583. štev. V Ljubljani, petek dne 8. avgusta 1913. Leto II. Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1‘20, z dostavljanjem na dom K 1*50} s požto celoletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1'70. — Za inozemstvo celoletno K 80'—. — Naročnina se pošilja upravništvu. ::: Telefon številka 118. NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinariev. st: Uredništvo in upravnifitvo: ;(t Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica Št. 6. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma ■e ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in fcahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju poji: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. ::: «: Telefon številka 118. »: m Sunjatsen. Kitajska država ie ogromna in ko bi ona bila urejena po evropskem vzoru, bi lahko postala velika in resna nevarnost za Evropo in za belo raso sploh. Za časa rusko-ja-ponske vojne se je tudi govorilo in Pisalo prav veliko o »rumeni nevarnosti«. pri čemur se je mislilo, na možnost evropeiziranja Kitajske po japonskem vzoru in potem o nekakem skupnem pohodu Kitajske in Japonske proti Evropi. Danes se ne govori toliko o rumeni nevarnosti, pač pa naši ljubi Nemci, ki se pripravljajo na velik boj med Germanstvom m Slovanstvom, o katerem je govoril čisto resno tudi nemški državni kancelar. resno računajo na pomoč Kitajcev, katerih naloga bi bila — po nemških načrtih ~7 v odločilnem trenotku pasti Ru-*iji za hrbet, zvezati njeno veliko vojno moč v Azili in tako odločiti v velikem boju med Oermanstvom in Slovanstvom — v korist Nemcem. Priznali se mora, da resni nemški politiki s tem ne računajo, posebno. ker so iim razmere na azijskem vztoku dobro znane, ali politiki srednje vrste in avstro-ogrski diplomati, ki so^ svojo nerodnost in nerazsodnost že večkrat pokazali, tako, da jih nihče več resno ne jemlje, vidijo v Kitajski oni rešilni čoln, na katerem bodo mogli ne samo krešiti svojo protislovansko politiko, temveč tudi še izvesti svoje nadaljnje protislo-vanske načrte. In vendar Kitajska še dolgo in dolgo ne bo mogla biti čisto nič nevarna Slovanstvu, za kar so nam garancija notranje razmere v tej ogromni državi, razmere, ki se dajo najbolje in najkrajše označiti z dvema imenoma: Juanšikaj in Sunjatsen. To sta dva najznamenitejša Kitajca današnjih dni, prvi je predsednik mlade kitajske republike, ki vlada v severni Kitajsiki, drugi, dr. Suniatsen, je pa priznani voditelj južne Kitajske, ki se upira Juanšikajevi vladi in tako je Kitajska razdeljena v dva približno enako velika in močna sovražna tabora, v severni, ki ga vodi predsednik republike Juanšikaj *n v južni, ki ga vodi uporni dr. Sunjatsen. To ni kak neznaten, osebni spor, temveč globok načelni spor, ki veže Kitajsko popolnoma na rokah in nogah in ji onemogoča Y&ako zunanjo akcijo, ker država,'v kateri vladajo take dezolatne notranje razmere, ne ?*ne in ne more niti pomišljati na zuPanio akciJo, ker bi bila državljanska vojna v tem slučaju neizogibna. Predsednik kitajske republike Juanšikaj rezidira v glavnem mestu države, v Pekingu, ali četudi je samo izvoljeni predsednik republike, vlada popolnoma absolutistično, nič manj, kot so vladali cesarji iz pregnane dinastije. Parlament je Juanšikaju samo igrača, ker za njegove skle.pe se on čisto nič ne zmeni in dela samo ono, kar on misli, da je prav, oziroma . samo ono, kar njemu ugaja. Kdo ve, J morda ima Juanšikaj tudi to pretenzijo, da da vsebini tudi zunanjo obliko in se proglaša za monarha — saj prvi slučaj to ne bi bil v zgodovini držav in narodov. Dr. Sunjatsen je pa republikanec od glave do pete. on bi hotel urediti Kitajsko popolnoma moderno kot kako Švico in čisto naravno je, da ne odobrava Juanšikajevega početja, ki je vse prej kot republičansko. In okolu Sunjatsena se zbira ves kitajski jug, oni revolucionarni in republikanski jug, ki je pregnal kitajsko dinastijo in proglasil republiko. Predsednik republike Juanšikaj ima svojo armado, dr. Sunjatsen pa tudi svojo in med tema dvema armadama se viršrjo boju četudi se odločilne vojaške akcije boji tako Juanšikaj kot dr. Sunjatsen. Oba se pripravljata in zbirata svoje moči in danes se ne more ničesar reči, kako se bodo stvari razvile. Vsekakor, dokler sj stojita na Kitajskem tako nasproti sever in jug, Juanšikaj in dr. Sunjatsen, je Kitajska nesposobna za vsako zunanjo vojaško akcijo in tudi ko neizogibni odločilni boj konča s porazom enega ali drugega, ne bo Kitajska nevarna Rusiji, ker notranje razmere se na Kitajskem še dolgo, dolgo ne bodo konsolidirale, preogromna je ta država in prevelik antagonizem med severom in Jugom. Nemci naj se le pripravljajo na odločilni boj med Oermanstvom in Slovanstvom, ali s kitajsko pomočjo naj nikar ne računajo, ker za to, da se Kitajska v boj ne bo vmešavala, bosta poskrbela Juanšikaj in Sunjatsen ali pa njihovi potomci in Nemci bodo morali voditi boj s celim Slovanstvom, ki mu ne bo treba trošiti svojih moči na azijskem vzhodu, temveč bo postavilo vso svojo mlado in veliko moč proti Germanstvu in zmaga bo njegova. o. Kako je bilo v Bukarešto neposredno pred zaključsnjem miru. (Dopis »Dnevovega« posebnega poročevalca.) —an. Bukarešt, 4. avgusta. To, kar se sedaj dogaja v Buka-reštu, je nekaj izrednega. Rumuni so popolnoma spremenjeni, niti ljudje. niti stranke se več ne razlikujejo med sabo po starih tradicijah in principih, vse govori in piše samo o vlogi, ki jo igra Rumunija na Balkanu. Ru-munj so temperamenten in ambiciozen narod, ki trm zelo laska, da je postala njegova država nekako središče sedanje vzhodne politike in Ru-muni se čutijo naravnost prenovljene in osvobojene in več Rumunov me je iznenadilo z vzkliki: »Gospod, javite vašemu listu, da smo se Rumuni šele sedaj zbudili iz dolgega dremanja! Javite, da se sedaj čuti pri nas pomlad. mi smo se pomladili in našli smo sebe. Mi, narod, javnost, prišli smo končno do besede tudi tukaj, doma in v bodoče se ne more ničesar več delati v imenu Rumunije brez nas in proti naši volji.