Mekinjski
Na kratka!
Svcbov Franci je sedel na zidani ograji poko-pališča in držal v rokah precejšen kos potice, ko sem ga ugledal. Začel sem ž njim pogovor. Zastav-ljal scra mu vprašanja, on mi je pa odgovarjal ravno tolriko, da najin pogovor čisto ni usahnil. Takole sva modrovala.
No, Franci, dober dan!  Ali si ti? — Mhm!
Kakor vidim, ješ potico. — Mhm!
Ali so ti jo dali mama? — Mhm!
Pa si se jim zahvalil? — Tudi.
Ali so jo dali tudi Janku? — Tudi
Pa je dobra, kaj? — Mhm!
Ali bi je ti meni dal en košček? — Naka!
Če bi te pa zdajle prosil kak lačen revcž, ali bi mu jo dal? — Bi.
Stran 40___________ANGELČEK____________Leto 31
Torej imaš le dobro srce? — Mhm!
Kaj pa, ali imaš vašo Mici rad? — Mhm!
Kdo jc pa bolj priden, ti ali ona? — Jaz.
Janko pa tako lepo ministrira v cerkvi; ta je gotovo bolj pridcn ko  ti. — Odmaje.
Katerega pa imajo ata in mama najrajši? — Mcne.
Pa jih tudi ubogaš, kaj? — Mhm!
Vselej? — Odmaje.
Ali greš kdaj obiskat starega očeta v Volčji potok? — Nič.
Ali bi jih rad obiskal, če bi ti mama pustili? — Mhm!                   v
Jeseni boš šel pa že v šolo, kaj ne? — Bom.
Ali se žc veseliš šole? — Pokima.
Ali je pri vas doma kaj novega? — Nič.
Od tcbe, Franci, bom pa res veliko zvedel. — Mhm!
Pa glej, da boš lepo priden in da boš rad ubogal. — Bom.
In pa, da ne boš preveč govoril. — Mhm!
•Pa z Bogom!
Posloviti se pa Franci že ni več utegnil. Kar ugriznil je v potico in bil silno zadovoljen, da ga ni nihče več motil.
;i. r'