VISOKA ŠOLA ZA UPRAVLJANJE PODEŽELJA GRM NOVO MESTO KNJIŽNICA VŠ GRM NOVO MESTO Irena Hrovat Mujčinović MODEL ORGANIZACIJE IN DELOVANJA VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE: PRIMER KNJIŽNICE VISOKE ŠOLE ZA UPRAVLJANJE PODEŽELJA GRM NOVO MESTO Pisna naloga za bibliotekarski izpit Novo mesto, 2020 IZJAVA O AVTORSTVU IN O JAVNI OBJAVI PISNE NALOGE Spodaj podpisana, Irena Hrovat Mujčinović, izjavljam, da sem avtorica pisne naloge za bibliotekarski izpit za bibliotekarja z naslovom: Model organizacije in delovanja visokošolske knjižnice: primer knjižnice Visoke šole za upravljanje podeželja GRM Novo mesto. S svojim podpisom zagotavljam, da: . sem pisno nalogo izdelala samostojno in je moje avtorsko delo, . so dela drugih avtorjev oziroma avtoric, ki jih navajam neposredno ali povzemam, navedena oziroma citirana v skladu s standardom APA, . sem besedila ali podatke, ki so avtorsko zaščiteni, uporabila v skladu z določbami zakona, ki določa avtorske pravice, . je elektronska oblika pisne naloge istovetna s tiskano obliko naloge, . na podlagi 23. člena Pravilnika o bibliotekarskem izpitu ter v skladu s prvim odstavkom 21. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah dovoljujem javno objavo elektronske oblike pisne naloge na portalu Digitalne knjižnice Slovenije. Podpis avtorice: ___________________ V Novem mestu, dne 2. 2. 2020 Ključna dokumentacijska informacija Irena HROVAT MUJČINOVIĆ Naslov pisne naloge: Model organizacije in delovanja visokošolske knjižnice: primer knjižnice Visoke šole za upravljanje podeželja GRM Novo mesto Kraj: Novo mesto Leto: 2020 Št. strani: 46 Št. slik: 7 Št. preglednic: / Št. prilog: 4 Št. strani prilog: 15 Št. referenc: 59 Strokovno usposabljanje za bibliotekarski izpit je potekalo v: Knjižnica VŠ GRM Novo mesto Mentor v času strokovnega usposabljanja: doc. dr. Ines Vodopivec UDK: 027.7 Ključne besede: visokošolske knjižnice, organizacija poslovanja, organizacijski modeli, uporabniki Izvleček: Ustrezen model organizacije in delovanja visokošolske knjižnice je lahko ključnega pomena za uspešno izvajanje knjižnične dejavnosti, posledično pa prispeva tudi h kakovosti delovanja celotnega visokošolskega zavoda. Pisna naloga je bila izdelana z namenom pridobitve osnovnega modela organizacije in delovanja visokošolske knjižnice, ki bi ga lahko nato uporabili na primeru knjižnice Visoke šole za upravljanje podeželja GRM Novo mesto. S pomočjo anketnega vprašalnika in pregleda obstoječih objav smo pridobili informacije, ki so nam služile za lažjo predstavo o tem, kaj uporabniki potrebujejo in kakšne so njihove želje v okviru visokošolske knjižnice GRM Novo mesto. Med drugim smo ugotovili, da uporabniki potrebujejo ustrezno opremljen prostor za individualne študijske aktivnosti ter ustrezen in širok nabor e-virov z možnostjo oddaljenega dostopa. Glede na to, da se pri pridobivanju ustreznih informacijskih virov večina uporabnikov poslužuje uporabe iskalnika Google, smo mnenja, da je potrebno dati poudarek tudi na izobraževanje uporabnikov za dvig ravni informacijske pismenosti. KAZALO VSEBINE 1 UVOD ................................................................................................................................ 1 1.1 ZAKONSKE OSNOVE ............................................................................................... 1 1.2 VŠ GRM NOVO MESTO IN KNJIŽNIČNA DEJAVNOST ..................................... 3 1.3 NAMEN IN CILJ NALOGE ....................................................................................... 4 1.4 METODOLOGIJA IN METODE ............................................................................... 5 1.5 HIPOTEZE .................................................................................................................. 6 2 AKTUALNI TRENDI V DELOVANJU VISOKOŠOLSKIH KNJIŽNIC ................. 7 3 ORGANIZIRANOST IN DELOVANJE IZBRANIH SLOVENSKIH VISOKOŠOLSKIH KNJIŽNIC ............................................................................................ 12 3.1 KNJIŽNICA FAKULTETE ZA ORGANIZACIJSKE ŠTUDIJE V NOVEM MESTU ................................................................................................................................. 12 3.1.1 Organiziranost knjižnice v okviru visokošolskega zavoda ........................... 12 3.1.2 Knjižnična zbirka in katalogi .......................................................................... 12 3.1.3 Elektronski informacijski viri ......................................................................... 13 3.1.4 Knjižnične storitve ............................................................................................ 13 3.1.5 Prostor in oprema knjižnice ............................................................................ 14 3.1.6 Knjižnični delavci ............................................................................................. 14 3.1.7 Odpiralni čas ..................................................................................................... 15 3.2 KNJIŽNICA FAKULTETE ZA INDUSTRIJSKI INŽENIRING V NOVEM MESTU ................................................................................................................................. 15 3.2.1 Organiziranost znotraj visokošolskega zavoda .............................................. 15 3.2.2 Knjižnična zbirka in katalogi .......................................................................... 16 3.2.3 Elektronski informacijski viri ......................................................................... 16 3.2.4 Knjižnične storitve ............................................................................................ 17 3.2.5 Prostor in oprema knjižnice ............................................................................ 18 3.2.6 Knjižnični delavci ............................................................................................. 19 3.2.7 Odpiralni čas ..................................................................................................... 19 4 ORGANIZIRANOST IN DELOVANJE IZBRANIH TUJIH VISOKOŠOLSKIH KNJIŽNIC ............................................................................................................................... 19 4.1 KNJIŽNICA FAKULTETE ZA AGROBIOLOGIJO, HRANO IN NARAVNE VIRE ČEŠKE UNIVERZE ZA ŽIVLJENJSKE VEDE V PRAGI (KNJIŽNICA FAFNR) ... ................................................................................................................................... 19 4.1.1 Organiziranost znotraj visokošolskega zavoda .............................................. 19 4.1.2 Knjižnična zbirka in katalogi .......................................................................... 20 4.1.3 Elektronski informacijski viri ......................................................................... 21 4.1.4 Knjižnične storitve ............................................................................................ 22 4.1.5 Prostor in oprema knjižnice ............................................................................ 22 4.1.6 Knjižnični delavci ............................................................................................. 23 4.1.7 Odpiralni čas ..................................................................................................... 23 4.2 CENTRALNA AGRONOMSKA KNJIŽNICA AGRONOMSKE FAKULTETE UNIVERZE V ZAGREBU .................................................................................................. 23 4.2.1 Organiziranost znotraj visokošolskega zavoda .............................................. 23 4.2.2 Knjižnična zbirka in katalogi .......................................................................... 23 4.2.3 Elektronski informacijski viri ......................................................................... 24 4.2.4 Knjižnične storitve ............................................................................................ 24 4.2.5 Prostor in oprema knjižnice ............................................................................ 24 4.2.6 Knjižnični delavci ............................................................................................. 25 4.2.7 Odpiralni čas ..................................................................................................... 25 5 RAZISKAVA .................................................................................................................. 25 5.1 ANKETA O POTREBAH IN ŽELJAH UPORABNIKOV KNJIŽNICE VISOKOŠOLSKEGA ZAVODA GRM NOVO MESTO ................................................... 25 5.1.1 Izvedba ankete in anketiranci ......................................................................... 25 5.1.2 Rezultati ............................................................................................................. 26 5.2 PRIMERJAVA IZBRANIH VISOKOŠOLSKIH KNJIŽNIC .................................. 32 5.2.1 Organizacijska oblika ...................................................................................... 32 5.2.2 Knjižnična zbirka in katalogi .......................................................................... 32 5.2.3 Elektronski informacijski viri ......................................................................... 33 5.2.4 Knjižnične storitve ............................................................................................ 33 5.2.5 Prostor in oprema ............................................................................................. 34 5.2.6 Knjižnični delavci ............................................................................................. 34 5.2.7 Odpiralni čas ..................................................................................................... 34 6 MODEL ORGANIZACIJE IN DELOVANJA VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE VŠ GRM NOVO MESTO ............................................................................................................ 35 6.1 VIZIJA IN POSLANSTVO KNJIŽNICE ................................................................. 35 6.2 STRATEŠKA PODROČJA IN CILJI ....................................................................... 35 6.3 STORITVE ZA CILJNE SKUPINE .......................................................................... 36 6.4 KNJIŽNIČNI DELAVCI ........................................................................................... 37 6.5 POVEZOVANJE Z DRUGIMI VISOKOŠOLSKIMI KNJIŽNICAMI ................... 38 7 RAZPRAVA Z ZAKLJUČKI ....................................................................................... 39 8 NAVEDENI VIRI IN LITERATURA .......................................................................... 41 KAZALO SLIK Slika 1: Najpogostejši načini iskanja/pridobitve ustreznega gradiva ....................................... 27 Slika 2: Anketiranci po številu včlanitev v Slovenskih knjižnicah .......................................... 28 Slika 3: Pogostost uporabe oddaljenega dostopa do e-virov .................................................... 28 Slika 4: Opredelitev anketirancev o povezovanju visokošolskih knjižnic ............................... 29 Slika 5: Katere storitve knjižnice na daljavo bi si želeli anketiranci ........................................ 30 Slika 6: Opredelitev anketirancev glede pomembnosti prostora znotraj knjižnice po namenu uporabe ..................................................................................................................................... 31 Slika 7. Verjetnost obiska knjižnice v predlaganih časovnih terminih.................................... 31 KAZALO PRILOG Priloga 1: Anketni vprašalnik ..................................................................................................... I Priloga 2: Statistična analiza rezultatov ankete (sumarnik).. .................................................... V Priloga 3: Statistični podatki izbranih visokošolskih knjižnic za leto 2017 in 2018 ............... XI Priloga 4: Podatki o sigli, vrsti knjižnice, akronimu za izbrane knjižnice ............................ XV 1 UVOD V Sloveniji so visokošolske knjižnice različno organizirane in razvite, in sicer glede na to, kateri matični instituciji pripadajo, ter glede na velikost in področje delovanja. Imamo univerzitetne knjižnice, ki so opredeljene kot glavne visokošolske knjižnice univerz (Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Univerza na Primorskem, Univerza v Novi Gorici, Nova univerza), ter knjižnice posameznih visokošolskih zavodov članic univerz oziroma samostojnih visokošolskih zavodov. Glavna naloga visokošolskih knjižnic je, da podpirajo študijski in raziskovalni proces visokošolskega zavoda z izvajanjem knjižnične dejavnosti predvsem za študente, visokošolske učitelje in visokošolske sodelavce (Zakon o knjižničarstvu [ZKnj-1], 2001). Ne glede na formalni status in razvitost visokošolske knjižnice je pomembno, da knjižnica v kar največji meri izpolnjuje svoje poslanstvo, ki podpira in zasleduje poslanstvo in cilje matičnega visokošolskega zavoda. Pri svojem delovanju pa so visokošolske knjižnice dolžne upoštevati tudi vse zakonske predpise z ožjega in širšega področja svojega delovanja. Prav tako morajo delovati v skladu z notranjimi predpisi matične univerze oziroma v skladu s predpisi posameznega visokošolskega zavoda. 1.1 ZAKONSKE OSNOVE Zakon o visokem šolstvu (ZVis, 1993) v 14. členu med pogoji za ustanovitev visokošolskega zavoda navaja med drugim to, da morajo biti »študentom in zaposlenim zagotovljene storitve knjižnice visokošolskega zavoda, ki bo z izvajanjem knjižnične dejavnosti podpirala študijski, strokovni, raziskovalni in umetniški proces visokošolskega zavoda«. ZKnj-1 (2001) opredeljuje, da naj visokošolske knjižnice podpirajo študijski in raziskovalni proces, tako da izvajajo knjižnično dejavnost predvsem za študente, visokošolske učitelje in visokošolske sodelavce. Namen knjižnic ne glede na vrsto knjižnice je opisan v 6. členu ZKnj-1 (2001), ki navaja, da knjižnica v skladu s svojimi strokovnimi načeli organizira zbirko knjižničnega gradiva in virov informacij z namenom zagotavljanja posameznikom in skupinam dostopnost in uporabo: . lastnega gradiva in z njim povezanih informacij, . medknjižnične izposoje, . zunanjih dostopnih informacijskih virov. Razvoj visokošolskih knjižnic usmerjajo strokovni standardi in priporočila, ki jih za dolgoročnejše obdobje sprejme Nacionalni svet za knjižnično dejavnost in se nanašajo na organiziranost in delovanje knjižnične javne službe (ZKnj-1, 2001). Trenutno so aktualni Strokovni standardi in priporočila za organizacijo, delovanje in evalvacijo visokošolskih knjižnic (2012), ki naj bi jih pri svojem delovanju zasledovale visokošolske knjižnice za doseganje najboljših rezultatov. V Pravilniku o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (2003) so določeni minimalni pogoji za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe. Določila glede delovanja visokošolskih oziroma univerzitetnih knjižnic so zajeta v členih od 25. do 31. Med drugim je navedeno, da naj bi imela knjižnica članice univerze oziroma samostojnega visokošolskega zavoda vsaj 10.000 enot gradiva in najmanj po dva izvoda študijskega gradiva, predpisanega na članici univerze ali samostojnem visokošolskem zavodu. Omogočala naj bi dostop do vsaj 100 naslovov serijskih publikacij. Visokošolska knjižnica gradi knjižnično zbirko v skladu s svojim poslanstvom. Zbirka obsega referenčno gradivo in gradivo, ki podpira študijske programe ter znanstvenoraziskovalno in umetniško delo članice univerze oziroma samostojnega visokošolskega zavoda, ter doktorske disertacije, magistrske in diplomske naloge, ki so nastale na članici univerze oziroma samostojnem visokošolskem zavodu. Uporabnikom omogoča dostop do elektronskih virov, ki podpirajo študijske programe članice univerze oziroma samostojnega visokošolskega zavoda. V prostem pristopu naj bi imela vsaj referenčno zbirko in vsaj dva izvoda predpisanega študijskega gradiva. Imeti mora ustrezno število strokovnih delavcev, odvisno od obsega in vrste nalog ter števila potencialnih uporabnikov (vpisanih študentov, visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev). Visokošolska knjižnica mora imeti zaposlena najmanj dva delavca z univerzitetno izobrazbo bibliotekarske ali druge ustrezne smeri v skladu s pedagoško ter znanstveno-raziskovalno in umetniško dejavnostjo, ki jo opravlja članica univerze oziroma samostojni visokošolski zavod. Prostor knjižnice mora biti ustrezno opremljen, glede na obseg nalog, ki jih opravlja, mora omogočati postavitev dela zbirke v prosti pristop ter postavitev ustrezne opreme in vsaj eno čitalniško mesto na 50 potencialnih uporabnikov. Imeti mora telefon, telefaks in preslikovalni stroj ter najmanj en računalnik z dostopom do svetovnega spleta za uporabnike. Na vsakih 300 potencialnih uporabnikov mora zagotavljati vsaj eno računalniško mesto z dostopom do svetovnega spleta. Pravilnik so dolžne upoštevati vse knjižnice, ki so financirane iz javnih sredstev. Glede na to, da večina visokošolskih zavodov opravlja knjižnično dejavnost tudi za širšo javnost, morajo slediti določbam pravilnika ter si prizadevati za dvig kakovosti knjižničnih storitev. Med drugim se določila pravilnika upoštevajo tudi pri akreditacijah visokošolskih zavodov. Knjižnično dejavnost na VŠ GRM Novo mesto dalje urejajo interni akti visokošolskega zavoda, to so Akt o ustanovitvi samostojnega visokošolskega zavoda Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto (2015), Statut Visoke šole za upravljanje podeželja Grm Novo mesto (2013), Poslovnik o sistemu spremljanja in zagotavljanja kakovosti (2018), Pravilnik o prispevkih in vrednotenju stroškov (2014), Pravilnik o varovanju osebnih in zaupnih podatkov (2014), Pravilnik o založniški dejavnosti (2015), Akt o organiziranosti in sistematizaciji delovnih mest (2018) ter strateški in programski dokumenti zavoda za posamezno obdobje (Katalog dokumentov, b. d.). 