KAZIMIERZ WIERZYNSKI OLIMPIJSKI VENEC PREVOD IN UVOD TINE DEBELJAK ROZINA ŠVENT GRADIVO ZA BIBLIOGRAFIJO TINETA DEBELJAKA MUZEJSKO DRUŠTVO ŠKOFJA LOKA LOŠKI RAZGLEDI DONESKI 20 KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA i K O F J AL O K A BIBLIOGRAFIJE POMEMBNIH OSEBNOSTI S ŠKOFJELOŠKEGA 3 KAZIMIERZ WIERZYNSKI OLIMPIJSKI VENEC PREVOD IN UVOD TINE DEBELJAK ROZINA ŠVENT GRADIVO ZA BIBLIOGRAFIJO TINETA DEBELJAKA Š k o f j a Loka 2 0 0 9 LOŠKI RAZGLEDI DONESKI 20 BIB1.KXtRAFI.1K POMKY1HNIH OSEBNOSTI S ŠKOF.1KI.OŠKKCTA3 Kazimierz Wierzynski Olimpijski venec prevod in uvod Tine Debeljak urednik Nikolaj Jc/, dr Ro/ina Švent Gradivo /a bibliograli jo Tineta Debeljaka Z izvirnimi linorezi opremila Umetniški odbor Oblikovalka P ne Ion t Tisk Izdala in založila Naklada liara Remec dr. Nikolaj Jež, dr. Rozina Švent, Helena .lanežič lieta Poljanšek Komati Igor Pustovrli Littera Picta Muzejsko društvo Škotja Loka. zanj mag. Aleksander Igličar, predsednik www.andloka.si Knjižnica Ivana Tavčarja Škotja Loka, zanjo Marija Lebar. direktorica 500 izvodov Izid knjige je finančno podprla Občina Škofja Loka CIP - Kataloini zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana S21.1C2.1-1 821 162 1 09Wierzyiiski K. 012Debeljak T WIERZYNSKI, Kazimierz Olimpijski venec Kazimier/r Wier/ynski prevod in uvod line Debeljak . [z izvirnimi linorezi opremila Bara Rcmcc]. Gradivo za bibliografijo Tineta Debeljaka / Rozina Švent. - Škotja Loka : Muzejsko društvo Knjižnica l\ana *la\ čarja, 2009. - (Bibliografije pomembnih osebnosti s Škofjeloškega . 3) ['Loški razgledi. Doneski; 20) ISBN 978-961-91172-6-2 (Knjižnica Ivana Tavčarja) 1 S\ eni. Rozina Clradivo /. bibliografijo Tineta Debeljaka 247324928 OB IZIDU KNJIGE OLIMPIJSKI VENEC Pobuda za izid pesniške zbirke poljskega pesnika Kazimicrza Wierz\ riskega Olimpijski venec v prev odu dr. Tineta Debeljaka je bila v Škofji Loki prisotna že od leta 2003. ko je ob 100-letnici rojstv a predolgo pozabljeni loški rojak dr. Tine Debeljak dobil obelc/je v Aleji znamenitih Ločanov. V/porcdno z zbiranjem gradiv a o njegovem življenju in deluje bil v Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) v Ljubljani najden prevod omenjene pesniške zbirke, ki jo je dr. Debeljak za izid pripravil spomladi 1945. Žal zaradi vojnih razmer in Dcbcljakov cga odhoda v Argentino knjiga do sedaj ni izšla. Poleti 2008 sem v zavetju prijetne sence domače pergole prebiral kiijigo Črni Kamnilnik / Loma Negra. ki jo je leta 2003 izdalo Mii/.cjsko društvo Škofja Loka v sodelovanju z založbo Družina. Knjiga govori o prvih letih življenja, ki jih je dr Debeljak preživel v daljni Argentini. Presunila me je zgodba intelektualca, ki je moral pri skoraj petdesetih letih svoje življenje praktično pričeli znova in to skoraj z družbenega dna. Izjemno ganljive so njegove pesmi in pisma, v katerih izraža neizmerno hrepenenje in ljubezen do sv ojih najbližjih, do žene Vere, sina Tinčka ter hčera Metke in Jožcjkc. od katerih je bil ločen skoraj deset let. Ljubezen do svojih najdražjih, do rodne Loke in do domov ine mu je vliv ala moči, da je kljub težkim razmeram še naprej ustvaijal. Utriijen po celodnevnem delu v tovarni je dolgo v noč prebiral debele kupe knjig. Ko sem v knjigi zasledil datum njegove poroke. 12. julij 1934 in pogledal na koledar, ki je kazal isti datum, sem začutil, da ima to »naključje« globlji pomen, kali sen pa tedaj še nisem vedel. Kot novoizvoljenega predsednika Muzejskega društv a Škofja Loka. katerega soustanovitelj je bil tudi dr. Tine Debeljak. me je najprej prevel ponos, da lahko nadaljiijem vizionarstvo naših ustanoviteljev, ki so v daljnem letu 1937 začutili potrebo po varovanju in ohranjanju bogate kulturne dediščine na loškem ozemlju. Ob prebiranju knjige Črni Kamnitnik / Loma negra pa sem začutil tudi notranji klic, da moramo dr. Debeljaku za njegovo delo v društvTi izkazati ustrezno zahvalo. Z vso vnemo sem se lotil priprav za i/.id knjige Olimpijski venec. Že na začetku je bil vključen Jure Svoljšak, ki je pretipkal celotno besedilo in me povezal s polonistom dr. Nikolajem Ježem s Filozofske fakullele v Ljubljani, ki je Debcljakovo besedilo pregledal in ga v knjigi širše predstavil kot prevajalca Ob pripravi knjige se je kaj kmalu porodila še ideja o vključitvi Debeljakove bibliografije. Našemu povabilu seje prijazno odzvala sodelavka NUK dr. Rozina Švent, kije življenje in delo dr. Debeljaka že obdelala v publikaciji Sem senca zapuščena, ki je izšla ob 100-letnici njegovega rojstva. Ker v danem časovnem okv iru ni bilo možno v ccloli popisali Dcbcljakovih objav v Argentini, smo drugi del knjige naslovili Gradivo za bibliografijo Naša velika želja pa ostaja, da bo idejo o pripravi celovite Debeljakove bibliografije kmalu kdo uresničil. Oblikovno knjiga sledi treni Dcbcljakovim prevodom iz bogate poljske književnosti ter prevodu Puškina iz ruščine, ki so v enotni obliki izšli pred drugo svetovno vojno. Želeli smo. daje Olimpijski venec navzven sestavni del teh izdaj, čeprav izhaja s skoraj šcsldcsellelnim zamikom. V knjigi so objavljene iluslracijc. ki jih je slikarka Bara Remec. Debeljakova svakinja, pripravila za predvideni izid leta 1945. Hvala oblikovalki Beti Koman in postavljalcu Igoiju Pustovrhu. da sta prisluhnila našim željam Veseli smo. da pri izdaji sodelujeta tudi poljsko veleposlaništvo in društv o slo-vensko-poljskega prijateljstv a, saj s tem utijujemo prijateljstv o in sodelovanje med slovanskima narodoma, katerih zgodov ina in kulturno ustvaijanjc imata veliko skupnih točk. Pri izdaji sodehtje tudi Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka. ki nadaljuje izdajanje bibliografij pomembnih loških ustvarjalcev. Našemu povabilu se je odzval tudi Zavod za šport Škofja Loka, saj je v pesmih v tej knjigi izražen slavospev športu, s čimer si kultura in šport podajata roki. Za sodelovanje se zahvaljujemo ludi družbi KRKA. d d. Iskreno pa se zahvaljujem tudi Heleni Janežič. podpredsednici našega društva in najožji sodelavki dr Rozine Švent, ki je s svojimi razmišljanji, pobudami, vloženo energijo in opravljenim delom izdfijo knjige izjemno nadgradila. Vzporedno z nastajanjem knjige Olimpijski venec pa sem v sebi ves čas čutil neki nemir, da i/daja knjige ni zadosti in da moramo v našem društvu spoštovanje do dr. Debeljaka izraziti Še kako drugače. Ob 20-obletnici njegove smrti, 20. janu-aija 2009. sem ob pripravi besedila za spletno stran dobil idejo, da bi morali dr. Debeljaka imenovati /a častnega člana Muzejskega društva Škofja Loka. S lem bi se pridružil profesorskima kolegoma, sosedoma »podniuicema«. dr. Pavlu Blazniku in profesoiju Francetu Planini, ki sta bila kot soustanovitelja našega društv a tega spoštov anja deležna Že davno. Z bojaznijo scin predlog posredoval kolegom v i/vršnem odbora, saj vendar ni običajno, da se imenovanje za častnega člana podeljuje tako dolgo po smrti. A življenjska pot dr. Debeljaka je bila vendar drugačna, žal ne po njegov i volji. Neizmerno sem bil vesel, ko so me kolegi podprli in še bolj. ko so člani Muzejskega društva na letošnjem zbora članov dr. Tineta Debeljaka posthu-mno imenovali za častnega člana. Žal dr. Tine Dcbcljak le časti ni bil deležen za časa svojega življenja. Prepričan pa sem, da imenovanje za častnega člana Muzejskega društva Škofja Loka mogoče celo bolj cenijo njegovi otroci. Tine Debeljak mL. Metka Debeljak Vombergar in Jožcjka Dcbcljak Žakclj, ter njegovi vnuki in prav nuki. kar so pokazali tudi s svojim prihodom v Škofjo Loko iz daljne Argentine. Z izidom knjige Olimpjski venec in izročitvijo listine o imenovanju dr. Tineta Debeljaka za častnega člana Muzejskega društva Školja Loka smo mu izkazali naše spoštovanje ter zahvalo za njegovo delo in ga pridružili velikim osebnostim, ki so delovale v našem društvu. Škofja Loka. september 2009 Mag. Aleksander Igličar Predsednik Muzejskega dmstva Sko/ja Lolca Mam prawdziwf). przvjemnošč i zaszczyt wspôluczestniczyé w zaprezentowaniu Panstwu zbioru wierszy Kazimierza Wicrzynskicgo Laur Olimpijski, slanowùicy jednq z rzadkich, literackich pochwal nowozytnej idei olimpijskiej. Pomimo ponad osiem-dzicsiçeiu lat, kloru uplynçly od ieh powstania nie stracily nie ze swojcj aktualnošci Cieszy mine, že slowenscy czytelnicy, ktoiych widoczne na kazdym kroku zaangazowa-nie w aktywny, sportowy tryb zycia budzi nieklamany szacunek, bçcUi mieli okazjç po-znaé twôrczoâc naszego poety w doskonalym przekladzie dr Tine Debeljaka. Wsrôd literackich \vizji olimpijczykôw, ktore spotykamy w poezji Kazimierza Wie-rzynskïego niclrudno wyobrazié sobic lakžc niezapomnianogo, wybilnego gimnastvka Leona Stukelja, zlotego medalistç tych samych IX Letnich Igrzvsk Olimpijskich w Amstordamic. na ktôrych nagrodzony zostal niniejszy lom poezji. Dzieki zaangazowaniu dr Nikola ja Ježa z Uniwersytetu w Lublanie. znawey 1 nieo-cenionego propagatora polskiej literatury w Slowenii, moz.emy w biezqcym roku, przy przypadamcych rocznicach, dwudziestej - šmierci dr Tincta Debeljaka i czterdzieslej -šmierci autora, oddac do Panstwa rqk ksi^zkç, ktôra l^czy ich vvysilki i talent}' w j eden z najglçbszych holdow, jaki mozemy im dzisiaj zlozyé. V veliko zadovoljstvo in čast mi je, da lahko sodelujem pri predstavitvi enkratne •pesniške zbirke Olimpijski venec, ki slavi novodobno olimpijsko idejo, (čeprav je minilo več kot osemdeset, let od njenega nastanka, je danes še zmeraj enako aktualna. Veseli me, da bodo slovenski bralci, katerih za\-zetost za aktivni, športni način življenja iskreno občudujem, lahko spoznali pesniško ustvarjalnost našega pesnika v izvrstnem prevodu dr. Tineta Debeljaka, Med. literarnimi upodobitvami olimpijcev, ki jih srečamo v pesmih Kazimierza IVie-rzyhskega, si ni težko predstavljati nepozabnega, izvrstnega telovadca Leona Stuklja, olimpijskega prvaka prav na IX. poletnih olimpijskih igrah v Amsterdamu, na katerih je bila nagrajena tudi ta pesniška zbirka. Zaradi prizadevnosti dr. Nikolaja Ježa z Ljubljanske univerze, poznavalca in neprecenljivega promotorja poljske literature v Sloveniji, se lahko v jubilejnem letu - dvajseti obletnici smrti dr. Tineta Debeljaka in štirideseti obletnici smrti Kazimierza Wierzyn-skega poklonimo njunemu spominu s knjigo, ki združuje njuno nadarjenost in ustvarjalna prizadevanja. Piotr Kaszuba Ambasador Rzeczypospolitej Polskiej Veleposlanik Republike. Poljske. Dokioija Tincta Debeljaka sem spo/iial leta 1989 skozi pripovedov anje njegov e bližnje sorodnice, s katero sem sodeloval na začetku svoje poklicne poti v Sloveniji. Takrat se mi ni niti sanjalo, da bom nekoč z veseljem sodeloval pri izdaji njegovega prevajalskega dela. Moje veselje je toliko večje, ker je lo delo prcvod zbirke pesmi Olimpijski venec majega rojaka, poljskega pesnika Kazimierza Wierzynskega. Čeprav so bile pesmi napisane pred več kot osemdesetimi leti, so aktualne še danes. Celo več - v času. ko vrhunski šport postaja čedalje bolj stvar denarja, tehnologije, žal tudi goljufij in tekmovanja za vsako ceno - so te pesmi, ki slavijo olimpijske ideale, zdravo tekmovalnost in povezovanje ljudi preko športa, še kako dobrodošle. Knjiga zdmžuje dve za Slovence pomembni plati življenja - literaturo in šport -zato verjamem, da bo našla številne bralce. Obenem sem prepričan, da bo upravičila svoj sloves olimpijske zmagovalke na olimpijskem natečaju ob IX. olimpijskih igrali v Amsterdamu leta 1928 in obdarila bralce s številnimi lepimi občutji. Janusz Klim. dr. med Predsednik Dnišmi slovensko-poljskega prijateljstva Tine Debeljak (reprodukcija originala M. Maleša) Vir: www.dlib.si Kazimierz Wierzynski OLIMPIJSKI VENEC Kazimiarz .Tia rasnimi 0LIKP1JSKI VEM SC pismi prsyal ln UTOd aaj.isni ■»in« kobilji i z Izvtrniad. liiiortzi o, raj;H» Bari itama c zmzdBdiuttiiäiB Izdal» za Valijo no* lata 1945 Lada Bamac Ljubljana ,Poljanska eaeta, UttUl "judelca tiskarna T Ljubljani /J. Kramarič/ T 3 o o Izvodih, izmid Icatarlh Ima ta št. i • '±y'\ / Kolofon prvega tipkopisa prevoda Olimpijskega venca, pripravljenega za izdajo marca 1945 v Ljubljani. Prevodje v dopolnjeni različici izšel v Meddobju v Buenos Airesu leta 1978. Tine Debeljak KAZIMIERZ WIERZYNSKI : OLIMPIJSKI VENEC1 Olimpijski venec! Športne pesmi, napisane v slavo svetovnih olimpijskih iger, največjih manifestacij športnega telesno-kultumega značaja in humanističnega duha v svetu. To je: na vseh petih celinah, ki j ih predstavlj a nj ihovo mednarodno znamenj e: bela zastava s petimi krogi, povezanimi v eno gibljivo enoto. V mistično pradavnino segajo te igre in se ponavljajo v našem času: več kot 2500 let je preteklo, odkar viri navajajo ime prvega zmagovalca v tej tekmi: Coroeba v letu 776 pred Kr. Od tega časa se začenja zgodovina iger, vse pred njim pa je mit malo humanega značaja. (Andres Marce Varela: De Olympia a Munich, Barcelona 1972.) 15 Tako-le omenjena knjiga podaja vznik olimpijskih tekem: Grški bogovi so imeli svoje bivališče na gori Olimp. Tam je vladal Zevs. Ta je imel sina Tantala, in ta zopet Pelopa. Oče Tantal je ubil sina Pelopa, ga razkosal na dele in daroval bogovom v Olimpu. Zevsu pa je bilo žal vnuka in gaje obudil. Pozneje seje ta oženil in dolgo vladal pokrajini, ki se je po njem imenovala Peloponez. Ko je umrl, so mu na grobu sezidali mesto Olimpijo. Odslej so se tam zbirali atleti za junaško »borbo do smrti« v njegovo čast in spomin. Tako so nastale olimpijske igre, ki so segale noter v srednji vek do 1. 394 po Kr., ko jih je prepovedal imperator Teodozij. Zmagovalec je dobil lovorjev olimpijski venec. Toda iz teh barbarskih smrtnih začetkov so se olimpijske igre 1 Uvod je bil napisan za objavo v reviji Meddobje. letnik 16 (1978), št. 1/2, str. 69-100, priin. Bibliografski pregled, zap. št. 547. (Op. ur.) razvile prav v svoje nasprotje: v plemenito prijateljsko tekmovanje človeških sil med seboj, v mogočen izraz telesne kulture v soglasju z duhovno po znanem geslu: zdrav duh v zdravem telesu. Ti svečani dnevi tekmovanj so se ponavljali redno vsako četrto leto, tako redno, da so Grki šteli čas po štiriletnem razdobju med enim in dragim nastopom po - olimpijadah, ki je pomenilo tedaj čas štirih let, ne prireditev iger. Te igre pa niso predstavljale samo telesnih športnih zvrsti, kakor so atletstvo, tek, dirkanje s konji, metanje diska itd. itd., temveč tudi nastope pesnikov in zlasti tragedov in dramatikov, saj so zanje pisali in na njih nastopali Ajshil, Sofokles in drugi. Sovjetski pisec E. Ozerecki piše v učbeniku ruskega jezika za študente inozemce (ABV 1970): »Olimpija je bila prekrasna. Sedem poti je vodilo v njo. Na ulicah je bilo polno kipov. V Olimpijo ni smel stopiti človek, ki je nosil orožje. Pet dni so trajale olimpijske igre. Zanimivo je bilo odprtje antičnih olimpijskih iger. Prvi dan je bil posvečen izključno religioznim obredom in protokolarnim obredom: Zevsov oltarje bil prostor za žrtvovanja, procesije žena so se vile po vsej dolini reke Alfeo in v Elisi, 30 km od Olimpije. Sledili so žalobni spevi okrog Ahilovega cenotalija. Ko seje zmračilo, so se spomnili začetkov olimpijskih borb s tem, da so darovali kri kot žrtveno pijačo. Nato so atleti prisegli, da so svobodni ljudje, ne sužnji, da so čistega grškega plemena, ne mešanci, in da niso nikdar bili še kaznovani. Nato so se podučili o načelih in pravilih olimpijskih iger. Prireditev so se udeleževali samo moški in mladina.« (str. 203) Andres Varela pa razlaga prepoved udeležbe poročenim ženskam takole: »Atleti so izvajali svoje igre popolnoma nagi, zaradi cesarje bila prepovedana udeležba poročenim ženam. To pa zato, da bi pri gledanju teh leporaslih teles ne zaželele primeijati postav svojih mož z njimi, kar bi bilo vsekakor v škodo možem. Nasprotno pa je bila zaželena udeležba neporočenim dekletom, ker so sodili, da bi gledanje tako postavnih teles vzbudilo v njih zdrave želje po ljubezenskih ugodjih, kar bi bilo podnet za sklepanje zakonov.« (str. 20) Po petnih dneh so ugasnili olimpijski ogenj, pobrali zastave in cvetove in odšli, da se vrnejo spet po štirih letih. Sloves teh olimpijskih iger je bil gotovo ena tistih kulturnih prireditev, kije Prešernu navdihnil verz: Itaka ni bla bogata žita. vina, konj. ljudi, tesna, tnajhena, gorata vendar davno že slovi Obnovil pa je te igre francoski ari stokrat, športnik in diplomat Pierre de Fredy, baron Coubertin. Ta je obiskal v Grčiji razvaline mesta Olimpija, ki so jih odkrili 1. 1874, in tedaj gaje obsedla misel po obnovi teh telesno športnih manifestacij hel eni stičnega duha. Občutil j e namreč, daje že nastopila ura športnega internacionalizma, svetovnega bratstva v znamenju telesnih spretnosti. Obrnil se je s svojim načrtom na večino kronanih glav v tedanji Evropi, sklical pa tudi sestanek vseh pomembnejših športnih združenj na pomenek v Pariz. In tu v Parizu, na sami Sorboni, so se 1. 1894 zbrali predstavniki evropskih, ameriških in celo avstralskih športnih zvez in se 16. junija pomenkovali, kako bi z novim stoletjem 1900 obnovili olimpijske igre. Toda niso strpeli čakati še šest let do pomembne zore novega stoletja, temveč so priredili prvo olimpijado (sedaj ta izraz pomeni že prireditev samo) žel. 1896 v Atenah, na klasičnih tleh prvih podobnih iger pred tisočletji. Odslej se ponavljajo te igre vsake štiri leta v poljubno izbranih mestih, ki razpolagajo z velikim stadioni. Ozerecki opisuje slavnostno odprtje iger: »Zagrme fanfare, v stadion prikorakajo športniki vsega sveta in na čelu gredo vedno pripadniki Grkov. Tisoči golobov se spuste v zrak, da poneso novico o odprtju na razne dele sveta. Tedaj se pojavi športnik, ponavadi iz dežele, ki tokrat prireja olimpijske igre, z baklo v rokah, in prižge olimpijski ogenj.« Ta ogenj so prvič prinesli v nepretrgani štafeti leta 1928 prav za olimpijado v Amsterdamu. »Sveti ogenj« so prižgali na razvalinah starega mesta Olimpije s pomočjo sončnega žarka ter ga v goreči bakli ponesli v teku skozi Grčijo, Jugoslavijo, Avstrijo in Nemčijo na Holandsko, da so z njim prižgali plamen na olimpijskem stadionu. In ta plamen je simbolično osvetljeval vse olimpijske igre in na isti način zagori znova vsake štiri leta. Olimpijske igre pomenijo bratstvo vseh narodov in ras v plemenitih telesno kulturnih tekmah, pri katerih sedaj sodelujejo tudi ženske, in so izraz svetovnega miru. Saj je znano, da so v času olimpijskih iger v stari Grčiji prenehale vse vojne in oboroženi spori. Toda prav predzadnje prireditve v Munchnu 1. 1972 so bile prizorišče krvavega napada palestinskih gverilcev, ki so na stadionu pomorili športne predstavnike svojega nasprotnika. Dogodek, ki bi kmalu za vselej pretrgal s to plemenito tradicijo helenskega in humanističnega duha. Od obnovitve olimpijskih iger 1. 1896 do zadnje lani 1976 v Montrealu (Kanada) je preteklo osemdeset let, to je - dvajset štiriletnih »olimpijad« oz. enaindvajset prireditev. Tudi športno pomemben svetovni jubilej. Pa sta še dva druga dogodka, ki sta me spodbudila, da letos izdam prevod celotne pesniške zbirke poljskega modernega pesnika Kazimirja Wierzynskega,2 ki jo je pod naslovom Olimpijski venec (Laur olimpijski) izdal leta 1927 v Varšavi. Je torej petdesetletnica te zbirke, ki jo je napisal z namenom, da z njo tekmuje na IX. olimpijadi v Amsterdamu 1. 1928 v tekmovanju za umetnost, v odseku Literatura. To tekmovanje po zgledu antičnih povezav raznih zvrsti umetnosti s »fiz-kulturniini« nastopi je prišlo prvič do izraza na V. olimpijadi v Stockholmu leta 1912, ko so razdelili nagrade tudi za arhitekturo, književnost, glasbo, slikanje in kiparstvo na olimpijske motive. Navedem naj samo nagrajence s '.prvo nagrado za poezijo. Prvi je dobil odlikovanje Nemec Hohrod y Eschbach za pesnitev Oda na šport (omenjena knjiga o olimpijadah ne navaja izvirnih naslovov). Med prvo svetovno vojno ni bilo olimpijskih iger, dasi se štejejo, kot da bi bile, kjer bi morale biti (npr. VI. Berlin, 1916). Na VII. olimpijadi v Amberesu3 1920 je dobil pesniški lovorjev venec Italijan Nicolai za Olimpijske pesmi, in na VIII. v Parizu 1924 Francoz Charles za Olimpijske igre. Torej: en Nemec, en 2 Prevod celotne zbirke je izšel v Meddobju 1. 1978, prim. op. I. (Op. ur.) 3 Anhverpen. Belgija. (Op. ur.) Italijan in en Francoz pred Poljakom Wierzynskim.4 In tretji vzmet mi je bil: v prvem polletju 1978 - čez pol leta - bo v Argentini, v Buenos Airesu, ena najglasnejših svetovnih športnih prireditev: tekma za svetovno prvensfto v nogometu. Ta priložnost mi daje upanje, da bo v tem letu tudi med Slovenci več zanimanja za športno poezijo, ki j e med nami skoraj nepoznana in ne priznana, in bo morda ustreženo, če jim predstavim dozdaj edino slovansko športno poezijo, odlikovano z najvidnejšim svetovnim športnim priznanjem. Vse to mi je dalo vzpodbudo, da objavim sedaj ta moj prevod iz leta 1945 in z istočasnimi linorezi akademske slikarke Bare Remec, obenem z dopolnjeno študijo o pesniku K. Wierzynskem, najznačilnejšem polj skem pesniku v razdobju med obema vojnama na Polj skem od 1919 do septembra 1939, od leta 1939 do 13. februarja 1969 pa v emigraciji, kjer je kot politični emigrant umrl v Londonu. Petdeset let je stal Wierzyhski v sredini poljske poezije: v domovini dvajset let, v zdomstvu trideset, vsekakor dovolj, da bi spoznali njegovo delo tudi Slovenci tako v zdomstvu kakor v domovini. 4 Pozneje je bil na XI. olimpijadi v Berlinu 1. 1936 nagrajen s trčijo nagrado za prozo še en Poljak: za novelo Olimpijski disk Jan Parandovvski, pozneje dolgoletni predsednik Poljskega PEN-kluba. Oba Poljaka - do zdaj edina slovanska nagrajenca. Na olimpijadi 1 1928 je sodelovalo v 15 športnih panogah 45 državnih predstavnikov, tudi Jugoslovani, med njimi Slovenci. Tam je Leon Štukelj dobil zlato medaljo za vajo na krogih in dosegel tretje mesto v skupni oceni. Primožič .je dobil srebrno medaljo za vaje na bradlji, Derganec pa bronasto za preskok čez konja. Kolesaiji so bili v cestni dirki dvanajsti med sedemindvajsetimi državami, nogometaši pa so po pravi bitki izgubili s Portugalsko 1 : 2. V ustalili panogah se Jugoslovani niso dokopali do vidnejših mest (Svobodna Slovenija, 1. sept. 1960, Olimpijske igre). MIMOHOD ATLETOV Naša pesem ne ve za vaše preroške polete, drug prapor nas je sklical, vodi v nov vek: mi slavimo navdih, daljave, mišice napete, srce, ki vzdrži maratonski tek. Zemljo obkrožili smo z novo panoramo, nov takt prinašamo v njen krogotok, kot dinamo človeški v pohodu drgetamo, potiskajoč po žilah zastajajoči sok. Svet z nami bije, z našim udarom se spaja, 23 dremljočo moč prač in lučalnikov držimo oberoč, iz naših se mišic kot iz logaritmov izvaja volja, zaprta v klešče, in napor in moč. Naša pesem kot sokol nad svetom plove, naša pesem vsa ljudstva v eno silo vari, naša pesem obliva celin vseh bregove kot morje, naskakujoč jih, kličoč jih - k tekmi. Naša pesem nosi geslo, ki naj ga poje, bogovom krog senc pletoč vence, poet! V zmagoslavni štafeti prinašamo znamenje svoje: olimpijski venec, da z njim okrasimo - ves svet. 100 M Mišica slednja se stisnila vase je kakor na vzmeti in na tetivi telesa sedaj nestrpljivo drhti, že motor srca mi v ušesih začenja brneti: Nared za start ste? Streljaj: ena! dve! tri! - Ah! - spodnesel stopala mi alarm je signala, klin zraka se mi v grlo je do bolečine zabil, gibov me drnec je vzdignil, pljuča so sapo vsesala, kri zdaj iz žil mi črpa vedno več sil. 24 Vihar mojih skokov te zdaj bo potrl z nasiljem, milijonkrat te zgnetel, preden razpneš se do sto, ti sovražna razdalja, razpeta pred ciljem, na vrvici beli, kričeči, da tam te kraj bo! Naj s skokom poslednjim te zgrabim kot jastreb z ostrogo, naj z vrvico na prsih se počutim lahak kakor vzmet, naj te z nasmehom pritegnem v srce kot progo, kot tvojo skrivnostno vsebino, o večni pokret! v 1 D O U ¿ifjšiflH Taaka ee stisnile t tU j» rcakor na vaniti in na tetivi telesa aedaj naatrpljivc drhti, če oittor arca mi v uSoaih. zamenja brneti 1 Gotovo je vae FftfrMSftk*streljaj 1 En! Dva! Tri!- Aii!- atopala ml spodnesel ja alarm aignalfi, ■din zraka ae ml v grlo je ¿o bolečina zabil , breina Jifl dvignila je in dih ic prei pognala, tm Ifflvaeh iil ml Prpa vedno ve? sil. Vigar mojih a-colcov te zdaj bo \ Atrl z nasiljen, mil¿j enkrat tefcgn«tal„preden pridaS do ato, j^BovraJ^na razdalja,raapeta nad ciljem na vrvici be ii , kri Se-* 1» da ta te kraj bo t Naj a a uktam poslednjim te zgrabim icot jastreb z ostrogDi naj z vrvoo nti praih au počutim. laha« Jcator vzmet , naj 3 nasaiehom najesti® v srce te -kot progo, Icot tvojo a rt ritfRij s tni» vaeoino^ a V3*'ii podreti [< $ Kazimir Wierzyriski se je tudi sam uvrstil med emigrante in se zatekel v Francijo, kjer je tiskal že jeseni 1939 to pesem v emigrantskem listu, ki je takrat še prihajal v Ljubljano. Po prejemu sem jo takoj prevel za prvo številko Doma in sveta 1940 (str. 23) pod naslovom Iz novejše lirike poljskih izgnancev, in v štev. 2 beležko o Wierzyriskem. Odslej je izpolnjeval svoje pesniško poslanstvo še trideset let v emigraciji, kjer je umrl v Londonu leta 1969,? A kot pred sto leti mu teče sredi tujih mest »reka izbrancev čez poljsko zgodovino,« ki je padla - kot špartanec v tej zbirki na ščit: Na njem pretežka je za dvig! Manjka nam tisoče rok! 5 Sklepni del spremne besede je iz objave v Meddobjtt, 1978 Toda - ali ni Wierzynski zapel radostne pesmi o atletih, ki jim raste »ves svet v last«, ki »odmerjajo najvišjim zvezdam moč« in so »zdrav rod, zmagovit?« V Ljubljani, za praznik Vstajenja leta 1945. 72 Nikolaj Jež LOVOROV VENEC ZMAGE IN ŽALOST ZMAGOSLAVJA Tine Debeljak in slovenska polonistika v diaspori 1 Olimpijski venec in prevodna zapuščina dr. Tincta Dchcljaka V literarni in prevodni zapuščini Tmeta Debeljaka jc ostal kot nekak skrit biser cikcl »športnih« pestili Olimpijski venec, ki ga je imel prevajalec skupaj s spremno besedo in ilustracijami Bare Remec marca 1945 pripravljenega za tisk. Po obliki besedila in ilustracij lahko sklepamo, da naj bi bil to nov zvezek v seriji bibhofilskih knjižnih izdaj, ki jo je Tine Debeljak v sodelovanju z. ilustratorko Baro Remec začel s pesnitvijo Slovvackega Oče okuženih in jo nato nadaljeval s pretežno lirskimi izbori iz poezije Puškina, Mickievvicza in Kasprovvicza. V objavah iz tridesetih let lahko spremljamo, kako se je Debeljak najprej posvečal poeziji osrednjega poljskega romantika Mickievvicza, temu se je ob jubilejnem letu in nacističnem napadu na Poljsko pridružil Slowacki, v drugi polovici desetletja pa se je ukvarjal še z Janom Kasprovviczcm in Lcpoldotn SlalTom. usmerjen jc bil torej h klasikom romantike in mlade Poljske. Leta 1940 pa so se v Donm in svetu nepričakovano pojavili trije prevodi iz najnovejše pesniške ustvarjalnosti mUijšega. a že priznanega in celo splošno priljubljenega pesnika Kazimicrza Wicrzyriskcga. Rctleksivnc pesmi Seine, HaAppia in Zemlja, na katere je Debeljak naletel v revialnih objavah in jih takoj prevedel, so prvi odziv sodobnega pesnika na vojno vihro, ki je najprej zajela Poljsko. Wicrzy tiski se je ob nacistični okupaciji Poljske odločil za emigracijo in se v domovino nikoli več ni vrnil. Zbirka Olimpijski venec pa je nastala petnajst let prej. v dntgačnem družbenem ozračju dvajsetih let, ko je v obnovljeni poljski državi prevladoval optimizem, ki je preveval predvsem mlajšo pesniško generacijo. Z Olimpijskim vencem oz. njegovim francoskim prevodom se je Wierzynski leta 1928 pojavil na mednarodnem prizorišču, namreč na pesniškem natečaju K. olimpijskih iger v Amsterdamu. Nastop jc bil uspešen, saj jc za zbirko prejel zlato odličjc - lovorov venec svetovnega olimpijskega zmagovalca. Glede na okoliščine nastanka pesniške zbirke pa tudi glede na njeno izrazno in idejno-vsebinsko podobo je Debe- ljakova odločitev za prevod na prvi pogled nekoliko presenetljiva Njegov prevodni repertoarje bil do ledaj vezan na univerzalne vrednote literarnih besedil, vpisanih v nacionalni literarni kanon. v katerih pa športna tematika navadno ni nav zoča. Prevajalca je torej nagovarjalo ozračje idejnih iskanj po prvi svetovni vojni, kije bilo naklonjeno odkriv anju novih možnosti povezovanja duha in telesnih zmogljivosti Športna slava se zaradi minljivosti dosežkov zmagovalcev v zgodovino zapisuje na drugačen način kot dosežki poezije, ki se potrjujejo le. če ostanejo živi kot trajna v rednota tudi potem, ko zgodov inske okoliščine njihov ega nastanka utonejo v preteklosti. Danes si težko predstavljamo, da se je grški pesnik Pindar zapisal v zgodovino z olimpijskimi odami in daje bil nastanek besedil povezan s priložnostnim športnim dogodkom, ki sc je ponavljal vsaka štiri leta ter osredotočil vse moči in ustvaijalne iskre v doseganje najvišjih rezultatov. Toda pravila naj bi bila za obe področji človekovih prizadevanj po najvišjih merilih in dosežkih enaka - srečali in pomerili naj bi sc predstav niki svetovne elite v ustv arjalnosti dulia in telesnih zmogljivosti. Olimpijski lovorov venec v Amsterdamu je osvojil štiriintridesetletni poljski pesnik, ki je s svojim uspešnim nastopom potrdil svoja dotedanja pesniška iskanja. Gotovo mu je uspelo uresničiti temeljno poslanstvo »olimpi jskega pesnika« -vpisati priložnostni zgodovinski dogodek v pesniške anale in ga ohraniti v trajnem spominu in zavesti. Njegov pesniški cikel je bil namreč odraz teženj novih pesniških tokov v obdobju med obema vojnama, olimpijsko temo je avtor izkoristil kot gradivo za estetska iskanja mlajše generacije, ki seje želela izviti izpod vplivov modernizma. prevladujočega od začetka 20. stoletja. Zbirka je zalo nekakšna sinteza duhovnih teženj in smeri pestrih avantgardnih gibanj dvajsetih let. S temeljnim tonom življenjskega vitalizma in poudarjanjem človekove volje po premagovanju slabosti, šibkosti, doseganju višav in daljav - je bila nekakšna dvoumna apoteoza idealov moči in svobode. V olimpijskem pesniškem ciklu so bile možnosti povezovanja teh idealitet še odprte - človek je junak, je zmagovalec in premagovalec daljav in višav. Volja do moči se je v tridesetih letih odvrnila od helenskih idealov in porušila stabilnost Evrope, prva žrtev preizkušanja moči kot volje do prevlade nad drugimi je bila Poljska. Eden prvih brezdomcev je bil pesnik Wierzyriski. ki je od leta 1939 živel in (udi umrl v lujini. Lclos mineva štirideset lcl od njegove smili. Tudi prevajalec se je znašel v kolesju zgodovine, moral je zapustiti domovino, med drugim je z njim odšel v tujino tudi rokopis za natis že pripravljene zbirke. Naključne vzporednice med življenjsko usodo avloija Olimpijskega venca in njegovega prevajalca, katerega dvajseto obletnico smrti smo obhajali letos, pa so še posebej zanimive in pomenljive, ravno zaradi že omenjene nepričakovanosti prevajalske izbire. Med Debcljakovimi pesniškimi prevodi pred vojno ne najdemo nobenega dnigega besedila kakega modernega avtorja, ki bi bil povezan s sočasnimi pesniškimi in proznimi iskanji, usmeijenost k spoznavanju in posredovanju poljske klasike je bila značilna ludi za programe literarnih prevodov slovenskih založb, revij in časopisov. Avtor olimpijskega venca pa je bil - rojen ob koncu 19. stoletja - v tridesetih letih med mladimi uveljavljenimi nosilci sodobnega pesniškega izraza, veljal je za pripadnika in glasnika avantgardnih, celo fulurisličnili teženj. Olimpijski biser se torej v Debeljakovi literarni zapuščini pojavi kot uganka in nekoliko zagonetna šifra s sporočilom, ki naj bi se skrivalo v metaforičnem pesniškem jeziku in podobah. Če upoštevamo čas in prostor, v katerem je prevod zbirke nastal, pa naj bi bilo idejno sporočilo »olimpijske« poezije Wierz\ riskega drugačno od miselnega in duhovnega profila poljske romanlično-realistične tradicije, ki so jo Slovenci do tega časa najbolje poznali in najraje prevajali. Za Slovence in njihovo književno kulturo so bili vse od Prešerna in Čopa naprej izredno pomembni klasiki poljske kiijiževnosti, predvsem romantični pesniški »preroki«, zalo lahko od prve polovice 19. stoletja sledimo skoraj nepretrganemu prevajanju temeljnih del poljske romantike, ki jih spremljajo tudi članki in razprave o poljski književnosti. Tako je v dveh stoletjih kulturnih stikov v slovenski zavesti nastala dokaj celovita podoba poljske književnosti, njenih glavnih razvojnih stopenj in posebnostih literarnih tokov. Vendar je sprejemanje poljskih avtorjev, zlasti Ko-chanovvskega, Mickievvicza. Slowackega in Krasiriskega. pozneje pa predstavnikov glavnih novejših literarnih tokov, potekalo nekako načrtno, nemara celo programsko kritično in selektivno. Iz pestrega mozaika ustvarjalnosti posameznih literarnih ob- dobij so skozi kritično sito slov enskih urednikov , kritikov in prev ajalcev prihajala bodisi prcvcijcna dela trajnejše veljave bodisi dela med širšo publiko in množičnimi bralci priljubljenih avtorjev. Univerzalne vrednote, izražene v delih klasikov , so bile vezane predv sem na etična načela »ideala zvestobe« in svobode. V tem pogledu je slovenska recepcija poljske klasike pomenila redukcijo poljske »romantične paradigme« in selekcijo med literarnimi besedili. 