223
Obrtnija.
Električna razsvetljava in nje nasprotniki.
III.
V okrožnici „Elektrika ali Auerjeva luč" se nahaja primer, ki je, kakor pravi okrožnica, vzet iz praktičnega življenja, primer, ki bi moral ad oculos dokazati, kako nizke so cene Auerjeve luči v primeri s cenami za električno luč. Temu računu je za podstavo vzet „kak lokal, vzemimo kaka srednja gostilna ali kavarna", kjer se za razsvetljavo sedaj potrebuje 30 navadnih plinovih plamenov (metuljevih palilnikov)
Okrožnica pravi, da plačuje lastnik tega lokala za razsvetljavo na leto sedaj kakih 2350 gld. Ko bi navadne plamene nadomestil z Auerjevimi svetilkami, potem bi znašali stroški za razsvetljavo v jednem letu vsega vkup le 1752 gld. in dotičnik bi imel dobička 600 gld. Ako bi pa ta mož hotel svoj lokal razsvetljevati z električnimi žarnicami in doseži isto svetlivost, instalirati bi moral 109 žarnic, kajti 109 žarnic a 16 sveč ima isto svetlivost (1744 sveč), kakor 30 Auerjevih plamen a 50 sveč.
Stroški za luč od 109 žarnic bi znašali na leto 5554 gld., torej za 3941 gld. več, kakor za Auerjevo luč.
Ko je pisatelj okrožnice podal ta račun, postavi se po koncu ter zakliče patetično, da znesek 3941 gld., za kolikor je električna razsvetljava dražja od Auerjeve, re-prezentuje letni dohodek že ne preveč skromnega rodbinskega očeta, da potem takem ta primer jako razločno in brez daljšega komentarja jako razumevno ilustruje cene mej Auerjevo lučjo in električno žarnično lučjo.
Navzlic temu, da je ta trditev tako apodiktična, osmelimo se vendar navedemu računu dodati svoj komentar. Vzemimo torej za resnično, da mora posestnik označenega lokala za razsvetljavo plačevati letnih 2350 gld., oziroma 1753 gld. za Auerjevo luč. O resničnosti teh številk dvomiti, nimamo nobenega uzroka, ker jih podaje plinarna sama.
Če upoštevamo v okrožnici nastavljene cene za jeden plamen  in jedno uro svetljenja,   najdemo, da mora vsak
teh   30   plamenov  goreti na leto  3500  ur ali  povprek vsak dan po 9 in pol ure.
Ne verjamemo sicer, da bi se v Ljubljani nahajal lokal, srednja gostilna ali kavarna, v kateri bi 30 lučij gorelo dan za dnevom po 9l/2 ur. Če pa posestnik takega lokala za razsvetljavo vendar le mora plačevati navedeno svoto, petem pač smemo sklepati, da njegove luči trosijo dosti več plina, kakor ga jemlje plinarna za podstavo svojega računa. Pa pustimo to na strani, in iz-računimo rajši stroške, katere bode imel isti posestnik, ako svoj lokal razsvetljuje z električno lučjo! Ako hoče ta mož v svojem lokalu imeti luč, koje skupna svetlivost ali jakost znaša 1740 normalnih sveč, — potem ne bode posegel po električnih žarnicah in njih instaliral 109, ki bi ga na leto zares stale 5694 gld., ampak posegel bode po električnih obločnicah, katerih pa okrožnica »Elektrika ali Auerjeva lučtt kar ne pozna.
Kot nadomestilo plinove luči si ta mož lahko inštalira tri obločne svetiljke, ki trosijo vsaka po 4Y2 ampera in dajejo svetlobe vsaka za 400 normalnih sveč. Te obločnice bode obesil razmerno visoko pod strop, vsak plamen pa obdal z motno stekleno kroglo, da se svetloba kolikor največ jednakomerno razpršuje.
