AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
OYINft
AMERICAN HOME
l b
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 180
CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, JULY 31ST, 1936
LETO XXXIX. — VOL. XXXIX.
Španska vlada je podržavila industrije in zasegla premoženje katoliških redov
.t
Madrid, 29. julija. — Glasom člena 26. španske ustave je vlada določila, da se tekom petih dni zaseže vsa last in vsa poslopja ,ki so last raznih redov katoliške Cerkve. Ta člen ustave, ki je bila sprejeta leta 1931, določa, da se razpuste vsi verski re-dovi, ki so glasom posebnih obljub dolžni pokorščino še kaki drugi avtoriteti razen avtoriteti vlade, in da se njihova lastnina podržavi. Druge redove pa se more razpustiti in njihovo last Podržaviti v gotovih okoliščinah, na primer, če se smatra, da je njihova "aktivnost nevarna varnosti države."
tih delavskih
socialistična
udruženja.
unij, kakor tudi in komunistična
Dalje naznanja španska vlada, da je vzela pod svoje nadzorstvo vse industrije, v prvi vrsti one, ki skrbe za javno po-slugo. To je storila v služb j' boljšega sodelovanja v obrambi dežele. Imenovana je bila posebna vladna komisija, ki sme prevzeti kontrolo nad vsako industrijo, o kateri smatra, da je Potrebna za podporo k boju proti rebelom.
Vlada naznanja, da se je zadnje gnezdo fašističnih vstašev, znana Loyola vojašnica, predalo vladnim četam. V roke loja-listov so padle vse zaloge muni-cije in orožja, ki se je nahajalo v vojašnici in v njenih skladiščih. ..Puške in revolverji so bili nemudoma porazdeljeni med komuniste in socialiste, ki branijo vlado.
Vladna letala so razstrelila v Guadarrama gorskih prelazih, ki tvorijo dohode k Madridu, velika skladišča municije, ki je bila last vstašev. Vojaki-rebeli, ki so v bližini Madrida dezerti-rali iz vstaških vrst ter se pridružili vladnim četam, pravijo, da je pričelo vstašem primanjkovati hrane in da je položaj v fašističnih taboriščih nevzdržen. — Nadaljna vladna bombna letala nadaljujejo z obstreljevanjem Saragose, Seville in Cor-dobe.
Vladne čete so utaborjene v bližini Pine, manj kot dvajset milj od Saragose. Te čete obstojajo iz lojalnega vojaštva, anarhistov in delavcev ter so pod poveljstvom Gerogesa Arquerja, tajnika trgovinske unije Barcelone, in Samuela Grossija, rudarja, ki ga je avstrijska vlada leta 1934, o priliki revolte avstrijskih levičarjev, obsodila v smrt.
Robregordo, (glavni stan fašističnih vstašev), 28. julija. Fašistične čete so izvojevale zmago nad vladnimi četami, ki so branile gorskih prelaz pri tej vasi. Boji so se pričeli zjutraj, ko je vladna artilerija pričela obstreljevanja in je trajalo dve uri, nakar so levičarji naskočili preko skalovitega ozemlja fašiste. Poročila naznanjajo, da je na obeh straneh več ko 100 mrtvih in od 300 do 400 ranjenih. Fašistični Voditelji pravijo, da bo glavno mesto Madrid padlo koncem tega tedna v njihovo oblast.
New York, N. Y., 30. julija. — Tu so bili včeraj izvršeni na Črti za ogromno jdemonstracijo, ki se bo vršila danes popoldne na Union Square v New Yorku Demonstracija bo v protes španskih fašistov, ki se hočejo polastiti vlade in v moralno pod poro španski vladi popularne fronte. Demonstracije se bodo udeležili voditelji in člani nešte-
Prva zmaga organizatorjev za organiziranje jeklarjev
Sterling, 111., 29. julija. — Unijski organizatorji si lastijo prvo zmago v svojem linijskem gibanju, ki gre za tem, da se organizira delavce v jeklarski in-dustrijji. — Ta zmaga je bila v poravnavi tritedenske stavke v tovarni Northwestern Barb Wire Co.
To je bila pnva stavka v zvezi s kampanjo organiziranja jeklarskih delavcev, in Van A. Bittner, ravnatelj tega gibanja, pravi, da je bila to prva ugodna poravnava.
Pogajanja, ki so se vršila med Sterling skupino delavcev, včlanjenih v Amalgamated Iron, Steel and Tin Plate Workers ter uradniki omenjene kompanije, so dosegla sledeče: -
1.	Povečanje mezde za 10 procentov.
2.	Priznanje Amalgamated uradnikov kot predstavnikov štrajkarjev za kolektivna pogajanja.
3.	Vrnitev vseh stavkarjev na delo in sicer "brez vsake diskriminacije.
4.	Prijateljska poravnava nesoglasij glede delavskih razmer med delodajalci in delojemalci.
To objavo je izdal Odbor za industrijsko organizacijo po konferenci s kompanijskimi uradniki.
Z indorsiranjem pakta od strani štrajkarjev je zadeva s tem rešena in delavci se bodo še nocoj vrnili na delo.
-o--
List za listom pada
Mr. Ivan Molek, urednik Prosvete in njegova žena sta z javno izjavo v Proletary izstopila iz socialistične stranke. Vzrok: sedanja nedoslednost v stranki. Čestitamo!
-o-
VATIKAN IN REV. COVGHLIN
Vatikant 30. julija. — Kljub opetovanemu zatrjevanju delroitskega škofa, Most Rev. Gallagher-ja, da njegov obisk pri papežu ne bo imel nobenega opravka z delovanjem Rev. Coughlina, so tu vendar mnenja, da bo on poglavitni predmet pogovora med škofom in sv. očetom. Pričakuje se, da bo papež svetoval škofu Gallagher ju, da svetuj Rev. Coughlinu, naj slednji tekom predsedniške kampanje razpravlja v svojih radijskih pridigah samo o predmetih in zadevah cerkvene vsebine.— Vatikan namreč noče porušiti dobrih odnošajev, ki vladajo med sv. stoli-co in Rooseveltom, ki je svoječasno obljubil, da bo ustanovil posebno lega-cijo Zed. držav v Vatikanu. —
-o-
Sv. maša na prostem
Zborovalci na seji Jugoslov. kulturnega vrta, ki se je vršila dne 29. julija, so soglasno sklenili, da se priredi dne 30. avgusta v Puritas Springs parku Baragov dan. Program bo sila pester in zanimiv. Kot največja posebnost tega dne bo sv. maša, ki se bo vršila dopoldne na prostem, in slavnostni govor. Navzočih bo več odličnih, domačih in zunanjih gostov.
Zbornica je dalje soglasno sklenila, da se povabi vsa društva, ki bi hotela sodelovati pri tej slavnosti ter da se jih naprosi, da se udeleže z zastavami. Korakanja v parku ne bo, pač pa se bodo med sv. mašo in slovesnim govorom le zastave razvile. Ker ni več dovolj časa, da bi se razposlala posebna vabila, naj veljajo te vrste kot vabilo, in društva so prošena, da o tem ukrenejo na svojih sejah. Društva naj potem sporoče svoj tozadevni sklep tajništvu Jugoslovanskega kulturnega vrta. --o--
Zanimive vesti iz življenja ameriških Slovencev
Poskus za ustanovitev slovenske šole v West Alisu. Rev. J. černe, novi župnik slovenske fare v West Allisu, Wis., je takoj
Temne sile na delu proti Rooseveltu
Vse fašistične in nazadnjaške sile Amerike delujejo za poraz predsednika Roose-velta. - Neodgovorni ljudje ščuvajo in begajo narod ter se igrajo z usodo ameriškega ljudstva.
Nov urednik
Z današnjim dnem bo za urednika Enakopravnosti Mr. Ivan Jontez. Mr. Grill dosedanji urednik, bo urejeval samostojno glasilo SSPZ. Mr. Jontez je oni prosluli rojak, Jfi si je pridobil slavo med nami s svojimi dopisi v Prosveti in Proletarcu pod imenom Tone Podgoričan. Tudi ni nikoli zanikal, da ni pisal svoje čase one strupene dopise, pod katere se je podpisal kot Janko Bambič.
Mr. Trškan na počitnicah
Mr. Trškan iz Euclida, znani naš "selhar" in prekajevalec finega suhega mesa, je odšel za teden dni na počitnice na Slap-nikovo farmo v Chardon, Ohio. Upamo, da se bo v Jimovi družbi dobro zabaval.
Od sv. Kristine Jutri, 1. avgusta, se bodo vršile pri sv. Kristini kar tri poroke. Med poročenci bo tudi Miss Jennie Ulle, ki se bo poročila s Karlom Kidd. ženin, ki ni rimskokatoliške vere, bo tudi prestopil v katoliško Cerkev.
Važna seja
Pevsko društvo Jadran ima danes ob osmih zvečer važno sejo v SDD na Waterloo Rd.
Materinska ljubezen, ki ji ni na svetu enake
Akron, O., 29. julija. — Neka mlada mati iz Akrona se nahaja danes v tukajšnji bolnici, kamor je prišla zaradi oslabelosti, ker ni imela dovolj hrane. Relifni uradniki pravsijo, da je žrtvovala svoj del relifnih živil, da bi imeli njeni trije otroci, med katerimi je najmlajše dete komaj osem mesecev staro, več jesti.
Ta ženska je Mrs. Pearl Morton, stara 25 let. Zdravniki poročajo, da je njeno stanje ugodno. Zdravnikom je povedala, da ji je bilo nemogoče preživljati svojo družino s $5.50 na ;eden, kar je prejemala od reli-fa. Mlada mati je pripomnila, da ji v njenem slučaju ni kazalo drugega, kakor "ali moram jaz stradati, ali pa otroci."
V njenetn stanovanju, kjer ni skoro nobenega pohištva', vlada velika revščina. Relifni uradniki so izjavili, da je hodila redno v njihov urad, pa ni nikoli povedala, da trpi pomanjkanje. -o-
bo pozneje podvzelo korake za zgraditev lastnega šolskega poslopja na cerkvenem zemljišču. Zdaj se vrši pouk vsak dan od 8. do 12. dopoldne.
V	Milwaukee je preminul rojak Paul Tomec, star 48 let. Za njim žalujejo vdova, dva sina in tri hčerke.
V	Calumetu je umrl John Shutey, star 51 let, doma iz So-devce, fara Stari trg pri Kočevju. Pokojni je bival v Ameriki 80 let, in sicer ves Čas na Calumetu, kjer je vodil 12 let gostilno. Tukaj zapušča dve sestri, v starem kraju pa brata in dve se stri.
Mladega rojaka Franka Saga-dina ml., v Milwaukee, je pretekli teden zadela nesreča, ki bi ■ga kmalu stala življenje. Pri razkladanju polnih sodčkov piva, so se isti zrušili s truka in padli na Sagadina. Zlomili so mu roko na dveh krajih in dobil je tudi notranje poškodbe. K sreči je naglo cdskočil. sicer bi ga gotovo ubilo. Mladi rojak se nahaja v bolnici.