2 Tine Debel,jak- posrednik med slovenskim in slovanskim sv etom Čeprav so se prv i literarni prev odi iz poljščine v slov enščino pojavili že ob koncu 18. stoletja in je do neposrednih stikov med obema kulturnima okoljema prišlo v dobi romantike, v drugi polov ici 19. stoletja pa v slovenskih založbah že izhajajo knjižni prevodi, se načrtno kritično prevajanje estetsko zahtevnejših del iz poljske književnosti začne v obdobju med obema vojnama. Poleg dov olj močne motivacije za spoznavanje iti prevajanje literarnih besedil v slovenščino so morale biti dane tudi ustrezne okoliščine in možnosti za izobraževanje in študijsko izpopolnjevanje slovenskih prevajalcev na Poljskem. Prav* tako možnost je mladim slavistom odprl rojak Vojeslav Molč. profesor na Jagclonski univerzi v Krakovu. ki je kot eden od ustanoviteljev Inštituta za slovanske študije skrbel, da so slovenski študenti dobivali štipendije za študij na Poljskem. Tako seje v Krakovu izobraževala prva generacija slovenskih polonislov. Zvrstili so se Anton Slodnjak. France Vodnik. Tine Debeljak (leta 1929) in Uroš Kraigher, tik pred drugo v ojno pa tudi Rozka Štefan, pozneje vodilna slovenska polonistka. Bibliografija slovenskih prevodov i/, poljske književnosti v obdobju med obema vojnama izkazuje, da je ob koncu dv ajsetih let že nastala opazna sprememba v izboru prevedenih avtorjev ter estetski vrednosti in zahtevnosti besedil. Do tridesetih let med knjižnimi izdajami prev ladujejo zgodov inski romani Hcnrvka Sicnkievvicza, ki jih je prev ajalo več prevajalcev z zelo različnimi jezikovnimi kompetencami, in proza Stanislavva Rev monta, čigar roman Kmetje v slov enskem prevodu J. Glonarja predstav lja enega najvišjih dosežkov slovenske prevodne književnosti iz slovanskih literatur do začetka druge svetovne vojne. Ob zgodov inskih romanih prvega poljskega nobelov ca in realističnih podobah drugega nobelovca Revmonta so se pojavljali tudi poskusi prevajanja Mickicvviczcvc poezije, večinoma pa so v prevodih izhajala estetsko manj zahtevna zabavna, potopisno-pustolovska ali vzgojno-moralistična besedila popularnih romantično-realističnih avtorjev- ali značilnih predstavnikov mlade Poljske, ki so se v določenem ustvarjalnem obdobju navezovali na regionalno folklorno izročilo (npr. Tetmajeijeve slike z Visokih Tater in ljudskega izročila s Pod-liala). Mlajša generacija prevajalcev; med katerimi sta se uveljavila vrstnika Tine Debeljak in France Vodnik, je nastopila v tridesetih letih in bistveno prenovila tako prevodni repertoar kot jezikovno-slogovni način prevajanja iz poljskega jezika. Tine Debeljak je bil žc med študijem slavistike na ljubljanski univerzi eno leto v Pragi pri prof. Murku. nato je po diploini in odsluženju v ojaškega roka odšel za dobro leto v Krakov (1929/1930), kjer je vodil tudi lektorat slovenskega jezika. Po vrnitvi v domovino je začel objav ljali prevode, poročila in razprave v Slovencu in Domu in svetu, s katerima je tudi sicer sodeloval kot član uredništva ali urednik. V obeh vlogah - kot urednik in prevajalec - je Tine Debeljak v tridesetih letih postal pomemben kulturni posrednik med slovenskim in slovanskim svetom. Bivanje v Črni gori v letih 1930-1935 je deloma razširilo in začasno preusmerilo njegov o zanimanje tudi mi srbsko in hrvaško literarno dogajanje, po vrnitvi v Ljubljano, ko je opustil držav no službo srednješolskega profesorja. pa je kot kullurni urednik Slovenca in glavni urednik Doma in sveta vzdrževal stike »z vsemi slovanskimi književnostmi«, kot pripoveduje v Pogovorih z ustvarjalci.1 Redno je poročal o čeških, slovaških in poljskih knjižnih novostih Icr kulturnih dogodkih, objav ljal je študije o posameznih avtorjih, s katerimi se je kot prevajalec ukvarjal tudi pozneje, npr. s Karlom Jaro-milom Erbenom (Slovenec. 1936). Otokaijem Brezino (študija in prevodi pesmi v Domu in svetu. 1929). ocenil je NVolmanovo monografijo o slovenski dramatiki (Dom in svet. 1927), predstavil delo Hore in Novvja (Slovenec. 1938; članek o Hori v mariborskih Obzorjih 1938). napisal članek o češki katoliški moderni in 1 Glas Slovenske kulturne akcije, 18 (1971), št. 7. str. 4-5. občasno objavljal prevode starejših (K. Hvnek Macha - prevod pesnitv e Maj je izšel ob nemški okupaciji. 1938: Svalopluk Čccli) in sodobnih avtoijcv (Ne/val. Zahra-dniček. Wolker). Na politične napetosti okrog Češke leta 1937 se je odzv al s »Če-ško-slovaško prilogo« Slovenca, predstavil je tudi slovaškega avtorja Hlbino. Bil je i/črpcn poročevalec o dogajanju med LuŽiškimi Srbi. Lužiškosrbska priloga Slovenca (1937) je bila v tistem času najpopolnejša informacija o LužiČanih v slovenščini. Čeprav se je zanimal /a vse slovanske književnosti, je najv cč uslvaijalnih moči in ambicij posvečal poljskemu literarnemu dogajanju, o njem je že leta 1929 v Slovencu poročal iz Poljske, že dobro leto po vrnitvi iz Krakova je izdal tematsko zasnovano antologijo sodobne poljske proze z naslovom dovečanstvo1 (1931), nato je leta 1936 objavil disertacijo o literarnokritični recepciji Revmontovega romana Kmetje,3 pisal v Slovanskem svetu o osrednjih poljskih avtoijih - Revmontu. Žcromskem. Kasprovviczu. nato v Domu in svetu o zgodov inskcin slikarstvu Jana Matejke (1939). v Mladiki članek o Kochanovvskem z izbranimi prev odi Žalostink. redno je poročal o poljskih knjižnih nov ostih. Kot kulturni posrednik je večkrat potoval (udi v kulturna središča, nastopal s predav anji in referati v Varšavi in Kra-kovu (1930) ter sodeloval z ljubljanskim radiem, kjer je celo vodil tečaj poljskega jezika. Kot tajnik Društva prijateljev poljskega naroda je organiziral kulturni program. sprejeme in srečanja. Ob razkosanju Poljske leta 1939 je skupaj s Francetom Steletom in Rudolfom Moletom pripravil knjižico Poljska, njena zgodov ina in njen duh.4 Iz kratkega prikaza njegove publicistične in strokovne dejav nosti se vidi, da so ga po vrnitvi iz Poljske zanimale predvsem polonistične teme in prevajanje poljskega leposlov ja, s katerim je razmeroma sistematično izpopolnjev al podobo poljske klasike v slovenskih prev odih. V antologiji sodobne poljske proze s programskim 2 Clovečamtvo: Modeme poljske proletarske novele (Re\tnont-Goetel-Kaden Bandrowki-\ lorcinck). Lj ubljana: Delavska založba. 1931, 136 str. 3 Tine DoboljaL Revmontovi »Kmetje« v luči književne kritike: inauguralna disertacija, Ljubljana: Papirnica Vera Remec. 1936. 117 str. 4 Tine Dcbcljak - Rudolf Mole - France Slclc. Poljska, njena zgodovina in njen duh, Ljubljana: Jugoslovanska knjigama, 1939,67 str. naslovom Človečanslvo jc poleg vodilnega starejšega avtorja Revmonta predstavil še tri uveljavljene sodobne pro/aike - Ferdv nanda Goctla. Julius/a Kade na Bandro-vvskega in Gustava Morcinka -. vsi so se kritično ukv arjali s sodobnimi družbenimi vprašanji. Morcinek pa jc bil vse življenje tudi družbeno in politično angažiran. Debeljak jc s lo kratko zbirko storil opa/.cn premik od prevladujočih tradicionalnih romantično-realističnih podob iz narodovega živ ljenja k programsko prikazanim dmžbenim in duhovnim razmeram sodobne stvarnosti. Vsak izmed avtorjev' je predstavljal drugačno slogovno in tematsko ra/ličico novega realističnega prikazovanja stvarnosti in družbenega življenja. Po tem knjižnem prvencu seje Debeljak vrnil h klasiki. Kot se vidi po izboru avtorjev, ki se jih je loteval v tridesetih letih, jc želel izpopolnili slovensko prev odno literaturo predvsem z najpomembnejšimi imeni, spadajočimi v t. i. nacionalni kanon, obenem pa upoštevati vse tiste uveljavljene avtorje iz bližnje preteklosti in sodobnega časa. ki so ga s svojimi deli posebej nagovarjali. Tako jc leta 1932 prevedel več pesmi Kochanovvskega in odlomek iz njegove drame Zavrnitev grških poslancev, sredi tridesetih let je očitno načrtoval celoten prevod slovitega Micki-euiczcvcga epa Gospod Tadej (Že v letih 1934 in 1935 jc v Domu in svetu in Slovencu objav il dva odlomka iz prve knjige pesnitve),5 v drugi polov ici tridesetih let pa seje temeljiteje lotil predvsem vodilnega pesnika prve gcncracijc mladopoljskih poetov Jana Kasprovvic/a in prevedel dve pesmi mlajšega predstavnika mlade Poljske Leopolda Staffa. Kasprovviczeva apokaliptična poezija je bila z retoričnim, močno ekspresivnim izrazom in napovedjo sodnega dneva gotov o prev ajalski izziv, obenem pa jc /clo ustrezala vse bolj napetemu družbenemu ozračju v Ev ropi ob koncu tridesetih let. Pesnikovo katastrofično sporočilo človeškemu rodu v himnah Umirajočemu svetu, Dies irae, A loja večerna pesem, Sveti, Mogočni Bog jc bilo i/.ra/. globoke metafizične tesnobe, obenem pa krik upora, strahu in naposled iskrenega kesanja. Himne, ki 5 Se leta 1971 je v Pogovorih z ustvarjalci v Glasu SKA dejal, da ima »4 knjige Mic-kievviczevega Gospoda Tadeja, ki bi ga z veseljem nadaljeval, če bi samo malo slutil, da bi ga kdaj lahko izdal v knjigi«. Celotna pesnitev je v slovenskem prevodu Rozke Štefanove izšla v Ljubljani leta 1974. so nastale že na začetku stoletja in so kot preroška vizija prihajajočih katastrof napovedovale požare in uničenja 20. slolcl ja. so /, gromkimi retoričnimi sredstvi, religiozno himničnim patosom, ostrimi čustvenimi kontrasti, zlasti pa z izpovedjo greha in kesanja ob sodnem dnevu, ustrezale razpoloženju vojnega časa. Zato je Debeljak predvojna prevoda i/ leta 1937 (Dies irae,. I le litja), dopolnjena s himno Moja večerna pesem in s Podobami na steklu, objav il v bibliofilski knjižni izdaji leta 1944. 3 Poljska literatura med vojno - »krepčilo obupane duše« Ob nemškem napadu na Poljsko leta 1939 je Debeljak objavil prevod pesnitve Slovvackega Oče okuženih. Slovvacki je bil dotlej pri Slovencih slabo predstavljen, po zaslugi starejšega sopotnika moderne, umetnostnega zgodovinarja Vojeslava Moleta predvsem kot lirik. Mladi slavisti, ki so se vrnili iz Poljske, so seveda poznali tudi njegovo bogato romantično dramatiko, predvsem pa epiko. Slovvacki jc za nas morda posebej zanimiv tudi zato. ker je bil in ostal svojevrsten nasprotnik nacionalno priznanega pesnika Adama Mickievvicza. Nemara Slovenci prav zaradi mističnih nagnjenj, romantične ironije, groteskne deformacije resničnosti, ki jih jc dmgeniu poljskemu romantičnemu preroku očital že Matija Čop/ za njegovo ustvarjalnost nismo bili toliko dovzetni. Debeljak je torej opazil predv sem drugačnost Slovvackcga in jo skušal v negotovi prihodnosti, kakršno jc napovedoval nemški napad na Poljsko, aktualizirati prav s pesnitvijo o tragični usodi arabskega beduina. ki je izgubil in pokopal vso družino. Ob takratni devetdeseti obletnici pesnikove smrti jc prcvajalcc prev od posv etil v elikemu pesniku tudi kot »spomenik poljskemu trpljenju«. V uv odnem posvetilu izraža sočutje in prizadetost: »V mislih na Tvojo domačijo, v katero je stopila črna smrt. in v mislih na toliko očetov, ki brez družine stopajo lia samotno pol v svet samo s svojim Bogom in s spominom na lepi dom ob 6 Jan Kasprovvicz. Himne in podobe na steklu, uvod in prevod Tine Debeljak - priloge narisala Bara Remec. Ljubljana. 1944,45 sir. 7 Zgleden primer je npr. Čopova sodba o Slovvackcm, izražena v pismu L. Saviu.: »Poljska poezija grozi, da se bo izrodila [...] v nično fantastiko«. (Čop, Pisma I. str. 286.) Visli - sem poslovenil to Tvojo najstrašnejšo, a najlepšo pesnitev'.« Padec Poljske je motiviral tudi prevod pesmi Reduta Ordona,8 v kateri jc Mickicvvicz dramatično prikazal junaško dejanje artilerijskega pov eljnika pri obrambi Varšave pred Rusi septembra 1831. V vojnih letih jc Debeljak m. dr. vsako leto priprav il posebno bibliofilsko izdajo izbranega pesniškega dela. Ob prevodu zgodovinskega romana Sofie Kossak Sczczucke Križarska vojska (1941) in povesti iz obdobja realizma Hrast Marie Rodzicvviczovvnc (1943) jc leta 1942 izdal Puškina. 1943 Kitico Mickie\viczevih. leto kasneje Kasprovviczeve Himne in podobe na steklu. Ta dela so s svojo temeljno izpovedjo o svobodi duha in z zavestjo o zgodovinski usodi naroda, ki jemlje rase trpljenje za odrešitev vseh zatiranih, delovala predvsem kol moralna podpora v položaju ogroženosti. Takega duha je Tine Debeljak našel predvsem »v trozvezdju Mickicvvicz, Slovvacki. Krasiriski ter v njih potomcu Kasprovviczu«.5 Leta 1942 je v Domu in svetu, konec leta pa v bibliofilski izdaji k priredbi Hribarjevega prevoda Puškinovega Bahčisarajskega vodometa napisal spremno besedo, v kateri je Puškinovo pesnitev dopolnil s prevodom dveh Mickievviczevih Krimskih sonetov.10 V predgovoru jc izdajo utemeljil tudi s prikazom navduševanja Italijanov nad Puškinom in Mickievviczem. Naslednje leto je v Domu in svetu, nato pa v bibliofilski izdaji celoviteje predstavil Mickievviczevo pesniško ustvarjalnost od mladostniško uporniških (Oda na mladost). romantično liričnih (soneti) do epsko pripovednih pesmi in pesnitev, ki so bile »vse izpovedane na podlagi narodnostno zavednega čustvovanja« (Poljski materi, Ordonova reduta, Renegat). Debeljak je pozneje sam v razpravi Mickicvvicz. in Slovcnci zapisal: »Tako jc iz te antologije govoril zdaj Mickievvicz slovenskemu narodu, kakor prej poljskemu in slovaškemu in še komu v času delitev in okupacij in je res zanimiv slučaj, da so se k njemu in k poljski romantiki v isti čas z nami zatekali tudi Čehi in Slov aki.. . kot da smo čutili vsi, kje so duhovne vrednote za .krepčilo' obupane duše ...«u 8 Adam Mickievvicz, Ordonova utrdba, Dom in svet, 1939, str. 456^459 . 9 Tine Debeljak,Mickievvicz in Slovenci.Vrednote 3, liuenos Aiies, 1955. str. 164. 10 Aleksander Puškin, Bahčisarajski vodomet: Pesniška povest, Ljubljana, 1942, str. XXI. 11 Tine Debeljak. Mickiewicz in Slovenci, str. 165. Iz dveh himničnih ciklov* niladopoljskega pesnika Jana Kasprovvicza je prev edel in v zbirko Hiinnc in podobe na slcklu vključil dve - Dies irae in Moja večerna pesem. Po tragičnem izzvenevanju prve je dmga, Moja večerna pesem, kljub grenkim, trpkim in bolečim podobam stoijenega greha izraz pesnikovega spoznanja in zavcsti o prvinskosli ljubezni in mini kol prapočela bivanja, h kalercmu se na pragu večnosti po uničiijočem ognju in grozi večne noči vrača človekova spokoijena duša. Zbirka je vsekakor zanimivo sestavljena podoba notranjega razvoja pesnika, kije v hinuiični pesnitvi Dies irae nastopal kot borivcc z Bogom, stvarnikom načel dobrega in zlega, kjer dobro nikoli ne more zmagati. Temeljno občutje pesnikov e notranje razdvojenosti je prikazano kot nasprotje med dobrim in zlom. ki obvladuje naravo in ves svet. Med tema dvema silama vladata nenehna napetost in boj. ki krojila usodo vsega člov eštva, saj se je njuno večno nasprotje vselilo tudi v dušo človeka, ki je v ečno razdv ojen med skušnjavo greha in stremljenjem po svetosti. V tej razdvojenosti jc človek prcpuščcn samemu sebi. stvarnik ne usliši njegovih prošenj, zato se smrtnik uporniško pokloni Satanu. Toda v drugem himničnem ciklu, iz katerega je Moja večerna pesem, je nastopila globoka sprememba, v želji po harmoniji s svetom in z Bogom jc pesnik premagal notranja nasprotja in zavedajoč sc krivde skesano zapel hv alo vsemogočnemu. Podobe na steklu pa so že izraz zadnje faze pesniškega razv oja, ko se človek zbogan z usodo smrtnika, sprijazni z usodo, notranje umiri in cclo radostno sprošča v preprosti pobožnosti Himne je mogoče v prev ratnih vojnih časih brati kot odgovor na zgodovinske dogodke, ki so krojili usodo skupnosti in posameznika, v okvirih krščanske eshato-loškc vizije poslednjega dneva jeze so mu osvetlile njegov položaj in mu v nadaljevanju odpirale možnost za vztrajanje in preživetje. Bibliofilska knjižna izdaja Ka-sprovviczevih hinui je bila leta 1944 tudi svojevrsten odgovor na vojaške, osvobodilne in bojev ite muze. vključene v odporniška, osvobodilna in revolucionarna gibanja. Kot najzgodnejši izraz katastrofizma v evropski poeziji so pomenile odmik od aktivistične priložnostne poezije. V izvirniku so vendarle izšle prav rut začetku 20. stoletja, torej so v času. ko so bile vojne šc razmeroma daleč, iskale izraz za človekovo prvinsko razdvojenost, njegov padec, pogubo in pot k odrešitvi Zato se iz krika, bivanjske stiske in groze iztečejo v spokoijeno molitev, kije edina rešitev /ablodcle člov ekov e duše in njegovega obstoja v perspektivi večnosti. Zdi se. da je Kasprovviczeva apokaliptična vizija družbene resničnosti, v kakršni seje v nekaj letih znašel tudi Tine Debeljak. pomagala prevajalcu in pesniku pozneje ugledati. ra/umcti in z ustvaijalno izpolnitvijo sublimirali pezo časa in usode. Marca 1945 pa je imel pripravljen rokopis in lesoreze za Olimpijski venec, ki pa mu ga ni več uspelo izdati. Odtlej je njegovo nadaljnje polonistično in prevajalsko delo potekalo v specifičnih okoliščinah, ki so odločilno vplivale na ritem in vsebino njegove ustvarjalnosti 4 V emigraciji: Mickievvicz stopa pred nami že stoletje 5. maja 1945 je Tine Debeljak odšel v emigracijo, najprej prek Avstrije v Italijo, kjer je v Rimu ostal do leta 1948. nato pa z ladjo Sestrieri odplul v Argentino. V kratkem rimskem obdobju, ko je njegov o publicistično in izvirno literarno delo potekalo »v znamenju begunske usode« in »povezanosti s preteklostjo v mislih na bodočnost«,12 seje posvečal predvsem političnim vprašanjem, vendar je takoj začel delovali tudi kot prev ajalec in kulturni posrednik. Lahko bi rekli, da je Debeljak leta 1945 v Rimu začel prvo poglavje slovenske poloni-stike v diaspori. Takoj po prihodu je vzpostavil stike s poljskim političnim vodstvom, z vojaškimi glasili in revijami, ki so izhajale v Italiji. Že avgusta 1945 je v poljskem vojaškem glasilu 5. vzhodne pehotne divizije Na Szlaku Kresovvej (Po poteh vzhodne divizije) objavil v poljščini napisano razpravo Poljska poezija v slovenski književnosti,13 v kateri je natančneje prikazal slovensko spoznavanje poljske romantike, zlasti Mickievvicza. Sodelov al je s poljsko 12 Dr. Tine Debeljak, Zbornik Svobodne Slovenije. Buenos Aires: Založba Svobodna Slovenija. 1968, str. 186. 13 Poezja polska w litemmrze sloveenskiej, Na Szlaku Kresovvej. 1945, št. 7/25 (navedeno po: T. Debeljak, Mickiewicz in Slovenci: Študija ob stoletnici njegove smrti. Vrednote 3. Buenos Aires, 1955, str. 168). Glasilo Na Szlaku Kresowej je izhajalo v Italiji v letih 1944-1946 pri 5. vzhodni pehotni diviziji. revijo Orzel Bialv (Beli orel).14 ki jo je izdajal 2. poljski korpus - ta je pod vodstv om legendarnega poljskega generala Andcrsa ob koncu vojne vodil operacije v Italiji (znamenita bilka pri Monte Cassinu). leta 1945 pa je bil razpuščen. Vključil seje v projekt Intennarium, poljski program politične zveze držav med Nemčijo in Rusijo oz. »medmorskih« držav med Baltskim. Črnim in Jadranskim moijein. med katerimi večina ni bila zadovoljna z jaltsko ureditvijo Evrope Kot je razv idno iz tipkopisa njegovega predavanja." je zamisel nekakšne širše srednjeevropske konfcrcderacije. za katero so imeli oblikovalci pripravljen ustanovni akt, predvidevala tudi »zagotavljanje kulturne izmenjave med narodi, združenimi v zv ezo«. Debeljak je v svojem predavanju poznavalsko in izčrpno prikazal zgodovinski in geografski položaj Slovenije ter njene kulturne odnose »z. vsemi drugimi narodi Medmorja«. Po predstavitvi geopolitičnega položaja Slovenije oz. slovenskega etničnega ozemlja je po vrsti označil glavne poteze kulturnih stikov Slovencev s slov anskimi in ncslovanskimi narodi: z Bolgari. Albanci in Grki. Madžari in Romuni. obširneje je obravnaval bogate odnose s Čehi in Slovaki skozi vso slovensko zgodovino, za slovensko kulturo prav tako zelo pomembne odnose s Poljaki, nato razmcijcdo Ukrajincev inBclorusov. LužiškihSitoov ter bali škili drŽav. kjer/. Lilvo. Latvijo in Estonijo nismo imeli neposrednih stikov. V zgodovinski perspektivi je ocenil, da so imeli Slovenci med »prihodnjimi članicami konfederacije« najboljše odnose s Čehi in Poljaki, sledijo jim Slov aki in Bolgari. Lužiški Srbi in Ukrajinci, naljslabše pa z Belorusi in drugimi Neslovani na jugovzhodu. Ker se je »Center srednjeevropskega federalnega kluba« zavedal, da je treba izboljšali odnose in medsebojno poznavanje zgodovine inkullurc, »če hočemo kdaj živeli skupaj v eni konfederaciji«, je v skladu zli. členom Deklaracije Intermariu- 14 Orzel Bialv (Beli orel), najprej tednik, nato mesečnik, ki je izhajal od leta 1941 kot glasilo Poljske armade v ZSSR, nato 2. poljskega korpusa. Po vojni je izhajal v Londonu kot protikomunistični list. Uredniki so bili pomembni publicisti, pisatelji R. Uausner, J. Giedrovc, G. llerliiig-Grudziiiski idr. ilustratorka Bara Remec je v Belein Orlu ilustrirala več prispevkov. 15 Referat z naslovom Shnreiiia i jej stosunki kutlurahie do mntxlaw Mi^dzvmorza (Slovenija in lijeni kulturni odnosi z narodi Medmoija) je datiran s 5. 9. 1946 (15 strani). ma načrtoval knjižno zbirko »antologij vseh 16 narodov Mcdmoija«. V pripravi sta že bili antologija litovske poezije ler poljske medv ojne emigracijske lirike v izvirniku in slovenskih prevodih. Leta 1947 je tako že imel pripravljen tipkopis zbirke, ki je bila poimenovana po pesmi Stanislav a Baliriskega Žalost zmagoslavja, a ker se projekt ni uresničil, ga je prevajalec skupaj s pripravljenimi ilustracijami odnesel v Argentino in ga izdal šele leta 1970 v Buenos Airesu. Kot prva publikacija zbirke kulturnozgodovinskih prikazov' članic »velike konfederacije petnajstih narodov baltiško-črnomorsko-jadranskega Mcdmoija«, ki jo je imel v načrtih svoje dejavnosti Federalni srednjeevropski klub. pa je izšla brošura o Sloveniji. Očitno je Tine Dcbcljak v tem kratkem rimskem obdobju živahno deloval kot kulturni posrednik v obe smeri, v tiskani, pa tudi živi besedi na literarnih večerih si je prizadeval za predstavitev slovenske poezije v poljščini. Vmes je celo poučeval na poljski gimnaziji, kjer so se našli tudi slovenski maturanti. Po prihodu v Argentino marca 194K se je v ključil v delo uredništev (Sv obodna Slovenija), društev (Dništvo Slovencev, soustanovitelj Pisateljske dnižine France Balantič. Igralske družine. Slovenskega planinskega društva) in organizacij (Baragova zveza za Južno Ameriko). Leta 1954 je postal urednik knjižnih zbirk (do 1966) in podpredsednik na novo ustanovljene Slovenske kulturne akcije. Od leta 1963 je predaval na sovjetološkem oddelku Katoliške univerze v Buenos Airesu. od 1967 pa na slovanskem oddelku humanistične fakultete Ukrajinske katoliške univerze Papeža Klemena (s sedežem v Rimu), kjer je bil izredni profesor. Svoja leposlovna in publicistična dela ter prevode je objavljal v Meddobju, Vrednotah. Glasu. Duhovnem življenju. Vestniku. Taboru. Slovenski besedi. Gorah, v tedniku Svobodna Slovenija, njenem Koledarju in Zborniku, pripravljal je tudi knjige za izdajo v okviru Kulturne akcijc (Črna maša, 1949). izdal pesniško zbirko (Poljub. 1951). objavljal kratko prozo, literarne eseje in kritike, urejal izdaje leposlovnih del. pisal študije in komentaije. Predvsem pa je nadaljeval s prevajanjem in komentiranjem slovanskih, pa tudi romanskih literatur. Njegov prevajalski repertoar, omejen sicer na krajša priložnostna besedila, pogosto motivirana z obletnicami pomembnejših ustvarjalcev, jejezikovno predstavljal širok spekter literatur, Prevajal je slovaške pesnike (RudolfDilong. Martin Kukučin, Hronski). se ukvarjal /. ruskimi temami16 (Puškin. Ahinatova). i/, ukrajinščine je ob stoti obletnici smrti prevedel dve ŠevČenkovi pesmi in napisal o njem študijo, ob odprtju Ukrajinske katoliške univerze jc imel inavguracijsko predavanje o poeziji Ivana Franka: predaval jc o lu/.iško-srbski kulturi; nadaljeval jc s prevajanjem Dantejeve Božanske komedije in objavl jal odlomke iz lic. potem ko je leta 1959 že objavil prevod Pekla: kmalu po prihodu jc navezal stike s kastiljskiini pisatelji in /a čel prevajati Huga Wasla„ Manuela Gálvc/a, Rubcna Daría, lotil seje obsežnega temeljnega dela argentinske književnosti. Pesnitev Joséja Hernánde za Martín Fierro (več kot 7000 verzov) je izšla leta 1970. Začel jc prevajati najstarejši španski narodni ep Cid in 1 ¡¡menino molitev h Križanemu Kristusu objavil v Svobodni Sloveniji (1950). Osrednja pozornost Debeljakovcga prevajalskega dela je tudi v Argentini veljala poljski književnosti. Objavljal jc prevode krajšihbcscdil. predvsem pa jc v člankih in razpravah obravnaval pomembne poljske avtorje in dogodke, povezane s poljsko kulturno zgodovino. Ob stoletnici Mickiewiczcve smrti je objavil obširno razpravo Mickiewic: in Slovenci," v kateri je kljub pomanjkanju temeljnega gradiva, kot jc položil v uvodu, dovolj natančno in celovito prikazal recepcijo velikega poljskega romantika pri Slovencih v posameznih časovnih obdobjih in kulturnih krogih od »Čopove akademije«, v kateri so nastali pn i Prešernovi prevodi v nemščino, prek graško-štajerskega krožka z Miklošičem in Vrazom, staro- in mladoslovencev do ponovnega navduševanja in odkriv anja Mickicvvicza pri naših modernistih, pred prvo vojno, v Jugoslaviji, med okupacijo, pa vse do zadnjih prevodov, ki so nastajali po drugi svetovni vojni v tujini in domovini. V študiji navaja prevodne različice nekaterih zanimivejših besedil in jih razčlenjuje po oblikovni in estetski plati, opo-/aija pa tudi na nekatera temeljna, /lasti vcr/ološko-mctrična v prašanja pri prcvaja- 16 Objavil je študijo o Puškinu kot folklorista in prevod dveh njegovih pravljic, pisal članke o položaju umetnosti v sovjetski Rusiji, o vplivu Jevtušenka na madžarske pesnike, prevedel liekviem Abmatove (1967), napisal članek o Dostojevskem in ruski revoluciji itd. 17 Vrednote, 1955, št. 3, str. 127-175. nju iz poljskega verznega sistema v slovenskega. V letu Mickievviczevega jubileja je objav il še več drugih člankov , tako je v Glasu i/šcl članek Slovenci Mickiewiczit. v katerem je ob napovedi literarnega večera, s katerim se je Slovenska kulturna akcija pridružila proslavljanju obletnice, velikega pesnika prikazal kot glasnika emigrantske usode in nosilca duhovnih moči politično pora/enega naroda. »Ko jc zdatj poljski narod zopet v izgnanstv u - in slovenski tudi - postaja Mickievvicz znova njegov kralj -duh. z njim gre v boj proti tiraniji in nasilstvu. proti moskovskemu imperializmu in materiali/mu časa. glaseč vero v Boga in /godov insko pravičnost. Tako postaja Mickievvicz znova poljski romar, pesnik v hijini, opevajoč domovino z domotožjem in revolucionarno vero v osvobojenje.