POUČEVANJE V ČASU KORONE »Pogrešal bom, da delam v miru« ali o potrebi po tišini v šoli mag. Darja Barborič Vesel, svetovalna delavka in učiteljica dodatne strokovne pomoči, OŠ Ketteja in Murna Naslov je odgovor četrtošolca na vprašanje, kaj bo pogrešal od šolanja na daljavo, ko se bodo učenci vrnili v šolske klopi. Da se razumemo, učenec, imenovala ga bom Matej, je živahen, bister fant, neprestano obkrožen z vrstniki in tudi vrstnicami. Niti ni tih, neprestano ga je slišati, včasih celo preveč. Zato me je njegova izjava presenetila. Pričakovala sem, da si bo vrnitve v šolo samo in nedvoumno želel. Odsotnost tišine Ko delo in šola vstopita v dom »Učiteljica, saj hočem nazaj, rad bi bil s prijatelji. V primeru prej omenjenega Mateja sem poklepetala Samo to je, da se doma vse naučim prej in nisem tudi z njegovimi starši. Tako ali tako so se motali okoli tako utrujen.« računalnika, ko sva govorila. Najprej je prisedel oče in povedal, da vsi štirje delajo od doma. Da jim je prišlo Nekaj minut sva klepetala v MS Teamsih, saj sem zelo prav, da so si lahko od šole sposodili en računal- mu postavljala vrsto vprašanj. Resnično sem želela nik, enega pa so kupili, tako da ima sedaj vsak svojega. doumeti, kaj je z omenjeno tišino ali v bistvu z od- In da so po dobrem tednu radikalno spremenili na- sotnostjo le-te. Ko učenec, kot je Matej, ugotovi, da čin delovanja doma, saj dom ni bil več prostor in čas v miru, ki ga omogoča dom, šolsko snov razume po delu. Delo je prišlo v dom, za vse štiri. Prisedla je še bolje, naloge naredi hitreje in si zapomni več, stvar mama, Matej pa je odšel. Povedala je, da je bilo prvih ni nepomembna. Vsaj meni se ne zdi. Zanimivo se nekaj dni napornih, saj sta se z možem menjavala pri mi je zdelo tudi to, da tega ni vedel prej. otrocih. Eden od staršev je nekaj ur delal v miru v kabi- netu, drugi pa ob kuhinjski mizi z otrokoma. In je bilo »Prej me ni motilo. Tišina mi sploh ni bila všeč.« nujno, da je mir. Potrebovali so dober teden, da niso več razmišljali na glas, spraševali, kar lahko naredijo Da človek, tudi otrok, pač ne more vedeti, kaj po- sami, če pomislijo in se potrudijo. Da ocenijo, katera trebuje, dokler tega ne izkusi, ni nič novega. Iz- sitnost lahko počaka na odmor, katera pa je tiste vrste, kušnja generira spoznanje, le-to pa posledično ko je celo nujno zmotiti druge. Da je to izpeljal oče, ki opredeli potrebo. Ali vsaj željo. Da želja ni enako ima pač boljše živce in ga otroka bolj resno vzameta. kot potreba, tudi ni neka novost. In tudi ni poseb- Da ni šlo drugače, ker imata onadva roke za svoje delo. na novost, da radoživ, radoveden otrok živi svoje življenje brez vedenja ali vsaj občutka, da bi bila Ko so vzpostavili delovni mir, je bilo mnogo lažje. vsaj občasna tišina lahko koristna, mogoče celo Otroka sta naredila več sama, postala neverjetno bolj prijetna. samostojna in se celo držala dogovorjenega časa za vprašanja. Sama sta si vzela prigrizke in počasi začela Že nekaj časa vemo, da sodobni otroci pogosto od- prepoznavati, kdaj je res nujno zmotiti starša. Ne, ko raščajo ne samo v umanjkanju tišine, mogoče bi ne veš, kje je polnilec, ampak, ko se platforma sesuje. lahko rekli, da odraščajo v hrupu. Zelo prisotnem, To pa ni vsak dan. Njihov cilj je bil, da imajo po koncu če ne celo neprestanem. Nekateri avtorji govorijo dela, popoldan, prosti čas. Da gredo ven, v miru po- o zvočnem onesnaženju, celo zvočnem nasilju. Pa