V	bolnici v Chicagu je umrla Jennie Gabor, doma iz Trnja pri Stari Loki, kjer zapušča očeta in štiri brate.
V	Glenwood Springs, Colo., je v bolnici umrla Katarina Godec, rojena Ivec, doma iz Maline v Beli Krajini. Podlegla je mrtvo-udu, ki jo je zdaj že drugič zadel.
V	Milwaukee, Wis., je umrl Anton Saj, star 48 let in doma od Metlike v Beli Krajini, kjer zapušča ženo in otroke, tu pa sestro in dve vnukinji. Spadal ni k nobenemu društvu.
--o—--
po dva av-in piščan-vsakem loncu ter grozil, da
. JIMW.. jv . .. iii.iow ni	, lum VVJUJU itii on, au la^ii^in . ii^ivat^i i su ^OTOStclSnO naivni, i^i^ti	. -- . —
venske šolske sestre, katerim je'dočim gredo drugi za ošabnim poveličevanjem samega sebe.: Hoover ju, ki je obetal p* odstopil poslopje župnišča v šol-; Topeka, Kans.,'29. julija. —*	~ .tomobila v vsaki garaži i
ske svrhe, da prično med tu ro-lV Topeko so prišli danes trije Drive v Clevelandu in ki ie vče-v« v vsakem loncu ter i jeno mladino pouk slovenščine, j prcminentni republikanci: Wil-Slično šolo je že z uspehom usta-1 liam J. Donavan, William M. novil v Sheboyganu. Ako se pri- J Chadbourne in Hulbert Taft, javi dovolj slovenskih otrok, se i urednik in izdajatelj časopisa
in
Cincinnati Times Star. Vsi trije so bili gostje republikanskega predsedniškega kandidata Lan-dona.
Taft je napovedal, da bo država Ohio v ožji volitvi glasovala za governerja Landona. "Unij-ska ali Lemkejeva stranka si bo priborila v Ohio presenetljivo število glasov," je rekel Taft. Vsaki štirje glasovi izmed petih, ki bodo oddani za Lemkeja, bodo glasovi onih, ki bi sicer volili za Roosevelta."
Donavan, ki je bil pomožni generalni pravdnik pod Hooverjem in leta 1932 republikanski kandidat za governerja države New York, ko je kandidiral proti demokratskemu governerju Herbert H. Lehmanu ter bil poražen, je rekel časnikarjem:
"Po mojem mnenju bo v državi New York in v mestu samem dovolj moči, da bo dobil državo New York governer Landon."
Chadbourne pa je izjavil, da ne bo prav nič presenečen, če bo dobil republikanski kandidat v državi New York 500,000 glasov večine.
raj izja vila časnikarjem, da ima bo trava prerasla ameriške uli-sicer zelo rada svojega brata, ce, če on ne bo več izvoljen? Za kongresnika Lemkeja, da pa ne!vse to se imamo zahvaliti pred-bo delovala zanj iz enostavnega1 sedniku Rooseveltu, njegovi mo-vzroka, ker vidi, da nima nobe- drosti in njegovi resnični naklone prilike za izvolitev. Vidimo j njenosti in ljubezni do ameriške-
torej, kako sodi o Townsendove-| ga delavca in malega človeka mu pokretu njegov lastni za-1 sploh! — Torej, le igrajmo se z veznik Rev. Coughlin, in kako! usodo in odprimo na stežaj vrata sodi o Coughlinovem kandidatu | fašizmu in nasilstvu, ki danes že njegova lastna sestra, pa se še!očitno dviga svojo glavo v vr-dobe — na žalost, tudi med slo-jstah vseh, ki žele, da bi bil venskimi demokrati — ljudje, ki j Roosevelt poražen! Posebno mi, menijo, da jim bo pod Lemke-1 inozemci, bomo imeli več kot
jem boljše, na to pa niti ne pomislijo, da Lemke kot predsednik, sploh ne pride v poštev, temveč da bo samo republikanec Landon tisti, ki bo prišel v Belo hišo, če bi moral predsednik Roosevelt, iz nje!
Nezadovoljneži pozabljajo, kaj je bilo v Ameriki, ko je prišel na vlado predsednik Roosevelt, ki je našel totalno pogorišče. Cuighiinovci, lemkejevci, to\vn-sendovci in ostali nergači očitajo dane3 Rooseveltu vse, samo tega mu ne priznajo, da je .človek. Po njihovem je on brezbož-nik, diktator, komunist in socialist. "Roosevelt je lažnivec, Roosevelt je izdajalec," dere
dovolj prilik za bridko kesanje, če pripomoremo, da bi moral Roosevelt iz Bele hiše, kjer bi zavzel njegovo mesto mož, ki bi bil samo lutka velekapitalisti-čnih, fašističnih in osebnih interesov raznih demagogov in šarlatanov!
-o--
Klub proti Rev. Coughlinu
Leo P. Sebille, ki ima malo oljno napravo na Columbus rd., je dal v Plain ' Dealer sledeči oglas: "Možje in ženske, ki se ne strinjajo z idejami Rev. Coughlina, so vabljeni, da pristopijo h klubu na 1853 Columbus rd. Nobene vstopnine! Nobene me-sečnine!" — Ko ga je nek časnikar obiskal in vprašal, kaj .je s
Važna seja SND
Direktoriji SND na 80. cesti imajo važno sejo v nedeljo dopoldne ob desetih. Vsi naj bodo navzoči.
Oproščena ženska
Miss Alice Martin, stara osemnajst let, ki je nedavno zadela z avtomobilom 31-letno Mrs. Andrews, ko je slednja peljala na pločniku v otroškem vozičku svoje dete, drugi otrok pa je šel poleg nje, je bila pred sodnikom Julius M. Kovachijem oproščena. Mrs. Andrews je bila ob tej priliki tako poškodovana, da so ji morali v bolnici odrezati nogo. Miss Martin se je hotela namreč izogniti nekemu drugemu avtomobilu, ko pa je naglo zavila, je skočil njen. avtomobil preko roba pločnika na pločnik, kjer se je pripetila nesreča. Za soboto večer Ako želite imeti fino zabavo in dobro večerjo v soboto večer, se oglasite na sledečih prostorih: John in Steffie Paulich, 5238 St. Clair Ave. bosta servirala poha-no jagnjetino. Gerl's Cafe, 756 E. 200th St. kokošjo večerjo po 35c krožnik. — Joe Tomažič (Cherry Orchard), nasproti Euclid fondre pa tudi okusno kokošjo večerjo.
Dražje mleko Z jutrišnjim dnevom se podraži mleko v Clevelandu za en cent.
Tako sodijo torej o prihodnjih predsedniških volitvah prominentia republikanci in vsi iskreni demokratje, ki mislijo, da ima predsednik Rooievelt prihodnjo zmago že v svojem žepu, se bridko motijo. Republikanci vedo, kaj govore, ker njim igrata v roke in dovajata vodo na njih mlin dve močni skupini, katerih ne gre podcenjevati. To sta Cough-lin-Lemkejeva unijska stranka in pristaši Townsendovega načrta za starostno pokojnino. Enim kakor drugim, to je Town-sendovcem kakor Coughlin-Lem-kejeveem je dobro znano, da nimajo nobene prilike prodreti s svojimi kandidati pri prihodnjih predsedniških volitvah, toda oni ribarijo v kalnem in povzročajo demokratskemu gibanju, ki .je za Roosevelta, neprecenljivo škodo. Eni kakcr drugi delujejo indi-rektno za republikanca Landona, katerega so vse linijske delavske organizacije v Ameriki javno označile kot neprijatelja organiziranega delavstva. Kar se tiče dr. Townsenda in njegovega po-kreta, je bil Rev. Coughlin vendar toliko odkrit, da je pretekli teden javno izjavil časnikarjem, da je Townsendova zamisel starostne pokojnine naravnost blaznost z ekonomskega stališča ter da je neizvedljiva. Rekel pa je da se je kljub temu zvezal ž njim, in sicer samo zato, da se#porazi Roosevelta in da se ga spravi iz Bele hiše.
In prav tako je nemogoče, da bi bil izvoljen Coughlinov lastni kandidat, kongresnik Lemke. Oseba, ki vsekakor stoji Lemke-ju najbližje, je njegova lastna sestra, Mrs. J. C. Shotton, ki stanuje na 1079 Forest Hill
pred njemu Rev. Coughlin. "Rosevelt je demagog, Roosevelt je boljševik!" je rekel Al Smith tem klubom, je Sebille odgovo-na banketu kapitalistov, zbranih^: "Govoril sem s svojim! pn-
Liberty ligi.
"Roosevelt ruje proti ustavi Zedinjenih držav," kriči danes Hoover žalostnega spomina, pod čigar predsedništvom je zagazi-la v največjo nesrečo, iz katere jo "ležeta danes z največjimi napori Roosevelt in njegova administracija. S takimi očitki in napadi so prišle na dan osebe in stranke, ki že naprej vedo, daj
jatelji in sklenili smo, da spravimo Rev. Cough Ji na tja, kaf-mor spada. Trgovina je pričela komaj dobro uspevati, pa jo hoče Rev. Coughlin spraviti spet tja, kjer je bila. Predsednik Roosevelt je dober, —- predober. S kakšno pravico je imenoval Rev. Coughlin Roosevelta laž-njivca in izdajalca?"
Nato je pripomnil: "Kdo bi

zavist in obup.
je Rev. da
•velt pogorišče, ko je prišel na «ve kje vlado. V deželi je vladala naj- ™ J'h mi lahko	^
;Q W7no,eino,t malodušno°t se nameravamo boriti odkrito in večja brezposelnost, ma ciusno.t	u bl&_
in beda, on pa je vlil masamPosw.no in ameriškega naroda noyega po
truma in nove vere v svoje zmož-i	. ....
nosti. In danes vidimo, da gre j Na obisku iz Illinois dežela, sicer počasi, pa gotovo,! Mr. Joe Račič je prišel s svo-svojemu vstajenju naproti. Kjer! jo družino iz Aurora 111. na obje ob Rooseveltovemu nastopu |isk k družini Mr. in Mrs Martin vse delo počivalo, tam je videti j Račič, 19900 Tyronne Aye. Joe
danes novo življenje. Tovarne! in Martin Račič sta si bratranca.
IV1M 1" ' ' .	Coue-hlinu res toliko na tem, ds
Rekli smo, da je našel Roose- Cougmmu res lon&u	' .
.......:......„„ izve. kje so menjalci denaija
[1 j f-" ^ ~ • • ~ - - -
J ta okoli sebe," je rekel Sebille. -o-
so pričele obratovati, iz premogovnikov se skoraj s polno paro spet spravlja na površje črni demant, za one pa, ki še nimajo stalnega zaposlen j a, skrbi zvezna in državna dobrodelnost. Težka in lahka industrija, velike kor-poracije, jeklarske in avtomobil-
ž njimi je prišla istotam tudi Mrs. Mary Klemenčič s sinom. Obiskali bodo jezersko razstavo in svoje številne prijatelje in znance tukaj. Obilo zabave v naši metropoli.