«18 Pomembnejše poljske teme jc predstav ljal na predav anjih v okviru poletnih kulturnih v ečerov, poletna sezona se jezačela (16. decembra 1955) prav s predavanjem.! lickiewiczin Slovenci™ nato je (1964) predaval o Zvgmuntu Krasiriskem in njegovi drami Nebožanska komedija. katere celotni p rev od je ostal v rokopisu.20 obeležil jc 600. obletnico Jagc-lonske univerze (1964). tisočletnico pokristjanjenja Poljske itd Glede mi sporadične objave odlomkov laliko sklepamo, daje bila ena trajnejših Dcbcljakov ih prev odnih tem uslvaijalnosl tretjega poljskega romantičnega pesnika Zvgmunta Krasiriskega (1812-1859) . ki velja za manj »narodnega« in nekoliko bolj hennetičnega preroka, kot sta bila Mickievvicz in Slovvacki. Krasiriski je s svojimi historiozofskimi pogledi, ki jih jc v dramskih besedilih izražal v jeziku prilik, simbolov in alegorij, povezoval krščansko etiko z evolucijo civilizacije, v kateri bo posebno vlogo odigralo poslanstvo poljskega naroda V vizionarskem dramskem besedilu Nebožanska komedija jc že zelo nazorno prikazal poslcdicc nasilnega dmžbenega prevrata, pot v teror, ki ga nosilci ideje v imenu izgradnje pravičnišlce družbe izvajajo nad državljani. Kot večno alternativo in edino perspek- 18 Glas: La voz de la accion cultnral eslovena 2, št. 12, december 1955. 19 S predavanjem v poljščini Mickievvicz v slovenski književnosti je nastopil tudi 27. maja 1956 v Poljskem klubu. 20 Nebokmsko komedijo je line Debeljak prevdjal že pred vojno, saj je že leta 1938 v Domu in svetu objavil 111. dejanje, v rimskem predavanju avgusta 1945 pa navaja, da je leta 1945 načrtoval knjižno izdajo celotne drame. tivo rešitv e je v v izijo revolucionarnega prevrata vključil privid Odrešenika. Iz najav nega članka v Glasu Slov enske kulturne akcije av gusta 1964 je razvidno, da je imel Debeljak v začetku septembra na kulturnem večeru SKA predavanje o Kra-siriskem in njegovi dramski pesnitv i in da jo je interpretiral kot alegorijo boja med dvema trajnima načeloma v zgodovini evropske civilizacije - Iradicionalno-konscr-vativnim, kije izčrpalo razvojne možnosti, in napredno-revolucionarnim. ki gradi na uničenju. Obe načeli vodita v pogubo, sintezo bodočnosti lahko iz preteklosti in uničenja ustvari le krščanstvo. Tudi z dramo Krasihskcga je Debeljak skušal uzavc-stiti zgodovinski pomen posameznih prelonmic v preteklosti - predavanje je akftia-liziral kot obeležitev 50. obletnice prve svetovne vojne oz. začetka vojaških operacij maršala Pilsudskcga na niskem zasedbenem ozemlju Poljske. 25. obletnice začetka dnige sv etovne vojne, »ko sta si nacizem in komunizem razdelila Poljsko in jo po petih letih trpljenja vrgla v oblast boljševizma«, in 20. obletnice tragične varšavske v staje, kar pomeni, da se vse tri zgodov inske odnosnicc posredno ali neposredno nanašajo na evropski in v šestdesetih letih »že globalni problem - boljSeviške svetovne revolucije«. Vse tri obletnice so torej v odile k temeljnemu sporočilu drame Krasihskcga. ki se mujc veljalo poklonili tudi zaradi minule 150. obletnice rojstva. Iz Krasiriskega je v Meddobju objavil vsaj še dva odlomka, vzeta sta izMolitvenika za gospo Bobrovo (Meddobje 1973, 1983).2' V zapuščini mijdemo tudi tri pesmi Jana Lcchona," enega izmed v odilnih pesnikov skupine Skamandcr iz desetletja po prvi svetovni vojni, nato po eno pesem Juliana Tuvvima. člana iste skupine, in mla-dopoljskega predstavnika Leopolda Staffa (Sprejem). Leta 1970 je izdal antologijo poljske vojne in emigracijske lirike Žalost zmagoslavja, ki je bila z ilustracijami pripravljena za tisk že v Rimu leta 1947." Posebnost te mitologije poljske poezije odpora in boja proti okupatorju je gotovo to, da je 21 V rimskem predavailju avgusta 1945 omenja, da je imel poleg pesnitve Malczevvskega Maha pripravljen tudi rokopis Aloliftenito za gospo Dobrowo. 22 Velikonočna, Marš drugega kotpusa, ob načrtovanju drugega papeževega obiska Poljske pa je prevedel med Poljaki priljubljeno pesem Jasnogorskigospe. 23 Žalost zmagoslavja: Poljska vojna in emigracijska lirika med dtvgo svetovno vojno 1939 1945, priredil Tine Debeljak, Rim. 1947 : Buenos Aires, 1970. vsebovala dela avtorjev, ki so se zunaj Poljske borili na različnih koncih sveta, zato jc nekakšna »svetovna« antologija poljskih pesniških brezdomcev, ki zajetna najpomembnejša in najtehtnejša peresa poljske medvojne emigrantske muze od Kazi-miere Illako\vicz6\vne (roj. 1891) in Antonija Slonimskega (1895) do Lecha Pivvo-\vara (roj. 1909. umrl 1940 na morišču v Kalvnju) in Arlura Mi^dzv rzcckcga (1922). Za tisti čas je bila antologija živ in aktualen pesniški odziv na tragedijo vojne, njene posledice za posameznika in družbo ter novo ureditev Evrope in sveta. Skupno in temeljno razpoloženje izbranih 25 pesnikov jc zaradi nove politične delitve stare celine najbolje izražal naslov pesmi Stanislavva Balinskega - Žalost zmagoslavja. Dcbcljakova antologija bi bila, če bi izšla v Rimu leta 1948, gotovo prva antologija poljske medvojne emigrantske poezije. Pozneje jc kot priloga Vcslnika leta 1974 izšel Venčekpoljskih vojaških popevk, med njimi priljubljene ponarodele pesmi, kol so Pesem tretjega maja (WiUij majovva jutrzenko). Gre vojak po gozdnem hladu (Idzic žolnicrz borem. lasem ...), I'lani, ulani. liele vrtnice - skratka med poljskim ljudstvom najbolj znane in priljubljene pesmi. Prevajalec je v teh prevodih pokazal izreden čut za jezik in melodijo, tako kot v izvirniku je tudi v prevodih v ospredju njihova spevnost in ritem, ki se ujema enkrat z. veselo in razigrano, drugič resnobno in žalostno vsebino. Venček je bil z izborom priložnostnih pesmi iz različnih časov posv ečen »vojaškemu herojstvu poljske vojske in žrtvam«. Na začetku so tri pesmi, neločljivo povezane s tremi usodnimi prelomnicami iz poljske zgodovine: prvi dve kitici Mazurke Df\brovvskega,2J »pozdrav majski jutranjici« (ki navezuje na prvo poljsko demokratično ustavo iz leta 1791, peli so jo v Varšavi med nov embrsko vstajo 1831. Debeljak pa z njo obuja spomin na slovenski 3. maj 194555 in Mi prva 24 Pesem poljskih legionatjev v Italiji je leta 1797 napisal Jožef Wybicki, od leta 1927 je poljska državna himna. 25 »V tem Valčku naj bi stala |Pesem tretjega maja| tudi kot spomin na naš '3. maj 1945', ki bi tudi pomenil rešitev države Slovenije, če bi jo pustili živeti ... Pa tudi zato, ker je pri nas že zdavnaj ponarodela. prikrojena v besedilu: Ko pomlad cvetoča pride z refrenom: Prvi maj, krasili maj, konec zime je tedaj ...« (Priloga Vestnika. december 1974, str. 6). Omemba se nanaša na prvo sejo slovenskega parlamenta, ki ga je Narodni odbor za Slovenijo sklical 3. maja 1945 v Ljubljani, »da bi potrdil vlado, organiziral slovensko narodno vojsko in začel reševati vladne probleme v skladu z osnovno listino z dne 29. oktobra 1944«. iT. Debeljak, Prvi slovenski parlament 3. maja v Ljubljani,) brigada iz leta 1914. himna »strelcev « Pilsudskega. ki so se žrtv ovali za obnovitev poljske drŽave. V osemdesetih letih je po razkritju literarne ustv arjalnosti Karola Wojtyle več pozornosti posvetil njegovi poeziji in dramatiki. VMeddobju je (1985) objavil Poskus predstavitve poljskega pesnika m dramatika Kcirola IVojtv/e papeža Janeza Pavla II. ter v obširnejši spremni besedi predstavil načela za izbor iz njegove meditativne. refleksiv ne, mestoma religiozno realistične lirike in poudaril njegov profil pesnika mistika. Prevedel je celotno prvo dejanje dramskega dela Pred zlatarno in v posebnem poglavju spremne besede pojasnil posebnosti Wojtylove rapsodične drame, Ivi klasično dramsko zgradbo nadomešča z notranjim členjenjem in govorjenim ritmom lirsko-epske prispodobe o zakramentu zakonske zv eze. Očitno je Woj-tvlov pontifikat, ob katerem seje razkrila identiteta raznih psevdonimov, pod katerimi je objavljal svoja dela. znova mobiliziral Debeljaka za obsežnejši prevajalski projekt, pri čemer se je posredno vnov ič srečal s poljskim romantičnim prerokom Slovvackim. Ta je leta 1848 objavil pesem Sredi neskladij udari roka Boga. v kateri je napovedal izvolitev prvega slovanskega papeža, ki bo prerodil Duha, človeka in Cerkev v duhu pesnikov ih mističnih vizij.2* Ob papeževem obisku Argentine je prevedel pesem Kazimierza Wivvatovvskega Janezu Pavlu II. v pozdrav}' Za svoje prevajalsko delo in zasluge kulturnega posrednika je prejel več odliko- 26 Debeljak se je za poezijo Slovvackega trajno zanimal. Ker je spremljal prevodno delo v domovini, je zabeležil tudi prvi slovenski knjižni prevod lirike Slo\vackega, ki sta ga leta 1974 pripravila Rozka Štefan in Lojze. Krakar. Tako je potem leta 1975 tudi sam - »za tridesetletnico slovenskega emigrantstva« - objavil prevod Himne ob sončnem zahodu (Meddobje 15 (1975), str. 247). Ob razglasitvi imena »slovanskega papeža« pa je prevedel vizionarsko pesem Slovvackega z naslovom Oda na ptvega slovanskega papeža (Meddobje 17 (1979), 55-62) in jo nato ponatisnil kol uvod v svoj Poskus predstavitve poljskega pesnika in dramatika Kamla Wojtyle Janeza Pavla II. (Meddobje, 1985). V rokopisni zapuščini sla ohranjena vsaj še prevoda pesmi Materi ( datirano z 11.9. 1973) in odlomek iz IX. poglavja pesnitveAnheli (dal. »v božičnem tednu 1. 1978«), 27 Svobodna Slovenija, 2. 4. 1987. vanj. Leta 1968 gaje poljska vlada Narodne združitve s sedežem v Londonu odlikovala z. zlatim križcem za zasluge. Leta 1972 mu je Zveza poljskih veteranov podelila zlato častno odličje. leta 1973 je prejel oficirski križ viteza reda Poloniae Restitutae, eno najvišjih poljskih odlikovanj, ki jih je začel podeljevati maršal Pilsudski leta 1918. leta 1974 pa jc dobil nagrado fundacije Alfred Jurz.vkovvski, najvišjo nagrado za znanstvene, kulturne in umetniške dosežke v poljski emigraciji. Olimpijski venec je doživel le revialno objavo v Meddobju leta 1978. Debeljak v svojem avtobiografskem zapisu omenja.28 da je imel ob odhodu v Argentino poleg športnih pesmi pripravljeno še antologijo istega avtorja, že opremljeno s spremno besedo. 5 Olimpijski venec - poezija zmagoslavja Na poezijo Wierzyriskega je zaradi njegovega glasnega in odmevnega nastopa ter vloge v dvajsetih letih Tine Debeljak gotov o naletel že med svojim prv im enoletnim bivanjem na Poljskem. O nemškem prevodu Olimpijskega venca je leta 1929 v Slovencu poročal tudi France Vodnik in iz te zbirke objavil prevod pesmi o ženah na startu. Lahko da jc o prevodu športnega cikla Tine Debeljak razmišljal že prej. vendarle pa je rokopis pripravil šele potem, ko je v vojnih razmerah v enotnem knjižnem formatu najprej izdal Puškina (1942). Mickievvicza (1943) inKasprovvi-cza (1944). čc ne omenjamo proze Kossak Szcz.uckc in Rodzievviczou ne. Skratka, na vojno se je s prevodnim pesniškim izrazom v prvem letu odzval z romantično eksotiko kot begom od stvarnosti, v drugem letu s preroško-vizionarno. uporniško in lirično držo Mickievvicz.cvcga romantičnega zanosa, tretje leto so za zvenele gromke apokaliptične vizije kasprovviczevske slike človekovega greha, pogube in kesanja, na koncu pa so bili za natis pripravljeni vitalistični verzi »športne« poezije, ki jc navezovala na antično izročilo poveličevanja zdravega duha in telesa, tekmovalnosti in bivanjske trdnosti. Zbirka Olimpijski venec je v sodobno modernistično poezijo vnesla drugačne, zmagovite tone olimpijskih športnih bravur. rekordov, zmagoslavja. Wier/yriski jc 28 Dr. Line Debeljak. Zbornik Svobodne Slovenije, Buenos Aires, 1968. str. 193. že z glasnim in odmevnim pesniškim prv encem (Pomlad in vino, 1919) dal novo veljavo poeziji, z. olimpijsko temo pa jo je spet vključil v širši krog družbenega dogajanja. To pa je bilo še posebej pomembno, ker je z njo v mednarodni areni potrdil inovacije, ki jih je v dvajsetih letih v književnost vnesla mlada generacija. Takrat je bil brez dv oma njen glasnik, označevali so ga z atributi »najv ečji«, »Micki-evvicz 20. stoletja«. Zaradi njegove odločitve za emigracijo je po vojni njegova podoba seveda zbledela, v ospredje so kljub njegovi živahni ustvarjalnosti do konca šestdesetih let prišli njegov i vrstniki. Zmagoviti nastop Wierzv riskega je bil za njegovo generacijo in poljsko književnost v obdobju med obema vojnama toliko pomembnejši, ker je potrdil nove težnje v poljski poeziji, ki jih je mlada generacija uvajala in tnidoma uv eljav ljala nasproti tradicionalnemu vzorcu romantične poezije VVierzvriski je namreč že s prv o zbirko Pomlad in vino (1919) z mladostno samozavestjo zavrnil dediščino romantike, ki je literaturi nalagala odgovornost do naroda in skupnosti. V njegov ih verzih se je oglasil nov pesniški subjekt z novimi vrednotami in vedenjskimi vzorci, zato je njegova zbirka odprla vrata pesniškim tokovom, ki so pomenili alternativo tradiciji, še vedno močni tudi v obdobju med obema vojnama. V Debeljakovi spremni besedi je dovolj izčrpno predstavljena pesnikova življenjska in pesniška pot do začetka druge svetovne vojne, zanimivi so tudi prevajalcev i poudarki v interpretaciji pesniškega razv oja avtorja Olimpijskega venca do leta 1940. na podlagi desetih do takrat objavljenih pesniških zbirk, ki jih je imel na razpolago. Ob kratko zarisani življenjski poti pesnika, ki se je rodil leta 1X94 v galicijskcm mestecu Drohobvcz. študiral v Krakovu in rta Dunaju, se vključil v legije Pilsudske-ga in bil nato v avstrijski vojski, kjer ga je doletelo Ujetništvo, od koder je pobegnil, se po koncu v ojne nastanil v Varšav i, kjer je živ el kot literal, poslal v odilni član skupine mladih pesnikov Skamander in do leta 1930 izdal sedem zbirk, je Debeljak podrobneje prikazal predvsem motivne in idejne razsežnosti zbirk pred Olimpijskim vencem, v katerih je kot novost in inovativ nost označil i/pov cd novega, »renesančnega človeka na razv alinah romantizma«. pri čemer je poudarjena prvinska predanost življenju, čutnosti, dionizijskemu veselju nad radostmi življenja. Izbruh prv in- skega doživljanja čutnosti sveta pa ohranja notranje ravnotežje tako v apolinični skladnosti duhov nosti in čutov kot v obliki tradicionalnega ritma in urejene pesniške oblike. Temu načelu je ostal zvest tudi v naslednjih zbirkah (Vrabci na strehi, 1921; Velika medvedka. 1923: Spominska knjiga ljubezni. 1925), čeprav se novi lirski subjekt predstavlja v drugačnih podobah in razpoloženjih, v njih pa Debeljak opazi že več Športnih motivov in tem. ki napov ediijejo »olimpijsko« zbirko. Če je pesnik v Olimpijskem vencu (1927) v rahlo patetičnem slogu slavil šport, njegove moralne vrednote in človeško preseganje meja, seje že v naslednji zbirki Fanatične pesmi (Piešni fanatvezne. 1929) v ekspresionističnem izrazu ozrl na manj slavilno območje življenja, vezano na mestno bedo in labirint nerazpoznavne vsakdanje stvarnosti. Poleg kratke proze, v kateri jc popisov al svoje izkušnje iz niskega ujetništva {Meje sveta, 1933). gledaliških kritik in literarnih esejev je v tridesetih letih izdal še pet pesniških zbirk, med drugimi Tragično svobodo (Wolnosc tragiezna, 1936), v kateri jc pesniško poustvaril legendo o maršalu Pilsudskcin. zagonetni osebnosti osamljenega vizionamega voditelja, čigar velikim zamislim narod ni znal slediti. Zadnji predvojni zbirki Kurgani (1938) in Trak iz Varšavianke (1939) se ob negotovi prihodnosti v račata k poljski narodni mitologiji. Ob izbruhu vojne seje skupaj z uredništvom časopisa Gazela Polska, s katerim je sodeloval od leta 1930, umaknil v Lvov, nato jc odpotoval v Francijo, po njenem padcu pa je prek Portugalske in Brazilije leta 1941 prispel v ZDA. kjer jc sodeloval s Poljskim tednikom v New Yorku. V domovino se po vojni ni več vrnil, dv ajset let je živel v ribiški naselbini Sag Harbor na severni obali Long Islanda. Leta 1964 se vrnil v Ev ropo, najprej v Rim, nato pa v London, kjer jc umrl leta 1969. Leta 1978 so njegove posmrtne ostanke prepeljali na Poljsko in ga pokopali v Aleji zaslužnih na pokopališču Powqzki v Varšavi. Med vojno jc bil zelo ustv arjalen, izdal jc kar pet pesniških zbirk in v eljal za barda vojskujoče se Poljske. Boje in žrtve poljskega vojaka je prikazal kot tragično prizadevanje za najvišje vrednote - za domovino (Varšavski barbakan, Niča 1940) in vrednote humanizma (Zemlja-Volkulja. London 1941; Vrtnica vetrov. New York 1942). Po vojni, v kateri je izgubil najbližje sorodnike, seje iz psihične krize reševal s pisanjem knjige o Chopinovein življenju, s katero je dosegel mednarodni uspeh. nato pa je do konca šestdesetih let izdal še sedem pesniških zbirk in tri knjige proze V povojnih zbirkah jc močno spremenil pesniški izraz, prešel na uporabo prostega verza, opustil retoriko ter s poetiko humorja in avtoironije spregov oril v intimni pesniški gov orici {Mernik maka, 1951). v kateri pogosto zazvenljo turobni toni ob usodi emigranta {Skovčkom na hrbtu. 1964) in knitosti sv eta (Sanjski prividi, 1969) ali grenka in pikra ironija ob mislih na družbeno stv arnost v domov ini {Črnapolo-neza, 1968). V Olimpijskem vencu, peti pesniški zbirki Wicrzvriskcga. jc Tine Debeljak videl nekakšno dokončno uresničitev »renesančno-helenskega« sodobnega subjekta, ki - tako kot so to počeli grški pesniki, npr. Pindar - črpa najvišji pesniški navdih iz večnega gibanja, i/, česar se rajeva slavospcv kulturi telesa in njegove moči. Hclcn-ski telesni ideal ni le izraz telesne moči. temveč vizionarska podoba človekovega poleta, njegovega preseganja meja in težnje k neskončnosti. Temeljna pesniška poteza jc torej nekakšna metafizika športa, v kateri se pesnik bliža »ekspresionislični težji po kozmičnosti«. Wierzv nski je prav z dinamiko podob in kiparsko veličastnostjo konkretnih likov in športnih položajev dosegal razsežnosti univ erzalnega in tako ustvaril »spomenik človeka, od olimpijskih začetkov pred tisočletji v naš čas: stati na akademskih helenskih tleh, stnneti v herojstvo smrti na tečajih zemlje in se čutiti eno. "s planeti na transmisijsketn kolesu vsemiija". s podaljškom zemeljskega gibanja doseči mir v kozmosu«.29 Taka univerzalnost pesniške podobe jc bila gotovo dovolj tehtna utemeljitev in spodbuda za pripravo prevoda, iz literamokritične perspektive se tudi zdi. daje športna poezija »helensko-renesančno-futurističnega pesnika« ob desetletnici na novo vstale poljske državnosti nadomestila nekdanjo slavo Sienkievviczevih zgodovinskih podob in »revmontov ske like kmetskega prabitja«. Tine Debeljak je skušal, kot je bilo značilno za njegovo prevajalsko poetiko, čimbolj vemo sledili izvirniku, prevod naj bi ohranil njegov e bistvene vsebinske in estetske razsežnosti. Pri tem se je zavedal odprtih vprašanj in težav , ki jih tnora reševati prevajalec pri previijanju vezane besede iz poljščine, zlasti ustrezne izbire v cr/nih v/orccv. ki so v klasični poljski poeziji izoblikov ali drugačno podobo, kol 29 T. Debeljak, K. Wierz\iiski do razpada Poljske 1939, Meddobje, 1978, str. 95. jo ima tradicionalna slov enska poezija. Na več mestih je razmišljal o tem, s kakšno ver/no obliko prepesniti za poljščino značilne trinajstcrcc. torej trinajstzložnc stihe s sredinsko zarezo, katerih notranja struktura zaradi zlogovnega sistema ustvarja povsem drugačen ritem od tistega, ki je značilen za slovenski zlogovno-naglasni sistem in za katerega jc od Prešerna naprej reprezentančni ver/ cnajstcrcc. Že v opombah h Kitici Mickie\viczevih. nato pa v razpravi Mickiewicz in Slovenci,n je razmišljanje o najustreznejši prevajalski rešitvi za poljski silabični trinajstcrec. ki ga jc dotlej prevajal po občutku, sklenil /, ugotovitvijo, da mu ni uspelo ustre/no nadomestiti poljskega zlogovnega verza s slovenskim naglasnim sistemom, da pa bi se hotel »pri morebitnem nadaljevanju prevoda« bolj približati Mickievviczevcmu svobodnemu ritmu in realizirati izvirno strukturo njegovega ver/nega formata.31 Kot se v idi iz omenjene razprave o Mickievviczu, je Debeljak zelo vestno in kolikor so mu dopuščale razmere, spremljal prevajanje poljskega leposlovja v domovini in prevode tudi kritično occnjcval." Čeprav seje pozneje med slovenskimi prevajalci klasične poljske poezije uveljavilo načelo silabotonicnega prevajanja, ki svobodnejši poljski trinajsterec ob upoštevanju zlogov in opuščanju cczure prilagaja 30 Tine Debeljak, Kitica Mickieviczevih, str. 134; Mickievvicz in Slovenci, str. 167 31 »Kar se tiče metra v Gospodu Tadeju še posebej to-le: pisan je v neke vrste aleksan-drineu, vendar tako svobodno, da nima - če ga beremo v naglasnem sistemu - niti vedno enako število poudarkov. Zalo sem ga v 1. 1934 prevajal svobodno po posluhu ler ga nisem hotel vklepati v shematičen melruni, kakor ga je češki ali hrvatski prevod. To shematičnost v prevodih sem prišteval na račun realističnega časa, ki je ljubil strogo merjenje oblike, metrum na ritem.« (Kitica Mickiemczevih. str. 134.) O načelnih rešitvah prevajanja iz drugačnega verznega sistema je - navezujoč tudi na Debelja-kovo prakso pisala Rozka Štefan [Nekajproblemov ob prevajanju starejše poljske poeziji',Sodobnost 26 (1978), št. 10, str. 1012-1021.) 32 Tako je npr, v uvodu k predstavitvi pesniške in dramske ustvarjalnosti Karola Woj-tvle omenil Pretnaijev prevod pesmi Renesančnipsalter: »To pesem je poslovenil Tone Pretnar in jo priobčil marca letos v Družinski prilogi Družine. Lep prevod, ki se slovensko lepo bere, toda zdi se mi, da je preveč izdelan, kajti v originalu je neka namembna okorelost in prelomljen ritem.« (Poskus predstavitve poljskega pesnika in dramatika Katvla Wojtyle papeža Janeza Pavla II., str. 12.) predvsem naglasni shemi, so Debeljakova vztrajna iskanja primernega slovenskega verznega ekvivalenta ponujala zanimive alternativne rešitve, ki pa izpričujejo tudi generacijski literarni okus in splošno literarnokritično usmeritev dobe." V olimpijskem ciklu Wierzvtiski večinoma uporablja v poljski tradiciji uveljavljene pesniške oblike, pogosto pa jih namerno modificira ali vsaj asociativno navezuje na klasične, antične verzne vzorce. Tako olimpijska zbirka z oblikovno-zvoč-nimi izraznimi sredstvi predstavni kontekst in dogodek umešča v okvire klasične upodobitve olimpijskih junakov in dosega posebne retorične učinke. Eno izmed takih sredstev so dvostišne kitice in približevanje ritmu heksametra. s čimer pesnik učinkovito priklicuje svet antične kulture.34 Tako je kulturni kontekst športnikov, ki so bili slav ni in znani v Evropi v dvajsetih letih, postavljen na antične temelje evropske kulture - z uporabo metafor, verznega ritma in zvočnih izraznih sredstev. Taka sredstva se v različnih oblikah pojavljajo v številnih besedilih zbirke. Tako je npr. v pesmi Paddock in Porritt dvojica tekačev upodobljena v dvodelnem, notranje razčlenjenem ritmu elegičnega distiha, ki kratek prizor njunega teka ovekoveči kot skulpniro v času in prostoni. Isto velja za upodobitve skakalca ob palici Karla Hofla. pa žensk na startu, dolgoprogaša Paav oja Nurmija in zlasti za pesem Čez dm in strn. Naslednja oblikovna značilnost so verzne oblike, med katerimi prevladuje reprezentančni tradicionalni verz klasične poljske poezije - trinajsterec (Football-match, Skok s palico. Pesem o Amundsenu). ki ga zaradi prilagajanja vsebinski dinamiki opevanih športnih disciplin pogosto kombinira s krajšim verzom (Mimohod atletov. 100m). Posebej opazne pa so dolge verzne mere (petnajsterec, šestnajsterec in celo sedemnajsterce), s katerimi pesnik poustvarja pridv ignjeni. klasični slovesni ton uravnotežene, stoične antične pesniške kulture. V ta nadčasovni. univerzalni duhovni prostor pa avtor postav lja duha sodobnega človeka, kjer se lirski subjekt enkrat realizira kot olimpijski junak (100 m. Metalec diska), dnigič pa sta nosilca doživetja gledalec (Skok s palico) ali pa olimpijska arena kot skupinski subjekt 33 R. Štefan v omenjenem članku njegove prevajalske rešitve povezuje z vplivom ekspre-sionislične poetike, »ki jo tudi v obliki odklanjala harmoničnost in v zvezi s tem silabo-tonizem« (R. Štefan, Nekaj problemov .... str. 1020) 34 Prim. L. Pszczolowska, Wierszpolski: Zatys historyczny. Wroclaw, 2001. str. 314. (Fooiball-match), Dvodelnost dolgega petnajsterca v elegičnih distihih Fanfara na časi Karla llojfa z aposlrofo in retoričnimi vprašanji v dvostopenjskem paraleli/,mu stopnjuje ponav ljajoči se ritem skoka s palico. S takimi oblikovno-izraznimi prvinami je celotna zbirka prvinska apoteoza volje po premagovanju meja in tudi s lavo spev poeziji. ki »slavi navdih, daljave, mišice napete« in v zmagoslavni štafeti prinaša »znamenje svoje« - olimpijski venec, »da z njim osv oji svet«. V tem naj bi bilo verjetno izpovedano tudi načrtovano prevajalčevo sporočilo ob izdaji zbirke - po vojnih niševinah naj bi bila to poezija novega upanja in izgradnje novega sveta, spodbuda k tekmov alnosti, ki bo potekala v večni urejenosti stvarstva: Glej. to je pot začetka in konca, od pradavna razpeta med planeti na transmisijskem kolesu vsemirja. človek, resničnost božja in zmagoslavna, stoji nad svetom kot znak. ki pot usmerja. (Akademov gaj) Debeljak je v skladu s svojo dotedanjo prevajalsko poetiko in prakso skušal ohranjati zv estobo izvirniku s poustvaritvijo v seh bistvenih formalnih in vsebinskih izraznih sestavin olimpijskega diskurza. Med formalnimi mu jc pomembna ohranitev notranjega verznega členjenja (cezura) in rimanega verznega izglasja (ženska, moška rima), torej skuša ob zvočnih figurah ujeti ritem izvirnika, kije za tovrstno poezijo bistv enega pomena. V pesmih, kjer jc v izvirniku posebej opazen poudarek na ritmu, dinamiki in zv očnih učinkih, si prevajalec večkrat prizadeva ohranjati ritem in zv očne učinke mi račun oddaljevanja od ožjega pomena posameznih besednih zvez (Fanfara na čast Karla llojfa, Metalec diska). Poljska literamokritična refleksija je poezijo Wierzv liskega ocenjevala kot vrnitev ustvarjalnosti poljskega duha v evropske okvire, in to z novo duhovno-nazor-sko paradigmo. Čc so dotlej najvišji dosežki poljske besedne ustvaijalnosti korcni-nili v 19. stoletju in gradili temeljno izpoved na postavki tragične usode posameznika, zavezanega skupnosti, potem je poezija Wierzynskega dobivala uni- verzalne razsežnosti z idealom pesnikovega prepuščanja bivanju, predajanja svetu in življenju, ki je samo po sebi najv išja vrednota, saj posameznika napaja z voljo in močjo. Tako razumevanje olimpijskega diskurza je bilo torej motivacija za pripravo zbirke ob zadnji epizodi vojne vihre - sproščala naj bi ustvarjalne moči skupnosti in osvetljevala najbolj univerzalna, trajna in nadčasovna počela bivanja. Olimpijski venec naj bi torej počastil in proslavil konec vojne in vlival voljo za nov začetek. Najočitneje to nakazuje sklepna misel iz prevajalčeve spremne besede, kot je bila pripravljena marca 1945: Toda - ali ni Wierzyriski zapel radostne pesmi o atletih, ki jim raste »ves svet v last«, ki »odmcijajo najvišjim zvezdam moč« in so »zdrav rod. zmagovit?« Vendar je usoda hotela drugače, prevajalec je rokopis z »ilustracijami vred rešil v emigracijo«.55 Dv ajseta obletnica smrti dr. Tincta Debeljaka. ko je primerna priložnost za izdajo Olimpijskega venca in uresničitev njegove zamisli, je lahko obenem tudi spodbuda za začetek bolj poglobljenega preučevanja njegove polonistične refleksije in njenega vključevanja v razv ojni proces slovenske vede o poljski književnosti. jeziku in kulturi 35 Dr. Tine Debeljak, Zbornik Svobodne Slovenije, 1968, 185 LITERATURA1 Juliusz Slowacki. Oče okuženih. Poslovenil in študijo napisal Tine Debeljak. Ljubljana. 1939, 47 str. Aleksander PUŠKIN. Bahčisarajski vodomed. Uv od napisal in pesmi v njem prevedel Tine Debeljak. Pesnitev po Ivanu Hribaiju prepesnil Tine Debeljak. Ljubljana, 1942. 64 str. Adam MICKIEWICZ, Kitica Mickiewiczevih. Uvod napisal in pesmi prev edel Tine Debeljak. Ljubljana. 1943. 136 str. Tine Debeljak, Slouenia i jej stosunki kulttiralne do naroda it' Miqdzytvorza. Rim, 5. 9. 1946. (Tipkopis.) Tine Di bi i.jak. Mickiewic/ in Slovenci. I rednote 3, Buenos Aires. 1955. str. 127-175. Tine Debeljak, Olimpijski venec, v: Meddobje 16 (1978). št. Icc2. str. 69-100. Jan KASPROWICZ. Himne in podobe na steklu. Uvod napisal in pesmi prevedel Tine Debeljak. Ljubljana. 1944. 48 str. Tine Debeljak, Poskus predstavitv e poljskega pesnika in dramatika Karola Wojtyle - Janc/a Pavla II. Meddobje. 21 (1985). št. 12. str. 7-38. Dr. Tine Debeljak. Zbornik Svobodne Slovenije 1968. Izdala in založila Sv obodna Slovenija. Buenos Aires. 1968. 179-194. Krzvsztof Dybciak, Gn i podró/.c poctyckic - Ka/itnicrz Wicr/.yñski, v: Poeti dwudziestolecia miqdzywojennego. ur. Irena Maciejevvska. Warszavva: Wiedza Po-vvszechna 1982, str. 445-487. 1 Biografske podatke sem črpal predvsem iz intervjujev dr. Tinela Debeljaka in njegovih avtobiografskih zapisov, objavljenih v Glasu SKA. katerih kopije mi je pri prevajalcev i družini priskrbel g. Aleksander Igličar.. Gregor Kocijan - Jože Koruza - Jože Pogačnik, Bibliografski pregled slovenskih prevodov i/ poljske književnosti, v: Ro/.ka Šlefan. Poljska književnost. Ljubljana. 1960. str. 473-536. Nj. Pogovori z ustvarjalci: Dr. Tine Debeljak prevajalec poljske lirike. - Glas Slovenske kulturne akcije : lluslr.. 18 (1971). št. 7, str. 4-5. Rozka ŠTEFAN. Nekaj problemov ob prevajanju starejše poljske poezije. Sodobnost. XXVI (1978). št. 10, 1012-1021. Anton SLODNJAK - Janko KOS. Pisma Matija Čopa : prva knjiga. Ljubljana: SAZU. 1986. Ka/.imier/ Wii;k/,ykski, Olimpijski venec. prev. Tine Debeljak. Ljubljana, 1945. (Tipkopis) Kazimierz Wierzynski, Poezja 1. Krakow: Wvdawnictwo Literackie, 1981. Marta Wyka, Poc/ja Kazimicr/a Wicr/v riskicgo. v: Autorzv naszych lektur: Szkice o pisarzach wspolczesnych, ur. Wlodzimierz Maciag. Warzavva-Wroclaw-Gdarisk-Krakow: Zaklad Narodowy Ossoliriskich. 