7. e-zbornik V I I . s t r o k o v n o / z n a n s t v e n a m e d n a r o d n a k o n f e r e n c a V I I . n a u č n o - s t r u č n a m e đ u n a r o d n a k o n f e r e n c i j a yoneer or evos f Sodobni izzivi teorije in prakse muzejske pedagogike afije: Unsplash Photogrot Suvremeni izazovi teorije i prakse muzejske pedagogije Vir f 1 8 . – 2 0 . 4 . 2 0 2 4 | V e l e n j e , M u z e j V e l e n j e i n V i l a B i a n c a Konferenčni pokrovitelj: 1 Kazalo e-zbornika O konferenci ter o e-zborniku / O konferenciji i o e-zborniku ...................................... 5 Galerija - prostor številnih povezovanj in izmenjav pogledov / Gallery - a place for many connections and exchanges of views 1. PLENARNA PREDAVANJA Bernarda Stenovec .........................................................................................................................41 Umetna inteligenca in njena uporabnost v šolah, galerijah in muzejih / Muzej u koferu Artificial intelligence and its use in schools, galleries and museums Nemanja Karapandžić ...................................................................................................................42 Erik Novak ............................................................................................................................................ 8 Pedagoška dejavnost zasavskega muzeja trbovlje / „STEAM“ kao generator kreativnosti u školama i muzejima / Pedagogical activitiy of the Zasavje museum of Trbovlje STEAM as a generator of creativity in schools and museums Gregor Jerman ..................................................................................................................................43 Izv. prof. dr. art. Marina Đira ........................................................................................................12 S kustosi – dijaki po skriti zgodovini Prve gimnazije Maribor / Dostopnost muzejev za vse Student curators through the hidden history of Prva gimnazija Maribor Mateja Meh, Ana Linasi ..................................................................................................................19 Boris Ferk ............................................................................................................................................48 Etika za otroke gre v muzeje/galerije: kako s pomočjo obiska muzeja/galerije Nematerijalno kulturno nasleđe u muzejskoj učionici / otroku pomagati razvijati etičnost? / Intangible cultural heritage in the museum classroom Ethics for children goes to museums/galleries: how to help children develop ethics through museum/gallery visits? Milica Josimović ..............................................................................................................................53 Dr. Smiljana Gartner ........................................................................................................................20 Vpliv spodbudnega okolja (umetnost, galerije, muzeji) na samoregulacijsko B. Medpredmetno povezovanje (korelacija) v šolah in muzejih / učenje otrok / The influence of a stimulating environment (art, galleries, Međupredmetno povezivanje (korelacija) u školama i muzejima museums) on children‘s self-regulated learning Ljiljana Gomerčić ..............................................................................................................................25 Slovenski ornament in lect med učenci osnovne šole polje / Muzejska interpretacija - okean mogućnosti u saradnji muzeja i škola / Slovenian ornament and „lect“ (decorated honeybread hearts) among the Museum interpretation - an ocean of possibilities pupils of Polje Primary School Slađana Velendečić ..........................................................................................................................29 Judita Mihev .....................................................................................................................................55 Raziskovalni tabor(i) za nadarjene učence na OŠ Mihe Pintarja Toleda Velenje v 2. REFERATI PO SEKCIJAH / REFERATI PO SEKCIJAMA sodelovanju z Muzejem Velenje / A. Učni načrti in muzeji / Research camp(s) for talented students at Mihe Pintarja Toleda school in Školski/pedagoški planovi i muzeji u kontekstu obrazovanja Velenje in collaboration with the Velenje museum Vesna Vranješ Koprivnikar.............................................................................................................63 Pogled fizike in matematike skozi glasnost zvoka z logaritemskimi pravil / A view of physics and mathematics through sound intensity with Muzejske korelacije / logarithmic rules Museum correlations Vitjan Juretič ......................................................................................................................................37 Kristina Delalić Vetengl ..................................................................................................................68 Kazalo e-zbornika 2 Lutka kot metoda dela pri pouku zgodovine / Kulturni identitet domaćičkih škola u Srbiji - Puppet as a working method in history lessons blagostanje i obrazovana varjača / Urška Marguč ....................................................................................................................................73 Cultural Identity of schools for housewives in Serbia - Lutka v srednji šoli: Artefakti Narodnega muzeja v lutkovni predstavi / wellbeing and an educated mixing spoon Puppet in middle school: Artifacts of the National Museum in a puppet show Dr. Lidija Cvetić Vučković ........................................................................................................... 