Škrjančki
V soboto 1. avgusta, ob 9:30
sk^ družbe poročajo o večstomi-jzjutraj, se vrši seja mlad. od-lijonskih profitih, o dviganju | bora pevskega zbora škrjančki. delnic, o podvojitvi vsot divi- j Naznanja se, da je še vedno čas,
dend, jejo
o
vfclike delavcem. O
bonusih, ki jih izplaču korporacije svojim vsem tem poročamo dan na dan v statistikah in mrzlih številkah, ki ne lažejo! Torej če niso vse to znaki vračajoče se prosperitete, kaj in kakšni so potem? In komu se imamo za to zahvaliti? Mar grmečemu "reformatorju" Cough-
da se mladina pridruži škrjan-čkom, kjer lahko pristopijo v mlajši ali starejši oddelek. Me-sečnina je še vedno 15c na mesec.
Društvo št. 162 KSKJ
Tajnica društva Marije Magdalene se bo nahajala nocoj med 6 in 7 v stari šoli sv. Vida radi društvenih zadev.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
'▲MERICAH KOMI - BLOTJINIAff DAILY N1W8PAPI*
(MIT »t OlMr At«. oiwland. Ohio ___rabUihed dailywpt Btmd*y»_*PdJBolld»y»____
NAROČNINA:
Ameriko ta Kanado, na teto W.6Q. Za Cleveland, po poiti, celo leto 17.00 Za Ameriko ta Kanado, pol leta »3.00. Za Cleveland, po poitl, pol leta $3 60 <5a Cleveland, po rasnaSalclh: celo leto, $5.50, pol leta, »3.00. Za Ivropo, celo leto, 18.00. Posamezna številka, 3 cent«
SUBSCRIPTION RATES: O. 8. and Canada, 88.60 per year; Cleveland, by mall, «7.00 per year. a. 0. and Canada 13.00 for 8 month«; Cleveland, by mall, $3.60 far 8 month* Cleveland and Buditi by earrler«, I8.8B per year, $1.00 fcr * month«. Single copies I cent«. European subscription. $8.00 per year.
JAMES DKBXVXC and LOUIS J. PIRO, fldltorr and Publishers
Hntered an second class matter January 6th, 1009, at t tie Post OClce at Cleveland, Ohio, under the Act ol March Id, 1878.
stemu. Vidijo se hiše in trgovski lokali 32 raznih narodnosti. Samo za to je potreba časa en cel dan, ako se hoče v resnici poglobiti in proučiti vtis, katerega ta skupina pred jnjepis se glasi sledeče:
je oče splošno poznane in spo-štovane Mrs. Mary Stušek, ki je na željo svoje hčere spisal spomine iz svojega življenja. Mož je zdaj star 83 let. Življe-
No. 180, Fri., July 31, 1936
Inflacija ameriškega dolarja
m.
Niti najhujši nasprotniki inflacije dolarja v Zedinjenih državah ne bodo drzni dovolj, da bi trdili, da dobimo v Zedinjenih državah enako inflacijo, kot so jo imeli v Nemčiji ali Franciji, ako vlada tiska za $8,000,000,000 vrednosti novih bankovcev. Deset tisoč milijonov dolarjev v zlatu, katerega lastujejo Zedinjene države, je tako močna podlaga za kontrolirano inflacijo, katero zagovarja predsednik Roosevelt, da se ni treba bati nobenih izrednih zvišanj v cenah za živ-Ijenske potrebščine.
Vprašanje nastane danes, kakšne dokaze imajo nasprotniki inflacije v Ameriki, da inflacija dolarja sploh prevladuje, in če danes Še nimamo inflacije, ali je mogoče, da jo dobimo, namreč inflacijo izven vladne kontrole?
Ako inflacija v resnici že obstoji, kot nam pripovedujejo in skušati dokazati nekateri bankirji in ekonomisti, tedaj bi morali to vsi občutiti v cenah, občutiti bi morali v tem, da je več denarja v prometu kot ga je bilo pred tremi leti, ali pa v tem, da so bank,e pri volji hitreje in bolj ugodno dovoljevati kredite.
Kar se tiče zvišanja cen ni nobenega vzroka za zviša nje. Sicer so se cene na debelo nekoliko zvišale, toda so še vedno nižje kot so bile leta 1929, ko je vladala Hooverjeva prosperiteta. Cene delnicem so se dvignile, toda so še vedno nižje kot so bile dve leti po najhujši bančni paniki, v letu 1931. Za pet centov dobite še vedno čašo kave, in obleka vas velja danes enako kot pred petimi leti.
Danes je v javnem kroženju nekako $5,800,000,000 ban kovcev in drobiža, ali precej manj kot pred tremi leti. Kar se pa tiče bančnih kreditov so pa slednji raje deflacijski kot inflacijski, kar pomeni, da so banke danes jako previdne pri izdajanju kreditov in to pomeni, da smo še daleč, daleč od inflacije. Na drugi strani pa dobivajo banke nenavadno visoke hranilne in čekovne vloge. Zaupanje naroda v banke je tekom zadnjih, dveh let tako narastlo, da so Amerikanci vložili v banke nič manj kot dva tisoč milijonov dolarjev.
Pri vsem tem pa narašča dolg vlade, in ta dolg je edini faktor, ki zna ustvariti delno inflacijo ameriškega dolarja. Odkar je Roosevelt prevzel vodstvo vlade, je narastel dolg Zedinjenih držav za $10,000,000,000. Ta svota predstavlja v 80 odstotkih svoto, katero je potrošila Rooseveltova administracija za podporo brezposelnim. In tekom prihodnjih dvanajst mesecev si bo morala ameriška vlada izposoditi na-daljnih $5,500,000,000, ako bo želela plačati vse svoje obveznosti.
Ameriška vlada si je tekom zadnjih treh let izposoje-vala denar, namesto da bi dobivala denar od davkov, namreč ves denar za pokritje vseh stroškov. Enako so delale evropske države v svoji največji stiski tekom svetovne vojne.
S tem, da si je vlada izposojevala denar in ga trošila je seveda povzročila, da je prišlo stotine milijonov dolarjev med narod. Ta denar se zopet zbira v bankah. In ker vlada trosi denar in daje zaslužek je pa na drug istrani s tem povzročila, da ljudem ni potrebno iskati toliko in toliko posojil na bankah. Na ta način ustvarja vlada takozvani umetni denar v bankah, raje kot privatni državljani in tvrdke. Ta umetni denar obstoji v kreditih, katere dobiva vlada, ko si izposujejo denar za poslovanje.
Na drugi strani pa smo zopet opazili, da prihaja zlato iz. skoro vsega sveta v Ameriko. Nikdar v zgodovini Zedinjenih držav nismo imeli v Ameriki tako ogromne gore zlata kot danes. To zlato krepi bančne kredite in splošno zaupanje naroda. Pri vsem tem pa so nove bančne postave stroge dovolj, da ne dovoljujejo neumestnega in nespametnega špekuliranja z denarjem, kot se je to delalo pred leti. In špekulacija z depozitnim denarjem je v letu 1929 privedla med nas strašno depresijo.
Ameriški narod se je v dolgih letih depresije precej poboljšal in ni več tako divje nagnjen v špekulacije kot je bil pred letom 1929. Iz depresije se je marsikdo precej naučil. Pripravljen pa je danes denar za vsa pametna in koristna podjetja, in čim več javnih zgradb, modernizacij, poprav in novih del se ustvari, tem manj bo špekulacije, tem manj bo panike in depresije, več zaslužka in manj inflacije ameriškega dolarja, katerega ne bodo izkoriščali špekulanti za umetne delnice na borzah, pač pa bo denar vporabljan samo v koristne namene.
--—0_-
Zanimiva jezerska razstava v Clevelandu
stavi j a.
Seve, za nas Slovence je najbolj zanimiva naša slovenska gostilna Ljubljana. Lahko rečem, da se mi med slovanskimi narodi najbolj postavimo na tej razstavi. Saj se najbolj domače počutimo v svojem domačem zatišju, ki predstavlja našo prvo domačo gostilno. Vsa čast gre Mr. E. Goršetu, ki je napravil načrt za to gostilno. Ko se približaš gostilni, že zaslišiš dva mlada fanta, ki korajžno igrata naše poskočnice. V gostilni te pozdravijo brhka dekleta v narodnih nošah, naše natakarice. Vodja te gostilne je Mr. Rožanc, vljudna in gostoljubna duša, ki skrbi, da se vse vrši v lepem redu. Kuharice veselega obraza pripravljajo zelo okusna jedila, s katerimi vam postrežejo v naši slovenski gostilni. Kuhinjo vodi prijazna Mrs. Lipovec, ki je pravi tip vesele in zavedne Slovenke. Vedno smehljajočega obraza je tudi glavni natakar Mr. Mike Podboj. Sploh so vsi jako prijazni.
Ker sem ravno pri našem domačem ognjišču, hočem še omeniti, če bomo v resnici kot zaveden narod pokazali, da nekaj štejemo tudi v novi domovini. Zvedel sem, da imamo Slovenci naš dan na 9. avgusta. Naša dolžnost je, da pokažemo tujemu svetu, kaj da premore naš narod. Pokažimo ta dan, da smo v resnici samo Slovenci in ničesar dru
"Rojen sem bil v Beneški Sloveniji leta 1855, v župniji Marija Devica, občina Drenhi-ja> okraj Cividale. Ko sem malo dorasel, sem moral pasti dvoje govedi. Na paši sem zelo rad popeval. Nekatre so rekli: ta fant bo moral postati organist, ki tako rad prepeva.
Po izpolnjenem 12 letu starosti so me peljali pokojni oče v šolo v Nemško Idrijo, kjer sem obiskoval štirirazredno ljudsko šolo, katero sem bil dovršil z odliko. Poleg tega sem se učil privatno tudi cerkvene glasbe, ker takrat še ni bila upeljana orglarska šola v Ljubljani. Preizkušnjo za organista sem napravil pri takratnem Jož. Gnezdi, mestnem organistu, ki je bil izštu-diral glasbo na konzervatoriju v Regensburgu. Dal mi je spričevalo sposobnosti za organista na deželi.
Kot začetnik sem hodil vsako nedeljo in praznik orglat eno uro daleč od svojega doma in to skozi tri leta, v faro Srednje v kalanski dekani j i pri Gorici na Primorskem. Pri vojaškem naboru so me mislili določiti k vojaški godbi, pa sem bil prešibek v prsih. Rekli so: drugo leto bo pa tavglih. Drugega leta pa nisem dočakal doma, pač pa sem prišel na Kranjsko ter sem sprejel prvo službo organista in cerkvenika v Javoru pri Ljubljani.