1987. str. 37-47. Lucy 11a PSZCZOLOW SKA, Wiersz polski: zarys. historycznv. Wroclaw, 2001. Wikipedia (http://wikipedia.org/vviki). Nikolaj Jež OPOMBE K PESMIM MIMOHOD ATLETOV Naša pesem ne veza vaše preroške polete, drug prapor nas je sklical, vodi v nov vek: mi slavimo navdih, daljave, mišice napete, srce, ki vzdrži maratonski tek. Nasza piešn nie zna vvaszv ch uniesien i wieszczen, Iimy sztandar nas vvolal i na ezolach legi -My slavvimy nalehnienie. muskulv i przcslrzen, Serce, co maratonski vvylrzymujc bieg. Programsko zasnovana m odna pesem atletov- z opozicijo „naša pesem" in „vaši poleti" poudatja humanistično poslanstvo športa, ki energijo in fizično moč usmeija v solidarnost med narodi, zdravo tekmovalnost v športnem duhu bratstva, zalo oda športu ..vsa ljudstva v eno silo vari", združuje svet in ljudi, vsaj v času olimpijskih iger orožje umolkne, moč pil se usmeri v zmagovito premagovanje človeških meja. Slavo-spev pesmi športnikov spominja na Mickievviczcvo Odo na mladost, ki oznanja moč mladih, ki bodo poresegli konservativna nasprotja in spremenili svet. to pa so bile tudi ambicije pesniške generacije mladih skamandrovcev po pn i sv etovni vojni. FOOTBALL - MATCH lam or a, oprt med vrati v vrhove Pirenejev Ricardo Zamora Martinez (1901-1978), vratar španskega nogometnega moštva, eden najslavnejših vratarjev 20. stol. Svojo kariero je začel v barcelonskem klubu Esponvol 1. 1916, prvič je nastopil mi olimpijskih igrah 1920 v Antvvêrpnu (zmaga 1 : 0 proli Danski), ko je bil član državne reprezentance, je Španija premagala Anglijo. kariero je končal 1936 PADDOCK IN PORRITT Charles William Paddock (1900 1943). ameriški lahkoallcl. lekač. Na olimpijskih igrah 1920 v Antvvêrpnu osv ojil zlato kolajno v teku na 100 metrov in v štafeti 4 x 100 m ter srebrno v teku mi 200 m. V Parizu 1. 1924 je ponov no osv ojil srebrno kolajno na 200 m, na 100 m je bil peti. Na 01 v Amsterdamu je v teku na 200 m i/.padel v polfinalu. Bil jc dvanajstkratni svetovni rekorder. Med drugo svetovno vojno umrl v letalski nesreči na Aljaski. Arthur Porrit (1900-1994). novozelandski zdravnik, atlet, športni dclavcc in politik (pn i generalni guverner Novel Zelandije, rojen v tej državi). Njegov največji uspeh bronasta kolajna v teku na 100 metrov na olimpijskih igrah v Parizu (1924). v novozelandsko državno reprezentanco se je uvrstil tudi 1. 1928 na olimpijskih igrah v Amsterdamu, kjer pa zaradi poškodbe ni mogel na start, kmalu za tem je opustil aktivni šport, naprej pa deloval kot organizator, od 1937 do 1967 je bil predstavnik svoje drŽave v Mednarodnem olimpijskem komiteju. (Podatki po Wikipedia volna encyklopedia) FANFARA NA ČAST KARLA HOFFA Charles Hoff (1902-1985). norveški lahkoatlet. petkratni norveški prvak, štirikratni svetovni rekorder v skoku s palico (med leti 1922-1925, zadnji 4.25 m). Ker je kot uspešen varielejski artist 1. 1926 oblečen v frak preskočil 4.16 m. so ga obravnavali kot profesionalca, zato na olimpijskih igrali v Amsterdamu ni imel pravice nastopati. (Povzeto po Wikipedia - Die freie Enzyklopadie) ŽENE, NA START! Na olimpijskih igrah v Amsterdamu so v atletiki prvič v zgodovini nastopile tudi ženske, kar je na jprej sprožilo ostre polemike in dvome glede morebitnih kvarnih posledic za rodnost žensk. Wierzyñskije torej imel kljub malce dvoumnemu opazovanju žensk na startu napredne poglede glede vloge žensk v družbi in športu. J 'tek se spustim, deviške sestre Špartank, Amazonk! Čeprav' so špartanske žene na osnovi dorske vzgojne tradicije uživale več svoboščin in bile deležne posebnega učenja glasbe, plesa in poezije, jc bila njihova najpomembnejša naloga vendarle rojevanje otrok - bodočih bojevnikov. Po grški mitologiji so bile Amazonske skupnost bojev itih žensk, ki so prebivale na obrežju Črnega moija pod Krimom, oborožene s sulicami, kopji in loki. Odstranile so si desno dojko, da jih ne bi motila pri napenjanju loka. oblečene so bile v živ alske kože, imele ščit v obliki polmeseca in čelade, okrašene s peresi. Enkrat na leto so sprejemale moške, da so jim /aplodili potomcc. od katerih so ohranile in vzgajale lc deklice, deče pa so pomorile. Eno od njihovih plemen naj bi se naselilo v Mazoviji, na severov zhodnem ozemlju Poljske. Vzemite nas, silni efebi Efeb (gr. ephebos) - v antični Grčiji mladenič v starosti 18 do 20 let. ki je moral pred priznanjem polnopravnega državljanstva obiskovati »efebijo«. tj. obvezno vojaško šolanje. Oznaka za lepega mladeniča. NURMI Paavo Johaimes Nunni (1897-1973). slaven finski lahkoatlet. tekač na dolge proge, večkratni svetovni prv ak (1.5-20 km), devetkratni olimpijski prvak, v Amsterdamu jc osv ojil zlato kolajno (lOOOO in) in dv e srebrni (5000 m 3000 m). Pred OI v Los Angelesu (1932) je bil zaradi kršenja predpisov o amaterstvu športnikov diskvalificiran. rehabilitiran med 01 v Helsinkih 1952, ko je imel čast prižgati olimpijski ogenj. Bil je eden najv ečjih tekačev v zgodov ini lahke atletike in prvi športnik, ki so mu za življenja postav ili spomenik. METALEC DISKA V tretji kitici je prevajalec nekoliko svobodneje, z nadomeščanjem in delno eliminacijo besednih zvez. piepesnil podobo z odskakujočim diskom, ki ga pesnik primerja /. odskoki postrv i /. mesta na mesto v »gibljiv ih lokih« »poskočnih mostov«: Met: z boka na bok se obračajoča postrv, 7, placovv na plače, jak pstrijg, sif przerzuca, vrteča se preslica, most se gugajoč, Jako lotne przfslo, jak skacz£|ey most, met, ki svetovom je pljuča razprl, Rzut, ktory švviatom vvvolbrzvmia phica, in velikim zvezdam odkril moč! Ktorv vvvmierza svviazdom vvielkim vvzrost ERMINIO SPALLA Enninio Spalla (1897-1971). italijanski boksar. 1. 1927 evropski prvak v težki kategoriji. V tridesetih letih se je uveljavil kot filmski igralec (Čudež v Milanu) in pevec. ŠPARTANEC Z nog stotine skokov izvrže, na stotine dihov iz grod Prevajalec je v drugem delu 15-terca zaradi rime uporabil netipično rodilniško obliko samostalnika grod. -i. siccr arhaične različice za lckscm prsi; na tem mestu v izv irniku: Z nog setki krok/m \vyrzuca i setki oddecho\v zplue - »z nog stotine korakov izv rže in stotine izdihov iz pljuč«. PESEM O AMUNDSENU Roald Engclbrcgt Gravning Amundscn (1872-1928). norveški polarni raziskovalec. Vodil raziskovalne odprave. 1. 1903-1906 je preplul severozahodni prehod med Atlantikom in Tihim oceanom, 1. 1911 je pn i osvojil Južni tečaj. 1926 je skupaj z L. Ellsvvorthom in U. Nobilom z zrakoplovom preletel Arktiko in dosegel Severni tečaj. Umrl je leta 1928 na Arktiki v letalski nesreči, ko je šel reševat italijansko odpravo U. Nobila. AKADEMOV GAJ Akadem (gr. AkoSiuioc ali Hekademos (EKd5r|jj.o<;). v grški mitologiji atiškijunak, ki je Dioskurom pokazal kraj. kjer je imel Tezej zaprto njihovo sestro Heleno. Atenci so mu posvetili gaj nad reko Kcfisos. Akademov grob sredi gaja s platanami nad reko Kefisos je ležal na Keramejkosu. Od njegovega imena izhaja beseda »akademija«, v gaju. kjer je bil njegov grob, je bila Platonova Akademija. (IVikipedia). Nikolaj Jež LAUR OLIMPIJSKI I SMUTEK ZWYCI^STWA Tine Debeljak i polonistyka sloweriska w diasporze STRES ZCZENIE w spušcižnie przekladowej Tine Debeljaka pozostal nieopublikowany tomik »sportowych« wierszy Laar olimpijski Kazimierza Wierzynskiego. W marcu 1945 tomik 6w. opatrzony pr/cdmowa i iluslracjami Barv Remec, gotovvy bv 1 ju/, do dmku. Szata graficzna i ilustracje wskazuj^ že mial on wzbogacic seri? wydan bi-bliofilskich. ktöra zapoczqtkowana zostala poematem Slowackiego Ojciec zadzumio-nych i konlynuowana vvydaniami wyboröw poe/ji Puszkina. Mickicvvicza i Kaspro-wicza. Publikacje w latach trzvdziestych wskazuj^, že Debeljak obok poezji czolowego polskicgo romantyka Mickiewicza. do ktörego w roku jubileuszu 1 agresji hillerowskicj na Polskc dolaczy 1 takžc Slowacki. zajmowal siq takžc w drugiej polowte lat trzvdziestych glöwnymi przedstawicielami Mlodej Polski: Ja-nem Kasprowiczem i Lepoldem Staffem. Na pienvszy rzut oka. bioryc pod uwag? okolicznošci povvslania tomiku Laur olimpijski, a takžc jcgo wymowQ i przckaz ideowy. wybör wierszy Wierzynskiego jest nieco zaskakuj^cy. zwlaszcza ješli ma-my przed oczyma wczesniejsze zainteresovvania Debeljaka, skupione przewaznie vvoköl klasyköw romanlyzmu i Mlodej Polski. Dia Slowencöw i ich literackiej kultiuy od czasöw Prešerna i Čopa niezwykle istotni byli przede wszystkim klasycy polskiej literatmy, zwlaszcza twörezose ro-mantycznych »wieszczovv«, st ad tež od piervvszcj polowv XIX vvieku obscrvvujcmy dose konsekwentny wvsilek thunaezenia najwazniejszych utworow polskiego ro-mantyzmu, z czasem takže artykulöw i studiow na ten temat. Jednak swiadome 1 krylycznc tlumaczcnia bardz.iqj wymagajqcych pod vv zgled cm cstctycznym d/iel zacz^lo sie faktycznie w okresie mi^dzywojennym, kiedy to przed mlodymi slo-weriskimi slawistami otworzyly si? možlivvošci studiöw w Polsce. Ich rodak, Voje-slav Molč, profesor Univversytctu Jagiclloriskicgo. dbal 0 to, bv zwlaszcza slow etiscy studenci uzvski\vali stypendia w Instytucie Studiow Slowiariskich. W roku 1929 ro/poc/^l studia w Krakovvie Tine Debeljak. klorv ju/, w rok po po\vrocic /. Krako-wa \vydal tematvcznie uložona antologij wspolczesnych polskicli prozaikow pod tytulem Človečanstvo (Ludzkošč. 1931). a nast?pnie w roku 1936 opubliko\val dvscrtacj? o knlvcznolilcrackicj reccpcji po\vicšci Revmonla Clilopi. W pišmic »Slov anski svet« pisal o czolowych polskicli autorach - Revnioncie. Žeromskim. Kasprovviczu, w miesi?czniku »Dom in svet« o malarstvvie historycznym Jana Matcjki (1939). a vv pišmic »Mladika« opublikovval artvkul o Kochanovvskim / wybranymi przekladami Trenovv. Na lamach tvch pism systematycznie zamieszczal takže informacje o polskicli novvošciach literackich. W polovvie lat trzvdziestvch Debeljak planovval przcklad cpopci Mickievvic/a PanTadcusz ( ju/. \v roku 1934 in 1935 \v pismach »Doni in svet« i »Slovenec« opublikovval dvva fragmenty piervvszej ksi?gi poematu), \v dnigiej polovvie lat trzv dziestv ch skupil si? przede vvszvstkim na Ihnnaczeniu najvva/nicjszego poctv piervvszej generacji poclovv mlodopolskich Jana Kasprovvicza i przeložvl dvva vviersze mlodszego przedstavviciela tego kiemnku Leopolda Staffa. Apokaliptyczna poezja Kasprovvicza z jej retoiycznvnii. ekspresv-vvnvmi šrodkami vvvrazu i vvizj^ dnia Sadu Oslaleczncgo byla dla llumacza z pevvnošcia sporym \vyzvvaniem. rovvnoczešnie zaš vvpisvvvala si? w coraz bardziej napi?U| atmosfer? Europv u schvlku lat trzydziestych. Na okupacj? Polski w roku 1939 Debeljak /arcagovval przekladcm poematu Slovvackicgo Ojciec zadžumio-nycli a z France Štele i Rudolfem Mole przvgotovval ksi^žeczk? Poljska, njena zgodovina in njen duh (Polska, jej historia i jej duch). Podczas \vojny Debeljak co roku przvgolovvvvval spccjalnc bibliofilskie vvv danic vvvbranego utvvoru poetvckie-go. Obok przekladu povviešci historvcznej Zofii Kossak Szczuckiej Krzyžovvcy (Križarska vojska. 1941) i realistycznej povviešci Devajtis Mani Rodzie\viczowny (Hrast, 1943) \v roku 1942 vvvdal Puszkina, vv 1943 vvvbor vvierszv Mickievvicza Kitica Mickievviczevih (Mickievviczovvskie strofv). rok požniej zaš Himne in podobe na steklu (Hvmnv i malovvanki na szkle) Kasprovvicza. W marcu 1945 przvgotovvanv byl juž rokopis i drzcvvorvtv do vvvdania Lauru olimpijskiego. przedsi?vvzi?cie nie doszlo jednak do skutku. 5 maja 1945 Debeljak wyemigrovval, najpienv przez Auslri? do Wloch. gdzie w Rzvmie pozostal do roku 1948. by nast^pnic udač síq do Argcnlyny. W Rzymie jego d/ialalnosc publicy stycz-na i tvvórcza praca literacka przebiega »pod znakiem losu ucliodžcv«. »wi?zi z pr-zeszloscúi i mysli o przvszlošci«. Pravvie natvchmiasl zaczvna pracovvac jako tlu-macz i tu rozpoczvna si? picnvszy roz.dzial dzicjóvv polonistvki slowcnskiej vv diasporze. Wkrótce Debeljak nawi^zuje kontakty z polskim rzadem emigracyjnym oraz czasopismami vvydawanyini we Wloszech. Juž w sierpniu 1945 roku vv polskim czasopiáinie día ¿olnierzy Na Szlaku Kresovvej publikujc napisan,^ po polsku roz-pravv^ Poezja polska w literaturze sloweñskiej, vv której dokladniej opracowal za-gadnienie percepcji polskiego romantyzmu. zwlaszcza Mickievvicza vv Slovvenii. Wspólpracujc z polskim pismeni Orzel Bialy. przystaje do Inlermarium. projektu polityeznego zvvi^zku pañstvv »niiedzvmorskich« položonveh mi(?dzy Baltykiem. Morzem Czarnym i Adriatvkiem. któiych vvi^kszosé konlestowala pojaltanski porzqdck Europy. W Srodkovvocuropcjskim Klubie Federalnym planuje vvydanic »antologii wszystkicli 16 narodóvv Mi^dzvrnorza«. W przygotowaniu byla tež antología poezji litewskiej oraz polskiej mi?dzywojennej liiy;ki emigracyjnej w oiyginale i przekladacli slovveñskicli. W roku 1947 byljuž gotovvy maszynopis t o mu, który nosil tytul jednego z vvierszy Stanislavva Baliñskiego Žalost zmagoslavja (Sniutek zwyci?stvva), ale ponicvvaž projekt nie doszedl do skutku. tlumacz zabral tonuk vvraz z przygolovvanymi don ilustracjami do Argcnlyny i vvydal go dopiero vv roku 1970 vv Buenos Aires Po przyjezdzie do Argentyny vv marcu 1948 roku Debeljak vvspólpracovval z redakcjaini pisni i czasopism (»Svobodna Slovenija«), by 1 czlonkiem licz.nycli sto-warzvszeií i organizaeji. a vv roku 1954 zostal redaktorem edycji literackicli i vvice-przevvodniczíicym novvo povvstalej Slovveriskiei Akcji Kulturalnej. Od roku 1963 vvykladal na vvydz.iale sovvictologii Univversytctu Katolickiego vv Buenos Aires, od 1967 zas jako profesor nadzvvyczajny na vvydziale slovviañskim Fakultetu Humani-styeznego Ukraiñskiego Univversytetu Katolickiego Papieža Klemensa (z siedzibQ vv Rzymic). Jego repertuar przekladovvy. ograniezonv vvprawdzie do krótszych tekstóvv okazjonalnych, motywowany rocznicami bardzicj znaczacych twórców. reprezen-tovval szcrokic spcktrum jçzykôw i literatur Debeljak prczcntowal autoróvv slovvac-kicli rosyjskich, ukraiñskich. wykladal kulturç serbo-luzycka. kontynuowal prze-klad Boskiej komedii Dantego. juž wkrótce po przyjezdzie nawi^zal kontakty z pisarzami kastylijskiini i zaczíjl tluinaczyc Hugo Wasta. Manuela Gálvcza. Rubčna Darío, biorf|C na warsztat obszerne fundamentalne dziela liieratuiy argentyriskiej. Poeinat José Hernándeza Martín Fierro (ponad 7000 wersów) wyszedl w roku 1970. Jednak w centnun zainicresowania Debcljaka-tlumac/a róvvniez. w Argen-tynie pozostawala literatura polska. W stulecie sinierci Mickiewicza opublikowal obszenu) rozprawç Mickiewicz i Sfoweñcy, w której kompleksovvo przedstawil re-ccpcjç vvielkiego polskiego rotnantyka w Slowenii vv poszczcgólnych epokach i krçgach literackich od pocz;\tku, w wieku XIX. do ostatnich przekladów które po-wstaly po dnigiej wojnie swiatowej \v Slowenii i poza jej granicami. W studium prezentuje rožne vvcrsjc przekladów vva/nicjs/.ych d/.iel (ín.in. Rezygnacji Mickiewicza) i zwraca uwagç na niektóre zasadnieze. zwlaszcza wersologiczno-metryczne probleniy przekladu z polskiego systemu wersyfikacyjnego na sloweñski. W ar-tykulc Sloweñcy Mickiewiczowi ukazal poctç jako picvvcç losu cmigracyjncgo i nosiciela mocv duchowej politvcznie zgnçbionego narodu. »Kiedy naród polski jest teraz znowu na wygnaniu - i sloweñski takže - Mickiewicz staje siç znów jego królcm-duchem. / nim id/.ic do walki przcciw tyranii i pr/.einocy. pr/.ccivv mos-kiewskiemu imperíalizmowi i materializmowi czasu. glosz^c wiarç w Boga i histo-ryezna spravviedlivvošč«. W rçkopisie pozostal przeklad Nieboskiej komedii Zygmunta Krasinskiego. Jak ju/, vvspomniclisiny, w roku 1970 Debeljak vvydal antologij polskiej liryki wojennej i einigracyjnej Žalost zmagoslavja (Smutek zwyciçstwa). Jej szczególnosc polega na tym, že zawierala utwory autorów, których wojna ro/.r/.ucila po švviecic. stqd tež jest on svvego rodzaju »švviatoua« antologij polskich poetów-uchodzców (od Kazimiery Illakowiczówny i Antoniego Slonim-skiego po zamordowanego w 19+0 w Katyniu Lecha Piwowara i Artura Miçdzyrze-ckiego). Gdybv antologia la vvys/Ja vv R/.vmic vv roku 1948. bylaby picnvs/4 antologij polskiej wojennej poezji einigracyjnej. Jako dodatek do pisma emigracyjnego »Vestnik« w roku 1974 vvyszedl lomik Venčekpoljskih vojaških popevk (Ze spiew-nika polskich piosenek žolnierskich), vvšrod ničli popularne piosenki ludovvc. W latach osiemdziesiatych. po odkiyciu literackiej tvvôrczosci Karola Wojtyly uwaga Debeljaka skupila siç na poezji i dramaturgii polskiego papieža. W pišmie »Meddo-bje« (1985) opublikowal lekst P fob a prezenlacji polskiego poetv i dramaturga Karola Wojtyly - papieža Jana Pawla II, w ktôrym oprôcz wybranych wierszy pr-zedstawil pierwszy iikt dramalu l'rzed skiepem jubilera, vv osobnym rozdziale po-slowia wyjasniajqc spccyfikç rapsodycz.ncgo dramatu Wojtyly. Za swoja twôrczosc przekladowa i zaslugi w dziedzinie kullury Tine Debeljak dostal liczne odznaczenia. W roku 1968 Rzad RP rui einigracji z siedziba w Lon-dynie od/naczyl go Zlolyin Krzy/cm Zaslugi, w roku 1972 od Stowarzyszcnia Polskich Kombatantôw prz>jal Zlota Odznake Honorowa. w 1973 zaš Krz> z Ofi-cerski Kiiwalerow Orderu Odrodzenia Polski. jedno z najvvyzszych polskich odzna-czcri. klôrc od roku 1918 przyznawal tnarszalck Pilsudski: vv 1974 doslal nagrodç fundacji Alfreda Jurzvkowskiego. Tomikiem Olimpijski venec (Laur olimpijski) Tine Debeljak zamierzal uczcic konicc wojny. W krotkim zarysie drogi zyciowcj Kazimicr/a Wicrzv hskicgo sz.cz.c-gôlowo prz>bližyl zwlaszcza mot>\\y i ideowe aspekty jego tomikôw poetyckich do momentu powstania Laitru olimpijskiego, jako novum i elemenl innowaeji ak-ccntujac obccnc vv nicli vvyznanic novvego. »rcncsansovv ego czlovvicka stojaccgo na gruzach romantv zmu«. Jako tlumacz swiadom bvl otvvartvch kwestii i problemôvv vv llumaczeniu movvy vviazanej z jçzyka polskiego, vv vvielu miejscach rozmysla na przyklad o ty m. jak naležalobv oddač vv jçzyku slovvcnskim Iradv cyjny polski trz.v -nastozgloskowiec. W cvklu olimpijskim Wierzyriski przevvažnie stosuje ugrunto-vviuie vv polskiej tradyeji formy poetvckie. czesto zaš celovvo modyfikuje albo prz.ynajnmicj aluz.yjnic navviazujc do klasycznych antycznycli vvz.orcovv vvcrsv fika-c> j n> ch. Debeljak zgodnie ze svvoj a doty chczasovva poetvka i praktv ka translatorska prôbuje tu pozostač vvierny otyginalovvi. odtvvarzajac vvszystkie istotne šrodki vvyraz.u olimpijskiego dvskursu, zarovvno fonnalnc, jak i trcšciovvc. Spošrod formalnych elementôw vvažne jest dla niego ulrzv manie vv ew nçtrznego podzialu \versow (cezura) i ijmu \v \vyglosie (rvm ženski i meski). probuje zatem uchwycič rvlm orvginalu. klon dla tcgo tvpu poc/ji ma znaczcnic podsla\vo\vc. W \vicrs/acb. gdzie \v orvginale szczegolnie \\yakcento\vany jest rvlm. dvnamika i efektv džwi?kowe. tlumacz niejednokrotnie odchodzi od \\i)skiego znaczenia poszczegol-nych fraz. by ocalič iytin i vvalon brzinicniovvc (Fanfara na czešč Karata lloffa, Dvskobot). Tomik \\ierszy olimpijskich mial uczcič koniec wojny i zarvsovvač tworczq \vi/j9 novvcgo poc/^tku. Los jednak zrzadzil inaczcj, tlumacz zabicraji)c svvoj »rokopis z iluslracjami« na eimgracje. ocalil go od zniszczenia. Dwudziesta roczni-ca šmierci dr. Tine Debeljaka i zarazem czterdziešci lat. jakie inijajč| od šmierci Kazimicrza Wicrzy riskiego to odpo\vicdni moment, by \vydač l.aur olimpijski i urzeczvvvislnic zainvsl tlumacza. Jubileusz ten može bvč zarazem impulsem do bardziej mvažnego pochvlenia si? nad polonistycznom žensk. (Dom kobiet.) Igiokaz v 3 dejanjih. Varšava 1930. Dom in svet, 43/1930, 5/6, 175—176. 6076 — Dva obraza iz novejše poljske literature. (F. A. Ossendovvski in F Goetel.) Dom in svet, 43/1930,5, 248— 250; 9/10, 319—322. * Prikazana Ferdinand Antoni Ossendowski in Ferdvriand Goetel. 6077 — Knjige Slovenske matice za 1. 1930. Revmont-Glonai: Kmetje. II. Zima. III. Pomlad. (Prevodi iz svet. knjiž. XI. in XII. ) Calderon-Župančič: Sodnik Zalamej-ski. (Prevodi iz svet. knjiž. XIV.) .Tanko Šlebinger: Publikacije Slov. matice od 1. 1864 do 1930. Dom in svet, 43/1930, 9 10, 326. 6078 — Jan Kochanowski. Ob štiristoletnici rojstva slavnega največjega staropoljskega pesnika po najnovejših poljskih virih priredil in v ljubljanskem radiu 18. septembra 1930. predaval -. Mladika, 11/1930,11, 426—428;' 12, 464—465. 6079 — Smrt Vladislava Orkana. Slovenec, 58/1930, 124, 6. * Wladyslaw Orkan. Nekrolog. 6080 — Ferdinand Goetel. Študija iz novejše poljske literature. Dom in svet, 44/1931,1 2, 75—80. 6081 —Redne publikacije Založbe Modre ptice za 1. 1930. Hamstui-Kresal: Blagoslov zemlje. Roman. Čehov-Vidmar: Anjuta. Novela. Galsworthy-Zupančič: Temni cvet. Roman. Merimee-Župančič: Šentjernej ska noč. Roman. Dom in svet, 44/1931, 3/4, 183—186. *- Pomcilo o delih: Knut ihmisun, Blagoslov zemlje. Prev. Rudolf Kresal. - Anton Pavlovic Cehov, Anjuta. Prev. Josip l ichnar. - John Galsworthy, Temni cvet, Prev. Oton Zupančič. - Prosper Mérimée, Sentjemejska noč. Prev. Oton Zupančič. 140 6082 — Ivan Cankar: Novele. Przeložvla Fia Molè. Z przedmowa Vojeslava Molè. Bibljo- teka Jugoslowiahska. Tom II. Dom Ksiazki Polskiej. Warszawa 1931. Dom in svet, 15/1932, 3/4, 156—158. 6083 —Alfred Tennyson: Enoch Arden. Iz angleščine prev. J. Debevec. Izd. in založila VigrecL Ljubljana 1931. Dom in svet, 45/1932, 5/6. ovitek, 3. *- O prevodu: 1 lenoh Arden. 6084 — .Tiri Wolker: Pravljice. Poslovenila Sih"a Trdina. Ilustriral kipar Fr. Gorše. Založba Modra ptica v Ljubljani 1931. Dom in svet, 45/1932, 9 10, 413—414. 6085 —-Bibljoteka jugoslowiahska u Varšavi. Razvršje, 1/1932,7, 39. [Čir.J *- Poročilo o delih: Ivan Mažuranič, Šmierc Smail-agi Cengiča. Prev. Antoni Bogu-slawski. —Ivan Cankar, Nowele. Prev. Elahfolè. 6086 — Boleslav Prus: Faraon. Iz poljščine prev. France Koblar. Ljudska knjiž. 48—50. I.—III. zv. Jugoslov. knjigarna. Ljubljana 1932—33. Dom in svet, 46/1933, 9/10, 543— 547. 6087 — Milo Urban. Živi bič. Iz slovašcine prev. dr. Fr. Stelè.— Leposlovna knjižnica 9. Jugoslovanska knjigama, Ljubljana 1932. Dom in svet, 47/1934. 6/7, 374—375. 6088 — Kossak-Szczucka: Legniško bojišče. Roman. Prev. France Vodnik. Ljudska knjižnica. zv. 52. Jugoslovanska knjigarna, 1933. Dom in svet 48/1935,3. 163—165. T. D. *- Zofta Kossak-Szczucka. Poročilo o delu - 6089 —André Gide: Vatikanske ječe. Ironičen roman. — Prev. A. Ocvirk. Tiskovna zadru- ga. Slovenec, 63/1935. 39, 4. td. 6090 — Francoska antologija jugoslovanske poezije. Slovenec, 63/1935. 158, 4. td. *- O antologiji Anthologie de la poésie yougoslave des XIX. et XX. siècles in o uvodu Miodraga îbrovca. 6091 —Dorgclès: Leseni križi. Prev. I. Klemeneičev a. Jugoslovanska knjigama. Ljudska knjižnica 58. Slovenec, 63/1935,164, 4. td. *- Roland Dorgelès. Poročilo o delu -. 6092 —Dve knjigi slovanske proze. Slovenec, 63/1935,193, 4. td. 141 *- Savremene češke pripovetke. Prev. Jaroslav Mali. Izd. Litča. Beograd 1934. — Savremene poljske pripovetke. Prev. Krešimir Georgijevič. Izd. I.uča. Beograd. 1935. 6093 —Grof Barbo: Bela krogla. Roman. Ljubljana. Slovenec, 63/1935, 203, 5. td. *- Robert Barho. Poročilo o delu -, prev. iz nemškega rokopisa. 6094 — Selma Lagerlôf: Klara Gulleborg. Prev. France Vodnik. Leposlovna knjižnica 21. Slovenec, 63/1935,221, 4. td. 6095 — Scoville: 7,a Inkiniin smaragdom. Poslovenil P. Holeček. Mohorjeva knjižnica, zv. 76. Slovenec, 63/1935. 222, 4. td. *- Samuel Scoville. Poročilo o delu -. 6096 —-Molière: Jurij Tepček. Poslovenil Iv. Koslial. Novo mesto 1935. Slovenec, 63/1935, 250, 5. td. 6097 — Helena Ilaluška: Lainotski župnik. Krekova knjižnica zv. 17. .Slovenec, 63/1935, 254, 5 td *- Helene Haluschka. Poročilo o delu. - Prev. Evstahij Berlec. 6098 — Horalius Flaccus: izbor iz satir in pisem. Prev. Škerlj Amat 111 So vre Anton. Mala knjižnica tiskarne Merkur, zv. 5. Slovenec, 63/1935, 262, 5. td. 6099 — Štefan Žeromski in Vladislav St. Revmont. (Ob prvi desetletnici smrti.) Slovanski svet, 1/1935—36. 2. 33—38. 6100 — Jan Kasprowicz (ob 10-letniei smrti). Slovanski svet, 1/1935—36, 7/10, 167—173. 6101 —Bolgarska književnost. Slovenec, 64/1936, 45, 6. td. 6102 —Paul Keller: llagarinsin. Prva knjiga. Krekova knjižnica zv. 18. Slovenec, 64/1936, 59, 5. td. 6103 —Habberton: Helenina otroka. Mohorjeva knjižnica, zv. 82. Slovenec, 64/1936, 78, 5. td. *- John Habberton. Poročilo o delu -. 6104 — Stoletnica pesnitve »Maj« češkega pesnika K. H. Mache. Slovenec, 64/1936,93, 5. td. 142 6105 — Martin Kulaičin: Hiša v bregu. Roman. Leposlovna knjižnica 22. Jugoslovanska knjigarna. Slovenec, 64/1936, 97. 5. td. * - Prev. I Iktor Smolej. - Martin Kukučin, psevd. - Matej Bencttr. 6106 — Franz Prešeren: Gedichte. Auswahl u. Übertragung von Lili Novy. Ljubljana 1936. Akademska založba. Slovenec, 64/1936,114, 5 * - Podatek o avtorju: Lj. c. 6107 — Grazia Deledda. Slovenec, 64/1936, 187, 5. td. 6108 — Povest o novi Nemčiji. Slovenec. 64/1936, 204, 13. td. *- Zbignieiw Grabowski. O članku - o književnosti v Nemčiji, izšlem v časopisu Tllustrowany kuryer. 6109—-Roman o Julijskih Alpah. Gustav Renker: Pet mož gradi pol. Poslovenil PjavelJ Debevec. Slovenec, 64/ 1936, 224. 5. td. 6110 — Jugoslawische Frauenlyrik. Slovenec, 64/1936, 227, 5. td. *- Zbirko je uredila in prevedla Lili No\y. 6111 —MeSko včešcini. Slovenec, 64/1936, 232, 5. td. *-Poročilo o delu: Franc Ksaver Meško, Z m ¿ho deniku. Prev. Anloš.IIorsak. 6112 — Razstava češkoslovaške knjige. Jaroslav Durvch. Slovenec, 64/1936, 252, 9. td. *-Prikazan J. Durvch. 6113 —Ob stoletnici smrti K. II. Machv. Slovenec, 64/1936, 255, 5. td. *-Prikazan Karel Ihne k Mdcha. 6114 — Deledda Grazia. Golobje in jastrebi. Iz italijanščine prev. Lovrenčič Joža. Slove- nec, 64/1936, 256, 5. td. 6115 — Ob 125 letnici J. K. Frbena. Slovenec, 64/1936, 258, 9. Id *- Prikazan Karel Jaromir Erben. 6116 — Stoletnica rojstva največjega poljskega pridigarja, pisatelja P. Piotra Skarge, S. J. Slovenec, 64/1936. 260,5. td. 6117 — Zanimiv preobrat v francoski prozi. Slovenec, 64/1936, 264, 9. td. *- O članku Františka Gölza v Literarnih novicah o francoskem romanu. 6118 — Nekaj o Svenssonu. Slovenec, 64/1936, 292, 9. td. *- Prikazan .Jon Svens son. 6119 —Ob 20 letnici smrti II. Sienkiewicza. Slovenec, 64/1936, 292, 9. td. *- Prikazan Henryk Sienkiew i cz. 6120 — P. Peter Lipperl. Slovenec, 65/1937,1, 9. td. 6121 —Ob 50 letnici dr. B. Vvbirala. Slovenec, 65/1937, 9, 5. td. *-Prikazan Bohuš Vybiral. 6122 —Ob stoletnici Puškinove sinrti. Slovenec, 65/1937, 31, 9. td. 6123 —F. X. Šalda. Slovenec, 65/1937, 77, 5. Id. *- Prikazan František Xaver Salda. 6124 — Jese in Marija Spisala F,urica v. Handel-Mazzetti. Iz nemščine poslovenil Ivan Pregelj. Slovenec, 65/ 1937, 92, 5. td. 6125 —Italijansko-hrvatska knjiga. Slovenec, 65/1937. 181. 5. td. * - Italijanski prevod srbsko hrvatskih novel: L 'mberlo Urbani, 11 pome sulla Žepa ed altre novelle serbocroate. 6126 — Razgovor s prevajalcem Antošem Horsakom. Slovenec, 65/1937, 182. 5. td *- O Frana.! Ksaverju Mešku in prevodu njegovih del. 6127 — Alja Ralunanova: »Tovarna novega človeka«. Slovenec, 65/1937, 224, 5. td. *- Prev. Leopold Stanek. 6128 — Gogolj: »Revizor«. Cvetje iz domačih in tujih logov, zv. 13. Slovenec, 65/1937, 238, 5. td. Nikolaj 1'asil'evič Gogol'. Poročilo o delu - 6129 — Češke državne nagrade za leto 1937. Slovenec. 65/1937, 250, 5. td. *- Prikazani nagrajeni pisatelji: Marie Pujmanovd. Jindfich I bddk, Prantišek Kfe-lina, Karel Capek, Timrava jBožena Slančikova]. - Po članku Josefa Hore. 6130 — Puškin v jugoslovanskih književnosti. Slovenec, 65/1937, 265, 5. td. *- Poročilo o zborniku Belgradskij Puškinskij sbornik. Red. Evgenije Anjičkov. 6131 —Desetletnica smrti Gustava Danilovvskega. Slovenec, 65/1937, 268, 9. td 6132 —Anton Coolcn: Brabantski rod. Pre v. Dora Vodnik. Jug. knjigarna 1937. Slovenec, 65/1937. 291, 5. td. 6133 —Problem Aleksandra Sergejeviča Puškina. 7.a stoletnico njegove smrti 10. februar- ja 1937. Dom in svet, 50/1937—38, 1/2, 42—66. *- Prikazati A. S. Puškin, 6134 — JosefHora. Obzorja, 1/1938, 12, 445—452. 6135 — Češka književnika \ Ljubljani. Slovenec, 66/1938, 6, 9. td. *- Prikazana JosefHora in Karel Novv. 6136 —K. H. Rostuorovvski. Slovenec, 66/1938, 31. 5. td *- Karo!Hubert Rostzworowski, Nekrolog 6137 — Rarclav: Rožni venec. Roman. Jugoslovanska knjigarna. Slovenec, 66/1938, 32. 5. td. *- Fhrence L. Barclay. Poročilo o delu -. P rev. Blaž Poznič. 6138—Hildur Dixelius: Sara Alelija. Roman. Poslovenil France Vodnik. Jugoslovanska knjigama. Leposlovna knjižnica 27. Slovenec, 66/1938, 50, 5. td. 6139 — Janko Lavrin: Dostojevski, Nitzsche. Tolstoj. Psihokritične študije. Prev. Peter Donat [Miran Deržajj. Modra ptica. Slovenec, 66/1938, 82, 5. td. 6140 — Bolgari v Slovencih. Slovenec, 66/1938, 94, 5. td. * -O prevodih bolgarskega leposlovja v slovenščino. 6141 — Razgovor s prevajalcem Jurčičevega »Kozjaka« v francoščino. Slovenec, 66/1938, 134, 5. td. *- Ob izidu knjige: Josip Jurčič, Georges Koziak. Prev. Ferdinand. Kolednik. 6142 — Ševčenko v tujih prevodih in v slovenskih posebej. Slovenec, 66/1938,149, 5. td *- Taras Grigor'evic Sevčenko. O prevajanju - na tuje jezike in o slov. prevajalcu Josipu Abramit. 145 6143 —Liri che slovene moderne. Izbral in prevedel Luigi Salvini. Slovenec, 66/1938, 154, 5. td. * - Izd. Akademska založba v Ljubljani. 6144—Francoska akademija je odlikovala francoski prevod Jurčičevega »Kozjaka«. Slovenec. 66/1938, /95, 5. Id *- Poročilo o delu: Josip Jurčič, Georges Koziak. Prev. Ferdinand. Kolednik. 6145 — Slovensko slovstvo v italijanskih prevodih. Slovenec, 66/1938.199, 5. Id *- Poročilo o antologiji Liriche slovene moderne. Red. Luigi Salvini. 6146 —Bolgarski pesnik Dimitri Panteleev v Ljubljani. Slovenec, 66/1938, 2219, 5. td 6147 — Slovaška antologija slovenske moderne lirike. Slovenec, 66/1938, 226, 3. td. *- Antologijo je pripravil Koloman K. Geraldini in bo izšla pod naslovom Piesne zpod Triglava. 6148 — Dva bolgarska romana v slovenščini. Slovenec, 66/1938, 234, 3—4 td *- Poročilo o delih: Jordcm Jovkov, '/(tujec. P rev. Alojzij Bolhar. - Bojim Isaev, Rojeni smo na Balkanu. P rev. Stane Melihar. 6149 — Renvenuto Cellini: »Življenje«. Prev. in z opombami opremil Stanko Škerlj. Slo- venec, 66/1938, 238, 3. Id. ' 6150 — Ob stoletnici podkarpatsko-ruskega pesnika I. A. Silvajn. Slovenec, 66/1938,254, 5. *- Prikazan Ivan Anlonovič Silvaj. 6151 —Letošnja Nobelova nagrajenka: Pearl Bučk. Slovenec, 66/1938, 265, 5. td. 6152 — Alpbonse Daudet: Pisma iz mojega mlina. Poslovenil dr. Janko Tavzes, ilustriral in grafično opremil slikar-gralik L. Justin. - Založba »Saluru« 1938. Slovenec, 66/1938.2(56, 3. td. 6153 — Ob osemdesetletnici Selme Lagerlof. Slovenec, 66/1938. 