1.2 VŠ GRM NOVO MESTO IN KNJIŽNIČNA DEJAVNOST Visoka šola za upravljanje podeželja GRM Novo mesto (v nadaljevanju VŠ GRM Novo mesto) je samostojni visokošolski zavod, ki je bil ustanovljen leta 2012. Ustanovitelja sta Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma ter Mestna občina Novo mesto (pravna naslednica Univerzitetnega in raziskovalnega središča Novo mesto). Leta 2013 je bil akreditiran visokošolski strokovni študijski program prve stopnje "Upravljanje podeželja", ki temelji na treh vsebinskih stebrih: podjetništvu, urejanju prostora in kmetijstvu. Prvo izvajanje programa se je pričelo s študijskim letom 2014/2015. VŠ GRM Novo mesto izvaja samo izredni študij, ki poteka v popoldanskem času ob delavnikih in ob sobotah dopoldne. Predavanja in vaje potekajo v klasični obliki na sedežu visokošolskega zavoda, v prostorih ustanovitelja, centra biotehnike in turizma Grm Novo mesto. Knjižnična dejavnost VŠ GRM Novo mesto se izvaja znotraj prostorov predhodno obstoječe knjižnice ustanovitelja (centra biotehnike in turizma Grm Novo mesto), saj zavod ob ustanovitvi ni imel na razpolago niti svojih prostorov niti kadra za izvajanje knjižnične dejavnosti. V začetnem obdobju delovanja visoke šole se je leta 2016 sporazumno z ustanoviteljem začasno vzpostavil oddelek VŠ GRM, v katerem VŠ GRM Novo mesto gradi svojo zbirko knjižničnega gradiva, ki je namenjena predvsem študentom, predavateljem in zaposlenim strokovnim sodelavcem zavoda VŠ GRM Novo mesto. Gradivo se trenutno zaradi finančnih primanjkljajev pridobiva pretežno z darovi. V zbirki je trenutno 346 enot gradiva, predvsem s področij študijskega programa upravljanja podeželja, zajema pa tudi prve diplomske naloge študentov visokošolskega programa prve stopnje Upravljanje podeželja. Knjižnica Grma Novo mesto – centra biotehnike in turizma (knjižnica ustanovitelja) je v prvi vrsti namenjena zagotavljanju študijskih potreb njihovih študentov (višje strokovne šole), dijakov in zaposlenih centra ter deluje v skladu z njihovim poslanstvom. Knjižnica ima dve izposojevališči na dveh lokacijah. Glavno izposojevališče, Knjižnica Grm, se nahaja na sedežu centra, drugo pa deluje v okviru organizacijske enote v centru Novega mesta, Srednje šole za gostinstvo in turizem. Knjižnica je polnopravna članica sistema COBISS in ima gradivo v prostem pristopu razporejeno po sistemu univerzalne decimalne klasifikacije (UDK). Knjižnica VŠ GRM Novo mesto trenutno v manjši meri pokriva potrebe visokošolskih uporabnikov VŠ GRM Novo mesto, zato stremimo po drugačnem modelu organizacije in delovanja knjižnice, da bi ustanovljena visoka šola in z njo visokošolska knjižnica lahko bolje sledili sodobnim svetovnim trendom na področju visokošolskega izobraževanja in znanstvenega raziskovanja. V okviru samostojnega visokošolskega zavoda VŠ GRM Novo mesto se zato iščejo nove možnosti za rešitev finančnih, kadrovskih in prostorskih primanjkljajev na področju knjižnične dejavnosti. Dolgoročno gledano ima VŠ GRM Novo mesto tekom razvoja namen vzpostaviti ustrezno opremljeno visokošolsko knjižnico, ki bo lahko zadovoljevala potrebe zahtevnih uporabnikov sodobnega visokošolskega prostora in služila kot podporni dejavnik razvoja visokošolskega zavoda kot celote, in sicer na vseh področjih njegovega delovanja. 1.3 NAMEN IN CILJ NALOGE V nalogi bomo poskušali oblikovati in predstaviti predlog osnovnega modela organizacije in delovanja visokošolske knjižnice zavoda VŠ GRM Novo mesto. Pri tem se bomo opirali v prvi vrsti na želje in potrebe naših uporabnikov (študentov, pedagoških delavcev, strokovnih sodelavcev in nekaterih drugih potencialnih zunanjih uporabnikov), upoštevali pa bomo tudi aktualne slovenske strokovne standarde in priporočila za organizacijo in delovanje visokošolskih knjižnic ter svetovne trende na področju delovanja visokošolskih knjižnic. Predstavili bomo tudi nekaj primerov delovanja slovenskih in tujih visokošolskih knjižnic, relevantnih za pripravo omenjenega modela organizacije. 1.4 METODOLOGIJA IN METODE Za pripravo osnutka modela organizacije in delovanja visokošolske knjižnice VŠ GRM Novo mesto smo pregledali organizacijo poslovanja dveh primerljivih visokošolskih knjižnic z istega območja v Sloveniji, in sicer: . knjižnice Fakultete za industrijski inženiring Novo mesto (FINI Novo mesto) ter . knjižnice Fakultete za organizacijske študije v Novem mestu (FOŠ). Poleg tega smo preučili organiziranost in delovanje dveh tujih visokošolskih knjižnic, ki delujeta na sorodnih študijskih in raziskovalnih področjih kot VŠ GRM Novo mesto, in sicer: . Knjižnice Fakultete za agrobiologijo, hrano in naravne vire na Češki univerzi za življenjske vede v Pragi (Knjižnica FAFNR1) . Centralne agronomske knjižnice Agronomske fakultete Univerze v Zagrebu (Sveučilište u Zagrebu, Agronomski fakultet). 1 FAFNR: Faculty of Agrobiology, Food and Natural Resources. Knjižnica FAFNR deluje v sklopu Študijskega in informacijskega centra (SIC) Češke univerze za življenjske vede v Pragi (Czech University of Life Sciences Prague – akronimi: CZU/CULS/ČZU) Pri izbranih visokošolskih knjižnicah smo primerjali naslednje parametre: . organiziranost znotraj visokošolskega zavoda, . knjižnično zbirko in kataloge, . elektronske informacijske vire (dalje: e-vire), . knjižnične storitve, . prostor in opremo knjižnice, . knjižnične delavce, . odpiralni čas. Podatke po izbranih parametrih obeh slovenskih oziroma tujih knjižnic smo uporabili za primerjavo s podatki po parametrih, ki izkazujejo želje in potrebe obstoječih ter potencialnih uporabnikov knjižnice VŠ GRM Novo mesto in njenih storitev. Podatke slovenskih visokošolskih knjižnic smo pridobili s spletnega portala BibSiSt, kjer smo pod zavihkom Statistični podatki o knjižnicah pridobili podatke za visokošolske knjižnice za leti 2017 in 2018 (za knjižnico FOŠ smo pridobili podatke s portala BibSiSt le za leto 2017). Pregledali in uporabili smo tudi podatke na spletnih straneh izbranih visokošolskih zavodov. Za tuje visokošolske knjižnice smo pridobili podatke le na spletnih straneh izbranih knjižnic. Za pridobitev podatkov po posameznih parametrih smo za primer knjižnice VŠ GRM Novo mesto pridobili s pomočjo spletne ankete (Priloga 1), in sicer z uporabo odprtokodne aplikacije 1KA.2 Anketna vprašanja so se navezovala na navedene parametre, ki izkazujejo med drugim tudi uporabo nekaterih storitev knjižnice ter potrebe uporabnikov glede prostora, odpiralnega časa, načina pridobivanja gradiva, izobraževanja o informacijskih virih in storitvah knjižnice itd. Statistični podatki rezultatov ankete so prikazani ob koncu besedila v preglednicah (Priloga 2). 2 Glej: http://www.1ka.si Primerjavo izbranih parametrov za posamezno visokošolsko knjižnico smo prikazali v preglednicah, ki so dodane na koncu, v Prilogah 3 in 4. Analizirane podatke smo upoštevali pri izdelavi modela organizacije in delovanja visokošolske knjižnice VŠ GRM Novo mesto. 1.5 HIPOTEZE Pri pripravi načrta raziskave in anketnega vprašalnika so nas vodile naslednje znanstvene predpostavke: . V okviru visokošolske knjižnice uporabniki v prvi vrsti potrebujejo ustrezno opremljen prostor (z brezžičnim omrežjem za dostop do interneta), namenjen v prvi vrsti za individualne študijske aktivnosti. . Uporabnikom je pomembno, da imajo na voljo dovolj velik nabor ustreznih e-virov z možnostjo oddaljenega dostopa. . Predpostavljamo, da se kot iskalnega orodja za pridobitev ustreznega gradiva, ki ga potrebujejo pri svojem delu, največ uporabnikov poslužuje iskalnika Google. 2 AKTUALNI TRENDI V DELOVANJU VISOKOŠOLSKIH KNJIŽNIC Visokošolske knjižnice se zaradi sprememb, ki so nastale kot posledica skokovitega tehnološkega razvoja in razvoja svetovnega spleta v zadnjih nekaj letih, soočajo s številnimi izzivi in prilagoditvami novim zahtevam in pričakovanjem uporabnikov (Ambrožič, 2012). Zaradi hitrega tempa življenja in sprememb v načinu komuniciranja ter uporabe mobilne tehnologije je postalo skoraj samoumevno, da želijo uporabniki dostopati do podatkov in informacij hitro, ob kateremkoli času, od koderkoli in na najbolj preprost način. Knjižnice so začele uvajati nove modele storitev, ki so prilagojeni digitalnim okoljem, in nove koncepte organizacije ter opremljenosti prostorov tako za izboljšanje delovne učinkovitosti kot tudi za spremenjen pristop do nove generacije uporabnikov (Ambrožič, 2012). Hardesty (2000, cv: Ambrožič, 2012) ugotavlja, da visokošolske knjižnice kljub številnim dosežkom, ki so jih prinesle spremembe v razvoju tehnologije (večja avtomatizacija dela, digitalizacija gradiv, večja ponudba in hitrejša dostopnost do različnih informacij in digitalnih zbirk tudi na daljavo), ne znajo znotraj matičnih ustanov dovolj uspešno predstaviti pomembnosti obstoja visokošolskih knjižnic ter jih prepoznati kot enega izmed temeljev za ustvarjanje dodane vrednosti zavoda. V novih učnih in raziskovalnih okoljih, v spletnem okolju, kjer je na voljo ogromna količina informacij, se pojavljajo potrebe po vedno večjem izboru ustreznih informacij ter njihovega ovrednotenja in uporabe za ustvarjanje novega znanja (Ambrožič, 2012). Ambrožič (2012) dalje navaja, da naj bi bil v učnih okoljih večji poudarek na učečem, za razliko od prej, ko je bil večji poudarek na učnih vsebinah. Pri tem bi uporabnik sam poiskal informacije, ki bi jih kasneje uporabil za ustvarjanje novega znanja. Poudarek bi bil na vseživljenjskem učenju, predvsem zaradi krajše življenjske dobe tako informacij kot tudi znanja. Le tako bo lahko posameznik konkurenčen na trgu dela. Pri tem imajo knjižnice priložnost, da sodelujejo v podpornih servisih v sklopu delovanja različnih alumni klubov. Zaradi drugačnih vedenjskih in učnih navad študentov, ki se poslužujejo spleta kot primarnega vira informacij, so potrebni novi pristopi in modeli storitev, ki bi bolj ustrezali novim generacijam, da bi lahko te dosegale boljše učne rezultate. Zaradi vse večjega poudarka na timskem delu oziroma delu v skupini prihajajo vedno bolj v ospredje tudi skupinske oblike učenja, saj naj bi bil po ugotovitvah raziskav končni rezultat boljši kot pri individualnem učenju (Ambrožič, 2012). Zaradi te oblike učenja je dobro, da knjižnica poleg prostorov za individualni študij zagotovi tudi ustrezno opremljene prostore, ki bi spodbujali sodelovalno delo, razprave, timsko delo in izmenjavo znanj (Choy, 2005, cv: Ambrožič, 2012). Knjižnice bodo morale bolje poznati ter nenehno spremljati namen in cilje študijskih programov ter pričakovanih učnih izidov, da bi lahko na podlagi tega zagotovile ustrezne vire za podporo učnemu in raziskovalnemu procesu. Zbirke naj bi bile širše zasnovane, pri tem pa je pomembno, da knjižnice aktivneje sodelujejo s študenti in pedagogi v programih informacijskega opismenjevanja in da temu namenijo več časa (Ambrožič, 2012). Visokošolske knjižnice se bodo morale s svojimi storitvami prilagajati tudi zaradi vedno večjega mednarodnega sodelovanja, kot so mednarodne izmenjave študentov in sodelovanje v mednarodnih projektih (Ambrožič, 2012). Na področju znanstvenoraziskovalnega dela posameznih visokošolskih zavodov imajo knjižnice pomembno podporno vlogo tudi pri objavljanju in prepoznavnosti znanstvenih del. Posledično se na ta način kaže tudi uspešnost in prepoznavnost posameznih visokošolskih ustanov (Ambrožič, 2012). Vedno bolj se uveljavlja tudi odprto elektronsko publiciranje in odprt dostop do znanstvenih objav ter raziskovalnih podatkov. Naloga knjižnic pri tem je, da omogočijo najdljivost tovrstnih publikacij skozi čas in jih ohranjajo s pomočjo ustreznih znanj in tehnologij, kar zahteva tudi boljše sodelovanje med različnimi enotami znotraj visokošolske ustanove (Ambrožič, 2012). Visokošolske knjižnice bi morale zaradi vse večje uporabe virtualnega okolja, ki se ga poslužujejo tudi raziskovalne skupine v mednarodnih projektih, iskati nove pristope za upravljanje z znanstvenimi informacijami, pri čemer bi se knjižnice v raziskovalne skupnosti vključevale kot partnerice in s tem aktivno sodelovale pri ohranitvi, prenosu in razširjanju znanja (Neal, 2011). V današnjem, digitalnem času je ponudba informacijskih virov zelo razpršena in dostopna preko raznovrstnih iskalnikov in vmesnikov, ki jih ponujajo tudi različne komercialne in nekomercialne organizacije. Te v sklopu svoje paketne ponudbe ne razvrščajo svojih virov na osnovi določenih skupin uporabnikov. Knjižnice se zato odločajo za uvajanje novih storitev (npr. selekcija in organizacija relevantnih virov), ki bi ponudile uporabnikom dodano vrednost (Choy, 2005, cv: Ambrožič, 2012). V sklopu študije OCLC3 (College students' perceptions of libraries and information resources, 2006), ki je v anketiranje zajela 3348 dodiplomskih in podiplomskih študentov iz različnih držav sveta, je bilo ugotovljeno, da kar 89 odstotkov anketiranih prične svoje raziskovanje s pomočjo spletnih iskalnih orodij. Od spletnih iskalnikov največ anketiranih (68 odstotkov) uporablja Google. Informacije o novih informacijskih virih pridobivajo pogosto tudi od prijateljev, preko povezav obstoječih elektronskih virov, od pedagoškega osebja, manj pa od knjižničarjev. Študija kaže, da večina študentov ne uporablja elektronskih virov, ki jih nudijo knjižnice. Skoraj polovica anketiranih je odgovorila, da uporabljajo knjižnico v študijske namene najmanj enkrat na mesec. 