Po 5 letnem službovanju v Javoru, sem se preselil v Pe-
gega. Vsaka sebična zavest če pri Moravčah, kjer sem po-naj ostane ta dan pri strani, leg službe organista in cerkve-Stopimo v skupne vrste ter nika poučeval tudi otroke na obhajajmo dan s ponosom kot
Girard. Ohio. — Velika zerska razstava v Clevelandu je začela že sloveti pb vsej naši novi domovini Ameriki. Meni je bila že dvakrat prilika dana da sem poselil to raz-
je- žen iz Lancaster, Pa. Vsi smo se čudili, da je bilo v tako kratkem času mogoče izvršiti to ogromno delo, ki nudi neprecenljive zanimivosti današnje tehnike. Da bi mogel vse stavo. Prvikrat nas je peljal popisati, je nemogoče, ker ako
tja naš narodni pionir Mr. A. Grdi na, ko se je ravno nahajala tukaj na obisku svakinja našega slaveka g. Antona Sub-I j a, ga, Paula Subelj iz New
hoče Človek vse ogledati, mu vzame najmanj teden dni časa. Seveda, nas je najbolj zanimala svetovna cesta, ki se vije med stavbami, ki so zgra-
Yorka in pa ga. Frances Er- jene po našem evropskem si-
zvesti sinovi in hčere našega naroda. Zavedati se moramo, da metropola našega sloven-
zasilni šoli približno šest let. Ko je bila dograjena nova šola, je bil nastavljen definitiv-ni ljudski učitelj, meni je pa
lenjskem, ki mi je pisal med drugim sledeče: "Prav v kratkem bo pri nas služba organista in cerkvenika izpraznjena. Ako Vas veseli otroke poučevati v šoli, Vam prepustim to, ker dozdaj sem sam poučeval. Dohodki cerkvene službe so primerni, za poučevanje v šoli bo pa še postranski zaslužek. Poleg tega je žitna bira in pri mežnariji zemljišče, da se lahko redi goved. Torej odločite se kmalu in mi pišite. Upam, da se boste poslužili ugodne prilike."
Omenjeno pismo iz Soteske sem pokazal č. g. Fr. Rihar-ju, takratnemu župniku v Mekinjah. Pismo prečita in mi reče: "Za ta slučaj se odločite kakor vam drago. Ako greste na boljšo službo, vam ne morem braniti, sicer pa še lahko ostanete na dosedanjem mestu."
Po kratkem premišljevanju sem se odločil, da poj dem. Ta moj sklep sem g. župniku Ri-harju povedal. Želel mi je srečno pot. Pisal sem župniku v Sotesko, da pridem. Cez deset dni sem že prejel pismo, da službo lahko takoj nastopim. Torej sem se podal v Sotesko. Takoj po mojem prihodu v Sotesko mi je g. župnik svetoval, naj napravim prqenjo na okrajni šolski svet v Novem mestu, kateri mi naj blagovoli dovoliti poučevanje otrok na zasilni šoli v Soteski. Prošnjo sem napravil na podlagi šolskega spričevala štiri-razredne ljudske šole v Idriji in od drugod, kjer sem služboval. Cez teden dni sem že dobil dovoljenje iz Novega mesta, da sem imenovan za pomožnega učitelja na zasilni šoli v Soteski in sicer za čas, dokler ne bo zgrajena nova Šola v Soteski. Nova šola je bila zgrajena potem čez pet let.
V prvem letu mojega službovanja v Soteski so mi umrli
ko službo. Naselil sem se v Rovah pri Kamniku, kjer sem opravljal službo sedem let in sicer do 1. marca 1934.
Končno, po 59 letih zvestega službovanja in v 79. letu starosti, sem bil primoran iti v pokoj, a žalibog brez pokojnine. Vse svoje moči sem izrabil v službah, kjer sem se vedno trudil za dostojno cerkveno petje. Gotovo bi se mi prilegla kakšna podpora od kjerkoli, ker pičli prihranki so mi pošli. Bivam pri dobri sorod-nici, ker nimam svojega doma. Imel sem poleg hčere Mici iz prvega zakona še dva sina. Tone je bil mizarski pomočnik v Ljubljani, pa je umrl za pljučnico. Karel, mlajši sin, ki mi je bil zelo dober, je bil krojač. Imel sem na tega sina upanje, da mi bo glavna opora na stara leta, a je vsled bolezni, ki jo je dobil v svetovni vojni, je umrl 1. 1922 v Mošnjah. Bil je star 29 let. Moja dobra hčerka Cilka iz drugega zakona, še nepreskrbljena, pa služi pri dobri in pošteni družini v Ljubljani in mi po svoji moči pripomore za skromen priboljšek v hrani. Ravno tako mi pomaga tudi hči Mici iz Amerike.
Končno naj še pripomnim, da sem najstarejši mojega stanu v ljubljanski škofiji in imam tudi največ službenih let. Mnogih naših rojakov, ki so hodili k meni v šolo v Soteski in drugod, se spominjam in kot sem zvedel, je mnogo mojih bivših učencev v Ameriki. Pošiljam jim udanostne pozdrave.
Anton Skok.
skega delovanja ,ffei središče na- pote modpadel postranski za- moja dobra mati-v 76 letu sta-
šega slovenstva v tej naši no vi domovini. In ker je središče ravno v Clevelandu, kjer se vrši ta razstava, bi bilo jako žalostno za naš narod, da bi ne pokazali, da so tudi Slovenci kaj pokazali za povzdi-go in proslavo 100 letnice tega mesta.
Ravno tako je dolžnost naša, da se malo bolj zavedamo, da imamo v svoji sredi velikega umetnika, ki povzdiguje s svojimi umotvori ves naš slovenski narod na razstavi umetniških del v elevelandskem muzeju umetnosti. To je naš veliki sin naše slovenske .matere, Mr. G. Perušek. Njegova dela imajo častni prostor na tej razstavi. On je edini, ki zastopa s svojimi deli ves slovenski narod.
Kako velika narodna čast za vse ali žalibog, da smo tako zaspani, da se ne zbudimo in popravimo napake, ki se delajo našim predstavnikom, ki nas zastopajo pred tujci. — Zato si tudi to razstavo oglejte in dajte priznanje našemu velikemu možu, ki se nahaja med nami.
Končno apeliram na vse rojake v Clevelandu in okolici, da pohitite na naš narodni praznik v nedeljo 9. avgusta, na veliko jezersko razstavo, kjer bomo praznovali svoj narodni praznik, ki bo v ponos nam vsem.
John Dolčič. —i,—0:—,—
Zanimiv opis starega slovenskega pionirja
Ko so čitatelji čitali opise iz življenja naših pionirjev, s uspeha
so se mnogi spomnili na izkušnje iz trdega življenja in napora svojih staršev, ki so mnogo doprinesli za kulturo in za domovino.
Tako bomo danes čitali življenjepis zelo zaslužnega moža, ki je mnogo doprinesel za kulturo v stari domovini. To
služek od šole. Službo organista in cerkvenika pa sem še naprej vršil, dokler nisem dobil druge službe.
Službo sem potem dobil v Kostanjevici na Dolenjskem, kjer sem opravljal službo organista in bil diurnist (pisar) pri takratnem okrajnem sodniku Mihaelu Novaku, pozneje svetniku deželnega sodišča in okrajni sodnik v Senožečah na Notranjskem. Po 5 letnem službovanju v Kostanjevici, mi je žena obolela. Zdravnik je ugotovil, da je bila bolna na pljučih, da ji "e ugaja dolenjski zrak. Bila je namreč Gorenjka, rojena Maselj v Šenčurju pri Kranju. Zdravnik mi je svetoval, naj spremenim službo in naj grem kam proti Gorenjski, kjer je bolj oster zrak, morda se bo ženi na boljše obrnilo. Kmalu nato sem dobil službo v Mekinjah pri Kamniku. Šel sem se zahvalit g. sodniku za službo. Rekel mi .je: "Pustite tiste vaše orgle, pa ostanite pri sodni j i. Plačo vam bom izboljšal, v kratkem postanete sodni sluga, na starost bo pa pokojnina." Meni je bilo pa več na tem, da mi žena ozdravi kot za tisto pokojnino in ker so me orgle bolj veselile, sem ukrenil kar po svojem. Haležno sem se zahvalil g. župniku Damjanu Pavliču, se poslovil ter odšel na novo službo v Mekinje.
V Mekinjah sem bil prav zadovoljen. Upanje sem tudi imel, da se bo ženi zdravje na boljšo obrnilo. A kljub zdravilom dobrih zdravnikov v Kamniku, ni bilo zaželjenega Bolezen je šla poča-
rosti, ki so živeli pri meni z mojim očetom od časa prve moje službe v Javoru pri Ljubljani.
Po šestih letih službovanja v Soteski, sem dobil službo v Špitaliču nad Kamnikom. Tudi tukaj sem poleg cerkvene glasbe poučeval otroke v zasilni šoli približno šest let. V Špitaliču je bila šolska soba v mežnariji kot drugod na zasilnih šolah. Mežnarija je bila zelo stara hiša, zato so jo podrli med počitnicami in sezidali jako lepo novo mežna-rijo. V Špitaliču so mi umrli moj oče v visoki starosti 88 let.
Potem sem dobil službo pri Sv. Lenartu nad Skofjo Loko. Kakor v Špitaliču, mi je tudi tukaj gospodinjila moja hči Mici, katera se je leta 1909 poročila s Stuškovim Antonom. Po poroki pri Sv. Lenartu sta odšla v Ameriko, kjer živita danes v lepi slogi s svojimi pridnimi otroci na Ridge rd.r Wickliffe, O.
Ko se je Mici poročila, sem ostal brez gospodinje. Poiskal sem si pomočnico ter se poročil leta 1910 z Ivano roj. Tu-šek, vdovo Možina. Po devetih letih pri Sv. Lenartu sva se s triletno hčerko Cilko preselila v Mošnje pri Radovljici, kjer sem služboval polnih 11 let.
Med vojno so bili slabi časi, vendar pa je že šlo. Ker mi je vsled starosti postala služba naporna, sem sklenil,
si naprej m zena mi je umrla že v prvem letu bivanja v Mekinjah. Bila je stara 33 let.
V petem letu službovanja v Mekinjah, sem nepričakovano dobil priporočeno pismo od g. župnika Ivana Plevaniča v Soteski pri Toplicah na Do-
Stuškova družina, katere hišna gospodinja je hči gori omenjenega pionirja, živi zdaj na prijazni farmi v Wickliffe, O. Mr. Stušek' je bil v starem kraju uslužben pri južni železnici in je doma iz Tržiča pri Mokronogu. Sedem let sta živela Stuškova v Pennsylva-niji, 17 let pa v Euclidu. Zad nja tri leta so na farmah, katero oddajajo v najem za piknike. V Stuškovi družini so trije sinovi in tri hčere.