269, 5. td. 6154 — [PetinosomdesetJ 85 letnica slovaškega voditelja »očka« Škullety-a. Slovenec, 66/1938, 279, 9. td. *- Prikazan Jožef Škultetv. 6155 — Karel Čapek umrl. Slovenec, 66/1938, 296, 5. td. 6156 — Proslava Puškinove stoletnice v Sovjetski Rusiji. Slovenski jezik, 7/1938, 172— 176. *- Ob stoletnici smrti. 6157 — Češki narod se je poklonil pesniku »Maj a«. Dom in svet, 51/193 9, 5, 300—301. *- Prikazan Karel Ilvnek Macha. 6158 — Dva poljska kulturna jubileja. Dom in svet, 51/1939,8, 446^1-55; 9, 512—522. *- Prikazani Juljusz Slon acki in Jan Matejko. 6159 — Češki katoliški dnevniki o K. Čapku. Slovenec, 67/1939, 3, 5. td. *- Karel Capek. Ob smrti -. 6160—-Feliks Salten: Bambek. Prev. Vinko Lavrič, Mohorjeva knjižnica zv. 103. Slovenec, 67/1939, 56,8. td. 6161 —Ivan Vazo v: Pod jarmom. Jugoslovanska knjigarna. 1938, Ljudska knjižnica. Po- slovenil Fr. Bevk. Slovenec, 67/1939, 73, 8. td. 6162 —Eva Curie: Gospa Curie. Poslovenil Stane Melihar. Modra ptica, 1939. Slovenec, 67/1939, 111, 8. td. 6163 —Ivan Vazo v: Pod jarmom. 11. del. Prev. France Bevk. Jugoslov. knjigarna, 1939. Ljudska knjižnica 65. Slovenec. 67/1939, 112, 8. td. 6164 — Nove mladinske knjige. Slovenec, 67/1939, 1-12. 8. td *- Poročilo o delih: Wilhelm llauffove pravljice. 1. in 11. Prev. Josip Osana. - Angel Karalijčev, Pri ognjišču. Zbirka bolgarskih narodnih pravljic in pripovedk. Prev. Alojzij Bolhar. - Dedek Miha. Slikanica. Slikala Marta in Radovan Klopčič> besedilo priredila Anica Cernejeva. 6165 — Jurčič in Levstik v srbohrv. prev odih. Slovenec: 67/1939.147, 8. td. *-Poročilo o delih v prevodu Krešimira Georgijeviča: Fran Levstik, Martin Krpan i Putovanje od Litije do Čateža. - Josip Jurčič, Pripovetke. 6166—Handcl-Mazzctti: Jese in Marija. (11. del.) Roman. Poslovenil dr. Ivan Pregelj. Jugoslovanska knjigarna, 1939. Slovenec, 67/1939, 150. 8. td. *- Rnrika Handel-Mazzetti. Poročilo o delu -. 6167 — Marija Majerova: Rudarska balada. Slovenec. 67/1939, 211. 8. td. *-Marie Majerovd Poročilo o mmanu -. Prev. Fran Bradač. Založba Gesta. Ljubljana. 6168 —Poljsko-češki roman o svetem Vojtehu. Slovenec, 67/1939,241, 8. td. *- O delu: Maria Czeska, Kristov rvtir. Iz poljščine v češčino prev. K. Otypka. Brno 1939. 6169 —Miško Kranjec v srbščini. Slovenec, 67/1939, 253, 8. td. *- Poročilo o delu: Miško Kranjec, Pripovetke. Prev. Tone Potokar. 6170—-Ob smrti velikega češkega katoliškega pesnika X. Dvoraka. Slovenec, 67/1939, 274, 8. td. *- Prikazan Xaver Dvorak. 6171 — Češki kritik Arne Novak - mrtev. Slovenec. 67/1939, 275, 8. td. 6172 —Kazimierz Wierzyiiski. Dom in svet, 52/1940,1, 64. 6173 —Antoni Potočki - Jan I.orentowicz - Kazimierz Przerwa Tetmajer umrli v Varšavi. Dom in svet, 52/1940. 3. 188—190. 6174 —Književnost nove poljske emigracije. Dom in svet, 52/1940, 5, 318—320. T. D. *- Po članku: Ksawery Pruszyfiski, Literatura em igrač/i walczqcej. Les Noitvelles polonaises, I. III. 1940. 6175 — Izredne knjige Mohorjeve družbe. Slovenec, 68/1940. 17, 8. td. *- Poročilo o bijigah: Henry Bordeaux, Strah pred življenjem. Prev. Anton. Uižič. -Ruske pravljice. Red. Jakob Grčar. - Lisbelh Burger, Štirideset let babica. Prev. Jože Lovec. - Jože S?nrdu, Krašenje cerkva. - Hugo Turk. O zdravju in boleznih domačih živali. 6176 — Papini: Priče trpljenja Gospodovega. Slovenec, 68/1940, 19, 8. td. *- Giovanni Papini. Poročilo o delu -. Prev. I Inko Beličič. 6177 — Pesmi izpod Triglava. Slovaška antologija slovenskih modernih pesmi. Slovenec, 68/1940, 23, 8. td. *- Prev. Koloman K. Geraldini: Piesne zpod. Triglava. 6178 — Zaroke in poroke. Slovenec, 68/1940, 35, 8. td. *- Poročilo o prevodu črtic: Zaroke in poroke. Nemški avtor ni označen. Prev. Franc Premrl 6179 — l ipplov Mrtvaški ples v Sovretovem prevodu. Slovenec, 68/1940, 36, 8. td. *- Poročilo o delu: Alois Johannes Lippl, Mrtvaški ples. Prev. Anton Sovre. 6180 — Sedmakov Kaplan Čedrmac v slovaškem prevodu. Slovenec, 68/1940, 104, 8. td. *- Poročilo o delu: Kaplan Martin Cedennac. Prev. Koloman K. Geraldini. - Pavle Sedmak. psevd = France Bevk. 6181 —R. Hichens: Alahov vrt. Slovenec, 68/1940, 121, 8. td. *- Robert Hichens. Poročilo o delu - Prev. Anton Anžič. 6182 — Drobi/ iz slovaškega kulturnega življenja. Slovenec, 68/1940, 146, 8. td. *- Vsebina: L Sedmakov Kapkm Martin Cedennac v slovaški luči. Ocena prevoda Kolomana K. Geraldinija v Narodnih novvnah. 2. O razpravi univ. prof. dr. Fr. Steleta, Modema umetnost v luči XIX. stoletja v slovaški reviji »Svoradov«, 1940. 6183 — Puškinova pravljica o ribiču in ribici. Njena problematika in njen pomen za Puški- lia-folklorista. Slovenski jezik, 3/1940, 132—150. *- Poročilo o pravljici Skazka o rvbake i ryhke. Knjiga 4 - Nauka o književnosti 11/1 Jugoslavenska književnost - poezija (1959, str. 458—459) 18267 DEBELJAK, Tine. Na poletnem sprehodu. Zora-Luč, 23/1920—21,3/4, 75—76. 18268 — Serenada. Zora-Luč, 23/1920—21,4, 76; - Križ na gori, 1/1924—25, 3'5, 73; - Dom in svet, 38/1925, 8, 263. * U listu Zora-Luč tekst takoder. slovenski. 18269 — Ob rdeče zasenčene luči. Zora-Luč, 23/1920—21, 6. 157. 18270 — V mesečini. Zora-Luč, 23/1920—21, 6, 157. 18271 —Zbežala je... Zora-Luč, 23/1920—21, 7, 193. 18272 — Črna roža. Dom in svet, 34/1921.10 12, 180. 18273 — Jesenska pesem deklice. Dom in svet, 34/1921,10 12. 181 18274 —Orientalska deklica. Dom in svet, 34/1921, 10/12, 181. 18275 —V meglene dalje. ("Rdeče črke žene.) Dom insvet, 34/1921, /0 /2,181 18276 — Fantovska. Plamen, 1/1921, 6, 66. 18277 — Zimska žalostna. Plamen, 1/1921, U, 131. 18278 — Za god. Vrtec, 51/1921, 7/8, 90 18279 — Pastirček s piščalko. Luč, 17/1921—22, 1, 10. 18280 — Telemah na obali. (Pesem novega rodu svojemu Momaiju tistih dm - + Mahniču.) Mentor, 12/1921-22, 5/6, 69—70. * - Antonu A lahni čil. 18281—Rdeče kadilo. Jožetu Pibru - Jožetu Žibertu (+15. augusta 1921). Almanah katoliškega dijaštva, 1922, 50—51. 18282 — Ugasle svetiljke. Almanah katoliškega dijaštva, 1922, 52. 18283 —Mrzel smehljaj. Dom in svet, 35/1922, 7/8, 329. 18284 — Ura z lobanjo. Dom in svet, 35/1922, 9 10, 358. * - Avtor napačno podpišem: Tone Debeljak. 18285 — Nevesta. Dom in svet, 36/1923,1, 15. 18286 —Rajska ptica. Dom in svet, 36/1923, 2, 42. 18287 —Magdalena. Dom in svet. 36/1923, 4. 105. 18288 — Balada. Dom in svet, 36/1923, 9 10, 267. 18289 — Starka. Dom in svet, 36/1923, 9 10. 279. 18290 — Nedeljska samostanka. Mladika, 4/1923, 3, 90. *- Objavljene 3 pesmi. 18291 — Ovčarček. Mladika, 4/1923, 3, 92. 18292 — Pastirček z ovčico. Mladika, 4/1923, 3, 92. 18293 — Težke ure. Mladika 4/1923,3, 92 (Številka 18294 je izpuščena!) 18295 — Zazibalka. Po A. Majkovu. Mladika, 4/1923, 6, 220. 18296 —Zlomljena piščal. (Žalostna pravljica.)Mladika, 4/1923, 7, 256. 18297 — Škotu, vladiki, svečeniku, učeniku. Slovenec, 51/1923,118, 2. T. D. *- Antonu Bonaventuri Jegliču. 18298—Motiv. Domin svet, 37/1924.5, 112. 18299 — V deževnem nalivu. Dom in svet, 37/1924, 3, 112. 18299a — Sorsko polje. Dom in svet, 37/1924, 3, omot, 3. Tine. 18299b — Čez most. Dom in svet, 37/1924. 5. 194. 18299c — Loka. Dom in svet. 37/1924. 5, 199; - Škojja Loka in njen okraj, 1936, 7. *- J 'zborniku Škojja Loka in njen okraj objavljeno brez naslova s podnaslovom: Po svoji pesmi objavljeni vDiS 1924., prenaredil Trne Debeljdk. 18299d — Iz dna. Dom in svet, 37 1924, 6, 231. 18299e — Ptica ljubezni. Dom in svet, 37/1924. 6, 231. 18299f—Kažipot. Dom in svet, 37/1924, 6, 232. 18300 — Gredo moje misli... Gruda, 1/1924,6, 185. 18301 — Motiv z gora. Gruda, 1/1924. 7 9, 204. 18302 — Vaška romanca. Gruda. 1/1924, 719, 208. 18303 — Pasijonska. Gruda, 1/1924, 79, 240. 18304 — Najin dvospev. Gruda, 1/1924, 7 9, 262. 18305 — Tvoj nagelj. Gruda, 1/1924, 12, 353. 18306 — Mimogrede... Gruda, 1/1924, 12, 360. 18307 — Ljubavne. Vodomet. Ljubljanski zvon, 44/1924, 11, 668. 18308 — L juha vne. Žalostna. Ljubljanski zvon, 44/1924, 11, 668. 18309 — Ljubavne. Kresna. Ljubljanski zvon, 44/1924,11, 669. 18310 — Ljuba vne. Serenada za pot. ljubljanski zvon, 44/1924, 11, 669. 18311 — V spominsko knjigo. (Bratu in njegovi ženi,)Mladika, 5/1924. 4, 136. 18312 — Skozi noč. Križ na gori, 1/1924—25, 3- 5, 79. 18313 — Predmestje. Dom in svet, 38/1925,1. 17. 18314 — Misel. Dom in svet, 38/1925, 1, 18. 18315 — Bolnik. Dom in svet, 38/1925. 5. 102—103. 18316 — Kosec. Dom in svet, 38/1925, 5, 166. 18317 — Kosec v vrheh Gruda, 2/1925. /, 11. 18318 — Tkem. Ljubljanski zvon. 45/1925, i, 182. 18319 — Ljuhavne. Ti. ljubljanski zvon, 45/1925, tH/9, 505. 18320 — Romarji.Mladika, 6/1925. 7. 290. 18321 — Cigan. Mladika, 6/1925, 9, 335. 18322 — Jutro. Mladika, 6/1925, 10, 381. 18323 —Božična uspavanka. Slovenec, 53/1925, 291, Pr., 5. 18324 — Rod. Križ na gori, 2/1925—26, 7 S, 134. 18325 — Materi. Dom m svet, 39/1926, 2, 75. 18326—Nem klic, Gruda, 3/1926, 1, 14. 18327 — Verz. Mladika, 7/1926, 3, 96. 18328 — V krčmi. Mladika, 7/1926, 12, 447. 18329 —Otrok v zapečku. Mladika, 7/1926. 12, 456. 18330 — Božični motiv. Slovenec, 54/1926, 293, Pr.. 8. 152 18331 — Čuvaj se! I 'igred, 4/1926,8. 174. 18332 — Rožna pesem. Ji gred, 4/1926,5, 180. 18333 — Hvalnica Orlic. Za srenj sko orliško prireditev na Vrhniki spesnil -1 igred, 4/1926, 9, 213. 18334 — Dunajska soneta. Modling. Dom in svet, 40/1927, 5, 167. 18335 — Dunajska soneta. Veliki petek. Dom in svet, 40/1927. 5, 167. 18336 — Ljudje ob cestah. Dom in svet, 40/1927, 7, 228. 18337 — Mah. Dom in svet, 40/1927, 7, 234. 18338 — Nočna pesem. Dom in svet, 40/1927, 7, 234. 18339 — Na reki. Dom in svet, 42/1929, 8, 232. 18340 — Noč ob oknu. Ilustracija, 1929, 12, 388. 18341 —Pozdrav velikemu svečeniku - 80 letniku. (Deklamirala gdč. M. Hafner gosp. knezoškofu na slavnostni akademiji v Skofji Loki, dne 24 maja 1930.) Slovenec, 58/1930, 122, 9. *-. Intomi Ronaventuri Jegliču. 18342—Nadškofu Jegliču ob biserni maši - Jegličovci. Vestnik Društva Jeglič, 1/1933. I—2. Jamnikov Tine. *-. I ntomi Ronaventuri Jegliču. 18342a — Posvetilo. Mladika, 16/1935, 7, 266. * Antonu Ronaventuri Jegliču. - Avtor Janko Moder, Mohorska bibliografija. 18343 —Pesem »Jegličeveev«. Slovenec, 63/1935,122, 3; - Vestnik Društva Jeglič, 2/1935, 2/3, 21. 18344 — Izgubil sem jančka. Vrtec, 66/1935—36, 2, 28. 18345 —Okleščki. Anlibarbarus. Dom in svet, 52/1940, 3, ovitek. 3. Smojka. *- Epigram na Josipa Tominška in njegove jezikovne posebnosti. 18346 —Okleščki. Glas iz neskončnosti. Dom in svet, 52/1940, 3, ovitek. 3. Smojka. *- Epigram na Otona Zupančiča? 18347 —Okleščki. Hm... Dom in svet, 52/1940, 3, ovitek, 3. Smojka. *- Epigram na Emo Deisinger in njene članke iz psihologije. 18348 —Okleščki. Kaj se rima, kaj se ne. Dom in svet, 52/1940, 3, ovitek, 3. Smojka. *- Epigram na Radivoja Peterlina Petruško? 18349 —Okleščki. Mrtvi straži. Dom in svet, 52/1940, 3, ovitek, 3. Smojka. *-Epigram na Antona Ovna in njegov list Mrtva straža. 18350 —Okleščki. Naš Prometej. Dom in svet, 52/1940. 3, ovitek, 3. Smojka. *-Epigram na Iga Grudna. 18351 —Okleščki. Ob dvanajsti uri. Dom in svet, 52/1940, 3, ovitek, 3. Smojka. *- Epigram na Iga Grudna. 18352 —Okleščki. »... ta se ne boji nikogar in ničesar«. Dom in svet, 52/1940, 3, ovitek, 3. Smojka. *- Epigram na Engelberta Gangla. 18353 —Oklcščki. Tudi jaz sc čudim. Dom in svet, 52/1940. 3, ovitek, 3. Smojka. *- Epigram na Iga (Trudna. 18353a — Oklcščki. Večnost deli spričala. Dom in svet. 52/1940,3, ovitek, 3. Smojka. *- Avtor o sebi. Knjiga 8 - IV Historia - IV/1 Historia opéenito, pomoene histerij ske nauke, arheologija, dokumenti, grada (1965, str. 116—117) 3625 DEBELJAK, Tine. Ivan Lah: Borba za Jugoslavijo. TI. Svetovna vojna. Dom in svet, 43/1930, 3/4, 117. (št. 3626 je izpuščena! ) 3627 — Grigorij Omeljčenko: Edvard Beneš. (E. Beneš jak žurnalist, jak budivničij čehoslo- vackoj državi). Praga 1934. »Cesko-ukrainska kniga«. Slovenec, 63/1935,10, 4. td. 3628 — Milko Kos: Conversio Bagoariorum et Carantanorum. Razprave znanstvenega društva v Ljubljani, 1936. Slovenec, 64/1936,137, 5. td. 3629 — Dve razpravi iz arheologije. Slovenec, 65/1937, 235, 5 td *- Poročilo o razpravah Rajka Ložarja: Poznoantična portretna glava iz Emone. Zbornik za umetnostno zgodovino, 13/1934—35, št. 1/4, 75—83 in: Situla iz Griž pri Stični, GlasnikMuzejskega društva za Slovenijo, 18/1937, št. P'2, 1—16. 3630 — Od Napoleona do Lenina. Spisal Silvo Kranjec. Jugoslovanska knjigarna (Kosmos 1937). Slovenec, 65/193, 241, 5. td. *- Pomčilo o delu: Med'Napoleonom in Leninom. Sto let Evrope (18.14—1914). 3631 — S. Dmitrijevski: Stalin. Založila Tiskovna založba v Mariboru. Slovenec, 66/1938, 223, 5. td. *- Ocena knjige, ki jo je prevel in komentiral Nikolaj P re obrazenski. 3632 — O Karantanski Hrvatski. Slovenec, 66/1938, 226, 3. td. *-O študiji: Josip Mal, Karantanisches Kroatien, v zborniku Wirtschaft und Kultur (RudolfM. Rohrer Verlag, Baden bei Wien - Leipzig), str. 84—91. 3633 —Zgodovina mesta Kranja. S sodelovanjem vseuč. prof. dr. W. Schmida in dr. Fr. Slelela spisal dr. J. Žonlar. Izdalo Muzejsko društvo v Ljubljani 1939. Slovenec, 66/1938, 259, 7. td. 3634 — 7,godovina fare Domžale. Slovenec, 67/1939, 246, 8. td. *- O kroniki domžalske fare od L 1923 do 1938, ki jo je napisal in izdal Franc Bemik. 3635 —Knjiga o Poljski. Slovenec, 68/1940, 1, 8. td. *-Poročilo o knjigi: Poljska, njena zgodovina in njen duh, ki so jo sestavili Tine Debeljak Rudolf Mole in France Štele. 3636 —Mohorjeva zgodovina slovenskega naroda. Slovenec, 68/1940. S, 8. td. * - O 16. snopiču tega dela, ki ga je spisal dr. Josip Mat. 3637 — Viri za zgodovino Slovencev v izdaji slov. Akademije. M. Kos: Urbarji salzburške nadSkofije. Slovenec, 68/1940, 31. 8. td. 3638 — Naš Bežigrad. Slovenec, 68/1940,145. 8. td. *- Ocena hijige: Naš Bežigrad, v luči zgodovine, kulture in gospodarska. Založita 155 Stavbna zadruga Bežigrajski dom. I 'redila Vilko Fajdiga in France Jesenovec. 3639 — Glasnik Muzejskega društva. Slovenec, 69/1941,13a, 8. td. *- Poročilo o letniku 1940. 3640 — Štrosmajer iu Slovenci. Slovenec, 69/1941,520, 8. td. *- (!) članku: Rfastko} Drljič, Iz dokumenata o vezama Slovenaca s biskupom J. J. Strosmajerom. Franjevački vijesnik, 1940, št. 10/11; o šestih slovenskih pismih Strossmaverju, od. katerih ponatis kuje Slovenec dva: (iregorčičevo od 1. ITI. 1888 in 'Hribarjevo od 23. 1: 1901. 3641 — Glasnik Muzejskega društva, zv. 1—2. 1. XXII. Slovenec, 69/1941. 77a, 7. td. 3642 —F>vatisočletnica rojstva Tita Livija. Slovenec, 70/1942, 37, 3. td. 3643 —Latinska razprava prof. Grivea o cirilmetodijskih problemih. Slovenec, 70/1942, 153, 3. td. *- O dehi Vitae Constantini etMethodii. 3644 — Sedemdesetletnica arheologa Walterja Schmida. Slovenec, 73/1945, 15, 3. td Knjiga 11 — IV Historia / IV/2 - Historija jugoslavcnskih naroda (1968, str. 56) 2335 DEBELJAK, Tine. Ob 20-letnici smrti dr. Kreka. Slovenec, 65/1937, 23!. 1. td. *- Janeza Ev. Kreka. 2336 — Delo Koroške za slovensko kulturo. Slovenec, 66/1938, 88, 4. td. *- Pregled zgodovine slovenske Koroške, s kulturnega aspekta. 2337 — Slovenska obletnica. 525-letnica ustoličenja slovenskih vojvod. Slovenec, 67/1939, 65, 1. td. Knjiga 12 - Likovna umetnost (1977, str. 150) 6864 DEBELJAK, Tint Uspeh Toneta Kralja naDunaju Slovenec, 63/1935, 707,4—5. td. *- Povzetek, dunajskih ocen razstave. 6865 —Dr. France Štele - petdesetletnik. Slovenec, 64/1936, 43. 5. td. 6866 — Moderna umetnost dobi svoj dom. Slovenec, 64/1936, 151, 3. td. *- O zidanju Moderne galerije v Ljubljani, delo Edvarda Ravnikarja. 6867 — Dela slovenskih umetnikov za Narodno skupščino. Slovenec, 64/1936, 28!, 9. td 6868 — Ob razstavi B. Jakca. Slovenec, 64/1936, 292, 9. td. *- V Ljubljani. 6869 — Stara umetnost na Slov aškem. Mladika, 18/1937. 9, 353—355. *- Vv slava stareho ume ni na Slovenska, Praga 1937. 6870 — Štele: Monumenta arlis slovenicae. Slovenec, 65/1937, 10, 5. td. *- Prikaz II zvezka. 6871 — Fr. Štele: Cerkveno slikarstvo med Slovenci. 1. Srednji vek. Mohoijeva knjižnica zv. 93. 1937. Slovenec, 65/1937,188, 5. td. 6872 — Ob bibliografskih [bibliofilskih!] izdajah Prešernovega Sonetnega venca. Izdaja grafika in slikaija Miha Maksa. Slovenec, 65/1937, 213, 5. td. 6873 —-Monumenta artis slovenicae. Dr. Štele: Slikarstvo baroka in romantike. Slovenec, 65/1937, 223, 5. td. 6874 — Ob razstavi praškega baroka v Pragi. ,\lladika, 19/1938, H, 307—310. *-1938. 6875 — Štele: Monumenta artis Slovenicae. II. 7. snopič. Slovenec, 66/1938, 91, 5. td. 6876 — Univ. prof. dr. Štele med Slovaki. Slovenec, 66/1938,104, 5. td. 6877 —Dve umetnostni razstavi. Slovenec, 66/1938.139, 5. td. *- O načrtu Narodne galerije v Ljubljani za razstavi Riharda Jakopiča m Fortunata Bergama. 6878 — Jan Matejko. (Ob odkritju spomenika vKrakovu.) Slovenec, 66/1938, 256, 9. td. 6879 — Spomenica pripravljalnega odbora za ustanovitev akademije upodabljajočih umetnosti v Ljubljani. Slovenec, 66/1938. 270, 5. td. 6880 — 7,a umetnostno visoko šolo v Ljubljani. Slovenec, 66/1938, 290, 9. td. *- O pripravah za ustanovi lev Akademije upodabljajočih umetnosti. 6881 — O potrebi spomeniških ohranitev naših malih mest. Iz pogovora s spomeniškim konservatorjem dr. Mesesnelom. Slovenec, 67/1939, 48, 9. td. 6882 — Slovenski slikar Ivan Zabola umrl na Slovaškem. Slovenec, 67/1939, 78, 8. td. *- Nekrolog. 6883 —Graditelj ljubljanskega opernega gledališča umrl. Slovenec, 67/1939,89, 1. td. *- Jan VladimirHraskv. 6884 —Mesesnel: Janez in Jurij Subic. Založila založba »Ivan Grohar«. Knjižnica Naro- dne Galerije III, Ljubljana, 1939, s 135 slikami in 17 prilogami (16 v barvah). Izdala Narodna Galerija. Slovenec, 67/1939, 151, 8. td. 6885 — Slikar France Košir. Slovenec, 67/1939, 224, 8. td. *- Nekrolog. 6886 —France Štele: Slovenske Marije. Slovenec, 68/1940, 67, 8. td. *-Izdala Mohorjeva družba kol 114. zvezek Mohorjeve knjižnice. 6887 — Pogovor z G. A. Kosom v Jakopičevem paviljonu. Slovenec, 68/1940, 135, 8. td. 6888 — Drobi? ¡7 slovaškega kulturnega življenja. Slovenec, 68/1940. 146. 8. td. * - Med drugim o razpravi: France Stele, A foderne ttmenie v» svetle 19 stoiočia. 6889 — Slovesna upodobitev sv. Cirila in Metoda Slovenec, 68/1940. 146. 8. td. *- O kipu sv. Cirila in Metoda, ki ga je za bežigrajsko cerkev sv. Cirila in Metoda izdelal Boris Kalin. 6890 — Podbevškov Jakopič. Slovenec, 69/1941, 10a. 8. td. *- Prikaz monografije Antona Podbevška. Knjiga 13 - VI Muzika (1984, str. 189) 9197 DEBELJAK, Tine. Slovenske narodoslovne študije. F. Marolt: Tri obredja iz Bele Krajine. Slovenec, 64/1936, 247, 5. td. 9198 —Češki skladatelj v Ljubljani. Slovenec, 64/1936, 257, 5. td. *- Rudolf Karel. 9199 —O plesni umetnosti Pie in Pina Mlakarja. Slovenec, 65/1937, 227, 9. td. 9200 — Še: Jakob F'r. Zupan, komponist prve slovenske opere. Slovenec, 66/1938, 44, 5. td. 9201 — Gostovanje ge. Vanje Leventove v Open. Slovenec, 68/1940. 90, 8. td. *- V operah Madame Butterfly G. Puccinija, Adriana Lecotivieur F. ('ilea in Traviata G. l erdija v Ljubljani. 9202 — Pred koncertom Lovšetovih. Slovenec, 68/1940, 102, 8. td. *- Pavle, Sama in Majde Lovše ter Cedomila Dugcma v Ljubljani. BIBLIOGRAFIJA ČLANKOV (1945-2007) 1. Univerzitetna knjižnica v Ljubljani. - Slovenec, Letn. 64/1936, št. 234. str. 9. 2. Slovenska vseučiliška knjižnica v italijanski reviji. - Slovenec, Letn. 69/1941, št. 223a, str. 5. 3. Grafik Marijan Tršar. - Slovensko domobranstvo, Letn. 2/1945, št. 15, str. 23. 4. Ameriški Domovini za novo leto. - Ameriška domovina, Leta. 83/1947, št. 1, str. 2. 5. Beg Primorcev pred komunizmom. - Ameriška domovina, Letn. 83/1947, št. 3 L str. 2 ; št. 32, str. 2. 6. Se goriška tragedija. - Ameriška domovina, Letn. 83/1947. št. 38. str. 2. 7. V miselnosti se nismo motili : Misli slovenskega begunca ob papežev ih besedah za božič '46 : XI. Ne preganjajmo vere!. - Ameriška domovina, Letn. 83/1947, št. 125, str. 2, 4 8. Zdravica za 1948 : [pesem]. - Svobodna Slovenija. Letn. 6[1 IJ/1948, št. 10, str. 8. 9. Brez zastave na pot : [peseinj. - Duhovno življenje, Letn. 15/1948, št. 244. str. 68. 10. Balada o sinu in materi: iz Črne maše. - Duhovno življenje, Letn. 15/1948, št. 245, sir. 81. 11. Ob 30-letnici Jalenovega »Doma«. - Duhovno življenje. Letn. 15/1948. št. 249, str. 156157, 162. 12. Ob petnajstletnici: [Duhovnega življenja]. - Duhovno življenje, Letn. 15/1948, št. 249, str. 158. 13. Naš veliki zvon : (Odlomek iz »Črne maše za pobite Slovence«) [pesem]. - Svobodna Slovenija. Letn. 6[ 1! J/1948, št. 12, str. 1. 14. Debeljak Tine : Ob spominski uri za naše pobile [priložnostni spominski lislj. - Svobodna Slovenija, Letn. 6[ 1 IJ/1948, št. 16, str. 2. 15. Vsem svetnikom : [pesemj. - Svobodna Slovenija, Letn. 6[ 1 IJ/1948, št. 21, str. 1. 16. Božična : [pesemj. - Svobodna Slovenija, Letn. 6[ 1 IJ/1948, št. 24, str. 1 17. Tvoj vrt: [pesemj. - Zbornik Svobodne Slovenije : llustr., Letn. 1/1949, št. 1, str. 94 18. Vetrinjski psalm. -Zbornik Svobodne Slovenije : llustr., Letn. 1/1949, št. 1, str. 98-99. 19. Begunski očenaš : iz »Slavnostne črne maše za pobite Slovence«. - Zbornik Svobodne Slovenije, Letn. 1/1949, št. l.str. 124. 20. Leposlovno ustvarjanje emigracije. - Zbornik Svobodne Slovenije. Letn. 1/1949, št. 1, str. 178-181. 21. Pisatelj našega romana »Kar je Bog združil« : Gustavo Martinez Zuviria. - Duhovno življenje, Letn. 16/1949, št. 2, str. 51-52. 22. Stolnica v Bucnos Airesu. - Duhovno življenje, Lcln. 16/1949, št. 2, str. 52-53. 23. Kristus na križu v slovenski književnosti. - Duhovno življenje, Letn. 16/1949, št. 3, str. 92-94. 24. No me mueve - Pred križanim. - Duhovno življenje, Letn. 16/1949, št. 3, str. 96. 25. Marijina božja pota. - Duhovno življenje : Ilustr., Letn. 16/1949. št. 4/5, str. 142-144. 26. Črna maša za pobite Slovence. - Duhovno življenje, Letn. 16/1949, št. 6, str. 186. 27. Črna maša za pobile Slovence : [Knjižna ocena]. - Duhovno življenje, LeUi. 16/1949, št. 8, str. 264-266. 28. Križev pot na Tirolskem : [pesem] - Duhovno življenje, Letn. 16/1949, št. 10/11, str. 329. 29. Neslovenski glas o škofu : (ob napadu na ljubljanskega škofa dr. Rožmana v Slovenskem glasu). - Duhovno življenje, Letn. 16/1949, št. 10/11. str. 340-343 ; št. 12, str. 402-404. 30. Svetemu Očetu Piju XII. : [pesem]. - Svobodna Slovenija, Letn. 7[2!]/1949, št. 10, str. 1. 31. Debeljak Tine : Darujmo »Črno mašo« za naše pobite Slovence. - Svobodna Slovenija, Letn. 7 [2!]/1949, št. 26, str. 3. 32. V spomin. - Svobodna Slovenija, Letn. 7[2!]/1949, št. 32, str. 3. 33. Debeljak Tine : Glas s Koroške o »Črni maši«. - Svobodna Slovenija. Letn. 7[2!]/1949, št. 43, str. 7. 34. Nasveti Martina Fierra : Reprezentativna argentinska pesnitev v slovenskem prevodu [odlomek]. - Svobodna Slovenija, Letn. 7[2!]/1949, št. 44, str. 3. 35. Podekvatorske jaslice : [pesem]. - Svobodna Slovenija, Letn. 7[2!]/1949, št. 51, str. 1. 36. Ob stoletnici smrti pesnika ljubezni in bolečine Franceta Prešerna. - Zbonnk Svobodne Slovenije: Ilustr, Letn. 1/1949, št 1, str. 70-72. 37. Dies Irae : iz »Slavnostne črne maše za pobite Slovence«. - Zbornik Svobodne Slovenije, Letn. 1/1949, št. 1, str. 76-78. 38. Hugo Wast in naš novi podlistek. - Svobodna Slovenija : Portret, l.etn. 8[3!J/1950, št. 2, str. 2-3. 39. Osem novih slovenskih knjig v zamejstvu. - Svobodna Slovenija. Letn. 8[3!]/1950, št. 4, str. 5-6. 40. Molitev k križanemu Kristusu : iz epa »Pesem o mojem Cidu« [pesem]. - Svobodna Slovenija, Letn. 813! ]/l950, št. 13, str. 3-4. 41. Naša hiša : iz rokopisne reportažne zbirke Črni kamnolom - Ljudje in zgodbe. - Svobodna Slovenija, Letn. 8[3!]/l950, št. 13, str. 6-7. 42. Po reki navzdol... : [črtica]. - Svobodna Slovenija. Letn. 813IJ/1950, št. 14, str. 2. 43. Baragova himna. - Duhovno življenje. Leto. 17/1950, št. 2, str. 95. 44. Molitev sv. Frančiška Asiškega za mir : [pesem]. - Duhovno življenje, Letn. 17/1950, št. 2, str. 106. 45. Junaška pesem mladcev pred budečo se zoro : odlomek zadnjega speva iz najnovejše, še neobjavljene pesniške zbirke Vetrinjski Irospev - zborovske rapsodije. - Sv obodna Slovenija, Leto. 8[3!]/1950, št. 21, str. 3-4. 46. Ob petletnici simti Narteja Velikonja. - Svobodna Slovenija : Portret, Leto. 8[3!]/1950, št. 26, str. 5-6. 47. Izseljenska koledniea za leto 1950. - Zbornik Svobodne Slovenije. Letn. 2/1950, št. 1, str. 2. 48. Serenada : Pred Gibraltarjem. - Zbornik Svobodne Slovenije, Letn. 2/1950, št. I, str. 55. 49. Švicarski pisatelj o Grozdetu in »Črni maši« : [Knjižna ocena]. - Duhovno življenje, Letn. 18/1950, št. 3, str. 184. 50. Lepa Vida : Na Oceanu [pesem]. - Zbornik Svobodne Slovenije, Letn. 2/1950, št. 1, str. 71. 51. Spev pred Argentino : V pristanišču Buenos Aircsa [pesem]. - Zbornik Sv obodne Slovenije, Letn. 2/1950, št. 1, str. 120-123. 52. Umetniško kulturno delo slovenske emigracije v letu 1949. - Zbornik Svobodne Slovenije : Ilustr., Letn. 2/1950, št. I, str. 246-249. 53. Slovenske kulturne organizacije v Bs. As.. - Zbornik Svobodne Slovenije : Ilustr., Letn. 2/1950, Št. 1, str. 179-181. 54. Nove slovenske knjige. - Svobodna Slovenija. Letn. 8f3!J/1950, Št. 35, str. 5. 55. Na jerebice : [črtica]. - Svobodna Slovenija, Letn. 8[3! J/1950, št. 35, str. 6-7. 56. Sedem let Balantičeve nesmrtnosti. - Svobodna Slovenija, I.etn. 8[3!J/1950, št. 46, str. 2. 57. Versko kulturni pomen škofjeloškega okraja. - Duhovno življenje : Ilustr.. Letn. 19/1951, št. 1. str. 37-40 ; št. 2, str. 83-84 : št. 3, str. 144-146. 58. Dve spovedi : Iz romana »Velika sreda« - napisal Manuel Galvez. - Duhovno življenje, I.etn. 19/1951, Št. 2, str. 77-79. 59. Dr. AntonNovačan : [nekrologj. - Svobodna Slovenija : Portret, Letn. 9f4!J/1951, št. 14. str. 2. 60. V sonce ; Nad zvezdami; Vrč v pampi: [pesmij.-Vrednote, Letn. 1/1951,št. 1, str. 72-74. 61. Dve oceni fknjigj : f Jeremija Kalni - Velika čnia maša... in Metod Turnšck - Država med goramij. - Vrednote, Letn. 1/1951, št. 1, str. 94-102. 62. Pridi! : fpesemj. - Vrednote,Letn. 1/1951, št. 2, str. 186-187 63. Na Vergilovem grobu : fpesemj. - Vrednote, Letn. 1/1951, št. 3/4, str. 299-301. 64. Ob zaključku Wastovega romana - našega podlistka [666] - Svobodna Slovenija, I.etn. 9[4!J/1951, št. 20, str. 3. 65. Kolednica novonaseljencev za leto 1951. - Zbornik Svobodne Slovenije, Letn. 3/1951, št. 1, str. 2. 66. To je bil Baraga.... - Duhovno življenje. Letn. 19/1951, št. 8, str. 401. 67. Junaška pesem mladcev pred budečo se zoro : iz neobjavljene zbirke - Vetrinjski trospev. - Zbornik Svobodne Slovenije, Letn. 3/1951, št. 1, str. 60-65. 68. Zgodovinska osnova narodno osvobodilne borbe v Sloveniji. - Zbornik Svobodne Slovenije : Ilustr., Letn. 3/1951, št. 1, str. 95-126. 69. Rnadopet... 1941-1945 : fpesemj.-Zbornik Svobodne Slovenije,T,etn. 3/1951, št. L str. 131. 70. Od Pal do Nikšiča leta 1941. - Svobodna Slovenija, Letn. 9f4!J/1951, št. 26, str. 3. 71. Pisateljska družina »France Balantič«. - Zbornik Svobodne Slovenije, Letn. 3/1951, št. 1, str. 211. 72. Odkrite stopinje v snegu : iz zbirke reportaž, obrazov in zgodb »Črni Kamnitnik«. - Zbornik Svobodne Slovenije : Ilustr., Letn. 3/1951, št. 1, sir 249-255. 73. Kulturno življenje v zamejstvu : leposlovno ustvarjanje. - Zbornik Svobodne Slovenije, Letn. 3/1951, št 1, str. 272-273. 74. Zvon svobode 1950 : posvečeno spominu dr. A. Korošca ob desetletnici njegove smrti [pesem]. - Zbornik Svobodne Slovenije, Leln. 3/1951, šl. 1, sir. 280-283. 75. Mišjakov Julček umrl: fnekrolog - Julij Slapšak]. - Svobodna Slovenija, Letn. 9f4!]/1951, št. 40. str. 3. 76. Debeljak Tine : Nova slovenska pesniška zbirka v založbi Svobodna Slovenija [Poljub]. - Svobodna Slovenija, Letn. 9[4!1/1951, št. 45, str. 2. 77. Med Slovenci obTigrovem otočju. - Svobodna Slovenija, T.etn. 9[4!]/1951. št. 47. str. 6-7. 78. Debeljak Tine : Najnovejša pesniška zbirka [Poljub]. - Svobodna Slovenija, Letn. 10[5!]/1952. št. 4, srn 3. 79. Tine Debeljak - Poljub, oprema in lesorezi Bara Remec.... - Svobodna Slovenija, Leln. 10[5!]/1952, šl. 7, str. 6-7. 80. Čez Izaro [uredil Tine Debeljak]. - Svobodna Slovenija, Letn. 10[5!]/1952, št. 17, str. 3. 81. Življenjepis nadškofa Jegliča : [Jože Jagodic]. - Svobodna Slovenija, Letn. 10[5!]/1952, št. 40, sir. 3-4. 82. Kolednica za leto 1952. - Zbornik Svobodne Slovenije, Letn. 4/1952, št. 1, str. 2. 83. Martin Ficrro. - Zbornik Svobodne Slovenije, Leln. 4/1952, št. 1, str. 17. 84. Debeljak Tine : Poljub [Knjižna ocena]. - Duhovno življenje, Letn. 20/1952, št. 1, str. 41. 85. Rapsodija z ekvatorja : o Zvczdi-Domovini in Soncu v zenitu. - Zbornik Svobodne Slovenije, Leln. 4/1952, šl. 1, str. 33-37. 86. Smrt Mata Matkoviča : iz zbirke reportaž in zgodb »Čnn Kamnitnik«. - Zbornik Svobodne Slovenije : Ilustr., Letn. 4/1952, št. 1, str. 125-132. 87. Prvo leto komunistične revolucije v Slov eniji. - Zbornik Svobodne Slovenije, Leln. 4/1952, šl. 1, str. 204-214. 88. Kulturno življenje Slovencev v zamejstvu : literarno življenje v letu 1951 - Zbornik Svobodne Slovenije. Letn. 4/1952. št. 1, str. 242-244. 89. Odličen Baragov življenjepis : dr. Franc Jaklič - Friderik Baraga. - Katoliški misijoni, Letn. 26/1952. Št. 1/2, str. 67-68. 90. Ob smrti pesnika Joža Lovrenčiča : [nekrolog]. - Svobodna Slovenija, Letn. 11[6!]/1953, št. 2, str. 3. 91. Pesem o Balantičevih prstih : za desetletnico njegove goreče smrti v Grahovem. - Slovenska beseda, Letn. 4/1953, št. 9/10, str. 140 92. Ob petdesetletnici »boljševizma« : Iz zgodovine komunistične revolucije v Sloveniji. -Slovenska beseda, Letn. 4/1953, št. 9/10, str. 142-144. 93. Tine Debeljak petdesetletnik. - Svobodna Slovenija : Portret, Letn. 11[6!]/1953, št. 17, str. 3-4. 94. Nova lepa knjiga slovenske emigracije : Rafko Vodeb - Kam potujejo oblaki?. - Svobodna Slovenija, Letn. 11 [6!]/l953, št. 31, str. 3. 95. Turjaški labod : Iz rokopisne zbirke balad, romanc in legend TURJAŠKI LABOD (1952). - Zbornik Svobodne Slovenije, Letn. 5/1953, št. 1, str. 33. 96. Četerinčkova ladja : [pesem]. - Zbornik Svobodne Slovenije, Letn. 5/1953, št. 1, str. 226. 