3 Online Computer Library Center V raziskavi o informacijskem vedenju (George idr., 2006), v kateri so sodelovali študentje magistrske in doktorske stopnje izbrane univerze iz ZDA, je bilo ugotovljeno, da večina anketiranih prične svoje raziskovanje s pomočjo učnega in svetovalnega osebja na univerzi, ki jih uvede v raziskovalni proces. Drugi vir informacij pa so študentje, s katerimi sodelujejo pri študiju v skupinah. Tudi v tej raziskavi je ugotovljeno, da se največ anketiranih poslužuje spletnega iskalnika Google. Veliko časa pa porabijo za selekcijo relevantnih virov. Prednost dajejo tudi storitvam na daljavo in ponudbi elektronskih virov v polnem besedilu, saj pri tem niso odvisni od odpiralnega časa knjižnice. Glavni dejavnik, ki vpliva na manj pogost obisk knjižnice, je želja po čim hitrejšem dostopu do informacij. Ambrožič (2012) navaja, da novejše generacije študentov ne poznajo dovolj svojih informacijskih potreb, površno opredelijo iskalno strategijo in ne uporabljajo kontroliranih geslovnikov. Prav tako je površno tudi pregledovanje vsebine najdenih virov. Ponujenih kakovostnih licenciranih elektronskih virov s strani knjižnic ne poznajo dobro. Dalje avtorica omenja, da je v prihodnosti pričakovati več elektronske oblike publiciranja in tiska na zahtevo, kar bo vplivalo tudi na hranjenje publikacij v knjižnicah. Vse več bo digitalnih virov in vsebin, ki jih ustvarjajo posamezniki. Knjižnice naj bi poskrbele za vidnost svojih virov ter svojih spletnih strani v spletnih iskalnikih. Na podlagi različnih študij, vezanih na uporabo mobilnih tehnologij in spletnih orodij ter družbenega mreženja, se izkaže, da so knjižnične storitve zaželene le v določeni vrsti spletnih tehnologij, zato je smiselno predhodno narediti študije uporabnikov. Zaslediti je tudi, da študentje ne prebirajo radi direktno z ekranov obsežnejših vsebin, le krajša besedila. Obsežnejša besedila imajo raje v tiskani obliki. Za mnoge študente so pomembne tudi referenčne storitve knjižničarjev ter organizirana izobraževanja, ki jih nudijo knjižničarji v okviru študijskega procesa. Med drugim študentje izpostavljajo, da se jim zdijo koristne informacije o novih knjižničnih virih (Ambrožič, 2012). Lewis (2013) omenja, da je v prihodnje pričakovati vse več odprtega znanstvenega komuniciranja in poudarka na sodelovanju. Visokošolske knjižnice naj bi zato večino sredstev v bodoče namenjale predvsem za podporo odprtemu objavljanju znanstvenih člankov in monografij. Med drugim pa navaja, naj bi za ohranjanje in dostopnost klasičnega gradiva skrbeli konzorciji znanstvenih ustanov namesto visokošolskih knjižnic. V novih, sodelovalnih oblikah znanstvene komunikacije bi se morale knjižnice bolj aktivno vključiti pri nastajanju, razširjanju in hrambi rezultatov znanstvenega dela, sicer obstaja nevarnost, da ne bodo več potrebne. Kadar visokošolska knjižnica upošteva resnične potrebe uporabnikov in so informacijski viri nabavljeni in dostopni na tej osnovi, bo tudi v očeh uporabnikov delovala dobro. Zaradi globalizacije izobraževanja in raziskovanja je nujno potrebno sodelovanje med knjižnicami. V prihodnje naj bi se zato snovale tudi globalne digitalne knjižnice (Ambrožič, 2012). Knjižnični katalogi izgubljajo na pomenu, saj so manj usmerjeni na uporabnike današnje generacije, ki so bolj vajeni iskanja s spletnimi iskalniki. Uporabni pa naj bi bili še vedno za iskanje znanstvenih publikacij v tiskani obliki (Ambrožič, 2012). Avtomatizacija se je pojavila tudi na področju indeksiranja digitalnih virov in opremljanja dokumentov z metapodatki, kar predstavlja nov izziv za knjižnice in njihove bibliografske storitve (Eden, 2010). Katalogizatorji naj bi v bodoče postali upravljavci kreiranja metapodatkov. Na področju programov informacijskega opismenjevanja je zaslediti, da se jih študentje udeležujejo le, če so ti obvezni v okviru študijskega procesa (Ross in Sennyey, 2008). Referenčne storitve knjižničarjev naj bi se spremenile tako, da bodo knjižničarji sodelovali v celotnem procesu raziskovanja uporabnikov in da ne bi bili omejeni le na mesto v knjižnici. Predvideno naj bi bilo tesnejše povezovanje med enotami visokošolskih zavodov (Britto, 2011, cv: Ambrožič, 2012). Knjižnični prostori naj bi zadovoljevali tako potrebe po individualnem študiju kot po skupinskem sodelovanju, pa tudi potrebe druženja in sprostitve. Uporabniki naj bi prihajali v knjižnico tudi zaradi storitev, ki jih nimajo na voljo doma oziroma v svoji pisarni (Gayton, 2008). V primerjavi z nekaterimi tujimi knjižnicami razvitejših držav so slovenske visokošolske knjižnice v razvoju še vedno malo v zaostanku. Opaziti je očitno večjo rast razvoja storitev zagotavljanja elektronskih informacijskih virov, ki pa je študentje kljub temu ne koristijo dovolj. Obstoječe raziskave kažejo na to, da študentje obiskujejo knjižnice še vedno predvsem zaradi tradicionalnih knjižničnih storitev (izposoja gradiva, uporaba čitalnice). Za dvig zadovoljstva uporabnikov, predvsem raziskovalcev, bi morale visokošolske knjižnice redno opravljati evalvacije svojih storitev (Ambrožič, 2012). Na podlagi obstoječih podatkov o slovenskih visokošolskih knjižnicah je mogoče sklepati, da velika večina tovrstnih knjižnic zaradi premalo zaposlenih nima ustreznih pogojev za razvoj novejših oblik knjižničnih storitev in s tem tudi ustrezne podpore znanstvenoraziskovalnemu procesu. Vsaka knjižnica se je novim potrebam uporabnikov prilagajala na svoj način bolj ali manj uspešno (Božič, 2012, cv: Ambrožič, 2012). Ambrožič (2012) omenja študijo, v kateri je bilo ugotovljeno, da velika večina študentov pri svojem študiju najpogosteje uporablja le zapiske s predavanj in skripte, kar je zaskrbljujoče, saj naj bi študijski proces temeljil na samostojni uporabi informacijskih virov. Primeri iz študij tujih visokošolskih knjižnic bi lahko služili kot pomoč za snovanje novih modelov organizacije in delovanja slovenskih visokošolskih knjižnic. Ob tem je pomembno, da visokošolski zavodi pravočasno prepoznajo vlogo knjižnic in dejstva, da le-te vplivajo tudi na študijske in raziskovalne uspehe ter posledično prispevajo k prepoznavnosti in uspešnosti celotnega zavoda (Ambrožič, 2012). 3 ORGANIZIRANOST IN DELOVANJE IZBRANIH SLOVENSKIH VISOKOŠOLSKIH KNJIŽNIC 3.1 KNJIŽNICA FAKULTETE ZA ORGANIZACIJSKE ŠTUDIJE V NOVEM MESTU 3.1.1 Organiziranost knjižnice v okviru visokošolskega zavoda Knjižnica Fakultete za organizacijske študije (v nadaljevanju knjižnica FOŠ) se uvršča med knjižnice samostojnih visokošolskih zavodov in je zavedena kot visokošolska knjižnica ter ima tudi svojo siglo (51007 – glej Prilogo 4). Zasnovana je bila v začetku leta 2012. Je polnopravna članica sistema COBISS, preko katerega izvaja izposojo, obdelavo gradiva, iskanje informacij o gradivu, bibliografske poizvedbe in drugo (O knjižnici, 2019b). Enota knjižnice spada po organigramu fakultete pod tajništvo in pisarno za skupne zadeve. Izvaja knjižnično dejavnost za študijske programe prve (dva študijska programa), druge (en študijski program) in tretje (en študijski program) stopnje izobrazbe po bolonjskem sistemu. Študij je izredni in se izvaja v popoldanskem času. Fakulteta je imela v študijskem letu 2017/2018 skupaj vpisanih 173 študentov, v letu 2018/2019 pa skupaj 186 študentov. Ob koncu leta 2018 je imela fakulteta devet zaposlenih oseb (6,875 EPZ4) (Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu, 2019a). 4 EPZ – ekvivalent polne zaposlitve. Knjižnica FOŠ se povezuje tudi z drugimi visokošolskimi knjižnicami, s specialnimi knjižnicami ter z Narodno in univerzitetno knjižnico. Prav tako se povezuje s centri za znanstveno informiranje sorodnih znanstvenih področij in z drugimi knjižnicami v Sloveniji (Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu, 2019a). 3.1.2 Knjižnična zbirka in katalogi Knjižnična zbirka je v letu 2017 obsegala 1.622 enot, v letu 2018 pa 1.848 enot (Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu, 2019b). Po knjižnični zbirki lahko uporabniki iščejo preko skupnega kataloga slovenskih knjižnic v sistemu COBISS, v katerem so zavedena med drugim tudi vsa zaključna dela študentov vseh treh stopenj študijskih programov ter dela raziskovalcev FOŠ. V digitalno knjižnico, dostopno s spletne strani fakultete, so vključena zaključna dela študentov in objavljeni vsi letniki dveh različnih mednarodnih revij ter monografske publikacije fakultete. Navedene so tudi povezave do elektronskih knjig in baz podatkov ter povezave do internih časopisov nekaterih organizacij (Digitalna knjižnica, 2019b). Obe reviji, ki jih izdaja fakulteta, sta na podlagi kakovosti in odmevnosti že zadostili pogojem sofinanciranja s strani ARRS (Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu, 2019a). 3.1.3 Elektronski informacijski viri Dostopne baze podatkov med drugim vključujejo: SpringerLink, ProQuest Dissertations and Theses Global, Scopus, ScienceDirect, JCR, Digitalno knjižnico Slovenije – dLib.si, Evropsko knjižnico, baze v sistemu COBISS, Google Scholar idr. Število enot v podatkovnih bazah v letu 2017 je bilo 4.512.720, v letu 2018 pa za polovico manj, tj. 2.064.0005. Lastnih digitalnih enot je imela knjižnica 155 v letu 2017 ter 216 v letu 2018 (Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu, 2019b). 5 Nismo zasledili podatka o razlogih za zmanjšanje števila enot v podatkovnih bazah za leto 2018. 3.1.4 Knjižnične storitve Knjižnične storitve so namenjene predvsem študentom, pedagoškim delavcem in raziskovalcem fakultete, pa tudi zunanjim uporabnikom (O knjižnici, 2019b). Med temeljnimi nalogami knjižnice ima FOŠ zavedene naslednje: . »nuditi podporo in aktivno sodelovati v izobraževalni in raziskovalni dejavnosti ter s strokovnim delom in pomočjo novih tehnologij zagotavljati kakovostne knjižnične storitve; . zagotavljati splošno dostopnost gradiva, informacijskih virov in storitev; . sodelovati v knjižničnih informacijskih sistemih doma in v tujini; . opravljati bibliotekarsko, dokumentacijsko, informacijsko in izobraževalno dejavnost, ki temelji na najnovejših spoznanjih bibliotekarske in informacijske vede; . zagotavljati povezovanje knjižnice na nacionalnem nivoju; . sodelovati pri vzajemni katalogizaciji na nacionalnem nivoju« (O knjižnici, 2019b). Knjižnica FOŠ zagotavlja tudi medknjižnično izposojo iz drugih knjižnic v Sloveniji ali iz tujine v skladu z aktualnim cenikom fakultete. Prav tako nudi izdelavo bibliografij (Storitve, 2020). Storitev izdelave bibliografij se zaračunava po ceniku fakultete. Knjižnica med drugim zaračunava še letno članarino (za študente fakultete je vključena v prispevkih ob vpisu), zamudnino, opomine, medknjižnično izmenjavo, informacijske storitve, morebitne odškodnine in poštnine (Ceniki, 2020). V okviru knjižnične dejavnosti se izvajajo individualna in organizirana usposabljanja uporabnikov (glej Prilogo 3). 3.1.5 Prostor in oprema knjižnice Knjižnica ima 53 m2 neto uporabne površine in skupaj 11 čitalniških sedežev, kjer se lahko uporabniki s svojim računalnikom povežejo v omrežje. Na voljo ima en osebni računalnik za uporabnike. V letu 2017 je bilo zabeleženih 1.769 računalniških kataložnih zapisov v sistemu COBISS (glej Prilogo 3). Na fakulteti je bil za namene samostojnega študija vzpostavljen poseben prostor, opremljen z računalniki in dostopom do interneta ter s priročniki in revijami, poimenovan Študijsko središče. Ob tem je fakulteta vpeljala sistem sponzorstva za nakup gradiva po spisku FOŠ v različnih vrednostih oziroma glede na število doniranih knjig. Tako lahko sodelujoči postanejo diamantni, zlati, srebrni in bronasti sponzorji fakultete. Vsi sponzorji so omenjeni na spletni strani fakultete (Sponzorji, 2020). 3.1.6 Knjižnični delavci V knjižnici FOŠ je zaposlena ena oseba z bibliotekarsko izobrazbo sedme stopnje, ki je hkrati tudi vodja knjižnice (Knjižnica, 2020). Iz preglednic v Prilogi 3 za obdobje 2017 je razvidno, da je zaposlena s krajšim delovnim časom. Prav tako je za obdobje 2017 razvidno, da so se izvajala izobraževanja za zaposlene. 3.1.7 Odpiralni čas Letna odprtost knjižnice je znašala 940 ur v letu 2017 (glej Prilogo 3). Knjižnica je običajno odprta od ponedeljka do četrtka od 8:00 do 16:00 oziroma od 8:00 do 14:30 (v sredo in četrtek). Od junija do konca septembra obratuje s poletnim delovnim časom, ko je knjižnica odprta od 8:00 do 14:00 pet dni v tednu (od ponedeljka do petka) (Knjižnica, 2020). Na podlagi Poročila o rezultatih študentske ankete za študijsko leto 2018/2019, ki ga je izvedla Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu (b. d.), je bil podan predlog, da se prilagodi delovni čas knjižnice glede na potrebe študentov in bi tako pokrival termin eno uro pred začetkom predavanj in praviloma prvi dve uri predavanj, vključno s prvo pavzo. 3.2 KNJIŽNICA FAKULTETE ZA INDUSTRIJSKI INŽENIRING V NOVEM MESTU 3.2.1 Organiziranost znotraj visokošolskega zavoda Knjižnica Fakultete za industrijski inženiring (v nadaljevanju knjižnica FINI) deluje kot samostojna enota v knjižnici Šolskega centra Novo mesto. Uvršča se v knjižnice samostojnih visokošolskih zavodov, deluje pa v prostorih šolske (srednješolske/višješolske) knjižnice, ki ima siglo 51233 (glej Prilogo 4). Namenjena je predvsem študentom, pedagoškim delavcem in raziskovalcem FINI. V letu 2014 je knjižnica FINI postala članica sistema COBISS in imela urejen dostop do elektronskih baz podatkov (Fakulteta za industrijski inženiring, 2019a). Finančna sredstva za delovanje fakulteta pridobiva s šolninami in prispevki študentov ter s sredstvi, pridobljenimi na domačih in evropskih razpisih (Fakulteta za industrijski inženiring, 2019a). FINI izvaja študijske programe vseh treh stopenj bolonjskega študija. Na prvi stopnji bolonjskega študija se izvaja visokošolski in univerzitetni program. Študij se izvaja v klasični obliki ter tudi kot študij na daljavo. Konec leta 2018 je bilo na FINI vpisanih skupaj 122 študentov vseh treh bolonjskih stopenj (Fakulteta za industrijski inženiring, 2019a). Na fakulteti so bili štirje zaposleni visokošolski učitelji (2,6 EPZ), štirje znanstvenoraziskovalni delavci (1,23 %) in trije strokovni sodelavci (3,00 EPZ). Ostali visokošolski učitelji in sodelavci (51 oseb) so bili vključeni na pogodbeni osnovi. Dela in naloge knjižnice so bile realizirane preko podjemnih pogodb. Fakulteta je imela leta 2018 v sklopu Inštituta za znanstvenoraziskovalno dejavnost registriranih osem raziskovalcev (Fakulteta za industrijski inženiring, 2019b). Knjižnica FINI se povezuje tudi z drugimi knjižnicami v Sloveniji, tako z visokošolskimi kot specialnimi knjižnicami, z Narodno in univerzitetno knjižnico ter Centralno tehniško knjižnico Univerze v Ljubljani. Sodeluje tudi s centri za znanstveno informiranje s sorodnih znanstvenih področij (Fakulteta za industrijski inženiring, 2019a). Omejitve v sklopu knjižnične dejavnosti se kažejo na račun finančne šibkosti, ker fakulteta ne izvaja redne oblike študija in ima tako posledično majhne knjižnične kapacitete ter minimalen dostop do mednarodnih baz podatkov (Fakulteta za industrijski inženiring, 2019a). 3.2.2 Knjižnična zbirka in katalogi V letu 2017 je štela knjižnična zbirka 523 enot (od tega 444 enot knjig ali brošur, 72 enot zaključnih del ter sedem enot serijskih publikacij), v letu 2018 pa 569 enot (od tega 473 enot knjig ali brošur, 82 enot zaključnih del ter 14 enot serijskih publikacij) (glej Prilogo 3). Uporabniki lahko iščejo po gradivu, ki ga ima knjižnica, preko skupnega kataloga slovenskih knjižnic v sistemu COBISS. Zaključna dela študentov vseh treh stopenj študijskih programov se hranijo tudi v repozitoriju ReVIS6 (Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij). 6 Glej: http://revis.openscience.si/info/index.php/slo/ 3.2.3 Elektronski informacijski viri Uporabniki imajo možnost dostopa do naslednjih baz podatkov: ProQuest Dissertations and Theses Global, Materials Science & Engineering Database, Metaiskalnik, Google Scholar, JCR, Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si, Evropska knjižnica, vzajemna baza slovenskih knjižnic sistema COBISS (Knjižnični katalog, 2019) ter repozitorij ReVIS. Kot članica Repozitorija samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij (ReVIS) knjižnica FINI v repozitoriju hrani tudi monografije in zaključna dela svojih študentov in raziskovalcev, ki so v prostem dostopu (Fakulteta za industrijski inženiring, 2019a). Na spletni strani FINI ima knjižnica objavljene tudi nekatere publikacije FINI v celotnem besedilu (Publikacije FINI, 2019). Za iskanje gradiva ima na spletni strani vgrajen vmesnik skupnega kataloga slovenskih knjižnic COBISS+ (Knjižnični katalog, 2019). V sklopu digitalne knjižnice pa ima na spletni strani objavljene povezave do podatkovnih baz ter različnih publikacij, e-slovarjev, specializiranih podatkovnih zbirk, različnih internih časopisov organizacij ter povezave do celotnega besedila člankov s področja industrijskega inženiringa (Digitalna knjižnica, 2019a). 