Zgoinja Polskava. Umrla je Alba Fideršek, stara kamaj 16 let. Ko so se oglasili zvonovi dne 20. septembra, ob pol štirih popoldne, so se marsikateremu zasolzele oči. Prav mnagi bi jo radi bili spremljali na zadnji poti, pa ni bilo mogoče, ker so se njeni zemeljski preostanki položili k večnem upočitku v Mariboru. Draga Albina, mi smo te v duhu spremljali vprav tako, kakor če bi bila pri nas!' Za teboj ne žalujejo samo starši in sorodmki, marveč cela okolica, ker si bila jako priljubljena. Počivaj v miru! Sv. Rupert v Slov. goiicah. Zavratna boiezen je pretrgala nit življenja pridni mladenki Zemljič Antoniji iz Črmljenšaka. Rajna Tonika je bila ugledna Marijina družbenka ter pridna delavka. Vsak, kdor jo je ,poznal, jo je moral vzlj.ubiti. Pokopana je na Ptuju, ker jo umrla v bolnici. Počivaj v miru, drago srce! — Zadnjo nedeljo v septembru smo obhajali god farnega patrona in blagoslovitev novih orgel, katere nam je mojstrsko zgradil naš g. organist. Delo je pravi umotvor. G. organist >i ,je s tem postavil nevenljiv spome.nik. Bop živi g. organista! Lastomerci pri Goraji Radgoni. Dne 20. sepi. smo f(pi'emili k večneimu počit.ku Mart. Roškar.ja, bivšega kmeta na Cafokovem gruntu. Leta 1885 se je oženil z Kataiino Črešnjar, hčerko Jurija Črešnarja. Svojo kmetijo je dal že pred leti svojemu sinu Antonu, sam pa si je pridržal nekaj posestva, da bi v miru is in vsakdanjih skrbeh tako živel, da bi ne bil nikomur v breme. Ni mu bilo usojeno, da bi bil obhajal zlato poroko, ker mu je žena umrla pred tremi leti. Bil je še zdrav in krepek, pa ga je zadela nepričakovano huda nezgoda, neprevidno je ravnal z dinamitno patrono, ki je ekaplodirala in mu zlomila nogo nad ko!enom in prišla je smrt. Pokojnik je bil znana osebnost, spoštovan kot napreden gospodar; v njegovi hiši si našel gaspodarske liste, podpiral je le slovenski tisk. Bil je do&mrten ud Mohorjeve družbe, od mladih let stalen naročnik »Slovenskega goapodarja« in »Slovenca«. Vnet je tudi bil za procvit slovenskega zadružništva ter je kot ustanovitelj in odbornik gornjeradgonske Posojilnice sodeloval rio smrti. Svoje verske doižnosti je vršil vestno. Vsa župnija se je poslovila pri odprtem gi-obu od moža, ki ga je domači župnik postavil navzočim za zgled v delavnosti, domoljubnosti in vernosti. Vitanje. Tudi pri nas, kakor po celi Sloveniji, občutimo močno sedanjo gospodarska krizo. Raznovrsten les, ki je glavni vir dohodka našega Pohorja, ima smešno nizko ceno, tako da se kmetu, ki ga proda, komaj vožnja poplača. Toda za davek mora biti. S prodajo lesa pa mora lastnik lesa kriti tudi razne druge potrebščine, to je v prvi vrsti zavarovalni- r~, obleko, obutev itd., treba pa je skibeti tudi za prehrano svojcev in poslov, če jih ima. To vse stane denar in ravno tega primahjkuje vobče povsod. Res bridke čase doživljamo. Pa hvala Bogu bo letos na em Pohorju š«l precej dobra letina. Seno in otavo smo večin\vma že pospravili, ie vreme je večkiat nagajalo. .J&segli smo pa bogat prideleik. Tudi ostali poljski prklelki, kakor rano žito, koiuza itrt, nas zadovo^ljujejo. Le krompirja bo manj ko* dru_.i leta. Vsled neprestanih nalivov v mesecu avgustu je pričel močno gniti v zemlji; trpi pa tudi zelo na drugih škodljivcih, kakor so miši in črvi majskega hrošča, ki mu prizadevajo občutno " codo, tako da bo letina pri krompirju bolj slaba. Izvanredno dobro je pa letos obrodilo sadje pri nas, zlasti hruške in jabolka. Domače pijače torej ne bo primanjkovalo. Dragega vina si itak ne moremo priv 26iti, vsaj