| 1 | 2022 | RAZREDNI POUK | 59 IDEJE IZ RAZREDA  Tatjana Diaci, OŠ Dobrova Jutranji krog med prvošolci IZVLEČEK: Jutranji krog je dejavnost, ki se izvaja ob prihodu otrok v vrtec oziroma šolo. Prej kot v šoli se je ta dejavnost uveljavila v vrtcu. Je dobrodošla rutina ob pričetku šolskega dne, saj dobro vpliva na vzdušje v razredu. V jutranjem krogu se učenci navajajo na pravila vljudnega pogovarjanja, razvijajo strpnost, se socializirajo, premagujejo strah pred nastopanjem. Jutranji krog jih zbližuje, povezuje in ustvarja pozitivno klimo v razredu, ki je ključnega pomena za dobro in varno počutje. V prvi vrsti se mora otrok počutiti varnega in sprejetega, šele potem se lahko z vso svojo energijo posveti učenju. Ključne besede: jutranji krog, šolska rutina, pogovor, branje, urnik Morning Circle in the First Grade Classroom Abstract: A morning circle is a daily gathering that takes place at the beginning of the day in the classroom or the kindergarten, where it first commenced. This rewarding activity provides supportive classroom environment. During circle time, pupils learn conversation skills, build tolerance, socialize, and overcome their fear of public speaking. They develop closer rapport with others, foster relationships and create a positive atmosphere, which is vital for their sense of well-being and security. First and foremost, children need to feel safe and accepted. Only then can they devote their energy to learning. Keywords: morning circle, school routine, dialogue, reading, timetable Jutranji krog Otroci se ob pričetku dne zberejo v krog. Dejavnosti, ki potekajo vsak dan, postanejo dnevna rutina. Rutina omogoča otrokom predvideti, kaj se bo zgodilo in jim omogoča nadzor nad tem, kaj bodo počeli. Dnevna rutina pomaga otrokom odgovoriti na vprašanja, kot so: Kaj se bo zgodilo sedaj? Kaj bomo počeli potem? Kdaj bomo imeli čas za …? Deli dnevne rutine so kot kamni, na katere stopamo na naši poti« (Hohmann, Weikart, 2005). Pomembno je, da imamo stalen prostor, kjer poteka jutranji krog. Vzgojitelj/učitelj skrbi, da so vsi otroci vidni, da se dogajanje v krogu odvija v okvirih časovnih omejitev, spodbuja dogajanje med srečanjem, skrbi, da je ton pogovora spoštljiv, da se vsi otroci počutijo dobrodošle in zaželene (Lepičnik Vodopivec, Hmelak, 2020). S. Rutar (v Lepičnik Vodopivec, Hmelak, 2020) navaja štiri komponente jutranjega kroga: • pozdrav: otroci pozdravijo drug drugega (lahko s stiskom roke, petjem, ploskanjem itd.); • deljenje: delijo novice, svoja nova interesna področja z ostalimi v skupini, se odzivajo drug na drugega, izražajo svoje misli in občutja; | RAZREDNI POUK | 2022 | 1 | 60 IDEJE IZ RAZREDA • skupna dejavnost: cela skupina izvaja kratko skupno dejavnost, gradi skupinsko povezanost; • novice in obvestila: otroci razvijajo jezikovne, komunikacijske veščine, se učijo o dogodkih v dnevu. Kljub temu da se komponente med seboj prepletajo, ima vsaka svoj namen. Otrokom zagotavljajo priložnost za vajo pozdravljanja, odzivanja, opažanja, poslušanja, reševanja skupnih problemov, upoštevanja drugih itd. Jutranji krog v šoli Walsh Burke, K. in Coughlin, P . (2002) pravita, da ta vsakodnevni dogodek zadovoljuje socialne in akademske potrebe otrok, ki so bistvenega pomena za uspeh otrok v šoli. Formalno sta ga razvili Ruth Charney in Marlynn Clayton. Stalnost teh srečanj omogoča oblikovanje lastnosti ter obnašanj, ki jih želimo od otrok. Med drugim jutranja srečanja: • Učijo otroke skrbeti zase in za drugega. • Vzpostavijo živahno, odzivno in prijazno vzdušje dneva. • Vzpostavijo