« Rumuni pravijo, da je to uspeh rumunskih liberalcev in za to se posebno oni trudijo na vse mogoče načine, da se mir sklene čim prej in tako. da bo izključena vsaka mirovna pogodba po velikih silah, ker se hoče ravno osvoboditi Balkan od vmešavanja velikih sij v njegove notranje razmere. Rumunija je danes goreč branitelj balkanske neodvisnosti in za to so odnošajj med njo in Srbijo tako odkrito prijatelji!. Dobil sem čisto pozitivne podatke, da se je Ru-muniia popolnoma solidarizirala s Srbijo, Crno Goro in Grško in je pripravljena tudi s svojo armado podpirati njihove vojne operacije, ako bi Bolgarska ostala neodjenljiva. Vse je prepričano o tem, da bo mir kmalu zaključen in rumunski ministrski predsednik Majoresen izjavlja odkrito in brez vsake rezerve, da je uspeh konference nedvojben. Sicer se pa ne more reči, da Rumunija zahteva preveč ozemlja od Bolgarske, ali pa da sta Srbija in Orška intransigentni. Rumunija dobi okroglo 7500 kvadratnih kilometrov od Bolgarske, zaveznika (Srbija in Grška) sta pa opustila svojo zahtevo po delili starega bolgarskega ozemlja. Srbija ne zahteva več Vidina z okrožjem, temveč zahteva samo še neznatne regulacije meje, ki jih je že zdavnaj zahtevala. Vse kar zaveznika zahtevata, se nanaša na novo ozemlje, ki sta ga ona zavzela od Turške države. Srbija je še pred bukareško konferenco skupno z Grško zahtevala kot mejo razvodje Mestve in Strume. Na konferenci je Srbija svoje zahteve reducirala in zahtevala reko Strumo kot mejo, končno se je pa zadovoljila z razvodjem Strume in Vardarja, pri kateri zahtevi z neznatnimi modifikacijami tudi ostane. Ako je torej Srbija pred vojno zahtevala samo črto Zle-tovštica-Bregalnica-Vardar, sedaj, po zmagoviti vojni pa zahteva samo toliko več, da strates^m) zavaruje vardarsko dolino in dohod do nje — j to ni niti pretirano niti ne pomeni i poniževanje ali razkosavanje Bo4gar-j sike. To priznavajo odkrito tudi tuji i diplomati. Priprave za katoliški shod v Ljubljani (PreSanje denarja). Grške zahteve so malo težje, ali Grki jih opravičujejo s pokolji, ki so jih Bolgari izvrševali nad grškim prebivalstvom in z nepremišljenimi prejšnjimi grožnjami Bolgarov, da napravijo iz Kavale konkurenčno pristanišče Solunu. Grki zahtevajo za sebe Kavalo zato, da v trgovinskem oziru zavarujejo Solun in zvedel sem, da Grki v nobenem slučaju ne odnehajo v Kavalskem vprašanju. Srbija nima nobenega posebnega interesa na tem, da se Kavala odvzame Bolgarski, ali iz splošnih razlogov ie solidarna z zaveznico Grško. Ako Grška dobi Kavalo, ostane Bolgarski najbrže bogati kraj Drama z okolico. Zanimivo ie, da je želja po miru pri Bolgarih, tako velika, da je niti ne skrivajo. General Fičev je danes Y privatnem razgovoru z enim članom srbske delegacije rekel: »Glejte, da se čim prei konča, ker smo mi — politiki in vojaki — preveč utrujeni. Mene osebno je to uničilo. Iz prve vojne sem izšel svež, sedaj sem pa bolan in ostarel.« — Neki mlajši Bolgar je govoril z nekim Srbom o Rumunih in Grkih in je rekel: »Da smo naši armadi, ki sta združeni, nepremagljivi, združili, ne bi nam mogel ničesar storiti nihče v Ev-ropt, kaj še ti naši sosedi in mi bi bili gospodarji situacije. Srb je skomizg-nil z rameni in rekel: > Ali vi ste ravno nas hoteli uničiti. Sedaj je prepozno«. >;Hili smo zapeljani! V ostalem, nikdar ni prepozno.« »Zakaj pa niti sedaj ne popuščate? Nikar se ne uda-, jajte praznim upom. mi bomo resno nadaljevali vojno!« — »Težko nam je in boli nas.« »Ali mislite, da nas ne boli?« »Imejte obzire na bodočnost Bolgarske, ki bo tudi za vas od vrednosti.« »Mi ne želimo Bolgarski zJa, ali vardarsko dolino moramo zavarovati.« »Pa saj dobite Ohrid, Bi- toli, Prilep! Kaj hočete še več?« »Hočemo garancijo, da teh krajev ne moremo izgubiti.« Bolgari še vedno upajo, da pride do kake intervencije, ali to so prazne nade. Mir ie na poti in do konca tega tedna bo zaključen. (Je že zaključen. Op. ured.) Učiteljstvo :n šolske obbsti. Kaj bi opisovali krivice, storjene kranjskemu učiteljstvu, saj to ; Dejanja govore«. Nesramna kupčija z draginjskimi dokladami in podporami, ki jih deli deželni odbor, j presegajo vse meje krivice. Napredno učiteljstvo je izključeno od vsakih podpor, izključeno od raznih tečajev. kjer bi izpopolnjevalo svojo i. izobrazbo. Vsega obsojanja vredno j. pa je da so okrajni šolski sveti z i deželnim vred v hlapčevski službi farovških gospodov. Kar reče najbolj hribovski župnik, to drži preko vseh postav. Dejanja so govorila o krivicah storjenih tistemu učiteljstvu, ki so si upali to komu povedati in potožiti svojo mizerijo. Koliko pa je onih, ki voljno trpe, da pada na nje težka batina krivic. Duhovščina je i in mora biti proti šoli. ker je nasprotnica izobrazbe. Čim bolj zabite ljudi ima pod seboj, bolje ie za njen globoki žep. Zato grmi ob vsaki priliki čez učiteljstvo itn hujska ljudstvo proti šolam. Pri tem pa pomagajo še drugi klerikalni »civilisti« zabavljati na vsa usta ko trobijo ljudstvu o »brezverskem« učiteljstvu. Neštevil-ni so slučaji pri sodiščih, ki pričajo o surovostih in nasilju, ki jih uganjajo nahujskani proti učiteljstvu. Šolske oblasti, ki pač nalagajo dan na LISTEK pAVEI, BERTNE: Otrok ljubezni. (Dalje.) Res je opravljal tisto noč posel dojilje. hit in hkrati genljivo ga je *tr? e^at'- kako je ostril svoje koki ustn‘ce in Podajal dojenčku, V Mr0£iU' ŽHiic0 re-»Vidite« je govoril Florestan, »kako je sladkosnedna ... Kako 11 ugaja dobra juhica.« Nato je položil otročička nazaj v njegovo zibelko ... tudi zibelko je imel sedaj. In rekel je materi: »Zaspite naglo... jaz pust/im vrata odprta, in kakor hitro se zga- ne "jala, bom pri n[ej^ nekam VS,ala; “» le še »No, kako je?« »Boljše .. .Maln x ne hudo.« 1 e lla£aja, pa »Vidite, ako ne boste hodili ven bo kmalu vse dobro. Dokler se vani ne zboljša popolnoma, ne smete več na ulico.« In ko jo je popadel baš v tem trenotku suh in votel kašelj, je dodal: »Prehlajenje je... nič drugega kakor hudo prehlajenje.« Da bilo je prehlajenje. In še hujše je bilo. Po nekolikodnevni mrzlici se je zdelo sicer, da je mrzlica pojenjala. Toda njeno dihanje je ostalo kratko in mirno... Zavratna bolezen se je oglašala samo tuintam z neopredeljenim zbodljajem. ki je prešinil prsi in ji zadrgnil dih, da se je zbudila sredi noči vsa v znoju ... In njena trudnost ni odjenjala. Kašelj jo je napadal redkeje, a tem kruteje. Oglasil se je samo enkrat, dvakrat na dan ... toda tresel jo je vedno nepretrgoma po več minut, dokler se m zrušila vsa izmučena v Florestanov naslanjač, kj ga je zdaj prepustil njej... »Samo nervoznost, nič drugega,« jo je tolažil Florestan s prepri-čevalnostjo, ki morda ni bila čisto odkritosrčna. »Nervoznost je. kaj pa da,« je ponavljala ona. na pol prepričana ... Med tem pa je postajalo okoli njiju življenje v obleganem mestu od dne do dne bolj kruto in mučno. Mraz je pritiskal zdaj neusmiljeno. Toplomer je padal ponoči petnajst stopinj pod ničlo. Na bastijah in redutah so zmrzovali vojaki... po bolnicah je ležalo dvajset tisoč bolnikov! ... Enega tistih dni je našel Florestan Marto zopet v takšnem hudem napadu kašlja. Kar dušilo jo je. »Nič ni. nič.« je govorila, brišo-ča si usta z ruto. »Seveda ... Kaj pa naj bo...« In še tisti hip ie zapazi! na rutici majhno rdečo liso ... krvav madež, ki je spomnil starega Florestana neke druge mlade ženske, ki jo je poznal svoje dni... igralke, kj je bila nekoliko boljša od drugiij... Tudi ona je imela rdečo liso na rutici, ki jo je vzela izpred ust. pa je dejala: »Nič ni, nič ...