121 Doroteja Rušnik Stramšak .............................................................................................................79 Muzej kot produkt in prostor zgodovinske zavesti – Spoznavanje prvih civilizacij preko projektnega dela / izziv za sodoben pouk zgodovine / Exploring the first civilizations through project work Museum as a product and space of historical consciousness - a challenge for Jožica Apšner .....................................................................................................................................85 contemporary history teaching mag. Borut Zidar............................................................................................................................ 126 Zgodbe knežjega mesta – primer povezovanja učnih vsebin kurikuluma za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje osnovne šole z vsebinami Prema muzeju fotografije / Pokrajinskega muzeja Celje / To the photography museum Stories of the Princely Town – An example of linking the learning content Karmen Travirka Marčina, Prof. dr. sc. Smiljana Zrilić ...................................................... 131 of the Curriculum for the first educational period of primary school Razstava ‚Rock Postojna‘ v Notranjskem muzeju Postojna - Nostalgija kot with the content of the Celje Regional Museum sredstvo za krepitev identitete / Enea Bronja Gajšek .........................................................................................................................90 The ‚Rock Postojna‘ exhibition in the Notranjska museum Pedagoška priprava na ogled lapidarija Pokrajinskega muzeja v Kopru in of Postojna as a means of strenghtening identity spoznavanje ostankov gotskega ciborija koprske stolnice / Tine Kaluža ..................................................................................................................................... 135 A pedagogical preparation for a visit to the lapidary of the Regional Etnološki muzej u Čačku u službi novog identiteta grada / Museum in Koper, learning about the remains of the Gothic ciborium Ethnological museum in Čačak in service of the new identity of the city of the Koper Cathedral Snežana Šaponjić Ašanin .......................................................................................................... 140 dr. Jure Vuga .....................................................................................................................................94 Prešeren podobo na ogled postavi / Prešeren puts the portrait on display D. Sodobni muzejsko-pedagoški pristopi in posebnosti Uršula Kavalar Pobegajlo .......................................................................................................... 100 muzejsko-pedagoške didaktike / Savremeni muzejsko-pedagoški pristupi i osobenosti Pomnik miru kot interaktivni večpredmetni učni poligon / muzejsko-pedagoške didaktike The monument of peace as an interactive multi-subject learning field Blanka Jamšek ............................................................................................................................... 107 Prezentacija projekta „Muzej u školama“ / „Vijesti iz prapovijesti“ - priprema i realizacija izložbe namijenjene djeci Presentation of the project „Museum in Schools“ Lorka Lončar Uvodić ................................................................................................................... 145 Bojana Petraš, Branka Sikimić ................................................................................................... 112 Muzejska slikovnica Ko to gricka? / Picture book Who‘s been nibbling? Tatjana Ljubojević ........................................................................................................................ 151 C. Muzeji in oblikovanje identitete / Muzejski migatlon – športno obarvani programi v Muzeji i formiranje identiteta slovenskem šolskem muzeju / Museum Movathlon – sports-themed programmes at the Obraćanja djeci kotorskih „muzeja“ Slovenian School Museum Dr. Dušica Ivetić, Jelena Vukasović .......................................................................................... 118 Mateja Pušnik ................................................................................................................................ 152 Kazalo e-zbornika 3 Od telovadbe do športa. Šolska telovadba na Slovenskem skozi čas. 3. PLAKATI / POSTER PREZENTACIJE Občasna razstava Slovenskega šolskega muzeja / From exercise to sports. School gymnastics in Slovenia through time. „AMZ+YT=nastava povijesti“ (Učenje kroz integraciju muzejskih Temporary exhibition of the Slovenian School Museum edukativnih programa i digitalnih platformi) / Mateja Ribarič ................................................................................................................................ 