jedo. Ker so cele dopoldneve gledali v ekrane, so se tu ne gre le za zunanje dejavnike, kot so promet, poskusili navaditi na večerne družabne igre ali celo hrup po trgovskih centrih in podobno. Za otroke knjige. Da ni bil televizor prižgan celo popoldne in ve- pomembnejši del je odsotnost tišine v intimnem čer. Da so res nekaj gledali, če so ga že prižgali, in ne okolju. Stalno vključeni televizorji, računalniki in nujno vsi skupaj, saj so se imeli že res poln kufer. Ni šlo druge naprave, gospodinjski aparati, pa tudi igra- gladko, včasih je bilo naporno, sta pa starša vzposta- če, ki proizvajajo zvok, določajo zelo posebno zvoč- vila sistem, ki bi ga morala že davno. Vendar takrat ni no krajino. Najverjetneje se res otroci adaptirajo na bilo tako nujno, saj so bili skupaj samo nekaj ur pozno omenjeno realnost, kar pa ne pomeni, da je dobro popoldan in zvečer, pa vikenda in dopust. Ne toliko, za njih. Da so navajeni na odsotnost tišine in je zato da bi bilo ključno. Sedaj pa je bila samostojnost otrok, niti ne znajo pogrešati ali vsaj ceniti, seveda ne po- posebej pri šolskem delu, ključna. Nujna. Starša imata meni, da tišina ni dobra zanje in da ne prepoznajo sedaj cilj, da ta mir ohranijo tudi, ko se otroka vrneta v dobrobiti le-te, ko se uspejo srečati z njo. šolo in starša v službo. Ko, če … 16 Didakta Tišina in hrup v šoli v šolski uri, osredotočajo na učno gradivo, učiteljeve V času šolanja na daljavo sem nekajkrat prišla v šolo. besede, razumevanje in osmišljanje snovi. Omenjeni Tišina je bila neverjetna. Vseprisotna, nekako gosta. procesi so izrazito naporni, še posebej pa je težko, če Ne toliko v razredih kot v avli, na hodnikih. Tam, kjer jih je potrebno v izredno kratkih časovnih intervalih hrup sicer lahko, kot je komentiral kolega, močno vzpostavljati vedno znova. preseže za zdravje sprejemljive decibele. Tisti, ki smo v šolah že mnogo let, menda že od začetka časa, kot Kot pravi Cain (2014, 115), so študije, »izvedene med je pred kratkim komentiral eden izmed učencev, 38.000 umskimi delavci v najrazličnejših poklicnih imamo občutek, da je hrup iz leta v leto bolj izrazit. sektorjih, [pokazale, da] je že čisto nedolžna preki- Glasnejši, bolj vseprisoten. Vedno znova sem tudi nitev oziroma motnja ena od največjih ovir pri pro- sama presenečena nad pojavnostjo otroka, po nava- duktivnosti.« Kako zelo omenjeno velja šele za mla- di dečka, katerekoli starosti v bistvu, ki v teku naredi de ljudi, otroke, ki se samoregulacije, poslušanja šele nekakšen polkrog in zraven kriči, mogoče bolj rjovi. učijo. Predstavljam si, da je tudi o tem govoril Matej, Malo spominja na strelca gola v Ligi prvakov. Seveda ko je rekel, da je po učenju v šoli bolj utrujen. brez gola in brez igrišča. To je seveda le ena izmed pojavnosti, nič posebno pomembnega ali ključne- Ljudje smo si različni ga. Tudi deklice bolj redko šepetajo, ko izmenjavajo Ko razmišljamo o hrupu in tišini v razredu, je nujno skrivnosti in opazovanja drugih. upoštevati raznolikost otrok, tudi v smislu nagnje- nosti k višji ali nižji senzorični vzburjenosti, ki močno V šoli preteklosti je bila zadeva s tišino lahko zelo vplivata na t. i. ekstravertiranost in introvertiranost. drugačna. Tišina je imela mesto vrednote same po Tako naj bi ekstrovertirana oseba za primerno de- sebi in hkrati bila prepoznana kot nujen pogoj, ki lovanje potrebovala višji nivo različnih dražljajev iz je učencem omogočal, da sploh