MMg» «nfe »ttrtafc
a vc^a * poštnina ia ▼ Maribora « pošiljanjem na dom ja celo leto K 4.— za pol leta „ 2.— u četrt leta „ I —
Naročnica se pošilja apravništvu v tiskarni rr. Cirila, koroške ulice hštv. 5. List ee potilja do odpovedi
Deležniki katoi. tiskovnega društva do-bivf-io K»t bre» posuta« narotata«.
SLO VENSK
List ljudstvu v pouk in zabavo.
MM feri*
Ms t tiskarni in pri
gospoda Novak-a as velikem trga po 10 k*
Rokopisi se ne vratajo, neplačani listi
ne :ie sprejemajo.
Za oznanila se plačaj«
od navadne > ■ stice, če so natir	.t,
po 15 h, dva), t, trikrat 35 i.
Inserati »e gpr^-taaje do sredo opoludu*
Btev, 14
7. Maribora, dne 7 aprila 1904
Tečaj XXXVIII
Naš propad.
Od Drave, dne 4. aprila.
Vsa priroda ¡se vzbuja in oživlja. Livade in njiva selene, drevje brsti, tuintam dehti že posamezen cvet. Velikonočni prazniki nas objemajo s svojim veseljem .., Mi Slovenci ptujskega okraja pa žalostno povešamo svoje glave. Zgubili smo bitko za okrajni zastop. Mesto Ptuj nam ga je vzelo in zmagoslavno se ozira sedaj na nas uboge, poražene okoličane. Mesto nam bo zapovedaio, vihtelo bo nad nami svoj bič, mi pa bomo pokorno poslušali in spolnovali. Nekdaj smo tlačansli graj-ščakom, sedaj tlačanimo mestom in trgom... Kakor da bi nam bilo usojeno črno robstvo in suženjstvo!
V vašem listu so dopisniki iz našega okraja že marsikatero povedali, zakaj smo Slovenci propadli. Bičali so izdajice, okarali nemarneže, ožigosali nasprotnike. Dobro, prav dobro! Vsi ti so bili krivi našega poraza! Toda vseh krivcev še vendar niso imenovali. Najhujši in največji krivci so se zamolčali. To so naši slovenski razumniki; osobito v Ptuju, a tudi po celem okraju! Nikar se ne razburjajte, gospodje razumniki, niste vsi krivi in ne vsi enako krivi. Vsak nsj vpraša svojo vest in povedala mu bo gotovo neprikrito njegov greh!
Kako pa vi občujete z ljudstvom, gospodje razumniki ? Nemci si s svojim prjaz vim obnašanjem vedo pridobiti pristašev. Nemci iščejo vsake priložnosti, da bi se seznanili z okoličani ter vstopili ž njimi v ožjo dotiko. Slovenec pa, če je družabno zlezel
f
nekoliko višje, že misli, da lahko kmečkega človeka kar prezira in se nad njim zdira. Gosped;e razumniki slovenski, ali ne odbijete mn< go pristašev s svojim obnašanjem od sebe? In kako si jih skušate pridobiti? Seveda, kadar je treLa voliti, takrat se razpiše zaupni shod, se postavijo kandidatje in sedaj bi vam naj vsi marširali kakor vi hočete! Res, naša stvsr je močna in poštena, toda pristašev ji ne znate ohraniti, še manj pa pridobiti!
In kako so se letos postavljali kandidatje? G. dr. Jurtela rii katoliško - naroden mož. a on je poštenjak, ki ima mnogo sku-čenj in toplo, ljubeče srce za slovensko ljudstvo. To ljudstvo dobro ve, in ker ste ga letos izbili izmed kandidatov, slovenski kandidatje niso imeli zaupanja pri mnogih vo-lilcib. Le bedimo odkritosrčni, v ospredje se silijo pri nas ljudje, ki imajo to slabost, da vidijo svoja imena radi tiskana v časopisih, za ljudstvo pa se ne brigajo in zraven še izpodrivajo druge ljudi, ki bi za ljudstvo vsaj kaj storili.
Komaj so se končale volitve v okrajni zastop, že je bil tudi v »Slov. Narodu« napad na ptujskega prošta, torej na duhovnika. Pisec onega napada je gotovo vedel, da je g. prošt bil že pripravljen na pot za volitev, a so mu je sporočilo, da je njegov glas — nepotreben. Taki napadi so značilni! Pri vsaki priložnosti napadajo n kateri »voditelji« duhovnike po časopisih, a kadar pride volitev, takrat bi naj duhovnik igral poslušnega agitatorja! Nič jim ni prav, če duhovnik kaj stori, samo kadar bi jim naj bil pr»g«njač.
takrat ga najdejo! Vsled tega vlada nezaup-nost. Svojim so ražnikom nihče rad ne zaupa.
Organizacija našega okraja bi se morala ustvariti iz Ptuja ven, tam je središče! A kaj se je storilo ? V zadnjih treh letih menda nismo imeli treh shodov, izvzemši volilne shode. Kadar so volitve, takrat pa bi naj bilo vse ljudstvo vzbujeno! Po čudežu« m potu, kaj ne?
Lani se je priredil na Gori mladeniški shod, da bi se organizirala mladina v krepko, neprodorno narodno četo. Takoj so vsi liberalni listi napadli te shode, da so škodljivi narodni stvari. Dobro, pa pustimo vso stvar.*) Delajte si sami!
Žalostno je v našem okraju, a tega niso toliko krivi nemškutarji in druge izdajice, ampak žalostne, razdrte razmere v našem lastnem taboru. Vodstvo naie politike je tako, da nihče nima veselja sodelovati! Mi smo
nezadovoljni, nezaupni, nedela «ni.....Naš
okraj nazaduje brzimi koraki. Ms umiramo...
„Uradna slovenščina."
Po naših političnih uradih na Sptdnj«m Štajerskem sede skoraj izključno nemški plemenitaši, ki imajo pač mnogo časa za love, sprehode in druge zabave, a za pri-učenje slovenskega jezika jim ne preostaja
*) Nikakor ne, te stvari ne bomo pustili I Mi gremo z mladino pod katoliško in slovensko zastavo naprej in prišel bo čas, da se ne bomo nič več ozirali
na zaspane „voditelje", ki že itak nič več ne zidajo, ampak še samo razdirajo. V značajni mladini je naša bodočnost 1
Listek
Zviti brat.
(Spisal Ivan Robar.)
(Dalje in konec.)
Ko se je začelo mračiti, vzame mlajši brat palico v roke in jo mahne proti omenjenemu čebelarju. Pove mu, da pridejo nocoj tatovi nad čebele. Pogovorita se tudi 3 čebelarjem, da bo pazil na panje. Seboj ni drugega zahteval, kakor le ostro šilo. V če-čebelnjaku se splazi v velik prazen panj ter posluša, kedaj pridejo tatovi. Ni preteklo četrt ure in brata sta ža stala pred čebelnjakom Starejši reče srednjemu: »Pojdi in tehtaj kateri panj je najtežji, tistega izvleči, da ga odneseva« Srednji brat hitro naleti na tistega, v katerem je ležal njun mlajši brat. Seveda je bil ta najtežji. Brata ga naložita in neseta. Spredaj iz panja bila je luknja in tamkaj je nesel srednji brat. Mlajši brat srednjega trikrat pikne s šilom za vrat tako, da je kar odskočil. »No, kaj noriš kali«, zakriči starejši nad njim. »Kapa kosmata, misliš, da bom mirno držal, če so me pa tri bučele naenkrat pičile« mu odvrne srednji in se praska za vratom. Nato gre starejši naprej, naložita in zopet neseta. Tega pa
mlajši ¡z panja tako sune s šilom, da se mu je kar zasvetilo pred očmi t-r se je skoraj zgrudil na tla »No, vidiš, sedaj p« ti noriš, prav ti bodi, ker meni nisi hotel verjeti, da pikajo«, reče mu porogljivo srednji brat. Pri tem se oba razjezita, vržeta panj v stran ter gresta jezna domu Mlajši se pa «pravi iz paoja in ga nese čebelarju nazaj. Ta se mu lepo zahvali, da mu je obvaroval čebele ter mu da en panj za plačilo. Njegova brata sta zjutraj ravno na pragu stala, ko je mlajši težko nesel velik panj čebel proti domu. Miajši brat imel je sedaj pri svoji koči že troje prisluženih reči namreč: ovna, gos in panj čebel.
Iz nevošljivosti in jeze, da je mlajši tudi čebele prinesel domu, skleneta sia-e;ža dva mu zažgati hišo. Kar sta sklenil», to sta tudi storila Neki dan, ko ravno ni bilo mlajšega doma, mu gresta zakresita njegovo majhno hišico, s katero so pogorele tudi čebele, gos in oven. Mlajši brat, ubogi revček pride domov, hodi okoli svoje pogorelo koče ter ni vedel kaj bi počel Takoj je sumil, da mu ni nihče drugi užgal nego njegova brata. A njegova prekanjena butica vedela ss je tudi tukaj pomagati. Pri sebi imel je majhno vrečico, v katero nasiplje poino oglja in pepela od svoje «gorele hiše jo naloži na ramo ter odide Kaki dve uri h da, prišel je
do hriba, na katerem je stal veli« grad Koraka naravnost v grad ter piosi, da bi mu ondi shranili nekaj časa poino vrečo, češ, da ima še opravke Odhajajoč še reče: »Bog ne daj v vrečo pogiedati kajti v nji imam polno začaranega zlata. Č> kdo pogleda v \rečo, ah se je dotakne, se vsa spremeni takoj v oglje m pepel« Vse to mu v gradu obljubijo. Grajske princezinje, radovedne deklice, se niso mogle vzdržati, da ne bi v vrečo pokukale. Ko jo raz-ežejo, zagledajo — res samo oglje iu pepel. Prmcezinje meneč, da se je začarano zlato res spremenilo v pepel, nadevajo iz samega strahu polno vrečo zlatih cekinov, pepel m oglje pa zasipijejo na dvorišče. Miajši brat pride čoz poi ure po vrečo ter vpraša, če so mu dobro pazili na zaklad. Odgovorijo mu, da je vse tako, kakor je bilo. Nato se lepo zahvali ter odnese vrečo. Ni mogoče opijati, kakšno veselja se ga je polastilo, ko na potu domov razvije vrečo ter zagieda poln) zlatih cekinov. Skoro samemu sebi ni hotel verjeti, da je tudi grajske tako pošteno opeharii. Ko pa pride domov, začne se svojima bratoma lagati, kako drago se sedanji čas predaja oglje in pepel Pokaže Jima zlato ter reče: »Vse to sem dobil za vreč j ogija in pepela.« Iz same lakomnosti d denarja zažgeta še starejša brata svojo hišo, pobereta oglje ter ga ne-
časa. Seveda, plemenitaš in učenje ljudskega jezika, to bi bilo za te ljudi nemara ponižanje, ka-li? Ti ljudje pač pozabljajo, da jih je ubogo ljudstvo moralo stoletja in stoletja živiti in rediti s krvavimi žulji. Njih dolžnost bi bila, da bi se skazovali rednikom svojih pradedov hvaležni ter jim Sli povsod na roko, a kakor njih pradedje tudi njih potomci ne cenijo ljudstva in ga ne ljubijo. To kaže posebno dejstvo, kako malo volje imajo, priučiti se jeziku ljudstva, med katerim si služijo svoj krua! Ea izgled!
