalno in padel v občno nemilost. Sel je Narvaez, prišel pa ravno ta 0’Donell in ž njim tuui njegov tovarš in prijatel Posada — Herrero, človek, ki je sovražnik in nasprotnik vsemu napredku in vsaki svobodi. Mi jima zaupamo ravno toliko, kolikor Narvaezu. Vsi ti so ravno tisti in enaki, in bil bi skrajni čas, da se konec naredi tej komediji, v kteri na oder stopa eden za drugim, —• ali kar je pred durmi spet nova puntarija! — Razne novice. * Novi odbor slovenske „Matice“ je imel 22. t. m. pervo sejo. Ker se je dozdanji pervosednik, baron Zois, pervosedništvu odpovedal, izvolili so g. dr. Tomana za novega pervosednika, g. dr. L. Vončina za pervega namestnika, za druzega pa ge-neralvikarja g. A. Kosa. Za denarničar-ja ali kasirja je bil enoglasno poterjen dozdanji denarničar, g. dr. Zupanec. * V llariboru je 20. t. m. umeri profesor v pokoju, g. dr. Puff. Na grobu so mu po ranjcega sporočilu čitavničini pevci s 1 o-vensko pogrebno pesem zapeli. * Po Radgonskih nogradih je ondanji hudi mraz veliko škodo naredil. * Iz Tersta se piše „Novicam:“ „Verlemu našemu rojaku g. Ant. F a b i j a n i - j u v Terstu je izročeno, da bode v Mehiko pošiljal vse, kar pojde za novi cesarski mehi-kanski dvor. Zato je g. Fabijani osnoval zvezo z mehikansko deržavo, da bode namreč za ta namen imel na morju ladje z jadri “ Tudi mi zakličemo temu novemu početju serčnega Slovenca: Bog daj srečo ! —• Drobtine. UoMpdarstvene. (Konec.) (Duhovniki pomagajte tudi kmetijstvu!) Duhov- — 192 — nik je oče — pastir svoje čede: kakšen pa bi bil oče, kteremu deca po kruhu vpijejo, a ou ne bi skerbel, kako jim ga pripraviti. Duhovnik naj po nauku Tistega, ki se je z Bogom pogovarjal, deli s svojo čedo dobro in hudo, v veselju naj se ž njo veseli, v žalosti pa žaluje. Kakšno bi pa bilo to žalovanje, ako bi svojo čedo v nesreči videl in jej mogel pomagati, pa bi ne pomagal? Sem-tertjo njih mnogo veliko revščina tare, da je joj, sami pa si v svoji nesreči pomagati ne znajo. Ali mar niso vredni našega usmiljenja, ali niso vredni, da jim pomagamo, vsaj toliko, kolikor moremo? Naš Zveličar je čudeže delal in lačne nasitoval, a nam, če nam tudi ni dal moči, da bi čudeže delali in tako nesrečnikom pomagali, dal nam je vendar lepo in veliko moč, kedar je rekel: „učite“ — učite jih nebeških resnic, učite ljudi vsega, kar k znanju nebeških resnic pomaga. Kadovoljno uboštvo ima vrednost pred Bogom, ali ono, ki mu pravimo prisiljeno, nima samo po sebi nikakoršnega za-služenja pred Bogom, marveč je v ečkrat vzrok množim zlogom. Duhovni so dolžni skerbeti posebno za dušno srečo svoje čede; če so pa dolžni posebno in najbolj za večno srečo sebi izročene čede skerbeti: kdo bo še terdil, da jim ni tudi treba skerbeti za njen telesni blagor? Pomagajmo tedaj rad* in hitro našemu narodu, ker potrebuje hitro pomoči. Učimo se sami gospodarstva, a učimo ga tudi ljudstvo. Brez truda se ne pridobi tu nič ! Ljubi Bog bode gotovo blagoslovil naš trud, in tako bomo tudi domovini plačali svoj dolg, ki jej ga dolžujemo. Naša posebna skerb mora biti, da razširjamo vsaj med pametuišo stran naroda našega toliko in tako temeljito znanje kmetijstva, da bode vsak iž njega v svoji okolici v izgled drugemu in da ga drugi nasledujejo. To se že sicer iz neke strani po domovini spolnuje, ali še bolj se bode, če se bode mladim klerikom v vseh semeniščih predlagala kmetijska učenost. Treba pa je tudi lepih primer, da jih ljudstvo vidi in posnema. — Našemu ljudstvu je tedaj treba podučenja in lepih primer v kmetijstvu! To pa se bode doseglo, ako se bo po farah ljudstvo zmirej bolj v kmetijstvu po-dučevalo, in če bodo farovška kmetijstva na Slovenskem povsod takšna, da zaslužijo lepo ime izgled n ih kmetijstev. Kako naj se pa v semeniščih podučuje, to se pušča v presojo tistemu, ki vodi pod-učevanje z ozirom na krajinske okoliščine — ali kermarstvo (skerb za klajo) ne bi se smelo nikjer opustiti. Dokler se več kerme pri nas ne seje, ne moremo napredovati. Zastonj se govori o oplemenjenju naše živine ondi, kjer se malo kerme soje. Kjer so cent sena po 1 gld. 20 do 50 kr. prodaja, tu je že živinoreja obsojena, da na klinu visi. Pravo oplemenjenje (zboljšanje) živine začenja se tam, kjer'je dovolj kiaje; kjer ni dovolj kiaje, tam ni dobrega plemena ; kjer ni dovolj dobre kiaje, tam ni dovolj dobrega gnoja; kjer