lahko razmišlja- okolja. Torej, ne da jih glasnost ne moti toliko, lahko jo in se učijo, učiteljem pa, da se lahko osredotočijo da celo potrebujejo določen nabor zvokov ali drugih na proces poučevanja tako vsebine kot vrline. Tako dražljajev, da sploh lahko zares delujejo. Na drugi Corbin (2009, 69) pravi, da »je bila v šolskih, verskih strani pa je za introvertirane otroke ne le nepotreb- in pozneje laičnih ustanovah tišina zapovedana od no, ampak bolj ali manj nemogoče slediti umski zore do moderne dobe. Zasnovana je bila obenem dejavnosti v primeru dodatnih dražljajev iz okolja. kot znamenje spoštovanja do gospodarja [učitelja; Cain (2014, 206) pravi, da »ko so v študiji udeleženci op. avtorice] in vladarja, kot znamenje obvladovanja delali ob glasnosti, ki so si jo izbrali – ekstraverti višjo, samega sebe in izogibanja raztresenosti, kot pogoj intorverti nižjo, so bili vsi približno enako akustično za pozornost. Biti tiho je dejansko veliko pripomoglo vzburjeni in tudi približno enako uspešni. Ko pa so k boljšemu poslušanju.« raziskovalci v naslednjem koraku introverte prosili, da nastavijo raven glasnosti, ki so jo izbrali ekstra- Tišina kot prikaz zmožnosti samoreguliranja in hkrati verti, slednje pa obratno, se je spremenilo popolno- tudi nujni pogoj za uporabo poslušanja kot temelj- ma vse. Introverti sedaj niso bili samo preveč vzbur- nega procesa poučevanja, brez katerega se v šoli ne jeni zaradi prevelikega hrupa, temveč so bili tudi more zgoditi učenje. precej manj učinkoviti. Pri ekstravertih je bilo ravno obratno, zaradi prevelike umirjenosti so bili premalo Epidemija nemira vzburjeni za resno delo.« Učitelji včasih klepetamo o porastu nekega nemira pri otrocih, posebej mlajših, a ne le pri njih. Nepresta- Omenjen zapis prikaže zagato tišine v razredu na no premikanje, obračanje, trzanje z nogami, presta- zelo zanimiv način. Popolnoma mogoče je, da uči- vljanje potrebščin, vstajanje, iskanje očesnega stika s telj, ki tudi sam za delo potrebuje čim manj dražlja- sošolci, trkanje s pisali, pa tudi komentiranje, riganje, jev, se pravi, kolikor je mogoče miru in tišine, z vzpo- posmehi ... Kot svetovalna delavka pogosto v razredu stavitvijo sebi primernega delovnega okolja, naredi samo opazujem in omenjena pojavnost se mi zdi iz- hkrati sanjsko okolje za bolj umirjene, za dražljaje redno zanimiva. Včasih je res videti, kot bi se v nekem preobčutljive otroke. Hkrati pa izredno oteži ali celo trenutku v nek razred vnesel virus nemira. To seveda onemogoči umsko delo otrokom, ki potrebujejo več nima nikakršne resne povezave z zanimivostjo uče- dražljajev, dinamike. Tako lahko omenjeni učenci v ne snovi ali z učiteljevo nezmožnostjo motivacije. Gre razredih poskrbijo zase in si s klepetanjem, nepresta- bolj za nemir v otrocih. Za nezmožnost regulacije. nim premikanjem, povzročanjem hrupa v bistvu ge- Pogosto celo sami povedo (ne samo večji), da saj jih v nerirajo za učenje primerno okolje. V učilnici zadeva bistvu zanima, da saj delajo, da pa kar ne morejo, da ne izgleda ravno tako, saj ni zelo verjetno, da mnogo ne bi še klepetali, komentirali. Da ne bi izrekli svoje učencev, ki povzročajo hrup v učilnici, hkrati ravno v misli takoj, ko se pojavi, komentirali odgovor sošolca tej določeni stopnji hrupa deluje optimalno. Nikakor ... Vse našteto in še marsikaj, kar nisem navedla, dela pa ni zanemariti misli, ki bi lahko izhajala iz opazo- šolske ure pogosto