Okrajno glavarstvo v Mariboru je pred kratkim razposlalo občinam neki ukaz, kateri pa je pisan v tako barbarični slovenščini, da ga ni mogoče razumeti. Prosimo, naj se cenjeni čitatelji sami prepričajo! Dopis se glasi doslovno tako-le:
Štetja—dokaznica o teh v času od dne 15. svečana do vStevaje 15 sušca 1904 na omenjeno občino, po zdravnikah ozirajo oglednikah mrtvih na pošto oddane zdravstvene naznanila oziraje naznanila oglednikov mrtvih.
C. k. okrajno glavarstvo Maribor dne 9. svečana 1904 Št. 3986 Vsem občinskim predstojništvam. Vsa pisma okoljavnih zdravnikov z občinam so poštnine ne proste. Da bi se prosta poštnina za doposlalev pisem ckoljavnih- in občinskih zdravnikov z občinam izprosila, se namerava poštnino v navprek vzeti. Da bi se to omogočilo, je potrebno obsežek teh pisem vedeti. Naročuje se torej priloženo tiskovino natanjčno v vseh rubrikah izpolniti in najdalje do 1. aprila 1904 semkaj doposlati. (Sledi podpis.)
Ali je to slovenščina? Ne, to ni slovenščina, to je le »dokaznica« velike nezmožnosti dotičnega uradnika, ki je ta oklic hotel posloveniti, za uradovanje med slovenskim ljudstvom. Občine morajo vse ukaze točno izvršiti, a kako jih naj, če se občuje ž njimi s takim barbarskim »mišmašem«? Gospodje plemenitaši po naših glavarstvih si naj vzamejo čas za učenje slovenskega jezika, če pa nimajo za to dovolj možganov, pa naj puste naše ljudstvo v miru in naj jo poberejo iz naših krajev! Tak jezik pa je naravnost žaSjenje slovenskega naroda!
Vedno in vedno nam ravno nemški uradniki po svojih besnih listih razlagajo, da naše ljudstvo ne razume »nove slovenščine«. Da, res je, njihove »nove slovenščine« ne razume in ne more razumeti pameten človek, ker to ni noben jezik, ampak le najslabša jezikovna krparija in spakedrija. Zopet prihajamo k sklepu, da za Nemce ni mesta v naših urc.dih. Proč torej ž njimi!
Rusko-japonska vojna.
Čez Velikonoč ni došlo z bojišča nobene vesti o kaki bitki. Listi le poročajo o gibanju ruskih in japonskih vojnih čet. Toda ta poročila so večinoma izmišljena, ker obe vojski skrbno prikrivata svoje naklepe, ali pa izdajata krive vesti, da premotita ena drugo. Kajti mnogo je od tega odvisno, da se nasprotnik preseneči ter sc mu zada občuten udarec.
Iz poročila, da so prve japonske čete prodrle do Jongčona v bližini Vidža in izliva Jalu-reke in da so vojni poročevalci v Tokiu dobili dovoljenje iti na bojišče, sklepajo angleški viri, da stojimo tik pred velikimi vojnimi podjetji Japoncev. Angleži kar ne morejo pričakati uspešnejšega prodiranja Japoncev, ker so pričetkom vojne pisarili, da bodo z velikimi presenečenji Japonci Ruse pohrustali v par dneh. Mnenje angleških listov tudi to pot ni dokaz, da bo res tako. Doslej so Japonci z Rusi imeli praske samo v severni Koreji, v Mandžuriji pa ni niti enega japonskega vojaka. Prodiranje Japoncev bi se moralo torej pričeti iz severne Koreje preko spodnjega dela reke Jalu pri Vidžu preko Fongvangčonga v smeri na Liaojang Mukden ali od Macoršana proti Kirinu in Harbinu, ali proti Niuguta - Harbin ali proti Vladivo-stoku. Najverjetnejši je v sedanjem letnem času poskus od Vidžu proti Liaojangu in Mukdenu, torej proti središču ruske armade. Angleški listi menda ne pomislijo, da imajo tudi za ta načrt Japonci še premalo armade zbrane v severni Koreji. Angleški časnikarji hočejo napraviti Japonce Se bolj nepremišljene, vrtoglave in površne, nego so res. Japonski oddelki se razprostirajo sedaj od Andžu do Jongčona, severno mej Vidžu in Usanom pa tabors kozaški oddelki. Po sedanjem položaju sta sovražnika ločena par dni hoda.
Pruski polkovnik Graedeke se je izrazil o bojevanju tako-le: Čira dalje se bodo Japonci pomikali cd doma, tem bolj bodo oddaljeni lastnemu domu, in čim bolj se bodo Rusi umikali, tem bližje bodo svojemu domu. Ta polkovnik je popolnoma prepričan, da Japonci niso dorastli veliki nalogi, ki so si jo nadeli — tako daleč in proti takemu nasprotniku. On je mnenja, da bo usoda za Japonce grozna, ker po vseh njih dosedanjih pripravah je soditi, da niso niti pripravljeni na svoj prvi poraz.
Rusi potopili japonsko ladjo.
Petrograd, 4. aprila. Dopisnik ruske brzojavne agenture poroča iz Port Arturja: Združeno rusko brodovje ja 26. marca zapustilo
seta v bližnjo mosto na prodaj. Vse se jima smeji, ko zahtevata za vrečo oglja vrečo zlata. Zdaj še-le spoznata, da ju je mlajši brat pri tem močno »nafarbal«. To se je zdelo starejšima bratoma preveč. Prišedši domov zgrabita mlajšega, sklačita ga v veliko vrečo ter ga odneseta, da ga vržeta v vodo. Ko prideta ž njim mimo neke gostilne, postavita ga na tla in gresta malo v gostilno pit. V tem času prižene neki živinski kupec po cesti mimo gostilne mnogo živine. Mlajši brat začne v vreči sem s seboj veselo govoriti: »Juhe, kako se že veselim, ko pridejo angelci in me v nebesa neso, juhe!« Ko to sliši kupec, začne ga prosi, naj pusti njemu stopiti v vrečo in iti v nebesa. Za plačilo mu kupec obljubi vso žuino. Mlajši brat mu to seveda rad dovoli ter veli kupcu, naj vrečo hitro razveže. Nato stopi mlajši brat iz vreče in zaveže kupca vanjo. Starejša prideta iz cerkve, zabašeta vrečo in jo neseta na neki most. Kupec, meneč, da ga nesejo angeiji, je prav tiho čepel v vreči. Ku dospeta na most, vržeta vrečo v vodo in tujec je utonil. Starejša brata sta se glasno zakrobotala, ker sta mislila, da sta mlajšega pokončala. Nato se napotita proti domu. Kake pol ure sedita doma v senci, kar zagledata mlajšega brata, ki je gnal celo čredo živine. »Lej ga spaka, koliko živine žene
najin brat domov. Za Božjo voljo, kje jo je dobil, v vodo sva ga vrgla, sedaj pa žene celo tropo živine.« Tako sta začudena govorila. Čez nekaj minut bili so že vsi trije skupaj. Zdaj pa začne mlajši pripovedovati, kako se v vodi zastonj dobi vsake vrste živina. Starejša brata se temu jako čudita. Takoj skleneta tudi ona skočiti iz tistega mosta v vodo. Mlajši brat, ko je vedel, da mu verjameta, reče: »Čez tri dni ženem to živino na sejem čez tisti most ter vama lahko pokažem, koliko živine je spodaj pod vodo.« Odločeni dan se odpravijo vsi trije na pot. Ko prižene mlajši svojo živino na most, pokaže starejšima celo vrsto živine v vodi. Videla se je namreč v vodi živina mlajšega brata, ki je stala na mostu. Starejša bila sta tako neumna, da nista sprevidela sleparije. Starejši reče srednjemu: »Skoči ti naprej ter mi pokaži iz vode z roko, če je mnogo plena.« Takoj skoči srednji brat v vodo. Toda kmalo pomoli roko ven, da bi ga onadva na mostu potegnila iz vode, ker se je že začel potapljati. Starejši brat pa meneč, da ga vabi, Strbunkne Se on za njim in oba sta utonila. Mlajši brat si na mostu vesel zavriska ter žene svojo živino domov. Postavi si lepo hišo in hlev in ostalo mu je še precej denarja. Živel je potem še dolgo in srečno ter še sedaj živi, če že ni umrl.
pristanišče ter odplulo proti otočju Miaotao. •Novik« je zapazil neki parnik, ki je vlekel za sabo neko kitajsko ladjo. Topničarica »Zinmatelny« je dvakrat ustrelila, nakar se je dotični parnik ustavil. Bil je japonski parnik »Hanienmaru«, na katerem je bilo deset Japoncev, enajst Kitajcev in mnogo važnih papirjev. Moštvo so spravili Rusi na »Novik«, ladjo pa potopili. Ko so se »Novik« in top-ničarice zopet združile z ostalim brodovjem, vrnilo se je to v Port Artur. Preiskava zajete ladje je dokazala, da je ta vozila živila in streljivo za neko japonsko četo, ki se je pred kratkim izkrcala na otoku Hajando, katerega je Kina zajedno s Port Arturjem in Daljnijem odstopila Rusiji in kjer ima Rusija zalogo premoga.
Kitajska bo pomagala Japonski.
London. Iz Kine prihajajo zelo zanimiva poročila. »Daily Mail« poroča iz Šanghaja, da se bo Kina pridružila Japonski. Kina se je proglasila za nevtralno le na nasvetovanje Japonske. Kitajsko ljudstvo je ne le za Japonsko, ampak tudi močno protimsko. Mlajši naraščaj kitajski proslavlja vedno Japonce ter zabavlja čez Ruse. Kitajci so pripravljeni verjeti japonskim obljubam, ako le ostane Kitajska samostojna. Kitajci trdijo, da Japonski uspehi dokazujejo, da je združeno rumeno pleme belemu kos.