157 „AMZ+YT=history education“ (Learning through integration of museum Muzej za zelence / educational programs and digital platforms) Museum for rookies Zorica Babić ........................................................................................................................................208 Ana Čič ............................................................................................................................................. 163 „Muzej u školama“ / Umetnost ranljivosti / „Museum in Schools“ The art of vulnerability Dušan Marinković ............................................................................................................................210 Nina Vošnjak ................................................................................................................................... 169 STEAM obrazovanje u muzeju / Notranjski muzej Postojna za obiskovalce s slabovidnostjo in slepoto / STEAM education in museum The Notranjska Museum Postojna for Visitors with Visual Impairments and Petra Govorčin ...................................................................................................................................211 Blindness Tina Poljšak, Nika Jerman .......................................................................................................... 173 Pilot – projekt Domovinski rat u policijskoj školi Josip Jović / Homeland war in the Police School – pilot project Rimljani v Ljubljani, družinski festival / Roberta Mijalić Krešić .....................................................................................................................212 The Romans in Ljubljana, family festival Nika Damjanovič .......................................................................................................................... 178 Etnološko i nematerijalno nasleđe - lični i nacionalni identitet / Ethnological and nonmaterial heritage - Personal and National Identity Digitalne asistivne tehnologije kao didaktički alat za osobe s Gordana Pajić, Jelena Nikolić Lekić ............................................................................................214 invaliditetom u muzeju / Digital Assistive Technologies as Didactic Tool for People MSU na dodir - Edukativno iskustvena radionica Vidjeti drugačije / with Disabilities in Museum Museum of contemporary art by touch – Aida Šarac Berbić .......................................................................................................................... 184 Educational and Experiential Workshop „Seeing differently“ Daniela Bilopavlović Bedenik ......................................................................................................216 Dobno diferencirani pristup dječjim arheološkim muzejskim priručnicima u Republici Hrvatskoj / Muzej kao platforma za globalno učenje / Age-differentiated approach to Children‘s archaeological museum manuals in Museum as a platform for global learning the Republic of Croatia Mr. sc. Željka Sušić ............................................................................................................................218 Dobrila Radeka ................................................................................................................................. 189 Barve se igrajo in raziskujejo s kandinskim / Interaktivne vsebine v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije / Colors at play and explored with Kandinsky Interactive content of the National Museum of Contemporary Jasna Ivanuša .....................................................................................................................................220 History of Slovenia mag. Nataša Robežnik, Tina Bizjak ............................................................................................. 195 Muzejska planinska pot še vedno hit Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani / The Museum Alpine Path remains the hit of the Slovenian Alpine Museum in Mojstrana Natalija Štular .................................................................................................................................... 201 Kazalo e-zbornika 4 O konferenci ter o e-zborniku / O konferenciji i o e-zborniku O konferenci ter o e-zborniku / O konferenciji i o e-zborniku 5 Drage udeleženke in udeleženci 7. mednarodne Dragi učesnici/sudionici 7. međunarodne konference ŠOLA &MUZEJI konferencije ŠKOLA & MUZEJI Medtem ko prebirate ta uvodnik, se je že končala naše sedma konferen- ca ŠOLA IN MUZEJI. Številka 7 ima v numerologiji močan in globok Dok čitate ovaj uvodnik, naša sedma konferencija ŠKOLA I MUZEJI je već završena. Broj 7 ima snažno i duboko značenje u numerologiji. Kada se pomen. Ko se srečujete s to številko, bodite pozorni na svoje občutke, susretnete s ovim brojem, obratite pažnju na svoje osjećaje, intuiciju i intuicijo in duhovno rast. Morda vas vodi k odkrivanju starih resnic in globljemu duhovni