Dopisi. Iz Mariboru. (Kaznovana drznost — hranilnica — nasipavanje cest.) Nek dizen paglavec sc je po mariborskem mostu potepal in cigaro kadil ter se miinogredočim rugal. Zdaj mu pride brezbožna misel v glavo. Spleže na precej veliko iz kamna sekano podobo sv. Janeza Nepomučkega. Hotel mu je cigaro v usta vtaknoti, češ, naj svetnik tudi tobaka pokusi. Vendar hitro kakor da bi z očrai vtrnil, se po podobi spelja in pade veliko sežnjev globoko raz mostnega predzidja na tla. To pa tako nesrečno, da si je noge in roke polomil. Pomnil bo svojo žive dni, da se iz božjih reči ne gre norcev delati. — Tukajšna branilnica ali mestua šparkasa je te dni izdala tiskan račun. Iz njega poizvemo, da se je lani vložilo 1,754.654 fl. 96 kr., izvzelo pa 1,820.341 fl. 57 kr., tedaj se je moralo izplačati 65.686 fl. 61 kr. več, kakor se je vplaealo od vložnikov. Splob število vložnikov je padlo za 4 leta nazaj. Kajti pved 4 leti njih je bilo blizo ravno toliko, ki so deuarje vložili, kakor letos. Vendar je še imela branilnica 44.661 fl. 78 kr. čistega dobička. Zaloga je tedaj na 255.343 fi. narastla. V 131etib obstanka mariborske hranilnice je se pri njej vložilo blizo 13 milijonov in zopet vzdignilo 10 railijonov goldinarjev. — V soboto 10. aprila od 10— 12 ure bo v uradnici maviboiskega okrajnega zastopa dražba za navažanje šotra za ptujsko in oreško-meljsko cesto. Na ptujski cesti se potrebuje 130 znanih štiroglatib kupov šotia. Do 15. sept. se inja navoziti. Na drugo cesto pa pride od graškega predmestja do blizo sv. Petra 250 enakib kupov. Od sv. Petra pod Mariborom. (Zadnja fajfa.) V Rupercab se je dolgo časa zdržaval berae J. Pavalec. Ni bil samo na telesu levež, temuč tudi na duši. Dolga leta že ni opravljal sv. letniške spovedi. Njegovo pohuj.šljivo in gido življenje je primoralo predstojnika beraču zapovedati, da naj zapusti hi.šo nekega posestnika. Vlačil in potepal se je potem po okolici; 23. sušca pride v Vodole k nekem viničarju proseč, da bi se smel nekoliko ogreti. JJilo mu je dovoljeno. Potem še prosi za kak dar. Pošteu viničar mu boče dati krajcar, pa berač reče, naj mu da raji ,,eno fajfo tobaka." Tudi tota se nm podeli. Zdaj revež odide. Drugi dau ga najdejo ljudje na stezi — mrtvega, ne daleč od omenjene viničarije. Ne ve se gotovo ali je revež zmrznil — noč mcd 23— 24. je bila pii nas silno mrzla — ali ga je zadel mrtvoud. Pri tem človeku se je zopet pokazala stara resnica: ,,Kako življenje, taka srart." — Od sv. Tomaža pri Veliki nedelji. Narava nam res nič kaj veselega ne obeta. Vse je drugače kakor je inda navadno ob Veliki noči bilo. Kamor se človek ogleda, povsod vidi vse suho in segnito zavolj snega, ki že 4 mesence leži. Po njivah in vinogradih je res nekoliko skopnel, po grabah in po sevrnih straneh pa še ga je dovolj. Ozimino nam je močno poškodoval. Nekteri tudi pravijo, da je vinska trta pozebla. Delati dozdaj nismo mogli skoro nič, ker je zemlja zmržnjena. Nekterim tudi klaje za živino pomankuje. Vsaka stvar se pritožuje 5res hudo zimo. Res je vse žalostno, in vesela spomlad jako po raalem stopa k nam; vendar pa zamorein tudi nekaj veselega pisati. Pri nas je bila navada, da so fanti na Vuzem celi dan okoli cerkve streljali, kakor da bi vojaške vaje imeli. Celo božjo službo so motili. Naši 6. dubovniki so si mnogo prizadevali stieljanje odstaviti; celo ostre besede so izgovarjali, pa vse bilo je za badavo. Letos pa so v obče spoštovani g. kaplan pri velikonočnem izpraševanji, fante s prijaznimi besedami in prošnjo nagovorili to nespametno delo popustiti, in fauti so njih tudi ubogali. Lepa beseda lepo mesto najde.