vsakodnevno rutino. • Omogočajo individualne in skupinske priložnosti za udeležbo. • Spoznajo, da je prispevek vsakogar pomemben. • Omogočajo poučevanje pomembnih veščin za akademski uspeh. Avtorici menita, da ima otrok do šestega leta že uveljavljeno strukturo jezika in način govorjenja. Pri teh letih spoznajo užitek ob družbenih interakcijah. Pojavi se motivacija, da bi bili uspešni pri svojih poskusih sporazumevanje. Kako poteka naš jutranji krog? S prvošolčki pouk vedno pričenjamo z jutranjim krogom. Izkazalo se je, da ima ta dejavnost veliko pozitivnih učinkov. Ker jo izvajamo vsak dan, je dejavnost postala rutina. Marjanovič Umek L. in Fekonja Peklaj U. (2008) pravita, da če otroci vedo, kaj praviloma delajo ob določeni uri, v kakšnem zaporedju potekajo dejavnosti in kaj različne dejavnosti »nosijo« s seboj, pomaga, da otroci razvijejo občutek varnosti. V prvi vrsti otroke jutranji krog umiri. Spodbuja pozorno poslušanje, razvija potrpežljivost, govorne spretnosti, socializacijo, strpnost, pripadnost skupini itd. Z učenci smo dogovorjeni, da me ob zvonjenju pričakajo v krogu. Usedejo se pred tablo na tla, kjer imamo za to namenjen prostor. Preden je to postala rutina, so se nekateri otroci še lovili po razredu ali se še kar igrali in smo potrebovali več časa, da so se umirili in posedli v jutranji krog. Če me učenci zjutraj tiho čakajo v krogu, si prislužijo »zvezdico«, ki jo nalepimo na tablo. Ko zberejo 10 zvezdic, si lahko izberejo nagrado (daljša igra, en dan sedijo tako kot želijo, prinesejo svojo najljubšo igračo v šolo …). Zbiranje zvezdic otroke povezuje in jih spodbuja, da se vsi skupaj trudijo za dosego cilja, kar pozitivno vpliva na vzdušje v razredu. Če mora kdo še kaj pospraviti, mu drugi priskočijo na pomoč, da bi bili ob zvonjenju vsi zbrani v krogu. Če je kdo preglasen, drug drugega mirijo. Opažam, da pri tej starosti otroci na začetku potrebujejo zunanjo motivacijo in »zvezdice« temu odlično služijo. Po nekaj mesecih, ko je jutranji krog že tako utečen, da poteka posedanje že hitro in organizirano, zunanja motivacija ni več potrebna. Takrat je dovolj, da otroke pohvalim in jim povem, da sem zelo vesela, ker so se tako hitro usedli in mirno čakajo na začetek. Pogosto se zgodi, da je popolna tišina še preden drugič zazvoni. Pozdrav Jutranji krog vedno pričnemo s pozdravom. Na začetku šolskega leta, ko se še ne poznamo dobro, pozdrav pogosto poteka tako, da učenca, ki sedi poleg mene, pokličem po imenu in mu voščim dobro jutro (Dobro jutro, XXX), ta pokliče svojega soseda po imenu in ga pozdravi. Pozdrav tako potuje, dokler ne pride spet do mene. Včasih si pošiljamo »elektriko«. Vsi se držimo za roke. Učenca, ki je poleg mene, pozdravim tako, da mu stisnem roko, ta pozdrav pošlje naprej tako, da svojemu sosedu stisne roko, pozdrav je končan, ko pride »elektrika« spet do mene. Včasih si na ta način pošiljamo nasmeh, pomežik, pozdrav zapojemo, zaploskamo, si pomahamo itd. Preštevanje prisotnosti učencev in razredni koledar Sledi preštevanje otrok in ugotavljanje, ali kdo manjka. Včasih štejemo skupaj, včasih pa določim otroka, da prešteje svoje sošolke in sošolce. Sledi pogled na razredni koledar, kjer otroci označujejo dneve v tednu. Dejavnost govorjenja in poslušanja Ko uredimo tehnične zadeve, je na vrsti pogovor. Za to imamo žogico ali cofek (Slika 1), ki potuje po vrsti od otroka do otroka. Kdor ima cofek, lahko govori, ostali poslušajo. Včasih se zgodi, da se kdo ne more umiriti. Otroka, ki je nemiren, povabim, da sedi v krogu zraven mene ali pa mu med pogovorom z