3.2.4 Knjižnične storitve Med temeljnimi nalogami ima knjižnica FINI zavedene tudi naslednje: . »nuditi podporo in aktivno sodelovati v izobraževalni in raziskovalni dejavnosti ter s strokovnim delom in s pomočjo novih tehnologij zagotavljati kakovostne knjižnične storitve; . zagotavljati splošno dostopnost gradiva, informacijskih virov in storitev; . sodelovati v knjižničnih informacijskih sistemih doma in v tujini; . opravljati bibliotekarsko, dokumentacijsko, informacijsko in izobraževalno dejavnost, ki temelji na najnovejših spoznanjih bibliotekarske in informacijske vede; . zagotavljati povezovanje knjižnice na nacionalnem nivoju; . sodelovati pri vzajemni katalogizaciji na nacionalnem nivoju« (O knjižnici, 2019a). Storitve knjižnice FINI vključujejo tudi izdelavo bibliografij v skladu z aktualnim cenikom fakultete. Fakulteta zaračunava med drugim letno članarino (za študente FINI je članarina vključena v stroških vpisnine), zamudnino, opomine, medknjižnično izposojo, informacijske storitve, obdelavo bibliografij raziskovalcev, rezervacije gradiv ter razne odškodnine in poštnine (Ceniki, 2019). Uporabniki si lahko pod enakimi pogoji izposojajo tudi vse gradivo knjižnice Šolskega centra Novo mesto (Fakulteta za industrijski inženiring, 2019b). Knjižnica izvaja tudi medknjižnično izposojo, in sicer je bilo v letu 2017 skupaj 19 tovrstnih izposoj, v letu 2018 pa 59 (glej Prilogo 3). Študenti FINI postanejo člani knjižnice ob vpisu. Članarina za knjižnico je poravnana v sklopu vpisnine za tekoče študijsko leto. Ob prvem vpisu študenti prinesejo potrdilo o vpisu ter osebni dokument. FINI hkrati izvede za svoje študente tudi vpis v Knjižnico Mirana Jarca Novo mesto in jim tako omogoči brezplačen dostop do vseh informacijskih virov, ki jih nudi omenjena knjižnica (Knjižnica FINI, 2019). Knjižnica izvaja tudi usposabljanja za uporabnike. V letu 2017 je bilo v okviru knjižnične dejavnosti izvedeno individualno usposabljanje uporabnikov, v letu 2018 pa organizirano skupinsko usposabljanje uporabnikov (Priloga 3). 3.2.5 Prostor in oprema knjižnice Knjižnica ima 240 m2 neto uporabne površine. V letu 2017 je imela 28 čitalniških mest, v letu 2018 pa 32 čitalniških mest. Čitalniških mest, kjer se lahko uporabniki s svojim računalnikom povežejo v omrežje, je bilo šest v letu 2017 ter pet v letu 2018. V prostem pristopu je bilo skupno 461 enot (v letu 2017) oz. 569 enot (v letu 2018). Uporabniki imajo v knjižnici na voljo en osebni računalnik. Skupno število računalniških kataložnih zapisov v sistemu COBISS je bilo 237 (v letu 2017) oz. 304 (v letu 2018) (glej Prilogo 3). Fakulteta zagotavlja ustrezno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, na voljo ima brezžično povezavo in računalnike. Na voljo so tudi prostori za timsko in raziskovalno delo in čitalnica. Oprema je premična in prilagodljiva študentom s posebnimi potrebami. Na voljo ima tri računalniške učilnice s kapaciteto 50 delovnih mest, opremljene s sodobnimi računalniki, LCD projektorji, tiskalniki, optičnimi čitalniki in z vso potrebno računalniško programsko in omrežno opremo ter dostopom do interneta (Fakulteta za industrijski inženiring, 2019a). 3.2.6 Knjižnični delavci Dve osebi sta pogodbeno zaposleni za knjižničarsko delo (glej Prilogo 3). Vodja knjižnice ima bibliotekarsko izobrazbo (Knjižnica, 2019). 3.2.7 Odpiralni čas Letno je knjižnica odprta 1.908 ur (glej Prilogo 3). Delovni čas knjižnice je od ponedeljka do četrtka od 7. do 16. ure ter ob petkih od 7. do 14. ure (Knjižnica, 2019). 4 ORGANIZIRANOST IN DELOVANJE IZBRANIH TUJIH VISOKOŠOLSKIH KNJIŽNIC 4.1 KNJIŽNICA FAKULTETE ZA AGROBIOLOGIJO, HRANO IN NARAVNE VIRE ČEŠKE UNIVERZE ZA ŽIVLJENJSKE VEDE V PRAGI (KNJIŽNICA FAFNR) 4.1.1 Organiziranost znotraj visokošolskega zavoda Fakulteta za agrobiologijo, hrano in naravne vire (angl. Faculty of Agrobiology, Food and Natural Resources (FAFNR), češ. Fakulta agrobiologie, potravinových a přírodních zdrojů), deluje v okviru javne Češke univerze za življenjske vede v Pragi (angl. Czech University of Life Sciences Prague (CZU), češ. Česká zemědělská univerzita v Praze). Njeni začetki delovanja segajo v leto 1906, ko je cesar Franc Jožef I. dal ukaz za ustanovitev kmetijskega oddelka na Češki tehniški univerzi v Pragi. Kot neodvisno telo pa je bila z odlokom vlade Češka univerza za življenjske vede v Pragi ustanovljena leta 1952. Agronomska fakulteta je bila takrat ena od treh ustanov na tej univerzi in glavno središče za izobraževanje strokovnjakov s področja kmetijstva. Leta 2005 se je fakulteta preimenovala v Fakulteto za agrobiologijo, hrano in naravne vire in s tem še bolj razširila fokus svojega delovanja na področja upravljanja z naravnimi viri in kakovosti hrane. Fakulteta je danes dokaj cenjena izobraževalna ustanova in ima preko 4.000 študentov in 300 zaposlenih, ki so uveljavljeni tako doma kot v tujini (About the Faculty: history and current focus, 2018). Knjižnična dejavnost FAFNR je organizirana kot Študijski in informacijski center (angl. Study and Information Centre, SIC) v okviru univerze (deluje kot univerzitetna knjižnica) in je financirana iz javnih sredstev Ministrstva za izobraževanje, mladino in šport (angl. Ministry of Education, Youth and Sports). Posamezna področja imajo znotraj Študijskega in informacijskega centra (v nadaljevanju SIC) svoje oddelčne knjižnice, ki podpirajo delovanje vseh fakultet na tej univerzi. V odbor knjižnice so med drugimi vključeni tudi predstavniki posameznih fakultet (Česká zemědělská univerzita v Praze, 2013). SIC deluje v lastni zgradbi v neposredni bližini fakultet omenjene univerze (About SIC, 2018). Organiziran je po oddelkih: oddelek za izposojo, oddelek za zbirke, oddelek za informacijsko pismenost in izobraževanje, e-trgovina, CULS7 arhiv, center za izdajo kartic (študentskih, knjižničnih, ipd.) in oddelek za oddajo predavalnic ter vzdrževanje stavbe (SIC structure, 2018). 7 CULS: Czech University of Life Sciences. 8 FAFNR: Faculty of Agrobiology, Food and Natural Resources 9 CZU: Czech University of Life Sciences. V uporabi so akronimi: CULS, CZU in ČZU. 4.1.2 Knjižnična zbirka in katalogi Knjižnična zbirka vključuje raziskovalno in študijsko literaturo, ki ustreza potrebam visokošolske organizacije. Katalog knjižničnega gradiva deluje na knjižničnem informacijskem sistemu Aleph ponudnika Ex Libris (Catalogue of Czech University of Life Sciences, 2019). Na spletu so v polnem tekstu objavljena zaključna dela študentov FAFNR8, kot tudi drugih fakultet CZU9 v okviru informacijskega sistema univerze (Univerzitní informační systém, 2020). FAFNR ima tudi digitalno knjižnico, ki vključuje posebno zbirko starejših digitaliziranih knjig, med katerimi so starejše botanične knjige in tudi herbariji (Digitální knihovna, 2007). Podatki o knjižnični zbirki SIC-a, pridobljeni iz Poročila o dejavnosti za leto 2018 (Česká zemědělská univerzita v Praze, 2019), kažejo, da je imela v letu 2018 knjižnica skupno 156.402 enot gradiva, med katerimi je 208 naslovov periodike, 5.884 zvezkov pa je postavljenih v prosti dostop. Prirast knjižnične zbirke je znašal 2.352 enot. Od skupno 208 naročenih naslovov serijskih publikacij je 11 naslovov samo v elektronski obliki. Knjižnica zagotavlja najnovejše naslove serijskih publikacij z nenehnim spremljanjem novosti pri založnikih (Česká zemědělská univerzita v Praze, 2019). Kot iskalno orodje se največ uporablja EBSCO Discovery Service (EDS), za uporabo katerega zaposleni v SIC-u izvajajo tudi usposabljanja za uporabnike ter ga ustrezno promovirajo (Česká zemědělská univerzita v Praze, 2019). 4.1.3 Elektronski informacijski viri Knjižnica nudi dostop do različnih e-virov preko baz podatkov, kot so: InCites, Taylor & Francis, BioOne, JSTOR, OECD iLibrary, ScienceDirect, Scopus, SpringerLink, Web of Science, Wiley, Academic Search Complete, ter do zbirk učnih e-knjig ProQuest Ebook Central, CABI, Taylor & Francis (Information sources, 2018). V letu 2018 (Česká zemědělská univerzita v Praze, 2019) je imel SIC naročeni dve zbirki e- knjig na platformi ProQuest Ebook Central (Science & Technology in Business & Economics). Licenciranje poteka preko licenčnega centra CzechElib (About CzechELib, 2019), ki omogoča boljše pogoje za članice za dostop do elektronskih informacijskih virov (EIV). Center se poslužuje centralnega nakupa ključnih EIV na Češkem in tako zmanjšuje finančno breme za posamezne članice, saj s centralizacijo pridobi močnejša pogajalska stališča z dobavitelji EIV. Prav tako izvaja razpise za dobavitelje EIV, nudi podporo članicam in vodi statistiko porabe EIV (About CzechELib, 2019). V letu 2018 (Česká zemědělská univerzita v Praze, 2019) je bilo zabeleženo večje število prenosov poglavij iz podatkovnih zbirk (89.273 prenosov) glede na leto 2017 (83.479 prenosov). Zabeležena je tudi povečana uporaba e-knjig. V poročilu za leto 2018 (Česká zemědělská univerzita v Praze, 2019) omenjajo, da so študijska gradiva v obliki e-knjig vse pogostejša na čeških univerzah, in predvidevajo, da se bo delež e-knjig v SIC-u v prihodnje še povečeval. V okviru projektnih sredstev se je financiral nakup dveh zbirk e-knjig (CAB eBooks Front File 2014–2018 z 210 naslovi in zbirka čeških e-knjig z različnih založb s 1.104 naslovi) (Česká zemědělská univerzita v Praze, 2019). 4.1.4 Knjižnične storitve Študijski in informacijski center (SIC) nudi izposojo študijske literature in tečaje za pridobivanje kompetenc informacijske pismenosti. Vse storitve knjižnice podpirajo študijske, pedagoške in raziskovalne dejavnosti celotne univerze. Izvaja tudi medknjižnično izposojo in posredovanje dokumentov. Pod posebnimi pogoji si je možno izposoditi dokumentarne filme, ki so predstavljeni na letnem festivalu LSFF (Life sciences film festival) s študijskih področij, na katerih deluje univerza. Na voljo so tudi študijske sobe, ki jih nudi knjižnica, kjer lahko uporabniki študirajo bodisi individualno ali v skupinah (Library, 2018). Uporabniki lahko iščejo po spletnem katalogu univerze, v okviru katerega so redno objavljene novosti (Catalogue of Czech University of Life Sciences, 2019). S pomočjo kataloga si lahko izposodijo knjižnično gradivo na dom ali v čitalnico. Knjižnica ponuja tudi odpisane knjige, storitve tiskanja, kopiranja, skeniranja in vezave. SIC ima referenčno službo kot pomoč pri študiju in raziskovalnih projektih. Izvaja različna izobraževanja s področja informacijske pismenosti, med drugim tudi v obliki spletnih seminarjev – webinarjev. Na spletni strani so objavljeni različni video vodiči za uporabnike (Library, 2018). 4.1.5 Prostor in oprema knjižnice Knjižnična dejavnost SIC se izvaja v zgradbi, ki se nahaja v neposredni bližini fakultet omenjene univerze. Zgradba ima prostore za hranjenje knjižnične zbirke in arhivske zbirke, prostore za individualni študij in skupine, čitalnico, večje in manjše predavalnice, sodobno opremljene računalniške sobe, sanitarije, garderobo in pisarne. Na spletni strani SIC ponuja virtualni ogled centra (Virtual tour, 2018) in ima objavljen načrt spodnjega in zgornjega nadstropja zgradbe ter zemljevid (Room rentals, 2018). V celotni zgradbi je brezžično omrežje, v katerega se lahko uporabniki povežejo. V okviru storitev skeniranja so na voljo samopostrežni sodobni večji skenerji, ki omogočajo hitro skeniranje tudi večjih formatov (večjih od A3) in optično branje dokumentov – vse v skladu z avtorskimi pravicami. Skenirane dokumente si uporabniki lahko shranijo na USB ključ ali v oblak. Skeniranje na teh skenerjih je brezplačno za uporabnike. Na voljo so tudi orodja za spiralno vezavo, plastično vezavo in razrez papirja. V samopostrežni uporabi je na voljo več kopirnih strojev in različnih tiskalnikov za formate do A3. Izposojene knjige je možno izven delovnega časa vračati tudi v Bibliobox – boks za vračanje gradiva (Library, 2018). 4.1.6 Knjižnični delavci SIC vodi direktor. V tajništvu SIC je ena zaposlena. Posamezni oddelki imajo svoje vodje. Oddelek za izposojo ima vodjo ter osem zaposlenih, oddelek za zbirke ima poleg vodje štiri zaposlene, oddelek za informacijsko pismenost in izobraževanje ima prav tako vodjo in štiri zaposlene. V oddelku e-trgovine sta zaposleni dve osebi, ena je vodja. V arhivskem oddelku je ena zaposlena. Na kartičnem oddelku delujejo tri osebe, od katerih je ena vodja. Poleg teh ima SIC tudi knjižnični odbor, ki šteje 10 članov (About SIC, 2018). 4.1.7 Odpiralni čas Knjižnica je odprta med tednom, to je od ponedeljka do petka. Odpiralni časi se razlikujejo glede na oddelke. Izposoja je možna od 8. do 20. ure, študijske sobe so prav tako odprte v istem terminu. Čitalnica je odprta od 8. do 16. ure, center za izdajo kartic (študentskih, knjižničnih, ipd.) od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure, e-trgovina pa od 9. do 12. ure ter od 13. do 15. ure. Občasno so objavljene spremembe delovnega časa (Library, 2018). 4.2 CENTRALNA AGRONOMSKA KNJIŽNICA AGRONOMSKE FAKULTETE UNIVERZE V ZAGREBU 4.2.1 Organiziranost znotraj visokošolskega zavoda Centralna agronomska knjižnica v Zagrebu je največja knjižnica na področju agronomije v Republiki Hrvaški. Knjižnica deluje v okviru Agronomske fakultete in pod okriljem javne Univerze v Zagrebu (O knjižnici, 2020). 4.2.2 Knjižnična zbirka in katalogi Knjižnični fond šteje 82.000 enot monografskih in serijskih publikacij. Zgodovina zbiranja knjižničnega fonda sega v leto 1841. Centralna agronomska knjižnica je bila ustanovljena leta 1947. Knjižnica hrani dragoceno arhivsko zbirko kulturnozgodovinskega in nacionalnega pomena. Uporabniki lahko iščejo po spletnem katalogu zbirke Agronomske fakultete (O knjižnici, 2020). 4.2.3 Elektronski informacijski viri Na spletni strani knjižnice so objavljene povezave do e-virov (Linkovi, 2020), do katerih imajo uporabniki dostop, in do 17 naslovov e-knjig (E-knjige, 2020), ki so prosto dostopne na spletni strani knjižnice. Na voljo je dostop do naslednjih virov: APS Journals, Cambridge Journals, Ovid, EBSCOhost, Emerald eJournals Premier, IOPscience extra, JSTOR, MathSciNet, Nature, Project Muse: Basic Research Collection, RSC Gold, Scopus, Springer Journals, Taylor & Francis, Web of Science (Statistike, 2020). Med drugim so na voljo tudi: Hrčak (Portal hrvatskih znanstvenih i stručnih časopisa), PERO, ScienceDirect, DOAJ (Directory of open acces journals), Portal elektroničkih izvora za hrvatsku akademsku i znanstvenu zajednicu, podatkovne baze FAO, DABAR – Digitalni repozitorij završnih i diplomskih radova te doktorskih disertacija (FAO serijske publikacije, 2020; Linkovi, 2020). 4.2.4 Knjižnične storitve Uporabnikom so med drugim na voljo: referenčna zbirka, disertacije in magistrska dela, diplomska dela, poročila, tuje in domače serijske publikacije, katalogi, statistike, možnost iskanja gradiva preko spletnega kataloga knjižnice (CAL), iskanje po spletni bazi podatkov (AGRIS), serijske publikacije FAO (približno 77 naslovov) ter storitve medknjižnične izposoje (Centralna agronomska knjižnica, 2019; FAO serijske publikacije, 2020; O knjižnici, 2020). Za izposojo gradiva morajo študenti obvezno predložiti indeks in signature gradiva, ki ga najdejo v spletnem katalogu knjižnice ali v listkovnem katalogu. Časopisi in referenčna zbirka (slovarji, leksikoni, enciklopedije ipd.) se lahko koristijo le v čitalnici. Izposoditi si je možno do tri knjige, in sicer z rokom izposoje en mesec, s podaljšanjem roka izposoje pa še za en mesec (skupaj dva meseca). Vračilo gradiva je možno tudi preko druge osebe, če ga uporabnik ne more osebno vrniti, v izjemnih primerih pa tudi po pošti (Centralna agronomska knjižnica, 2019). 