Nlučvang.
Niučvang, 4. aprila. Amerikanski konzul Miller je naznanil tu bivajočim Amerikancem, da Združene države vsprejmejo od Rusije naznanjeno obsedno stanje nad Niučvangom. Amerikanska topničarica «Helena» odide v kratkem. Angleška topničarica «Espingle» pričakuje še novih naročil. Prebivalstvo je popolnoma mirno, le nekateri odnašajo svoje imetje na varne kraje. Poroča se, da bo, kakor hitro odpluje 11 tu stoječih ladij, pristanišče in reka zaprta prometu iii preprežena s podkopi. Rusi se marljivo pripravljajo na brambo mesta. Poročevalce najbolj lažnjivih angleških listov so Rusi izgnali iz Niučvanga. Kuropatkin je dne 3. t. m. nadzoroval tu-kajšno posadko, ki broji 10.000 mož in 60 topov.
Prodiranje Rusov proti Jugu.
Petrograd, 2. aprila. Dve ruski diviziji in gorsko topništvo gredo z južnega Usurska dalje proti jugu. Prva divizija gre ob reki Tumen, druga po vzhodnem obrežju Korejskem. Prva kolona se je ustavila ob gori Paktonšanu pri izviru reke Jalu in pojde dalje ob reki Jalu. Druga divizija je dosegla Pukčen, ki stoji ob glavni cesti k Vensanu, 150 klm. daleč od mesta, kjer se izkrcujejo Japonci. Predn3 straže so dosegle Hamheun, 83 klm. od Vensana. Južno od Hamheuna so se prikazale močne ogledne straže japonske, ki krijejo divizijo v Vensanu. Neprijateljske čete so še 90 klm. oddaljene med seboj.
Dunaj, 3. aprila. Rusija namerava svoje brodovje silno pomnožiti. Stroški bodo znašali 300 mil. rublje v.
Port Artur.
Moskva. «Moskovskija Vedomosti» na-svetjujejo, naj se Port Artur prekrsti v «Port Nikolaj», ker angleško ime neugodno zveni.
Port Artur. Sem je došel ces. namestnik Aleksejev. Bil je slovesno sprejet. Ogledal si je čete in brodovje. Prej se je slovesno vrSil pogreb inženirja Sverova in 7 mornarjev, ki so bili ubiti pri zadnjem napadu na Port Artur.
Politični ogled.
Štajerska sodišča se pridno ponem-čujejo. Razmere pri sodišču v Celju so od dne do dne žalostnejše. Ne mine skoro mesec, da ne bi priSel v Celje kak avskultant — kurzovec. Svečana in sušca sta prišla Celje dva taka moža, ki se hočeta slovenskemu uradovanju v par mesecih priučiti.
Eden teh dveh je sin visjesodnega svetnika viteza Karnitschnigga. On ima že sodni izpit in je torej neposredno pred imenovanjem. Seveda pride kot adjunkt v slovenske kraje, ker bi ga sicer ne poslali v Celje. Kako se naj pa ta sodni uradnik priuči v kratkem času do imenovanja slovenščine. Torej vsa ugovarjanja slovenskega ljudstva na shodih ne pomagajo nič. Predsednik deželnega nadso-diSča grof Gleispach se kratkomalo nič ne briga za želje Slovencev na Štajerskem, ampak dela vedno samovoljno naprej. Na prihodnjih shodih naj bo povsod prva resolucija: Proč z Gleispachom!
Vojaški novinci. Svojo nesposobnost kot ministrski predsednik je pokazal Korber posebno pri letošnjem zasedanju državnega zbora. Vsled svoje krivične politike se je popolnoma uda! Nemcu ter ni hotel dati Slovanu nikakih pravic. To je zakrivilo, da ni mogel delovati državni zbor ter tudi ne dovoliti vojaških novincev, kar smo že pred zadnjim zasedanjem pisali. Ker so pa časi jako nevarni, mora imeti vlada vojaške novince. Korber je torej dovolil z vladnim odlokom po § 14 za 1. 1904 vojaške novince. In sicer je dovoljeno: za stalno vojno 103.100 (od teh odpade na tostransko državno polovico 59.024). Za deželno brambo rabijo 14 500 novincev. Od tega krvnega davka bomo plačali Slovani več kakor polovico in vend»r nas zatira vlada pod Korberjem, kjer nas le more ter nam krSi naSe najbornejže pravice.
Politični položaj v Evropi. Zadnje dni se je raznesla po Evropi vest, da sta se Francoska in Angleška, ki sla si stali dozdaj zelo nezaupno nasproti, zvezali in sklenili glede svojih strmljenj nekako sporazumljenje. To je jako daleko sežnega pomena za ohra-njenje evropskega miru. To je pa nekoliko vznemirilo Nemčijo. Ker je tudi Avstrija zadnji čas postala prijazna Rusiji, začela se je Nemčija ozirati po prijatelju, na k&terega bi se zamogla zanesti v resnih časih. Kajti Rusom prijazna Francoska v prijateljskih razmerah z Angleško, slednjič tudi Avstrijsko delovanje z roko v roki z Rusijo, je povzročilo položaj, da je ostala Nemčija skoro popolnoma osamljena. V Afriki se je v njenih naselbinah vnel upor. Spuntal se je zamorski rod Hereros. Vsled svojega ošabnega nastopa zamerili so se tudi Angleški in Zjedinjenim državam severoameriskim. Zato je Šel nemSki cesar minoli mesec nekoliko na izprehod, da bi poiskal zaveznika. Šel je v Italijo, kjer se je sešel z italijanskim kraljem. Bržkone je Sel Italijane potrdit v veri, kako je potrebna trozveza. Tako sa vsaj vidi iz napitnic, ki sta jih govorila oba vladarja pri skupnem obedu.
Dopisi.
Iz Paciqja. Minoli mesec smo imeli volitev za novi občinski odbor. Ta volitev je bila v vsakem oziru nekaj posebnega.
C. kr. okrajno glavarstvo v Ptuju poslalo je na volitev kot komisarja nekega nemškega uradnika, kateri ni zna! prav nič slovenski. To je največa predrznost. Kako se naj tak uradnik sporazuma s slovenskimi volilci? Kako naj razlaga postavo, naj poduči slovensko volilno komisijo in volilce, če ne ume jezika in mora radi tega molčati? Ali gosp. c. kr. okrajni glavar Underrain posije trdega Nemca kot komisarja med slovenske volilce, da nemški uradnik dobi le komisijske stroške, dasi nikakor ni kos izročeni mu nalogi? In kak nered in nemir je vladal med celo volit vi jo! Ali gospod komisar tega ni videl in slišal? Pri tej volitvi so se tudi glasi kupovali za »dornovsko stranko.« D v a iz Ki-carja sta kar trosila kronice! Odkod sta jih neki dobila? To je treba zasledovati!
Iz Salovec. Preljubi »Slov. Gospodar!« Izroči naSim vrlim in marljivim poslancem prisrčni pozdrav in zahvalo za predloge, katere so vložili, kakor je bilo v predzadnjem »Slov. Gospod.« objavljeno, glede osebnega dohodninskega davka ter glede pridelovanja brezdačnega žganja od strani tistih posestnikov, ki točijo vino »pod vejo.«
Res je težavno izpolnjevati obrazce vsakemu obrtniku. In če še tako natančno izpolni, vendar mu vrnejo polo nazaj. Seveda, obrtnik ne ve, kaj da manjka. To se je pre-tečeno leto dopisniku zgodilo. Ravno tako je velike koristi drugi predlog c brezdačnem pridelovanju žganja. Prej tega ni bilo in na-krat si je vlada izmislila novo breme ter ga naložila kmetu na pleča. Če rabi država denar, vedno le kmetu naloži večji davek. Da bi mu pa pomagala v stiski, tega pa seveda ne stori. In če izstisnemo včasih kako podporo s pomočjo naših vrlih poslancev, tedaj polovico mestjani vtaknejo v svoj že tako poln žep, kakor se je pred kratkim v ptujskem okraju zgodilo.
Pa še na nekaj bi opozorili naše vrle gg. poslance. Da bi nam namreč odpravili občinske živinoglede. Saj vendar živino ogleda tudi živinozdravnik. Čemu so torej te sitnosti? Če gospodar kako živinče ali svinče proda, moia okolf letati, včasih po več ur, ako hoče dobiti živinski potni list in Se po vrh ogledniku za listek plačati. Tega pred Štirimi leti ni bilo in se vendar svet ni podrl. S tem se delajo kmetu samo težkoče, na-mestu da bi mu vlada Sla kolikor mogoče na roko.
Naše poslance pa prosimo, naj nas Se v prihodnje tako vrlo in možato zastopajo kakor dosedaj. Bog jim povrni njihov trud in zavest, da to kar storijo, storijo v prid ubogega kmeta.	M. P.
r tega je bil obsojen na Sest mesecev težke \ ječe. — Kostanjeva drevesa ob potu iz | Maribora v Kamnico so neznani pobalini poškodovali in zlomili in to celo na velikonočno nedeljo zvečer.
Pisanke za narodopisni muzej. Prijatelji in znanci si za Veliko noč darujejo radi lepo barvana in okrašena jajca, ki jim pravimo pisanke ali tudi rumenice (remenice). Občudujemo / včasi lepe figure, ki so jih spretne roke zarisale na jajčjo lupino. In ravno zato pisanke zaslužijo, da jim posvetimo Se posebno pozornost. Naši bratje Čehi so že zdavna spoznali njih narodopisni pomen in v čeških muzejih lahko vidiš velike zbirke pisank z najrazličnejšimi okraski, v čeških časnikih so pa še izšli mnogi učeni članki o tem. NaSe »Zgodov. društvo« je tudi pred kratkim dobilo za muzej pet krasnih čeških pisank iz velehradskege okraja na Moravskem. Mi Slovenci se še vse premalo brigamo za svoje narodopisne posebnosti, zato se tudi sami sebi vedno bolj odtujujemo V tem se moramo poboljšati zlasti mi štajerski Slovenci. NaSe »Zgodovinsko društvo« ima namen, poleg zgodovine gojiti tudi narodopisje, treba je !e, da se v občinstvu vzbudi večje zanimanje. Ravno sedaj je priložnost, da opozorimo na naše pisanke Pošljite iz različnih krajev pisanke, ki imajo kake figure za muzej. Večjo narodopisno vrednost imajo seveda one, ki jih ljudje okrasijo po svoje, kakor pa one, katerim se nalašč vrišejo kake umetne slike in napisi. Naj se pripiše tudi kraj, odkod so in način, kako se pripravlja barva in delajo figure, istotako, če imajo ljudje glede pisank kake posebne navade ali prazne vere. Tako lahko v kratkem dobimo zanimiv prispevek k naši narodopisni vedi. — K.