neverbalno komunikacijo sporočim, da se umiri. Če kdaj kdo kljub vsemu ne more tiho sodelovati, ga prosim, da se usede v klop in jutranjemu krogu sledi s svojega mesta. V tem primeru ne more povedati, če kaj želi. Povem mu, da se lahko | 1 | 2022 | RAZREDNI POUK | 61 IDEJE IZ RAZREDA  vrne v krog, ko se bo umiril. Običajno ni potrebno prav pogosto pošiljati otrok v klop, saj želijo v jutranjem krogu dejavno sodelovati. Prav je, da zagotovimo tišino, da se slišimo, saj le tako lahko pogovor poteka nemoteno. Le če je tišina, lahko ustvarimo prijetno in sproščeno vzdušje. Na otroka, ki je nemiren, sem še posebej pozorna. Kadar mu uspe zbrano sodelovati, ga pohvalim. Vsak lahko pove, kar želi. Nekateri pripovedujejo, kaj so doživeli prejšnji dan, česa se veselijo oziroma komaj čakajo, včasih kdo pove kakšno šalo, kdo koga pohvali ali pa pove, če ima kakšne težave. Nekaj utrinkov izjav iz jutranjega kroga: »Meni je pa mamica danes zjutraj, ko sva se peljala v šolo, povedala, kako sta se z očkom zaljubila.« »Jaz imam pa čez 12 dni rojstni dan.« Naslednji dan isti otrok pove: »Jaz imam pa čez 11 dni rojstni dan.« Spet naslednji dan: »Jaz imam pa čez 10 dni rojstni dan.« In tako smo vsak dan slišali, koliko dni še manjka do njegovega rojstnega dne. Seveda smo na koncu že vsi skupaj nestrpno čakali na veliki dan. Nekega dne učenka reče: »Jaz imama pa nove …ate.« Ker sem slabo slišala, sem jo vprašala če ima nove karte. Reče ona: »Ne, nove … ate.« Pa zopet ponovim: »A nove karte?« Vsi ostali, ki so jo že prvič slišali, v en glas zavpijejo: »NOVE GATE!« Učenec se pohvali, da je prejšnji dan pomagal staršem pri delu na vrtu in reče: »Jaz sem pa včeraj vozil šajtrgo.« Ker se trudimo uporabljati knjižni jezik, ga vprašam, kako drugače rečemo »šajtrgi«. Nekaj časa razmišlja, potem pa veselo pove: »Karjola!« Vse izjave, ki jih otroci delijo z drugimi, nam lahko veliko povedo o otroku. Pogosto to vedenje uporabim pri pouku. Včasih na primer kdo pove, da je nekdo od bližnjih odsoten (je v bolnici ali na službenem potovanju). Takrat vem, da moram biti na tega otroka še posebej pozorna; ga potolažim, se z njim pogovarjam … S svojimi izjavami nam otroci sporočajo česa se veselijo, kakšni so njihovi interesi, strahovi in podobno. Vse to nam pomaga, da otroka spoznamo in ga razumemo. Na začetku šolskega leta vsi ne želijo govoriti. Kdor ne želi ničesar povedati, cofek samo preda naprej naslednjemu otroku. Zelo zanimivo je opazovati učence, kako se počasi vedno bolj pogumno vključujejo v jutranji krog. Nekateri so zelo komunikativni in odprti že takoj na začetku in jih je treba usmerjati, da ne govorijo predolgo, spet druge pa je treba z dodatnimi vprašanji spodbuditi, da kaj povedo in da se počasi odprejo. Pogovor v jutranjem krogu je idealna priložnost za socializacijo, navajanje na »nastopanje«, razvoj govora, navajanje na upoštevanje pravil vljudnega pogovarjanja itd. Pri učencih, ki so bolj zaprti, je očiten napredek, če primerjamo začetek šolskega leta in potem kakšen mesec kasneje. Dejavnost branja Ko cofek spet pride do mene, je pogovor končan. Sledi branje. Beremo najrazličnejše knjige. Na začetku najraje izbiram slikanice, da otroci lahko spremljajo branje od ilustracijah. Knjigo imam namreč med branjem obrnjeno tako, da otroci ilustracije vidijo. Izbiram predvsem takšne, ki niso preveč dolge. Pogosto zbiram teme, za katere menim, da jih je treba obravnavati. Prve tedne na primer beremo predvsem slikanice, ki obravnavajo temo drugačnosti in prijateljstva. Takšne slikanice so na primer: Drugačen (Cave), Stanko