izrazito hrupne. Kar od učencev vanja Cainove. Glede na to, da so v razredih učenci zahteva izrazite napore, da se vsakič znova, nekajkrat nabrani iz vseh vetrov in je tako različnost temeljni 17 Didakta POUČEVANJE V ČASU KORONE aksiom, je smiselno in nujno slediti različnim nači- Karizma učitelja je nekakšna mešanica avtoritete nom dela že v okviru same učne ure. Ne smemo pa in zgleda, navdiha, očaranosti, spoštovanja. Ni splo- pozabiti na samoregulacijo učencev, ki je že od za- šnega konsenza, ali gre za osebnostno lastnost, ki jo četka ideje kolektivnega poučevanja temeljni pogoj, imaš ali nimaš, ali pa gre bolj za veščino, ki se jo da s katerim poučevanje skupine in učenje v skupini z reflektirano prakso močno izboljšati ali izmojstri- sploh postane mogoče. ti. Res pa je videti, kot da so nekateri učitelji s svojo karizmo praktično superjunaki, druge pa kot bi dar Dejavniki, ki vplivajo na hrup in tišino karizmatičnosti zaobšel. Ne gre oporekati, da bodo Ne gre zanikati, da za delo v razredih učitelj tako kot karizmatični učitelji bolj verjetno tudi odlični vodje učenci potrebujejo določeno, večjo ali manjšo mero in tako s svojo avtoriteto, pomešano z navdihom in tišine. Tišina pri učni uri, med procesom učenja, je re- spoštovanjem, laže ali skoraj gotovo dosegli s strani zultat posledic določenih dejavnikov: učencev skoraj dosledno sodelovanje. Tudi v primeru, ko bodo želeli njihovo pozornost in/ali tišino. Lahko bi - Avtoritarnega načina vodenja učitelja, ki je dovolj rekli, da jih bodo umirjali z močjo svoje osebnosti. Kar trdno ali celo togo, da ga učenci upoštevajo; je izrazito uporabno, ko prideš v razred in želiš tam nekaj koristnega narediti. Ne pove pa ničesar o volji - Zmožnosti učencev ali dovolj razvite veščine sa- učencev in ni povezano z njihovimi zmožnostmi re- moregulacije, da lahko ob dejavnosti, ki to zah- guliranja samih sebe. teva, umirijo motorične, senzorne, kognitivne in emocionalne dražljaje. Spočitost učencev in razširjeno gledano tudi nji- hova ustrezna prehranjenost in razgibanost so za- Mogoče bi bilo na prvi pogled videti, da je dejavni- nimiva tiha trojka z neverjetno močnim vplivom na kov mnogo več, na primer zanimivost učne snovi, delovanje v razredih. Najprej naj spomnim, da zado- karizma učitelja, spočitost učencev … Pa vendar voljenost bioloških potreb otrok ne v preteklosti ne moram reči, da omenjeni dejavniki in še mnogi, ki jih danes ni samoumevna. Je pa res nekoliko bizarno, nisem zapisala, na odsotnost tišine sicer vplivajo, lah- da se danes, v družbi obilja, resnično srečujemo s ko povečujejo ali zmanjšujejo hrup, niso pa ključni. težavami, ki so posledica nezadovoljenih bioloških Poglejmo, kako to velja za naštete tri. potreb otrok. Če začnem pri spanju. Neprestano po- slušamo opozorila, predvsem pediatrov, pa tudi dru- Zanimivost učne snovi močno povezujemo tudi s gih strokovnjakov, ki delajo z otroki, da v povprečju t. i. motivacijo učencev. Razmišljanje gre nekako ta- slovenski otroci ne spijo dovolj. Ne, ker ne bi imeli kje kole – če je snov učencem zanimiva, bodo bolj mo- spati, in ne, ker bi morali delati pozno v noč, kar je tivirani za delo in posledično, ergo, tudi bolj sodelo- bilo pogosto realno v preteklosti. Današnji otroci spi- valni. Omenjena predpostavka ali vzročna zveza je jo premalo, ker se ne morejo umiriti in/ali jih mnogo pogosto tudi zastopana v psevdostrokovni literaturi stvari pritegne bolj kot