Okrajni zastop mariborski. Cesar je potrdil izvolitev dr. Janeza Schmiederer načelnikom in Jožefa Bankalari podnačelnikom okrajnega zastopa mariborskega.
Stndenci pri Mariboru. Minoli mesec je pade! dveleten Vaiter Schwarz, sin mizarja Schwarz, čez stopnice ter se tako močno poškodoval, da je drugi dan v bolnišnici umrl. Mati ponesrečenega otroka je težko bolana in ni mogla nadzorovati otroka.
Iz Oplotnice. Dne 26. sušca je odprl tukajšni trgovec in Nemec Anton Kriechbaum še eno trgovino pod vodstvom Franca Kvas. S tem hoče bržkone pridobiti več glasov za prihodnjo volitev nemškutarski stranki. Toda vkljub temu ne bo Slo.
Kdor zaničuje se sam .... V roke nam je prišla delavska knjižica nekega zidarskega pomočnika iz občine S.....v SI.
gor., katero je napisal tamošnji župan. Pisana jo v tako spakedrani nemščini, da je groza. Ko je dotični prinesel knjižico na okrajno glavarstvo, zmajal je uradnik z glavo ter se zaničljivo nasmejal. Veliko kmečkih županov Se vedno nemčuri, pri tem pa ne pomislijo, da s svojo straSno nemščino služijo v posmeh Nemcem, ki dobe njihovo pisavo v roke. Kdaj se bo začelo svitati v glavi teh nemčurjev ?
Od Sv. Benedikta v Slov. gor. se nam poroča, da ni bil vzrok samomora Simona Zigerta nalezljiva in neozdravljiva bolezen, ampak da je bil revež umobolen, kakor je dokazala preiskava zdravnikov.
Slovenj gradeč. Premogovnik pri Slo-venjgradcu je kupU iz konkurza Jožefa Farsky grof Henkel - Donneräberg v Wolfsbergu na Koroškem za 23.500 K.
Sv. Jnrij ob juž. žel. V Hrušovcu so naSli dne 30. m. m. v nekem potoku 18 let starega trgovskega pomočnika Janeza Kovačič iz Šibeneka, mrtvega. Ali se je revež ponesrečil ali se je sam usmrtil, se ne more dognati. Truplo so prepeljali v mrtvašnico v Št. Juriju ob juž. žel.
Iz Šoštanja Trg ŠoStanj je sedaj v slovenskih rokah, kar pa tukajšnjim nemSku-tarjem ne da miru. BivSi »Sokol« tovarnar Woschnagg misli pri bližajočih se volitvah z vso silo napasti to velevažno slovensko po-
Od Sv. Marka niže Ptuja. Ko smo Markovčani in Bukovci slišali, da so nekateri kmetje veleposestniki volili v okrajni zastop namesto kmetskih posestnikov vse grajščake, kar jih imamo v okraju, in med temi tudi g. pl. Pongratza, grajščaka v Domovi, smo bili vsi prav iznenadeni. Mi Pongratza dobro poznamo, ker nam divjačina iz njegovega lova, posebno fazani delajo grozensko škodo na polju. To se ponavlja že več let. Škodo dobiti povrnjeno pa ni lahko; g. pl. Pongratz se pusti tožiti in to do najviše instance, preden plača odškodnino! To smo pred nedavnim doživeli, ko smo imeli več sto kron odškodnine od njega tirjati. Koliko potov smo imeli v Ptuj? Koliko smo potratili časa in denarja, preden smo dobili mali del škode poplačane! Nekateri posestniki so že obupali, čeS, divjačina nam je pridelke vničila, odškodnine pa ne moremo dobiti, da bi si živež kupili! O tem se ve »Štajerc«, ta »prijatelj« grajščinskih kmetov, nikoli ni besede napisal in povedal. No, kmetje Žampa, Vrabelj, Vindis, Cafuta, Visenjak! Zapomnite si »dobrote«, katere skazuje vaS prijatelj, grajščak pl. Pongratz nam revežem!
Razne stvari.
Iz domačih kraj «t.
Slovensko društvo je iz tehtnih vzrokov preložilo občni zbor na dne 17. apr. Vse rodoljube opozarjamo na to okolnost!
Eatol. politično društvo za kozjanski okraj priredi dne 24. aprila (tretjo nedeljo po Veliki noči) zborovanje pri Janezu Gubenšeku na Lesičnem. Odlični govorniki so obljubili svojo pomoč.
Katol. politično društvo „Sava" za brežiški in sevniški okraj ioca svojo odborovo sejo na belo nedeljo v Rajhenburgu v gostilni Unšuldovi ob 3. uri popol.
Mariborske novice. 21 letni brezposelni Anton Pisk, kateremu je bivanje v
(Mariboru prepovedano, vrnil se je minoli mesec zopet nazaj. Ko ga je zasačil redar ter ga aretiral, se mu je zoperstavil. Zaradi
stojaiiko. Za seboj ima ¡ako močan »General-štab«. Boj bo hud, zato bo pa zmaga tem
lepša!
Iz šole. Nastavljeni so kot nadučitelji na ljudski šoli v Gotovljah učitelj Franc B r i n a r iz Zibike; kot učitelji ozir. učiteljice: na ljudski šoli v Dolu tamošnji začasni učit. Mtaaet Roš, na ljudski šoli v Kostrivnici tam: žaji začasni učitelj Ignacij G o k 1, na itudski šoli v Gotovljah stalna učiteljica Matilda Brin ar roj. Vidmajer iz Zibiko, na ljudski šoli v Št. Juriju ob Taboru tamošnja ¿sačasna učiteljica Matilda Dragatjn, na ljudski šoli v Gomilskem tamošnja začasna učiteljica Julija Miklič, na dekliški šoli v S. Bistrici tamošnja začasna učiteljica Ljudmili Schreiner, na ljudski šoli v Stude-n cah tamošnja pomožna učiteljica Amalija V o b i 6 roj. Dernovšek. Kot učiteljica ženskih | ročnih del je nastavljena na dekl. meščanski ! šoti v Olju pomožna učiteljica Friderika j B i u n n e r. Kot pomožna učiteljica za iran- \ c> ščino je nastavljena na dekliški meščanski šoli v Celju Štefanija Horttl.
Potresno tresenje se je čutilo dne 4 t. m. tudi v Mariboru. Posebno drugi sunek ob V» 12. uri je bil precej močan. Potres j so čutili tudi po Kranjskem in Goriškem. V j Makedoniji so istočasno imeli močan potres, j Železuiški tir se je na nekaterih mestih ondi j udri v zemljo. V Soluru je nekaj hiš poško- j dovsnih. Tudi v Buka^eštu so imeli močan ! p-, ires. Dalje so čutili potres na Ogrskem, na j Bolgarskem in Srbskem.
V	Št. Lovrencu nad Mariborom je : umrla v torek, dne 2. t. mes. gospa Otilija Tančič v 64. letu. Truplo so prepeljali/v 1 Šaaarie pri Jelšah.
V	Zimico v šentlenarški okraj so prišli delit pisank fantje iz Dupljeka v marib. okraju. Bilo jih je okoli 30. Na velikonočno neddjo ob 1. uri zjutraj so prišli oboroženi , s sekirami, s koli in samokresi na strelišče proti nevihti, kjer je bil najet strelec za ' velikonočno streljanje, ki je vajen tega posla, j Pri njem je bilo več fantov. Nepričakovano so jin napadli in pretepli tako, da so Mihu Drozg črepinjo prebili in Anionu Ferlinc polovico čeljusti zlomili. Tudi druge fante so j pretepli. Žalostno, zares jako žalostno, da j fini je tako grdo skrucijo Gospodove dneve s pijančevanjem, pretepi in poboji. Stariši! cdgojujte svojo mladino .v verskem duhu, j zak«j: «Vaši otroci bedo vaši sodniki». Skr- j bitno vsi skupaj in vsak posebej za svoje, da ; se odpravi ponočno pohajkovanje, nepotrebno ! žpiMtjepitje. Ako bi vsak nekaj storil, bi ne | imeli tujci vzroka zasramovati nas Slovence! j Slabo berilo, katerega razširjajo protestantski \ Nemci in njim slepo udani nemčurji je mnogo ! krivo, da se razširja razuzdano in pregrešno i življenje med slovenskim narodom.
Iz ptujskega okraja. «Štajercev» agent je sel ptujske pošte J. Weisbaher. S prav živahno zgovornostjo vsiljuje ta mož ljudem ptujski list, vselej pa se huduje, kedar donaša «Slov. Gospodarja» ali «Naš Dom», katerega raslovljencem večkrat niti dostavljati ne mara Od tod žalostna prikazen, da največ ptujske golazni lazi po vaseh, kjer on opravlja svojo službo Od poštnega oskrbništva v Ptuju odločno zahtevamo, da svojega uslužbenca primerno poduči, katere dolžnosti spadajo v njegov delokrog in katere ne; drugače po-skrfc mo mi, da se mu ohladi njegova prevroča ljubezen do ptujskega Iškarjota in ga mine veselje biti njegov agent. 0 drugih neredih v poštnem dostavljanju sedaj še molčimo, pač pa povearn, da bomo odslej pazno zasledovali delovanje omenjenega poštnega sela.
Radenci. Tatje vlomili so v noči od 28. na 29 m. m. v hišo obč. predstojnika v Radenc h, g. Ant. Divjak-a ter odnesli obleke in perila v vrednosti 100 kron. Nekaj obleke in perila ter posteljno opravo so pustili. Razmetali so tudi ca drobno vsa uradna pisma, koliko cd teh je izginilo še se dosedaj ne reore dognati. Na pot vzeli so še en vrč j vina ter pri V. Razlagu, poleg c. kr. žendar- <
merijske postaje, par kokoši. Ropali so tudi na večih krajih v Rihtarovcih ter na poti pri Lovro Križamču odnesli raznovrstno obleko in perilo. Želeti bi biio, da pristojne oblasti obrnejo nekolike več pozornosti nevarni tatinski družbi.