Mnogi naši rojaki, nekdanji učenci g. Skoka, se ga gotovo še danes s hvaležnostjo spominjajo, ker jim je dal prve nauke k nadaljni izobrazbi .
Staremu očetu g. Skoku želimo še mnogo let zdravja, Stuškovi družini pa vse najbolje pri njihovem delu napredek in dobro stvar med narodom-
A. G.
IZ PRIMORSKEGA
presedeti 4 mesece in plačati 2,000 lir, ker je prešel mejo brez dovoljenja.
—-Aleksandru (Antonu?) Jerebu iz Zakriža je zgorelo 40 q sena, stanovanjska hiša in hlev. škode je 8,000 lir. Baje je bil ogenj podtaknjen. Stavbi niso bili zavarovani.
—Obupne razmere Julijski Krajini. Trst, 2. julija. — Draginja, ki se je stopnjevala vse od početka italijanskih vojnih operacij v Afriki ter se je zlasti občutno dvignila z napovedjo sankcij, ni do danes prav nič ponehala. Bodisi kolonijalije, bodisi manufaktu-ra — vse je v cenah toliko poskočilo, da ni moči primerjati s prejšnjimi. Cenam nasproti pa je padla kvaliteta blaga. Manufakturno blago italijanskega izvora je še prej želo sloves nesolidne . in netr-pežne tkanine, danes je pa ta kvaliteta toliko padla, da se da primerjati samo še manu-fakturi iz svetovne vojne; Isto velja za kolonijalije, od katerih nekatere kot kavo in olje ponekod nekaj časa sploh dobiti ni bilo, zlasti pa je opaziti padec kvalitete petroleju, špiritu, oljui milu itd. Občutno pa je tudi pomanjkanje vsega blaga, zlasti živilskih potrebščin. Zaradi tega vlada prepričanje, da bi sankcije, ako bi se še nekaj časa vzdržale, popolnoma zlomile roke fašizmu. Pri nas, še bolj pa v notranjosti Italije vlada obupna beda in pomanjkanje vsega. Med tem ko so nekatere cene poskočile za sto in več odstotkov, so davke in razne takse zvišali z januarjem tega leta za 100 do 120 odstotkov. Kako naj delavec, ki je slabo plačan ali celo brezposeln, in pa kmet, ki je ves zadolžen, najdeta izhod iz obupnih razmer, ki leto za letom padajo in postajajo neznosne!
Kadar obiščete jezersko razstavo, ne povabite se ustaviti v gostilni "Ljubljana"
Če verjamete al' pa ne
—Strela je ubila v okolici Gorice 24-letnega Viktorja Kožuha. Ko je prišla nevihta je bil v gozdu, kjer je pobiral drva. Iskal je zavetja pod drevesi in našel smrt.
—Zaradi kršitve zakonov o javni varnosti sd» bili aretirani 60-letni Anton Gabrovec iz šte-verjana, 26-letni Alojzij Bizaj iz šmartnega pri Kojskem in 32 letni Pavel Šturm iz Podgore.
—Pri Idriji so našli v prepadu truplo kmeta Petra Mavriča starega 70 let. Truplo so izvlekli iz prepada z velikimi težavami. Uporabljati so morali vrvi. Menijo, da je padel po nesreči, ko je šel domov,
---V Cerknem so kapabinjerji aretirali 33-letnega Nikolaja da si poiščem kako bolj lah-' Močnika iz Zakriža, ki bo moral
V Bučki je bil semen. Tam so pripeljali tudi cigani svoja kiju-seta naprodaj. Kmet ogleduje ciganovega konja. Cigan se je hotel postaviti z iskrim konjičem, pa posvari kmeta: "Oče, nikar ne hodite preblizu, da vas konj ne brcne." Kmet pa dvakrat debelo pljune, se popraska pod kučmo in odvrne: — "Ej, šment, brcnil bi meida že, ampak kdo mu bo nogo vzdignil, bi rad vedel."
A .
Neka bogata, pa strašno skopa gospa sreča na ulici poznanega zdravnika. V pričakovanju, da dobi brezplačen zdravniški nasvet, ga vpraša:
"Kaj napravite, gospod doktor, če se prehladiteV"
"No, če že ne kašljam, pa v^aj k i ham!"	\
A
"Strašno si poreden, Janezek. Vzemi si za zgled sosedovega Jankota, ki ni bil še nikdar te-pen od svojih staršev."
"Ja, j a, mama, take starše bi tudi jaz rad imel."
A
"Veš kaj mi je Tone povedal, da ima tvoja žena pri vas vedno zadnjo besedo."
"Saj ni res! To je navadna laž! Saj gre moja žena dostikrat pred menoj spat."
DEKLETA IN ŽENE
Sedaj je čas, da si naročite fino moderno in ČISTO VOLNENO "STERLING" SUKNJO ali SUKNJO iz KOŽUHOVINE (FUR COAT) DIREKTNO IZ TOVARNE VELIKO CENEJE KAKOR BODO ISTE POZNEJE.
Izberite si vašo suknjo sedaj- plačajte nekoliko takoj in drugo pozneje. Ker mi ni mogoče vas vse obiskati, zato vas prosim, da me pokličete, pišete ali se oglasite, da pridem po vas in vas peljem direktno v tovarno, kjer si lahko izberete fino zimsko suknjo po vaši volji in ceni. — Se vam priporočam.
BENNO B. LEUSTIG
1034 ADDISON ROAD	Tel.: ENDICOTT 85Qo
KRIŽEM PO JUTROVEM
To nemikem iivirniku K. May«
"Moji ljudje bodo našli moje orožje. Kajti jaz ostanem tu,'' je odgovoril Qdločno.
"In če ne bodo prišli ?"
"Bodo!" je dejal zelo samozavestno. »in skrbel bom, da ne bodo jezdili mimo."
Naš tabor je ležal, kakor sem ze Povedal, v ozki, vijugasti stranski dolinici. Vhod je bil Prava soteska in tako skrit, da nas celo po dnevi iz glavne doline nihče ni mogel opaziti.
Bebbeh je šel k vhodu in sedel tako, da je videl daleč nazaj proti severu. Radovedni smo čakali, kako se bodo stvari razvijale.
"In če nas spet prevari —?" je dvomil Mohammed Emin.
"Zaupam mu. Saj je vedel, da bo prost, ni mu bilo treba priznati, da je vsako besedo razumel. Vkljub temu mi je ponudil Prijateljstvo in bratstvo. Prepričan sem, da misli resno."
"Pa če bi nas vkljub temu hotel prevariti, — emir, povem ti in ti prisegam pri Allahu, on bo prvi, ki dobi mojo kroglo!"
"Si tudi druga ne zasluži!"
Tudi sir David je dvomil.
"Master," je pravil, "tamle sedi pri vhodu! če nas je spet nalagal, sedimo v pasti, ki si je lepše misliti ne moremo! Ne zamerite mi, da bom pogledal po svojem konju in po svojem orožju!"
Vsekakor sem si naložil težko odgovornost in rad priznam, da mi ni bilo lahko pri srcu. Na srečo mučni položaj ni trajal dolgo. Odločitev je naglo prihajala.
Videli smo, da je Bebbeh vstal, si zasenčil oči z roko in pozorno 8'ledal v daljavo. Nato je poiskal svojega konja in. ga za jahal
"Kam pojdeš?" sem ga vprašaj.
"Svojim ljudem naproti/' je odgovoril, "prihajajo. Dovoli, gospod, da jih pripravim!"
"Stori, kar se ti prav zdi!"
Odšel je.
Mohammed Emin pa je dejal:
"Emir, ali nisi zagrešil usodnega pogreška?"
"Ne. Mislim, da sem prav storil, Sklenil sem mir in če bi Bebbehu ne zaupal, bi ga spet razžalil."
"Pa v naših rokah je bil! Za talca bi ga bili lahko imeli!"
"Gotovo se povrne. Sicer pa so naši konji pripravljeni, z enim samim skokom smo v sedlu. Pripravite tudi orožje, pa tako, da ne bo vzbujalo suma!
"čemu, emir? Bebbehov je mnogo, ti pa ne dovoliš, da bi streljali na ljudi, samo konje bi jim postrelili. In k> nas ne bo rešilo."
"Mohammed Emin, tole ti povem. če misli šejhov brat res na izdajstvo, nas ustreljeni konji ne bodo rešili in jaz bom prvi, ki bo pomeril na jezdece.
Ostanite tu, šel bom k Vhodu opazovat sovražnika. Ravnajte se po tem, kar bom storil jaz!"
Odšel sem z vrancem v sotesko, zajahal in vzel repetir-ko v roke. Previdno sem se sklonil naprej.
Ko me je Gaza Gaboja zagledal, je obstal. Njegov zagoreli obraz je bil neprijazen in njegov glas skoraj grozeč, ko me je vprašal:
"Kaj čakaš tu?"
"Prišel sem,^ da te sprejmem."
"Ta sprejem ni ravno prijazen, tujec!"
"Ali te naj morebiti emir iz Frankistana prijazno sprejme, če prihajaš ti k njemu z neprijaznim obrazom?"
"Človek zelo ponosno govoriš! Zakaj si na konju?"
"Saj si tudi ti na konju!"
"Pojdiva k tvojim ljudem! Tale človek, ki je sin mojega očeta, želi, da vidim, ali vam moremo odpustiti."
"Pa pojdimo! Tudi moji ljudje se bodo posvetovali, ali naj vas kaznujemo, ali pa naj vam odpustimo."
Te besede so mu bile le pre-
Stoletnica kolere v Ribnici ni>j|h je smr*
pobrala, da m mogel duhovnik do njih. Previdevati je moral posebno mnogo kaplan Finž-gar, ki je pokopaval samo dvakrat, dočim je pokopal kaplan Kozoglav 108, kaplan Vi-dic 129, dekan Traven pa 6 mrličev; semintja je moral še priti na pomoč tudi dolenjeva-ški kaplan Janez Cimbas, ki jih je pokopal šest.
V	drugi polovici meseca avgusta je začela kolera poje-njevati in so bili meseca septembra le še posamezni primeri smrti. Dne 18. oktobra leta 1836 se je pripetil zadnji smrtni primer in sicer v Suš-lju št. 25. Ljudje so se oddahnili od prestanega strahu.
V	spomin in zahvalo so Rib-ničani tega leta postavili kapelo sv. Roka, priprošnjika zoper kužne bolezni, ki še danes koncem trga ob cesti proti Sajevcu spominja na hudo leto. Vsa dolina pa še danes praznuje god sv. Roka kot zaobljubi j en praznik.
