POMEMBNI MEJNIKI ŠOLE NA ČRNUČAH
Od najstarejše do najnovejše
Zakfjuček preteklega solskega leta je b"l za učence in učilelje osnovne Sole na črnučah in ne nazadnje ludi za prebivalce tega Kraja, Se posabej siovesen. saj ao praznovali pomemben jubilej v razvoju Sole, na obeleži-tev katerega so se skrbno pnpravili. S predstavitvijo nekatenh Solskih dejavnosti, predvsem s telesno vzgojnega podtočja, so se ufienct in uči!el|i vključili tudi v proslavljanje praznika občme Ljubljana - Bežlgrad ter prazmka Slirih krajevnlh skupnosti lega šolskega okoliša.
Osnovna 4ola na Črnufiah ima že lepo tradicijo. Letos je minilo 141 let. odkar je bila zgrajena ob črnuSnicr šola z eno samo učilmco, ki pa jo je I. 1895 poškodoval močan potres. Zalo so novo Solo zgradili tik pred izlekorn sioleija in od takrai mmeva natanko 90 let.
Zaradi sialnega naraSčanja Stevila prebivalstva in s (em tudi Stevila otrok, ki so moralr tiodrti v šolo, je druga Sola postala premajhna. Ta vzrok |e do danes stalno pnsoten in zato ima osnovna Sota na Crnučah tako razgibano zgodovino in mnogo razlrfinih jubilejev.
Leta 1938 so svečano odprli tretjo Soto, ki je imela 6 učilnic, nastala je Sestrazrednica z 200 uCenci !n 50-letnico te 6ole so na Črnučah slovesno obeležilr |unt|a leios. Ta Soia |e doživela mnogo sprememb Med vojno je pouk potekal v nem&kem jeziku. V leiih od 1950-52 )e preSla v nizjo gimnazi|0, leta 1956 pa w je preobltkovata v osemletko.
Pred 30 leti |e dobila ftola ime po narodnem tieroiu Maksu Pedarju. Takrat (e v Solo hodito 320 uiencev, kl jih je poučevalo 10 učiteljev.
Z razvojem industnje v kraju je števiio Soloobveznih otrok naraščalo in zalo )e bila izjemno pomembna pndobitev pnzidek k osnovni šoli, ki )e b<l odprt leia 1961.
Do leia 1978. ko je bita sezidana na Cmučah že četrta Sola. je bilo ufiencev okoti 750. zdai jih je v©t kot \isoL. Tako lutii nova Spta v letoS-n|em septembru praznuje pomemben jubilej - io. letnico obstoja. ZnovoSoloso sedelovni In učni pogoji izbolj&ali, kar se kale vvzgojno-očmh uspehih.
Ta več kot skopi pregied zgodovme črnuške osnovne šole daje slutiti, kako veliki koraki so bili nareieni v 141 lelih. koliko naporov številnih ufiitellev In ludi krajanov je bilo vložemh v uresmčevan|e vzgoino izobra-ževalnih clljev, koliko irdozivosti in vztrajnosti je bilo potrebne od takrat. »ko smo bili la veliki m ta mali; ko je uditelj učil kar cel dan; ko so bile klopi črno pobarvane m sta se miza m klop skupaj drzali; ko je btla voda v lesenem -Skafu-. v n|ej pa prava spužva za brisanje table; ko so pisali s kredo na tabltce- kot se Se danes spominja leta 1895 rojena Marjeta Robič, pa do danažnje moderne celodnevne šole za prvošolce in do kabinetnega pouka na ptedmetnt stopnjt, do ioie s ielovadmco, z igrttfci, 2 jedilnico...
STANKA  RITONJA