« Toda pet mesecev nato ... ah. Bože!... Torej je bilo res zapisano, da morajo te drobne rdeče lise ugonobiti vse. ki jih ljubi — bodi si s pravo. bodi si z očetovsko ljubeznijo? In zdajci se je zavedel, da vlada tudi tu, v sobi, tisti strašni mraz ... Brez besede je šel k pisalni mizi. poiskal listnico in vzel nekaj iz nje... In zavzdihnil je globoko: »Vrnem se, Marta, vrnem se.« Ko je stopil uro pozneje zopet skozi vrata, mu ie sledil možak z vrečo oglja na rami. »Oh,« je dejala ona in sklenila roke, »kako ste ga dobili?« »Kadar človek hoče najti, draga Marta, dobi vedno, česar išče ...« Takoj se je spravil in začel kuriti. dokler ni zavladala v sobi prav- cata peklenska vročina. Nato je rekel Marti: »Zdaj pa govoriva pametno. Vidi sc mi — in to naposled ni čudno — da vaša mala nekoliko hujša.« »Ah— tudi vi ste že opazili!« je vzkliknila ona in prebledela... »Ponavljam vam, da ni nič čudnega. Vi. revica, ste tako slabo hranjeni ... Dovolj je že. da jo morate sploh rediti. Toda ne smete se izčrpati popolnoma ... Čim dalje man} mleka imate. Marta ... vsem materam se zdaj godi tako ...« »Kako pa si pomagajo druge?« »Kakor si morejo kadar morejo. No, midva moreva, hvala Bogu.« Segel je v nabasani žep svojega velikega površnika je izvlekel — ne samo ene, marveč kakih deset škat-ljic mlečne moke: »Ponudila se mi je prilika, draga moja ... nate, da boste laglje hranili svojo sirotico...« Nema od hvaležnosti in ganjenosti. jc iskala besede, da bi ga zahvalila. Prijela ga je za velike roke In mu jih začela poljubovati... »Tak nehajte že!« je vzkliknil on nazadnje. »To vendar ne gre, da obračate uloge ... Romeo poljublja roke Juliji, ne pa narobe.« In videč Jo, kako plaka od rado- sti in ljubezni, se je razjokal z njo vred: »Tako zelo jo ljubim, revico ... In tudi vas imam tako rad ... kakor rodni oče ... kakor oče.« Dodal je: * »Nikar mi ne branite, negovati vas, kakor vem in znam... Vrag naj vzame vse skrbi za jutrijšnji dan. Bo že kako... bo že kako!« Od tistega dne je imel otrok vedno svojo mlečno moko v nadomestilo za mleko, ki mu ga mati ni mogla več dajati... za mleko, ki je postajalo čimdalje nevarnejše ubogemu dojenčku... In dočim je Marta hirala tako vznemirljivo, je bila mala čila in zdrava. Veselo se je smehljala iz svoje zibelke, in kadar jo je mati poljubna, je čutila z ustnicami trdnost in prožnost njenih drobnih lic. Res so bila bolj bleda kakor rdeča... zakaj cvetlice, tudi če so zdrave, ne morejo imeti živili barv, ako jih zapiraš v zakurjen rastlinjak, kakor mrzli december ne spušča solnčnih žarkov. Toda rastlinjak je bil hvala Bogu! — vsaj zakurjen in dobro zaprt: tu notri se ni poznalo, da zunaj mrjo ljudje mraza in gladu... Florestan si je bil uredil tako, da je bil skoraj vedno doma; postal ie pravcata suha dojilja. (Dalje.) lan večje zahte/e in dolžnosti na rame učiteljstva, se prav nič ne ganejo, če prosi kdo pomoči zoper nasilja. Ljudstvo pa, ki vidi, da ostane nekaznovano, dobi pogum in nadaljuje svoje surovosti. Če bi hotele višje šolske oblasti n. pr. okrajni šclski sveti pokazati le malo volje, bi prenehale take nečedne stvari. Zadostovala bi ostra glavarjeva beseda, ali pismeno svarilo. Ljudem bi bilo treba le namigniti, ^ da ščitijo c. kr. oblastva svojo službo vestno opravljajoče učiteljstvo in takoj bi nehala vsa taka nasilja. Pot naših novoizvoljenih nadzornikov drži navadno najprvo v farovž. Župnik kvalificira učitelja in nadzornik potrdi le to. Naj ima učitelj potem še tako vzoren red v šoli, naj učenci še tako znajo, če ni političar klerikalnega kalibra, je slabo zanj. Slomškova zveza je srborito klerikalno društvo. Njih prvo načelo je politika. Za vse to so nagrajeni od dežele z mastnimi podporami. Na njih zborovanjih se propagira bojkot naprednemu učiteljstvu in njihovim napravam. Kaj s| moremo misliti šele od nadzornikov, ki so člani te organizacije. Ali bomo pričakovali neprlstranosti in pravice napram naprednemu učiteljstvu? Nikoli ne more biti tak človek pravičen, ker že instinktivno črti. kar ie naprednega in ie popustljiv napram ljudem svoje vrste. To so dejstva, na katere moramo opozoriti c. kr. šolske oblasti, ki trpe vse to. Ni čuda potem, če gineva vera v pravičnost in veselje do dela. To leto se je izpremenilo marsikaj v krajnih in okrajnih šolskih svetih. Zdi se nam. da so klerikalci že sami siti svojih lumparij, ker drugače bi »Slovenec« v svojem sobotnem poročilu gotovo omenil, kaj so tis)ti novoimenovani nadzorniki v krajnih šolskih svetih kranjskega okraja. Skoro sami župniki so in lahko si mislimo, kako bodo šoli naklonjeni. Po drugih okrajih ni menda tudi velikih razlik. C. kr. šol. oblastva pač terjajo, da vzgaja učiteljstvo otroke v pa-trijotičnem duhu. da jih navaja k resnici in pravicoljubjti, sama pa prezirajo^ velikanske krivice, ki jih mora učiteljstvo trpeti in še včasih naravnost pomagajo pri takem nečednem delu. Gospoda, odprite oči in videli bodete, da pravica — joka. Ponesrečena nočna vožnja na Savi. Glas o nesreči na Savi. Z a g or j e, 7. avgusta 1913. V sredo, 6. avgusta zjutraj se je raznesel glas po Zagorju ob Savi, da se je po noči zgodila na Savi velika nesreča, ki je zahtevala dve mladi žrtvi. Pripovedovalo še je. da sta se preteklo noč vozila po Savi dva mlada Rusa. Veslala sta v čolnu s tokom reke. Pri vožnji sta se pa ponesrečila. Ker so vest raznašali verodostojni ljudje, ni bilo nobenega vzroka dvomiti o resničnosti dogodka. Zato se je odpravila ob reki Savi takoj rešilna ekspedicija, ki je imela nalogo dognati, kje in kako se Je nesreča zgodila in rešiti ponesrečenca, če se še da. Pri preiskovanju se je dognalo, da se je pri nočni vožnji razbil čoln na pečinah, ki leže sredi Save med Zagorjem in Trbovljem pri Prusniku. Usoda veslačev. Kljub temni noči, ki sta jo mlada fanta porabila za svoj izlet in kljub narasli vodi. vendar nista izgubila hladnokrvnosti, ko se jima ie razbil čoln in so ju objeli savski valovi. Eden ponesrečencev se je rešil s tem da je preplaval deročo reko in dosegel breg. Drugi ni bil tako srečen kakor njegov tovariš. Ni bil kos de- Štajersko. Slovenska Bistrica. Slovenci! Slovenke! Dne 17. avgusta 1913 ob 4. url popoldne se vrši ustanovni občni zbor »slovenjebistriškega Sokola« v hotelu »Austria«. Bratie Sokoli in prijatelji »Sokolstva« vsi na krov!! »Straža, slovenske meščanske šole In — liberalne šleve. Kadar je mariborska »Straža« v hudih stiskah, takrat poka vedno po liberalcih, zato, da bi prikrila bornost svojih krušnih očetov, ki vedno iit vedno bobnajo, kako strašno narodni da so, ki pa pri vsem tem še niso pridobili Slovencem niti toliko, kot Je črnega za nohtom, pač pa že zelo mnogo zapravili in prodali. Kot znano. izkazuje letošnja statistika za Štajersko nič manj kot 34 nemških (od teh 13 zasebnih) meščanskih šol, dočim mi Slovenci seveda nimamo niti ene, dasi bi jo krvavo rabili. In sedaj pride najboljše: tista »Straža«, ki se vedni '/ali, da 50 njeni gospodje najmogočnejši ljudje pod božjim solncem, tista »Straža«, ki trdi o svojih rediteljih, da jim je samo