Iz Radinc. «Dober zaslužek» ponuja v zadnji štev. ptujskega kresala nek «vse dobro želeč rojak» kmetom iz ormoške, križovske in radinske okolice, ki bi se hoteli pečati z barantijo radinske slatine. »Prav hvaležna kupčija se jim ponuja in kar čez noč bi obogateli « Pa počasi «rojak» iz korundičevega brloga! Z barantijo radinske slatine se je že dosti kmetov pečalo, povej Ham koliko cd teh si je od te barantije kaj shasnilo? Mislimo da noben. Pač pa je prišlo več kmetov, ki so se delj časa s tem «haziranjem pečali» na — boben; zvozili so slatino, zapravili posestva in spravili v nesrečo cele družine. Ali hočeš, da govorimo jasneje? Mi kmetje nismo tako zabiti, da bi ti šli na linianice, čeravno nam pišeš cele članke o ti veliki dobroti. Ta «lep zaslužek» privoščimo tebi in tvojim pristašem. — Muropoljski.
Iz Hajdine pri Ptnju se nam piše sledeče: Prosimo, da blagovolite notico «Haj-dina pri Ptuju» v štev. 13. «Slovenskega Gospodarja» resnici na ljubo v toliko popraviti, da je zabodenega učenca v konferenčno sobo odvedel in mu ondi rano obvezal on dotni g. nadučiielj. Pri tem poslu pa sla mu pomagali omenjena učiteljica in njegova soproga donašujoč mu potrebna obvezila.
Sv. Urban pri Ptuju, V noči od 28. do 29, sušca t. 1. so udrli f&ntalini v zaprt hlev posestnika Franca Horvata v Desteneih in so hoteli natepsti hlapca Alojzija Seneko-viča. Na njegovo vpitje je prihitel njegov gospodar, katerega je eden napadalcev dregnil z nožem v čeljust in ga še potem hotel z maclom po glavi vdariti. Zaradi tega se bodo zagovarjali pri e. kr. sodniji.
Šestdeset let gospodar V sredo po beli nedelji, dne 2. apr. 1845 je ženin Jožef Karba iz Šalinec nevesto Ano spremil pred oltar v cerkvi v Ljutomeru ter začel gospodariti na rojstnem domu nevestinem v Babincih, kjer gospodari samostalno kot vdovte še danes. Dne 2. aprila leto3 je terej nastopil šestdeseto leto svojega gospodarjenja. V njegovo hišo zahaja ves čas svojega obstanka »Slovenski Gospodar« in želi izrednemu jubilantu: Ša mnoga leta!
Iz celjske okolice. Avstrijsko državljanstvo je dobil grajščak na Višegradu g. Kurt Mayer pi. Kunov.
V Vojniku bo predaval v nedeljo, dne 10. aprila popoldne po večernicah v sloven, ljudski šoli kmetijski potov, učitelj Goričan o predmetu: Zakaj propada kmetijstvo in kaj nam je storiti.
Konjice. Ob novi poti na Črešnice mimo Sv. Ane stoje kažipotne table s samo-nemškimi napisi. To je že skrajna brezobzirnost napram izključno slovenskim prebivalcem v konjiškem okraju. Ali so morebi nemški napisi za tisti pol ducata posilinem-cev v trgu ? Proč torej z nemškimi napisi!
Materina ljubezen in srčnost Dne 21. marca pogorela je hiša J. Weisbaehprja v Spodnjih Šturmovcih, ko gospodarja ni bilo doma. Gospodinja je s tveganjem svojega življenja rešila izpod gorečega tramovja svojo majhno hčerko. Mati in hči sta se tako hudo opekli, da ležita sedaj obe v ptujski bolnišnici.
Umrl je na Vranskem v soboto, dne 2 aprila postiljon iz Št. Petra v Savin, dolini Peter Dornik. Dne 26. marca ga je poštni konj s kopitom udaril po glavi, mu prebil čelo in po osemdnevnih strašnih bolečinah, previden s sv. zakramenti, je izdihnil svojo dušo.
Vransko. Naš okraj ima po uradni Statistiki 99-4 % Slovencev in 0 6 % Nemcev, vkljub temu moramo imeti pri sodišču vedno po enega nemškega adjunkta. Komaj smo se iznebili — Nemca Eoglisch», že so nam poslali — Nemca Jannya. Mi bi sicer proti
nemškim uradnikom ne imeli bogve kaj, če bi znali slovenski, če bi bili z ljudstvom prijazni — in končno če bi pustili politiko čisto , v miru. — Za sedaj ne navedemo nikakih dejstev, ker upamo, da so prizadeti naš mig j ijaj razumeli.
Iz Laškega. Tukajšnja delniška pivovarna je sedaj že skoro preustrrjila svojo tovarno in oddaje mnogo boljše pivo kakor prej. Jako lepo in ukusno je predelana tudi družbena pivnica. Obžalovanja vredno je le. da Slovenci — in sicer tudi tovarniški uslužbenci — raje zahajajo v nemške gostilne, kakor v prijazno pivnico. — Potrebna bi bila metla! — N.iše sodišče ima slovenskega predstojnika, davčni urad pa nemškega, — a vendar ima davčni urad pravilen dvojezičen napis, dočim dela samonemški na sodišču sramoto Slovencem. Ali res ni mogoče odpraviti nezakonitosti?
Svinjske kuge v brežiškem okraju ni in vendar se ne smejo že več tednov sem iz tega glavarstva izvaževati svinje. V tej zadevi se je obrnil nas deželni poslanec g J Žič-kar že pred enim mescem na cesarskega namestn ka, naj se prepoved izva-ževanja odpravi. Te dui je dobii cd ces. kr. namestnije obvestilo, da se bo v kratkem to zgodilo. A one občine, za katere bi bilo to nevarno, da se v nje iz Hrvatskega uvažajo okužene svinje, ostanejo izvzete od te poiajšave. Koliko škode so že morali trpeti naši kmetje vsled nekaterih brezvestnih ljudij, ki utihotapljajo bolane hrvatske svinje na Štajersko! Bolezen se prikaže še le v nekaterih tednih, ko so svinje že v Trstu ali na Tirolskem; potem pa imajo vsi kmetje celega glavarstva toliko škode!
Loka pri Zidanemmostu. V pokoj je stopil 1. marca Fr. G a m š e k, c kr. poštar. Vša hvala mu za njegovo dolgoletno in zvesto službovanje. Za poštarico je nastavljena gdč. Mira Smole.
Srečke videmske loterije za stavbo šolskega poslopja se še dobijo po 1 kroni. Srečkanje se bo vršilo 31. decembra 1904.
Artiče pri Brežicah. Čudite se! Na velikonočnisponedeljek smo pili tu izvrsten mošt. Jak. Kramžer, vinogradnik v Arnovem selu, shranil je v jeseni črno grozdje ter ga iztisnil pred 14 dnevi. Dobil je približno četr.tinko vedra izbornega mbšia. To je gotovo znamenje, da v našem kraju rase zdravo grozdje ter se iz njega prideljuje izvrstna kapljica!
Naš cesar se je dne 5 aprila pripeljal v Opatijo, kjer je obiskal ondi bivajočega švedskega kralja in kraljico. Še isti dan je zopet odpotoval na Dunaj. Južna železnica, po kateri se je cesar voz.l, je bila močno zastražena po orožnikih Ko je vozil cesarjev vlak skozi Maribor, ni bil vsskemu dovoljen vhod na kolodvor.
Glede cenitve škod, povzročenih pri j vojaških vajah na polju, je odredilo mtnistr-j stvo za deželno brambo z ukazom z dne 3. ! febr. t. 1., št. 746, naj se k cenitvi z o vejo kot cenilci boljši posestniki, v prvi vrsti neodvisni, v dobrih razmerah živeči možje. Ti naj bodo zlasti iz občin, ki ne meje neposredno na one kraje, kjer se je storila škoda. : Pri tej priliki opozarjamo, da se mora vsaka j pri vojaških vajah povzročena škoda nemudoma prijaviti, najbolje poveljniku dotičnega , krdela; dobro je obvestiti takoj tudi župan-I stvo, oziroma okrajno glavarstvo, posebno če j je škoda velika.
Najnovejše vesti z Balkana. Ruski in avstrijski poslanik sta Turčiji izročila novo noto, v kateri najodločnejše ponavljata svojo zahtevo g!ede preosnovitve makedonskega orožništva in glede števila častnikov in podčastnikov, ki jih mora Turčija sprejeti v orožniško službo. S sporazumljenjem avstrijskega poslaništva v Carigradu je naše vojno ministrstvo tudi že poslalo oklic na več častnikov, ki so se svoj čas r glasili za vstop v makedonsko orožništvo, da brzojavno naznanijo, ako pod določenimi pogoji prestopijo v ' službo. Potem bo vojno ministvo izbralo par

častnikov, ki takoj odrinejo Balkan, da bodo 20. t. mes. že v Solunu. Ti vstopijo v makedonsko žandarmerijo, kjer dobe posebno uniformo. V svoji novi službi bodo urili orožnike, a vodstvo nad orožniki obdrže turški
častniki.
Zahvala in poziv. Družbi sv. Cirila in Metoda je založnica Ciril in Metodovih vžigalic, tvrdka g. Ivan Perdan v Ljubljani ravnokar izročila znatno svoto i000 K kot dobiček od prodaje vžigalic Hfala tvrdki Perdanovi in vsem odjemalcem in pospeSevate! jem prometa z našimi narodnimi vžigalicami! Ker pa ima družba sv. Cirila in Metoda vedno več izdatkov za svoje šole in mora iste še razširjati in izpopolnjevati, in ker promet z vžigalicami se daleko ni zadostno razvit (posebno ne po Štajerskih in koroških pokrajinah), poživlja vse slovenske trgovce, gostilničarje in sploh slovensko občinstvo, da naj kupujejo Ciril in Metodove vžigalice in s tem podpirajo slovensko šolstvo. Vžigalice se merijo z najboljšimi izdelki te vrste. Tudi narodni ponos zshteva, da ne zanemarimo kupovati slovenskega izdelka.
Najnovejše o vojni.