97. Cehov ska tradicija v Školji Loki. - Družabna pravda, Letn. 8/1953, št. 68, str. 3-5. 98. Pot v komunistično revolucijo v Sloveniji spomladi 1942. - Zbornik Svobodne Slovenije, Letn. 5/1953, št. 1, str. 237-244. 99. Ob Šulinovem Krstu pri Savici: [Zorko Simčič]. - Svobodna Slovenija, Letn. 11[6!]/1953, št. 41, str. 3-4. 100. Pekolj - Kasteljansko-slovenski slovar. - Svobodna Slovenija, Letn. 11[6!]/1953, št. 43, str. 3. 101. Pismo v Vctrinj : [pesem]. - Zbornik Svobodne Slovenije, Letn. 6/1954, št. 1, str. 24. 102. Terčeljevi »Vozniki« v francoščini. - Svobodna Slovenija, Letn. 12[7!]/1954, št. 19, str. 3-4. 103. Ob Jeremije Kalinov i pesniški zbirki MARIJI : [knjižna ocena]. - Svobodna Slovenija, Letn. 12[7!]/1954, št. 35, str. 3-4. 104. Ob osemdesetletnici pisatelja F. K. Meška. - Svobodna Slovenija, Letn. 12[7!J/1954, št. 46. str. 3. 105. Ivan Baloh umrl. - Svobodna Slovenija. Letn. 12 [7! J/1954, št. 47, str. 3. 106. Beseda o NovaČanu. - Vrednote, I.etn. 2/1954, št. 1, str. 106-111. 107. S spominom med mrtvimi slovenskimi pisatelji. - Zbornik Svobodne Slovenije, Letn. 6/1954, št. 1, str. 227-243. 108. Balada o mali Reziki - Zbornik Svobodne Slovenije, Letn. 6/1954. št. 1. str. 258. 109. Zapiski s kredo : moji ženi [pesmij. - Meddobje, Letn. 1/1954, št. 1/2, str. 33-34. 110. Na dan Marijinega vnebovzetja : fpesemj. - Duhovno živ ljenje : Ilustr., Letn. 22/1954, št. 8, str. 466-467. 111. Pesem o Antonu Novačanu. - Meddobje: Ilustr., Letn. 1/1954. št. 1/2. str. 40-44. 112. Dve knjigi Vinka Beličiča. -Meddobje,Letn. 1/1954, št. 1/2, str. 59-65. 113. Ab tube condita... : iz zbirke reportaž, obrazov in zgodb »Črni kamnitnik«. - Meddobje, Letn. 1/1954. št. 3, str. 88-99. 114. Srečko Kosovel: ob petdesetletnici pesnikovega rojstva. - Meddobje, Letn. 1/1954. št. 3, str. 105-112. 115. Tine Debeljak književnik. - Meddobje, Leta. 1/1954, št. 4. str. 185-187. 116. Anton Nov aean : dva Novačanova soneta v poljskem prevodu. - Meddobje, Letn. 1/1954, št. 4, str. 189-191. 117. Marija v slovenski književnosti. - Duhovno življenje, Leta. 22/1954, št. 9, str. 505-509. 118. Mariji (Slovenska pesem Brezmadežni) : [Knjižna ocenaj. - Duhovno življenje, Letn. 22/1954, št. 11, str. 667-668. 119. Jeremija Kalin, Mariji. - Meddobje. Letn. 1/1954, št. 4, str. 228-229. 120. Ob petdesetletnici »boljševizma« : Iz zgodovine komunistične revolucije v Sloveniji. -Slovenska beseda. Letn. 5/1954. št. 1/2, str. 9-12. 121. Velepesem o argentinskem gavču : I. Spev - Slovenska beseda. I ,etn. 5/1954, št. 3/4, str. 37-40. 122. Marijino obiskovanje. - Slovenska beseda, Letn. 5/1954. št. 5/6. str. 66. 123. O vračanju ujetnikov v komunistične države : Iz primerjalnega gradiva za »Zgodovino komunistično revolucije v Sloveniji«. - Slovenska beseda. Letn. 5/1954, št. 9/10, str. 130-134. 124. Pisatelj Karel Mavser o pesniški zbirki MARIJI : [knjižna ocena]. - Svobodna Slovenija, Letn. 1217!]/1954, St. 45, str. 2. 125. Dr. Janez Evangelist Krek in Argentina. - Svobodna Slovenija, Letn. 13|8!]/1955, št. 4, str. 2. 126. Nova pesniška zbirka : Branko Rozman - Na steni spi čas, Rim 1954. - Svobodna Slovenija, Letn. 13[8!]/I955, št. 8,str. 2. 127. Mauserjeva nova povesi Večna vez : [knjižna ocena]. - Svobodna Slovenija, Letn. 13[8!]/1955, št. 19, str. 2. 128. Nemški prevod Mauserjeve povesti : [Kaplan Klemen] - Svobodna Slovenija, Letn. 13|8!]/1955, št. 24, str. 2. 129. Letošnje knjige celovške Mohorjeve družbe. - Svobodna Slovenija, Letn. 13[8!]/1955, št. 26, str' 2. 130. Misijonarji. - Katoliški misijoni, Letn. 29/1955, št. 10/11, str. 423-426. 131. Novačanov Rdeči panteon. - Meddobje. Letn. 2/1955, št. 1/3, str. 51-59. 132. Jankielov koncert. - Meddobje, Letn. 2/1955, št. 4/5, str. 186-189. 133. Karel Mauser - Večna vez. - Meddobje, Letn. 2/1955, št. 4/5, str. 243-245. 134. Dr. V. Bučar - Cronaca culturale Serba Lusiziana. - Meddobje. T.etn. 2/1955, št. 4/5, str. 245-246. 135. Stoletnica smrti Adama Mickievvicza. - Meddobje, Letn. 2/1955, št. 4/5, str. 256-257. 136. O Pregljevem zborniku. - Glas Slovenske kulturne akcije, T.etn. 2/1955, št. 3, str. 6-8. 137. Ob desetletnici Vetrinjske tragedije. - Zbornik Svobodne Slovenije, Letn. 7/1955, št. 1, str. 23-32. 138. Svit nad Kočev skim Rogom : [pesem]. - Zbornik Svobodne Slovenije, Letn. 7/1955, št. 1, str. 35-36. 139. Ob desetletnici smrti Narteja Velikonje. - Zbornik Svobodne Slovenije : Ilustr., Letn. 7/1955. št. 1, str. 42-51. 140. Requiem za Tončka Pangerca pokopanega v gori Paine : [pesem] ; V gorenjsko oziram sc »Iran... Gore, Lein. 1/1955, šl. 1, sir. 2-6 141. Panorama slovenskih leposlovnih ustvarjalcev v emigraciji. - Zbornik Svobodne Slovenije: llustr., l.etn. 7/1955, št. 1, str. 228-244. 142. Mariji. - Slovenska beseda. Letn. 6/1955. št. 1/2, str. 14. 143. Zmagoslavna pot naših žrtev v hram : recital. - Slovenska beseda, Letn. 6/1955, št. 5/6, str. 51 -56. 144. Miekicvvicz in Slovenci: študija ob stoletnici njegove smrti. - Vrednote. Letu. 3/1955, št. 1, str. 127-175. 145. Mohorjeve knjige za leto 1956. - Svobodna Slovenija, Letn. 14[9!]/1956, št. 10, str. 2-3. 146. Pisatelj Karel Mauser : skica za njegov literarni portret. - Zbornik Svobodne Slovenije : Portret, Letn. 8/1956, št. 1, str. 252-259. 147. Velikonja Narte - Ljudje : [Knjižna ocena]. - Duhovno življenje, Letn. 24/1956, št. 3, str. 162-163. 148. Debeljak Tine : Buenosaireški dnevnik o dr. T. Debeljaku [Noticias Graficas]. - Svobodna Slovenija, Letn. 14[9!/1956], št. 47, str. 3. 149. Spomin na Narteja Velikonjo. - Meddobje, Letn. 3/1956-1957, št. 1/2, str. 37-45. 150. Poljski prevajalec pesmi Franceta Balantiča umrl : Jan Olechovvski. - Meddobje, Letn. 3/1956-1957, št. 1/2, str. 88. 151. Pekla peti spev. -Meddobje, Letn. 3/1956-1957, št. 5/6. str. 256-260, 295-297. 152. Živa relikvija. - Katoliški misijoni, Letn. 30/1956, št. 1/2, str. 41-49. 153. Vračanje kozakov iz Lienza in Spittala leta 1945. - Slovenska beseda. Letu. 7/1956, št. 1/2, str. 3-5 ; št. 3/4, str. 27-31. 154. Pred 160 letnico Baragovega rojstva : Naš Baraga. - Katoliški misijoni, Letn. 30/1956, št. 9/10, str. 603-607. 155. Trideseti (30.) 5. 1917 - 30. 5. 1957. : Obrazi in obzorja. - Glas Slovenske kulturne akcije, Letn. 4/1957, št. 9, str. 2-3. 156. Aškerc in Gregorčič : ob 100 letnici Aškerčevega rojstva in 50 letnici Gregorčičeve sinrti. - Glas Slovenske kulturne akcije, Letn. 4/1957, št. 3, str. 3-4. 157. Devici Mariji Lujanski: [pesem] - Duhovno življenje, Letn. 25/1957, št. 8, str. 429. 158. Misijonski pozdrav nadpastirju : nastopili otroci iz Slovenske vasi v Lanusu [recitacija]. - Katoliški misijoni, Letn. 31/1957, št. 1/2, str. 10-12. 159. Ob Kreku [Janez E.]. - Slovenska beseda. Letn. 8/1957. št. 5/8, str. 55-57. 160. Ob našem novem izvirnem romanu iz medvojnega časa : [Stanko Kociper - In svet se vrti naprej]. - Glas Slovenske kulturne akcije : Portret, LeUi. 4/1957, št. 17, str. 2-3. 161. Iz gradiva o Žaklju - Ledinskem. - Vrednote, Letn. 4/1957, št. 1, str. 88-117. 162. Junj Kozjak- najbolj prevajana slovenska povesi. - Zbornik Svobodne Slovenije : Ilustr., Letn. 10/1958, št. 1,' str. 214-219. 163. Sveta maša : [pesem]. - Duhovno živ ljenje, Letn. 26/1958, št. 8, str. 438-439. 164. Petindvajset izdanj S.K.A.. - Glas Slovenske kulturne akcije, Letn. 5/1958, št. 5/6, str. 1-2. 165. Pesem tretjega maja. - Svobodna Slovenija, Letn. 16[11 !]/1958, št. 18. str. 3. 166. Pod Ulj i m nebom : Hrvatsko emigrantsko pesništvo 1945-1955. - Meddobje, Letn 4/1958. št. 4, str. 299-301. 167. Srečanje z raziskovalko indijanskih plemen dr. Branko Sušnikovo. - Meddobje, Letn. 4/1958, Št. 4, str. 319-324. 168. Novačanov Herman Celjski na Ciudadelskem odru. - Svobodna Slovenija, Letn. 16[11!]/1958, št. 25. str. 2. 169. Ob stoletnici Knobleharjeve smrti : Posneto po knjigi dr. Jakliča Knoblehar. - Katoliški misijoni, Letn. 32/1958, št. 12, str. 545-558. 170. Beseda o Cankarjevi smrti in njegovem »marksizmu«. - Zbornik Svobodne Slovenije : Portret. Letn. 10/1958, št. 1, str. 91-97. 171. Neva Rudolf - Čisto malo ljubezni in Južni križ. - Meddobje, Letn 5/1959, št. 1/2, str. 76-78. 172. Prv i spev vic. - Meddobje, Letn. 5/1959, št. 3/4, str. 144-148. 173. Balada o Tonetu Duhovniku : Iz rokopisne zbirke balad: Turjaški labod. - Vestnik. Letn. 10/1959, št. 5/6, str. 84-85. 174. Ob prevodu Dantejevega Pekla : Obrazi in obzorja. - Glas Slovenske kulturne akcije, Letn. 6/1959, št. 2, str. 2-3. 175. Knjižni dar Mohorjeve družbe za leto 1959. - Svobodna Slovenija, Letn. 16[11!]/1959. št. 9, str. 2. 176. Izza kulis literarnega odseka in delovanja : Obrazi in obzorja. - Glas Slovenske kulturne akcije, Letu. 6/1959, št. 15, str. 2-3. 177. Paul Claudel - Marijino oznanenje na odru Slovenske kulturne akcije. - Svobodna Slovenija, Letn. 16f 1111/1959, št. 44, str. 3. 178. Blagoslovitev cerkve v Slovenski vasi v Lanusu. - Svobodna Slovenija : Ilustr., Letn. 16[ll!l/1959,št. 45,str. 2. 179. Dante Alighieri - Božanska komedija - Pekel. - Svobodna Slovenija, Letn. 17f 1211/1960, št. 13, str. 3. 180. Nova knjiga - Dante Alighieri: Božanska komedija : [Knjižna ocena]. - Duhovno življenje, I,etn. 27/1960, št. 6, str. 376-377. 181. Ob petnajstletnici Velikonjeve smrti. - Svobodna Slovenija : Portret, Letn. 17f 12!]/1960, št. 25, str. 2. 182. Balada o domobranskem stotniku Jelenu in A-A. padalcih : Iz rokopisne zbirke balad: Turjaški labod. - Vestnik, Letn. 11/1960, št. 11, str. 252-253. 183. Dr. Korošec - kulturni delavec. - Svobodna Slovenija : Portret, Leta. 17f 12!]/1960, št. 51, str. 2. 184. Puškinove pravljice v izdaji Slov-, kult. akcije : Obrazi in obzorja. - Glas Slovenske kulturne akcije, Letn. 8/1961, št. 21, str. 2-3. 185. Ob smrti Dr. Ivana Preglja. - Zbornik Svobodne Slovenije : Portret, Letn. 13/1961. št. 1. str. 20-30. 186. Nekaj glos o Prešernovi vernosti.... - Zbornik Svobodne Slovenije, Letn. 13/1961, št 1, str. 57-64. 187. Ob desetletnici slovenskega planinskega društva v Argentini. - Zbornik Svobodne Slovenije, Letn. 13/1961, št. 1, str. 217-221. 188. Stanko Majcen pripovednik. - Meddobje, Letu. 6/1961, št. 3/4, str. 185-204 ; št. 5/6, str. 279-299. 189. Še starši in mladina. - Svobodna Slovenija, l etn. 18[ 13!]/1961, št. 3, str. 1. 190. Ob izidu Zgodovinskega atlasa Slovenije. - Svobodna Slovenija, Leln. 18[ 13!]/1961, št. 7, str. 2. 191. K VI. Slovenskemu dnevu.-Svobodna Slovenija, letn. 18[13!]/1961, št. 14, str. 1. 192. Kako je prišlo do »domobranskih« proslav v emigraciji. - Vestnik, Letn. 12/1961, št. 5, str. 89-93. 193. Ob 20-letnici razhoda nacistov in sovjetov. - Svobodna Slovenija, Letn. 18[13!]/1961, št. 24, sir. 1. 194. Ob otvoritvi Slomškovega doma. - Svobodna Slovenija, Leta. 18[13!]/1961. št. 37, str. 1. 195. Ob koncu šole. - Svobodna Slovenija. Leln. 18[ 13!]/1961. št. 46, str. 1. 196. Pred petdesetimi leti : [Ivan Pregelj]. - Svobodna Slovenija, Letn. 18[ 13!]/1961, št. 5052, str. 7. 197. Debeljak Tine : Nove knjige - »Pravljica o ribiču in ribici« in »Pravljica o mrtvi carični in sedmih junakih«. - Duhovno življenje, Leln. 29/1962, št. 2, str. 119-120. 198. Stanko Majcen pripovednik. - Meddobje, Letn. 7/1962, št. 1/2, str. 42-68. 199. Ob stoletnici smrti Tarasa Ševoenka pesnika svobode. - Zbornik Svobodne Slovenije, Leln. 14/1962, št. I, str. 87-96. 200. Stari in mladi : poročilo o desetem socialnem dnevoi. - Misli, Letn. 11/1962, št. 9, str. 282-283. 201. V Slomškovo leto. - Svobodna Slovenija, Letn. 19[ 14']/1962, št. 3, str. 1. 202. Še o slovenskem domu. - Svobodna Slovenija, T,etn. 19[ 14!J/1962, Št. 5, str. 1. 203. Pomlad v Sloveniji pred 20 leti. - Svobodna Slovenija, Letn. 19[ 14! J/1962, št. 11, str. 1. 204. Prva slovenska knjiga v Avstraliji : [Humbert Pribac - Bronasti tolkačj. - Svobodna Slovenija, Letn. 19[ 14IJ/1962, št. 16, str. 4. 205. K dvanajstemu spominskemu dnevu. - Svobodna Slovenija, Leln 19[ 14! J/1962, šl. 22, str. 1. 206. Bil je lep večer : [100-letnica smrti A. M. Slomška]. - Svobodna Slovenija, Letn. 19[14!]/1962,Št. 35, str. 2. 207. Pred krstno predstavo Rozmanove igre - Obsodili so Kristusa. - Svobodna Slovenija. Letn 19[14!]/1962, šl. 36, sir. 2. 208. Slomškov dan. - Svobodna Slovenija. Letn. I9[14!]/1962, št. 38, str. 1. 209. Pred predstavo Lesko včeve drame »Dva bregova«. - Svobodna Slovenija, Letn. 19114!]/I962, šl. 47. str. 3. 210. V .juniju 1945 : [iz pesnitve »Velika črna maša ...«]. - Misli. Letn. 12/1963, št. 6. str. 167. 211. Se o trenju med kom. partijo in umetnostjo : Obrazi in obzorja. - Glas Slovenske kulturne akcije, Letn. 10/1963, št. 6, str. 2-3. 212. Trije pogledi na domovino : Obrazi in obzorja. - Glas Slov enske kulturne akcije, Letn. 10/1963, Št. 7. str. 2-4. 213. Finzgarjev Divji lovec v San Martinu. - Svobodna Slovenija, Letn. 22[16!]/1963, št. I, str. 2 ; št. 3, str. 3. 214. Ob desetletnici smrti dr. Jože Lovrenčiča. - Svobodna Slovenija, Letn. 22[ 16!]/1963, št. 1, str. 4. 215. Nov a knjiga o lepem vedenju : Osip Sest - Kar po domače. - Sv obodna Slovenija, Letn. 22[ 16!]/l963, št. 2, str. 3. 216. Debeljak Tine : dr. Tine Debeljak 60-lelnik. - Svobodna Slovenija : Portret, Letn. 22116!]/I963,šl. 17, str. 3. 217. Svojim mrtv im prijateljem s Turjaka na dvajseto oblemico. - Vestnik, Leta. 14/1963, št. 4/5", str. 106-107. ' 218. Ob seplemberskih dneh 1943 v Ljubljani. - Vestnik, Leta. 14/1963, št. 8/9, str. 183-185. 219. Planinski večer v Slovenski hiši. - Svobodna Slovenija, Letn. 22[16!]/I963, št. 26, str. 3-4. 220. Nekajkrat z Balantičem : spomini za 20. obletnico njegove smrti. - Zbornik Svobodne Slovenije : Ilustr., Letn. 15/1963, št. 1, str. 190-194. " 221. Ob prvi samostojni razstavi Ivana Bukovca. - Svobodna Slovenija, Letn. 22[16!]/I963. št. 38, str. 3. 222. Ob razstavi slovenske knjige : govor. - Svobodna Slovenija, Letn. 22116!]/1963, št. 39, str. 2. 223. Kakor v nebesih, tako na zemlji. - Svobodna Slovenija, Letn. 22[16!]/1963, Št. 45, str. 3-4. 224. Kralj Svetopolk v Mendozi. - Svobodna Slovenija, Letn. 22f 16!]/1963, št. 45, str. 4. 225. Ob dvajsetletnici smrti pesnika Balantiča. - Svobodna Slovenija, Letn. 22[ 16!]/1963, št. 49, str. 1 226. Nova pesniška zbirka Slovenske kulturne akcije : Fran Zore - Dežela. - Svobodna Slovenija, Letn. 23fl7!]/1964, št. 12, str. 3-4. 227. Problemi našega obstoja - anketa. - Zbornik Svobodne Slovenije : Portret, Letn. 16/1964, št. 1, str. 65-70. 228. Gor čez izaro.... - Svobodna Slovenija, Letn. 23[17!]/1964, št. 14, str. 2. 229. Krasinskcgu nebožanska komedija : Db letošnjih poljskih spominskih dnevih in za 150 letnico pesnikovega rojstva. - Glas Slovenske kulturne akcije, Letn. 11/1964, št. 16/17, str. 1-2. 230. Naše knjige v desetih letih. - Glas Slovenske kulturne akcije : Ilustr.. Letn. 11/1964, št. 18, str. 7-8. 231. Vračanje Kozakov iz Lienza in Spiltalu leta 1945. - Vestnik. Letn. 15/1964, št. 7, str. 119-123 ; št. 8, str. 163-172. 232. Shakespeare in Slovenci - Svobodna Slovenija, I.etn. 23[17!]/1964, št. 21, str. 1. 233. Spomini ob K S. Finzgarju. - Meddobje, Letn. 8/1964, št. 1/2, str. 51-61 ; št. 3/4, str. 159-179. 234. Drugi spev vic : Ob vstopu v leto 700 letnice pesnikovega rojstva. - Meddobje, Letn. 8/1964, št. 5/6, str. 242-246. 235. Dve Ševčenkovi : Iržavec; Oporoka. - Meddobje, Letn. 8/1964, št. 5/6, str. 282-285, 341-343. 236. Shakespeare in Slovenci - Misli, Letn. 13/1964, št. 6, str. 171. 237. Smrt pesnika Antona Vodnika ; Tragična smrt Ludveta Potokaija. - Glas Slovenske kulturne akcije, Letn. 12/1965, št. 25, str. 2-3. 238. Krst pri Savici - dramatiziran : [France Prešeren - Zorko Simčič - ilustr. Hotimir Gorazd]. - Katoliški misijoni : Ilustr., Letn. 39/1965, št. 11/12, str. 374-376. 239. Prvi spomenik škofu dr. Rozmanu v Argentini. - Svobodna Slovenija, Letn. 24[18!]/1965. št. 7, str. 2. 240. Branko Rozman - Obsodili so Kristusa. - Svobodna Slovenija, Letn. 241I8!]/1965, št. 14, str. 2. 241. Slovensko slavje v San Martinu : [govori. - Svobodna Slovenija. Letn. 24[18!]/1965, št. 18, str. 3. 242. Po dvajsetih letih. - Svobodna Slovenija, Letn. 24[I8!]/1965, št. 23. str. 3-4. 243. Jeločnik-Rozman - Obsojen sem bil. - Svobodna Slovenija, Letn. 24[I8!]/1965, št. 25, str. 3-4. 244. Balada o materi : [pesem]. - Svobodna Slovenija, Letn. 24[18!]/1965, št. 25, str. 7. 245. Ob sedomstolctnioi Dantejevega rojstva. - Svobodna Slovenija, Letn. 24[ I8!]/1965, št. 32, str. 1. 246. Ob smrti pisatelja Franca Ksaverja Meška. - Zbornik Svobodne Slovenije : Portret, Letn. 17/1965, št. I, str. 106-112. 247. Prvi slovenski parlament v Ljubljani 3. maja 1945. -Zbornik Svobodne Slovenije : llustr., Letn. 17/1965, št. 1, str. 280-286. 248. Nov pesnik med pobitimi domobranci: [Ivan Hribovšek]. - Zbornik Svobodne Slovenije : Portret. Letn. 17/1965, št. 1, str. 313-315. 249. Slovenec - argentinski pesnik : Viktor Sulčič. - Svobodna Slovenija : Portret, Letn. 24[18!1/1965. št. 39, str. 3. 250. Prva pesniška knjiga mladega koroškega rodu - Miško Maček Ujeti krik. - Svobodna Slovenija, Letn. 24[ 1811/1965, št. 50, str. 2-3. 251. Henrik gobavi vitez v San Justu. - Svobodna Slovenija, Letn. 24[18!]/1965, št. 51. str. 2. 252. Martm Fierro varmenščini in angleščini. -Glas Slovenske kulturne akcije, Letn. 12/1965, št. 25, str. 4-5. 253. Zorko Simčič - Krst pri Savici. - Svobodna Slovenija, Letn. 25[ 19!]/1966, št. 5, str. 3. 2 54. Se nekaj besed o Zborniku Svobodne Slovenije. - Svobodna Slovenija, Letn. 2 5[ 19! 1/1966, št. 6, str. 1. 255. Oh moskovski obsodbi književnikov. - Svobodna Slovenija, Letn. 25[19!]/1966, št. 8, str. 1 256. Ob tisočletmci pokrisjanjevanja Poljakov. - Svobodna Slovenija, Letn. 25[19!]/1966, št. 16, str. 1. 257. V spomin Janezu Jalnu. - Svobodna Slovenija, I.etn. 25[ 19! J/1966, št. 20, str. 3. 258. Odgovor dr. S. Kocipru na odprto pismo meni. - Tabor. Letn. 3/1966. št. 8, str. 220-225. 259. Rešili pesnika - Ivana Hribovska. - Svobodna Slovenija, I.etn. 25[ 19!]/1966, št. 22, str. 3. 260. O knjižnicah in arhivih. - Svobodna Slovenija, Letn. 25[ 19!]/1966, št. 27, str. 1. 261. Ob 30-letniei španske revolucije. - Svobodna Slovenija, Letn. 25f 19!]/1966, št. 29, str. 1 262. Obsodba Mihajlova. - Svobodna Slovenija, Letn. 25[ 19!]/1966, št. 40, str. 1 263. Letošnji narodni praznik - dan slovenske zastave. .. - Svobodna Slovenija, Letn. 25 [ 19!]/1966, št. 43, str. 2. 264. Spominu treh pisateljev, umrlih lani \ domovini [Cvetko Golar, Janez Jalen. Anton Vodnik. Vida Taufer]. - Svobodna Slovenija : Ilustr., Letn. 25f 19!]/1966. št. 48. str. 7-8. 265. Ob štiridesetletnici smrti Srečka Kosovela. - Glas Slovenske kulturne akcije : Portret, I.etn. 13/1966, št. 8, str. 4-5. 266. Vice VIII. spev. - Meddobje. Letn. 9/1966, št. 4/6, str. 275-280. 267. Zapiski ob robu k dobi pred dvajsetimi leti. - Zbornik Svobodne Slovenije : Portret, I.etn. 19/1967, št. 1, str. 96-121. 268. Deklamacija o slovenski zastavi: [pesem]. - Zbornik Svobodne Slovenije, Letn. 19/1967, št. 1, str. 281-283. 269. Tinctu Debeljaku »Iz Pekla« : [pesem]. - Zbornik Svobodne Slovenije, Letn. 19/1967, št 1, str. 332. 270. Papež in nasilje. - Svobodna Slovenija. I.etn. 26[20!]/1967, št. 2, str. 1. 271. Sesllelnica blagoslovilve doma in 50-letniea Majniške deklaracije v San Martinu : govor. - Svobodna Slovenija, Letn. 26[20!]/1967, št. 17, str. 2. 272. OMajniški deklaraciji. - Svobodna Slovenija, I.etn. 26[20!]/1967, št. 21, str. 3. 273. Pred krstno predstavo Vombergarjevega Martina Krpana v soboto 23. julija v Slov. hiši. - Svobodna Slovenija, Leta. 26[20!J/1967, št. 29, str. 3 ; št. 30, str. 3. ' 274. V spomin prvim žrtvam komunistične revolucije pred 25. leti v Sloveniji. - Svobodna Slovenija : Tlustr., Letn. 26[20! J/1967, Št. 35, str. 3-6. 275. Balada o mali Reziki. - Svobodna Slovenija : Ilustr., Leta. 26[20!J/1967, št. 35, str. 3. 276. Znamenje : pesem. - Svobodna Slovenija. Letn. 26f20!]/1967, št. 36, str. 3. 277. Ob stoletnici rojstva Ruben Daria. - Svobodna Slovenija : Portret, Leta. 26[20!J/1967. št. 39. str. 5. 278. Nova povest Marijana Marolta [Rojstvo, življenje in smrt Ludvika KavškaJ. - Svobodna Slovenija, Letn. 26[20!]/1967, št. 46, str. 3. " 279. Nova drama Zorka Simčiča [Zgodaj dopolnjena mladost]. - Svobodna Slovenija, Letn. 26[20!]/1967, št. 50, str. 2. 280. Ob 30-letnici španske revolucije. - Vestnik, Letn 18/1967, št 1/4, str. 31-33. 281. Godba \ opatiji. - Svobodna Slovenija, Leta. 26[20! J/1967, št. 51/52. str. 2. 282. Blagoslovitev slovenske zastave. - Slovenska država, Letn 18/1967, št 11, str. 1-2. 283. Slovenski oddelek Ukrajinske katoliške univerze papeža sv. Klementa - podružnica v Buenos Airesu. - Duhovno življenje, Letn. 34/1967, št. 5/6, str. 315. 284. Ob 50-letnici sovjetske revolucije 1917-1967. - Tabor, Letn. 4/1967, št. 11, str. 289-294. 285. Lana Fraukoja pesnitev »Ivan Višenskij« in naša pokoneilska sodobnost. - Meddobje, Leta. 10/1967, št. 1/3, str. 78-97. 286. V spomin prvim žrtvam komunistične revolucije pred 25. leti v Sloveniji. - Tabor, Letn. 4/1967, št. 10, str. 279-285 ; št. 11, str. 307-3 12 ; št. 12, str. 327-333. 287. Ob srebrnem jubileju. - Zbornik Svobodne Slovenije, Letn. 19/1967, št. 1. str. 5-6. 288. Kotičkov Striček nosi pet križev : [Karel MauserJ. - Misli : Ilustr., Letn. 17/1968, št. 10, str. 278-279. 289. Zopet šola. - Svobodna Slovenija, Letn. 27[21! J/1968, št. 9, str. 1. 290. Ob celovški izdaji Balantiča. - Svobodna Slovenija, Letn. 27[21! J/l 968, št. 9, str. 2. 291. Vsem, ki imajo Še živo vest : Kako se je vršil zadnji proces proti pisateljem v Moskvi. -Svobodna Slovenija, Letn. 27[21!1/1968, št. 12, str. 2. 292. Aleluja.-Svobodna Slovenija. Letn. 27f2111/1968, št. 15, str. 1. 293. Aleluja : Podoha na steklo. - Svobodna Slovenija, Letn. 27[21!1/1968, št. 15, str. 3. 294. Pot do prve slovenske vlade : pred petdesetimi leti. - Svobodna Slovenija, Letn. 27[2111/1968. Št. 15 - št. 37, str. 3 ali 4-5. 295. Pazite, konzuli!.-Svobodna Slovenija, Letn. 27[21'1/1968, št. 17, str. 1 296. V spomin prvim žrtvam komunistične revolucije pred 25. leti v Sloveniji. - Tabor, Letn. 5/1968. Št. 1/2, str. 3-11. 297. Upor in zator pisateljev pod komunističnimi diktaturami. - Zbornik Svobodne Slovenije, Letn. 20/1968, št. 1, str. 104-137. 298. Dokument k smrti Izidorja Cankarja : [Pismo F. S. Finžgarja - profesorju A. AnžiČu|. -Zbornik Svobodne Slovenije, Letn. 20/1968, št. 1. str. 152-155. 299. Debeljak Tine : Slovenstvu v čast - narodu v ponos. - Zbornik Svobodne Slovenije : Portret, Letn. 20/1968. št. 1, str. 179-194. 300. Premieri novih slovenskih dramskih del. - Zbornik Svobodne Slovenije : Ilustr., Letn 20/1968, št. 1, str. 273-281. 301. Tudi na tone pozabimo. - Svobodna Slovenija, Letn. 27f 21! ]/l 968. št. 19, str. 1. 302. Debeljak Tine : Visoko poljsko odlikovanje dr. Tinetu Deheljaku. - Svobodna Slovenija : Ilustr., Letn. 27f21!l/1968, št. 22, str. 4. ' 303. Grahovska tragedija pred petindvajsetimi leti : v spomin grahovskim in drugim notranjskim padlim junakom. - Vestnik. Letn. 19/1968, št. 6, str. 203-207. 304. Ob 10-letnici slovenske srednje šole. - Svobodna Slovenija, Letn. 27[21 ¡1/1968, št. 26, str. 1. 305. Božo Bajuk - 60-letmk. - Svobodna Slovenija : Portret, Letn. 27[2111/1968, št. 28, str. 3. 306. Slikarska razstava arh. Viktorja Sulčiča. - Svobodna Slovenija, Letn. 27[2111/1968, št. 30, str. 3. 307. Avdivizuelna predstava SKAD-a. - Svobodna Slovenija, Lem. 27f21 ¡j/1968, št. 31, str. 5. 308. Tragika prezgodnje obrambe pred komunizmom : (govor na proslavi 25-letnice domo-branstva). - Ves tmk, Letn. 19/1968, št. 5, str. 168-175. 309. Ob naših jubilejih. - Svobodna Slovenija. Letn. 27f21!l/1968. št. 33, str. 1. 310. Pisatelj Karel Mauser - 50-letnik. - Svobodna Slovenija : Portret, Letn. 27f21 ¡1/1968, št. 35. str. 2. 311. Debeljak Tine : Spominska proslava. - Svobodna Slovenija,Letn. 27f21!l/1968. št. 36, str. 3. 312. Tradicija proslave 29. oktobra. - Svobodna Slovenija, Letn. 27[21!"|/1968, št. 42, str. 1. 313. Doneski k Levstikovemu Martinu Krpanu. - Vrednote, Letn. 5/1968. št. 1. str. 177-201. 314. Ob 50 letnici Cankarjeve smrti. - Svobodna Slovenija, Letn. 27[21 H/1968, Št. 50, str. 1 315. Razstava Bare Rcmčcve v Tilcari. - Svobodna Slovenija : Ilustr., Letn. 27[21!]/1968, št. 51/52, str. 3-4. 316. Pevskemu zboru v Mendozi za dvajsetletnico in novo leto 1969 : [pesem] : Kulftirni dan v Mendozi. - Svobodna Slovenija, Letn. 28[22! 1/1969, št. 3, str. 3-4. 317. Knjiga o Janezu Evangelistu Kreku : [Vinko Brumen - Srce v sredini]. - Svobodna Slovenija, Letn. 28f2211/1969, št. 4, str. 2-3. 318. Komu v dobro'.' : [uvodniki. - Svobodna Slovenija,Letn. 28[22!1/1969, št. 6, str. 1. 319. Somoodločba narodov v sovjetski sferi od Lenina do Bržnjeva. - Zbornik Svobodne Slovenije, Letn. 21/1969, št. 1, str. 61-84. 320. Gosposvetska hvalnica : [pesem z notami]. - Zbornik Svobodne Slovenije : Ilustr., Letn. 21/1969, Št. 1, str. 241-245. 321. Gosposvetska hvalnica. - Svobodna Slovenija, 1 ,etn. 28[22! 1/1969, št. 8, str. 4. 322. Antologija ruske poezije XIX. stoletja v španščini. - Svobodna Slovenija, Letn. 28[22!]/1969, št. 9, str. 4. 323. Dr. J. Ev. Krek in Argentina : [Vinko Brumen - Srce v sredini]. - Svobodna Slovenija, Letn. 28[22!]/1969, št. 10, str. 4. 324. Tako komunisti kakor prej carji : [uvodniki. ~ Svobodna Slovenija, Letn. 28[22!]/1969, št. 13, str. 1. 325. Ob 50-letnici ustanovitve Kominterne : [uvodnikj. - Svobodna Slovenija, I.etn. 28[22!J/1969, št. 17, str. 1 ; št. 18, str. 1. 326. Črtice o slovenskih izseljencih v kasteljanščini : [Viktor SulčičJ. - Svobodna Slovenija, Letn. 28[22!J/1969, št. 17, str. 3. 327. Duhovno branje za mcscc maj : [Jilip Žakelj - Za Bogom vredna največje oastij. - Svobodna Slovenija, Letn. 28[22! J/1969, št. 19,'str. 4. 328. Dva Djilasa : [uvodnikj. - Svobodna Slovenija. I.etn. 28[22!J/1969, št. 22, str. 1. 329. Na rob Kavčičevemu nastopnemu govoru : [uvodnikj. - Svobodna Slovenija, Letn. 28[22!J/1969, št. 27, str. 1. 330. Praznik slovenske mladine. - Svobodna Slovenija, I.etn. 28[22!J/1969, št. 30, str. 3. 331. Poizkusi in napori za univezo v Ljubljani pred letom 1918. - Svobodna Slovenija : Ilustr., Leto. 28[22!J/1969, Št. 33, str. 3.' 332. Stanko Majcen - Matere : Pred vprizoritvijo Majcnove drame v soboto, 16. avgusta. -Svobodna Slovenija, I.etn. 28[22!J/1969, št. 33, str. 7. 333. Začetek II. svetovne vojne pred 30 leti : [uvodnikj. - Svobodna Slovenija, Letn. 28[22!J/1969. Št. 36, str. 1. 334. Samoodločba pri marksistih : [misli iz predavanja na 8. večeru SKAJ. - Svobodna Slovenija, Letn. 28[22!J/1969, št. 39, str. 2. 335. Ljubo Sire - Nesmisel in smisel. - Svobodna Slovenija, Letn. 28[22!J/1969, št. 40, str. 2. 336. Debeljak Tine : Nova knjiga - »Martin Fierro« [Knjižna ocenaj. - Duhovno življenje : Ilustr, Letn. 37/1970, Št. 8, str. 502-503. 337. Donesek k stoletnici naravoslovca Ivana Regna. - Zbornik Svobodne Slovenije : Portret. Letn. 22/1970, Št. 1, str. 118-132. 338. Smrt pisatelja Stanka Maj ena. - Zbornik Svobodne Slovenije : Portret, Letn. 22/1970, št. l.str. 195. ' 339. France Balantič, pesmi : kritike in presoje. - Meddobje, I.etn. 11/1970, št. 1, str. 61-66. 340. K odkritju sonetnega cikla Franceta Balantiča : gradivo. - Meddobje. Letn. 11/1970, št. 1. str. 75-76. 341. Marijino obiskovanje : [pesemj. -Vestnik, l etn. 21/1970, št. 1, str. 9. 342. Rudolf Dilong in njegova pesem »Basnik« : gradivo. - Meddobje : llustr., Letn. 11/1970. št. 2, str. 152-158. 343. Iz zbirke Žalost zmagoslavja : poljska vojna in emigracijska lirika med drugo svetovno vojno [Wladislaw Bronicvvski, Stanislavv Balmski in Jerzv BazarcvvskiJ. - Meddobje, Letn. 11/1970, št. 4. str. 277-279. 344. Pot k prvi slovenski vladi. - Vestnik, I.etn. 21/1970, št. 3, str. 108-109. 345. Slovenski slovničaiji, prolirevolucionarji in zmagoviti umik pred 25 leti. - Vestnik, Letn. 21/1970, št. 5, str. 155-160. 346. Dopolnitev pisma Ivana Cankarja. - Meddobje : llustr., I .etn. 11/1970, št. 4, str. 314-317. 347. Delo kipaija Goršcta v letu 1970. - Zbornik Svobodne Slovenije : Portret, Letn. 22/1970, št. 1, str. 209-210. 348. Vetrinje : iz Velike čme maše za pobite Slovence [pesemj. - Vestnik, Letn. 21/1970, št. 2, str. 35-38. 349. Mirku Kimčiču za 70-letnico. - Svobodna Slovenija : Portret, Letn. 29[23!J/1970, št. 1, str. 3. 350. Matiček se ženi-v Slovenski hiši.-Svobodna Slovenija, Letn. 29[23!J/1970, št. 15,str. 2-3. 351. Ob 25-lctniei krvavega bratomora : uspela tiskovna konferenca - gradivo k našemu boju in predstavitev Martina Fierra. - Svobodna Slovenija : llustr.. Letn. 29[23! J/1970, št. 26, str. 2-3. 352. Slovenski kulturni delavec - stoletnik : Jurij Trunk. - Svobodna Slovenija, Letn. 29[23!J/1970, št. 36. str. 4. 353. Ob 50-letnici Koroškega plebiscita. - Svobodna Slovenija,Letn. 29[23! J/1970, št. 40, str. 1. 354. Debeljak Tine : Z Martinom Fierrom je zrastel slovenski ugled. - Svobodna Slovenija : llustr, Letu. 29[23!J/1970, št. 44, str. 3 ; št. 45, str. 4. 355. Koncert zdniženih pevskih zborov. - Svobodna Slovenija. Leta. 29[23!J/1970, št. 45, str. 4. 356. Martin Fierro v slovenščini: Pogled na prevod argentinske epopeje. - Svobodna Slovenija, Letn. 29[23!J/1970, št. 45, str. 4. 357. Ob stoletnici I. jugoslovanskega kongresa v Ljubljani. - Svobodna Slovenija, Letn. 29[23!J/1970, Št." 48, str. 1. 358 France Prešeren ob stosedemdesetletnici rojstva 1800—1970 : Prešernov sonet Vrba v različnih prevodih [latinsko, hravatsko, francosko, špansko, nemško, rusko, italijansko, angleško] - Svobodna Slovenija : Portret, Letn. 29[2311/1970, št. 51/52, str. 5. 359. Razpeta jadra - almanah petega letnika slov-, gimnazije. - Svobodna Slovenija, Letn. 29[2311/1970, št. 51/52, str. 7. 360. Kako so nastale junijske spominske proslave pred 25 leti. - Vestnik. Letn. 22/1971, št. 3, str. 77-79. 361. Pisatelj Stanko Majcen umrl. - Svobodna Slovenija : Portret, Letn. 30[24! 1/1971, št. 1, str. 1-2. 362. Pred veliko odločitvijo?. - Svobodna Slovenija, Letn. 30[24! 1/1971, št. 7, str. 1. 