ni dovolj dobrega gnoja, tam se ne more dobro gospodariti ali kmetovati, zlasti dandanašnji ne, ker je toliko zaprek in tudi že celo dobrih in zvestih delavcev primanjkuje. Duhovniki so večidel tudi primorani, ukvarjati se s kmetovanjem. Morebiti jih pa zdaj veliko poreče: „To breme je za nas težko; mi nismo zato, da imajo duhovniki kmetije/* Mi nismo skozi in skozi tega menenja, da, še celo dvomljivi in čudni prijatli duhovstva in naroda se nam zdč tisti, ki so za to, naj bi duhovstvo naše gotove dohodke v denarju dobivalo. Še bolje pa bi bilo, da bi se farovška posestva, kedar se zlagajo, povečala nego umanjše-vala. Ves ta sestavek pa končamo z besedami prevzvišenega gospoda utemeljitelja hervaško-slavonskega kmetijskega društva. Rekel pa je : Plemenitemu iri čutljivemu sercu ni to samo edina plača, če mu kako delo, ki se ga je krepko lotil, srečno izpod rok gre, ali če z zboljšanjem in trudom kaj doseže. Je še neko veče plačilo, a to je ona zavest, da je s svojim trudom mnogo domovini korisitl, da je telesno in duševno blagostanje svojega bližnjega povzdignil’ Se le tedaj, ko se bodo naša preiskovanja po vsej domovini razširila in vsejano seme dobra tla najde, da se bodo zamoglo veliko majhnih društev ustanoviti, še le tedaj bom od njih pravo in resnično korist imeli. Za tega voljo Vas vse uljuduo prosim, da nagovarjate tudi druge svoje prijatelje in znance, da se temu tako lepemu in koristnemu početju pridružijo. Vroče prosim vsegamočnega Boga, od kterega edino vse dobro dohaja, da on naše početje blagoslovi v blagor naše domovine in njenih se-dajnih in bodočih prebivavcev; naj se v neprenehoma rastečem blagostanju že na tem svetu, kolikor mogoče, srečne čutijo, in tako, z oviini časnimi dobri okrepljeni,' še s toliko večim zaupanjem za veko vita dobra skerbe, zakaj kmetijstvo ni niti proti zakonom vere in nrave, niti ni drugim v škodo, niti išče koristi od tujih žuljev, nego jemlje samo to, kar je dobri Stvarnik v svoji modrosti človeku podelil, in spravlja na dan le to blago, ki ga je Bog naravi izročil. Narava pa je neiztočljiva! Blagoslovi Bog! (Po „gosp, listu.“) Srečkanje. Pri srečkah kneza Esterhazy-a so veče dobivke zadele: št. 110.893 : 40.000 gld.; št. 110.963: 8.000 gld.; št. 69 016: 3.000 gld.; št. 4050, 129.211 vsaka po 1500: št. 57.386, 161.052, 120.726, 141.051 vsaka po 500 gld.; št. 58.934, 151.882 144.550, 43.987 vsaka po 400 gld.; št. 57.493, 173.828, 95.839, 144.265, 11.875, 106.380 vsaka po 200 gld.; št. 17.706, 171.620, 34.486,64.727, 113.445, 92.932, 79.890, 86.920, 88.772, 155.482, 26.241, 18.867, 92 691, 28.166. 34.885, 7.498,60.379, 64.270,2079, 107.199 vsaka po 100 gld. — Loterija. Rrndcct 41 tt tl 1« 95. v Žitna cena. V pšenice gld.| k. reži gld.| kJ jcČ- i mena j gld.| k.| ovs gld. a T. turSice gidTf k. Mariboru 3 160 2 85 2 -v»- 55 1 85 3 U Colji 4 ~ 2 85 2 56 1 80 3 - IHujem 3 40 2 80 2 20 2 180 Ljubljani 3 75 2 j 68 2 37 1 9« 2 184 Kranju 4 5 * »u — — 1 90 2 80 Novemmestu 4 j 60 X Ort 2 40 1 80 3 10 Gorici 4 30 ... — _ 3 30 Celovcu 4 07 3 81 3 2 99 3 ,71 Terbižu 5 90 4 80 4 - 2 80 1 4 '75 V araždinu 3 40 2 70 2 20 — - I 2 |70 Keki 4 86 — j — 2 50 2 16 3 20 Terstu - 1 — — 1- — - — __ 1 - 1— Danajska borsa 27. junija 1865. 1800 derž. posoj ...... 89.90 Bankine akcije)...............797 Kreditne ....... 177.50 London........................109 Novi zlati...................5.18 Srebro........................107 Odperta listnica. Vsem gg. naročnikom zastran pošte: Vse pojde hitro in natanjko, jo žo poravnano; — g. J B. na U. Lepa hvala za izdatno podporo; zastran pošte morete le vi pomagati, ako zaukažete v K., da Vam „Slea" no pošiljajo na Pl; — g. dr. J. S. v. M. To se ja samo ob sebi razume; le prosimo skorej kaj, težko pričakujemo vsi; — g. D. J. v Zagorji: Priča ste nam, koliko en sam iskren rodoljub premore: Bog plati! — g M. T v Pl. „Dva možaka . . .“ pride v Cvetnik in Ž A. dobiva vSlca;" zastran „Fabiole" malo poznej odgovorim; g. K. v Lj. Vse po Vaši volji in menda ste prejoli posebno pismo. — Prihodnji list „Slovencev" pošljemo še vsem dozdajnim naročnikom; zanaprej bode pa „Slovenec" dohajal le tistim, ki si ga naroče. Zatorej prosimo, pošljite naročnino berž berž! Izdatelj in odgovorni vrednik; J. E. Božič. - Natisnil Ford. Žl. Kleinmayr pod odgvomim vodstvom K. Bertscbinger-ja.