treba kihniti, da dosežejo vse, kar le hočejo, je sedaj huda na liberalce, o katerih trdi, da so brez moči, ker — ne pomagajo Slovencem do meščanskih šol. Je to tako ijrnobesna oslarija, da se je večje ne moremo predstavljati Kdor se vedno tako močno zaveda svoje moči in veljave, a vseeno piše take kozlarije in raznaša take neumnosti v svet, ne zasluži druzega, kot, da se ga vtakne v norišnico. Vrh vsega pa ie tudi zanimivo, s kakšnimi neumnimi sredstvi hoče »Straža« vplivati na svoje bralce: Ker slovenski napredni listi prinašajo statistike im se upirajo proti tolikšni krivičnosti in opozarjajo ljudi na klerikalne nedoslednosti, ki jim je lastni žen prva, narodna korist pa deseta briga, zato so ti slovenski napredni listi in oni, ki jih drže — klerikalcem seveda v škodo, narodu pa v dobro, — same šleve! Če bi ne imeli ravno pasje dni, bi ne vedeli kam s takšno klerikalno- pisarijo, tako pa smo prepričani. da so ravno zadnji vroči dnevi, gospodom možgane čisto zmešali. Oni, kdor ima v rokah moč, pa ničesar ne stori, samo oni Je — fclev&l ročim valovom, ki so ga zanesli na sredino reke. K sreči pa je bila tam velika skala, katere ponesrečenec vsled prisotnosti duha ni zgrešil, temveč je zaplaval proti nji, kjer je dobil tudi zavetišče. Prestal je na skali, kakor nekdaj Robinzon velike muke. predno je prišla rešilna ekspedicija. Rešilno delo otežkočeno. Rešilna akcija je bila vsled globoke in deroče Save zelo otežko-čena in nevarna, vendar se je po velikem trudu posrečilo srečnega ponesrečenca rešiti iz njegovega tragikomičnega položaja. Naizanimivejše še le pride. Srečno rešena ponesrečenca sta se pisala lija Ivanov, ki ima 21 let in Ivan Lai>enko, 22 let. Njuna zibelka je tekla daleč od kraja nesreče. Prihajata iz Grodnega na Ruskem. Hotela sta se po Savi pripeljati v Bel-grad kot ruska vojaška novinca. Naj že bo kakor hoče. ampak čoln sta brez vednosti gospodarja vzela v Kresnicah, kar je dalo povod orožnikom, ne za rešilno akcijo, temveč za aretacijo. Orožniki so ju gnali na litijsko sodnijo. Naš poročevalec sodi, da sta to dva zrela tička. In to so naši klerikalci. Če bi jim res kaj bilo za narod, bi mu bili že zdavnai morali preskrbeti ono, kar mu gre — potrebne šole. Ker pa vemo, kakšni neprijatelji da so slovenski klerikalci vsemu, kar je s-šolstvom v zvezi, tudi vemo, koliko ie vredno njih širokoustenje o narodnih potrebah od njihove strani. Če bi šlo po klerikalni želji, bi sploh Slovenci ne smeli imeti nikakih šol, pač samo za to, da bi ljudje, zlasti kmetje, ostali večno oni tepci, kakoršne potrebujejo klerikalci, za ohranitev svoje moči. Pri vsem tem pa ne pomislijo, da se ravno s tem, ker^ne store za razširjenje slovenskega šolstva po Slov. Štajerju ničesar, kažejo sami za največje. pristne — šleve! Velika avtomobilska nesreča. (Celje.) V Levcu pri Celju se je zgodila dne 31. p. m. velika avtomobilska nesreča. Ta dan se je peljala bivša operna pevka Helena Odilon s svojim soprogom in nekim spremljevalcem po cesti blizu Levca, kar se prevrne voz y obcestni jarek. Voz je šel v kose pri čemer je bila Odilon nevarno ranjeno, dočim sta dobila oba spremljevalca le prav lahke poškodbe. Heleno Odilon so morali prepeljati v cejsko bolnico. Shod v Nazarjih priredi dne 10. t. m. dr. K. Verstovšek. Radovedni smo, kaj nam bo povedal. Mnogo sicer ne pričakujemo. Dobro pa bi bilo slišati, kako bo z raznimi podporami vsled zadnjih nezgod in z deželnim zborom. Bomo videli, kaj se bo o tem kaj govorilo. Renegatje denunclrajo. (Ormož.) Polomija »Gautaga« v Loper-šicah še danes naše nemčurje nad vse jezi. Dolgo časa si sicer niso vedeli, kako celo stvar prijeti, da bi bila na zunaj lepša. Zdaj so seveda iztaknili pravo, po svojem mnenju. Spravili so se na okr. sodnika, dr. Zemljiča, proti kateremu se je začela pravcata gonja. Svetujemo našim re-negatom, da so nekoliko skromnejši, če ne bi bili v stanu, vračati milo za drago in priobčiti par prav zanimivih stvari iz njihovega močvirja, ki bi jim gotovo zavezale za nekaj časa prav korenito jezike. Da pa onega dne ni prišlo do resnega spopada med Slovenci in »nemškimi« ognjegasci, se je v prvi vrsti zahvaliti pač slovenski dissJplM In »e morda orož- nikom. ki so bili poklicani vam na ljubo, dasi danes javno priznavate, da ste hoteli izzivati spopade! Seveda. če bi bilo to narn v slabo, ne vemo, kajti nemčurskih fig se pač nihče ne boji. Bodite torej — in to je najmanjše, kar vam moremo pri-janj. Šele, če bi se tudi v tem slu-Boga, da vam nismo mi dali one lekcije, s katero se danes za svojo stran tako hvalite. Če pa hočete, pa se vam lahko primeri, da jo dobite še posamezno z leskovko. Torej: tiho in ne se repenčiti niti v Ormožu niti kje drugje! Novi dravski most v Mariboru se ima glasom poročila »Marburger Zeitung«, otvoriti dne 23. t. m. v soboto, v navzočnosti nadvojvode Friderika. Natančnejšega list ne prinaša češ, ker spored za ta dan še ni povsem določen in odobren. Vesti o štajerskem deželnem zboru, ki jih je prinesla »Parlament. Korrespondenz« po večini niso isti-nite. Prej ko slej prevladuje mnenje, da pride naipreje do oficielnih poga-poročati — lepo skromni in zahvalite čaju klerikalci pokazali trdovratni, pride do razpusta. Prijet defravdant. (Celje.) Pred kratkim s 1500 K pobeglega Fr. Ti-anša so prijeli v Ponkvi. Pri njem so našli še 690 K. potni list in potno karto preko Hamburga y Ameriko. Ti-anša so oddali celjskemu sodišču. Šoštanj. V nedeljo popoldne, dne 10. avgusta se vrši tukaj otroška veselica z igro in koncertom (otroškim) — Zvečer bo ples. Kdor hoče videti in se enkrat prav od srca razveseliti, kaj premore naša mladina, naj pride v Šoštanj. Cisti dobiček je namenjen za šolo. Nesreča zadela mater Germa-nljo. (Laški trg). Komaj so se razmere glede znanega poloma tukajšnje Vorsclmsscasse nekoliko ublažile. zadela ie mater Germanijo zopet nova katastrofa. Občespoštovani od F. Fretzeta predestinirani obč. svetnik gosp. Windisch je bil danes odpeljan v —-špehkamro. Nekateri so mnenja, da hoče on, kot bodoča merodajna oseba nemoten paragrafe študirati, drugi pa zopet trde, da se je to proti njega volji izvršilo. Bis-mark, Siidmarka, Adols-Verein, kje ste? Dnevni pregled. Ceni. naročnike »Dneva« opozarjamo znova, da naj nemudoma obnove naročnino za avgust, ker se jim sicer ustavi pošiljanje »Dneya« z 10. t. m. ?n ven dar ie kamora na Goriškem poražena. Vkljub včerajšnji zmagi je smatrati zadnjo deželno-zborsko volitev na Goriškem za ka-moro poraz. Kamoristi so bili namreč poraženi že pri glavni volitvi s tem, da so prišli v ožjo volitev, V Gorici bi pri ožji volitvi tudi propadli, če ne bi bilo nesoglasja med Slovenci. Doscdaj so bili tu še vedno ab-solutni gospodarji. Poraz zanje pa je bil pri glavni volitvi tudi poraz slovenskih klerikalcev, ki so bili njihovi zavezniki v deželnem zboru. S pomočjo kompromisa z njimi so dobili absolutno moč v deželnem odboru, a sedaj je njih moč v c*ezelnem °d-boru uničena. Tudi pri občinskih volitvah ni še izključen kak njih polom, če bo opozicija nastopala složno. Boga naj torej hvalijo, da so njih politične kosti samo toliko polomljene. 