363. Umrl je ravnatelj Ivan Dolenec. - Svobodna Slovenija : Portret, Letn. 30[24!1/1971. št. 9, str. 1-2. 364. Dr. Tine Debeljak - Bara Remec: Žalost zmagoslavja. - Svobodna Slovenija, Letn. 30[2411/197 L št. 14, str. 5. 365. Kako se Amienei spominjajo svojega naroda. - Vestnik, Letn. 22/1971, št. 3, str. 83-89. 366. Ohranjevavci slovenske zdomske kulture. - Svobodna Slovenija. Letn. 30[24!"|/1971, št. 16, str. 1. 367. O Katvnskem pomora. - Vestnik, Letn. 22/1971. št. 5/6, str. 147-151. 368. Mladina se prebuja. - Svobodna Slovenija, Letn. 30[24!1/1971, št. 17, str. 1. 369. Smo res ne-slovenci?. - Svobodna Slovenija, Letn. 30[24! j/1971, št. 18, str. 1. 370. Otvoritev novega letnika : predavanje na Ukrajinsko-slovenski fakulteti. - Svobodna Slovenija : Ilustr., Letn. 30[24!1/1971, št. 19, str. 3-4. 371. Kako so nastale junijske spominske proslave pred 25 leti. - Svobodna Slovenija, Letn. 30[24! 1/1971, št," 22," str. 3-4. 372. Obzirnost in dvom. - Svobodna Slovenija, Letn. 30[24! 1/1971, št. 26, str. 1. 373. Pogovori z ustvarjalci : Dr. Ime Debeljak prevajalec poljske lirike. - Glas Slovenske kulturne akcije : Ilustr., Letn. 18/1971, št. 7, str. 4-5. 374. Junak našega časa - v »Sloveniji« : [Stane Kavčič]. - Svobodna Slovenija, I.etn. 30[24!]/l97l, št. 34, str. 1. 375. Povratek k vrednotenju polpreteklosti. - Svobodna Slovenija, Letn. 30|24!]/1971, št. 36, str. I. 376. Ob 80-letnici najstarejšega slovenskega časopisa : [Amerikanski Slovenec] - Svobodna Slovenija, Letn. 30124! ]/l 971, šl. 38, str. 1. 377. Še nekaj ob novem Zborniku: [knjižna ocena]. - Svobodna Slovenija, I etn. 30[24! ]/1971, št. 41, str. I. 378. Petletno poročilo Ukrajinske kat. univerze v Rimu : letošnji slovenski licenciati. - Svobodna Slovenija : Ilustr., Letn. 30[24!]/197L št. 47, str. 8. 379. Nova povest - Huda pravda : [knjižna ocena]. - Misli, Letn. 20/1971. št. 8, str. 246. 380. Armensko vprašanje pred Združenimi narodi. - Vesuiik. Letn. 22/1971, št. 1, str. 11-14. 381. Zalostinka brez naslova : [pesem]. - Misli, Letn. 21/1972, št. 6, str. 146. 382. Jože Javoršek in France Balantič. - Svobodna Slovenija, Letn. 31[25!]/1972, št. 1, str. 2. 383. Mohorjeva družba v letu 1972. - Svobodna Slovenija, Letn. 31 [25!]/1972, št. 2, str. 2. 384. Marijan Maroll - umrl. - Svobodna Slovenija : Portret, Letn. 31[25!]/1972, št. 3, str. 3. 385. Jože Javoršek in Janez Remic, Ivan Ilribovšek in še kdo. - Svobodna Slovenija, Letn. 31[25!]/I972, št. 6, str. 3. 386. Dramatik Joža Vombergar - sedemdesetletnik. - Svobodna Slovenija : Portret, Letn. 31[25!]/I972, Št. 8, str. 3. 387. Šole se odpirajo. - Svobodna Slovenija, Letn. 31[25!]/1972, št. 10, str. 1. 388. Pieta : [pesem]. - Svobodna Slovenija, Letn. 31[25']/1972. št. 13, str. 3. 389. OKatvaskem pomoru. - Vestnik. Letn. 23/1972, št. I, str. 7-11 ; št. 6, str. 131-136. 390. K.junijskemu spominskemu dnevu. - Svobodna Slovenija. Leta. 31 [25!]/1972, šl. 22, sli. 1. 391. LudvikPus. Klasje iz vihaija : kntike iti presoje.-Meddobje. Letn. 12/1972, št 1,str. 78-80. 392. Marija in angel. -Meddobje, Letn. 12/1972, št. 3, str. 213. 393. Martin Fierro. - Meddobje, I.etn. 12/1972, št. 4, str. 279-280. 394. Molitvenik za gospo Bobrovvo. - Meddobje, Letn. 12/1972, št. 4, str. 281-293. 395. Koščena piščal : [pesem]. - Svobodna Slovenija, Letn. 3 1[25!]/1972, št. 22, str. 3. 396. O emblemih slovenske narodnosti in državnosti : [predavanje]. - Svobodna Slovenija, Letn. 31[25!]/1972, Št. 24, str. 2-3. 397. Pred koncertom Gallusa. - Svobodna Slovenija, Letn. 3 1 [25! ]/l 972, št. 29, str. 3. 398. Slovenski narod in simboli njegove narodnosti in državnosti. - Zbornik Svobodne Slovenije : Ilustr.. T.etn. 23/1971-1972, št. 1, str. 132-173. 399. Prijatelju Francetu Steletu. - Svobodna Slovenija, Letn. 31 [25! J/1972, Št. 36, str. 2. 400. Še o propadu Zapada. - Svobodna Slovenija, Letn. 31 [25!J/1972, št. 38, str. 1. 401. Spomin na odkritje Krekove plošče v Selcah. - Svobodna Slovenija, Letn. 31 [25!]/] 972, št. 38, str. 2. 402. Žive kličem. - Svobodna Slovenija. Letn. 3 1[25!]/1972, št. 42, str. 1. 403. Ob 120-letnici Družbe sv Mohorja. - Svobodna Slovenija, Letn. 31 [25!]/1972, št. 50, str. 1. 404. K dnev u človeških pravic. - Svobodna Slovenija, Letn. 32[26!]/1973, št. 4, str. 1. 405. Debeljak Tine : Novo poljsko odlikovanje dr. T. Debeljaka. - Svobodna Slovenija : Ilustr., Letn. 32[26!]/l973, št. 7, str. 2. 406. Ustavil je Sonce in v gibanje sprav il Zemljo : ob 500-letnici N. Kopernika. - Svobodna Slovenija, Letn. 32[26!]/1973, št. 10, str. 3-4. 407. Slavnosti ob 1000-letnici Škofje Loke. - Svobodna Slovenija, Letn. 32[26!]/1973, št. 11, str. 3. 408. K združevanju Evrope. - Svobodna Slovenija, Letn. 32[26!]/l 973, št. 12, str. 1-2. 409. Ob poljskem jezikoslovcu Baudouinu de Courtnnavn. - Meddobje. T.etn. 13/1973, št. 3, str. 239-244.' 410. Ob tridesetletnici Balantičeva smrti : kronika. - Meddobje, Letn. 13/1973, št. 4, str. 308-319. 411. Nova nemška študija o Cankarju : Wilhelm Heiliger - Nostalgie bei Ivan Cankar. - Svobodna Slovenija, Letn. 32[26!]/1973, št. 15, str. 2. 412. Debeljak Tine : Dr. Tine Debeljak - 70-letnik. - Svobodna Slovenija, Letn. 32[26!]/1973, šl. 17. str. 3. 413. Se o slovenski fakulteti. - Svobodna Slovenija, Letn. 32[26!]/1973, št. 19. str. 1. 414. Mauseijevroman o Frideriku Baragi. - Svobodna Sloveni ja. Letn. 32[26! J/1973, št. 20, str. 2. 415. Zalostinka brez naslova : [pesem]. - Misli: Ilustr... Lem. 22/1973, št. 6, str. 147. 416. Zgodovina Tolminskega [Simon Rutar] - Svobodna Slovenija, Lem. 32[26!]/1973, št. 2*1, str. 2. 417. Debeljak Tine : Novo poljsko odlikovanje dr. T. Debeljaka. - VesUiik : Ilustr., Letn. 24/1973, št. 3/4, str. 57. 418. Bližine in daljave : nova pesniška zbirka Vinka Belieiea. - Svobodna Slovenija. Letn. 32[26!]/1973j šl. 25, str. 3. 419. Pred predstavo Vombargarjeve »Vode« : za pisateljevo 70. letnico. - Svobodna Slovenija, Leto. 32126!]/l973, št. 2l\ str. 2-3 ; št. 28, str. 3-4. 420. Pred Gallusovim koncertom. - Svobodna Slovenija. Leto. 32|26!]/1973, št. 29, str. 3. 421. Anketa o slovenski narodni himni. - Svobodna Slovenija, Letn. 32[26!]/1973, št. 30. str. 3. 422. Dr. 'fine Debeljak - sedemdesetletnik. - Glas Slovenske kulturne akcije : Portret, Letn. 20/1973, št. 4, str. 1,4-5. 423. Krik iz Varšave : [pesem]. - Vestnik, Letn. 24/1973, št. 7/8, str. 120. 424. Slovenska fakulteta. - Vestnik, Letn. 24/1973, št. 7/8, str. 121-122. 425. Tito in Nobelova nagrada za mir. - Svobodna Slovenija, Letn. 32[26!]/1973. št. 31, str. 1. 426. Blagoslovitev Hladnikovega doma v Lanusu. - Svobodna Slovenija, Letn. 32[26!]/1973, št. 32. str. 2-3. 427. Ljubka Šorli - Izbrane pesmi. - Svobodna Slovenija, Letn. 32[26!]/1973, št. 36, str. 2. 428. Arhitekt Viktor Suleie : umrl. - Svobodna Slovenija : Portret, Letn. 32[26!]/1973, št. 37, str. 2. 429. Tridesetletnice kapitulacij. - Svobodna Slovenija. Leto. 32[26!]/1973, št. 39, str. 1. 430. Pred nastopom slovenskega baleta : Kjer so vas zibali.... - Svobodna Slovenija, Letn. 32[26!]/1973, št. 40, str. 3 ; št. 42, str. 3. 431. Ob tridesetletnici Balantičeve smrti. - Svobodna Slovenija, I,etn. 32[26!J/1973, št. 47, str 1-2; št. 48. str. 3. 432. Božične misli ob Balantiču. - Svobodna Slovenija, Letn. 32[26!]/1973, št. 51/52, str. 1. 433. Debeljak Tine : Slovesna izročitev Martina Fierra lujanskemu muzeju. - Svobodna Slovenija, Letn. 32[26!J/1973, št. 51/52, str. 2. 434. Debeljak Tine : Univ. prof. dr. Tine Debeljak - 70-letmk. - Tabor, Letn. 10/1973, št. 7, str. 186-187. 435. Prof. dr. VojeslavuMoletu v spomin. - Svobodna Slovenija, Letn. 33[27!J/1974, št. 6, str. 1-2 436. Ob 125-letmci Prešernove smrti. - Svobodna Slovenija. Letn. 33[27!J/1974. št. 9, str. 1. 437. Dr. Valentin Meršol - 80-letmk. - Svobodna Slovenija : Ilustr.. Letn. 33[27! J/1974, št. 10, str. 1-2. 438. Solženicin. - Svobodna Slovenija, Letn. 33[27!J/1974. št. 11, str. 1. 439. »Kajniti« : [obletnica smrti Karla MarxaJ. - Svobodna Slovenija, Letn. 33[27!J/1974. št. 13, str. 1. 440. Kristus je vstal : [pesemj : prev. Tine Debeljak. -Svobodna Slovenija, Letn. 33[27!J/1974, št. 15, str. 3. 441. Ob 100-letniei rojstva generala Maistra. - Svobodna Slovenija, Letn. 33[27!J/1974, št. 16, str. 1. 442. Ob 30-letnici smrti prelatadr. Antona Breznika. - Svobodna Slovenija, Letn. 33[27!J/1974, št. 17, str. 2. 443. Debeljak Tine : Dr. Tine Debeljak odlikovan. - Svobodna Slovenija : Ilustr., Letn. 33[27! j/1974. Št. 20, str. 1 : št. 31, str. 1-2. 444. »Slovenija« v veži Slovenske hiše. - Svobodna Slovenija, Letn. 33[27!J/1974, št. 21, str. 2-3. 445. Debeljak Tine : Tine Debeljak - prevajalec. - Svobodna Slovenija, Letn. 33[27! j/1974, št. 25, str. 3. 446. Dva boljševiška genocida Ukrajincev. - Vestnik, Letn. 25/1974, št. 1/4, str. 15-20. 447. Srbska knjiga o Marxovi hčeri :NenadPertovič. - Svobodna Slovenija, Letn. 33 [27! J/l 974, št. 27/28," str. 4. 448. Petdesetletnica prve uprizoritve Župančičeve Veronike Deseniške. - Svobodna Slovenija : Ilustr., Letn. 33[27!]/1974, št. 34, str. 5. 449. K 20-letnici smrti Ivana Trinka. - Svobodna Slovenija, Letn. 33f27! J/1974, št. 35, str. 1. 450. Spomini na Srečka Kosovela ob njegovi 70-letnici : 1904-1974. - Glas Slovenske kulturne akcije, Letn. 21/1974, št. 5, str. 3-4. 451. Mladina pred novo nevarnostjo. - Svobodna Slovenija, Letn. 33f27!]/1974, št. 39, str. 1. 452. Proslava obletnice Našega doma v San Justu. - Svobodna Slovenija, Letn. 33[27!]/1974, št. 42, str. 3. 453. Dodatek in dopolnilo k Rajka Ložarja recenziji knjige spominov V. Moleta. - Meddobje. Letn. 14/1974, št. 1/2. str/l 45-147." 454. Ob pozabljeni 30-letnici smrti Marijana Rremžarja. - Vestnik, Letn. 25/1974. št. 11/12, str. 143-147. 455. Ob 50-letnici prve uprizoritve Župančičeve Veronike Deseniške. - Meddobje, Letn. 14/1974, št. 1/2, str. 157-160. 456. Luzitanci ; K uvodu v Camoensov ep Luzijada. - Meddobje. Letn. 14/1974, št. 3, str. 231-236. 457. Hvalospev radosti. - Meddobje, Letn. 14/1974, št. 4, str. 289-291. 458. Dve novi pesniški zbirki : Tine Debeljak - Venček poljskih vojaških popevk; Zorko Simčič - Korenine večnosti. - Svobodna Slovenija. Letn. 33[27!]/1974. št. 51/52, str. 4. 459. Kulturna akcija je samo ena : Ob dvajsetletnici slov enske kulturne akcije. - Glas Slovenske kulturne akcije. Letn. 21/1974, št. 3/4, str. 3. 460. Debeljak Tine : Podelitev poljskega odlikovanja dr. Tinetu Debeljaku. - Duhovno življenje, Letn. 41/1974, št. 9, str. 571. 461. Dr. Branislava Sušnik : Raziskovalka indijanskih plemen. - Zbornik Svobodne Slov enije : Ilustr., Letn. 24/1973-1975, št. 1, str. 299-305. 462. Domobranci : [pesem]. - Vestnik, Letn. 26/1975, št. 11/12, str. 223. 463. Trideset let zdomske emigracijske književnosti. - Zbornik Svobodne Slovenije, Letn. 24/1973-1975, št. 1, str. 381-437. 464. Ivana Arška v San Juslu. - Svobodna Slovenija, Letn. 34[28!]/1975, št. 1, str. 3. 465. Hrvatska revija. - Svobodna Slovenija, Letn. 34[28!]/1975. št. 1, str. 4. 466. Odločilni dnevi - pred 30 leti. - Svobodna Slovenija, Letn. 34[28!]/1975, št. 5, str. 1. 467. O Jalta, kraj nesrečnega imena!. - Svobodna Slovenija, Letn. 34|28!]/1975. št. 7. str. 1. 468. Vlajičeva številka Naše reči. - Svobodna Slovenija, Leta. 34[28!]/1975, št. 9, str. 2. 469. Ob začetku šolskega leta. - Svobodna Slovenija, Letn. 34[28!]/1975, št. 11, str. 1. 470. Karel Mauser v francoščini : [Sin mrtvega]. - Svobodna Slovenija, Leta. 34[28!]/1975, št. 11. str. 3. 471. Moja velikonočna misel. - Svobodna Slovenija, Letn. 34[28!]/1975, št. 13, str. 1. 472. Vinko Beličič -Nekjeje luč. - Svobodna Slovenija, Leta. 34[28!]/1975. št. 14, str. 2. 473. Pred uprizoritvijo Cankarjevega Kralja na Belajnovi. - Svobodna Slovenija, Letn. 3412811/1975,51. 14, str. 3. 474. Ob 30-letnici »Tretjegamaja«. - Svobodna Slovenija. Letn. 34[28!]/1975, št. 18, str. 1. 475. Umrl je prof Prane Veber. - Svobodna Slovenija, Letn. 34[28!]/1975, št. 23, str. 2. 476. Knjiga o kardinalu Stepincu. - Svobodna Slovenija, Leta. 34[28!]/1975, št. 24, str. 1. 477. Himna ob sončnem zahodu. - Meddobje, Letn. 15/1975, št. 3/4, str. 247-248 478. K narodnemu prazniku 29. oktobra. - Svobodna Slovenija. Letn. 34[28!]/1975, št. 43, str. 1. 479. Lik Saharova. - Svobodna Slovenija, Letn. 34[28!]/1975, št. 45, str. 2 ; št. 46, str. 2 ; št. 47, str. 2-3 ; št. 48, str. 2. 480. Pred Gallusovo božičnico. - Svobodna Slovenija, Leta. 34[28!]/1975, št. 50, str. 2-3. 481. V žalosti k Mariji : [pesem iz Vetrinjskega trospeva]. - Misli : Ilustr., Letn. 24/1975, št. 6, str. 147. 482. Ob pozabljeni 30-letnici smrti Marijana Kremžarja. - Vestaik. Letn. 26/1975, št. 1/3, str. 12-16 : št 4/6, str. 44-50. 483. Lujanski romar : [pesem]. - Duhovno življenje, Letn. 42/1975. št. 5, str. 302-303. 484. Vilko Čeč : [osmrtnica]. - Duhovno življenje : Portret, Letn. 43/1975, št. 7, str. 438-439. 485. Debeljak Tine : Venček poljskih vojaških popevk [Knjižna ocenaj. - Duhovno življenje, Letn. 43/1975, št. 8/9, str. 496. 486. Bakuninov revolucionarni katekizem. - Zbornik Svobodne Slovenije, Letn. 24/1973- 1975, št. 1, str. 220-226. 487. Domobranci : [pesemj. - Duhovno življenje, Leln. 42/1975, šl. 8/9, str. 477. 488. Janku Strbencuza 60-ti rojstni dan : [pesem]. - Vestnik. Letn. 27/1976, št. 7/9, str. 143. 489. Ob Prešernovem dnevu. - Duhovno življenje, Leln. 43/1976, šl. 2, sir. 78-84. 490. Bodimo živi udje slovenstva v svetu. - Duhovno življenje, Letn. 43/1976, št. 9, str. 513-515. 491. Ob 50-letnici smrti Srečka Kosovela. - Duhovno življenje, Letn. 43/1976, št. 10/11, str. 599-605. 492. Ob 60-letnici boljševiške revolucije. - Duhovno življenje, Letn. 43/1976, št. 10/11. str. 606-613. 493. Nismo ga pozabili : (Bernard Ambrožie). - Misli : Ilustr., Letn. 25/1976, šl. 9/10, sir. 257-258. 494. Aleksander Solženicin - Odprto pismo voditeljem S7.. - Duhovno življenje, T,etn. 43/1976, št. 2, str. 117-118. 495. Nekaj novih knjig in publikacij. - Svobodna Slovenija, Leln. 35[29!J/1976, šl. 1, sir. 4. [Več nadaljevanj - v letu 1976 = 27], 496. K Prešernovemu dnevu. - Svobodna Slovenija, Letn. 35[29! J/1976, št. 5, str. 1. 497. Borba za človeške pravice na Poljskem. - Svobodna Slovenija. Letn. 35[29! J/1976, št. 10. str. 1, 3. 498. Sodja Franc - Glejte že sonce zahaja. - Duhovno življenje, Letn. 43/1976, št. 2, str. 118-119 499. Stoletnica Dragotina Ketteja. - Duhovno življenje : Portret. Leta. 43/1976, št. 4, str. 226-229. 500. Nezmotljiv dokaz. - Duhovno življenje, Letn. 43/1976, št. 5, str. 271. 501. Stoletnica Ivana Cankarja. - Svobodna Slovenija, Leln. 35[29! J/l 976, šl, 19, str. 1 502. Zborna deklamacija v spomin junakov. - Duhovno življenje, Letn. 43/1976, št. 6, str. 354-356. 503. O Cankarjevi veri. - Duhovno življenje, Letn. 43/1976, št. 7, str. 407-412. 504. Mladinska himna. - Duhovno življenje, Letn. 43/1976, št. 7, str. 429. 505. Stoletnica rojstva pesnika Silvina Sardenka. - Duhovno življenje : Portret, Letn. 43/1976, št. 12, str. 654-658. 506. France Balantič - Zbrano delo. - Duhovno življenje, Letn. 43/1976, št. 12, str. 690-691. 507. Vidmar včeraj in danes : Cankar je bil kristjan. - Svobodna Slovenija, Letn. 35[29!1/1976, št. 22, str. 1. 508. Ob 200-letnici ameriške ustave: vpliv slovenskegaustoličevanjskega obreda. - Svobodna Slovenija, Letn. 3512911/1976, št. 28, str. 1. 509. Predavanje o Kosovelu v SKA. - Svobodna Slov enija. Letn. 35[29!1/1976, št. 29, str. 3. 510. O pluralizmu v Cerkvi. - Svobodna Slovenija, Letn. 3512911/1976, št. 30, str. 3. 511. Rvrokomunizem - konec sovjetskega imperializma? - Svobodna Slovenija, Letn 3512911/1976, št. 33, str. 1. 512. Miti in biblija : predavanje F. Bergantapri SKA. - Svobodna Slovenija, Letn. 35[29! 1/1976, št. 33, str. 3. 513. Ob Cankarjevem spomeniku v Ljubljani. - Svobodna Slovenija, Letn. 3512911/1976, št 35, str. 1. 514. Pred Taborom v Slomškovem domu. - Svobodna Slovenija, I-etn. 35[29!1/1976, št. 37, str. 3 515. Mendoški »Hlapec Jernej« v Buenos Airesu. - Svobodna Slovenija, Letn. 35|29!1/1976, št. 42, str. 3. 516. Zgodovina Ribnice in ribniške pokrajine [Anton Skubic|. - Svobodna Slovenija, Letn 35[29!1/1976, št. 44, str. 3. 517. Jurčičev »Deseti brat«. - Svobodna Slovenija. Letn. 35[29!]/1976, št. 46, str. 3. 518. Slava Božiča 1945 : [pesem]. - Svobodna Slovenija, Letn. 35[29! 1/1976, št. 51/52, str. 3. 519. Dr. Stanko Kociper 60-lelnik. - Svobodna Slovenija, Letn. 36[30! 1/1977, št. 17, str. 3. 520. Ob 10-letnici Ukrajinske humanistično-filozofske fakultete s slovenskim oddelkom v Buenos Airesu. - Svobodna Slovenija, Letn. 36[30!1/1977, št. 17, str. 3 521. Ne odpadi od slovenskega naroda, temveč ga vključi v novo argentinsko okolje!. - Duhovno življenje. Leta. 44/1977, št. 6, str. 365-367, 372. 522. Slovenska kulturna akcija v letu 1978. - Glas Slovenske kulturne akcije, Letn. 24/1977. Št. 11/12. str. 2-3. 523. Tudi s tem se lahko postavljamo : [srednjeveški rokopisi]. - Misli: Ilustr., Letn. 26/1977, št. 9, str. 264-265. 524. Med knjigami in revijami [prej Nekaj novih knjig in publikacij]. - Svobodna Slovenija, Letn. 36[30!]/1977, št. 1, str. 2. [Več nadaljevanj - v letu 1977 = 28-58], 525. Meškov Henrik, gobavi vitez na sanjuškein odru. - Svobodna Slovenija. Letn. 36[30!]/1977, št. 2, str. 3. 526. Karel Mauser - umrl : testament Karla Mauserja. - Svobodna Slovenija : Portret, Letn. 36f30!]/1977, št. 4, str. 1-2. 527. Karel Vladimir Truhlar - umrl. - Svobodna Slovenija, Letn. 36f30!]/1977, št. 5, str. 2-3. 528. Ob petletnici smrti Marijana Marolta. - Svobodna Slovenija, Letn. 36f30!]/1977, šl. 8, str. 3. 529. Ob 35-letmci smrti Silvina Sardenka. - Svobodna Slovenija, Letn. 36f30!]/1977, št. 14, str. 5. 530. Ob 60 letaici boljševiške revolucije. - Duhovno življenje, Letn. 44/1977, št. 10/11, str. 606-613. 531. Slovenstvo nam je dano od Boga. - Svobodna Slovenija, Letn. 36f30!]/1977, št. 15, str. 1. 532. 100-letniku dr. Jožefu Demšarju. - Svobodna Slovenija, Letn. 36f30!]/1977, št. 18, str. 3. 533. Debeljak Trne : Visoka mednarodna priznanja dr. Tinetu Debeljaku. - Svobodna Slovenija, Leta. 36f30!]/1977, št. 24, str. 3. 534. Še dve 90-lelnici: Frank Kern in Ivan Maličič. - Svobodna Slovenija, Letn. 36f30!]/1977, šl. 29, str. 2. 535. Tudi s tem se lahko postavljamo : [kultura]. - Svobodna Slovenija, Letn. 36f30!]/1977, št. 32, str. 1. 536. Predavanje dr. M. Gogala pri SKA. - Svobodna Slovenija, Letn. 36f30!]/1977, šl. 33, str. 3. 537. Ob 60-letnici smrti dr. Janeza Ev. Kreka. - Svobodna Slovenija, Letn. 36f30!]/1977, št. 40, str. 1. 538. Zdomske Slovenije ni?. - Svobodna Slovenija, T.etn. 36[30!]/1977, št. 43, str. 1. 539. Poljska jubileja v Argentini. - Svobodna Slovenija, Letn. 36[30!]/1977, št. 47, str. 3. 540. Nekaj še nezbranih Mauserjevih črtic : Otroci, Kmečka smrt [iz zapuščine]. - Svobodna Slovenija, T.etn. 36[30!]/1977, št. 49, str. 3-4. 541. Karel Mauser - pesnik. - Svobodna Slovenija, Letn. 36[30!]/1977, št. 51, str. 3. 542. Odprtje nove tov arne bratov Oblak »F.T. A« v Tucumanu. - Svobodna Slovenija, Letn. 36[30!]/1977, št. 51, str. 6. 543. Ob Župančičevi stoletnici. - Duhovno življenje : Portret, Leta. 45/1978. št. 1, str. 33-41 ; Št. 2, str. 109-111. 544. Pesem o slovenski pesmi : fragment iz neobjavljene pesmi. .. - Duhovno življenje, Letn. 45/1978, št. 7, str. 420-421. 545. Med knjigami in revijami [prej Nekaj novih knjig in publikacij]. - Svobodna Slovenija, Letn. 37[31 !]/1978, št. 6, str. 2. [Več nadaljevanj - v letu 1978 = 59-77], 546. Vctrinjski psalm : [pesem]. - Misli: Iluslr.. Letn. 27/1978, št. 6, str. 162. 547. Olimpijski venec. - Meddobje, Letn. 16/1978, št. 1/2, str. 69-100. 548. Leposlovne nagrade dr. Ignacija Lončka. - Meddobje, Letn. 16/1978, št. 1/2, str. 152-160. 549. Novi plavž : Iz zbirke reportaž in črtic Cmi Kamnitnik. - Meddobje. Letn. 16/1978, št. 3, str. 163-184. 550. Prispevek k 60 letalci smrti dr. J. H. Kreka. - Meddobje, Letn. 16/1978, št. 3. str. 237-240. 551. Začrt Beloruske književnosti ; Iz beloruskega pesništva. - Meddobje, Letn. 16/1978, št. 4. str. 285-296. 552. Slovenska zastava : [pesem]. - Misli : Ilustr., Leta. 27/1978, št. 10/11, str. 297. 553. Ob obletnici Mauser je ve smrti 21. 1. 1977. - Svobodna Slovenija. Letn. 37[31 !]/1978, št. 3, str. 1. 554. Ob stoletnici Župančičevega rojstva. - Svobodna Slovenija, Leta. 37[31!]/1978, št. 4, str. 2-3. 555. Ruski učenjak o Ziljankah pred 138 leti : k letošnjemu slovenskemu dnevu. - Svobodna Slovenija, Letn. 37[31 !]/1978, št. 15, str. 2. 556. Dr. Tinetu Debeljaku ob 75-letnici. - Svobodna Slovenija : Portret. I.etn. 37[31!J/1978, št. 17, str. 3. 557. Marjan Jakopič : umrl. - Svobodna Slovenija, Letn. 37[31!]/1978, št. 18, str. 3. 558. Tako pa res ne! : [polemika ob knjigi K. Mauseija »Na Črepinjeku«]. - Vestnik, Letn. 29/1978, št. 6/9, str. 139-144. 559. Nazaj v7 kulturno ždanovščino. - Svobodna Slovenija. Letn. 37[31! J/1978, št. 25, str. 1. 560. Ob 60-lelniei Narodnega s\ela v Ljubljani. - Svobodna Slovenija, Letn. 37|31!J/1978, št. 33, str. I. 561. Ob 500-letnici velikega turškega vpada 1.1478 - Svobodna Slovenija, Letn. 3 7[31! J/l 978, št. 39, str. 3. 562. Proslava 22. obletniee Našega doma v SanJustu. - Svobodna Slovenija, Letn. 37[31 !]/1978, št. 41. str. 3. 563. Veronika Deseniška v Našem domu v SanJustu. - Svobodna Slovenija, Letn. 37[31 !]/1978, št. 42, str. 2. 564. Proslava misijonske nedelje. - Svobodna Slovenija, Letn. 37[31!J/1978. št. 45, str. 3. 565. Karel Mauser - Zemlja sem in večnost. - Svobodna Slovenija, Letn. 37[31!]/1978, št. 51/52, str. 2. 566. Ob 100-letnici prihoda v Argentino. - Svobodna Slovenija, Letn. 37[31!]/1978, št. 51/52, str. 4-5. 567. Zaključek srednješolskega tečaja. - Svobodna Slovenija, Letn. 37|31!J/I978, št. 51/52, str. 7. 568. Ob 75 letnici dr. Tineta Debeljaka : [intervju]. - Duhovno življenje : Ilustr.. Letn. 45/1978, št. 4, str. 214-219 ; št. 6. str. 359-365 ; št. 7, str. 417-419 ; št. 8, str. 483-489 ; št. 9, str. 527-532. 569. Ob 40-letnici Slovenske akademije znanosti in umeuiosti. - Svobodna Slovenija, Letn. 38[32']/1979,Št. 1. str. 1-2. 570. Med knjigami in revijami [prej Nekaj novih knjig in publikacij]. - Svobodna Slovenija, Letn. 38|32!J/1979. št. 2, str. 2. [Več nadaljevanj"- v letu 1979 - 78-108J. 571. Pisatelju Mauseiju v spomin. - Svobodna Slovenija, Letn. 38[32!]/1979, št. 2, str. 3-4. 572. Najstarejši slovenski pisatelj lvanMatičič umrl. - Svobodna Slovenija, Letn. 38[32!]/1979, št. 7, str. 3. 573. V šole L - Svobodna Slovenija, Letn. 38[32!]/1979, št. 8, str. 1. 574. Ob stoletnici pesnika Murna Aleksandra. - Svobodna Slovenija, Letn. 38[32!]/1979, št. 9, str. 2. 575. Ob 35-letnici bitke za Monte Cassino. - Svobodna Slovenija, Letn. 38[32!]/1979, št. 10, str. 2. 576. Brodolomci, verni in neverujoči. - Svobodna Slovenija, Letn. 38[32!]/1979, št. 11, str. 1 ; št. 12, str. 1. 577. Ukrajinska katoliška univerza imena Papeža Klimenta v Rimu. - Svobodna Slovenija, Letn. 38[32!]/1979, št. 13/14, str. 6. 578. Slava pogumnim ljudem. - Svobodna Slovenija, Leta. 38[32!]/1979, št. 21, str. 1. 579. Debeljak line : Dr. Tine Debeljak imenovan za častnega predsednika SKA. - Svobodna Slovenija,Letn. 38[32!]/1979,"št. 22. str. 3. 580. Morivec sv. Stanislava - mutec osojski. - Svobodna Slovenija, Letn. 38[32!]/1979, št. 23. str. 3. 581. Leto, posvečeno otroku. - Svobodna Slovenija, Letn. 38[32!]/1979, št. 30, str. 1. 582. Ob 35-letnici varšavske vstaje. - Svobodna Slovenija, Leti. 38[32!]/1979, št. 32, str. 1. 583. Uprizoritev igre »Praprotno seme« v SanJustu. -Svobodna Slovenija, Letn. 38[32!]/1979, št. 33, str. 3. 584. Pomembna 40-letnica. - Svobodna Slovenija, Letn. 38[32!]/1979, št. 34, str. 1. 585. Slowackega oda na slovanskega papeža iz leta 1848 : papežu Janezu Pavlu 11.. - Meddobje, Leta. 17/1979, št. L str. 55-62. 586. Iz beloruskega pesništva TI.. - Meddobje, Letn. 17/1979, št. 4, str. 347-350. 587. Jože Krivec: »Pij lant, grenko pijačo« : [ocena knjige]. - Duhovno življenje, Letn. 46/1979, št. 3, str. 184-186. 588. Prvikrat v Čenstohovi. - Duhovno življenje, Letn. 46/1979, št. 6, str. 357-359. 589. Mirko Javornik - pisatelj: za sedemdesetletnico ob izidu knjige Pero in čas 1!.. - Meddobje. Letn 17/1979, šl. 4, sir. 289-346. 590. Pred 40 leti se je začela II. svetovna vojna. - Svobodna Slovenija, Leni. 38[32!]/1979, št. 35, str. 1. 591. Svelovni terorizem in papež. - Svobodna Slovenija, Leln. 38[32!]/1979, št. 36, sir 1. 592. Slovenskogledališče-Večer izvirnih enodejank. -Svobodna Slovenija. Letn. 38f32!]/1979, št 38, str. 3-4. 593. Papežu Janezu Pavlu II. : Oda na prvega slovanskega papeža. - Svobodna Slovenija, Letn. 38[32!]/1979, št. 41, str. 3. 594. Ob stoletnici rojstva ravn. Bogumila Remca. - Vestnik. Letn. 30/1979, št. 1/3, str. 11-14. 595. K letošnjemu narodnemu prazniku. - Svobodna Slovenija, Leln. 38[32!]/1979, šl. 42, sir. 1. 596. Voinbergarjevo »Zlato tele« v Našem domu. - Svobodna Slovenija, Letn. 38f32!]/1979, št. 43, str. 3. 597. Ob slolelniei Josipa Murna - Aleksandrova. - Duhovno življenje : Ilustr.. Leln. 46/1979, št. 3, str. 161-167. 598. Debeljak Tine : Novo odlikovanje dr. Tinetu Debeljaku. - Svobodna Slovenija, Letn. 38f32!]/1979, šl. 44/45, sir. 5. 599. Tisoč devetsto štiiiinosemdeset »1984«. - Svobodna Slovenija, Letn. 38[32!]/1979, št. 48, str. 1. 600. S veli večer : [pesem]. - Svobodna Slovenija, Letn. 38[32!]/1979, šl. 50, sir. 7. 601. Mirko Kunčič 80-letnik. - Svobodna Slovenija : Portret, Letn. 38[32!]/1979, št. 50, str. 9. 602. Debeljak Tine : [imenovanje za člana Accademia Euro-Afričana]. - Misli. Letn. 28/1979. šl. 12, sir. 362-363. 603. Med knjigami in revijami [prej Nekaj novih knjig in publikacij]. - Svobodna Slovenija, Letn. 39[33']/1980, št. 2, str. 2. [Več"nadaljevanj - v letu 1980 = 109-130], 604. Ob stoletnici Stalinovega rojstva. - Svobodna Slovenija, Letn. 39[33!]/1980, št. 4, str. 1. 605. Univ. prof. dr. Vinico Brumen - sedemdesetletnik. - Svobodna Slovenija : Portret, Letn. 39[33!]/1980, št. 5, str. 3. 606. Nekaj pogledov' z naše perspektive na Josipa Broza-Tita. - Svobodna Slovenija, Letn. 39[3~311/1980, št. 8 - št. 50, str. 1 alt 1-2. 607. Ob izbranih delih Karla Mauserja : pogovor. - Svobodna Slovenija, Letn. 39[3311/1980, št. 17, str. 2-3. 608. Ob dnevu vojnih in revolueijskih žrtev. - Svobodna Slovenija, Letn.39f 33 ¡1/1980, št. 21, str. 1. 609. Glosa : ob 35 letnici smrti Narteja Velikonje. - Svobodna Slovenija, Letn. 39[33!1/1980, št. 26, str. 1. 610. Vinko Žitnik-pesnik. - Svobodna Slovenija, Letn. 39[33!1/1980, št. 26, str. 2. 611. Levstikov Martin Krpan. - Duhovno življenje, Letn. 47/1980, št. 8, str. 494-495. 612. Ob zahtevi po novi kulturni reviji. - Svobodna Slovenija, Letu. 39[3311/1980, št. 32, str. 1 ; št 33, str. 1. 613. Za zaščito slovenskega jezika - v Sloveniji. - Svobodna Slovenija, Letn. 39[33!1/1980, št. 40. str. 1. 614. Revček Andrej ček v San Justu. - Svobodna Slovenija, Letn. 39[33!1/1980, št. 42, str. 3. 615. Dramatik Jože Vombergar: [nekrologl. - Svobodna Slovenija, Letn. 39[33!]/1980, št. 44. str. 3-4. 616. Pesem Jegličevcev. - Svobodna Slovenija, Letn. 39f33!l/1980, št. 44, str. 2. 617. Iz Velike čme maše za pobite Slovence : fodlomek'1. - Duhovno življenje, Letn. 47/1980, št, 6, str. ov oj zadaj. 618. Pred predstavo »Velikega odra sveta«. - Svobodna Slovenija, Letn 39f33!]/1980, št. 45, str. 3. 619. Cankarja popravljajo. - Svobodna Slovenija, Letn. 39[33!1/1980, št. 48, str. 1. 620. Ob 75 letnici prve slovenske gimnazije : iz govora .... - Svobodna Slovenija, Letn. 39[3311/1980, Št. 51/52, str. 3. 621. Ob »Prešernovem dnevu«. - Misli : Ilustr., Letn. 29/1980, št. 2, str. 35-37. 622. Za zaščito slovenskega jezika - v Sloveniji. -Misli,Lem. 29/1980, št. 10/11,str. 291-292. 623. O zmagi delavskega upora na Poljskem. - Duhovno življenje, Letn. 47/1980, št. 12, str. 673-676. 624. Med knjigami in revijami [prej Nekaj novih knjig in publikacij]. - Svobodna Slovenija, Letn. 40[34! 1/1981,51. 1. str. 2. [Več nadaljevanj"-v letu 1981 = 131-1531. 625. Nekaj pogledov z naše perspektive na Josipa Broza-Tita. - Svobodna Slovenija, Letn. 40f3411/1981, št. 1, str. 1-2. [Več nadaljevanj - v letu 1981 =42-871. 626. Sami uničujemo svojo zgodovino. - Svobodna Slovenija, Letn. 40[34!1/1981, št. 3, str. 1 ; št. 4, str. 1. 627. Ob 4 letnici Mauserjeve smrti. - Svobodna Slovenija, Letn 40[3411/1981, št. 3, str. 3. 628. Nova knjiga - Mirko Javomik - Pero in čas II. : [ocena knjige]. - Duhovno življenje, Letn. 48/1981, št. 2, str. 116-117. 629. Odkrit dokument o katvnskih morivcih - Svobodna Slovenija, Letn. 40[34!1/1981, št. 7, str 1 630. Ob smrti dr. Valentina Meršola. - Svobodna Slovenija : Portret, Letn. 40[34!1/1981, št. 8, str. 1. 631. Ob 100-letnici Jurčičeve smrti. - Svobodna Slovenija, Letn. 40[34!1/1981, št. 18, str. 1-2 ; št. 35. str. 1. 632. Igra svetovnega popotnika Andreja ICobala v Slomškovem domu : »Denar«. - Svobodna Slovenija, Letn. 40[34! 1/1981, št. 29, str. 3 ; št. 32, str. 3. 633. Naš novi podlistek : Verige lažne svobode - Andrej Prebil. - Svobodna Slovenija, Letn. 40[34! 1/1981, št. 29, str. 4. 634. Gallusov koncert narodnih pesmi. - Svobodna Slovenija, Leta. 40f34!]/l981, št. 42, str. 2. 635. Opomba k stoletnici: [Josip Jurčiči. -Misli : Ilustr., Letn. 30/1981, št. 10, str. 261-262. 636. Nekaj pogledov z naše perspektive na Josipa Broza-Tita. - Svobodna Slovenija, Letn. 41[35!1/1982, št. 1, str. 2. [Več nadaljevanj - v letu 1982 = 88-1321. 637. Med knjigami in rev ijami [prej Nekaj novih knjig in publikaciji. - Svobodna Slovenija, Letn. 41 [35!j/1982, št. 2, str. 2. [Več nadaljevanj"- v letu 1982 - 154-1721. 638. Ruski disident o dogodkih na Poljskem : [M. Bronskil. - Svobodna Slovenija, Letn. 41 [35! 1/1982, št. 3, str. 3. 639. Slomšek in »Ciril-Metodijska« ideja. - Sv obodna Slov enija, Letn. 41 [3 5! j/1982, št. 4, str. 1 ; št. 5, str. 1. 640. Partiji je šlo le 7a revolucijo. - Svobodna Slovenija. I.etn. 41 [35! J/1982. št. 6, str. 1. 