stane po naših gostilnah 12 do 14 Dinliter in je vrh tega ponekod kislica, da se je Bog usmili. — Ker je pri lesu zaslužek zelo pičel in je večdna lesnih delavcev brez dela, si pomagajo naši kočarji in oferji kakor druga leta tudi letos z nabiranjem raznih gozdnih sadežev, v prvi vrsti gob, katere rastejo v večjih množinah po planinskem svetu našega Pohorja. Kupčija s suhimi gobami je letos pri nas močno razvita ter donaša lepe denarce našemu po krizi hudo prizadetemu prebivalstvu. Išee in kupuje se pa samo lepo n belo posušeno blago in se drugače blago le težko spravi v denar. Ker plačujejo letos veletrgovci v Ljubljani prav lepo blago od 25 do 30 Din za 1 kg, postavljeno v Ljubljano, se plačujejo pri nas suhe gobe od 20 do 25 Din za 1 kg. — Slednjič vam še sporočam, da je te dni smrtno ponesrečil 671etni posestnik Pavel Špegel iz občine Brezen. Ko je gnal svojo živino na napajališče, mu ja nenadoma na cesti spodrsnilo. Padel je v cestni jarek ter s-i pri padcu zlomil hrbtenico. Novi vilanjski reševalni avto ga je sicer prepeljal v celjsko bolnišnico, a je podlegel kmalu nato težki poskodbi. Mrtvo truplo ponesrečenca so pripeljali Jz Celja na lastnikov dom ter ga pokopali na vitanjskem pokopališCu. Naj v miru poeiva! gt. Janž pri Velenjn. V spomin 19001etnice presv. Evharistije se je vršila pri nas že dru- g?i evharistična tridnevnica in sicer od 21. do 23. septembra ob priliki celodnevnega eeščenja. Vodil jo je domati g. župnik s pomočjo š^ntjoškega g. župnika Miloša Čarf. Zjutra.: je bila vsakokrat ali z.borna maža s petjem, ali pa maša s skupnimi molitvami in ljudskim petjem, nagovor in skupno obhajilo 1eklet, otrok, žen, mož in fantov. Ob 10. uri js bMa slovesaia sv. maša, s,obo<to in nedeljo tudi s pridigo. Soboto popoldne je bila kvaterna molitvena ura, nedeljo pa nagovori pri sprejemu v tretji red in pri polaganju redovnh obljub. Vsak večer so bile večernice in spovedovanje, obhajil je bilo približno 1000. Procesij za svetoletne odpustke je bilo 17 in so se jih udeležidi večinoma vsi župljani, zlasti še zadnje, ki je bila najle^pša in je tudi zaključila vso lepo in usipešno tridnevnico. Vršila se je n&deljo zvečer po slovesnih večernicah z Najsvetejšim in lučkami. Bila je tako dolga, da v Št. Janžu tudi na Telovo ali ob misijonu ni bilo take. Posebno hvalevredna je bila dolga vi'sta moških. In vsak z lučko v4oki. Vse je bilo razsvetljeno: cerkev, stolp, okna hiš in kapele, mimo katerih je šla pi-očesija; še grobovi. Petje evbariatičnih pesmi se je menjavalo z glasno molitvijo; tudi ljudsko petje med mašami je bilo mogočno, zlasti pa ob sklepu pri litanijah, zahvalni in blago-' slovni pesmi ter ob molitvi angeiskega pozdravljenja, ko je dobila pesem ob splo&i^^ navdoišenju svoj višek ter zaorila kakor prkan. Vsa tridnevnica je jpakazala, kako ča»ti in ljubi verni Šentjanža.n svojega velikega Boga v mali hostiji; .prišli so tudi taki, ki jih že leta in leta ni bilo. Bil je &vharistični kongres v malem. (Evharističnega kongresa v Mariboru se je udeležilo 25 župljanov.) Vsa župnija je sebe in vso domovino posvetila Kristusu Kralju. Prava katoliška akcija, ki je s p&močjo presv. Evharistije zajela domala vse duše. Po te.j poti naprej in navzgor! Št. Janž pri Velenju. Z romarji ljubljanskega »Varetva« je v dnevih 8. in 9. septembra- (romanje je bilo preloženo) poromalo tu li predstojništvo tukajšnje dekliške Mar. družbe s svojim duhovnim voditeljem v slovenski Lurd, da se pokloni Brezmadežni in izprosi pri skupni Materi v nevarnih časih varstva Njej posvečenim otrokom ter obi.