-o-
Dne 12. julija je poteklo sto let, ko je Ribnico obiskala strahotna šiba božja. Dne 11. julija 1836 je zanesel neki Matija Kump iz Poljanic, št. 11 na Kočevskem v Ribnico kolero. Iz Ljubljane grede je prenočil v Ribnici št. 86, "pri Slemencu." Drugi dan je hotel nadaljevati pot proti domu, pa je v Hrovači, h. št. 29 obležal in umrl za kolero dne 12. julija 1836. Takoj naslednji dan, 13. julija je že umrl za kolero Slemenčev sin Jakob Cešarek, samski krojač. — Sploh je bila ta hiša najbolj prizadeta, ker je v nji pomrlo sedem ljudi: stari oče Jože dne 20. julija, mladi gospodar Jože, dne 21. julija, mlada gospodinja, dne 24. julija, omenjeni krojač, dve dekli in ena gostija; prvih šest v desetih dneh, zadnja pa teden pozneje, tako da je ostala v hiši živa samo stara mati Ana Cešarek, roj. Kostanjevec in nje sin 33 letni France, ki je takrat bival pri svojih sorodnikih v Benetkah in ga moril-
vec.	(
"Človek," je zavrel, "pomisli, !ka ni mogla doseči. Pozneje
IZ DOMOVINE
kdo si ti in kdo smo mi!" "Pomislil sem." "Samo šest vas je." Nasmehnil sem se in poki-mal.
"Nas pa je cela vojska." Spet sem pokimal. "Torej ubogaj pa naju pusti skozi!"
je kot edini preostalec prevzel gospodarstvo in je bil obenem vodja pisarne pri okrožnem sodišču v ribniškem gradu zelo veljaven in izobražen mož. Njegova oljnata slika še sedaj visi v Slemenčevi hiši in priča o grozotnem smrtnem letu. — Kolera se je hitro širila in do-
Vnovič sem pokimal in se j|svoj višek dne 29. julija
ma umaknil.
Zajahala sta v sotesko. Igra je bila naša. Tudi če bi se ne pogodili in če bi hotel Ga-zal Gaboja proti bratovi volji začeti s sovražnostmi, se nam ga ni bilo treba bati. V naših rokah je bil, za talca smo ga lahko pridržali, dokler nismo prišli na varno.
Jezdili smo k tovarišem, raz-jahali in sedli.
Sir Lindsay je radovedna gledal.
"Ali prihaja kot prijatelj ali kot sovražnik, master?"
Še ne vem. Mi boste pomagali, sir?"
Se razume, yes!" Cez minuto ali kaj, vstane* te čisto ravnodušno —."
"Yes! Strašno ravnodušno. In —."
"In stopite k vhodu. Tam boste na straži in —"
"Straži? Jako lepo, krasno! No, in?"
1836, ko je ta dan umrlo 16 ljudi.
V dobrih dveh mesecih je pobrala morilka 251 prebivalcev iz ribniške župnije, med njimi samskega graščaka Friderika Rudeža dne 1. avgusta in vpokojenega župnika iz Dolenje vasi Martina Kagnusa 3. avgusta, ker je užival pokoj v Ribnici. Umrlo jih je v trgu Ribnici 114, v Hrovači 11, Go-riči vasi 25, Suš ju 6, Otavicah 12, na Bregu 11','"V Lazih 15, na Jurjevici 7, v Bukovici 1, Gorenji vasi 9, Danah 10. v
—Nova cesta Cajnar j e-Rav-nik. Konec junija je začel graditi tehnični oddelek bair ske uprave skoraj 7 km dolgo cesto Cajnarje-Ravnik. Ta cesta bo ugodna prečna zveza med banov, cestama Cerknica-Begunje-Sv. Vid in med cesto Velike Lašče - Mala Slivnica-Grahovo-Rakek. Združila bo torej okolico Sv. Vida in Begunj z Bloško planoto in s tem tudi z dolenjsko železnico pri Velikih Laščah. Njena velika važnost se bo pokazala še prav posebno takrat, ko se bo zgradila železniška zveza s Su-šakom. Hkrati bo vezala ta ta velik del Bloške planote z Rakekom, kjer se bo zjijo mogoče umakniti strmim klancem pri Radleku oziroma pri Bloški polici. V letošnjem letu bodo zgradili prvi del ceste in je za to na razpolago 250 tisoč dinarjev. Vsa cesta bo
planoti, je jasno, da bo večinoma v klancu. Zato teče le pičel km po ravnini, 6 km ceste pa je bolj ali manj strm klanec, vendar ne presega njen vzpon nikdar 6 odstotkov. Cesta bo široka pet metrov in bo imela seveda precej ovinkov. V ostrejših ovinkih bo primeroma razširjena na 6 ali 7 m.
V narodnogospodarskem ozi-ru ob ta cesta imela velik pomen, zlasti za prebivalstvo neposredne okolice. Ker drži večinoma po dolini glavnega potoka, bo služila kot izvozna proga za vasi in naselja, na vzhodnih in zahodnih pobočjih doline potoka Zviršče. Te vasi doslej niso imele nikake primerne zveze s cestnim omrežjem in "pomenja zanje zgraditev te ceste začetek nove dobe. Prihodnje leto bo banovina graditev nadaljevala in po možnosti pospešila, tako da bo cesta čim prej izročena prometu.
MALI OGLASI
Kdo je našel?
Denar od vse dvotedenske plače se je izgubil menda pred 1301 E. 54th St. Pošten najditelj naj ga vrne proti nagradi Johnu Ko-renič, 22450 Nicholas Ave.
2. Pojavljala se je v posameznih krajih kakor smo jih po vrsti navedli ter obiskala vse vasi in selišča v župniji, razen Zapuž in Zadoljai ki sta oddaljeni in skoro ločeni od ostalih bivališč.
To leto so službovali v Rib-In če opazite, da se namjnici štirje duhovniki: dekan Bebbehi približujejo, me po j Janez Ev. Traven, znani pisa-kličite."	telj in komponist, ter kaplani j že 6 kilometrov in bo tekla pod
"Yes. Na ves glas bom za-'Matija Vidic, France Kozo-jzahodnim delom vasi Ravnik,
bližno 100 ljudi. Nova cesta se odcepi v bližini Hribjanske žage od ceste Begunje - Sv. Vid in gre kilometer daleč po dolini potoka Zviršče. Od tod bo šla čez most na drugi breg in se bo po vzhodnem prisojnem pobočju stranske doline polagoma vzpenjala na višino Bloške planote. Ko bo dosegla Bloško planoto, bo dolga
OSWALDOVE CENE!
Suhi kidney beans,
5 ft. ____________27c
Krompir, 10 ft.____31c
Cabbage, zeleni, ft___5c
Jabolka, 6 ft.______25c
Italijanske salame, ft. 35c Sveži šoldri, celi, ft. 19c Pork chops,
v kosu, ft.________21c
Round steak,
mehki, ft._______21c
Sveže klobase, ft.___20c
Telečja pljuča
z srcem_________20c
Se priporočam
LOUIS OSWALD 17205 Grovewood Ave.
Kdor želi posebno
lepe piščance za pohat, 25c funt, kokoši od 5 do 6 funtov težke, 26c funt, grahasti piščanci od 3 do 4 funte težki, 32c funt, domače siihe klobase 32c funt; dalje dobite pri nas mlado jag-gnjetino. Se vljudno priporočam vsem gospodinjam. Anton Ogrinc 6414 St. Clair Ave.
klical!"
"In če bi kateri izmed tehle dveh hotel brez mojega dovoljenja ven, ga enostavno us> trelite!"
glav in Jakob Filip Finžgar. Delovati so morali neumorno, ker so bili bolniki po večini vsi prevideni, in sicer je bilo previdenih popolnoma, to je tudi s sv. popotnico, 190, samo maziljenih 21, ostali so bili ot
"Well! Bom vzel svojo staro puško s seboj! Cisto ga ^ Ri ge niso prejemali sve-bom ustrelil. Moje ime .je ' vrnmentov. in samo stir-
Lindsay! Sir David Lindsay! Se ne šalim! All right!"
Bebbeha sta seveda čula najin angleški pogovor.
"Zakaj govorita v tujem jeziku, ki ga ne razumem?" je nezaupno vprašal šejh.
"Ker tale pogumni emir iz Frankistana ne govori druge-; ga jezika kakor jezik svoje j
tih zakramentov, in samo štir je odrasli so umrli neprevide-
kjer se bo cepila v dva kraka, od katerih se prvi združi sredi vasi Ravnik, drugi pa na jugovzhodnem koncu vasi s sedanjo občinsko cesto Ravnik Lahovo. Vsa dolžina ceste s I 150 metrov dolgim krakom v vasi Ravnik znaša 6900 metrov. Ker se bo cesta skoro ves Čas vzpenjala proti Bloški
SPECIALS for
Friday - Saturday Blue Valley
Creamery Butter, lb. 37c Selected No. 1
Eggs, doz..........23c
New Potatoes, 10 lbs. .29c
Crisco, 3 lb. can.....55c
Silver Dust, 2 boxes . .25c Heinz Catsup,
Large bottle........18c
Good Quality Spaghetti or Macaroni, Made from Pure Semolina Flour, 4 lbs........25c
We Have Fresh Fish At a Low Price
SPECH FOOD STORE 1100 E. 63rd St.
Delo dobi
Slovensko dekle dobi delo za hišna opravila. Mora biti v starosti od 21 let naprej. Oglasite se na 13311 St. Clair ave.
(181)
Farma naprodaj — 25 akrov
blizu Geneve, Ohio. 8 akrov vinograda, 3 akre sadnega drevja, 3 akre gozda; vse orodje in živina. Poizve se na 6424 Spilker Ave., telefon ENdicott 3093.
(181)
...............................1	h "J
Delo dobi
izkušen, slovensko govoreč človek, ki bi zaključeval dogovore za vzpostavitev furnezov. Prilika napraviti $40 do $100 na teden. Oglasite se na 10513 Cedar Ave., ali pokličite CE-dar 7135.	(184)
Stanovanje se odda
obstoječe iz 4 sob. Vprašajte na 965 Addison Rd.	(180)
Ignac Slapnik, st.
CVETLIČAR G102 ST. CLAIR AVE.
HEnderson 1126
XVETE'S FLOWER SHOPPEJ
MISS FRANCES SVETE, lastnica
6120 SX. CLAIR AVE. HEnderson 4814
CVETLICE ZA VSE NAMENE Točna postrožba-—zmerne cene.
Stanovanje se odda
obstoječe iz 4 sob, za malo družino; na novo papirano; jako lepo stanovanje. Vprašajte na 7109 Lockyear ave.	(181)
Zunaj na ravnini, ne predaleč od nas, je stala gosta gru- domovine." Ča jezdecev, poslušali so, ne-J "Pogumni emir? Ali kdo jim je pripovedoval, men- misliš, da je kateri izmed vas
res
da šejhov brat.
pogumen
V'
Dva jezdeca sta se ločila od j Prezirljivo je zamahnil z ro
gruče in odjezdila proti nam, drugi so ostali na mestu. ■— Spoznal sem šejha Gazal Ga-bojo in njegovega brata. K Ham sta prihajala-
In tedaj sem vedel — dobili
ko in pridjal:
"Bežali ste pred nami!" "Bežali smo pred vami, tc je res, o šejh!" sem se smejal. "Celo dvakrat smo bežali in vsakikrat smo vam ušli! Kei
smo igro, nič se nam ni bilo smo namreč pogumnejši in tu-treba bati, dokler je bil šejh v di brihtnejši kot vi. Noben naših rokah. In da nam ne bo prezgodaj odšel, za to sem sklenil, da bom že poskrbel.