4.2.5 Prostor in oprema knjižnice Knjižnica ima čitalnico, ki je dostopna vsem uporabnikom, ter računalnike z dostopom do interneta. Za delo v čitalnici ali na računalniku je potrebno predložiti indeks ali osebno izkaznico (Centralna agronomska knjižnica, 2019). 4.2.6 Knjižnični delavci Knjižnica ima tri zaposlene: vodjo knjižnice in dve osebi, ki sta zaposleni na izposoji in informacijah, ter eno osebo za obdelavo gradiva in medknjižnično izposojo (Djelatnici, 2019). 4.2.7 Odpiralni čas Odpiralni čas knjižnice je za izposojo in vračanje gradiva od 8. do 14. ure in za čitalnico od 8. do 16. ure (Centralna agronomska knjižnica, 2019). 5 RAZISKAVA 5.1 ANKETA O POTREBAH IN ŽELJAH UPORABNIKOV KNJIŽNICE VISOKOŠOLSKEGA ZAVODA GRM NOVO MESTO 5.1.1 Izvedba ankete in anketiranci Anketa je bila izvedena v obdobju od 24. do 30. aprila 2019. V anketni vprašalnik smo vključili osem vprašanj zaprtega tipa, osem vprašanj polodprtega tipa ter eno vprašanje odprtega tipa, v njem pa so imeli uporabniki možnost podati svoje predloge, ideje in želje, ki jih imajo glede knjižnice VŠ GRM Novo mesto. Skupaj so anketiranci odgovarjali na 17 vprašanj. Rezultate vsebinskega dela ankete smo v nadaljevanju predstavili s pomočjo grafikonov. V anketo je bilo zajetih 70 oseb, ki so bodisi že uporabniki ali pa so potencialni uporabniki knjižnice VŠ GRM Novo mesto. Anketo je izpolnilo 33 % vseh zajetih oseb. Med njimi je bilo 30 študentov, 28 predavateljev, sedem strokovnih sodelavcev in pet drugih vpisanih uporabnikov knjižnice VŠ GRM Novo mesto. Med predavatelji so bili trije zaposleni na VŠ GRM Novo mesto, ostali pa so bili pogodbeni sodelavci, tj. zunanji predavatelji, ki predavajo na VŠ GRM Novo mesto. Med študenti jih je v študijske programe v tekočem študijskem letu (2018/2019) vpisanih 19, 11 pa je takih, ki niso vpisani (so brez statusa) in so pred zaključkom študija. Med ostale povabljene k sodelovanju v spletni anketi smo vključili tri osebe, ki so na VŠ GRM Novo mesto vpisani kot občani,10 ter dva, ki sta zunanja uporabnika knjižničnih storitev VŠ GRM Novo mesto. 10 Občan je oseba, ki nima statusa študenta, želi pa opravljati izpite iz predmetov študijskih programov, ki se izvajajo na visoki šoli. Pri prvih štirih vprašanjih, v katerih smo poizvedovali o demografskih podatkih anketirancev (spol, starost, status, dosežena izobrazba), je sodelovalo 57 % žensk in 43 % moških. Največ anketiranih je pripadalo starostni skupini 31–40 let, sledi starostna skupina 21–30 let, nato starostni skupini 51–60 let ter 61 let in več. Najmanj jih je pripadalo starostni skupini 41–50 let. V starostno skupino anketirancev, starih 20 let in manj, se ni opredelil nihče. Glede na stopnjo izobrazbe ima 30 % anketirancev doktorat znanosti, 30 % univerzitetno izobrazbo oziroma zaključeno drugo bolonjsko stopnjo študija, 26 % anketirancev višješolsko izobrazbo, 4 % anketirancev srednješolsko izobrazbo in 4 % znanstveni magisterij. Zbrane raziskovalne podatke smo analizirali ter jih grafično predstavili v empiričnem delu naloge. Pri tem smo upoštevali le ankete, ki so bile dokončane oziroma s statusom »končal anketo«. Teh je bilo 33 %. Tistih, ki so na anketo le kliknili oziroma jo le odprli in je niso izpolnili, je bilo 11 %. Oseb, ki se niso odzvale na povabilo za izpolnjevanje ankete, je bilo kar 56 %. Potrebno je poudariti, da pri raziskavi ni sodelovalo načrtovano število uporabnikov, ampak samo manjši del (33 % vseh uporabnikov, ki so dobili povabilo k sodelovanju). Podatkov, pridobljenih na tem vzorcu, zato ne moremo posploševati na populacijo. 5.1.2 Rezultati Udeležence ankete smo najprej vprašali, na kakšen način najpogosteje pridobijo ustrezno gradivo oziroma informacijske vire, ki jih potrebujejo za študij, raziskovalno delo ali za pripravo različnih pisnih del. To nas je zanimalo zato, da pridobimo informacije o tem, ali moramo pri razvoju knjižnične dejavnosti dati več poudarka izobraževanju in svetovanju na področju možnih načinov iskanja ustreznega gradiva, uporabe spletnih orodij za iskanje ipd. Kot je razvidno iz Slike 1, je največ, in sicer 16 oziroma 70 % anketiranih, odgovorilo, da pridobijo ustrezno gradivo s pomočjo uporabe iskalnika Google. Drugi najpogostejši način pridobivanja gradiva je uporaba sistema COBISS, ki ga uporablja 14 (61 %) anketirancev. Tretji najpogostejši način pridobitve gradiva pa je obisk spletnih strani posameznih organizacij, ki se ga poslužuje 13 (57 %) anketirancev. Anketiranci se v 11 (48 %) primerih poslužujejo oddaljenega dostopanja do e-virov v okviru drugih knjižnic. Knjižnico obišče devet (39 %) anketirancev, s pomočjo Google Učenjaka pridobi gradivo sedem (30 %) anketirancev, preko prosto dostopnih repozitorijev univerz pride do gradiva šest (26 %) anketiranih in enako velja za nakup gradiva. Tistih anketirancev, ki za pridobitev ustreznega gradiva vprašajo knjižničarja ali pridobijo gradivo od druge osebe, ki gradivo ima, je 17 %. V najmanjši meri (pet oziroma 4 % anketirancev) pa pridejo do gradiva tako, da vprašajo predavatelja. Slika 1: Najpogostejši načini iskanja/pridobitve ustreznega gradiva Slika 2 prikazuje, v koliko slovenskih knjižnic so anketiranci trenutno že včlanjeni. Informacija nas je zanimala zato, da pridobimo vpogled v splošno zanimanje za obisk in uporabo knjižnic ter njihovih storitev. Največ anketiranih (39 %) je že včlanjenih v eno knjižnico ali ima članstvo v dveh knjižnicah (35 %). Sledijo anketiranci s članstvom v treh knjižnicah (13 %) in nato tisti s štirimi članstvi (9 %). Najmanj je takih, ki niso člani nobene knjižnice (4 % oziroma en anketirani). Slika 2: Anketiranci po številu včlanitev v slovenskih knjižnicah Izvedeti smo želeli tudi, kako pogosto se anketiranci poslužujejo oddaljenega dostopa do e-virov v knjižnicah, da pridobimo informacijo o tem, ali je potrebno spodbujati in izobraževati uporabnike, da te storitve uporabljajo v večji meri ter da se razširi nabor e-virov v okviru visokošolske knjižnice. Slika 3 prikazuje, da se 30 % anketiranih redko poslužuje oddaljenega dostopa do e-virov, 26 % anketirancev pa manj pogosto. Pogosto uporablja oddaljeni dostop do e-virov 17 % anketirancev. Oddaljenega dostopa do e-virov v knjižnicah ne uporablja 9 % anketirancev, in sicer zaradi neustreznih e-virov, ki so na voljo, 17 % anketirancev pa zaradi drugih razlogov. Slika 3: Pogostost uporabe oddaljenega dostopa do e-virov Anketiranci se v večini (v 96 %) strinjajo, da bi se morale visokošolske knjižnice med sabo bolj povezovati, da bi tako povečale nabor storitev za potencialne uporabnike. En anketiranec (4 %) o tem ni prepričan (Slika 4). Slika 4: Opredelitev anketirancev o povezovanju visokošolskih knjižnic Glede na to, da uporabniki (predvsem študenti in predavatelji) knjižnice VŠ GRM Novo mesto prihajajo iz različnih slovenskih občin in se učni proces izvaja v obliki izrednega študija v popoldanskem času, smo želeli pridobiti tudi informacijo o vrsti storitev na daljavo, ki naj bi jih knjižnica zagotavljala uporabnikom. Slika 5 prikazuje opredelitev anketirancev glede želja po različnih storitvah na daljavo. Največji poudarek s strani uporabnikov je na oddaljenem dostopu do e-virov (91 % uporabnikov). Sledijo storitve naročanja medknjižnične izposoje (48 %) in elektronskega posredovanja dokumentov (48 %). Manj povpraševanja je po video predstavitvah in uporabnih e-vodičih (4 %). Za družbena omrežja anketiranci niso izkazali interesa (0 %). Pod rubriko »Drugo« so imeli anketiranci možnost podati svoj predlog storitve na daljavo. Predloga ni podal nihče. Slika 5: Katere storitve knjižnice na daljavo bi si želeli anketiranci S strani uporabnikov smo želeli izvedeti tudi, kako pomemben je za njih namensko opremljen prostor znotraj knjižnice (Slika 6). Večini uporabnikov (91 %) je pomembno, da imajo na voljo prostor za individualne študijske aktivnosti, opremljen z brezžičnim dostopom do interneta in električnimi vtičnicami, dvema anketirancema (9 %) pa je to nepomembno. Prav tako je večini (86 %) sodelujočih v anketi pomembno, da imajo na voljo prostor za skupinske študijske in raziskovalne aktivnosti, kar je nepomembno trem anketirancem (14 %). Prostor v knjižnici za druženje, čakanje in odmor je 78 % anketiranim pomemben, 22 % pa nepomemben. Večini (84 %) anketiranih se zdi pomembno, da imajo na voljo računalnike za delo in dostop do interneta, 16 % anketiranim pa je to nepomembno. Pod rubriko »Drugo« so imeli anketiranci možnost dodati svoje zamisli glede prostora knjižnice in se opredeliti glede pomembnosti obstoja takega prostora. Od anketiranih ni nihče podal svojih predlogov. Slika 6: Opredelitev anketirancev glede pomembnosti namensko urejenega prostora znotraj knjižnice Da bi pridobili podatke o odpiralnem času knjižnice, ki bi bil za uporabnike najprimernejši, smo anketirancem predlagali nekaj časovnih terminov in jih vprašali, kakšna je verjetnost njihovega obiska knjižnice v danem terminu. Izbrali so lahko več ponujenih terminov. Njihovi odgovori so razvidni s Slike 7. Največ (48 %) anketirancev je kot najverjetnejši čas obiska knjižnice izbralo dopoldanski termin, tj. čas do 12. ure, oziroma popoldanski termin, tj. čas do 16. ure. V času predavanj oziroma med odmori bi knjižnico obiskalo 30 % anketirancev. Manj, tj. 9 % anketirancev, pa je izbralo kot termin, primeren za obisk knjižnice, čas po predavanjih. Enak delež, tj. 9 % anketirancev, jih je navedlo, da bi jim najbolj ustrezal predhodno dogovorjeni termin. Pod rubriko »Drugo« smo želeli dati uporabnikom možnost, da sami predlagajo njim ustrezen termin, vendar nihče ni podal svojega predloga. Slika 7: Verjetnost obiska knjižnice v predlaganih časovnih terminih Od uporabnikov smo želeli izvedeti tudi, katere vrste izobraževanj ali dogodkov bi si želeli v okviru knjižnice (Priloga 1, Preglednica 16). Na vprašanje je odgovorilo 21 od 23 anketirancev, ki so izpolnjevali spletno anketo. Največ anketirancev (38 %) bi se udeležilo izobraževanj, ki bi vključevala predstavitve različnih uporabnih orodij za iskanje informacij v študijske in raziskovalne namene ter izobraževanj o digitalnem marketingu (33 %). Knjižnih sejmov bi se udeležilo 33 % anketiranih, izobraževanj za pisanje zaključnih del na VŠ GRM Novo mesto 29 % anketiranih, izobraževanj o osnovah grafičnega oblikovanja 29 % anketiranih, izobraževanj na temo kritičnega mišljenja 29 % anketiranih ter izobraževanj o izgradnji lastne kariere 29 % anketiranih. Manj anketirancev bi se udeležilo izobraževanj s področij informacijske pismenosti (24 %), iskanja ustreznega gradiva oziroma informacijskih virov za študij (19 %), retorike (19 %), navajanja virov v pisnih izdelkih (14 %), avtorskih pravic (14 %) ter učinkovitega učenja (14 %). Nihče ni podal svojih predlogov glede želenih izobraževanj pod rubriko »Drugo«. 5.2 PRIMERJAVA IZBRANIH VISOKOŠOLSKIH KNJIŽNIC Za primerjavo smo izbrali dve slovenski knjižnici visokošolskih zavodov ter dve tuji visokošolski knjižnici. Primerjali smo parametre: organiziranost znotraj visokošolskega zavoda, knjižnična zbirka in katalogi, e-viri, knjižnične storitve, prostor in oprema knjižnice, knjižnični delavci in odpiralni čas. 5.2.1 Organizacijska oblika Knjižnice samostojnih visokošolskih zavodov (FOŠ, FINI in VŠ GRM Novo mesto) delujejo kot organizacijske enote znotraj omenjenih zavodov in za razliko od obeh izbranih tujih visokošolskih knjižnic na Češkem in Hrvaškem nimajo rednih prihodkov s strani države. Tako knjižnica Fakultete za agrobiologijo, hrano in naravne vire na Češki univerzi za življenjske vede v Pragi kot tudi Centralna agronomska knjižnica v Zagrebu delujeta v sklopu tamkajšnjih univerz in prejemata sredstva s strani države. Običajno imajo tovrstne knjižnice daljšo tradicijo delovanja in so posledično obsežnejše in bolj prepoznavne. 5.2.2 Knjižnična zbirka in katalogi Glede na knjižnično zbirko je opaziti, da imata tuji knjižnici, ki delujeta v sklopu univerz, daljšo zgodovino zbiranja gradiva v primerjavi s knjižnicami samostojnih visokošolskih zavodov in posledično tudi obsežnejšo zbirko. Imata tudi nekatere posebne zbirke gradiva z zgodovinsko vrednostjo. Knjižnica FINI gradi svojo zbirko v sklopu svoje enote v knjižnici šolskega centra. Sama po sebi še vedno ne dosega standarda 10.000 enot gradiva, ki naj bi ga vsebovala visokošolska knjižnica, kar opredeljuje Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (2003). Enako ne dosega kriterija Knjižnica VŠ GRM in prav tako ne knjižnica FOŠ. Obe tuji knjižnici imata preko 10.000 enot gradiva, zato sta težko primerljivi z izbranimi slovenskimi knjižnicami. Lahko pa ju vzamemo kot primer dobre prakse delovanja na vsebinskem področju, ki ga pokrivata. 5.2.3 Elektronski informacijski viri Izbrani tuji knjižnici imata bistveno večji nabor elektronskih virov kot primerjane slovenske knjižnice. Razlog je zopet finančne narave, saj je običajno dostop do relevantnih elektronskih virov s področij delovanja posameznih visokošolskih zavodov odvisen od letno dodeljenih sredstev za knjižnično dejavnost. Glede na to, da so sredstva samostojnih visokošolskih zavodov, ki izvajajo le izredni študij, po navadi omejena na pridobljena sredstva s strani šolnin in različnih razpisov, je manj verjetno, da bodo lahko taki visokošolski zavodi zagotovili dovolj širok nabor plačljivih elektronskih virov, saj so cenovno zelo nedostopni. Kljub temu da so na voljo konzorciji, ki omogočajo cenovno ugodnejši dostop do plačljivih elektronskih virov, pa so v večini primerov cene za posamezne licence na en visokošolski zavod še vedno nedostopne. Zato se vse bolj podpira odprta znanost in objavljanje v različnih repozitorijih, ki so prosto dostopni. 5.2.4 Knjižnične storitve Slovenske knjižnice samostojnih visokošolskih zavodov večinoma še vedno v prvi vrsti zagotavljajo le osnovne in klasične storitve visokošolskih knjižnic in niso dovolj usmerjene v uporabnika. Tudi hrvaška Centralna agronomska knjižnica ima večinoma le klasične storitve visokošolske knjižnice. Češka visokošolska knjižnica FAFNR (SIC) pa je že bolj usmerjena k uporabniku in se posveča tudi informacijskemu opismenjevanju uporabnikov, vsesplošnemu izobraževanju in podpori študiju, raziskovalnemu delu ter pedagoškemu delu v obliki seminarjev in webinarjev, ki jih redno oglašuje na spletnih straneh. Spletno stran prilagaja tako, da je za uporabnika prijazna in mu služi kot pomoč pri študiju. Kot storitev ponuja tudi najem prostorov oziroma predavalnic in sob, storitve arhiviranja, pomoč pri izdajanju novih publikacij in prodajo publikacij fakultet. Svoje publikacije trži tudi FOŠ. 5.2.5 Prostor in oprema Prostori in oprema obravnavanih knjižnic se prav tako razlikujejo in so povezani z višino proračunskih sredstev, ki jih ima posamezna knjižnica. Večina slovenskih knjižnic samostojnih visokošolskih zavodov si ne more privoščiti lastnih prostorov za knjižnično dejavnost in ima prostore v najemu. Centralna agronomska knjižnica v Zagrebu in omenjena visokošolska knjižnica v Pragi imata spet prednost zaradi finančnih sredstev. Posledično sta knjižnici bolje opremljeni in obsežnejši. Češka knjižnica ima na voljo tako sodobno opremljene prostore za študij in skupinsko raziskovalno delo kot tudi prostore za različna izobraževanja. 