30 Prekmuriana Klaudija Sedar Štefan Barbarič r. 19.10. 1920, Turnišče u. 30. 6. 1988, Ljubljana literarni zgodovinar, slavist, bibliotekar, komparativist, prevajalec, urednik Ob stoti obletnici rojstva Po gimnaziji v Murski Soboti in Ljubljani je študiral sla- vistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani v letih 1940/41 in 1945-1948, v vmesnem obdobju pa v Budimpešti. Še pred koncem študija je začel leta 1946 poučevati na Gi- mnaziji Moste v Ljubljani, po diplomi pa je kot gimnazij- ski profesor slovenskega jezika služboval na gimnaziji v Črnomlju (1948-1952) in na gimnaziji Ravne na Koro- škem (1952-1955). Zatem je bil med leti 1955 in 1959 asistent na Filozofski fakulteti v Ljubljani na Oddelku za slavistiko, v letih 1958 in 1959 se je tudi strokovno izpopolnjeval na univerzi v Magdeburgu. Med leti 1960 in 1965 je deloval kot pedagoški vodja na Dopisni dela- vski univerzi v Ljubljani, zatem pa do leta 1972 kot višji predavatelj na Filozofski fakulteti v Zadru. V letih med 1972 in 1980 je bil tajnik in urednik Slovenske matice v Ljubljani, vmes leta 1975 tudi doktoriral z delom Mesto Turgenjeva v razvoju slovenskega realizma. Leta 1981 je postal ravnatelj Slovanske knjižnice v Ljubljani in to delo opravljal do smrti leta 1988. Ukvarjal se je s slovensko literarno in kulturno zgo- dovino, primerjalno književnostjo, prav tako madžar- sko literaturo in kulturo. Raziskovalno se je intenziv- neje posvečal slovenski literarni zgodovini 19. stoletja, predvsem realizmu in moderni (delom Ivana Cankar- ja, Otona Župančiča, Josipa Jurčiča idr.). Posebno po- zornost je posvečal tudi literarni in kulturni zgodovini Prekmurja, prav tako je proučeval medsebojne vplive slovenske s hrvaško, madžarsko, slovaško in rusko literaturo. Med njegovimi deli o Prekmurja sta še po- sebej dragocena prispevka Oris književnega razvoja se- verovzhodne Slovenije do sredine 19. stoletja (Panonski zbornik, 1966) in Prekmurski učbeniki pred budimpe- štanskim parlamentom 1872 (Časopis za zgodovino in narodopisje, 1987). Posebej dragoceni so tudi njegovi prevodi iz madžarščine (kot npr. Dečki Pavlove ulice avtorja Ferenca Molnárja, Madžarske pravljice avtor- ja Gyule Ilyésa idr.). Uredil je več strokovnih zbornikov, med leti 1978 in 1980 tudi sourejal Glasnik Slovenske matice. V letih 1983-1984 je bil predsednik Slavistič- nega društva Slovenije, od leta 1986 pa njegov častni član. Za znanstveno delo je leta 1965 prejel nagrado Štefa- na Kovača, leta 1981 pa bil odlikovan z redom dela z zlatim vencem. Literatura: Dolinar, Darko. Barbarič Štefan. Slovenska književnost. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1966. Dr. Štefan Barbarič (Turnišče, 19. 10. 1920 – Ljubljana, 30. 6. 1988). V: Melik, V. et al. (ur.). Zbornik Filozofske fakultete v Ljubljani 1919- 1989. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1989. Just, Franci. Panonski književni portreti 1: Prekmurje in Porabje A-I. Murska Sobota: Franc-Franc, 2006. Mahnič, Joža. Življenje in delo Štefana Barbariča. Slavistična revija, 1988, 36/3, str. 311-312. Novi Slovenski biografski leksikon: 2. zv. B-Bla. Barbara Šterbenc Svetina et al. (ur.) Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2017. Sedej, Danijela. Bibliografija Štefana Barbariča. Slavistična revija, 1988, 36/3, str. 317-329. Zadravec, Franc. Doktorju Štefanu Barbariču v spomin, Jezik in slovstvo, 1988, 34/3, str. 70–71.