Po ceniku za tukajšnjo elektrarno stane električna eneržija za tri take obločnice in za 3500 ur svetljenja na leto 614*25 gld. Poleg tega še je računati najemnine za elektroštevec v znesku 10 gld. in stroške za oglje, v približnem znesku 90 gld. na leto. Razsvetljava s tremi obločnicami stane torej na leto v okroglem 714 gld. in je za 1039 gld. cenejša, kakor razsvetljava z Auerjevo lučjo.
In če ta mož ne inštalira   samo treh obločnic, ampak celih šest, potem ima svoj   lokal briljantno razsvetljen in v primeru s stroški   za Auerjevo luč še 325 gld. dobička.
Pa vsakdo ne ljubi svetlobe, katero dajejo obločnice, ki pa je sicer po svoji sestavi solnčni najbolj podobna, in očesu vsekakor bolj ugaja, nego bledozelen-kasta Auerjeva luč. Naše umetne luči so sploh bolj rumenkasto rudeče, mi smo jih dokaj vajeni in jih čislamo radi njih toplotnega tona. Kdor luč s toplotnim tonom ljubi, dal bode prednost žarnici pred obločnico, Čeravno je zadnja dosti bolj ekonomična nego žarnica.
Ali bode mož, ki v svojem lokalu nadomesti 30 pli-novih plamenov z žarnicami, zares imel toliko več stroškov, kolikor jih izračuna še večkrat imenovana okrožnica ?
Mi trdimo, da ne, kajti preverjeni smo, da bode tisti, ki nadomesti 30 plinovih plamenov s 30 žarnicami in te po vsem lokalu pravilno razvrsti, da mu sipljejo svetlobo v prvi vrsti na one prostorne dele, ki svetlobe potrebujejo, imel svoj lokal prav prijetno in ugodno razsvetljen; — da njegov lokal nikakor ne bode „preklicano teman in nedostatno razsvetljen", kakor trdi okrožnica. Po že omenjenem ceniku znašajo stroški za 30 žarnic a 16 normalnih sveč in 3500 ur razsvetljenja na leto 1528*80 gld.    Najemnina za elektroštevec znaša 10 gld.
in za stroške vzdržavanja računimo 60 gld.; — torej znašajo vsi letni stroški 1589 gld.
Če pa hoče ta mož storiti še kaj več, vzel bode 40 žarnic, ki ga na leto stanejo 2128 gld. Da se mu letni troški v tem slučaju nekoliko zmanjšajo, pa bode za to skrbel, da mu žarnice po nepotrebnem ne svetijo. Kjer ni treba močne luči, ugasnil bode več aH manj žarnic, kar se z vrši z jednim samim pokrijemkom dosti bolj hitro in bolj jednostavno, nego če hoče ugasniti in z nova zažgati plinovo luč, pri čemer se potrebujeju uži-galice, kakor je to pač vsakemu otroku znano. Toraj tudi troški za razsvetljavo z žarnicami nikakor niso tako ogromno visoki kakor trdi okrožnica.
Restavracija v »Narodnem domu" ima v dveh neprimerno visokih in zelo prostornih sobah le 17 žarnic, in sicer v prvi manjši 8. v drugi na treh lustrih po tri. Navzlic temu, da je lokobil, s katerim se proizvajajo električni toki nedostaten, in radi tega, kakor smo že gori omenili sedanja razsvetljava še pomankjiva, nikdo ne trdi, da bi bila restavracija „preklicano temna*.
Nam se dozdeva, — in v tej sodbi menda nismo osameli, — da je prijetnejše pri tej svetlobi v prijateljskem krogu piti kozarec vina ali vrček piva, kajti tukaj se prijatelju lice rudeči, dočim pri Auerjevi luči njegovo lice izgleda, kakor bi bilo preveliko jeze mrtvaško obledelo.