5.2.6 Knjižnični delavci V slovenskih visokošolskih knjižnicah deluje bistveno manj zaposlenih kot pri obeh tujih knjižnicah. Na FOŠ je zaposlena ena oseba, na FINI sta pogodbeno zaposleni dve ter na VŠ GRM ena oseba. V hrvaški Centralni agronomski knjižnici delujejo štiri osebe (vodja knjižnice, dve osebi delujeta na izposoji in posredovanju informacij in ena oseba na obdelavi knjižničnega gradiva ter medknjižnični izposoji). V knjižnici na Češkem je zaposlenih več kot 20 oseb, ki so umeščene v različne oddelke. Imajo direktorja knjižnice, na oddelku izposoje je vodja in osem oseb, na oddelku zbirk je vodja in štiri osebe, na oddelku informacijske pismenosti in izobraževanja je vodja in štiri osebe, v kartičnem centru in e-trgovini je vodja in še ena oseba, imajo pa še tajnika, osebo, ki ureja arhiv, ter osebo, ki skrbi za najem prostorov in vzdrževanje stavbe. 5.2.7 Odpiralni čas SIC center na Češkem ima najdaljši odpiralni čas za izposojo (od 8. do 20. ure vse dni v tednu razen vikendov) in čitalnico (od 8. do 16. ure vse dni v tednu razen vikendov). Sobe za študijske namene so prav tako odprte do 20. ali do 16. ure. Različni odpiralni čas velja le za center za izdajanje kartic (študentskih, knjižničnih, ipd.) in e-trgovino ter založniške storitve. Centralna agronomska knjižnica v Zagrebu ima obratovalni čas izposoje in vračanja od 8. do 14. ure z vmesno polurno pavzo (10:30–11:00). Čitalnica pa je odprta od 8. do 16. ure. Knjižnica FINI deluje od 7. do 16. ure (od ponedeljka do petka) ter od 7. do 14. ure ob petkih. Knjižnica FOŠ je odprta dva dni v tednu od 8. do 16. ure ter dva dni v tednu od 8:00 do 14:30. Knjižnica VŠ GRM pa je uradno odprta od 8. do 16. ure tri dni v tednu oziroma po dogovoru. 6 MODEL ORGANIZACIJE IN DELOVANJA VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE VŠ GRM NOVO MESTO Visoka šola za upravljanje podeželja GRM Novo mesto spada med mlajše samostojne visokošolske zavode, saj je študijski proces začela prvič izvajati šele v študijskem letu 2014/2015. Sedež zavoda se nahaja na istem naslovu, kot ga ima ustanovitelj Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, in uporablja prostore ustanovitelja, kjer na podlagi sporazumov deluje tudi knjižnica. Glede na to, da visokošolski zavod trenutno še nima lastne visokošolske knjižnice, ki bi v celoti izpolnjevala določila strokovnih standardov in zakonskih predpisov za področje visokošolskih knjižnic, je bilo z ustanoviteljem dogovorjeno, da se za izvajanje knjižnična dejavnosti za potrebe Visoke šole za upravljanje podeželja GRM Novo mesto začasno vzpostavi oddelek v okviru že obstoječe knjižnice ustanovitelja. S tem so bili zagotovljeni pogoji za zagotavljanje najnujnejših knjižničnih storitev za uporabnike nove visoke šole, hkrati pa tudi za nadaljnji razvoj njene knjižnične dejavnosti in izgradnje knjižnične zbirke. V nadaljevanju predstavljamo predlog modela knjižnice VŠ GRM Novo mesto, ki je osnovan na podlagi obstoječega stanja s predlogi izboljšav. 6.1 VIZIJA IN POSLANSTVO KNJIŽNICE Vizija knjižnice VŠ GRM Novo mesto je izboljšati tako knjižnične storitve in dostopnost učnega gradiva za študente VŠ GRM Novo mesto kot tudi informacijsko podporo na področju učenja, poučevanja in znanstvenoraziskovalne dejavnosti VŠ GRM Novo mesto. Poslanstvo visokošolske knjižnice GRM Novo mesto pa je nuditi podporo raziskovalnemu in izobraževalnemu procesu na področju upravljanja podeželja v najširšem smislu in hkrati slediti strateškim ciljem celotnega visokošolskega zavoda ter širše akademske skupnosti na področju delovanja zavoda. 6.2 STRATEŠKA PODROČJA IN CILJI Glede na to, da knjižnica VŠ GRM Novo mesto trenutno deluje v okviru oddelka knjižnice ustanovitelja, predlagamo naslednje strateške cilje: . dopolnitev knjižničnega fonda, ki zajema pridobitev obveznega in priporočenega učnega gradiva na podlagi posodobljenih učnih načrtov visokošolskega študijskega programa prve stopnje Upravljanje podeželja; . razširitev nabora e-virov, do katerih je možno dostopati z oddaljenih lokacij; . razširitev sodelovanja z drugimi relevantnimi organizacijami (visokošolske knjižnice, raziskovalni inštituti, različne organizacije s področja delovanja visokošolskega zavoda ipd.); . razvoj celovite ponudbe relevantnih informacij za potrebe izobraževanja in raziskovanja na VŠ GRM Novo mesto, kar vključuje posodobitev vsebin na spletni strani, razvoj interaktivne in uporabniku prijazne digitalne knjižnice s ponudbo sodobnih orodij za iskanje, spremljanje informacijskih potreb skupin uporabnikov in oblikovanje ponudbe po njihovi meri; . podpora sodelavcem visoke šole pri doseganju njihove pedagoške in znanstvene odličnosti; . posodobitev in razširitev knjižničnih prostorov za doseganje boljšega zadovoljevanja informacijskih potreb uporabnikov in bolj kakovostno ponudbo knjižničnih storitev; . stalno izobraževanje knjižničnih delavcev. 6.3 STORITVE ZA CILJNE SKUPINE Visokošolska knjižnica Visoke šole GRM Novo mesto je v prvi vrsti namenjena zadovoljevanju informacijskih potreb študentov, predavateljev in zaposlenih na VŠ GRM Novo mesto. Pri določitvi storitev za ciljne skupine knjižnice VŠ GRM Novo mesto smo upoštevali mnenja uporabnikov, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Knjižnična dejavnost knjižnice VŠ GRM Novo mesto bi vključevala: . upravljanje knjižnične zbirke, tj. pridobivanje, obdelava, hranjenje, varovanje, posredovanje in predstavljanje knjižničnega gradiva; . gradnja lastnih informacijskih virov, tj. katalogov, podatkovnih zbirk in podobno; . zagotavljanje dostopa do različnih informacijskih virov in informacij; . sodelovanje pri medknjižnični izposoji in posredovanju knjižničnega gradiva; . nudenje različnih informacijskih, izobraževalnih in svetovalnih storitev uporabnikom; . nudenje podpore uporabnikom pri uporabi različnih orodij za odkrivanje informacij; . promoviranje visokošolskega zavoda; . sodelovanje pri organizaciji različnih dogodkov v okviru visokošolskega zavoda; . zagotavljanje bibliografskih podatkov o strokovnih in znanstvenih objavah avtorjev, zaposlenih na matičnem visokošolskem zavodu; . nudenje podpore pri založniški dejavnosti visokošolskega zavoda in prepoznavnosti objavljenih del raziskovalcev; . vodenje sistema kakovosti opravljanja knjižnične dejavnosti s samoevalvacijo ter z anketiranjem študentov; . sodelovanje v znanstvenoraziskovalnem delu na področju bibliotekarske in informacijske znanosti ter na strokovnem področju visokošolskega zavoda. Z namenom uresničevanja zastavljenih ciljev mora biti vodenje knjižnice VŠ GRM Novo mesto učinkovito. 6.4 KNJIŽNIČNI DELAVCI Kot je navedeno v Pravilniku o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (2003), naj bi visokošolska knjižnica samostojnega visokošolskega zavoda imela zaposlena najmanj dva delavca z univerzitetno izobrazbo bibliotekarske ali druge ustrezne smeri v skladu s pedagoško ter znanstvenoraziskovalno in umetniško dejavnostjo, ki jo opravlja samostojni visokošolski zavod. Zaposleni morajo biti sposobni organizirati, vzdrževati in razvijati knjižnično zbirko. Zagotavljati morajo tudi informacijske in referenčne storitve v skladu s poslanstvom knjižnice in visokošolskega zavoda ter v skladu s potrebami pedagoškega in znanstvenoraziskovalnega osebja in študentov. Knjižnični delavci se morajo stalno strokovno izobraževati in slediti najnovejšim trendom tako s področja knjižničarske dejavnosti kot tudi s področja delovanja visokošolskega zavoda. Priporočljivo je, da visokošolski zavod vzpodbuja strokovne delavce knjižnice, ki bodo izvajali svetovanje in izobraževanje ter zahtevnejše knjižnične in informacijske storitve, k pridobitvi znanstvenih nazivov (Strokovni standardi in priporočila za organizacijo, delovanje in evalvacijo visokošolskih knjižnic, 2012). Knjižnica Visoke šole GRM Novo mesto bi tako morala, če bi želela upoštevati ta priporočila, imeti zaposleni dve osebi z ustrezno izobrazbo. Vsaj ena od zaposlenih bi morala imeti tudi vodstvene sposobnosti in znanja iz knjižničnega menedžmenta (Strokovni standardi in priporočila za organizacijo, delovanje in evalvacijo visokošolskih knjižnic, 2012). Dalje naj bi bil v skladu s priporočili in strokovnimi standardi vodja knjižnice zaposlen za polni delovni čas in naj bi imel tudi znanstvenoraziskovalni naziv oziroma pedagoški naziv s področja bibliotekarstva ali s področja, na katerem deluje zavod. V visokošolskem zavodu naj bi bil vodja obvezno vključen v procese odločanja, kadar gre za upravljanje in razvoj visokošolske knjižnice. Hkrati naj bi imel visokošolski zavod obvezno tudi knjižnični odbor visokošolske knjižnice, v katerem poleg predstavnikov drugih zaposlenih na visokošolskem zavodu, predstavnikov študentov in vodstva sodelujejo tudi predstavniki zaposlenih v knjižnici. Število zaposlenih v knjižnici je odvisno od številnih dejavnikov, predvsem od obsega dejavnosti visokošolskega zavoda in vrste programov, ki jih ima zavod, od števila zaposlenih, števila uporabnikov, obsega in zahtevnosti storitev knjižnice, velikosti in opremljenosti knjižnice, obsega znanstvenoraziskovalne dejavnosti, števila ur odprtosti in še mnogih drugih dejavnikov. Visoka šola GRM Novo mesto trenutno izvaja le en visokošolski program, knjižnična dejavnost pa je zelo omejena predvsem iz finančnih razlogov in zaradi pomanjkanja prostorov. Opaziti je, da knjižnica ob ustanovitvi zavoda ni bila med prioritetami, saj že od začetka ni imela ustreznih zaposlenih. Zato bi se za uspešnejše delovanje nujno moralo na novo opredeliti vse dejavnike, ki vplivajo na delovanje knjižnice, in v skladu s tem iskati rešitve glede zaposlenih. Zaposleni v knjižnici bi morali za doseganje boljših rezultatov bolj sodelovati tako s pedagoškimi delavci kot tudi z vodstvom. Glede na to, da sedaj ni knjižničnega odbora, je priporočljivo, da ga visoka šola sestavi in vanj vključi ustrezne predstavnike. Prav tako bi se morali zaposleni nenehno izpopolnjevati tako na bibliotekarskem področju kot na področjih, ki jih pokriva visokošolski zavod. 6.5 POVEZOVANJE Z DRUGIMI VISOKOŠOLSKIMI KNJIŽNICAMI Knjižnica VŠ GRM Novo mesto v manjši meri pokriva potrebe svojih uporabnikov. VŠ GRM Novo mesto je vzpostavila tudi sodelovanje s Knjižnico Mirana Jarca Novo mesto, ki deluje kot osrednja območna knjižnica na območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja, ki svojim članom omogoča tudi brezplačno medknjižnično izposojo med knjižnicami tega območja ter zagotavlja dostop na daljavo do podatkovnih zbirk. Vsi študenti, ki se vpišejo na Visoko šolo za upravljanje podeželja GRM Novo mesto, po vplačilu vpisnine postanejo tudi člani Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto in imajo tako na voljo vse storitve, ki jih ta knjižnica nudi svojim članom. Knjižnica GRM Novo mesto se povezuje tudi z Narodno in univerzitetno knjižnico, da zagotovi širši nabor informacijskih virov in storitev za uporabnike, pa tudi z namenom učinkovitejšega razvoja knjižnične dejavnosti visokošolske knjižnice. V bodoče bo sodelovala tudi s Centralno tehniško knjižnico Univerze v Ljubljani (CTK), in sicer v okviru konzorcijev CTK, z namenom pridobitve dostopa do mednarodne znanstvene literature. 7 RAZPRAVA Z ZAKLJUČKI Namen pisne naloge za bibliotekarski izpit je bil oblikovati in predstaviti predlog osnovnega modela organizacije in delovanja visokošolske knjižnice, ki bi ga lahko uporabili pri razvoju knjižnice zavoda VŠ GRM Novo mesto. Do modela smo prišli na podlagi informacij, pridobljenih s strani uporabnikov, ter primerjalne analize izbranih visokošolskih zavodov, in sicer ob upoštevanju obstoječih strokovnih standardov in priporočil za visokošolske knjižnice. Pri analizi aktualnih trendov s področja knjižnične dejavnosti je bilo ugotovljeno, da mnogi avtorji (Ambrožič, 2012) dajejo največ poudarka na upoštevanju potreb uporabnikov, odprtih izobraževalnih virih, sodelovanju visokošolskih knjižnic v novih učnih okoljih, sodelovanju in deljenju znanja ter podatkov v znanstvenoraziskovalnem komuniciranju, na digitalnih vsebinah ter organizaciji in ohranjanju teh vsebin, informacijskem opismenjevanju, na nudenju podpore v virtualnih okoljih pri mednarodnih raziskovalnih projektih ter na zagotavljanju varnosti osebnih podatkov uporabnikov. Če želi biti knjižnica VŠ GRM Novo mesto uspešna v izvajanju knjižnične dejavnosti, bi morala upoštevati omenjene trende. Pri pregledu delovanja izbranih visokošolskih knjižnic smo ugotovili, da jih večina upošteva omenjene aktualne trende na področju knjižničarstva v visokem šolstvu, vendar trendom najbolj sledi češka visokošolska knjižnica, ki smo jo vzeli za primerjavo. Med storitvami, ki nam lahko pomagajo pri kreiranju našega modela organizacije visokošolske knjižnice, bi izpostavili naslednje: . sodelovanje v knjižničnih informacijskih sistemih; . povezovanje knjižnice na nacionalnem nivoju; . informacijsko opismenjevanje uporabnikov; . podpora študijskemu, raziskovalnemu in pedagoškemu procesu; . sistem vodenja kakovosti s samoevalvacijo in z anketiranjem študentov; . zagotavljanje baz podatkov z možnostjo oddaljenega dostopa; . pospeševanje učinkovite uporabe znanja in informacij; . zelo razvit knjižnični fond s področij delovanja visokošolskega zavoda; . digitalizacija in ohranjanje posebnih knjižničnih zbirk. Pri oblikovanju modela organizacije in delovanja visokošolske knjižnice je pomembno, da jasno opredelimo njeno vizijo in poslanstvo, strateška področja delovanja knjižnice, storitve za ciljne skupine ter finančne in materialne pogoje delovanja. Knjižnica VŠ GRM Novo mesto ima določene težave pri realizaciji ustreznega modela organizacije in delovanja visokošolske knjižnice zaradi nezadostnih finančnih, materialnih in kadrovskih pogojev. Rezultati opravljene ankete so pokazali, da uporabniki potrebujejo ustrezen prostor za individualno delo v okviru študijskih aktivnosti, kar potrjuje našo prvo predpostavko, opredeljeno v uvodnem delu naloge. Na podlagi rezultatov ankete ugotavljamo tudi, da je večini uporabnikom pomembno, da imajo na voljo dovolj širok nabor e-virov z možnostjo oddaljenega dostopa. V skladu s tem smo potrdili tudi drugo predpostavko raziskave. Pri načinih pridobivanja ustreznega gradiva se največ uporabnikov poslužuje iskalnika Google, kot smo tudi predpostavljali, in s tem potrjujemo naša predvidevanja. Na podlagi tega menimo, da bi bilo smiselno kot podporo študijskemu in raziskovalnemu procesu uvesti izobraževanje o iskanju ustreznega gradiva ter uporabi različnih informacijskih orodij. Za nadaljnji razvoj visokošolske knjižnice bo Visoka šola za upravljanje podeželja GRM Novo mesto vlagala lastna sredstva, ki jih bo pridobila na trgu, trudila pa se bo pridobiti tudi donatorska sredstva in sredstva iz javnih razpisov. Zavod se bo še naprej trudil razvijati in podpirati znanstveno in pedagoško delo in bo v razvoj knjižnične dejavnosti vključeval tudi relevantne organizacije, ki že delujejo na tem področju, pa tudi zaposlene visokošolske učitelje, sodelavce in študente. Prostori knjižnice GRM so potrebni posodobitve in razširitve. Po možnosti bo visokošolska knjižnica iskala nove prostore za opravljanje knjižnične dejavnosti. Poudarek bi moral biti tudi na upoštevanju potreb uporabnikov glede prostora. Pridobiti bo potrebno nove regale za knjižnično gradivo in ostalo pripadajočo knjižnično opremo. Urediti je potrebno tudi arhiv za knjižnično gradivo, ki ne bo v prostem pristopu. 8 NAVEDENI VIRI IN LITERATURA About CzechELib. (2019). Prague: CzechELib. Pridobljeno 20. 11. 2019 s spletne strani: https://www.czechelib.cz/en/56-about-czechelib About SIC. (2018). Prague: Czech University of Life Sciences Prague. Pridobljeno 20. 1. 2020 s spletne strani: https://lib.czu.cz/en/r-11104-about-sic About the Faculty: history and current focus. (2018). Prague: Czech University of Life Sciences Prague. Pridobljeno 20. 1. 2020 s spletne strani: https://www.af.czu.cz/en/r- 9370-about-the-faculty Akt o organiziranosti in sistematizaciji delovnih mest. (9. 3. 2018). Novo mesto: Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto. Pridobljeno 20. 11. 2019 s spletne strani: http://vsgrm.unm.si/vs-grm/katalog-dokumentov Akt o ustanovitvi samostojnega visokošolskega zavoda Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto. (12. 3. 2015). Novo mesto: Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto. Pridobljeno 20. 