Petrcgrad 5. aprila. Neki dopisnik ruske brzojavne agenture poroča iz Liaojanga: Ker so Rusi ponudili visoke cene, jim Kitajci pripravljajo vse potrebno v mestu in na de-že'.i. Iz Šanghaja došla angleška poročila, da si Rusi v Mandžuriji s silo nabavljajo živil, so popolnoma izmišljena. Kitajci radi prodajajo svojo živino in izpraznujejo svoja stanovanja ruskim četam. V Inkavu pa čaka 11 trgovskih parnikov na blago. Carjev namestnik dovoljuje izvoz blaga le v nepristranska pristanišča in še tja le, ako se vloži pri rusko-kitajski banki tolika vsota, kolikor je vredno blago. Ko dojde ladja v nepristransko pristanišče, se kavcija vrne. Zdravstveno stanje v Liaojangu in v drugih taboriščih je zelo ugodne.
Tokio, 5. aprila. Ru?ke konjeniške straže stoje, kakor se poroča iz Japonske, cd Taku-šana do reke Jalu. Rusi zasedajo višine ob rečnem obrežju s topništvom, napravljajo med Antungom in Kienkiengom nakope in vtrdbe, toda v teh vtrdbah puščajo le malo topov. — Pri Antungu stoji 30 000 Rusov. Bržkone so si Rusi izbrali ta kraj za podlago svoje armade, ki naj brani prehod čez Jalu. Rusi se vedno spoprijemajo z japonskimi prednjimi stražami. Vse kaže, da se bo bila v antunški okolici velika bitka.
Petrograd, 6 aprila. General Kuropatkin je brzojavil carju: General Kačalinsk mi je naznanil, da je bilo 4. t. m. ob reki Jalu vse mirno. Samo na otoku Matačo je bila majhna bitka med ruskimi prostovoljci in japonsko predstražo pri Vidžu. Rusi niso imeli nobene zgube. Japonci imajo 6 mrtvih, število ranjenih je neznano.
Cerkvene str ari
Mili darovi za dražbo vednega češčeuja: Sv. Pavel pri Preboldu 52 K, sv. Marija Magdalena v Mariboru 20 K, Sv. Peter na Medv. selu 20 K, Stoperce 24 K 20 v, Sirje 10 K, Črna gora 20 K, Sv. Lovrenc v Slov. gor. 37 K. Sv. Kunigunda na Poh. 18 K 20 v. Zreče 50 K, Sv. Peter pri Mar. 60 K, Sv. Marjeta na Pesnici 55 K 28 v, stolna cerkev v Mariboru 39 K, Vuhred 8 K, Sv. Jakob v Dolu 43 K 40 v, Črnko Anton 2 K, Podsreda 19 K 50 v, Vransko 20 K
Pri Sv. Lenarta v Slov. gor. obhajali bodo sv. misijon od 10. do 17. dne t. mes. Vodili ga bodo čč. oo. jezuitje iz Ljubljane.
Društvena poročilu.
,Zvezin' pomožni odbor za Štajersko
ima v četrtek dne 14. apr ob 10 uri pred-poldan sejo v Narodnem domu v Mariboru. Odborniki in povabljenci naj pridejo gotovo.
Predavanje v Maribora. Siovence iz Maribora in okolice opozarjamo na predavanje, katero priredi »Slovan, čitalnica« v soboto, dne 9. aprila ob 8. zvečer v mali dvorani Narodnega doma. Predaval bo gosp. ravnatel H Scbreiner: «Otroške igre kot vzgojno sredstvo.»
Bralno in pevsko društvo ,Maribor'. Kdor želi pristopiti k društvu, naj se oglasi v Narodnem demu, pri hišnem slugi, kateri sprejema tudi članarino.	Odbor.
Ljutomerska podružnica štajerske c. kr. kmetijske dražbe vabi svoje ude k zborovanju, ki ga sklicuje na nedelo, dne 10. aprila ob pol 9. uri dopol. v prostorih g. Kukovčeve restavracije v Ljutomeru, pri katerem bode predaval potov, učitelj g Bele o trtoreii in zboljšanju naših travnikov. Pričakujemo, da nobeden ud podružnice ne izostane ter skrbi za to, da še tudi drugi pridejo. Pripomnimo še, da bo g. Bele drug? dan t. j. v pondeljek ob 9. uri dopolud. predaval pri Mali Nedelji in v torek 12. t. mes. ob istem času na Cvenu.
Dijaški kuhinji v Ptuju so v zadnjem četrtletju blagovolili darovati p. n. dobrotniki: Posojilnica v Makolah 50 Lendovšek, duhov, svetovalec in župnik v Makolah 10, okrajni odber v Ormoža 20, Janžekovič Vid, kaplan v Št. Lenartu , dr. Schmiermaul v Rajhen-burgu 10, igralci v ptujski čitalnici 130, zopet isti igralci 5, okr. zastop v Ptuju 400, igralci v ptujski čitalnici 140, Koeer v Jur-šincih 2, Posojilnica v Brežicah 10, igralci v ptujski čitalnici 164, po odvetniku gosp. dr. Horvatu 10, Šket Martm, župnik v pok. (za pisanko) 5 in Posojilnica v Ptuju 200 kron. Mesečno so darovali p. n. gospodje: Oscbgan po 2, dr. Komljanec po 2, Toplak 1, Havelka 1, Kopič 1, dr. Brumen po 2, Pinterič 1, dr. Stubec 1. o. Peter Žirovnik po 2, Cilenšek po 2 in Štepic po 2 kreni. — Vsem imenovanim blagim p. n. darovateljem prisrčni »Bog plati!«
Sv. Jurij ob juž. žel. Preteklo nedeljo, dne 27. sušea je bilo tukaj občinstvu naznanjeno, da se bo po' večernicah v prostorih katol. bralnega društva vršilo jako zanimivo, precej obširno poučno predavanje o naprednem kmetijstvu ter o veliki koristi in potrebi složnega zadružnega življenja. Nadejali smo se seveda, da bodo ti mali, tesni prostori natlačeno polni pouka željnega občinstva. Pa kako smo bili presenečeni, ko smo videli v svojo veliko žalost, da so še ti, že itak tako mali in tesni prostori, bili večinoma prazni. Zaradi tega se to zanimivo predavanje niti vršiti ni moslo, ker golim stenam se navadno ne govori. Človek bi si pač lahko mislil, da so naši ljudje že vsi toliko brihtni, poučeni in razumni, da že pač nobenega pouka več ne potrebujejo. Pa žalibog, o tem pač dvomimo, da bi bila resnica, ker se pač na vseh krajih in koncih vidi in pozna pomanjkanje tudi najpotrebnejših vednosti. Kaj pomaga tožiti in jadikovati čez slabe čase, če si pa sami teh žalostnih razmer ne skušamo zboljšati ter si ne prizadevamo kakor vsi drugi stanovi za potrebni pouk in izobrazbo ter za krepko jednotno stanovsko organizacijO, katere smo pač mi kmetje najbolj ootrebni.
Podružnica sv- Cirila iu Metoda za kozjanski okraj je od vis. namestnije potrjena. Ustanovni skod se bode vršil na belo nedeljo, dne 10. aprila ob 4 uri pop. v gostilni g. Fr. Guček na Vrtovšekovem s sledečim vsporedom: 1. pozdrav sklicatelja, 2. volitev odbora, 3. govor, 4. vpisavanje udov, 5. slučajnosti. Zavedni narodnjaki in prijatelji sloven. mladine se uljudno vabijo, da pridejo k temu za kozjanski okraj velepomembnemu zborovanju kolikor mogoče v velikem številu.
Društvena naznanila.
Kmetijska zadruga pri Mali Nedelji z okolico vabi svoje ude v drugo na redni občni zbor dne 17. aprila t. 1. po rani sv. maši v zadružno poslopje s pripombo, da se bode tokrat volilo in sklepalo pri vsakem številu došlih udov in sicer na podlagi običajnega vzporeda. Za načelstvo: Fr. Kocbek, načelnik, Ignacij Kosi, tajnik.
Slov. pevsko društvo v Ljutomeru priredi na | belo nedeljo veselico v gostilni g. Iv. Vaupotiča v Ljutomeru s sledečim vzporedom: a) Tambaranje. b) Petje moškega in mešanega zbora, c) Gledališki igri: 1. Zakleta soba pri zlati goski. 2. Doktor Hribar. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina: I. 1 K, II. 60 v, III 20 v. Ker je čisti dohodek namenjen za dobrodelni namen, prosi odbor mnogobrojne udeležbe.
Kmetijsko bralno društvo Bočna , onovi predstavo igre „Lurška pastarica" v nedeljo, dne 10. apr. t. j. na belo nedeljo ob 4. uri popol. v gostilni Ivana Purnat v Bočni.
Žalski odsek „Celjskega Sokola" priredi s prijaznim sodelovanjem žalskih diletantov v nedeljo, dne i 10. aprila 1904 v dvorani g. Hodnika v Žalcu gleda-
Iliško predstavo „Deseti brat", narodna igra s petjem. Začetek ob 7. uri zvečer.
V Šoštanju prirede dne 10. aprila t. 1. igralci ; sloven. gledališča in operni tenorist Orželski z dovo-| ljenjem uprave slov. gledališča gledališki večer v Šoštanju s sledečim vzporedom : Koncert, poje g. Orželski; Brieux: „Rdeči talar", n. dejanje; Tolstoj: „Vstajenje", III. in V. dejanje.
Društvo „Domovina" v Gradcu priredi v nedeljo, dne 24. aprila v dvorani „Pri divjaku" (Zum wilden Mann) Jakominigasse št. 3 veselico s petjem, tamburanjem, gledal, predstavo, srečolovom iu šaljivo pošto. Začetek točno ob 4. uri popol. Vstopnina pred prodajo 40 v, pri blagajni 60 v. Vzpored: 1. Tambu-ranje domačega zbora. 2. Pevske točke: „Ljubezen in pomlad", „Na planine!", „Za dom med bojni grom!-3. Nastop četvorice pritlikavih solistov, (pojejo nekaj narodnih pesmi.) 4. Gledališka igra: „Zamujeni \l>k". (Igra se začne točno ob 6. uri.) 5. Srečolov. 6. Pevske točke: „Pred slovesom", „Kje dom je moj?", rLepa naša domovina", „Eno devo le bom ljubil". 7. Prosta zabava in šaljiva pošta. — K obilni udeležbi vabi uljudno odbor.
Iz drugih krajev.
Vanadium je silno redka kovina. Ako se tej kovini primeša bakra, se da napraviti iz te zmesi zelo tanka žica. Kilogram vanadija stane dandanes 6500 K.