Zal sem se zaračunal. Dogodki so šli proti moji volji svojo usodno pot, in doživel sem naj žalostne j še ure svojega potovanja po Kurdistanu.
Bebbeh se ne more kosati s Franki!"
"Človek, ali me hočeš raz-
žaliti V"
(Dalje prihodnjič.)
-o.--
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE!
Kot je že poročal naš časopis, je clunes na ameriških cestah do en milijon priklopnih vozil, v katerih se vozijo Amerikanci po deželi iz kraja v kraj v počitnicah. Ustavijo s•'■ čez noč, kjer jih pcič noč doleti, ni jim treba plačevati hotela, niti davka. Na sliki vidite filmsko igralko Glorijo Stuart, ki se vozi v priklopnem vozilu, kjer ima vse udobnosti, celo telefon.
ZAHVALA
V soboto, dne 11. julija je bil hudo vroč dan in ko se je začelo mračiti, sta prišla Mr. in Mrs. Martin Mirtel in naju nagovarjala, naj greva ž njima, da se malo popoljemo na hladen zrak. Ker je bila tako huda vročina, sva seve- j da takoj privolila. In res nas' odpelje v Randall k Mr. Da-! ničiču, tam naju je pa pustil, rekoč, da ima nek opravek in da se kmalu vrne. In res, kc se malo pogovorimo, se on zopet vrne, pa smo se odpravili proti domu. Ko; pridemo pred dom, pa pravi Mrs. Mirtel: — "Pojdita k nam v vas za par minut, saj itak ni mogoče spati, ko je taka vročina." In res gremo k Mr. Mirtlu, da malo'* povasujemo. Ko pa stopimo skozi vrata, se pa zasliši "surprise!" Tako ginljivo je donela ta beseda, da nisva vedela, kam bi se . obrnila in kaj bi počela. In tega dneva ne bova pozabila; ostal nama bo v trajnem spominu.
Naj prvo se morava zahvaliti najinima hčerkama Frances in Albini, ki sta vse tako lepo uredili kar na tiho in brez najine vednosti. Lepa hvala kuharicama Alojziji Vrček in Helen Mirtel, ki sta žrtvovali toliko časa in splo'h vsem, ki so kaj pomagali.
Najlepša hvala tudi vsem, ki so darovali in sicer: družic ni Martin Mirtel, družini L. Hočevar, Mr. in Mrs. Francis Terlep, Joe Strainer, Mr. in Mrs. Stražar, Miss Anna Tra-
ven, Mr. ill Mrs, Frank Sadar, Mr. in Mrs. Kokotec, družini Andrew Jan, Mr. in Mrs. Ore-hovec, Mr. in Mrs. John Cvet, Mr. in Mrs. Anton Ponikvar, družini Theresa Možič, Mrs-Theresi Prost, Mr. in Mrs. Ule- { pič, družini Frank Zaitz, družini John Ivodek, družini Mikc| iFabjančič, Anna Kramarik, j I družini Valentin Oblak, Mr. j ,in Mrs. Frank Jan, družini j
i John Daničič, Mr. in Mrs. Vr- j
i ček, ml., družini Martin Hren,
'družini Stepič, družini Erja-jvec, Mr. in Mrs. Pobuda, družini Mike Vrček st., Mr. in j Mrs. Frank Sever, Mr. in Mrs John Mauer, Mr. in Mrs. Ralph !Miller, družini Joe Blatnik in Mary in Frank Ulepič. Enako' tudi Mrs. Ponikvar, ki je darovala tako krasno torto.
Še enkrat izrekava iskreno zahvalo vsem, ki so se naju [spomnili ob priliki petindvaj-setletnice najinega zakona. — Nikdar nisva pričakovala, dal bi nama kdo priredil "srebrno poroko" in bila sva res dc| solz ginjena, ko sva se znašla
v krogu tolikih svojih prijateljev. Torej še enkrat prav lepa hvala vsem! Mr. in Mrs. Frank Kodek, 9423 Reno ave.
Anton žnidaršič
MLEKARNA 6302 Edna Ave.—HEnderson 7963 Se priporoča
TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVICI
imamo ▼ polni xalo|l. Poilljama tudi pa poitl.
Mandel Drue Co.
15702 Waterloo Rd. Clavalaad, C.
Zavarovalnina i
VSEH VRST
Se priporočamo
HflFFHER'S
Insurance Agency
6106 St. Clair Ave. 4.
t
LOUIS OBLAK
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo ln vse potrebščine za dom. 6303 GLASS AVE. HEnderson 2978_

itntnmummtmmmmmmmmmmm
Ice Cream — sladoled
Mi sami izdelujemo sladoled. Toplo se priporočamo za naročila v poljubni množini za piknike, svatbe in parties. Pripeljemo na dom. Za večja naročila posebno znižane cene.
Mandel Drug Store
SLOVENSKA LEKARNA
15702 Waterloo Rd.
KEnmore 0031 ttjmmmmmmmsmmmmmmmttm;
LYON DAIRY
SLOVENSKA MLEKARNA Jon. Glavan, lastnik
1166 EAST 60th STREET
HEnderson 5832
Se toplo priporoča gospodinjam za vse mlekarske izdelke
SEASON'S GREATEST
SALE
on BROWN BILT SHOES
SPECIAL REDUCTION ON ALL WHITE
SHOES AND ALSO ON BLACK WOMEN'S, MEN'S, BOYS* AND GIRLS'
SHOES
Sale starts Saturday, Aug. 1 and will only to Aug. 8, 1936
Those that know Quality and All-Leather Constructed Shoes will appreciate this sale.
SLOVENSKE DOBRODELNE ZVEZE
V NEDELJO 2. AVGUSTA
NA PINTARJEV1 FARMI Pridite! Imeli boste najboljšo zabavo! Fina,, vsestranska postrežba! Izvrstna godba bo igrala za ples. Prijazno vas vabi
GL. ODBOR IN JUNIOR LIGA S. D. Z.
Jack London:
ROMAN TREH SRC
Ko je naposled stala z eno nogo na Francisovi, z drugo pa na Henryjevi rami in ko je bila izven vsake nevarnosti, da se v pesku zaduši, je dejal Francis:
—Zdaj, draga Leoncie, vas vrževa na trdna tla. Ko za-kličern — tri, — skočite! In skočite, kar se da. Ko boste že na površini, vas potegne pesek nazaj. Toda obupati ne smete. Niti za trenotek se ne smete ustaviti. Plezajte dalje po vseh štirih. Vstati ne smete dotlej, dokler ne začutite pod seboj trdnih tal, pa naj se zgodi karkoli. Si li pripravljen, Henry?
Francis in'Henry sta dvignila Leoncio in jo vrgla z vso silo čez peščeno oazo. Pri tem sta se oba še bolj pogreznila v valoveči pesek.
Leoncie se je ravnala točno po Francisovih navodilih. Po vseh štirih je splezala do bližnje skale.
— Zdaj pa vrv! — je zaklicala mladeničema.
Toda Francis se je bil ta čas že tako pogreznil, da ni mogel odviti vrvi, ki je bila ovita okrog pasu.. Pomagal mu jo je odviti Henry, kateremu se je naposled posrečilo vreči Leonciji konec vrvi.
(Dalje prihodnjič.)
1 POHANO JAGNJE	I
V soboto 1. avgusta se bo serviralo pri nas fino	I
i pohano jagnje, izvrstno pripravljeno. Točilo se bo	I
y najboljše pivo. Za ples bo igrala izvrstna godba. Se	1
toplo priporočava za obilen obisk	i
John in Steffie Paulich	I
p 5238 ST. CLAIR AVE.	|
m —^^mtmmm^m^mmmmrnmitmmmmmm:
— Nadziral sem ga ves čas s pomočjo kompasa in prepričal sem se, da se vedno vrača na pravo pot ne glede na to, da je moral radi naravnih zaprek opetovano kreniti v stran. Zdi se, da ga vodi neka notranja magnetna sila.
Čim so zapustili kotlino, so se Chiine oči skrile. Pokrajina je bila vsa zaraščena ter pokrita s soteskami in hribi tako. da so se videli svetlobni žarki • samo na enem kraju.
Naposled mule niso mogle več hoditi in Ricardo je ostal v soteski, da postavi Šotore in počaka s peon i, da se ostali člani ekspedicije vrnejo. Drugi so pa nadaljevali pot. Hoja je bila zelo -težka, tako, da so se morali držati za roke in plezati po vseh štirih od enega štora do drugega. Stari svečenik, ki je še vedno vodil ekspedicijo, je pozabil, da gre za njim tudi ženska. Prehodili so še dobre pol milje, ko se je starec naenkrat ustavil in odskočil nazaj, kakor da je zagledal strupeno kačo. Francis se je zakrohotal in po divji pokrajini se je razlegal odmev njegovega smeha. Zadnji svečenik plemena Maya je naglo otipal s prsti vozle, našel pravo nit, otipal dobro vozle na nji in izjavil:
—Varuj se, kadar se smeje bog! — tako pravijo vozli.
Dobre četrt ure sta ga morala Francis in Henry tolažiti, da je bil samo odmev. Smejala sta se in kričala, da bi ga prepričala, da se moti.
Čez pol ure so prispeli do peščene planote. In zopet je starec odskočil. V pesku, po katerem so gazili, je začelo nekaj šumeti. Dokler so stali na enem kraju, je bilo vse tiho, čim so pa prestopili, je pesek okrog njih naenkrat oživel. Culi so se neki čudni zvoki.
—Varuj se, kadar se smeje bog! — je ponovil starec svareče.
Zarisal je v pesku krog in pokleknil. Pesek je ves čas šumel in pel, kakor bi hotel protestirati proti nepovabljenim gostom. Ko pa so se starčeva kolena dotaknila peska ,se je začulo bobnenje in tulenje. Peon je stopil v začarani krog in se pridružil očetu, ki je delal s koščenim prstom po pesku kabalistične znake.
Leoncio so ti pojavi tako prestrašili, da se je plaho stisnila k Franciscu in Henry ju. Celo Francisu je šla ta stvar na živce.
—Odmev je odmev — je dejal v zadregi. — Toda tu o odmevu ne more biti govora. Prav ničesar ne razumem. Priznati moram, da sem presenečen.