rast. Možda vas vodi ka otkrivanju starih istina i dubljem razumije- razumevanju sveta okoli sebe. Pri tem lahko imamo v mislih nam tako ljube vanju sveta oko sebe. Pri tome možemo imati na umu muzeje i galerije koje muzeje in galerije ter njihova globoka sporočila, ki jih prejemamo, če smo za volimo i njihove duboke poruke koje primamo ako smo dovoljno otvoreni za kaj takega dovolj odprti. tako nešto. Pa da govorimo o još jednom broju. Objavom ovog e-zbornika, u EDUCI smo dostigli respektabilni broj 3000. Toliko stranica smo do sada objavili Pa spregovorimo še o eni številki. Z objavo tega e-zbornika smo pri EDUCI u našim konferencijskim e-zbornicima. Barem približno toliko. Izuzetno lep i poskrbeli za spoštljivo številko 3000. Toliko strani smo namreč do sedaj obja- visok broj! A što nam u numerologiji poručuje broj 3000? Broj 3 je povezan s vili v naših konferenčnih e-zbornikih. No, vsaj približno toliko. Izjemno lepa in kreativnošću, rastom i razvojem. Broj 0 predstavlja beskonačnost, vječnost i visoka številka! cjelokupnu energiju kosmosa. Kada ova dva broja zbrojimo/ujedinimo, dobi- In kaj nam v numerologiji sporoča število 3000? Število 3 je povezano z ustvar- jemo anđeoski broj 3000, koji označava rast, razvoj i duhovnu prosvjetljenost. jalnostjo, z rastjo ter z razvojem. Število 0 predstavlja Dakle, naših 3000 stranica e-zbornika na neskončnost, večnost in celotno energijo kozmosa. neki simboličan način „poručuje“ da vje- Ko ti dve števili seštejemo/združimo, dobimo angel- rujemo u svoje talente i veštine te da ih sko številko 3000, ki označuje rast, razvoj in duhovno koristimo za poboljšanje svog života i razsvetljenstvo. Torej naših 3000 strani e-zbornika svijeta oko sebe. To isto može predsta- nam na nek simbolni način „sporoča“, da verjamemo vljati sjajnu poruku i za upravo završenu v svoje talente in spretnosti ter da jih uporabimo 7. međunarodnu konferenciju: obratimo za izboljšanje svojega življenja in sveta okoli sebe. pažnju na svoje (dobre) ideje i osećaje; To lahko hkrati predstavlja sijajno sporočilo tudi za podelimo ih s drugim ljudima – čak i na pravkar končano 7. mednarodno konferenco : bo- našim sljedećim muzejsko-pedagoškim dimo pozorni na svoje (dobre) ideje in občutke; de- konferencijama! limo jih z drugimi ljudmi – tudi na naših naslednjih Štefan Krapše, konferenčni vodja muzejsko-pedagoških konferencah! Velenje, 18. april 2024 O konferenci ter o e-zborniku / O konferenciji i o e-zborniku 6 1. Plenarna predavanja 1. Plenarna predavanja 7 Umetna inteligenca in njena uporabnost v šolah, galerijah in muzejih / Artificial intelligence and its use in schools, galleries and museums Erik Novak, Odsek za umetno inteligenco, Institut “Jožef Stefan”, Ljubljana, Slovenija erik.novak@ijs.si Povzetek Umetna inteligenca je v zadnjih letih pospešeno napredovala, kar se odraža tako v industriji kot v javnemu sektorju, kjer se modele umetne inteligence integrirajo v delovne procese in s tem poskušajo izboljšati uporabniške izkušnje. V tem članku predstavimo umetno inteligenco in njeno uporabnost v šolah, galerijah in muzejih. Najprej si bomo ogledali, kaj umetna inteligenca sploh je, ter povzeli njene prednosti in slabosti. Nato bomo pregledali primere nalog, ki jih lahko z umetno inteligenco rešimo na področju izobraževanja in kulturne dediščine. Za zaključek pa si bomo ogledali rešitve umetne inteligence, ki so bile razvite znotraj evropskega projekta Odeuropa. Ta projekt se osredotoča na razvoj digitalnih orodij za zbiranje informacij o vonju in čustvih iz (digitalnih) zbirk besedil in slik, ki se nahajajo v galerijah in muzejih. Abstract Artificial intelligence has advanced rapidly in recent years, which is reflected in both industry and the public sector, where artificial intelligence models are being integrated into their work processes in an attempt to improve the user experience. In this article, we present artificial intelligence and its use in schools, galleries and museums. First, we will look at what artificial intelligence is and summarize its advantages and disadvantages. Then we will review examples of tasks that can be solved with artificial intelligence in the field of education and cultural heritage. In conclusion, we will look at artificial intelligence solutions that were developed within the European Odeuropa project. This project focuses on the development of digital tools to gather information about smell and emotion from (digital) text and image collections located in galleries and museums. 