641. Ob 130. letnici Mohorjeve družbe : Velikonočni sestanek pri Slomšku 1851. - Svobodna Slovenija, Letn. 41 [35!J/1982, št. 12/13, str. 1-2. 642. Slovenci in hrvatska država : naš ugovor. - Svobodna Slovenija, Letn. 41[35!J/1982, Št. 18, str. 1. 643. Boj za slovenščino v - Sloveniji: [skupna jedra J. - Svobodna Slovenija, Letn. 4 1 [3 5! J/1982, št. 19, str. 1 ; št. 20, str. 1-2 ;"št. 21, str. 1-2. 644. Ob srebrnem j ubiljeju SKAD-a. - Svobodna Slovenija, Letu. 41[35!J/1982, št. 26, str. 1. 645. Še o Kopiniču. - Svobodna Slovenija, Letn. 41[35!J/1982, št. 35, str. 2. 646. Pesem Gojka Djoga : Hiša očeta črno boga. - Svobodna Slovenija, Letn. 41[35!J/1982, št. 35, str. 3. 647. Ob stoletnici rojstva Alojza Gradnika. - Duhovno življenje : Portret, Letn. 49/1982. št. 8, str. 480-485. 648. Nova potrditev': komunizem je - fašizem. - Svobodna Slovenija, Letn. 41[35! J/1982, št. 36, str. L 649. I.e vkup, le vkup, uboga gmajna! : Pozdrav Slovencev iz Argentine rojakom v Kanadi za Slovenski dan. - Svobodna Slovenija, Letn. 41[35!J/1982, št. 38, str. 1. 650. Dragi slovenski rojaki v Kanadi : ob 23. slovenskem dnevu. - Slovenska država, Letn. 33/1982, št. 8/9, str. 1. 651. Sv. Maksimilijan Kolbe. - Svobodna Slovenija, Letn. 41[35!J/1982, št. 44, str. 1. 652. Pomembna papeževa opomba - »mimogrede« : Ob kanonizaciji M. Kolbeta. - Svobodna Slovenija, I.etn. 41[35!J/1982, št. 49, str. 1. 653. Ob 30-lelnici smrti pesnika Joža Lovreučiča. - Svobodna Slovenija, Letn. 41 [35!J/1982, št. 51. str. 2. 654. Zorka Simčiča mladinski igri : [ocena knjige - Čarovnik Začarane doline in Družina ZebedejJ. - Duhovno življenje, Letn. 49/1982, št. 5, str. 314-3 16. 655. Prva povest iz življenja sodobnih slovenskih misijonarjev : Andrej Prebil - Verige lažne svobode. - Katoliški misijoni : Portret, Letn. 56/1982, št. 7, str. 268-272. 656. Jezik in narodna pripadnost. - Misli, I.etn. 3 1/1982, št. 9, str. 227-228. 657. Le vkup. le vkup, uboga gmajna!. - Misli. Letn. 31/1982, št. 11, str. 297. 658. Nekaj pogledov z naše perspektive na Josipa Broza-Tita. - Svobodna Slovenija, Letn. 42[36!]/1983, Št. 1, str. 2. [Več nadaljevanj - v letu 1983 = 133-177], 659. Med knjigami in revijami [prej Nekaj novih knjig in publikacij]. - Svobodna Slovenija, Letn. 42[36!]/1983, št. 2, str. 2. [Več nadaljevanj - v letu 1983 = 173-199], 660. Debeljak Tine : Prof. dr. Tine Debeljak - 80-letmk. - Tabor. Letn. 20/1983, št. 3/4. str. 49-50. 661. Debeljak Tine : [80-letnik]. - Misli, Letn. 32/1983, št. 7, str. 186. 662. Osemdeset let dr. Tineta Debeljaka. - Duhovno življenje : Portret, Letn. 50/1983, št. 4, str, 225-227. 663. Debeljak Tine : naš častni predsednik - osemdesetletnik. - Glas Slovenske kulturne akcije : Ilustr., Letn. 30/1983, št. 1, str. 3. 664. Naši na tujih tleh. - Misli. Letn. 32/1983. št. 11, str. 299-300. 665. Ob smrti pisatelja Lojzeta Tlija. - Svobodna Slovenija, Letn. 42[36!]/l 983, št. 3, str. 3. 666. Ob Prešernovem dnevu, - Svobodna Slovenija. Letn. 42[36!]/1983, št. 6, str. 1. 667. Ob stoletnici rojstva škofa dr. Rožmana. - Svobodna Slovenija, Letn. 42[36!]/1983, št. 8, str. 1 ; št. 9, str. 1 ; št. 10, str. 1. 668. Ob obletnicah smrti Marksa in Stalina. - Svobodna Slovenija, Letn. 42[36!]/1983, št. 10, str. 1 ; št. 11/12, str. 2. 669. Dr. Tine Debeljak - slavijenec. - Svobodna Slovenija : Tlu.str..Letn. 42[36!]/1983, št. 15, str. 2 670. Debeljak Tine : Dr. Tine Debeljak - osemdesetletnik. - Svobodna Slovenija : Portret, Letn. 42[36!]/1983, št. 16, str. 1-2. 671. Pozabljeni genocid [Ukrajina]. - Svobodna Slovenija, Letn. 42[36!]/1983, št. 18, str. 1 672. Naloge mladih zgodovinarjev. - Svobodna Slovenija, Letn. 42[36!]/1983, št. 27, str. 1 673. Pred razstavo slikarja Ivana Bukovca v SKA. - Svobodna Slovenija, Letn. 42[36!]/1983, št. 31, str. 2. 674. Ob stoletnici rojstva Ivana Preglja. - Duhovno življenje : Portret, Letn. 50/1983, št. 10/11, str. 617-620 ; št. 12, str. 672-676. 675. Kulturni večer SKA : Karol Wojtyla - papež Janez Pavel II. - pesnik in dramatik. - Svobodna Slovenija, Letn. 42[36!]/1983, št. 32, str. 3-4. 676. Jasnogorski gospe. - Meddohje, Letn. 18/1983, št. 4, str. 275-277. 677. Izredna nagrada natečaja za pripovedništvo + Valerije Pipp pri SKA. - Meddobje. Letn. 19/1983, št. 1/2, str. 123-127. 678. Petdeset let Duhovnega življenja. - Duhovno življenje, Letn. 50/1983, št. 4, str. 220-224. 679. Alton Skubic - Čigav je Gallus? : [uvod]. - Svobodna Slovenija, Letn. 42[36!]/1983, št. 40, str. 3. 680. Tri knjige dr. Branislavc Sušnik : Med knjigami in revijami. - Svobodna Slovenija, Letn. 42[36!]/1983, št. 40, str. 2 ; št. 41, str. 2. " 681. Pevski nastop Bernarde Fink. - Svobodna Slovenija, Letn. 42[36!]/1983, št. 42, str. 2. 682. Ob 100-letnici rojstva pisatelja Ivana Preglja. - Svobodna Slovenija, Letn. 42[36!]/1983, št. 44, str. 1. 683. France Dolinar- umrl. - Svobodna Slovenija, Letn. 42[36!]/1983, št. 47, str. 3. 684. Men who built the Snowy : [ocena knjige]. - Misli, Letn. 33/1984, št. 7, str. 169-170. 685. Med knjigami in revijami [prej Nekaj novih knjig in publikacij] - Svobodna Slovenija, Letn. 43[37!]/l 984, št. 1, str. 2. [Več nadaljevanj - v letu 1984 = 200-218], 686. V spomin : iz »Črne maše«. - Misli, Letn. 33/1984, št. 6, str. 130. 687. Ob protestu proti programskim jedrom. - Svobodna Slovenija, Letn. 43[37!]/1984, št. 2, str. 1. 688. Staji učilna zidana: v Šole jih dajmo!. - Svobodna Slovenija. Letn. 43[37!]/1984, št. 9, str. 1. 689. Upanje proti upanju : uvodnik posvečen Milošu Starem. - Svobodna Slovenija, Letn 43[37!]/1984, št. ¡7, str. 1. 690. Vojska za križe. - Svobodna Slovenija. Letn. 43[37!]/1984, št. 20, str 1. 691. Obisk univ. prof. dr. Jožeta Velikonja v Argentini. - Svobodna Slovenija, Letn. 43[37! ]/1984. Št. 21, str. 2 : št. 22, str. i. 692. Poljaki proslavljajo 40-letnico zmage na Monte Cassino. - Svobodna Slovenija, Leta. 43 [37!]/1984, št. 23, sir. 1. 693. Vremensko poročilo. - Svobodna Slovenija, Letn. 43137! J/1984, št. 25, str. 1. 694. Poudarjanje leninizma Še ni isto kot odklanjanje stalinizma. - Svobodna Slovenija, I.etn. 43|37!]/1984, št. 26, str. 1. 695. Najino prvo srečanje [Anton OreharJ. - Duhovno življenje, Letn. 51/1984, št. 7, str. 413-416. 696. Dvoje volitev. - Svobodna Slovenija. Letn. 43[37!J/1984, št. 30, str. 1. 697. Dr. Rajko Ložar - oseindesetletnik. - Svobodna Slovenija, Letn. 43 [37! J/1984, št. 34, str. 2. 698. Smrt kardinala .fosila Slipyja. - Svobodna Slovenija, Leta. 43[37! J/1984, št. 38. str. 1. 699. Malo pojasnilo : [Josip Vidmar o Kocbeku]. - Svobodna Slovenija, Letn. 43[37! J/1984, št. 45, str. 3. 700. 15. obletnica smrti dr. Milia Kreka. - Svobodna Slovenija, Leta. 43[37!J/1984, št. 48, str. 1. 701. Poskus predstavitve polj skega pesnika in dramatika Karola Wojtv le - papeža Janeza Pavla IT.. - Meddobje, Lem. 21/1985, št. 1/2, str. 7-38. 702. Šopek pesmi češkega pesnika Josefa Hore ; Pesnik Josel" Hora. - Meddobje. Letn. 21/1985, št. 1/2, slr/76-86. 703. Pesem rodni zemlji. - Meddobje, Letn. 21/1985, št. 3/4, str. 196. 704. Dr. Rajko Ložar - umrl. - Svobodna Slovenija, Letn. 44[38! J/1985, št. 4, sta 2. 705. Dr. Marjanu Zajcu v spomin. - Svobodna Slovenija, Leta. 44138! J/1985, št. 6, str. 2. 706. Med knjigami in revijami [prej Nekaj nov ih knjig in publikaeijj. - Svobodna Slovenija, Letn. 44[38! J/1985, št. 11/12, str. 2. J Več nadaljevanj - v letu 1985 =219-236], 707. Domobranci zmagoviti še v umiku. - Svobodna Slovenija, Letn. 44[38!]/1985, št. 16, str. 1. 708. Ob 40 letnici umora Narteja Velikonja. - Svobodna Slovenija, Letn. 44[38!]/1985, št. 43/44, str. 3. 709. Almanah iz RariloČ - Moderna slovenska zgodovina...; Almanah - Nova obzorja : [knjižna ocenaj. - Svobodna Slovenija, Letn. 44[38!J/1985, št. 50, str. 4. 710. Srebrni jubilej srednješolcev ob Srebrni reki. - Svobodna Slovenija. Letn. 44[38!]/1985, št. 50, str. 4. 711. Ime maj : [pesem]. - Misli. Letn. 35/1986, št. 5, str. 124. 712. Med knjigami in revijami [prej Nekaj novih knjig in publikacij]. - Svobodna Slovenija, Letn. 45[39!]/1986, št. 2. str. 2. [Več nadaljevanj - v letu 1986 - 238-253], 713. V spomin dr. Viktorju Korošcu - Svobodna Slovenija, Letn. 45[39!]/1986, št. 10/11, str. 3. 714. Dr. Jože Krivec - 70-letnik. - Sv obodna Slovenija, Letn. 45[39!]/1986, št. 12, str. 2. 715. Pisatelj Mirko Javornik. - Svobodna Slovenija. Letn. 45[39!]/1986, št. 19, str. 2. 716. Domobranci - angloameriška vojska?. - Svobodna Slovenija, Letn. 45[39!]/1986, št. 21, str. 1 717. Kipar France Gorše. - Svobodna Slovenija, LeUi. 45[39!]/1986, št. 36, str. 2. 718. V spomin : Janko Lavrin in France Vodnik - Svobodna Slovenija, Letn. 45[39!]/ 1986, št. 39, str. 2. 719. Stopetdeset letnica Prešernovega Krsta pri Savici. - Svobodna Slovenija, Letn. 200 45[39!]/1986, št. 48, str. 2. 720. Žalostni (ne)uspehi OF. - Svobodna Slovenija, Letn. 46[40!]/1987, št. 4, str. 1. 721. Med knjigami in revijami [prej Nekaj novih knjig in publikacij]. - Svobodna Slovenija, Letn. 46[40!]/1987, št. 5, str. 2. [Več nadaljevanj - v letu 1987 = 252(4!)-259]. 722. Ivanka Velikonja 90 - letnica. - Svobodna Slovenija, LeUi. 46[40!]/1987, št. 9, str. 2. 723. Janezu Pavlu II vpozdrav : pesem. - Svobodna Slovenija. Letn. 46[40!]/1987, št. 10, str. 1-2. 724. Spor o nesmrtnikih : ob odprtju nove šole v Poljanah. - Svobodna Slovenija, Letn 46[40!]/1987, št. 25. str. 1. 725. Debeljak Tine : Odlikovanje dr. Tinetu Debeljaku. - Svobodna Slovenija, Letn. 46[40!]/1987, št. 46, str. 2. 726. Postelja Tolovaja Mataja : iz zbirke »Kvliea z povesti narodnieh«. - Meddobje, Letn. 23/1987, št. 3/4, str. 169-180. 727. Lujanski romar : [pesem]. - Duhovno življenje, Letn. 54/1987, št. 5, str. 196-197. 728. Debeljak Tine : 85 let dr. Tiueta Debeljaku. - Glas Slovenske kulturne akcije : Portret, Leto. 35/1988, št. 2, str. 5 ; št. 3, str. 3-4. 729. Dr. Tine Debeljak 85-letnik. - Svobodna Slovenija : ILustr I.etn. 47[41!]/1988, St. 15, str. 2. 730. Debeljak Tine : Univ. prof. dr. Tine Debeljak [nekrolog], - Tabor. Letn. 26/1989, št. 3/4, str. 53. 731. Spomini na Tineta Debeljaka - planinca. - Svobodna Slovenija, Letn. 48[42!]/1989, št. 8, str. 2-3. 732. Debeljak Tine : Kaj je objavil dr. Tine Debeljak v DZ'?. - Duhovno življenje. Letn. 56/1989, št. 5, str. 229-230. 733. Nekaj stopinj sTinetom Debeljakom. - Svobodna Slovenija, Letn. 48[42!]/1989, št. 9/10, str. 3 734. Dr. Tine Debeljak : 1903 - 1989. - Ameriška domovina, Letn. 91/1989, št. 9. str. 6. 735. Žabe - Latinke : iz zbirke Pomladi in jeseni (1955). - Meddobje, Letn. 24/1989, št. 1/2, str. 57. 736. Iz Velike črne maše za pobite Slovence : [odlomek]. - Duhovno življenje, Letn. 57/1989. št. 6, str. ovoj spredaj. 737. Umrl je dr. Tine Debeljak. - Ameriška domovina, Letn. 91/1989, št. 10. str. 4. 738. Portret literata : [nekrolog]. - Duhovno življenje : Portret, Letn. 56/1989, št. 5, str. 223-227. 739. Častnemu predsedniku, pesniku in kritiku Slovenske kulturne akcije : [nekrolog] - Glas Slovenske kulturne akcije, Letn. 36/1989, št. 1. str. 1-2. 740. Debeljak Tine : Dr. Tine Debeljak - umrl. - Duhovno življenje : Portret, Letn. 56/1989, št. 3/4, str. 176. 741. Iz poslovllncga gov ora [ob smrti dr. Tine Debeljak]. - Duhov no življenje, Letn. 56/1989, št. 5, str. 228-229. 742. Debeljak Tine : [nekrolog]. - Slovenska država, Letn. 40/1989, št. 1/2. str. 9. 743. Debeljak line : Umrl je pesnik Velike črne maše za pobite Slovence. - Vestnik, Letn. 40/1989, št. 1, str. 16-i 9. 744. Vetrinjski psalm : [pesem]. - Misli : llustr., Letn. 38/1989, št. 6, str. 129-130. 745. Dr. line Debeljak je pisal tudi za otroke : [nekrolog]. - Božje stezice : llustr., Letn. 38/1989, št. 5, str. 55-56. 746. Debeljak Tine : [poročilo o smrti]. - Misli. Letn. 38/1989, št. 1/2, str. 27. 747. Debeljak Tine : IJmrl je dr. Tine Debeljak. - Svobodna Slovenija : Portret, Letn. 48[42!J/1989, št. 4, str. 1-3. 748. Spomin na dr. Tineta Debeljaka. - Svobodna Slovenija. Letn. 48[42! J/1989, št. 6, str. 2. 749. Debeljak Tine : Umrl je dr. Tine Debeljak [nekrologj. - Katoliški glas, Letn. 41/1989, št. 5, str. 6. 750. Debeljak Tine : Jamnikovemu Tinetu izpod nun v slovo. - Svobodna Slovenija, Leta. 48[42!J/1989, št. 7, str. 2. 751. Moj oče m Škotja Loka. - Delo, 32, št.238 (11.X. 1990), str. 13-14. Portret. 752. Iz Velike črne maše za pobite Slovence : [odlomekj. - Duhovno življenje, Letn. 58/1990, št. 6, str. 283-285. 753. Moj gost: [pesemj. - Duhovno življenje, Leta. 57/1990, št. 6, str. 293. 754. Debeljak Tine : Debeljakova Črna maša v Sloveniji. - Duhovno življenje. Letn. 57/1990, št. 9, str. 497. 755. Ne vemo—. - Zaveza, 1, št. 3 (1991), str. 25. 756. Dr. Tine Debeljak in Martin Fierro. - Svobodna Slovenija, Leta. 50[44!J/1991, št. 18, str. 4. 757. In tempore lilo : odlomki iz Črne maše. - Zaveza, 1, št. 2 (1991). str. 1. Ilustr. 758. Requiem za Tončka Pangerca : pokopanega v gori Paine. - Planinski vestnik, 92, št. 1 (1992), str. 36. Portret. 759. Zbornik referatov s simpozija o dr, Tinetu Debeljaku : [Knjižna ocenaj. - Duhovno živ l jenje : Ilustr., Letn. 59/1992, št. 8, str. 249. 760. Srečko Kosovel. - Zbornik Slovenske kulturne akcije, (1994), str. 58-60. 761. Debeljak Tine : Spominska plošča v Skolji Loki dr. Tinetu Debeljaku. - Svobodna Slovenija, Letn. 54[48! J/1995, št. 24. str. 1; št. 25, str. 3. 762. Za junijski spomin : [pesem iz Vetrinjskega psalmaj. - Misli, Letn. 44/1995, št. 6, str. 162. 763. Lujanski romar : [pesemj. - Duhovno življenje, Letn. 68/2001. št. 4, str. 103. 764. Tvoj vrt. - Zaveza, str. 77, T.etn. 11. št. 2, jun. 2001. 765. Hej, tretji maj! : [pesemj. - Svobodna Slovenija, Letn. 61/2002, št. 17, str. 1. 766. Letos novembra bo 100-letnica rojstva izseljenskega duhovnika mons. Janeza Hladnika : bližajoča se obletnica. (1). - Duhovno življenje : Ilustr., Letn. 69/2002, št. 8, str. 243-245. 767. 22. decembra bo 100-letnica rojstva izseljenskega duhovnika mons. Janeza Hladnika. (2). - Duhovno življenje: Ilustr.. I.etn. 69/2002, Št. 9, str. 273-274. 768. Debeljak Tine : [Razstava in slovesnosti ob 100-letnici rojstva ... : Čmi Kamnitnik - Loma Negra, knjiga]. - Glas Slovenske kulturne akcije : Ilustr., Letn. 49/2003, št. 3/4, str. [2-4] 769. Debeljak Tine : Spomini na starega očeta. - Svobodna Slovenija, I.etn. 62/2003, št. 40, str. 3-4. 770. Kdo je prevedel Martina Fierra? : [napaka v tisku]. - Svobodna Slovenija, Letn. 62/2003. št. 41, str. 4. 771. Serenada. - Slovenska zborovska glasba 13 [7,vočni posnetek], 1 CD, št. 16. 772. Iz dna : [pesem]. - Glas Slovenske kulturne akcije, Letn. 49/2003. št. 1/2, str. [5], 773. VNUK razstava ob 100-letnici rojstva dr. Tineta Debeljaka. - Svobodna Slovenija, Letn. 62/2003, Št. 36, str. 2. 774. Ob 100. obletnici rojstva dr. Tineta Debeljaka. - Duhovno življenje : Ilustr.. Letn. 70/2003, št. 3, str. 77-78. 775. Ob stoletnici rojstva dr. Tineta Debeljaka. - Svobodna Slovenija : Ilustr., Letn. 62/2003. št. 16, str. 1-2.4. 776. Predavanje ob stoletnici rojstva dr. Tineta Debeljaka. - Svobodna Slovenija : Ilustr., Letn. 62/2003,"št. 16, str. 2. 777. Meditacija ob postavitvi spomenika dr. TinctuDebeljaku : obletnica. - Meddobje : Ilustr., Letn. 37/2003, Št. 3/4, str. 177-186. 778. Predstavitev knjige dr. Tineta Debeljaka »Črni Kamnitnik - Loma Negra« : literarni komentarji. - Meddobje, Letn. 38/2004, št. 1/2, str. 153-160. 779. Sem senca zapuščena : [ob razstavi dr. Tineta Debeljaka]. - Tabor, Letn. 41/2004, št. 1/3, str. 26-27. 780. Debeljak l ine : kulturni večeri - predstavitev knjige »Čmi Kamnitnik«. - Glas Slovenske kulturne akcije, Letn. 49[511 J/2004, št. 1/2, str. [7]. 781. Debeljakov Črni Kamnitnik : [knjižna ocena]. - Ameriška domovina : Ilustr., Letn. 106/2004, Št. 2, sir. 2. 782. Podekvatorske jaslice : [pesem]. - Duhovno življenje, I.etn. 71/2004, št. 10, str. 315. 783. Ob odkritju spomenika dr. Tinetu Debeljaku : [govor na slovesnosti v Skofji I.oki, 25. 11. 20031 - Duhovno življenje : Ilustr.. Letn. 71/2004, št. 1, sU' 16-18. 784. Brezjanski romar : [pesem]. - Duhovno življenje, Letn. 71/2004, št. 1, str. 28. 785. Iz Vetrinjskega psalma : Ded in vnuki: [pesmi].-Tabor, Letn. 41/2004, št. 1/3. str. 24-27. 786. Asperges me hvsopo... : (Črna maša). - Tabor. Letn. 42/2005, št. 1/3, str. 3-6. 787. Ob stoletnici Župančičevega rojstva. - Zaveza, str. 86-87, Letn. 17, št. 1. mar. 2007. 788. France Balantič. - Tabor : Portret. Letn. 44/2007, št. 10/12, str. 151-155. 204 AMERIŠKA DOMOVINA = AMERICAN HOME (1919-2008) (Prejeli od našega prijatelja iz Avstrije) nepodpisano - pripis: moje ali Jamar (TD) 11.03. Dve himni I. 12.03. Dve himni II 21.08. Ali smo Slov enci Balkanci9 22.08. Ali smo Slovenci Balkanci? (konec) 01.10. Jamar: Srečanje na pol pota 05.09. Klic po moralnih načelih v svetovni politiki II 10.09. Tito snubi duhovščino I 11.09 Tito snubi duhovščino II 205 11.09. Slovenci v Rimu se poklanjajo ubitim ameriškim letalcem 1946 Jamar: (Od našega prijatelja iz begunstva) 02.10. »Displaced Persons« I. 03.10. »Displaced Persons« II 04.10. »Displaced Persons« III. 07.10. »Displaced Persons« IV. 09.10. »Še o brezdomovincih« 06.11.1946 Jamar: Se o ubežnikih I. 07.11.1946 Jamar: Še o ubežnikih II. 20.11.1946 Jamar: Pri nas je demokracija, pri vas je pa ni! I. 21.11.1946 Jamar: Pri nas je demokracija, pri vas je pa ni! II 22.11.1946 Jamar: Pri nas je demokracija, pri vas jc pa ni! III 19-17 02.01.1947 Jamar: Ameriški Domovini za novo leto 13.02.1947 Jamar: Beg Primorcev pred komunizmom I. 14.02.1947 Jamar: Beg Primorcev pred komunizmom II. ( Pripis »Že prihaja. .. ni moj -TD) 24.02.1947 JAMAR: Še goriška tragedija 19-17 Anton Jamar: (Misli slovenskega begunca ob papežev ih besedah za božič 46) »V miselnosti sc nismo motili« 4.) Kongres Kristusa Kralja 1939 06.07. 5.) Korošec - Natlačen: III.) S kolom in pod masko 20.05 V.) Slovenija - nova Španija 21.05 VI.) Ne proti okupatorju, proti - Bogu! X.) Smrt fašizmu1 XI.) Ne preganjamo vere! 30. XII.) Udari pastirja! XIII.) Odpad pod državni jarem 19-18 06.05.1948 nepodpisano: pripis moje; Pomembno srečanje (ponatis iz Svobodne Slovenije-15.04) Moja pisma v Ameriško domovino: 19-19 Jamar: pisma iz Argentine 11.04. Pn o pismo 13.04. Drugo pismo 19.04 Tretje pismo 20.04.(NO.78) Četrto pismo 25.04. Peto pismo 11.07. Šesto pismo 13.07. Sedmo pismo 27.07. Osmo pismo 1950 08.09. Tine Debeljak: Misli ob Jonzelovi knjigi «Jutro brez sonca« 1. 11.09. Tine Debeljak: Misli ob Jonzetovi knjigi«Jutro brez sonca« 2. 1951 03.05. Dr. Tine Debeljak ( po Svob. Slov.): Ob smrti dr. Antona Novačana 1969 10.07.1969 Na rob Kavčičevemu nastopnemu govoru (td v Svob. Slovenij i) 28.08.1969 nepodpisani (pripis: moj članek): Izbruhi sovraštva radi verske pripadnosti v Sev. Irski 1973 09.08. Tito in Nobelova nagrada za mir ( ponatis td Svob Slov.) 1978 19.05.1978 Tine Debeljak: Draga 75 (ponatis Svob. Slov. 10.02.77) 23.06.1978 Tine Debeljak: Knjiga o skandinav skem izvoru Slovencev (Franc Jeza) (recenzija) Kopije originalnih pisem poslanih za Ameriško domovino; ni originala Am. Domovine): ..........(dat. 24.08.46) Nastop slovenske pevke v Rimu (dat. 25.11.946) Skrunilec grobov (datirano 20, 4. 47) Pred vrati v širni svet (pismo iz Italije - Bagnoli 29.10.1947) Promocija v taborišču Bagnoli pri Neaplju (dat. 29.10.1947) Ob odhodu »Santa Cruz« v Argentino (pismo iz Neaplja datirano 11.1.1948) Vendar se je premaknilo (dat. 10.2.48) V kitajske misij one jc šel prvi slovenski zdravnik dr. Janez Janež - reševalec ameriških padalcev (dat. 12. maju 1948) 1957 9.1. Karel Mauser: Tine Dcbcljak: France Balantič - (recenzija) 208 Anton Jamarje psevdonim dr. Tineta Debeljaka dr. Tine Debeljak z loškim grbom v ozadju (iz družinskega arhiva Marka Vombergaija) Helena Janežič ŽIVLJENJE IN DELO TINETA DEBELJAKA Pisati o dr. Tinclu Debcljaku jc častna in težka naloga. Kako zajeti v besede osebnost, ki jo slutimo i/, njegovega delovanja, i/, pripovedovanj in zapisanega o njem? Kako ujeti hrepenenje in čustva, ki vejejo iz njegovih pesmi, pisem, zapisov...? S svojim delom jc dodobra zaznamoval dva svetova. Najprcj stari, predvojni svet - svojo rodno Škofjo Loko in slovenski kulturni prostor: nato pa. po vojni vihri, ki je pretresla zemeljsko oblo. še svoj novi svet. Argentino, ki ga jc - begunca -sprejela v svoja ncdija. Kol urednik, slavist, prevajalec, kritik, pesnik in pisatelj jc pustil neizbrisen pečat in se uvrstil med v elikane slovenskega kulturnega in ustvarjalnega življenja; kot zelo preprostega in skromnega človeka z zlatim srcem pa sc ga spominjajo vsi, ki so ga tudi osebno poznali. Dr. Tine Debeljak seje rodil 27. aprila 1903 v Škofji Loki, v starem mestnem jedru pod uršulinskim samostanom, zato se ga je prijelo tudi ime Tinče s Podnun. Dijaška leta jc preživel na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu nad Ljubljano, kjer je urejal list Domače vaje ter objavljal prispevke v številnih glasilih (Križ na gori. Mentor), svoje prv e pesmi pa je objavil že leta 1921 v kultunio-lilcrarni reviji Dom in svet. Kot sodclavec in kasneje urednik jc rev iji ostal zvest v se do sv ojega odhoda na tuje. Sodeloval je v dijaški igralski skupini in ustvaril nekaj nepozabnih likov iz starogrških dram ter se proslavil kot izvrsten recitator. Ves čas je bil odličen in dejaven učcncc, ki pa jc. po svojih besedah, imel največ težav po vzgojni plati, saj je spadal med »upornike« in »reformatotje«. Skupaj z dragimi dijaki je namreč škofu Jegliču predlagali reforme v zavodski vzgoji. Leta 1922 seje vpisal na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, na pobudo profesorja dr. Ivana Prijatelja Študiral tudi v Pragi ter leta 1927 diplomiral v Ljubljani. Nato jc nadaljeval študij v Krakovu na Poljskem, kjer je na tamkajšnji univerzi postal lektor za slovenski jezik in zavzeto pripravljal disertacijo Revmontovi Kmetje v luči književne kritike, ki jo je zagovarjal leta 1936 V tem času je veliko pisal pesmi ter jih objavljal v revijah, pripravljal tudi izdajo pesniške zbirke, vendar je le-ta ostala v rokopisu. Zgodnja smrt profesorja dr. Prijatelja je preprečila njegovo zaposlitev na ljubljanski univerzi in tako je bil po odsluženem vojaškem roku imenovan za suplenta na gimnaziji v Nikšiču v Črni gori. Na novo delov no mesto je žc odšel s svojo mlado ženo Vero Remec, ki jo je spoznal v knjigarni, kamor je hodil kupovat knjige. Kakor da bi ga usoda že takrat hotela pripraviti na kasnejšo ločitev od domovine, je kljub številnim prošnjam /a premestitev ostal v Nikšiču do leta 1935. Tudi od tam je spremljal in pisal v slovenske časopise in revije, dokler ni uvidel. da zaradi političnih razmer kot profesor ne bi nikoli mogel oditi domov v Slovenijo. Zato je izstopil iz držav ne službe in si s tem dejanjem na novo začrtal pot ter svojo umetniško usodo. Sprejel je delo urednika kulturne rubrike dnevnika Slovenec in na tem mestu ostal do konca njegovega izhajanja (1933-1945). Od leta 1939 do 1945 je bil tudi urcdnik revije Dom in svet. pisal je pesmi, ocene, kritike, preglede ter prevajal i/ češčine. poljščine, ruščine, italijanščine in madžarščine. Zlasti je prevajal slovanske pesnike in pisatelje, saj je sklenil, da bo iz vsakega slovanskega jezika prevedel najbolj značilna dela. S to idejo seje lotil tudi prevoda Olimpijskega venca, pa gaje konec vojne prehitel. Delo je ostalo neizdano. vendar že opremljeno z ilustracijami svakinje Bare Remec, kije grafično obogatila večino njegovih del. Bilje dober poznavalec evropskih literatur in literarnih lokov, hkrati pa je odkrival in dajal možnost tudi mladim slovenskim avtorjem, med drugim seje navduševal nad polnostjo Kocbekove poezije in preučeval Balantiča. Ob njegovi smrti leta 1944 je za izdajo pripravil njegovo pesniško zbirko V ognju groze plapolam. Med drugo svetovno vojno je nadaljeval z uredniškim delom in kršil kulturni molk. saj je verjel, daje slovenska pisana beseda v teh težkih časih še bolj potrebna. Njegova polje bila vedno lesno povezana z njegovo rodno Loko. Vedno jo je imel pred očmi, pa čeprav sredi samotne pampe. Skupaj s kolegi profesorji je leta 1930 ustanovil Profesorski ceh v duhu loške cehovske tradicije. Kljub odsotnosti je v njem aktivno sodeloval in bogatil kulturno življenje predvojne Škofje Loke. Bilje med pobudniki in ustanovitelji Muzejskega društva Škofja Loka. ki je nastalo iz Profesorskega ceha, in soustanovitelj Loškega muzeja. Leta 1936 je priredil in postavil na odre Škofjeloški pasijon - pn o slovensko dramsko besedilo i/pod peresa patra Romualda Icr bil med glavnimi sodclavci zbornika Škof/a Loka in njen okraj (1936). kjer je objavil svoja prispevka o škofjeloškem pasijonu in o znanih loških kulturnikih. Žc v študentskih letih je skupaj s prijateljema dr. Pavlom Blaznikom in prof. Francetom Planino, sosedoma iz podnun, sanjal, kako bodo obeležili 1000-letnico rojstnega kraja. Čeprav v daljni Argentini, vendar z mislijo na Loko. je leta 1973 poskrbel za izdajo knjige rojaka Ivana Dolenca Moja rasi. s čimer jc izpolnil svojo mladostno obljubo tisočletnemu mestu. Vojna vihra je vse postavila na glavo. Maja 1945 je skupaj s tastom in obema svakinjama ter mnogimi drugimi zbežal čez mejo v Avstrijo in si s tem rešil glavo. Toda kalvarija se je Šele začela. Prek taborišč v Vetrinju. Lienzu in Riccioneju je julija 1945 dospel v Rim in tu oslal tri leta. Že v Italiji je nadaljeval svoje literarno poslanstvo. Leta 1946 jc v Rimu izšel njegov Koledarček slovenskih emigrantov z ilustracijami Bare Remec Argentina gaje sprejela leta 1948. Njegova družina, ženit Vera s tremi otroki (Tine. Metka in Jož.cjka). pa so na posredovanje Rdečega križa lahko prišli za njim Šele leta 1954. Sprva kot pomivalec steklenic v fannacevtski tovarni, nato vratar v oddaljeni tovarni ccmcnta Loma Ncgra ter po prihodu družine uradnik v pisarni v Bucnos Airesu je nadaljeval svoje delovanje tudi v novi domovini in postal pravi kulturni in politični steber tamkajšnjim rojakom. Leta 1954 jc bil med ustanovitelji Slovenske kulturne akcije (SK A), osrednje organizacije za Slovence zunaj domovine in bil prvih deset let njen predsednik. Ves čas je sodeloval pri reviji Meddobje, ki jo je sedem let tudi urejal, bil v uredniškem odbo-ni tednika Svobodna Slovenija in več let v uredniškem odboni Koledarja Zbornika Svobodne Slovenije. Njegov argentinski opus je izjemea saj je napisal nad tisoč člankov' različne vsebine. Nadaljeval je delo. ki gaje opravljal kot kulturni urednik pn Slovencu in urednik Doma in sveta, udcjstvoval seje kol literarni kritik, pisal jc eseje in ocene ter se posvečal slovenskim izdajam v Argentini in zamejstvu. Še vedno je ludi veliko prevajal. Izpostavili velja njegov prevod Dantejevega Pekla i/ italijanščine, prevedel pa je ludi največji argenlinski nacionalni ep Martin Fierro. Hkrati je to čas ubesedilve vojnih in povojnih grozot in hrepenenja, posledično pa naslanka več pesnilev in pesniških zbirk. Žc lcla 1949 je izšla pesnilev Velika črna maša za pobite Slovence, kmalu nato pa še nekslj pesniških zbirk. Med njimi ima posebno mesto zbirka Poljub (1951). ki govori o hrepenenju po ljubljeni ženi in prcdslavlja s tovrstno Icmaliko pravo rcdkosl v svetovni pesniški antologiji. V emigraciji je napisal več zgodb s skupnim naslovom Črni Kanmitnik. ki so povezale Škofjo Loko z njegovim delovnim meslom v Argenlmi. Knjiga je izšla poslhumno. opremljena s fotografskim materialom lljegovcga vnuka Marka Vom-bergatja. Črni Kanmitnik. Loma Negra. Školja Loka.. .Ko razmišljam o dr. Tine tu Debe-ljaku. ne moretn tnirno dcjslva. da sc ga je domov ina po vojni mačehovsko odrekla in je bil dolga leta zamolčan. Žal svoje vrnitve ni dočakal, simbolično pa se je v rnil v svoj rodni kraj s simpozijem 12. oktobra 1990, ki je bil organiziran prav v Škofji Loki ob ponatisu prve leposlovne knjige povojne emigracije v Argentini, Velike črne maše za pobite Slovence. Različni strokovnjaki so osvetlili njegovo podobo po letih zamolčanja in se mu s tem vsaj delno oddolžili. Ob stoletnici rojstva je bila v Narodni in univerzitetni knjižnici postavljena razstava o njegovem življenju in delovanju, ob razstavi pa je izšel tudi katalog s popisom njegove literarne zapuščine, ki jo hrani NUK (Ms 1464). Želimo si. da bi sc temu opusu pridnižil ludi argentinski del. lc tako bi bila njegova v rnitev domov res popolna in bi končno našel zasluženo mesto med slovenskimi kulturnimi ustvarjalci. Spominu nanj sc je poklonila ludi njegova Škofja Loka. Lcla 1995 so mu na rojstni hiši odkrili spominsko ploščo, leta 2003 pa je ob stoletnici rojstva dobil mesto ob svojih mladostnih podnunskili tovariših, dr. Blazniku in prof. Planini, v Aleji znamenitih Ločanov. Skozi velika očala, ki so njegov zaščitni znak. zamišljeno zre v svoje mesto. In morda ga spet. kakor daljnega leta 1923. obhaja slutnja, ki jo je prelil v pesem: Gledam, o gledam pred seboj naše mesto, Naš. košček sveta, našo krajino zvesto... Gledam o gledam ta lepi kos zemlje In vem: nikdar se ga nagledal ne bom O Loka, moj dom, moj dom. 214 KAZALO Aleksander Igličar: Ob izidu kn jige Olimpijski venec 5 Piotr Kaszuba: Nagovor veleposlanika Republike Poljske 8 Janusz Klim: Nagovor predsednika Društva slovensko- poljskega prijateljstva 9 Kazhnicrz Wierzynski: OLIMPIJSKI VENEC 13 Tine Debeljak: Kazimicrz Wierzyriski: Olimpijski venec 15 Tine Debeljak: K. Wierzyriski do razpada Poljske 1939 47 Nikolaj Jež: Lovorov venec zmage in žalost zmagoslav ja 73 Nikolaj Jež: Opombe k pesmim 101 Nikolaj Jež: Laur olimpijski i smutek /,wyci£stwa Streszczenie 105 Rozina Švent GRADIVO ZA BIBLIOGRAFIJO TIN ETA DE BELJAKA 113 Marija Lebar: K bibliografi ji Tineta Debeljaka 114 Rozina Švcnl: Bibliografski pregled 115 Izvirne knjige ... 117 Bibliografija predvojnih člankov (1920-1941) 124 Bibliografija člankov (1945-2007) 159 Bibliografija člankov iz Amerišle domovine 205 Helena Janežič: Živl jen je in delo Tineta Debeljaka 210 muzejsko društvo škofja loka