—Neumnost! — je ugovarjal Henry in odmetaval z nogo pesek, ki mu je odgovarjal s srditim šumom. — To je pojoči pesek. Na otoku Kauai, ki spada k Havajskemu otočju, sem videl nekoč sličen pojav. Tudi tam je pel pesek pod mojimi nogami. Ta kraj je za turiste prava privlačnost. Tu pa je pesek še glasnejši. Uče-
njaki so si izmislili dvajset teorij o tem naravnem fenomenu. Pojoči pesek poznajo baje v mnogih krajih. Nam ne preostaja drugega, nego da se ravnamo po kompasu in preidemo čez to peščeno polj a n o na drugo stran. Pojoči pesek sicer res" laja, vendar pa ni še nikogar ugriznil.
Toda zadnji veliki svečenik plemena Maya se ni zmenil za ta pojasnila in za vse na svetu bi ne bil prestopil začrtanega kroga. Dosegli so samo to, da je nehal moliti. Pač pa jim je razlagal nekaj na dolgo in široko v svojem čudnem narečju.
• —Moj oče pravi, — je prevedel njegove besede sin, — da, smo zakrivili tako bogo-skrunstvo, da je celo pesek povzdignil svoj glas proti nam, On se noče približati groznemu Chiinemu bivališču. Tudi jaz ne grem z vami. Moj stari oče je našel tam smrt —• vse pleme Maya vam lahko to potrdi. Oče pravi, da noče umreti tam, kjer je našel strašno smrt njegov oče. Pravi tudi, da še ni tako star, da bi mo ral umreti.
—Ubogi starček! — se je zasmejal Francis in zadrhtel, ko se je začul od vseh strani odmev njegovega smeha in glas pojočega peska. — Pre mlad je, da bi umrl! Kaj porečete na to vi, Leoncie ? Saj ste tudi vi še premlada, da b? hotela umreti, kaj ne?
—Nikakor ne! — se je nasmehnila mladenka in pobrskala z nogo po pesku, ki je v odgovor čudno zaječal. — Nasprotno, prestara sem, da bi umrla samo zato, ker ponavlja gorski odmev naš smeh in ker se oglaša takoj za njim tudi pesek. Nadaljujmo raje pot. Do izvora svetlobnih žarkov ni več daleč. Starec naj pa čepi v svojem krogu in čaka, da se vrnemo.
Izpustila je iz svojih njune roke in stopila naprej. Mlada Američana sta ji sledila. Čim so začeli stopati po pesku, je vsa planota zašumela in zape' la. V bližini je stal peščen hrib, ki se je takoj zakrohotal. K sreči je vzel Francis s seboj tenko, močno vrv. Ko so prekoračili peščeno oazo, jih je presenetil izredno močan odmev. Vsaka beseda je odmevala šest- ali cela osemkrat.
-—To je pa že od sile! — je dejal Henry. — Ni čuda, da se domačini tako boje teh krajev.
—Če se ne motim, je spisal Mark Twain povest o možu, ki je imel fiksno idejo, da mora zbrati vse odmeve.
—Ne spominjam se, da bi bil kdaj čital tako povest. Vsekakor pa mora biti zbirka odmevov, ki jo ima pleme Maya, nekaj izrednega. To pleme je znalo poiskati kraj, kjer je zaklad na varnem. Nedvomno je ta kraj že od pamtiveka svet. Stari svečeniki so dobro vedeli, kaj pomenijo ti naravni pojavi. Kot prebrisani dušni pastirji so seveda vcepili svojim ovčicam vero v nadna-
Kmalu so prišli naši znanci na ravno planoto ob vznožju visoke, strme skale. Tla so suha in trda. Leoncie je dobre volje. Ker ni hotela nobenega užaliti, je prijela Henryj a in Francisa za roko in skočila naprej. Komaj pa so napravili skupaj nekaj korakov, se je pripetila nesreča. Naenkrat so se jim začela tla pod nogami udirati in vsi trije — najprej Henry in Francis, potem pa še Leoncie — so se pogrezhili do kolen v pesek.
:—Grom in strela! — je za-rnrmral Henry. — To je pa res vražje gnezdo!"
In njegove komaj slišne besede so ponavljale brez konca in kraja vse soteske in skale tako, da je nastal splošen, strahoten odmev.
Prvi hip se niti zavedali niso, kakšna nevarnost jim preti. Šele pozneje, ko so opetovano poizkušali izvleči noge iz te naravne pasti, pa so se le še bolj pogrezali v sipasta tla, sta mlada Američana spoznala, da je položaj zelo resen. Leoncie pa se je še vedno razposajeno smejala, ker se ji je zdelo vse to zelo zabavno.
—	Valoveči pesek! — je nenadoma vzkliknil Francis.
—	Valoveči pesek! — se je raznesel čez kribe in doline odmev, ki je kmalu prešel v splošno bobnenje, kakor da hoče nekdo v svoji škodoželjnosti poslati na vse strani veselo novico.
—	Stojhno nad globokim jarkom, ki je poln valovečega peska, — je pripomnil Henry.
—	Najbrž je imel starec prav, ko ni hotel prekoračiti oaze pojočega peska, — je dejal Fi'ancis.
Zlohotni odmevi so se sa-
KADAR SI HOČETE POSTREČ1 Z .
mehkimi pijačami
ne pozabite na
DOUBLE EAGLE BOTTLING CO.
' I v . s i	11,1 f: ■ ; ■ v i ■ 1 r '
Prepričani ste lahko, da boste dobili najboljše, kar vaš rojak izdeluje že 27. leto.
Postrežem vam tudi lahko z izvrstnim pivom, kot Buckeye pivo, Union pivo in Gold Bond.
DOUBLE EAGLE BOTTLING CO.
6511-19 St. Clair Ave. HEnderson 4629
|)IIIIIIIIIIMIINMIUIIIIHIIIIIIIIIIIMIIIIllllllll|||||||||||l||||l|||imi|||MiH|IMiniUIIUIIIK
Vabilo na PIKNIK f
katerega priredijo	*
"ZDRUŽENI LOVCP'	%
V NEDELJO, 2. AVGUSTA	f
NA STUŠKOVI FARMI.	*
T Postrežba vsestranska, za vse bo dobro preskrbljeno Lovci vas *
+ vabijo na obilen poset.	*
*	United Hunting & Game Preserve Club.
h pojavov. Te kraje' i s črko "M" in izja-je tu izvor vseh skriv
mi odbijali in ponavljali brez konca.
Ta čas sta bila oba Morgana z Leoncijo pogreznjena v pesek že do prs. Počasi so se vsi trije pogrezali vedno globlje.
— Nu, nekdo vendar mora
priti iz te vražje pasti živ! — se je oglasil naposled Henry.
In ne da bi dolgo razmišljali, kdo naj se reši prvi, sta začela Morgana potiskati Leoncijo navzgor, ne glede na to, da sta se sama pod težo njenega telesa še bolj pogrezala.
KOKOŠJA VEČERJA
| se bo servirala pri nas v soboto 1. avgusta.	Imamo li- =
| cenco za točenje "high balls" vino in pivo.	Igrala bo = 5 fi,ia godba. Večerja 35c krožnik. Se priporočamo za E
| obisk.	S
GERL'S CAFE
756 E. 200th St.	1
..........................................n.....iiiiihiihiii...............................
POSESTVA NAPRODAJ POCENI
Vse cene čiste—financiranje se lahko dobi za zanesljive osebe. A ko ste zainteresirani pridite v naš urad za nadaljna pojasnila. Vse cene se lahko spremene brez obvestila.
__, Cene za gotovino 866 East (fatn Streec—Za eno družino, 8 sob......................<£3 600 00
1403 East 90th Street—Za eno družino, 7 sob....................$2-800-00
14503 Darwin Ave.—Za eno družino, 6 sob..........................$3 000 00
1360 East 171st Street—Za eno družino, 5 sob..................$2-500-00
18611 Chapman Avenue-Za eno družino, 5 sob..................$2-500-00
19209 Pawnee Avenue—Za eno družino, 5 sob......................$2-500 00
772 Parkwocd Drive—Za eno družino, 6 sob......................$4-800-00
1295 East 167th Street—Za eno družino, 5 sob................$2-500-00
97G East 63rd Street—Za dve družini, 7 sob......................$1-800-00
1025 East 69th Street—Za dve družini, 8 sob......................$2-200-00
378 Cleveland Rd,—Za dve družini, 8 sob......................$3-000-00
16006 Saranac Rd.—Za dve družini, 8 sob............................$2-300-00
13621-23 Diese Ave—Za dve družini, 8 sob........................$4-000-00
901-03 Rudyard Rd.—Za dve družini, 8 sob........................$3-000-00
876 East 200th Street—Za dve družini, 10 sob..................$4-700-00
1444 East 174th Street—Za dve družini, 10 sob..................$4-500-00
644 East 162nd Street—Za tri družine, 13 sob......................$7-000-00
6213 St. Clair Ave.—1 trgovina, 1 stanovanje......................$5-800-00
871 East 67th Street—1 trgovina, 1 stanovanje in za
• Štiri družine hiša....................................$5-600-00
7108 St. Clair Ave.—2 trgovine, 2 stanovanja ..................$8 50000
830 East 140th Street—2 trgovine, 2 stanovanja................$6 500 00
1466 East 66th Street—1 trgovina, 1 stanovanje................$4 000 00
6028-32 Glass Avenue—1 trgovina, 1 stanovanje, 1 hiša
. za eno družino ........................................$6-00000
EUCLID, OHIO
22671 Ivan Avenue—Za eno družino, 5 sob..........................$1-800-00
23870 St. Clair Avenue—Za eno družino, 5 sob.................$2-400-00
1416 East 222nd Street—Za en0 družino, 7 sob................$3-800-00
22641 Ivan Avenue—Za eno družino, 6 sob........................$2-200-00
951 Babbitt Road—Za eno družino, 7 sob..............................$4-200-00
1050 East 200th Street—Za dve družini, 10 sob..................$4 000-00
981-83 East 218th Street—Za dve družini, 10 sob............$3-200-00
21471 North Street—Za dve družini, 9 sob........................$3-000-00
975 East 237th Street—Za dve družini, 10 sob....................$3-500-00
783 East 222nd Street—2 trgovine, 1 stanovanje..............$5-000-00
630 East 222nd. Street—2 trgovine, 1 stanovanje............$9000-00
The International Savings & Loan Co.
6235 St. Clair Ave.
HENDERSON 7336
Romanje v Carey
Vsakoletno romanje v Carey, Ohio se vrši v soboto 15. avgusta. Vlak N.Y.C. železnice odpelje iz Clevelanda:
Terminal postaja ............6:00 zjutraj
Lindale postaja ................6:12 zjutraj,
Dospe v Carey ob ..........8:50 zjutraj
,	Se vrne:
Odpelje iz Carey <>b ........5:30 popoldne
Dospe v Lindale ob ........8:05 zvečer
V Cleveland ob ................8:20 zvečer
Vožnja na oba kraja je $2.75; otroci od 5 do 12 leta plačajo polovico. Vozne listke in druge informacije lahko dobite 'pri
FRANK SUHADOLN1KU
6107 ST. CLAIR AVE.