1. Plenarna predavanja 8 1. Uvod v umetno inteligenco 1.1. Prednosti in slabosti uporabe oprema, kar lahko omeji njihovo dostopnost in modelov umetne inteligence uporabo v širši skupnosti. Že vrsto let se strokovnjaki dogovarjajo, ka- Pri uporabi generativnih modelov pa moramo kšna naj bo definicija umetne inteligence, saj jo Uporaba modelov umetne inteligence in stroj- biti pazljivi, saj nam lahko s svojimi prepričljivimi vsak razume na rahlo drugačen način. Vendar vse nega učenja prinaša tako prednosti kot slabosti. tonom odgovori z neresničnimi informacijami. te definicije se strinjajo s trditvijo, da je “umetna Med prednosti najpogosteje pripisujemo izjemno Poleg tega se generativni modeli včasih ne držijo inteligenca zmožnost stroja, da prikaže človeške sposobnost odkrivanja vzorcev in povezav v po- strogo danih navodil, kar lahko privede do besedil, sposobnosti, kot so sklepanje, učenje, načrtovanje datkih, ki bi lahko ostali neopaženi s strani člo- ki se oddaljijo od želenega namena ali teme, kar in ustvarjanje” (European Parliament, 2023). S tem veka. Ta zmožnost omogoča poglobljeno analizo je še posebej problematično v natančno določe- med drugim vključujemo sposobnost vida, govora, podatkov in prinaša nove razsežnosti razumevanja nih ali reguliranih okoljih. Zaradi tega je potreben razumevanja vsebin in slik, ter sklepanja na podla- kompleksnih podatkovnih povezav. Modele lahko razvoj kritičnega mišljenja in etične uporabe mo- gi predhodnega znanja. vključimo tudi v avtomatske procese, ki bi tradici- delov UI. V zadnjih letih je umetna inteligenca pospe- onalno zahtevali ročni pregled in označevanje, in šeno napredovala. Razlogi za tem so med drugim s tem znatno poveča učinkovitost in natančnost, napredek pri razvoju algoritmov, zlasti na področju ter lahko služi kot nadomestilo ali dopolnilo člo- 2. Primeri uporabe umetne globokega učenja z razvojem modelov nevronskih veškemu delu. inteligence pri izobraževanju, mrež, in boljše strojne zmogljivosti, ki omogočajo V svetu generativnih modelov umetna inte- galerijah in muzejih izvajanje kompleksnejših operacij. To je še posebej ligenca služi kot temelj za osnovno razumeva- očitno na področju procesiranja naravnega jezi- nje različnih konceptov in tematik, kar omogoča Galerije in muzeji igrajo ključno vlogo kot hra- ka (angl. natural language processing – NLP), kjer razvoj orodij in aplikacij, ki lahko asistirajo pri nitelji kuture, umetnosti in zgodovine. Njihov po- je Transformer arhitektura (Vaswani, et al., 2017), ustvarjalnih procesih. Od pisanja besedil do ge- men sega preko razstavljanja umetniških in zgodo- ki interno poskuša razumeti pomen in povezave neriranja slik, umetna inteligenca lahko posnema vinskih del. So tudi centri za učenje in raziskovanje, med danimi vhodnimi podatki, spodbudil razvoj ustvarjalne vzorce in s tem pomaga uporabnikom ki ljudem omogočajo raziskovanje različnih kultur, jezikovnih modelov, ki so prinesli orodja, kot je pri razvijanju novih idej in konceptov. S tem ne zgodovinskih obdobij in umetniških stilov. Tako ChatGPT (OpenAI, 2022). To arhitekturo se aplicirali le olajša in pospeši ustvarjalne procese, temveč galerije kot muzeji že uporabljajo umetno inte- tudi na področju procesiranja senzorskih podatkov tudi spodbuja inovativnost in kreativnost pri raz- ligenco pri različnih aspektih njihovih delovanj, in računalniškega vida. Zmogljivost teh algoritmov iskovanju. vključno pri izboljšanju obiskovalčevih izkušenj je pospešila njihovo integracijo v delovne procese Čeprav ima umetna inteligenca kar nekaj pred- kot pri delovanju samih ustanov. V tem poglavju tako v industriji kot v javnem sektorju. Različni nosti, se moramo zavedati tudi njenih pomanklji- bomo predstavili nekaj potencialnih primerov rab sektorji uporabljajo te modele za avtomatizacijo vosti. Podobno kot ljudje, lahko modeli delajo umetne inteligence pri izobraževanju, galerijah in procesov, izboljšanje uporabniške izkušnje in ra- napake, ki pa zaradi obsega svojega delovanja muzejih. zvoj novih aplikacij. S tem so povečali učinkovi- lahko prizadanejo na veliko širši skali. Za razvoj in Dostopnost vsebin za ljudi s posebnimi po- tost uporabnikov ter omogočili nove in inovativne uporabo teh sistemov je potrebno obsežno teh- trebami. Umetna inteligenca lahko pomaga pri uporabe tehnologije umetne inteligence. nično znanje in pogosto tudi specializirana strojna prilagajanju vsebin za ljudi s posebnimi potrebami. 1. Plenarna predavanja 9 To vključuje pretvorbo besedila v zvočne oblike, in obdelavo slik odkrili začetne skice, na podlagi Detekcija čustev v besedilu. Kot del raziskav podporo za bralnike zaslona in druge prilagoditve. česar je nato osnoval celotno sliko, in s tem našli so na projektu razvili metodologijo za detekcijo ču- Digitalna simulacija galerij in muzejev (ze- elemente, ki so bili v začetnih fazah predvideni a stev v besedilu. Metodologija je sposobna odkriti mljevid prostorov in kako do izbranega dela) omo- jih je umetnik kasneje ni vključil. Odkrili so tudi raz- 38 čustev, ki so specifična za projektno podatkov- goča obiskovalcem lažjo orientacijo po prostoru in lične snovi in elemente, ki jih je Rembrandt redkeje no množico, in je bila natrenirana na več jezikih dostop do izbranega dela. UI lahko prikaže zemlje- uporabil pri izdelavi svojega dela. (angleščina, nizozemščina, francoščina in italijan- vid ter ponudi korake za najdbo želenega dela. Z ščina). Zaradi strukture in arhitekture metodologije uporabo obogatene in virtualne resničnosti (angl. pa se jo lahko uporabi tudi na slovenskih besedilih. augmented and virtual reality) pa lahko obiskoval- 3. Odeuropa, primer uspešnega S to metodologijo je bilo nato mogoče izluščiti, cem posamezna dela predstavimo v drugačni luči. mednarodnega projekta katere