8. V službi laškega nacionalizma! Včerajšnja volitev na Goriškem nam je pokazala, kam privede osebni pohlep časti in le upoštevanje volilnega položaja s svojega osebnega stališča — narodno stvar. Pri zadnjih volitvah je namreč zamrla in propala stara konservativna in reakcionarna liberalna slovenska stranka na Goriškem in stopili so na površje neodvisni narodni kandidatje in sedaj poslanci. Po včerajšnjih volitvah in po telefonskem ter brzojavnem poročilu »Dneva« iz Gorice smo pa posneli, da je ogorčenost zoper te ele-mete na Goriškem velika. Dobili smo vtis, kakor bi se hoteli ti gospodje norčevati iz slovenskega naroda in v tako odločilnem trenotku se maščevati za njih obsojeno, zavoženo politiko. Pa pred ljudstvom stoje osramočeni! §• Tradicije, kopernenje po rešpektu, zgrešen ponos In drugo... Prvi stavek v včerajšnji številki pod tem naslovom se ima glasiti sledeče: Socialna demokracija bi rada pridobila učiteljstvo zase, klerika!, stranka zase, liberalci zase. Vsem bi bilo potrebno, vsem bi koristilo, vsem lahko pomaga — na konja. §. Pri »Zarji« operirajo s psovkami itn menijo, da je to višek njihovih duševnih visokopolemičnih zmožnosti. §. Tako rahločuten je »Slov. Narod«, da včeraj ni hotel v celem obsegu priobčiti brzojava, ki ga je dobil iz Belgrada o bolgarskih grozodejstvih in pravi: »Podrobnosti o teh strahotah ne maramo navdajati, ker se pro- tivi vsem našim čustvom, da bi javno razpravljali o tej sramoti. Te rahločutnosti ne razumemo. Naj se zve resnica in naj se ne prikriva zločinov. Napačno bi bilo misliti, da so bolgarska grozodejstva sramota za celo Slovanstvo, posebno, ker so istočasno, ko so Bolgari izvrševali ta grozodejstva, vodili Srbi vojno tako. kot jo vodijo kulturni in plemeniti narodi in s tem je že dokazano. da grozodejstva v vojni niso nikaka posebna lastnost Slovanov, kakor tatvina, da bi'morala biti lastnost cele rodbine, kakega tatu, ki je samo osebno odgovoren za svoja dejanja. Bolgari se bodo morda popravili, ako se jih ne bo pardoni-ralo, ker jih bo morda sram ako se jim bo pa potreba dajala, kdo ve, ako ne bodo še kdaj poskušali ponoviti svoja nečastna dejanja iz te vojne. o. Nekaj cvetk iz »Zarjlnega« polja samo v eni notici: — prismojene fraze o nacionalizmu — puhloglavost — »modrijan« — tepec — norec — zblaznelost naroda itd. Manjka le še poročil iz akademičnih krogov. §. Volitve v Inženirsko komoro, ki so se vršile 6. t. m., še niso definitivno končane, vsled diferenc, ki so se pojavile v italijanski sekciji. Največ glasov v tej sekciji je dobil ing. Piani, ki je avtoriziran kot »inženir iz gradbenih strok«. Vladni zastopnik je In-terpeliral to avtorizacijo tako, kakor bi bil ing. Piani avtoriziran kot inženir za gradbenstvo, inženir za arhitekturo, inženir za strojništvo in kot zemijemerec. Vsled tega je izključil Piani od volitve v smislu tozadevne mkiisterialne naredbe 4 kategorije. Ker je bila s tem takozvana Maglicheva stranka močno prizadeta, je proti tej interpelaciji naredbe protestirala, na kar se je volilni akt za italijansko sekcijo suspendiral, dokler ne poda ministrstvo za javna dela svoje interpelacije o avtorizaciji »civilnega inženirja iz vseh tehničnih strok«. Namestništvo bo prosilo za to interpretacijo telegrafično. Slovanska sekcija je izvolila komornim svetnikom ing. Dragotina Gustinčiča in ing. Josipa Skoberneta, namestnikom pa geometra Kristijana Pertota. Ker pa ne sme sedeti v načelstvu več, kakor ena tretjina svetnikov iz iste kategorije, ni še odločeno, ako obdržita oba izvoljena svetnika svoja mandata. Nemška sekcija je izvolila svetnikom ing. Wegererja in ing. Schiestla. Volitev se bo nadaljevala najbrže že drugi teden. Izvolitve se sedaj še ne publicirajo. Nekatere C. M. podružnice še niso izkazale svojih novih odborov, števila članov, imen delegatov in odposlancev k zaupnemu shodu na predvečer velike skupščine. Sporočamo ponovno, da bo velika skupščina 8. septembra v Domžalah, zaupno zborovanje pa 00 § 2. prejšnji večer v Ljubljani. Ker se morajo vabila in legitimacije kmalu razposlati, prosimo ponovno in nujno, da dajo družbinemu vodstvu vse podružnice, ki tega še niso storile, potrebne izkaze do 15. t. m. Pripominjamo obenem, da so ti izkazi potrebni tudi za družbini koledar - vestnik, ki se že sestavlja. Prazne besede imajo gostilničarji, ki trdijo, da Tolstovrška Slatina ni tako dobra, kot so druge kisle vode in še vedno točijo po svojih gostilnah tuje slatine. Gostilničarji, gostje, prepričajte se sedaj o kakovosti Tolstovrški, ko se ie vrelec izboljšal. Z novo polnitvijo bode gotovo vsak zadovoljen. Kako žalostno je dejstvo, da se na narodnih veselicah točijo le tuje kisle vode in se zdi marsikomu premalenkostno, da bi se pobrigal za to, da bi se na slovenski veselici točila le slovenska kisla voda Tolstovrška slatina. Torej nekoliko več doslednosti. — G. vele-tržec I. Perdan je poslal C. M. družbi 20 kuponov, kar svedoči, da je naročil 20 zabojev Tolstovrške slatine, družba pa dobi za vsak kupon 20 vin. torej zopet 4 K. — Zbirajte te kupone za družbo! Strela je udarila dne 6. t. m. dopoldne v hlev posestnika Fr. Hribernika p. d. Zidančka v Virmašah pri Škofji Loki. Hlev, ki je bil šele novozgrajen po novem načinu in eden najkrasnejših v tukajšnji okolici, je popolnoma zgorel. Stal je okrog 15.000 kron. Posestnik pa je bil zavarovan le za kakih 7000 K kot se čuje. Škoda je zares velika. Na pomoč prišla bližnja gasilna društva so se morala omejiti le na obrambo sosednjih poslopij. Živino so rešili. Pogreša se od pondeljka 4. t. m. I61etm ključavničarski vajenec Alfonz Koleša. Fant nosi delavmsko črno obleko, rujav klobuk in modro ključavničarsko srajco. Obraz je zagorel. oči lasje in obrvi ima črne. Kdor bi kaj vedel o njem, se prosi, naj sporoči policiji. Nesreča pri mlatllnem stroju. Frančiško Malenšek, 61etno deklico iz Preske je zgrabil mlatilnl stroj, ji raztrgal trebuh in jo poškodoval na glavi Mlatilnl stroj je zagrabil za levo elan ženo ljubenškega župana, Aloj« zijo Cvenkelj, tnSa na -piva ~ večji kvantum jenega proizvoda, ki se bo točil v nedeljo na slavnostnih prostorih. — Malo več obzirnosti bi lahko imela državna policija pri onih lju-deh, ki jih vodi s policije na Bfei-weisovi cesti na sodišče. Sedaj je navada, da ravno opoldne, ko so ulice najbolj polne, peljejo policaji uklenjene ljudi po najbolj obljudenih Dunajski cesti na sodišče. Upoštevati je treba, da gredo ti ljudje šele v preiskovalni zapor in da so morebiti nedolžni. Kako pridejo do tega, da se jih vodi pri belem dnevu uklenjene po ulici. Pogosto gre dostojen človek uklenjen skupno z in-dividuom, ki