če svoje po Zagrebu raztresene sosestre in druga dekleta naše župnije. Lepo je bilo v Rajhenburgu in veselo svide-nje v daljnem mestu. Prisiljene iti po svetu, jih kakor mora tlači bridko dnmotožje. Velemesto je kakor moloh, ki upropašča dekleta teleano in duševno; tudi naših se je že nekaj izgubilo. Zato velja dekletom svarilo: Če količkaj morete, ostanite doma! Dom je kakor zdravje, ki ga cenimo šele, ko ga izgubimo. Ce pa mislite, da že morate v Zagreb, oskrbite si poprej službo v pisarni »Naš dom«, Bakačeva uli.a 4. Ne hodite na slepo, ker dobrih služb je le težko dobiti. Vo pa, ki že imate dobre shižbe, svoje najboljSe službe pri najboljši Gos,pej Mariji nikdar ne s.premenite, da bo ostala stalna vez z dommi in župnijo! Mozirje. V nedeljo dne 16. septembra je bila žalna obletnica, odkar je za večno zapustil skrbnd o_e in vzoren gospodar Brinovčevo po domače Hudobreznikovo družino na Brezju nad Mozirjem. Ob.nem se je to nsdeljo popoldne na tem prijaznem in lepeni hribu -vršila ganljiva slovesnost, ko se je posv&tila družina presv. Srcu Jez. V ta namen si js dala nekaj korakov od hiše postaviti lepo kapelico s fcrpom Srca Jez. Kip je blagoslovil najprej v hiši domači g. župnik, ki je imel tudi krasen nagovor. Cerkveni pevci so nato zapeli pesem »Božje srce«. Po tej posvetitvi se je razvil lep sprevod številne množice ljudi s kipom iz hi5e proti kapeli. G. župnik in pevci so peli litanije Srca Jez., nato se je kip postavil v kapelo. Navzoči so bili ganjeui pri tej prisrčni slovesnosti. Kapelico je lepo poslikal slikar g. Dežman Ivan v Mozirju, krasen kip Srca Jez. 120 cm pa je izdelal akad. kipar Cesar Ivan v Mozirju. Bil je to dan, dan slovesnosti, ki ga sličnega mozirska fara že dolgo ni doživela. Želeli bi, da bi že enkrat prBel čas, ko bomo obhajali blagoslovitev kapele v središču trga, katera zgraditev se že obeta par l&t. Iz zagrebške torbe. Trgatev je začela, pcmekod pa že tudi davno končala. Samo ne v Za- grebu, ker tu nit.i začela ni, nati končala ne bo. Saj veste, kakšne so tiste trgatve pri polnem Htru in pri pečeni goski, ali pri ocvrti piški, ki so v jesmi »trgatev«, pozraii »Miklavžev večer« ali »maškerada«, pomladi in po leti pa je vsak večer lahko kak jubilej. To vse nima niiti začetka niti konca. Meščan si poskuša ohraniti le »likof«, drugo ostane dežeii. Pravijo, da bo vino dobro. To se bo pa še le videlo. Tudi dovolj ga bo, tako da ga bodo Zagorci še nosili po 3 Din liter čez celo Sleme, šest ur daleč v Zagreb, da bo za sol. — V nedeljo so se spet dali nogometaši v Zagrebu. Spet so se vdarili Ljubljanci in Zagrebčani. Pa so rekli Ljubljanci, da niso imeli sreče, Zagrebčani pa so vriskali: Zmagali smo. —In denar so začeli delati v Zagrebu. Toda grda smola je to. Vse je bilo 'pripravljeno, da bi bili prvi jureki gotovi, pa so ostali sam! jurji brez jurčkov. Niti enega še niso izdelali. Žalostno 3_daj menijo: Denar je pa res hudičeva stvar! — V nedeljo smo Sli malo pagfledat, kaj je s Svetim Rokom. Res nam j. težko, sedaj, ko nimamo nič svoje službe božje. Nekaj sto ljudi je prišlo, da vsaj vidijo, kaj i.n kako. Kakor Judje na vazvalina jeruzalemskega templja. Pa smo zvedeli, da še prihodnjo nedeljo ne bo nič. Da bo v nedeljo dne 7. oktobra vsaj nekaj gotovega, in to predstava narodne igre »Naša kri« v Jeronimski dvorani popoldne ob štirih. Tam se bomo spet vldeli in se tudi kaj pogovorili. Tako bomo že v kratkem spet dočakali, da bo naše javno življenje iprišlo v pravi tir.