spanje. ali psevdostrokovnih nasvetih učiteljem. Tako naj bi nekako veljalo, da dober učitelj uspe predstavi- Tudi pri hrani opažamo zanimivo pojavnost, ko so ti učno snov na način, ki učence tako pritegne, da mnogi otroci v naši družbi obilja pravzaprav lačni. Ozi- zbrano in motivirano sodelujejo na način, ki ga priča- roma neustrezno prehranjeni. Lahko so celo skoraj kuje učitelj. Praksa v razredih in tudi znanstvena te- debeli, a ker je njihova prehrana bolj ali manj le ener- orija zgoraj navedene trditve ne podpirata in ne po- getska, jim manjka nujno potrebnih hranil za delova- trjujeta. Ker ta seveda ne drži, kot izredno zanimivo nje možganov in siceršnje zdravje in dobro počutje. razloži Furedi. Ker pa je kot priporočilo vseprisotna, Ali pa, na drugi strani, so pripravljeni jesti tako malo izredno nemotivativno deluje na učitelje, ki se nered- stvari, da so v šoli dobesedno lačni. Kar tudi ni dober ko počutijo manj ali kar nesposobne, kadar ob vsem obet za možnost sodelovanja pri šolskih aktivnostih možnem trudu ne uspejo z zanimivostjo učne snovi in pri otrocih pogosto povzroča nemir in nezbranost. umiriti in pritegniti pozornosti učencev. Seveda umi- riti in pritegniti nikakor ni eno in isto. Učenci so ne- Gibanje samo ne umirja nujno. Je pa nujno potreb- redko izredno motivirani za spoznavanje učne snovi no, da otrok sploh lahko resnično funkcionira, tako in jih vsebina pritegne, hkrati pa še zdaleč niso mirni. fizično, mentalno kot čustveno. Zadnja leta prihaja Pa tudi to ni resnično pomembno. Ustvarjalni ne- do izredno zanimivega trenda, ko naj bi za ustrezno mir je lahko izredno konstruktivno stanje v razredu, zadovoljitev potrebe po gibanju poskrbela kar šola. a v primeru, ko je hotena izbira, način, za katerega Kar je oksimoron sam po sebi. Kar otroci potrebuje- se tako učitelj kot učenci sporazumejo. Ne moremo jo, je neusmerjeno, prosto gibanje. Gibanje, poveza- pa govoriti o ustvarjalnem nemiru, ko drugače kot z no z igro, raziskovanjem, spoznavanjem svojih moči nemirom ne gre. Ko učenci nimajo veščine, ki bi jim in omejitev, svojega mesta med drugimi. Nič, kar bi omogočila npr. da se odločijo, ali bodo komentirali ali šola s svojimi cilji in regulacijami sploh lahko zadovo- vprašali, ampak to storijo, ker, kot pravijo, drugače ne ljila. In tudi nič, kar bi bilo smiselno, da bi. Če je šola gre. Ker beseda »kar izleti«. prostor usmerjenega, s konsenzom dogovorjenega 18 Didakta in predpisanega učenja, ne more biti hkrati prostor Da nekateri starši s tem prenosom vzgoje in sociali- prostega gibanja. Le to je del otrokovega časa izven zacije soglašajo ali to celo zahtevajo, popolnoma nič šole in s tem pristojnost staršev, družin. Da so si mno- ne zmanjša škodljivosti tega prenosa pristojnosti in ge družine organizirale način življenja, ki otrokom odgovornosti, pa tudi praznine in bolečine otrok ne. ne omogoča več ne igre in ne gibanja, na žalost ni v Ob teh besedah se spomnim na neprenehna in na moči regulacije šole. Kljub temu, da so mnogi starši trenutke že mogoče histerična opozorila, ki smo jih bolj pripravljeni popoldan poučevati svoje otroke in poslušali s strani medijev, da bo šolanje na daljavo asistirati šoli kot pa otrokom omogočiti nujno po- trajno poškodovalo otroke in jih oropalo pravice do trebni in na gibanje usmerjeni prosti čas. socializacije. Misel, ponavljana s takšno agresivno prepričanostjo in pravičniškostjo, v sebi nosi nekaj