je zakrivil kdovekaj. In tak Človek naj prenaša javno sra- “ moto zaradi kake policijske pomote. Opozarjamo na določbe, ki vele kolikor mogoče neopaženo prepeljati ljudi iz enega lokala v drugega. Ali nima drž. policija nobenega vozu ? — Šišenski »Sokol« vabi na izredni občni zbor, ki se vrši v soboto dne 4. avgusta 1913 ob 8. uri zvečer »pri Ančniku« v Spod. Šiški. Dnevni red: 1. Volitev predsedstva Slovenske sokolske zveze; 2. dopolnilna volitev dveh odbornikov; 3. prememba pravil; 4. slučajnosti. Pričakuje se z ozirom na važnost dnevnega reda polnoštevilno udeležbo. Na zdar! — Viška C. M. podružnica priredi prih. nedeljo 10. t. m. pop. veliko in zabavno veselico na rajskem vrtu pri Traunu. Naj bi prihitelo ta dan na Vič iz Ljubljane in okolice vse, kar narodno čuti, da pokažemo svoje simpatije tej napredni narodni postojanki in njenemu neustrašenemu odboru. Zabava bo vsestransk. postrežba najboljša. — »Slovan«-a 9. št. je izšla z naslednjo vsebino: t Josip Premk: Pri večerji; t Emil Hojak: Maj in raj; Peter Bezruč-Albrecht: Jaz; Prostoslav Kretanov: Spomini na Josipa Cimpermana; Milan Plut: Po macedonskem bojišču; Radivoj Petruška: Dobra letina; Josip Ko-zarac: Mrtvi kapital; Fran Zgur: In šel je v noč; dr. Janez Mencinger v Kranju; A. Funtek: Konec prve noči. V Listku je nekrolog prerano umrlemu slov. pisatelju Premku in člančič gorkih prisrčnih besed k jubileju Vatroslava Holza. Številko krasijo češke slike. — Kinematograf »Ideal«. Danes v petek specialni večer s sledečim sporedom: 1. Industrija plinovih gorilnikov. (Znanstveno.) 2. Janez Je lačen. (Humoristično.) 3. Študije iz narave. (Naravni posnetki.) 4. Fink-kerjeva kravata. (Humoreska.) 5. Zlomljena sreča. (Amerikanska drama.) 6. Špekulant z žitom. (Senza-cijska drama Nordiskfilm v 3 dejanjih.) 7. Loterijski dobitek. (Veseloigra.) Jutri »Kolo sreče«. (Kriminalni roman.) V torek senzacijska slika iz vojne in odločilna bitka pri Bregalnici in sijajna drama »Deklica iz vsetržnice«. Trst. PROTISLO V ANSKI SIŠTEM NA TR2AŠKIH DRŽAVNIH URADIH. Sistem na trž.. drž. uradih ni samo protislovanski, marveč je docela nezakonit. In vkljub temu eksistira in se razvija v našo škodo dan za dnem hitrejše. Na državnih uradih v Trstu so povsod enake razmere: na sodišču, na pošti, železnici, policiji, davčni administraciji, financi itd. Povsod se vrši sistematično zapostavljanje slovenskega jezika. Slovenski napisi so Izključeni — le tu in tam se kakega zagleda. Uradniki so povečini nezmožni slovenščine; govorijo italijansko in nemško. Kolikokrat se pripeti, da se Slovencu ni mogoče sporazumeti ž njimi. Povečini pa ti italijansko-nem-ški uradniki nočejo vstreči Slovencem v njihovem jeziku. Jih še prav pošteno nahrulijo in zasramujejo. Na sodišču so v tem oziru zelo zanimive razmere. Na sodniji imajo Slovenci vedno težkoče vsled tega, ker sodniki ne razumejo njihovega jezika. Ponavadi so pri obravnavah slovenskih strank taki sodniki, ki niti na pol ne razumejo slovenščine, ki so je torej vešči samo za silo tako, kakor n. pr. kak italijanski trgoves. ki razume v slovenskem jeziku samo gotove trgovske predmete. Čestokrat Je pisec teh vrstic bil sam priča tem razmeram na sodišču. Hudo je to zlasti za slovenske kmete, ki povečini niso zmožni italijanščine. Gori omenjene razmere karakterizira prav živo tudi slučaj, da je moral pisec teh vrstic, pred kratkim čez pol ure telefonirati na civilno sodišče in še se ni prišlo do človeka, ki bi razumel slovensko. Mimo telefona Je defilirala cela gruča uradnikov in uradnic, izmed katerih ni znal nihče slovensko. Pri tej priliki naj omenimo, da ogromna večina italijanskih uradnikov tudi ne razume niti nemško; nemško uradništvo pa sploh ni vešče nobenega jezika razun nemščine. Da na pošti, železnici, policiji itd. tudi ni mnogo boljše, o tem je »Dan« že večkrat poročal. Ne vemo, zakaj se tem vnebovpijočim razmeram. ki so zanašo državo, ki hoče veljati za civilizirano, praycati škandal ne more napraviti konca. Ne moremo razumeti, kako da bi se ne pustilo kaj takega onemogočiti, ko imamo vendar nebroj slovanskih poslancev, katerih dolžnost bi bila, da bi v tem pogledu storili, kar se pač da storiti. Če bi se vsi. brez razlike strank, za stvar zavzeli z vso odločnostjo. potem bi bilo čisto gotovo kmalu konec teh nezakonitosti, kajti ponovno moramo naglašiti. da so te razmere nezakonite. Ravno zato stališče slovanskih državnih poslancev ni pretežavno, samo zjedinili naj bi se. Izlet v Ljubljano priredi »Narodna Delavska Organizacija« o priliki kongresa vseh slov. nar. strok, organizacij, v nedeljo, dne 17. avgusta. Kdor še ni priglašen, naj se nemudoma priglasi y uradu NDO., ulica Sv. Frančiška štev. 2. vsak dan od 10—12 dop. in od 4—8 zv. Vojaški koncert v Divači priredi »Društvo jugoslovanskih železni- ških uradnikov« na praznik, dne 15. avgusta ob 3’30 popoldne na vrtu kolodvorske restavracije. Sodelovala bode godba c. in kr. pešpolka št. 47 iz Gorice. Po končanem koncertu bo v večernih urah ples. Čisti dobiček te koncertne in plesne prireditve je namenjen podpornemu skladu »Društva jugoslovanskih železniških uradnikov«. — Vstopnina h koncertu 60 vin. za odraslo osebo. Nadaljne podrobnosti objavimo prihodnje dni. Slavno občinstvo iz bližnjih in daljnih krajev se opozarja in vabi že danes na to prireditev našega narodno zavednega železniškega urad-ništva. Kania poskuša mešati. Na Dunaju bi zopet radi prikrajšali Srbijo. Mir je v principu sklenjen in sedaj se ima samo še sestaviti in podpisati definitivna mirovna pogodba, kar se zgodi najbrže v soboto 9. t. m. Cela Evropa je edina v tem. da je mir sklenjen na izredno pravični podlagi, ker je Rumunija dobila samo majhen košček ozemlja od Bolgarske, Srbija tudi samo nekaj več kot je zahtevala pred sijajno zmago svoje armade ob reki Bregalnici in tudi Grška ni dobila veliko več kot je zahtevala pred vojno. In vendar na Dunaju niso zadovoljni. Srbija ki se je zdela gotovim dunajskim krogom še s svojimi starimi mejami prevelika in premočna, vzbuja pri raznih Kaniah s svojimi novimi mejami naravnost ogromen strah in za to zahteva vse ono dunajsko časopisje, ki se da inspiriratl od šefa literaričnega biroa v zunanjem ministrstvu že tolikokrat blamiranega Kanie, da se mora podvreči mirovna pogodba, v kolikor se ona nanaša na novo mejo med Srbijo in Bolgarsko, reviziji evropskih velikih sil. Nič več ne govorijo na Dunaju o Kavali. temveč samo o povečanju Srbije, ker »žurnalist* Kania se ne boji ničesar druzega kot — boga in Srbije. Ampak danes je položaj tak, da Kania lahko še tako hujjska, dosegel vendar ne bo ničesar. Je stvar pač taka, da je ni sile na svetu, ki bi Srbijo pregovorila, da bi se dala mirno oropati tudi sadov druge zmagovite vojne in tudi ni bojazni, da bi Kanio in njegove prijatelje kdo podpiral v njihovih željah. Ampak, nekaj znajo pa razni Kanie