Dragocene drsalke. Rusija je dežela, kjer se je mogoče vedno zabavati z drsalkami. Drsalke iz zlata in srebra, ki povprečno stanejo 2000 mark, tam niso nič nenavadnega. Maogi odlični drsalci, ki s tem še niso zadovoljni, si okrasijo drsalke še z dragocenimi kameni. Kneginja Romancova, ki je pred 20 leti igrala na ruskem dvoru veliko vlogo, je imela zlate in t dijamanti okrašene drsalke, ki so bile vredne do 70.000 mark. Ša dražje pa so bile drsalke nekega uda kraljevske rodovine. Na vsaki drsalki je bil napravljen iz dijademov, safirov in rubinov kraljevski grb. Njih vrednost se je cenila na 100000 rubljev. Ša dragocenejše so pa drsalke, katere ima soproga nekega slavnega ruskega diplomata, in ki so bogato posejane s smaragdi, kajti cenijo se na 250 000 K.
Železniške tračnice iz usnja to je najnovejši izum Amerikancev, katere so postavili v promet. Odpadki usnja se zmeljejo na drobno ter stisnejo v posebnem stroju. Ta snov se tako stisne, da je komaj možno žebelj prebiti skozi njo. Take tračnice so trpežnejše nego železne ali pa lesene. Prej nego so stavili te usnjate tračnice v promet, so jih dve leti poskušali ter so se prepričali, da niso bile v tem času ni malo poškodovane.
Nesebičen pisatelj. Skladatelj Piron je sedel pri prvi predstavi svoje komične opere »Himere« v gledališču zraven nekega i neznanega gospoda, ki je vedno govoril: »Moj Bog, kaka neumnost! Kateri osel je to spisal?« — »Ta osel sem jaz«, je odgovoril ljubeznivo Piron, »samo prosim vas, da ne govorite tako glasno! Morda so tukaj bedaki, ki se jim bo opera dopadla«
Gospodarske drobtinice.
Nekaj črtic o rezitvi.
Spisal Zdolski.
Prišla je ljuba in zaželjena pomlad, v kateri je oživela cela narava. Tako je vse oživelo po naših goricah, kjer se prav pridno obdeluje žlahtna vinska trta. Pa Bogu bodi potoženo, da pri rezitvi naši vinorejci mnogo grešijo, posebno pri amerikanskih nasadih, kakor se je pisec teh vrstic 3am prepričal v Kozjem in kozjanskem okraju. Videl je mnoge nepravilne rezitve. Ni čuda potem, da novi trs ne uspeva po vinorejčevi želji. Nekateri neveščaki režejo silno neokrotno, tako, da se
le trs podivja, namestil da bi ae v pravilnosti odgojeval za rodovitnost. Nekateri režejo namreč tako-le: odzgorajSnje rozge režejo za reznike, srednje za čepe in spodnje za nap-nenec (locenj ali Sparon), pa Se te rozge si vzamejo z enoletnega lesa, ki ima malo rodovitnosti v sebi ali pa nič. To je torej nepravilna rez, s katero se trs uničnje in nepravilno odgojaje. Bodite pozorni vinorejci!
Podam vam tukaj kratek nauk in popis o rezitvi, kako da trs lahko odgojujete na pravilno rast in rodovitnost. Cas rezitve je, prej ko je, boljSe je. Na rodovitnost se reže na dveletnem lesu, ne na enem, kar naSi vinorejci kaj radi delajo. Po 1—2 očesa se reže na čep in to je najbolj spodnja rozga, ki je pripravna za pomlajenje; druga srednja in močna rozga na 3—4 oči za reznik in najbolj zgornja pa za locenj ali Sparon na 8—12 očes. To je pravilna rez, ne pa ona, ki sem jo v začetku spisa omenil. Kar se pa tiče rezitve v drugem letu po sajenju na suho ali zatično cepljenje trsa, opomnim, da
se reže le samo na dvoje oči in vse rosne koreninice, ki iz cepljenega mesta poženejo, naj se odstranijo. V tretjem letu pa se lahko reže na prave reznike 3—4 oči. Na trsu, ki je na močni podlagi in ima več mladik, lahko režemo že po en čep in en reznik. Seveda se vzamejo nižje mladike za take reznike in pa taksne, ki so rodovite na lanskem lesu. Večinoma tako se naj tudi trs reže na zeleno cepljen in že v tretjem letu, ako je močan, se lahko reže na kratke locnje ali Sparone brez vse skrbi.
Naj zadostuje toliko pojasnilo o rezitvi in kar Se je več treba, se lahko skrbni vi-ničar sam pouči iz knjige: »Viničarjev kažipot«, ki jo je spisal nas marljivi potovalni učitelj Ivan Bele, in bi jo moral imoti vsaki, količkaj razumni viničar. Torej prav toplo jo priporočam vsem skrbnim vinorejcem, naj si jo omislijo in po njej ravnajo. Dobi se pri g. Dragotinu Hribarju v Celju za 65 vin. s poštnino vred. Dragi vinorejci, držite se tega kratkega navodila, gotovo vam ne bode žal
in ljubi Bog vam bo blagoslovil vaš trud stotisočerno.
Listnica urednlitva. Zavri: Skušajte dnj. gim potom uplivati nanj. — Sv. Ema: Dopis premalo jasen, zato v koš! Pozdrav ! — Nekdonarobe: To-krat nemogoče. Zdravi I — Lesičji vodopivec: Mislimo da smo že dovolj o tej stvari pisali. Zdaj pa le tiho a vstrajno delati! — Zavri: Paihodiyič! Pozdrave 1
Za družbo sv. Cirila In Metoda so od
6. do 26. marca poslali prispevke p. n. gg. in društva; podružnice: moška mariborska K 271'48, ženska mari-borska K 200, Ivan Jebačin v Ljubljani kot čisti dobiček od kave K 200, za „Koledar in vsled oklic» K 126'34. — Vsem podpornikom prisrčna hvala 1 — Blagajništvo dražbe sv. Cirila in Metoda.
Loterijske številke
Trst 2. aprila: 34, 3, 52, 18, 45 Line 2. aprila: 77. 11, 86 49, 71.
Slovenci! Spominjajte se
„Zgodovinskega društva!"
i
Vsaka be seda stane 2 vin,
Najmanja objava 46 vin.
ALA OZNANILA
• ••••••
Vsaka beseda stane C vin.
Vsaka beseda j stane 2 vin.
Večkratna objava po dogovoru.


Ti inserati se sprejemajo samo proti predplačilu. Pri vprašanjih na upravništvo se mora pridejati znamka za odgovor.
Preda se.
Seme pravega Eašeiskega (ljubljanskega zelja), katero rodi v vsaki zemlji ter naredi lepe, trde glave, prodaja 2 dk. 80 v, poštnine prosto, ako se denar naprej pošlje, Ign. Mercina, posest, v Zg. Kažlji p. Zalog. Za pristnost in kaljivost se jamči.	105 6—5
Pečate» štampilje iz kavčuka, modele za pred tiskanje itd. najcenejše pri Karolu Karner, zlatar in graver v Mariboru,
Gosposke ulice 15.
118 7—5
Hovozidana hiéa s
kuhinjami in prodajalnico strasse št. 163 se proda.
3 sobami, 3 v Lembacher-168 8—3
Mlinsko orodje, še le par let v rabi,
skoro čisto novo, s tremi pari kamnov in stopami ter sploh z vsem k mlinu Bpada-jočim orodjem, je na prodaj po zelo nizki ceni. Urejeno je vse po najnovejšem načinu z jermeni. Oglasiti «e je pri Štefanu Bouccn, tovarnar stolov na Tehaijih pri Celju.	181 5—S
Naravno vino, zelo dobro, se bo v steklenicah prodajalo liter po 28 kr. dne 2. aprila v Mlinskih ulicah štev. 24. v Mariboru.	197 2—2
Hojke, dolge, lepe, za ladje in za druge take reči ter kolje, pode za škedenj, ima na prodaj Franc Kosi pri Sv. Tomažu bi. Ormoža.	200 2—2
Pozor, trtnarl! Prodam 50.000 domačih cepiče?, suho cepljene, raznih dobrih vrst, čisto zdravih, sortiranih vrst, kakor: beli burgundec, laški rizling, ru-landec, zelenček, kralevina, muškat, beli španol in druge; imam tudi nekaj ključev od riparije portalis II. vrste za divjake. Cena cepičem za 1000 komadov je 7 K, ključem le 6 K 1000 kom. Oglasiti se je takoj ia naznaniti natančen naslov pošte in železnice pri Josip Cotič, vinogradnik v Vrhpolju, Vipava. Kranjsko.
193 2—2
Lansko vino, lastnega pridelka, belo in rudeče, liter po 15 in 16 kr., prodaja Janez Šnen, posestnik v Gabrniku, pošta Juršinci pri Ptuju.	192 2—2
Lepo posestvo pri Sv. Križu na Murskem pojju se iz proste roke pod ugodnimi pogoji takoj proda, bodisi v celoti bodisi kosoma in slednje na sledeči način: uanjarska delavnica z njivo, hiša in gospodarsko poslopje z njivo ter jedna njiva. Več se izve pod naslovom: V. V. poste restante, Mala Nedelja pri Ljutomeru.	193 2—2
Več tisoč cepljenih trsov imam podpisani še na prodaj I. in II. vrste in sicer Laški rilček in Gutedel. Cena I. vrste 24 K, H. vrste 10 K 100 kom. Cepiči za požlahtenje amerikanske podlage po 10 K 1000 komadov. Oglasiti se je pri Antonu Slodnjak, trtnarju in posestniku v Jur-šincih pri Ptuju.	109 2—1
Stebre, iz hrastovega lesa. suhe, dolge od l'5m do 2'5 m, se prodajo po nizki ceni pri g. Ant. Juršič pri Sv. Martinu, Vurberk.	_ 208 2—1 _
Konj, 2 leti star, se proda v Rušah. Karolina Markuš, hšt. 64. Cena 180 gld.
182 3—1
V najem se da.
Kovačnica,- dobro vpeljana, se da z majnikom v najem s stanovanjem in nekaj vrta v trgu Rogatec. Več pove lastnik Jožef Berlisg.	191 2—2
Odda se.
Trgovina z Dlagom vred se zaradi smrti takoj odda. Kje, pove upravništvo lista.	214 2—1
Gostilna z malo trgovino, sadonosnik, lep vrt, studenec pri hiši in s hlevi, se odda. Nese 600 K obresti na leto. Več pove lastnik g. Val. Šobernik. Spodnji Duplek pošta Vurberk.	179 3—3
▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼
Proste shafbe.