11. 2019 s spletne strani: http://vsgrm.unm.si/vs- grm/katalog-dokumentov Ambrožič, M. (2012). Preobrazba visokošolskih knjižnic za učinkovito podporo spremenjenim matičnim okoljem. Knjižnica, 56(4), 57–93. Pridobljeno s spletne strani: https://knjiznica.zbds-zveza.si/knjiznica/article/view/6053/5700 Catalogue of Czech University of Life Sciences. (2019). Prague: Czech University of Life Sciences Prague. Pridobljeno 20. 11. 2019 s spletne strani: https://aleph.czu.cz/F/?func=find-c&ccl_term=sig%3DN&adjacent=N&local_base= CZU01&CON_LNG=ENG Ceniki. (2019). Novo mesto: Fakulteta za industrijski inženiring Novo mesto. Pridobljeno 20. 11. 2019 s spletne strani: http://www.fini-unm.si/o-fini/katalog-dokumentov/ceniki/ Ceniki. (2020). Novo mesto: Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu. Pridobljeno 20. 1. 2020 s spletne strani: https://www.fos-unm.si/si/fos/pravni_viri/?v=ceniki Centralna agronomska knjižnica. (2019). Zagreb: Sveučilište u Zagrebu, Agronomski fakultet. Pridobljeno 25. 4. 2019 s spletne strani: http://www.agr.unizg.hr/hr/category/knji%C5%BEnica/57 College students' perceptions of libraries and information resources. (2006). Dublin: OCLC. Pridobljeno 20. 1. 2020 s spletne strani: https://www.oclc.org/content/dam/oclc/reports/pdfs/studentperceptions.pdf Česká zemědělská univerzita v Praze. (2013). Směrnice kvestora 1/2013 - Metodický plán doplňování knihovního fondu Studijního a informačního centra a dílčích knihoven České zemědělské univerzity v Praze. Praha: Česká zemědělská univerzita v Praze. Pridobljeno s spletne strani: https://lib.czu.cz/dl/61364?lang=cs Česká zemědělská univerzita v Praze. (2019). Zpráva o činnosti za rok 2018. Praha: Česká zemědělská univerzita v Praze. Pridobljeno 20. 11. 2019 s spletne strani: https://lib.czu.cz/dl/72344?lang=cs Digitalna knjižnica. (2019a). Novo mesto: Fakulteta za industrijski inženiring Novo mesto. Pridobljeno 20. 11. 2019 s spletne strani: http://www.fini-unm.si/knjiznica/digitalna- knjiznica/ Digitalna knjižnica. (2019b). Novo mesto: Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu. Pridobljeno 20. 11. 2019 s spletne strani: https://www.fos- unm.si/si/knjiznica/digitalna-knjiznica/ Digitální knihovna. (2007). Praha: Česká zemědělská univerzita v Praze. Pridobljeno 20. 11. 2019 s spletne strani: http://opacsql.fappz.czu.cz/ Djelatnici. (2019). Zagreb: Sveučilište u Zagrebu, Agronomski fakultet. Pridobljeno 20. 11. 2019 s spletne strani: http://www.agr.unizg.hr/hr/category/djelatnici/66 Eden, B. L. (2010). The new user environment: the end of technical services? Information Technology and Libraries, 29(2), 93–100. doi: 10.6017/ital.v29i2.3148 E-knjige. (2020). Zagreb: Sveučilište u Zagrebu, Agronomski fakultet. Pridobljeno 20. 1. 2020 s spletne strani: http://www.agr.unizg.hr/hr/category/e-knjige/359 Fakulteta za industrijski inženiring. (2019a). Letni delovni načrt Fakultete za industrijski inženiring Novo mesto za leto 2019. Novo mesto: Fakulteta za industrijski inženiring. Pridobljeno 16. 11. 2019 s spletne strani: http://www.fini-unm.si/wp- content/uploads/2019/04/Letni_delovni_nacrt_FINI_Novo_mesto_za_leto_2019.pdf Fakulteta za industrijski inženiring. (2019b). Letno poročilo Fakultete za industrijski inženiring Novo mesto za leto 2018. Novo mesto: Fakulteta za industrijski inženiring. Pridobljeno 20. 1. 2020 s spletne strani: http://www.fini-unm.si/wp- content/uploads/2019/04/Letno_porocilo_FINI_Novo_mesto_za_leto_2018_Senat.pdf Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu. (2019a). Letno poročilo za leto 2018. Novo mesto: Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu. Pridobljeno 10. 1. 2020 s spletne strani: https://www.fos- unm.si/media/pdf/Programski%20in%20strateki%20dokumenti/FOs_LETNO_POROcILO_za_leto_2018_arhiv_za_spletno_stran.pdf Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu. (2019b). Letni program dela za leto 2019. Novo mesto: Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu. Pridobljeno 20. 1. 2020 s spletne strani: https://www.fos- unm.si/media/pdf/Programski%20in%20strateki%20dokumenti/FOs_LETNI_PROGRAM_DELA_za_leto_2019_arhiv_za_spletno_stran.pdf Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu. (b. d.). Poročilo o rezultatih študentske ankete za študijsko leto 2018/2019. Novo mesto: Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu. Pridobljeno 20. 1. 2020 s spletne strani: https://www.fos- unm.si/media/pdf/Programski%20in%20strateki%20dokumenti/FOs_sTUDENTSKA_ ANKETA_2018_2019_ARHIV_ss.pdf FAO serijske publikacije. (2020). Zagreb: Sveučilište u Zagrebu, Agronomski fakultet. Pridobljeno 20. 1. 2020 s spletne strani: http://www.agr.unizg.hr/hr/category/fao_publikacije/68 Gayton, J. T. (2008). Academic libraries: »social« or »communal?«: the nature and future of academic libraries. Journal of Academic Librarianship, 34(1), 60-66. doi: 10.1016/j.acalib.2007.11.011 George, C., Bright, A., Hurlbert, T., Linke, E.C., St. Clair, G. in Stein, J. (2006). Scholarly use of information: graduate students' information seeking behaviour. Information Research, 11(4), 272. Pridobljeno 20. 1. 2020 s spletne strani: http://InformationR.net/ir/11-4/paper272.html Information sources. (2018). Prague: Czech University of Life Sciences Prague. Pridobljeno 20. 11. 2019 s spletne strani: https://lib.czu.cz/en/r-11105-academic-databases/r- 11287-information-sources Katalog dokumentov. (b. d.). Novo mesto: Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto. Pridobljeno 20.11.2019 s spletne strani: http://vsgrm.unm.si/vs-grm/katalog- dokumentov Knjižnica FINI. (2019). Novo mesto: Šolski center Novo mesto. Pridobljeno 14. 9. 2019 s spletne strani: https://www.sc-nm.si/knjiznica/knjiznica-fini Knjižnica. (2019). Novo mesto: Fakulteta za industrijski inženiring Novo mesto. Pridobljeno 20. 11. 2019 s spletne strani: http://www.fini-unm.si/knjiznica/ Knjižnica. (2020). Novo mesto: Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu. Pridobljeno 20. 1. 2020 s spletne strani: https://www.fos-unm.si/si/knjiznica/ Knjižnični katalog. (2019). Novo mesto: Fakulteta za industrijski inženiring. Pridobljeno 20. 11. 2019 s spletne strani: http://www.fini-unm.si/knjiznica/knjiznicni-katalog/ Lewis, D. (2013). From stacks to the web: the transformation of academic library collecting. College & Research Libraries, 74(2), 159–177. doi: 10.5860/crl-309 Library. (2018). Prague: Czech University of Life Sciences Prague. Pridobljeno 20. 1. 2020 s spletne strani: https://lib.czu.cz/en/r-10928-library Linkovi. (2020). Zagreb: Sveučilište u Zagrebu, Agronomski fakultet. Pridobljeno 20. 1. 2020 s spletne strani: http://www.agr.unizg.hr/hr/category/linkovi/69 Neal, J. G. (7. 4. 2011). Prospects for systematic change across academic libraries. EDUCASE review, (March/April). Pridobljeno 20. 1. 2020 s spletne strani: https://er.educause.edu/-/media/files/article-downloads/erm1129.pdf O knjižnici. (2019a). Novo mesto: Fakulteta za industrijski inženiring Novo mesto. Pridobljeno 20. 11. 2019 s spletne strani: http://www.fini-unm.si/knjiznica/o-knjiznici/ O knjižnici. (2019b). Novo mesto: Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu. Pridobljeno 20. 11. 2019 s spletne strani: https://www.fos-unm.si/si/knjiznica/o- knjiznici/ O knjižnici. (2020). Zagreb: Sveučilište u Zagrebu, Agronomski fakultet. Pridobljeno 20. 1. 2020 s spletne strani: http://www.agr.unizg.hr/hr/category/o_knji%C5%BEnici/65 Poslovnik o sistemu spremljanja in zagotavljanja kakovosti. (13. 9. 2018). Novo mesto: Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto. Pridobljeno 20. 11. 2019 s spletne strani: http://vsgrm.unm.si/vs-grm/katalog-dokumentov Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe. (2003). Uradni list RS, št. 73/03, 70/08, 80/12. Pravilnik o prispevkih in vrednotenju stroškov. (11. 10. 2014). Novo mesto: Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto. Pridobljeno 20. 11. 2019 s spletne strani: http://vsgrm.unm.si/vs-grm/katalog-dokumentov Pravilnik o varovanju osebnih in zaupnih podatkov. (26. 9. 2014). Novo mesto: Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto. Pridobljeno 20. 11. 2019 s spletne strani: http://vsgrm.unm.si/vs-grm/katalog-dokumentov Pravilnik o založniški dejavnosti. (26. 3. 2015). Novo mesto: Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto. Pridobljeno 20. 11. 2019 s spletne strani: http://vsgrm.unm.si/vs-grm/katalog-dokumentov Publikacije FINI. (2019). Novo mesto: Fakulteta za industrijski inženiring Novo mesto. Pridobljeno 20. 11. 2019 s spletne strani: http://www.fini-unm.si/knjiznica/publikacije- fini/ Room rentals: how to get to us. (2018). Prague: Czech University of Life Sciences Prague. Pridobljeno 20. 1. 2020 s spletne strani: https://lib.czu.cz/en/r-11119-more-services/r- 11192-room-rentals Ross, L. in Sennyey, P. (2008). The library is dead, long live the library! The practice of academic librarianship and the digital revolution. The Journal of Academic Librarianship, 34(2), 145–152. doi: 10.1016/j.acalib.2007.12.006 SIC structure. (2018). Prague: Czech University of Life Sciences Prague. Pridobljeno 20. 1. 2020 s spletne strani: https://lib.czu.cz/en/r-11104-about-sic/r-11139-sic-structure Sponzorji. (2020). Novo mesto: Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu. Pridobljeno 20. 1. 2020 s spletne strani: https://www.fos-unm.si/si/knjiznica/sponzorji/ Statistični podatki o knjižnicah: visokošolske knjižnice. (2019). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, Center za razvoj knjižnic. Pridobljeno 20. 11. 2019 s spletne strani: http://bibsist.nuk.uni-lj.si/statistika/index.php Statistike. (2020). Zagreb: Nacionalna i sveučilišna knjižnica u Zagrebu. Pridobljeno 20. 1. 2020 s spletne strani: http://baze.nsk.hr/statistike/ Statut Visoke šole za upravljanje podeželja Grm Novo mesto. (2. 7. 2013). Novo mesto: Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto. Pridobljeno 20. 11. 2019 s spletne strani: http://vsgrm.unm.si/vs-grm/katalog-dokumentov Storitve. (2020). Novo mesto: Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu. Pridobljeno 20. 1. 2020 s spletne strani: https://www.fos-unm.si/si/knjiznica/storitve/ Strokovni standardi in priporočila za organizacijo, delovanje in evalvacijo visokošolskih knjižnic: (za obdobje 2012–2020). (2012). Ljubljana: Nacionalni svet za knjižnično dejavnost. Univerzitní informační systém. (20. 1. 2020). Praha: Česká zemědělská univerzita v Praze. Pridobljeno 20. 1. 2020 s spletne strani: https://is.czu.cz/zp/?lang=cz Virtual tour. (2018). Prague: Czech University of Life Sciences Prague. Pridobljeno 20. 1. 2020 s spletne strani: https://lib.czu.cz/en/r-11104-about-sic/r-11145-virtual-tour Zakon o knjižničarstvu (ZKnj-1). (2001). Uradni list RS, št. 87/01, 96/02 – ZUJIK, 92/15. Zakon o visokem šolstvu (ZVis). (1993). Uradni list RS, št. 32/12 – UPB, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ, 65/17. 9 PRILOGE PRILOGA 1: ANKETNI VPRAŠALNIK Spoštovani. Z namenom razvoja knjižnične dejavnosti na VŠ GRM Novo mesto in zagotovitve boljših storitev za uporabnike v bodoče smo za vas pripravili spletno anketo, da pridobimo nekatere informacije glede potreb uporabnikov knjižnice VŠ GRM Novo mesto. Veseli bomo, če si boste vzeli 5 minut časa in izpolnili anketo. Že vnaprej najlepša hvala! Irena Hrovat Mujčinović XSPOL – Spol: Moški. Ženski. XSTAR2a4 – V katero starostno skupino spadate? 20 let ali manj. 21–30 let. 31–40 let. 41–50 let. 51–60 let. 61 let ali več. Q1 – Kakšen je vaš trenutni status (možnih je več odgovorov)? Možnih je več odgovorov Študent s statusom. Študent s statusom z redno zaposlitvijo. Študent brez statusa. Študent brez statusa z redno zaposlitvijo. Strokovni sodelavec oz. zaposlen na VŠ GRM Novo mesto. Predavatelj na VŠ GRM Novo mesto. Drugi: XIZ1a2 – Kakšna je vaša najvišja dosežena formalna izobrazba? Srednješolska. Višješolska. Visokošolska ali 1. bolonjska stopnja. Univerzitetna ali 2. bolonjska stopnja. Znanstveni magisterij. Doktorat. Drugo: Q2 – Kako pogosto pri vašem delu oziroma v študijske ali raziskovalne namene uporabljate gradivo iz vaše lokalne knjižnice oziroma njene storitve? Zelo pogosto. Pogosto. Občasno. Nikoli. Q3 – Ali dobite v lokalni knjižnici vsa gradiva, ki jih iščete? Da. Ne. Q4 – Kako pomembno se vam zdi, da knjižnica nudi individualno pomoč (po predhodnem dogovoru) pri iskanju ustreznega študijskega gradiva in virov ob poplavi informacij v sodobnem času (kot pomoč pri študiju in raziskovalnem delu)? Zelo pomembno. Pomembno. Manj pomembno. Nepomembno. Q5 – Kako največkrat pridete do ustreznega gradiva in virov, ki jih uporabite za študij, v raziskovalne namene ali pisanje različnih del? Možnih je več odgovorov Obiščem knjižnic.o Preko oddaljenega dostopa do e-virov v okviru knjižnic. S pomočjo Google iskalnika. Ustrezno gradivo, vire mi posredujejo osebe, ki to gradivo imajo. S pomočjo Google Učenjaka. S pomočjo prosto dostopnih gradiv, virov, ki so na spletnih straneh inštitucij. S pomočjo COBISS-a. Vprašam predavatelja. Vprašam knjižničarja. S pomočjo prosto dostopnih repozitorijev univerz. Z nakupom. Drugo: Q6 – V koliko knjižnic v Sloveniji ste že včlanjeni? Nič. 1. 2. 3. 4. 5 ali več. Q7 – V primeru, da ste že član katerih drugih knjižnic v Sloveniji, ali se poslužujete uporabe njihovih storitev oddaljenega dostopa do e-virov, ki jih nudijo? Da, pogosto. Da, manj pogosto. Da, vendar redko. Ne, ker ni ustreznih e-virov. Ne, me ne zanima. Ne, zaradi drugih razlogov. Q8 – Ali menite, da bi se morale visokošolske knjižnice med sabo bolj povezovati z namenom razširitve nabora storitev za potencialne uporabnike? Da. Ne. Nisem prepričan/-a. Q9 – Ali za študij oziroma znanstveno raziskovalno dejavnost uporabljate pretežno fizično gradivo ali raje oddaljeni dostop do elektronskega gradiva? Pretežno fizično gradivo. Pretežno oddaljeni dostop do elektronskih virov, gradiv. Kombinirano. Drugo: Q10 – Katerih storitev na daljavo bi si želeli s strani visokošolske knjižnice? Možnih je več odgovorov Oddaljeni dostop do e-virov. Naročanje, rezervacija želenega gradiva, podaljševanje roka izposoje. Pomoč pri iskanju literature in virov s področij, ki vas zanimajo. Posredovanje informacij o gradivu in iz gradiva. Naročanje medknjižnične izposoje. Spletni katalog. Elektronsko posredovanje dokumentov. Posredovanje informacij o izobraževanjih in dogodkih, ki vas zanimajo. Video predstavitve, uporabni e-vodiči. Družbena omrežja. Več izbranih informacij na spletni strani. Možnost predlaganja gradiva preko spletne strani. Možnost rezervacije predavalnic, računalniških učilnic za študijske ali raziskovalne namene. Možnost predlaganja izobraževanj s področij, ki vas zanimajo, preko spletne strani. Naročilo izdelave bibliografij preko spletnega obrazca. Drugo: Q11 – Ali je za vas pomembno, da v sklopu knjižnice VŠ GRM Novo mesto obstaja prostor: DA NE – za individualne študijske aktivnosti z brezžičnim dostopom in elektriko; DA NE – za skupinske študijske, raziskovalne aktivnosti; – za druženje, čakanje, odmor; – v katerem so na voljo računalniki za delo in z internetnim dostopom. Drugo: Q12 – Kdaj je večja verjetnost, da boste obiskali knjižnico GRM Novo mesto? Možnih je več odgovorov Dopoldne, do 12. ure. Popoldne, do 16. ure (pred predavanji). V času predavanj oz. v odmorih med predavanji. Po predavanjih. Bolj mi ustreza po predhodnem dogovoru. Drugo: Q13 – Katerih izobraževanj, dogodkov bi se udeležili? Možnih je več odgovorov Izobraževanj na temo informacijske pismenosti. Izobraževanj na temo navajanja virov v pisnih izdelkih. Izobraževanj na temo avtorskih pravic. Izobraževanj na temo iskanja ustreznega gradiva, virov za študij. Izobraževanj na temo retorike. Izobraževanj na temo založništva (npr. kako izdati lastno knjigo). Izobraževanj na temo pisanja zaključnih del na VŠ GRM Novo mesto. Izobraževanj na temo digitalnega marketinga. Izobraževanj na temo osnov grafičnega oblikovanja. Predstavitev različnih informacijskih orodij za uporabo med študijem, v raziskovalne namene. Knjižnih sejmov. Izobraževanj na temo učinkovitega učenja. Izobraževanj na temo kritičnega mišljenja. Izobraževanj na temo izgradnje lastne kariere. Izobraževanj na temo objavljanja in prepoznavnosti lastnih del. Drugo: Q14 – Vaši dodatni predlogi, ideje razvoja knjižnične dejavnosti v okviru VŠ GRM Novo mesto v prihodnosti: PRILOGA 2: STATISTIČNA ANALIZA REZULTATOV ANKETE (SUMARNIK) Preglednica 1: Struktura uporabnikov po spolu Spol: Odgovori Frekvenca Odstotek 1 (moški) 10 34 % 2 (ženski) 13 45 % Veljavni Skupaj 23 79 % Preglednica 2: Struktura uporabnikov po starosti V katero starostno skupino spadate? Odgovori Frekvenca Odstotek 1 (20 let ali manj.) 0 0 % 2 (21–30 let.) 5 17 % 3 (31–40 let.) 8 28 % 4 (41–50 let.) 2 7 % 5 (51–60 let.) 4 14 % 6 (61 let ali več.) 4 14 % Veljavni Skupaj 23 79 % Preglednica 3: Struktura uporabnikov glede na status Q1 Kakšen je vaš trenutni status (možnih je več odgovorov)? Podvprašanja Frekvence Odstotek Q1a Študent s statusom. 