besede so bile asociirane s posameznim Komunikacijski agent (angl. chatbot) omo- čustvom, in analizirati spremembe asociiranih be- goča obiskovalcem, da postavljajo vprašanja in Projekt Odeuropa2 je evropski raziskovalni sed skozi čas. Razviti modeli so javno dostopni345, prejemajo priporočila in odgovore preko klepeta. projekt, ki združuje strokovno znanje na področju metodologija pa je opisana v objavljenem razisko- Prepoznavanje ponaredkov. UI lahko poma- senzoričnega rudarjenja in dišalne dediščine. Cilj valnem članku (Rei & Mladenić, 2023). ga pri prepoznavanju ponaredkov z analiziranjem projekta je bil pokazati, da je kritično vključevanje Analiza slik. Razvilo se je tudi metodologije in kemične strukture in motivov z uporabo slikovne našega voha in naše dišalne dediščine pomembno pristope za prepozavanje predmetov, prostorov, in spektronomije. S tem se lahko galerije in muzeji in učinkovito sredstvo za povezovanje in promo- kretenj povezanih s čustvi in vonji, ki se nahajajo obvarujejo pred izkoriščevalci in obvarujejo svojo cijo evropske materialne in nematerialne kulturne v slikah. To metodologijo so nato uporabili za de- avtentičnost, ter s tem tudi integriteto in vrednost dediščine. tekcijo omenjenih entitet iz digitalnih slik, s čimer svojih zbirk. Pri projektu je sodelovalo sedem institucij iz so obogatili podatkovno množico in jo pripravili Restavratorstvo del. Z različnimi tehnologija- Anglije, Nemčije, Nizozomske, Francije, Italije, in za različne rezultate projekta. mi in umetno inteligenco lahko analiziramo stanje Slovenije, ki so (1) razvili nove metode za prepo- posameznega dela in odkrijemo načine za čim znavanje in sledenje aromatiskim referencam v Glavni odprtodostopni rezultati projekta so: boljšo ohranitev istega dela. obsežnih digitalnih zbirkah slik in besedil, v več • Brskalnik Odeuropa Smell Explorer6, ki omo- Primer restavratorskega projekta je Operacija evropskih regijah in jezikih od 17. do zgodnjega goča iskanje del povezanih z vonjavami in Nočna straža (angl. Operation Night Watch)1, ki 20. stoletja, (2) izdelali digitalne in veččutne vire, njim povezanimi elementi. je najrazsežnejšen raziskovalen in restavratorski ki omogočajo občinstvu prost dostop do podatkov projekt, ki se osredotoča na dolgoročno ohranitev projekta, (3) definirali in promovirali merljive stan- Rembrandtove Nočne straže. Projekta se izvaja za darde in najboljše prakse za kulturno dediščino stekleno komoro in je viden obiskovalcem. Tekom povezano z vonjavami, in (4) izobraževali in uspo- 3 https://huggingface.co/lrei/roberta-large-emolit projekta so s pomočjo tehnologij za procesiranje sabljali strokovnjake, kako uporabiti razvite strate- 4 https://huggingface.co/lrei/roberta-base-emolit gije za kulturno dediščino povezano z vonjavami. 5 https://huggingface.co/lrei/xlm-roberta-base-emolit-multi- 1 https://www.rijksmuseum.nl/en/stories/operation-night- lingual -watch 2 https://odeuropa.eu/ 6 https://explorer.odeuropa.eu/ 1. Plenarna predavanja 10 • Enciklopedia zgodovine vonjav7, ki služi kot pripovedovanju znotraj institucij povezanih s teligence pri izobraževanju, galerijah in muzejih. spletni referenčni vir o različnih vonjavah in kulturno dediščino. Članek zaključimo s predstavitvijo evropskega raz- kulturnih dediščinah. iskovalnega projekta Odeuropa, ki je raziskovalo različne aspekte senzoričnega rudarjenja in dišalne • Olfactory Storytelling Toolkit8, vodič kako 4. Zaključek dediščine, s čimer je izdelalo vrsto odprto-dosto- lahko vonjave vključimo kot komponento pri pnih metodologij in gradiv, ki jih lahko uporabimo V tem članku predstavimo umetno inteligen- pri izobraževanju in analiziranju del v galerijah in 7 https://encyclopedia.odeuropa.eu/ co in kaj so prednosti in slabosti njene uporabe. muzejih. 8 https://odeuropa.eu/the-olfactory-storytelling-toolkit/ Predstavimo nekaj primerov uporabe umetne in- Bibliografija European Parliament. (20. junij 2023). Pridobljeno iz What is artificial intelligence and how is it used?: https://www.europarl.europa.eu/news/en/headlines/society/20200827STO85804/what-is- -artificial-intelligence-and-how-is-it-used OpenAI. (30. november 2022). Pridobljeno iz Introducing ChatGPT: https://openai.com/blog/chatgpt Rei, L., & Mladenić, D. (2023). Detecting Fine-Grained Emotions in Literature. Applied Sciences. Vaswani, A., Shazeer, N., Parmar, N., Uszkoreit, J., Jones, L., Gomez, A., . . . Polosukhin, I. (2017). Attention is All you Need. Advances in Neural Information Processing Systems (str. 5998-6008). Curran Associates, Inc. 1. Plenarna predavanja 11 „STEAM“ kao generator kreativnosti u školama i muzejima / STEAM as a generator of creativity in schools and museums Izv. prof. dr. art. Marina Đira, Odjel za izobrazbu učitelja i odgojitelja, Sveučilište u Zadru mdira@unizd.hr Sažetak: Kako bih ukazala na potrebu za snažnijim prisustvom umjetnosti (ali i humanističke perspektive) u oblikovanju kvalitetnog odgoja i obrazovanja, posebnu sam pažnju posljednjih godina posvetila STEAM-u kao odgojno-obrazovnom trendu koji istovremeno afirmira STEM, ali i njegovo ispreplitanje s umjetničkim i humanističkim područjem čime