Učenec, zmožen slovenskega in nemškega jezika, z dobro šolsko izobrazbo, od poštenih starišev, se sprejme v mešano trgovino Raimund Jaklina v Mislinju (Missling) pri Slovenjgradcu.
159 3—3
Pridnega krojaškega pomočnika vzamem takoj v delo za sejemsko delo. Jos. Verdnik, Spodnja Novavas pri Slov. Bistrici.	189 2— 2
Služba organista se odda s 1.
majem spretnemu organistu, ki tudi za-more dobro službo cerkovnika dobiti. — Cerkv. predstojništvo Sv. Petra pri Radgoni.	213 1—1
Služba organista in cerkovnika ni Bizeljskem se takoj odda. Stalna plač« 400 K, postranski dohodki znašajo okoli 500 K. Prosilci, samski ali oženjeni brez otrok, naj se oglasijo pismeno pri podpisanem župnijskem predstojništvu. Prednost imajo oni prosilci, ki so zmožni voditi cecilijansko cerkveno petje. 209 1
Pozor I Za povečanje dobroidoče trgovine s špecerijskim blagom in deželnimi pridelki se išče samostojen kompanijon, Ponudbe pod: „I. M." poste restante Maribor, južni kolodvor. Ifa8 6—2
15 letna deklice, z dobrimi šolskimi spričevali, zmožna sloven. in nem. jezika, želi službe v kaki trgovini. Naslov pri upravništvu.	198 3—2
Razno.
Naznanilo. Cenjenemu p. n. občinstvu uljudno naznanjam, da sem se preselil z mojo trgovino na glavni trg št. 20 v Mariboru ter prosim, da me tudi naprej počastite s svojim obiskom, — Z odličnim spoštovanjem Anton Strablegg, „k ange-Iju", glavni trg 20.	201 3-2
za mlinarje, zagarfe, vrtnarje, ključarje, mizarje, kakor tudi za veleposestnike. ~
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru namerava zaradi pomnoženja svojih strojev kupiti večji motor ter
proda pod ugodnimi pogoji
1. 1898 od znane tvrdke Langer & Wolf kupljeni
bencin-motor
s tremi konjskimi močmi, električnim užigalom, s kotlom za vodo, plinotvornim strojem, s cevmi itd. — Kupci si lahko ogledajo motor v njegovem teku vsak dan razun nedelje V tiskarni SV. Cirila V Mariboru, Koroška cesta št. 5. Najcenejša obrtna moč, kateri ni treba posebnega kurjača niti dovoljenja od oblasti. mmmmmmmmamm Postavi «e lahko slede varnosti na vsakem prostoru! tm^mmmmmmmmm
Vodna lamoieialba«
Izdelujem tudi vsakovrstne vodovode, kopeli, klonete in eiesalke, napeljavo acetilinovega plina, kompletne omare za pivo s hidravličnim pritiskam. — V zalogi imam vsakovrstne eevl iz železa in pločevine kakor tudi vsakovrstne priprave za vodovode,
Miroslav Videman
51 8
koncesijonirani zavod za naprave v Mariboru, glavni trg št. 11.
i| Anton Paoluzzi f
:; pos. v Cittanovi, Istria,
»prodaja lastnega vina. "3M
»Pinot (belo) po 17 novčičev liter, »belo domače „ 13 „ „ I teran	„ 14 „ „
► Po tej ceni franko na postajo Trst; ►v svojih sodih se podraži za 5°/o-¡537 Vzorci se pošljejo zastonj. 19
■ **u%*unz**x*uKX*ux*x*xx*nnxuuK*uu m
Kdo želi
najboljše ocelne
motike
in drugo pristno Štajersko želez-nino, naj kupi pri
Štefanu Kaufman
v Radgoni. 120 8—6
Postrežba točna in solidna
Kuverte
s firmo
priporoča
tiskarna sv. Cirila
v Mariboru..
lip
Naročila za
I
krajevne razglednice
lično in fino izdelane
priporoča
a m m	. l ■ m
Oklic.
C. kr. okrajno sodišče Maribor daje na znanje, daje Julijana Skofič3 posestnica pri Sv. Martinu pri Vurbergu h. št. 23, možu Jožefu Skofič, posestniku ravnotam, zakonito oskrbovanje premoženja v smislu § 1238 obč. drž. zak, sodno odpovedala.
C. kr. okrajno sodišče Maribor, oddelek II.,
dne 28. marca 1904.	206 3—2
Slovenska tvrdka!
Alojzij Horvat
kamnoseški mojster ti K H y Račjem pri Mariboru
— priporoča — 38 12—3
nagrobne spomenike ZHZZZZZZI
razne velikosti po najnižjih cenah. '
Zahvala,.
Ker mi ni bilo mogoče ss osebno zahvaliti vsem, ki so se udeležili pogreba našega ljubljenega očeta
Janeza Zvajkar,
posestnika v Žrjavcih,
se tem potom prisrčno zahvaljujemo vlč. g. dekanu, 6. g. kapelanu, g. zastopniku c. kr. okrajne sodnije, g. načelniku okr^jn. odbora, gg. lovskim tovarišem ter vsem prijateljem in znancem, da so tako y obilnem številu spremili dragega rajnkega k zadnjemu počitku.
Sv. Jurij v Slov. gor., dne 21. sušca 1904.
210 1—1	Žalujoča rodbina.
.Oklic.
Dne 16. aprila t. 1. predpoldne ob desetih se bo na licu mesta v Žikarcih po prostovoljni dražbi prodala zidana hiša Treze Nerai in zemljiške parcele v izklicni ceni po 3842-78 K, 263*52 K in 638-40 K.	207 2-1
C. kr. okrajno sodišče v Št. Lenartu v Slov. gor.
Za slovenske mladeniče in mladenke!
V sedanjem mledeniškem gibanju na Štajerskem in Koroškem bi ne smelo biti mladeniča in mladenke, ki ni čital knjige
Črtice iz slovenske zgodovine.
I. Stari Slovani.
En komad stane samo 30 vin., s pošto vred 33 vin
Namesto denarja se lahko vpošljejo znamke. Kdor vp&šlje denar za 12 komadov, dobi komad povrh. ————— Dobi se ———•
v tiskarni sv. Cirila v Mariboru, kor. nI. št. 5.
Yiaitaio©
priporoča
tiskarna sv. Cirila v Maribor«.
Semenje! j isss. Čast» jmaijei 1885. Semenje!
. Berdajs v Mariboru
priporoča
87 12—7
vse vrste poljskega, vrtnega in gozdnega semenja
Semenje!
priznano izvrstne kvalitete in
za najnižjo ceno.
Semenje!
<§> Prodaja novih vozov, <§>
kakor: landauerjpv, kočij barvatuh iu nebarvanih, kule-seljev., štajerskih voiov s streho aii brez streh, solidno izdelane, za katera se jamči — Dalje se priporočajo c^nj. občinstvu vsakovrstna popravila in predelavanje vozov vseh vrst po najnižjih cenah Spoštovanjem
H« KrivSiiiGkj
182 2—2 izdelovalec oprave vozov in pleskar v Mariboru, Sofijni trg.
i Anton Viher
%
mizarski mojster v Mariboru Koroške ulice št. 31 16 6
absolvirau obiskovalec strokovne šole v Gh-adcn
se priporoča slavnemu občinsteu posebno velečastiti duhovščini v izdelovanje vseh mizarskih izdelkov za posjopj», pohištva in uprave za sobe in prodajalne, ler vsakovrstno delo za šole, cerkve, samostane in pisarne v vseh slogih od prostega do najfinejšega izdelka po nizki ceni. Proračuni in načrti zastonj 1
Specialist v izdelovanju portal in parketnih tal.
Ohiic.
%


■
i
zalog-a pohištva*	|
l v Maiibora, Koroška cesla štev. 34 ]
Velika iu raznovrstna zaloga politiranega pohištva jP
• iz umetnega lesa, matrac, podstavkov za matrace, « w	divanov, zrcal in otročjih vozičkov.
tU Samo kratek čas po znižanih cenah! H
nmmmmmm^mmS
Dne 18. aprila t. 1. predpoldue ob desetih se bo v trgu pri Sv. Trojici v S1qv. gor. iz zapuščine Marije Roš-l$er po prostovoljni dražbi prodala zidana hiša ne spod 3000 kron.	2u 2-1
v
C. kr. okrajno sodišče v St Lenartu v Slov. gor.
SloTHiiste Knjižnice „Poillipo" 2. mi Stolni dekan
d-Ivan Križanič.
Cena knj>gi 30 v, s pošto 35 v.
— Dobi se v —
tiskarni sv. Cirila v Mariboru
Koroške olioe št. 5.
Ure
popravlja garantirano dobro za 80 kr.
Vincenc Seiler ——
Gosposka niica štev. 19.
182 3—3


Narav, francosko žganje
ki je iz domačega vina zločen (ekstrahiran alkohol (mlad konjak', in je od vseh zdravnikov priporočeno zdravstveno, dušo in telo požtvlji joče sredstvo, ki pomaga posebno pri trganju po udih, izpadanju las, išijas, odrevenelosti, protiuu (reumatizmu), glavobolu in zobobolu. Ena steklenica 120 g!d. z navodilom vporabe.
Stari konjak se Pr'Por°ča posebno rekon-' valescentnim, boloim na želodcu in oslabelim na ktvi. Steklenica 1-50 gld. — Pri naročitvi 4 steklen, pošiljatev frankira
Benedikt Ilertl, posest. graščine Golič pri Konjicah, Sp. Staj.
V zalogi pri Al. Q u and e s t, trgovcu v Mariboru, gosposka ulica in v Moziriu pri Martinu Š u s t e r.	526 52—25
„Vzajemna zavarovalnica "
v Ljubljani Dunajska cesta št. 15 Medjatova hiša
vzprejema zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in poljskih pridelkov proti požarni škodi, kakor tudi zvonov proti poškodbi. — Pojasnila daje in vzprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice v pritličja Medjatove hiše na Dunajski cesti v Ljubljani, a tudi po slovenskih deželah nastavljeni poverjeniki.
¿4	„Vzajemna zavarovalnica v ljubljani^ Je edina ¡slovenska.
Zavaruje pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.	524 45
Rojaki zavarujte svoje imetje pri domačem zavodu!
S^HiT" Svoji k svojim.
mmmmm
Izdajatelj in založnik kat. tisk. društvo.
Odgovorni urednik: Ferdo Leskovar.
Tisk tiskarne sv. Cirila.
Današnji Ust Ima „Naš Dom,, kot prilogo!