Peška (Blabey), Pujsa imamo za soseda (Fries), Žabec in tujec (Velthuijs), Deček in njegova senca (Morrison) itd. Ko se učimo o higieni zob, prebiramo knjige kot so: Ah, ti zobki! (Tiourina), Novice z aleje mlečnih zobkov (Russelmann). Kasneje pa beremo tudi knjige, v katerih je več krajših zgodb. Vsako leto preberemo knjigo Mala pošast Mici (Koren) in vsa njena nadaljevanja (Mici v mestu, Mici iz 2. a, Že spet ta Mici iz 2. a). Knjiga je zabavna in otroci ob njej neizmerno uživajo. Včasih se o prebranem kaj pogovorimo, včasih pa beremo zgolj iz užitka. Otroci so med branjem zelo tihi. Branju sledijo z velikim zanimanjem. Opažam, da si pogosto knjige, ki jih beremo v jutranjem krogu, sposodijo tudi sami v šolski knjižnici in jih berejo ponovno doma. Predstavitev urnika Po končanem branju je čas, da se počasi pripravimo na pouk. Sestavimo urnik. Na daljši trak, ki visi na steni, s kljukicami obesimo sličice za posamezne dejavnosti: učenje, glasbena umetnost, šport, likovna umetnost, angleščina, malica, igra, kosilo (Slika 2). Čez dan učenci po končani dejavnosti sličice odstranjujejo s traku (Slika 3). Opažam, da slikovni urnik učencem pomaga pri oblikovanju predstave o tem, koliko časa kaj traja. Če je Slika 1: Cofek potuje od otroka do otroka. IDEJE IZ RAZREDA na primer kdo zelo lačen, lahko z urnika razbere, katere dejavnosti še moramo opraviti, preden gremo na kosilo. Z njega lahko tudi razbere, kdaj bo šel domov oziroma kdaj se bo pričelo podaljšano bivanje. Predstavlja si, kako bo dan potekal in katere dejavnosti so predvidene. Kadar urnik pozabim sestaviti, me učenci vedno spomnijo. Zelo jih moti, če ga nimamo. Kadar imamo na primer športni dan, ga ne sestavljamo. Takrat vsaj en otrok reče: »Kaj pa urnik?« Za jutranji krog porabimo običajno 10 do 15 minut. Kadar smo v stiski s časom, vse poteka nekoliko hitreje, če imamo časa več, pa je malo daljši. Slika 2: Slikovni urnik. Slika 3: Učenci odstranjujejo sličice za dejavnosti, ki so že opravljene. Sklep Jutranji krog izvajam že vrsto let, saj menim, da zelo dobro vpliva na vzdušje v razredu. Učence med seboj povezuje, zbližuje, odpravlja zavore, navaja jih na strpnost, sodelovanje in še marsikaj. To je rutina, ki jo je vredno umestiti v šolsko delo, saj ima veliko pozitivnih učinkov tako na posameznika kot na razred kot celoto. Warden in Christie (2001) navajata, da so naše socialne interakcije in medosebni odnosi v veliki meri odvisni od jezikovnih sposobnosti. Z njimi drugim ljudem sporočamo svoja stališča, želje, občutke. Z jezikom izražamo vse, kar mislimo in čutimo. Med drugim v jutranjem krogu razvijamo prav jezikovne spretnosti, ki so izrednega pomena pri socializaciji otrok. Viri in literatura Hohmann, M., Weikart, D. P ., (2005). Vzgoja in učenje predšolskih otrok: primeri aktivnega učenja za predšolske otroke iz prakse. Ljubljana, DZS. Lepičnik Vodopivec, J., Hmelak, M., (2020). Dnevna rutina v vrtcu in njen pomen za razvoj predšolskega otroka. Koper, Založba Univerze na Primorskem. Marjanovič Umek, L., Fekonja Peklaj, U., (2008). Sodoben vrtec: možnosti za otrokov razvoj in zgodnje učenje Ljubljana. Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete. Walsh Burke, K., Coughlin, P ., (2002). Na učence osredotočena metodologija dela v 1. razredu osnovne šole. Ljubljana, Pedagoški inštitut, Razvojno-raziskovalni center pedagoških iniciativ Korak za korakom. Warden, D., Christie, D., (2001). Spodbujanje socialnega vedenja: dejavnosti za spodbujanje prosocialnih medosebnih veščin in vedenj. Ljubljana, Inštitut za psihologijo osebnosti. Naročanje: P Zavod RS za šolstvo, Poljanska c. 28, 1000 Ljubljana T 01 300 51 00 F 01 300 51 99 E zalozba@zrss.si S www.zrss.si Več o priročniku na spletni strani ZRSŠ. POUK NA PROSTEM Priročnik za učiteljice in učitelje razrednega pouka Številne raziskave govorijo o pozitivnih učinkih pouka na prostem na znanje, učenje in počutje učencev, pa tudi na šole kot skupnosti. Pouk na svežem zraku izboljša učne dosežke, poveča motivacijo, izboljša fizično in mentalno zdravje, poveča koordinacijo, ravnotežje in ročne spretnosti ter omogoča socialni razvoj učencev. Pri spodbudi za izvajanje in sami izpeljavi pouka na prostem, bo zagotovo v pomoč priročnik Pouk na prostem. Priročnik je razdeljen v šest zvezkov, združenih v mapi. Gradivo vključuje dejavnosti na petih področjih: okolje, sporazumevanje, matematika, umetnost in igra na prostem. Dejavnosti so zasnovane tako, da spodbujajo vrstniško sodelovanje, gibanje in igro. Učenec razvija znanja in veščine z izkušnjami v neposrednem okolju: v dejavnosti je aktivno vključen, saj mu na prostem ponudimo miselne izzive, ki ga pripeljejo do povezovanja znanja, odkrivanja novega in raziskovanja novih vprašanj. Dejavnostim so priloženi učni listi, kartice z izzivi ter orodja za samovrednotenje. NOVO IZ ZALOŽBE ZAVODA RS ZA ŠOLSTVO PRIL OGA | Kriteriji uspešnosti RIŠEM SKICO Na skici prikažem vse bistvene dele. Skico narišem v ustrezni velikosti. Med deli skice je ustrezno razmerje (npr. večji deli so prikazani večje). Dele skice ustrezno postavim v prostor (so na pravem mestu). Natančno opazujem. Opazim celoto in podrobnosti. Skici dam naslov. Skico rišem s svinčnikom. USPEŠNA SEM, KO ... 14 POUK NA PROSTEM | Priročnik za učiteljice in učitelje na razredni stopnji Dejavnost: PRIKAZOVANJE PROSTORA S PREPROSTIM ZEMLJEVIDOM Spoznavni postopki: Namen učenja Znal bom opazovati prostor, se orientirati v prostoru in na zemljevidu, prikazati prostor s skico in preprostim zemljevidom ter predstaviti skico oz. zemljevid. Cilji Učenec zna: • natančno opazovati prostor, • orientirati se v prostoru glede na znane objekte v okolici šole, • izkazati poznavanje in uporabo načinov predstavljanja geografskega okolja (zemljevid), • uporabiti različne vrste skic in zemljevidov, • grafično komunicirati (uporabiti simbole), • prikazati prostor s skico, • risati preprost zemljevid z jasno predstavljenimi bistvenimi deli in razmerji med njimi ter ustreznimi oznakami, • uporabiti ustrezne prostorske pojme v predstavitvi skice ali zemljevida. Prostor Učilnica na prostem ali kateri koli drugi prostor, ki ga je učitelj predhodno fotografiral in pripravil fotografije njegovih delov. Pripomočki Trda podlaga, listi papirja, barvice, svinčnik, fotografije delov prostora (učilnice na prostem). Opis dejavnosti in teoretična izhodišča za razumevanje namena dejavnosti Zemljevid ali karta je opredeljena kot v določenem merilu pomanjšana in posplošena ponazoritev Zemljinega površja ali njegovih posameznih delov, lahko tudi drugih vesoljskih teles in neba, v tlorisu. Zemljevid je tudi pripomoček pri orientaciji, ki grafično predstavlja del zemeljskega površja. Zemljevid je v najsplošnejši opredelitvi način predstavljanja realnosti (Umek, 2001; Drab, 2000). Učenec se v vsakdanjem življenju večkrat sreča z zemljevidi. V zadnjem času tudi z mobilnimi (igre, v katerih išče zaklad ali osebo, pot na počitnice, izlet v hribe ipd.). V drugem razredu se učenci srečajo z zemljevidom kot načinom predstavljanja geografskega okolja. Do konca prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja naj bi učenec poznal, skiciral in uporabljal preproste zemljevide za orientacijo v prostoru (pokrajini). 