2 9 % Q1b Študent s statusom, z redno zaposlitvijo. 0 0 % Q1c Študent, brez statusa. 2 9 % Q1d Študent brez statusa, z redno zaposlitvijo. 2 9 % Q1e Strokovni sodelavec oz. zaposleni na VŠ GRM Novo mesto. 4 17 % Q1f Predavatelj na VŠ GRM Novo mesto. 12 52 % Q1g Drugi: 3 13 % Preglednica 4: Struktura uporabnikov glede na najvišjo doseženo izobrazbo XIZ1a2 Kakšna je vaša najvišja dosežena formalna izobrazba? Odgovori Frekvenca Odstotek 1 (Srednješolska.) 1 3 % 2 (Višješolska.) 6 21 % 3 (Visokošolska ali 1. bolonjska stopnja.) 1 3 % 4 (Univerzitetna ali 2. bolonjska stopnja.) 7 24 % 5 (Znanstveni magisterij.) 1 3 % 6 (Doktorat.) 7 24 % 7 (Drugo.) 0 0 % Veljavni Skupaj 23 79 % Preglednica 5: Pogostost uporabe knjižničnih storitev iz lokalnih knjižnic Q2 Kako pogosto pri vašem delu oziroma v študijske ali raziskovalne namene uporabljate gradivo iz vaše lokalne knjižnice oziroma njene storitve? Odgovori Frekvenca Odstotek 1 (Zelo pogosto.) 4 14 % 2 (Pogosto.) 2 7 % 3 (Občasno.) 15 52 % 4 (Nikoli.) 2 7 % Veljavni Skupaj 23 79 % Preglednica 6: Ali dobite v lokalni knjižnici vsa gradiva, ki jih iščete? Q3 Ali dobite v lokalni knjižnici vsa gradiva, ki jih iščete? Odgovori Frekvenca Odstotek 1 (Da.) 4 14 % 2 (Ne.) 17 59 % Veljavni Skupaj 21 72 % Preglednica 7: Pomembnost individualne pomoči knjižničarja pri iskanju ustreznega študijskega gradiva oz. informacijskih virov Q4 Kako pomembno se vam zdi, da knjižnica nudi individualno pomoč (po predhodnem dogovoru) pri iskanju ustreznega študijskega gradiva in virov ob poplavi informacij v sodobnem času (kot pomoč pri študiju in raziskovalnem delu)? Odgovori Frekvenca Odstotek 1 (Zelo pomembno.) 8 28 % 2 (Pomembno.) 13 45 % 3 (Manj pomembno.) 1 3 % 4 (Nepomembno.) 1 3 % Veljavni Skupaj 23 79 % Preglednica 8: Najpogostejši način pridobivanja ustreznega gradiva oz. informacijskih virov Q5 Kako največkrat pridete do ustreznega gradiva in virov, ki jih uporabite za študij, v raziskovalne namene ali pisanje različnih del? Podvprašanja Navedbe Frekvence Odstotek Q5a Obiščem knjižnico. 9 39 % Q5b Preko oddaljenega dostopa do e-virov v okviru knjižnic, ustanov. 11 48 % Q5c S pomočjo Google iskalnika. 16 70 % Q5d Ustrezno gradivo, vire mi posredujejo osebe, ki to gradivo imajo. 4 17 % Q5e S pomočjo Google Učenjaka. 7 30 % Q5f S pomočjo prosto dostopnih gradiv, virov, ki so na spletnih straneh inštitucij. 13 57 % Q5g S pomočjo COBISS-a. 14 61 % Q5h Vprašam predavatelja. 1 4 % Q5i Vprašam knjižničarja. 4 17 % Q5j S pomočjo prosto dostopnih repozitorijev univerz. 6 26 % Q5k Z nakupom. 6 26 % Q5l Drugo: 0 0 % Preglednica 9 : V koliko knjižnic v Sloveniji ste že včlanjeni? Q6 V koliko knjižnic v Sloveniji ste že včlanjeni? Odgovori Frekvenca Odstotek 1 (0.) 1 3 % 2 (1.) 9 31 % 3 (2.) 8 28 % 4 (3.) 3 10 % 5 (4.) 2 7 % 6 (5 ali več.) 0 0 % Veljavni Skupaj 23 79 % Preglednica 10: Pogostost uporabe oddaljenega dostopa do e-virov Q7 V primeru, da ste že član katerih drugih knjižnic v Sloveniji, ali se poslužujete uporabe njihovih storitev oddaljenega dostopa do e-virov, ki jih nudijo? Odgovori Frekvenca Odstotek 1 (Da, pogosto.) 4 14 % 2 (Da, manj pogosto.) 6 21 % 3 (Da, vendar redko.) 7 24 % 4 (Ne, ker ni ustreznih e-virov.) 2 7 % 5 (Ne, me ne zanima.) 0 0 % 6 (Ne, zaradi drugih razlogov.) 4 14 % Veljavni Skupaj 23 79 % Preglednica 11: Potreba po medsebojnem povezovanju visokošolskih knjižnic Q8 Ali menite, da bi se morale visokošolske knjižnice med sabo bolj povezovati z namenom razširitve nabora storitev za potencialne uporabnike? Odgovori Frekvenca Odstotek 1 (Da.) 22 76 % 2 (Ne.) 0 0 % 3 (Nisem prepričan/-a.) 1 3 % Veljavni Skupaj 23 79 % Preglednica 12: Uporaba klasičnih oz. elektronskih informacijskih virov Q9 Ali za študij oziroma znanstveno raziskovalno dejavnost uporabljate pretežno fizično gradivo ali raje oddaljeni dostop do elektronskega gradiva? Odgovori Frekvenca Odstotek 1 (Pretežno fizično gradivo.) 2 7 % 2 (Pretežno oddaljeni dostop do elektronskih virov, gradiv.) 7 24 % 3 (Kombinirano.) 14 48 % 4 (Drugo:) 0 0 % Veljavni Skupaj 23 79 % Preglednica 13: Katere storitve visokošolskih knjižnic si želijo uporabniki Q10 Kakšnih storitev na daljavo bi si želeli s strani visokošolske knjižnice? Podvprašanja Navedbe Frekvence % – Veljavni Q10a Oddaljeni dostop do e-virov. 21 91 % Q10b Naročanje, rezervacija želenega gradiva, podaljševanje roka izposoje. 10 43 % Q10c Pomoč pri iskanju literature in virov s področij, ki vas zanimajo. 10 43 % Q10d Posredovanje informacij o gradivu in iz gradiva. 8 35 % Q10e Naročanje medknjižnične izposoje. 11 48 % Q10f Spletni katalog. 7 30 % Q10g Elektronsko posredovanje dokumentov. 11 48 % Q10h Posredovanje informacij o izobraževanjih in dogodkih, ki vas zanimajo. 4 17 % Q10i Video predstavitve, uporabni e-vodiči. 1 4 % Q10j Družbena omrežja. 0 0 % Q10k Več izbranih informacij na spletni strani. 5 22 % Q10l Možnost predlaganja gradiva preko spletne strani. 5 22 % Q10m Možnost rezervacije predavalnic, računalniških učilnic za študijske ali raziskovalne namene. 4 17 % Q10n Možnost predlaganja izobraževanj s področij, ki vas zanimajo, preko spletne strani. 4 17 % Q10o Naročilo izdelave bibliografij preko spletnega obrazca. 4 17 % Q10p Drugo: 0 0 % Preglednica 14: Katere prostore naj vključuje knjižnica VŠ GRM Novo mesto Q11 Ali je za vas pomembno, da v sklopu knjižnice VŠ GRM Novo mesto obstaja prostor: Podvprašanja Odgovori DA NE Skupaj Q11a – za individualne študijske aktivnosti z brezžičnim dostopom in elektriko; 21 (91 %) 2 (9 %) 23 (100 %) Q11b – za skupinske študijske, raziskovalne aktivnosti; 18 (86 %) 3 (14 %) 21 (100 %) Q11c – za druženje, čakanje, odmor; 14 (78 %) 4 (22 %) 18 (100 %) Q11d – v katerem so na voljo računalniki za delo in z internetnim dostopom. 16 (84 %) 3 (16 %) 19 (100 %) Q11e Drugo: 0 (0 %) 3 (100 %) 3 (100 %) Preglednica 15: Verjetnost obiska knjižnice v izbranih terminih Q12 Kdaj je večja verjetnost, da boste obiskali knjižnico GRM Novo mesto? Podvprašanja Odgovori Frekvence % – Veljavni Q12a Dopoldne, do 12. ure. 11 48 % Q12b Popoldne, do 16. ure (pred predavanji). 11 48 % Q12c V času predavanj oz. v odmorih med predavanji. 7 30 % Q12d Po predavanjih. 2 9 % Q12e Bolj mi ustreza po predhodnem dogovoru. 2 9 % Q12f Drugo: 0 0 % Preglednica 16: Katerih izobraževanj bi se udeležili uporabniki Q13 Katerih izobraževanj, dogodkov bi se udeležili? Podvprašanja Navedbe Frekvence % – Veljavni Q13a Izobraževanj na temo informacijske pismenosti. 5 24 % Q13b Izobraževanj na temo navajanja virov v pisnih izdelkih. 3 14 % Q13c Izobraževanj na temo avtorskih pravic. 3 14 % Q13d Izobraževanj na temo iskanja ustreznega gradiva, virov za študij. 4 19 % Q13e Izobraževanj na temo retorike. 4 19 % Q13f Izobraževanj na temo založništva (npr. kako izdati lastno knjigo). 4 19 % Q13g Izobraževanj na temo pisanja zaključnih del na VŠ GRM Novo mesto. 6 29 % Q13h Izobraževanj na temo digitalnega marketinga. 7 33 % Q13i Izobraževanj na temo osnov grafičnega oblikovanja. 6 29 % Q13j Predstavitev različnih informacijskih orodij za uporabo med študijem, v raziskovalne namene. 8 38 % Q13k Knjižnih sejmov. 7 33 % Q13l Izobraževanj na temo učinkovitega učenja. 3 14 % Q13m Izobraževanj na temo kritičnega mišljenja. 6 29 % Q13n Izobraževanj na temo izgradnje lastne kariere. 6 29 % Q13o Izobraževanj na temo objavljanja in prepoznavnosti lastnih del. 4 19 % Q13p Drugo: 0 0 % PRILOGA 3: STATISTIČNI PODATKI IZBRANIH VISOKOŠOLSKIH KNJIŽNIC ZA LETO 2017 IN 2018 FINI VŠ GRM Novo mesto FOŠ ZBIRKA – PRIRAST – ODPIS 2017 2018 2017 2018 2017 2018 Zbirka knjižnega gradiva (enote): skupaj 523 569 30.413 32.578 1.611 Zbirka knjižnega gradiva (enote): knjige, brošure 444 473 29.755 31.791 1.466 Zbirka knjižnega gradiva (enote): disertacije, mag., dipl., razis. nal. 72 82 166 223 136 Zbirka knjižnega gradiva (enote): serijske publikacije 7 14 490 561 4 Zbirka knjižnega gradiva (enote): patenti 0 0 0 0 0 Zbirka knjižnega gradiva (enote): standardi 0 0 2 3 5 Prirast knj. gradiva (enote) – nakup: skupaj 0 16 463 480 56 Prirast knj. gradiva (enote) – skupaj 85 48 616 833 168 Prirast knjižnega gradiva (naslovi): SKUPAJ 51 48 382 514 134 Odpis (enote): skupaj 0 0 193 140 0 SKUPAJ knjižnična zbirka (brez el. virov, dostopnih na daljavo) (enote) 523 569 31.052 33.454 1.619 SKUPAJ knjižnična zbirka (enote): knjižno gradivo 532 569 30.413 32.578 1.611 1.622* 1.848* SKUPAJ knjižnična zbirka (enote): neknjižno gradivo 0 0 639 876 8 Tekoče naročeni naslovi serijskih publikacij: skupaj 2 2 66 66 1.972 Elektronski viri, pridobljeni z nakupom – elektronske serijske publikacije: SKUPAJ (naslovi) 0 0 0 0 1.972 Elektronski viri, pridobljeni z nakupom – elektronske knjige: SKUPAJ (naslovi) 0 0 0 0 11.334 Podatkovne zbirke, ki jih gradi knjižnica – SKUPAJ (naslovi) 1 1 0 0 1 Opomba. Statistični podatki (preglednice Priloge 3) izbranih visokošolskih knjižnic so bili pridobljeni s spletnega portala BibSiSt Online v2.0 za leto 2017 in 2018 (Statistični podatki o knjižnicah: visokošolske knjižnice, 2019). Statistični podatki za FOŠ za leto 2018 niso zajeti. Podatke o zbirki (oznaka *) za FOŠ smo pridobili iz Letnega programa dela 2019, objavljenega na spletni strani fakultete (Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu, 2019b). FINI VŠ GRM Novo mesto FOŠ UPORABNIKI IN STORITVE 2017 2018 2017 2018 2017 2018 Aktivni člani: skupaj 241 235 37 49 45 Aktivni člani: visokoš. učitelji in sodelavci 59 49 9 14 7 Aktivni člani: študenti 122 124 28 19 37 Aktivni člani: drugi 60 62 - 16 1 Obisk knjižnice: SKUPAJ 350 385 - 40 152 Potencialni uporabniki knjižnice (št. vpisanih študentov) – dodiplomski študij: skupaj 122 110 23 19 30 Potencialni uporabniki knjižnice (št. vpisanih študentov) – podiplomski študij (vse oblike): skupaj 20 14 0 0 54 Potencialni uporabniki (št. vpisanih študentov): študentje skupaj * 142 124 23 19 84 Št. visokoš. učiteljev in sodelavcev visokošolskega zavoda 59 60 30 28 21 Bibliografska obdelava: SKUPAJ (SICRIS) 103 117 0 0 204 Izposoja – na dom: skupaj 177 186 0 54 244 Izposoja – v knjižnico: skupaj 34 34 0 0 0 Izposoja: SKUPAJ 211 220 0 54 224 Medknjižnična izposoja: SKUPAJ 19 59 8 0 18 Individualno usposabljanje uporabnikov 1 0 NE 1 Individualno usposabljanje uporabnikov – št. udeležencev 50 - - - - Organizirano usposabljanje uporabnikov 0 DA 0 NE 1 Organizirano usposabljanje uporabnikov – št. udeležencev 0 DA - NE 12 Število prireditev 5 0 0 0 0 FINI VŠ GRM Novo mesto FOŠ DOSTOP IN OPREMA 2017 2018 2017 2018 2017 2018 Letna odprtost vseh izposojevališč (št. ur) 1.908 1.908 2.030 2.030 940 Neto uporabna površina knjižnice (m2) 240 240 181 181 53 Čitalniški sedeži: skupaj 28 32 42 42 11 Čitalniki sedeži: uporabniki se lahko s svojim računalnikov povežejo v omrežje knjižnice 6 5 42 42 11 Knjižnično gradivo v prostem pristopu (enote) 461 569 31.068 33.454 1.619 Oprema – osebni računalnik: za zaposlene 6 6 2 2 1 Oprema – tiskalnik: za zaposlene 3 2 1 2 0 Oprema – skener: za zaposlene 1 1 0 0 0 Oprema – fotokopirni stroj: za zaposlene 1 1 0 0 0 Oprema – multifunkcijske naprave: za zaposlene 1 1 0 0 1 Oprema – osebni računalnik: za uporabnike 1 1 4 4 1 Oprema – tiskalnik: za uporabnike 1 0 0 0 0 Oprema – skener: za uporabnike 1 0 0 0 0 Oprema – fotokopirni stroj: za uporabnike 1 0 0 0 0 Oprema – multifunkcijske naprave: za uporabnike 0 0 0 0 1 Katalogi: skupno št. račun. kataložnih zapisov – od tega št. zapisov v sistemu COBISS 237 304 - 214 1.769 FINI VŠ GRM Novo mesto FOŠ FINANCE 2017 2018 2017 2018 2017 2018 Prihodki (v EUR): SKUPAJ 0 0 0 0 143 Prihodki (v EUR): ARRS, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport 0 0 0 0 0 Prihodki (v EUR): matična ustanova 0 0 0 0 0 Prihodki (v EUR): lastni prihodki iz javne službe 0 0 0 0 143 Prihodki (v EUR): drugi viri 0 0 0 0 0 Odhodki (v EUR) – stroški dela: skupaj (a) 3.628 2.352 2.036 20.567 13.167 Odhodki (v EUR) – stroški dejavnosti: skupaj (b) 0 0 0 1.793 1.612 Odhodki (v EUR) – investicijski stroški: skupaj (c) 0 296 0 0 0 Odhodki (v EUR) – SKUPAJ (a + b + c) 3.628 2.648 2.036 22.360 14.779 Odhodki (v EUR) – nakup gradiva: skupaj 0 0 0 102 1.532 Odhodki (v EUR) – nakup gradiva: od tega za elektronske vire 0 0 0 102 2.580 Odhodki (v EUR) – izobraževanje zaposlenih 0 0 0 0 0 FINI VŠ GRM Novo mesto FOŠ DELAVCI 2017 2018 2017 2018 2017 2018 Delavci za knjižničarsko delo – redno zaposleni: skupaj (št. oseb) 0 0 1 1 1 Delavci za knjižničarsko delo – redno zaposleni za nedoločen čas: skupaj (št. oseb) 0 0 1 1 1 Delavci za knjižničarsko delo – redno zaposleni za nedoločen čas: od tega s krajšim del. časom (št. oseb) 0 0 0 0 1 Delavci za knjižničarsko delo – redno zaposleni za določen čas: skupaj (št. oseb) 0 0 0 0 0 Delavci za knjižničarsko delo – redno zaposleni za določen čas: od tega s krajšim del. časom (št. oseb) 0 0 0 0 0 Delavci za knjižničarsko delo – skupaj delavci, ki niso redno zaposleni (št. oseb) 2 2 2 2 0 Delavci za tehnično delo – redno zaposleni: skupaj (št. oseb) 0 0 0 0 0 Delavci za tehnično delo – pogodbeno zaposleni (št. oseb) 0 0 0 0 0 Delavci za upravno delo – redno zaposleni: skupaj (št. oseb) 0 0 0 0 0 Redno zaposleni – SKUPAJ (št. oseb) 0 0 1 1 1 Delavci, ki niso redno zaposleni – SKUPAJ (št. oseb) 2 2 2 2 0 Delavci skupaj – pogodbeno zaposleni (št. oseb) 2 2 2 2 0 Delavci – diplomirani bibliotekarji z bibliot. izpitom: raven 7 (EPZ) 0 0 0 0 1 Delavci – diplomirani bibliotekarji z bibliot. izpitom: skupaj (EPZ) 0 0 0 0 1 Delavci – diplomirani priučeni bibliotekarji: raven 7 (EPZ) 0 0 0 0 0 Delavci – diplomirani priučeni bibliotekarji: skupaj (EPZ) 0 0 0 0 0 Delavci – strokovni delavci skupaj: raven 7 (EPZ) 0 0 0 0 1 Delavci – strokovni delavci SKUPAJ 0 0 0 0 1 Delavci – drugi: raven 7 (EPZ) 0 0 0,3 1 0 Delavci – drugi: skupaj (EPZ) 0 0 0,3 1 0 Delavci SKUPAJ (EPZ) 0 0 0,3 1 1 Izobraževanje zaposlenih – št. ur: skupaj 0 0 0 - 5 Izobraževanje zaposlenih – št. ur bibliot. izobraževanja 0 0 0 - 0 Izobraževanje zaposlenih – št. udeležencev izobraževanja: skupaj 0 0 0 1 1 Izobraževanje zaposlenih – št. oseb na bibliot. izobraževanju 0 0 0 1 0 PRILOGA 4: PODATKI O SIGLI, VRSTI KNJIŽNICE, AKRONIMU ZA IZBRANE KNJIŽNICE FINI VŠ GRM Novo mesto FOŠ SIGLA 51233 51240 51007 Ostali podatki Ime institucije/knjižnice: Šolski center Novo mesto/Knjižnica Odd. 3 FINI Akronim: SCNM Vrsta knjižnice: šolska knjižnica – srednješolska/višješolska Ime institucije/knjižnice: GRM Novo mesto – center biotehnike in turizma/Knjižnica Odd. 5 VŠ GRM Akronim: KSGRM Vrsta knjižnice: šolska knjižnica – srednješolska/višješolska Ime institucije/knjižnice: Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu/Knjižnica Akronim: FOS Vrsta knjižnice: visokošolska/univerzitetna Opomba. Podatki o izbranih knjižnicah so bili pridobljeni s pomočjo baze podatkov COLIB.SI (dostopno na: https://plus.si.cobiss.net/opac7/colib/search).