Okrožnica „Elektrica ali Auerjeva luč" hoče prednost Auerjeve luči nad električno lučjo dokaziti tudi s tem, da kaže na zastop dunajskega mesta, kateri je pred kratkim sklenil zidati nove naprave za plinovo razsvetljavo, češ, da je ta zastop kaj tacega sklenil le stoprav po zaslišanju prvih kapacitet na polju razsvetljavi.
Ta argumentacija je pač precej naivna. Kdor je zasledoval razvoj sedaj na krmilo prišle antisemitske stranke imel je pač priložnosti dovolj, da se je proučil kak intenziven je boj ta stranka, ves čas bojevala proti angleški plinovi družbi, ki je doslej mesto oskrbovalo s plinom. Antisemiti so si postavili nalog, odriniti to družbo o kateri so v novinah in na raznih shodih v jednomer dokazovali, da ima leto za letom milijone dobička, ki se steka v inozemstvo. Ko je antisemitska stranka prišla na krmilo, bilo je jedno njenih prvih del, da je brez vsakega odširnega zaslišanja kapacitet na polju razsvetljave angleški plinovi družbi pogodbo odpovedala, hoteč jo prisiliti, da koncem leta 1899. ustavi svoje delovanje. S tem svojim sklepom pa je občinski zastop dunajski prevzel ob jednem tudi moralično obvezo, da onim svojim someščanom, ki so doslej rabili plin, bodi si za razsvetljavo ali kot gonilno silo, da tudi za naprej plin na razpolago, kajti sicer bi bili kar najedenkrat primo-rani, na svoje stroške doslej obstoječe inštalacije nadomestiti z novimi. Pri dotičnih obravnavah pa se je tudi izrecno poudarjalo, da hoče dunajska občina poleg plinarn graditi tudi še večje elektrarne.
V poštev jemati pa je treba tudi to okolščino, da so na Dunju sedaj že tri velike privatne družbe za elek-
224
trično razsvetljavo, ki imajo po obstoječih pogodbah pravico, po ulicah in cestah polagati kablje in privatnikom oddajati električno eneržijo, in da izplačujejo te družbe svojim delničarjem velikanske dividende po 7 ali 71/2 odstotkov.
Da dunajsko mesto ni nasprotnik električne razsvetljave, razvidimo tudi iz tega, da si je za razsvetljavo mestne hiše zgradilo posebno elektrarno, dasi je imelo sprva vpeljano v tej hiši povsod plinovo luč. Po izve-stjih mestnega stavbinskega urada dunajskega nadome-stuje se leto za letom velikom število plinovih plamenov z električnimi žarnicami in odločnicami in se radi tega postopanja troški za razsvetljavo mestne hiše zmanjšujejo od leta do leta.
Po izkazu objavljenem po stanju koncem junija leta 1896. bilo je v mestni hiši instaliranih 2423 plinovih plamenov, (za 760 plamenov manj kakor leto poprej), in 4598 žarnic a 16 normalnih sveč in 77 obtočnih svetiljk.
Stroški za razsvetljavo mestne hiše pa so v dobi od julija 1895. do konca junija 1896 znašali 34.261 gld. 91 proti svoti 38.793 gld. leto dni poprej, in so torej zmanjšali za 117 %.
Upamo, da smo z doslej navedenim dokazali, da trditve okrožnice „EIektika ali Auerjera luču niso stvarno podprte, marveč, da imajo pač le namen, služiti kot vada, da se plinarni ohranijo dosedanji konsumenti in bo jednem kar v največjem številu pridobijo še novi.
Slavnemu občinstvu pa prepuščamo v resni preudarek, kaj je zanj in za mestni blagor koristnejše, da prospeva mestna elektrarna, ali da nosi velik dobiček privatno podjetje, ki daje koristi v prvi vrsti tujcem ter mislimo, da pri teh razmerah posamezniku pri izbiranju načina razsvetljave za svoj dom, ali za svoje podjetje ne bode težko odločiti se za to, kaj bi bilo koristnejše, ali plinova ali električna luč.
225