nas usmjerava na stalno promišljanje u relacijama u svrhu stvaranja što slojevitijeg konteksta u odnosu na konkretni sadržaj koji se istražuje. Slojevitim kontekstom nastaje bogatstvo veza čijim se preustrojem onda otvaraju nebrojene mogućnosti za kreativnost. U oblikovanju svojih aktivnosti toga su svjesni i učitelji i muzejski djelatnici koji su i prije pojave STEAM-a podupirali različite oblike integracije znanosti i umjetnosti. Predavanjem ću stoga pažnju posvetiti upravo takvim praksama, s naglaskom na STEAM, koje uz to što povezuju različita područja često povezuju odgojno-obrazovne i kulturne ustanove. Ključne riječi: arts integration, znanoumjetnost (artscience), STEM, STEAM, transdisciplinarnost Abstract: To point out the need for a stronger presence of art (but also a humanistic perspective) in shaping quality education, in recent years I have devoted special attention to STEAM as an educational trend that simultaneously affirms STEM, but also its interweaving with the artistic and humanistic fields. Such approach directs us to constant reflection in relationships to create a layered context about the content being studied. The layered context creates a wealth of connections, which can be rearranged to open countless possibilities for creativity. In designing their activities, teachers and museum workers are aware of this, and even before the appearance of STEAM, they supported various forms of integration of science and art. In the lecture, I will therefore pay attention to such practices, with an emphasis on STEAM, which, in addition to connecting different areas, often connects educational and cultural institutions. Keywords: arts integration, artscience, STEM, STEAM, transdisciplinarity 1. Plenarna predavanja 12 Uvod različite oblike integracije znanosti i umjetnosti umjetnost, odnosno za njezinu integraciju u od- među kojima mogu spomenuti nekoliko koncepta gojno-obrazovni sustav kao cjelinu koja uključuje Kao nastavnica iz umjetničkog područja uvijek poput arts integration, koji u SAD-u često podrazu- i znanost i umjetnost, C. P. Snow je nekoliko de- sam zainteresirana za mogućnosti promocije um- mijeva povezivanje škola i kulturnih institucija, kao setljeća kasnije ta dva senzibiliteta stavio u posve jetnosti u odgoju i obrazovanju. Iz tog sam razlo- i koncept znanoumjetnosti ( artscience), usmjeren odvojene ladice. U svom je poznatom djelu Dvije ga posljednjih godina posebnu pažnju posvetila na različite mogućnosti povezivanja znanosti i um- kulture (1959) napisao da se intelektualni život čita- jednom odgojno-obrazovnom trendu koji, poput jetnosti među kojima se posebno ističu primjeri iz vog zapadnog društva svodi na dva pola: humani- svog poznatijeg prethodnika STEM-a, proizlazi muzejske prakse. stički kojem pripadaju, kako ih je nazvao, književni iz odgojno-obrazovnog miljea SAD-a. Riječ je o intelektualci ( literary intellectuals) i znanstveni pol STEAM-u o kojem sam više pisala u svome radu prirodoslovaca među kojima je posebno istaknuo O STEAM-u i mogućnostima njegove primjene u na- Osvrt na povijesni kontekst razvijanja fizičare. Između ta dva pola locirao je ništa više stavi iz perspektive likovnih i vizualnih umjetnosti ideja o prožimanju znanosti i od praznine međusobnog nerazumijevanja koju objavljenom prošle godine, a koji mi je polazište umjetnosti je opisao kao ogroman gubitak, praktični, inte- u ovome predavanju. lektualni i kreativni, za sve nas (Snow, 2012). Da STEAM istovremeno afirmira STEM, ali i umjet- I arts integration i STEAM i znanoumjetnost ba- se taj jaz osjećao tijekom cijelog 20. stoljeća kao i ničko i humanističko područje. Ipak, ono što ga u ziraju se na mogućnostima povezivanja znanosti to da nas je uveo u novo tisućljeće nešto je s čime odnosu na natjecateljski nastrojen STEM čini su- i umjetnosti za koje u povijesti možemo pronaći bi se složili mnogi. Prilikom opisivanja koncepta štinski drugačijim jest to što se ne odnosi samo brojna uporišta. Kada je riječ o trasiranju povije- znanoumjetnosti Edwards (2010) je u već uznapre- na paralelno jačanje kompetencija iz različitih snih ishodišta spomenutih integrativnih koncepa- dovalom 21. stoljeću konstatirao da se ta podjela područja, kako se STEM još uvijek često shvaća, ta u 20. stoljeću, najčešće se u literaturi spominju još uvijek snažno osjeća u kulturnim institucijama nego naglašava potrebu za povezivanjem različitih dva imena. S jedne strane to je John Dewey koji i na sveučilištima. Ipak, svaku konstrukciju, tako i područja u svrhu rješavanja složenih problema je u svom poznatom djelu Umjetnost kao iskustvo ovaj dualizam, treba staviti u povijesni kontekst. prilikom čega do izražaja dolaze kreativni proces, (1934) napisao da je način na koji se umjetnosti Rossi-Linnemann i de Martini (2019) primjećuju da suradnički rad i razvoj transdisciplinarnog mišlje- pristupa u odgoju i obrazovanju toliko udaljen od je u doba kada je Snow osmišljavao dvije kulture nja (Đira, 2023). Te i druge STEAM-ove kvalitete u onoga što obično povezujemo s idejom školova- javnost još uvijek bila opterećena povezivanjem srži su svakog suvremenog pedagoškog pristupa nja da