Prosta igra in šola strašljivega. Da otroci, ko se v času stiske epidemi- Učiteljice v šolah, sploh v nižjih razredih, sicer lahko je vrnejo v krog družine in se izobražujejo v hibridu nekajkrat na dan spustijo otroke na šolsko igrišče in družina – šola, ki de facto zniža vzgojno pristojnost dovolijo nekaj proste igre, jih celo odpeljejo v gozd šole in jo preda družini, s tem izgubijo za njihov ali kaj podobno koristnega. Ob tem seveda tvegajo zdrav razvoj nujen habitat. Ali lahko iz tega sklepa- možnost poškodb ali drugih nevšečnosti, saj kon- mo, da naj bi bila šola bolj primerno vzgojno, odno- cept proste igre pač ni združljiv z nadzorom učitelja, sno okolje kot pa lastna družina. Ne gre zanikati, da z regulirano, umetno ustvarjeno razredno skupino na žalost za nekatere otroke to res velja in ti si zaslu- in idejo nabora možnih dejavnosti. Lahko bi rekli, da žijo, in upam, da v veliki meri tudi dobijo, kar največ prosta igra ni združljiva s konceptom šole. Vem, da nujno potrebne skrbi in pomoči. Da pa bi bila šola je za mnoge otroke to, kar dobijo v šoli, vse, kar bodo boljši in nujnejši vzgojitelj celotne populacije, pa je dobili, kar je še vedno bolje kot nič. Hkrati pa je ko- na nek način hudo strašljivo. risten resen razmislek o pristojnostih in odgovorno- stih šole, da ta ne postane prostor, ki prevzema mno- Za konec go preveč zadolžitev. Tudi takšnih, ki se jih sploh ne Med vsebinami, ki jih je šolanje na daljavo osvetlilo, da izpeljati na način kolektivnega delovanja in s tem priznam, me posebej zanimajo tiste, o katerih učen- tudi odgovornosti, ko šola pričakovanega ali želene- ci govorijo pohvalno. Se pravi, da jih bodo pogrešali, ga preprosto ne bo naredila dovolj dobro, sploh ne ali ko bodo nazaj v učilnicah. In ravno tema prisotnosti pa celo narobe. Furedi to zagato opiše kot temeljni hrupa me je izredno pritegnila. Seveda je mnogo paradoks sodobne šole v razvitih deželah, ko naj bi prepomembna in preobsežna, da bi jo v pričujočem šola izkazovala nedvoumno izredno visoko stopnjo prispevku resno osvetlili in o njej premislili. Tako se družbene pomembnosti, postala blažilec razlik med nameravam v prihodnosti bolj podrobno posvetiti otroki in ključen regulator vsakovrstnih individual- na tem mestu nakazanim temam, otroškemu ne- nih posebnosti in stisk, hkrati pa seveda sorazmerno miru, vprašanju introvertiranih temperamentov, po- manj učila in poučevala ter hkrati, kar je najbolj ne- vezave med hrupom in procesi učenja ter zmožno- verjetno, tudi vedno manj pričakovala ali celo zahte- sti umirjanja kot regulacijske veščine. Pa morda še vala od otrok. Tako pravi da, »v zadnjem času mnogi čemu drugemu. komentatorji svarijo pred nevarnostjo, da bi vzgojo in izobraževanje dojemali kot univerzalni politični Literatura Cain, S (2014): Tihi – moč introvertnih ljudi v svetu, ki ne zna mol- instrument za reševanje vsakovrstnih problemov, čati. Ljubljana: Mladinska knjiga. ki se pojavljajo v družbi.« (Furedi 2016, 30) Meveso- Corbin, A. (2020): Zgodovina tišine – od renesanse do danes. Lju- bljana: Založba VBZ. va gre še nekaj korakov naprej, ko govori »o državi, ki Furedi, F. (2016): Zapravljeno – zakaj šola ne izobražuje več. Lju- grabi po otrocih in jih tako dobesedno iztrga iz naro- bljana: Krtina. Meves, C. (2008): Zapeljani, zlorabljeni, izigrani – družba v pasti čja in pristojnosti družine.« (Meves 2008) modnih zmot. Celje: Celjska Mohorjeva. 19 Didakta