vendar-le doseči: da postane avstro-ogrska monarhija na Balkanu še bolj osovražena kot je sedaj, ako je sploh mogoče še bolj sovražiti, kot na Balkanu že sovražijo Avstro-Ogrsko. Vsekakor, stvari se utegnejo razviti še prav zanimivo in kakor se zdi, balkansko vprašanje še ni rešeno., REVIZIJE NE BO! —an. Bukarešt, 7. avgusta. (Brzojav našega posebnega poročevalca.) Mir, sklenjen med Srbijo, Črnogoro, Grško In Rumunijo z ene in Bolgarsko z druge strani ima značaj definitlvnosti, v njem se niti z besdico ne omenja kaka intervencija v kakršnemsibodl smislu. Semkaj prihajajo poročila z Dunaja, da gotovi tamošnji krogi napenjajo vse sile, da bi mirovno pogodbo. v kolikor se ona nanaša na mejo med Srbijo in Bolgarsko, revidirale velike sile. seveda na škodo Srbije, ker se zdi, da si je avstro -ogrska diplomacija postavila za žlvljenski cilj, oškodovati Srbijo, kjer je to le mogoče. (Kar je v škodo monarhije. Op. ured.). Ali tukaj teh dunajskih načrtov nihče ne jemlje resno, ker danes fe splošni evropski položaj čisto drugačen, kot je bil za časa draške in skadrske krize. Revizije ne bo, mir ostane v veljavi v taki obliki, v kateri je sklenjen, to lahko trdim na podlagi pozitivnih zatrdil od strani, ki mora biti Izborno poučena. REVIZIJA ABSOLUTNO IZKLJUČENA. Pariz, 7. avgusta. Tukajšnji srbski poslanik je napisal v »Temp-su« članek, v katerem izjavlja, da je revizija bukareške pogodbe po velesilah absolutno Izključeno in sicer: 1. Intervencija velesil je bila dosedaj vedno omejena le na pogodbo med Balkansko zvezo in Turčijo in tudi londonski mir je podpisan na ta način. Pri bukareških pogajanjih pa velesile niso bile udeležene (kakor preje pri londonskih). 2. Razmere so danes drugačne kot so bile za časa berlinskega miru.) Ko je berlinski mir 1878. 1. spreminjal Sv. Štefanski mir, niso bile balkanske države to. kar so danes, nekatere od njih so bile naravnost turški vazali. Danes po preteku 35 let je stvar druga. Balkanske države so samostojne, neodvisne, od Evrope pripoznane kraljevine, kar izklju- čuje vmešavanje velesil v bukare-ško pogodbo. 3. Angleški poslanik v Bukare-štu je umaknil pred par dnevi vloženo noto angleške vlade, kjer se zahteva revizija pogodbe; znak. da Anglija danes ne misli na revizijo bukareške pogodbe. URADNO POROČILO O ZADNJIH DOGODKIH V BUKAREŠTU. Uukarešt, 7. avgusta. Uradno: Danes dopoldne se ie sešla mirovna konferenca pod predsedstvom ru-munskega ministrskega predsednika Majoresca. Grški ministrski predsednik Venizelos je izjavil, da je sporazum med Grško in Bolgarijo popoten. Bolgarski deelgat Tončev je podal slično izjavo. Majorescu je izjavil, da je temelj mira nedvomljivo in neoporo-čeno določen in da mora konferenca proklamirati trajno premirje. Predlog je bil sprejet, nakar so posamezne skupine delegatov prev^ zele nalogo, napraviti vse, da se o tem obvestijo posamezna armadna poveljništva. Nato je bolgarski delegat Tončev izjavil, da sklenjeni dogovor ni preliminarni mir. temveč definitivna mirovna pogodba in je predlagal, da vsaka kraljevina imenuje delegata v svrho sestave mirovne pogodbe Imenovani so sledeči: Radjev, Spa-lajkovič, Politis, Matenovič in Filiti. Konferenca se je nadaljevala ob 5. uri popoldne; na dnevnem redi, so bile podrobnosti o svobodi šol in cerkva in o odškodnini vsled v vojni nastale škode. MIROVNA POGODBA. Bukarešt, 7. avgusta. Mirovna pogodba bo podpisana v soboto, kakor pravi uradno poročilo iz Bitka-' rešta. RAJE DRINOPOLJE IN TRACIJO KOT MACEDONIJO. Bukarešt, 7. avgusta. Bolgarski delegat Tončev se je izrazil, da bi bila Bolgarija raje Drinopolje in Trači jo izgubila kot pa Macedosiijo. (Res velikodušno.) Tončev se je izrazil, da je srb. vpad (seveda, seveda) v Macedonijo uničil vse upe na Balkansko zvezo, (ki so jo prvi uničili in raztrgali Bolgari s svojim zahrbtnim napadom in zverinstvi, ki so jih vršili na srbskih vojakih.) DLMOBILIZAC1JA IN VARSTVO JUŽNOVZHODNIH MEJA. Sofija, 7. avgusta. Bolgarska vlada je že danes pričela z ukrepi, ki se tičejo demobilizacije. Varstvo južnovzhdnih meja bo Izročila Bolgarija velesilam. t NOVE POSAMEZNOSTI O BOLGARSKIH GROZODEJSTVIH V VOJNI. Belgrad, 7. avgusta. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Bolgari so se v borbi s srbskimi četami pregrešili proti vsem določbam vojnega prava, poteptali so obveznosti, ki so jih podpisali na haaškl konferenci, porabljali so dum-dum in dinami tnc naboje, o čemur spričujejo številna poročila polkovnih poveljnikov. Nobenega oddelka bolgarske armade ni. ki ne bi zapustil za sabo sledov svoje krvoločnosti. Zastopnik poveljnika tiinoškega konjeniškega divizijona je videl, da so na garvanskem položaju Bolgari dvignili na bajonete srbskega ranjenca, ki je kričal od bolečin, Bolgari so pa pri tem vpili »hura«. Poveljnik drugega eskadrona Špiro Čakovskl je videl pečeno človeško truplo na poziciji severno od Karahaimsalija. Poveljnik mitralješkega oddelka Če-merkic je videl dva pečena človeška trupla. Poveljnik moravskega divizijskega konjeništva drugega pozivai poroča, da so patrulje našle več srbskih vojakov, ki so Hh Bolgari kot ranjence razmesarili in so enim odrezal] glave, drugim roke ali noge, tretjim pa potegnili kožo z glave itd. NOVI SRBSKI RANJENCI. Befgrad, 7. avgusta. Včeraj je prispelo v Belgrad 250 novih ranjencev. . Rkžarski grofje in njih sleparije. Mažarski grofje so po svoji vrednosti pri nas in drugod dobro znani. Grof Tisza, Lukacz. Kliuen -Hedervary, Apponyi in drugi so znali iz mažarske politike, ki je edina svoje vrste na svetu. Zvesti sluge teh mažarskih magnatov so razni Čuvaji in Skerlici in drugi psi, ki 'danes na škodo države vladajo po mažarskem sistemu. Kakor umazane pa so mažarske politične razmere, ravno tako gnilo je privatno življenje raznih teh grofov. Afer s sleparijami so imeli na Ogrskem že toliko, par grofovskih afer, iz katerih se ja, saj je sam min. predsednik moral doživeti, da se mu je pred sodiščem dokazalo, da je državo za bore štiri milijone ogoljufal. Zadnji čas pa imajo na Ogerskem vendar zopet par grosovskih aser. iz katerih se vidi propalost onih mažarskih višjih krogov, ki z neomejeno pravico vladajo nad narodom in ga zlorabijo za svoje sleparije. »Pall«. Zelo kričeč slučaj je goljufija grofa Szapparyj«, ki je znan povsod kot zelo nobel gospod in je celo v tujini zastopal čast mažarskega naroda. Ta grof, ki se je blestel v bogastvu, je zdaj naenkrat obtožen goljufije. Naznanil ga je Gerlicsy, zet grofa Fejervaryja, ker ga je ogoljufal za visoke svote. Grof Sza-ppary je bil znan pod imenom »Pa-li« in je bil kavalir prve vrste. V Parizu je imel bogato hišo, kjer se je shajala odlična družba. Za svoje življenje pa je grof Szappary potreboval mnogo denarja — zato je moral goljufati. Grof je seveda pobegnil — pa ogrska vlada ga je ukazala prijeti. Upati je, da ga bodo kmalu dobili, če ni ušel v Ameriko. Grof