1. 2. 3. 4. 5. Razred opazovanje opisovanje urejanje ravnanje s podatki orientiranje – delo z zemljevidom skiciranje kartiranje sklepanje ustvarjanje 1 5 OKOLJE Učenje in poučevanje z zemljevidi naj se sprva osredotočata na branje zračnih fotografij in zemljevidov, ki so že narisani, in ne na samo risanje zemljevidov. Da bi učenec zmogel sam risati zemljevid, mora razgraditi pogled na pokrajino na manjše dele; izbrati primerno perspektivo, uskladiti videne točke. Zato so na zgodnjih stopnjah učenja z zemljevidi nujne prilagoditve temeljnih kartografskih elementov, kot so: • kombinacija zemljevida in različnega slikovnega gradiva, • prepletanje metod risanja in branja zemljevidov, • dosledna oprema kart (naslovi, vrste meril, legenda, datum, vir), • raznovrstni prikazi števila plasti podatkov, • očiščenje nepotrebnih podatkov, • zamenjava abstraktnih simbolov s shematskimi ali slikovnimi. Pri risanju zemljevidov začnemo s prikazovanjem in risanjem manjših, konkretnih in otrokom dobro poznanih prostorov (učilnica, igrišče, ulica) (Hergan, 2013; Umek, 2001). Sestavine kartografskega opismenjevanja so: razumevanje perspektive, merilo, orientacija, znaki, relief. Pred oblikovanju kriterijev uspešnosti za risanje skice naj učitelj z učenci že v razredu opazuje različne skice, v pogovoru ob opazovanju naj učenci opazijo značilnosti skice. Kriteriji uspešnosti za risanje skice naj bodo sprva manj številčni. Navodila učencem PRVI DEL: OPAZOVANJE PROSTORA IN RISANJE SKICE PROSTORA 1. Opazuj prostor. Opiši ga. Kaj vidiš, kje je kaj, kako veliko je to, kar vidiš? • Nariši skico tega prostora, učilnice na prostem. Pri risanju skice se spomni kriterijev uspešnosti. (Učni list OPAZOVANJE PROSTORA IN RISANJE SKICE in Kriteriji uspešnosti RIŠEM ZEMLJEVID) 2. V označenem prostoru (učilnici na prostem) poišči mesta, ki jih prikazujejo fotografije. Izberi fotografijo in jo opiši. Kaj ti je všeč? Ali kaj manjka? Kaj misliš, kako poteka učenje v taki učilnici v lepem vremenu in kako v slabem? 3. Razmisli o skupni učilnici na prostem. Dopolni svojo skico z lastnimi zamislimi in rešitvami. 4. Predstavi nove učilnice sošolcem. DRUGI DEL: ZEMLJEVID NAMIŠLJENE DEŽELE 1. Kakšna je tvoja namišljena dežela? Opiši njene značilnosti. 2. S predmeti, ki jih najdeš v naravi, oblikuj deželo, kamor bi se odpravil na počitnice. 3. Nariši preprost zemljevid namišljene dežele, v katero bi se odpravil na izlet s prijatelji. (Učni list ZEMLJEVID NAMIŠLJENE DEŽELE in Kriteriji uspešnosti RIŠEM ZEMLJEVID) 4. Označi svojo pot s črto. 5. Zemljevid opremi z legendo. 6. Opiši svoje potovanje s pomočjo zemljevida. 15 € Cena (z DDV) Kažipot Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj (VITR za 2030) ima pomemben cilj: povečati prispevek vzgoje in izobraževanja h gradnji pravičnejšega in bolj trajnostnega sveta. Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj: Kažipot 1 #VITRza2030 Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj Kažipot Izobraževanje Pričujoča publikacija opredeljuje • nujne izzive, s katerimi se sooča naš planet, • ter predstavi področja delovanja ter priporočila za nadaljnje korake pri odzivanju nanje s pomočjo vzgoje in izobraževanja. Slovenski prevod publikacije sta založila UNESCO in Slovenska nacionalna komisija za UNESCO, izdal pa Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Publikacijo najdete v digitalni bralnici na spletni strani ZRSŠ. Oglas_VITR_dim_210-280mm_polovicen.indd 1 29-Mar-22 18:53:38