Szecheny. Se večje zanimanje pa vzbuja afera grofa Szechenyja, ki je znan evropskemu svetu že iz prejšnjih let. Grofu Szechcnyju se je namreč tudi nekoč tako zgodilo, kakor sedat Szapparyju. S potratnim življenjem je zapravil vse svoje premoženje. Toda mažarski grof si je mislil, tudi če nimam v žepu nič — pa sem le grof. In ko je videl, da ne more v Evropi nikogar več napumpati, se jc odpeljal v Ameriko. Lady Vanderbllt. Szecheny je imel srečo. Izvedel je v Ameriki za bogato nevesto. Take »dolarske princese« so zban-krotiranim grofom seveda ljubše nego domače plemenite hčere, ki nimajo bogate dote. Grof Szecheny jc izvedel, da ima Lady Vanderbilt 35 milijonov dote. Daši je bil mojster v zapravljanju, vendar je upal, da bo nekai časa shajal in je prosil Lady Vanderbilt za roko. Ameriška milijonarka sicer ni tako navdušena za grofovske naslove, kakor naše Evropejke — kljub temu je poročila mažarskega grofa, ker je mislila, da jo vzame iz simpatije. Ko je grof Szecheny pred nekaj leti pripeljal svojo milijonarko — oz. svojih 35 milijonov na Ogrsko — so mu priredili v Budimpešti naravnost kraljevski sprejem, ki ga je seveda tudi grof sam precej drago plačal. Mažari so potrebni denarja, zato so onih 3 5 milijonov sprejeli kot se spodobi. Hoteli so pa tudi pokazati, kako važna oseba je grof Szecheny. Toda kar se je Janezek naučil — to je Janez znal — ta pregovor se je izkazal tudi pri grofu Szechenyju. kajti v zakonu je živel prav tako potratno kakor preje in onih 35 milijonov je šlo kmalu v nič. Njegova žena Američanka je kmalu spoznala, da jo je vzel samo radi denarja in je vložila prošnjo za ločitev zakona. Naročena albanska deputacija. Tega se je grof Szecheny ustrašil, kajti lady Vanderbilt bi odnesla tudi milijone nazaj v Ameriko (če jih je še kaj ostalo). Zato si je izmislil grof zvijačo. Najel je po prijateljih nekai albanskih ljudij, ki posta-"ijo sedaj po raznih evr. mestih in je poskrbel, da je prišla k njemu posebna deputacija. ki mu je ponudila albansko krono. S tem naj bi ameriška milijonarka dobila upanje, da postane albanska kneginja in da bi zaradi tega ostala s svojimi milijoni pri mažarskem grofu. Toda Američanka je bila bolj pametna kakor mažarski ali kaki drugi diplomatje in ni hotela čakati na albansko krono. Pisala je grofu, da se smatra za ločeno, da on lahko sprejme krono, če mu jo Albanci dajo — ona pa je ne bo nosila. Grof Szecheny torej ne bo ime! niti ameriških milijonov niti — albanske krone. LISTNICA UREDNIŠTVA. Trst: Vaša temperamentnost nas spravlja često v silno zadrego. Radi bi vam ustregli popolnoma, pa vselej se spomnimo, da ne služimo rdečemu svinčniku državnega prav-dnika. temveč slovenskemu narodu. Od konfiskacij nimamo samo gmotno škodo vsled druge izdaje, ampak list ima tudi zamudo za Trst in vse vnanje naročnike. In na tem nam je več ležeče. Ja, ko bi bil list cenzuriran v Trstu. Prosimo, to vpošte-vati! — Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«. Mali oglasi. Beseda S vlnarlev. Najmanjši znest!: 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer. Cenjenim obiskovalcem Trsta se priporoča prenočišče v hotelu H. Kosič, ulica Carradori št. 15. Cene nizke. — Skupno več dijakov, nal-nižla cena. _________ _________________ Brivski učenec se takoj sprejme. F. Loborec, Tržaška c. 13. 723-2 Gospodična se sprejme na stanovanje in hrano. Kje, pove »Prva anončna pisarna«. 720-1 Vdova s štirimi otroci prosi šivanja na dom. Naslov v »Prvi anončni pisarni«. 721-1 Mm pilili. Radi prevzetja stalne službe želim v kratkem poročiti gospodično slavo ne pod 22 let z majhnim premoženjem in ki govori tudi nemško. Ponudbe s sliko pod šifro „GlUck A. L.* poštnoležeče Ljubljana. za medno trgo-vin-o se sprejme. Ponudbe na uprav-ništvo lista pod „ September". Radioaktivno termalno kopališče Toplice na Kranjskem Sezija od 1. maja do 1. oktobra. Postaja dolenjske železnice Straža-Toplicc. Akratov vrelec 38°C, daje vsak dan nad 30.000 hi radioaktivne termalne vode. Zdravljenje s pitjem in s kopanjem. Izredno uspešno proti putiki, revmi, neuralgiji (trganju), ženskim boleznim in drugim Velika kopališča, posebne in močvirne kopeli, klcktrotcrapija in masaža. Ravnateljstvo: Kopališki zdravnik dr Konstantin Konvalinka. Zdravo podneb e, Gostogozdnata okolica. Bogato opremljene sobe Izborne in cene restavracije. Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopališka uprava. Tužnim srcem naznanjamo prežalostno vest, da je Bogu vsegamogočnemu dopadlo poklicati našega nad vse ljubljenega soproga, oeiroma očeta, brata, gospoda 'V' Franca Čerina gostilničarja, posestnika in zastopnika zav. družbe „Femks“ danes, dne 7. avgusta 1913 opoldne po dolgi, mučni bolezni, previdenega večkrat s svetimi zakramenti, v starosti o4 let v boljše življenje. Pogreb blagega pokojnika bode v soboto, dne 9. avgusta ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Bizovik št. 55, na pokopališče v Stepanjo vas. ^ . Sv. maše zadušnice se bodo brale v domači župni cerkvi in v več cerkvah. . Dragega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. BIZOVIK, dne 7. avgusta 1913. Žalujoči ostali. M Slovenci! Spominjajte se naše prekoristue Ciril in Metodove šolske družbe! ^ ■ •' \-V, ■ v ■ •' ’’ ‘ : ■ ■ a"' rVrv-'*'--* ;■ »Glasbena Matica" v Ljubljani naznanja vsem svojim članom podpornikom in prijateljem tužno vest, da je danes preminul njen velezaslužni častni član, gospod Ivan P. Vencajz odvetnik in deželnosodni svetnik v pok. v Ljubljani. Ohranimo požrtvovalnemu pospeševatelju slovenske glasbe trajen in blag spomin. V LJUBLJANI, dne 7. avgusta 1913. Odbor. Ne glede na vrednost blaga dajem panama slamnike, ki so preje stali 12—14 K za 6 K spalne obleke 13 16 7 , r , , , , - n n » » J ^ ^ » bele obleke zadnje nov. . „ . „ 40—50 „ „ 14 „ prašne plašče „ . . b J8—20 „ „ 10 „ Dalje velika zaloga pralnih oblek za gospode in otroke po najnižjih cenah. Angleško skladišče oblek o . Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5. v Ljubljani, Židovska ulica c« Vi > o >R pr* Prodaja -im radi pozne sezije po zelo znižani ceni .*. slamnike za dame in deklice. Modni salon n Žalni klobuki vedno v zalogi. : N< Sl o < Vi X* P O co 3 i v Ljubljani, Židovska ulica I 3 Ivan Jax in sin,Ljubljana / Dunajska cesta štev. 17 priporoča svojo bogato zalogo |p šivalnih strojev in stroje za pletenje (Strickma-schinen) za rodbino in .’. .’. obrt . .'. .'. Pisalni strou Adler.-Vozna telesa. Ceniki zastonj in franko. MIMMIKIH—Wl Učiteljska Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6 se priporoča slavnemu občinstvu za izvršitev vsakovrstnih tiskovin. Vsled najmodernejše uredbe izvršuje naročila najokusnejše in v najkrajšem času. — V zalogi in razprodaji ima najnovejše izborne mladinske spise, kakor tudi vse šolske, županijske in druge tiskovine. Litografija. —• Cene najnižje! •••• Notni stavek.