nas svaki prijedlog učenja i poučavanja u (prirodoslovne) znanstvene zajednice s pojavom usmjerenog na stalno promišljanje u relacijama u sprezi s umjetnošću odbija. Taj stav koji je prišio nuklearnog oružja i Drugim svjetskim ratom kao i svrhu stvaranja što slojevitijeg konteksta u odnosu svojim suvremenicima dalje je objasnio kao poslje- to da se Snow svojom provokacijom zapravo bo- na konkretni sadržaj koji se istražuje, bilo u razredu dicu onoga što se pod odgojem i obrazovanjem rio za dostojanstvo prirodnih područja znanosti u ili muzeju. Slojevitim kontekstom nastaje bogat- tada poimalo, a odnosi se na primjenu metoda svijetu koji je intelektualno još uvijek bio snažno stvo veza čijim se preustrojem onda otvaraju ne- koje isključuju maštu i ne dotiču se ljudskih želja definiran humanističkom perspektivom. brojene mogućnosti za kreativnost. U oblikovanju i osjećaja (Dewey, 1980). I dok se kritizirajući od- svojih aktivnosti toga su svjesni i učitelji i muzejski gojno-obrazovni sustav svoga vremena Dewey Naravno da se to ubrzo promijenilo, čak se i djelatnici koji su i prije pojave STEAM-a podupirali iz svoje humanističke pozicije snažno zalagao za STEM kao noviji koncept, usmjeren između osta- 1. Plenarna predavanja 13 log na promociju prirodnih znanosti u odgoju i tner u ostvarivanju tih veza od 1976. godine. Već i pojavio otprilike u isto vrijeme kada i PISA istraži- obrazovanju, često povezuje s jednim događajem ta godina svjedoči o dugom kontinuitetu očito po- vanja Organizacije za ekonomsku suradnju i razvoj baš iz pedesetih godina 20. stoljeća. Riječ je o lan- stojane težnje za jačom prisutnošću umjetničkog (OECD) koja su se počela provoditi 2000. godine siranju sovjetskog Sputnika u orbitu 1957. godine i humanističkog područja u odgoju i obrazovanju (vidi Đira, 2023). Iz ove se naknadne perspektive (Donelly, 2019, prema Đira, 2023), s time da trebam (kao i o vezi odgojno-obrazovnog i kulturnog sek- te godine mogu shvatiti i kao važan događaj za napomenuti kako su se inicijative usmjerene na tora), ali trebam napomenuti da se arts integrati- početak snažnije afirmacije umjetničkog i huma- razvoj tih područja u SAD-u javile i ranije. Spomi- on ipak razvijao tijekom dužeg perioda. Krakaur nističkog područja, i to iz razloga što je standardi- nju ih Chesky i Wolfmeyer (2015), onda i povezuju (2017, prema French, 2023) bilježi više njegovih zacija, neprikladna za ta područja, uskoro počela s institucionalnom podrškom tim područjima u faza od dvadesetih godina 20. stoljeća naovamo dobivati i svoje prve kritike kojima se ukazivalo vidu dokumenta National Defense Education Act koje ugrubo dijeli na njih nekoliko obilježenih dr- i dalje ukazuje na to da je odgoj i obrazovanje izglasanog u američkom Kongresu 1958. godine. žavnom podrškom umjetnosti i periode u kojima mnogo više od mjerljivih rezultata postignutih na Pomak prema trendu koji će se s 21. stoljećem se arts integration držao na životu zahvaljujući en- takav način. Waks (2021), oslanjajući se u svojoj iskristalizirati kao STEM pretvorio je umjetničko i tuzijazmu pojedinaca. French (2023) ističe da je u kritici na Deweyja, ističe kako je problem sa stan- humanističko područje u ona za čiju će se afirma- SAD-u takva situacija i danas, kada arts integration, dardiziranim testovima u tome što, čim se uvedu, ciju ubuduće trebati snažnije zalagati. Kao poje- u sjeni standardiziranih testova, uglavnom počiva prevladaju, pretvarajući učitelje kao kreatore na- dince koji su to aktivno činili mogu osim Deweyja na uspješnim lokalnim suradnjama škola i učitelja stavnog procesa koji se prilagođavaju potrebama istaknuti Herberta Reada koji je svojim djelom Ob- s jedne i različitih organizacija, mahom onih u kul- svakog učenika u puke pratitelje recepata opsjed- razovanje kroz umjetnost (1943) snažno utjecao na turi, s druge strane. nute brojkama. razvoj suvremene likovnopedagoške prakse, ali i mnoge druge. U kontekstu razvoja STEAM-a Sousa Standardizirane testove u odgoju i obrazovanju Vezano za STEM i njegovo pragmatično shva- i Pilecky (2018, prema Đira, 2023) posebno spomi- sam kao suprotnost arts integration u prethodnoj ćanje kao običnu promociju četiri posve različita nju Howarda Gardnera i Maxine Green. Što se tiče rečenici posebno naglasila, i to iz razloga što je područja ugrađena u kraticu (ne i prožimanje tih arts integration, i on se kao koncept uklapa u drugu nemjerljivost ishoda u umjetnosti standardizira- područja prilikom učenja i poučavanja) trebam polovicu 20. stoljeća. Goldberg (2021) ga opisuje nim testovima možda i jedan od razloga njezinog spomenuti Marka Sandersa kao znanstvenika koji kao pristup učenju i poučavanju pomoću strategija zanemarivanja u odgoju i obrazovanju, ne samo je u svom utjecajnom radu STEM, STEM Educa- tipičnih za učenje i poučavanje u umjetničkom u SAD-u. Ipak, u SAD-u to je posebno vidljivo na tion, STEMmania iz 2009. godine ukazao baš na području kojim se umjetnost u nastavi na poseban primjeru jednog krovnog odgojno-obrazovnog tu potrebu za prožimanjem područja. Nekoliko način povezuje s drugim nastavnim predmetima. dokumenta poznatog pod nazivom No Child Left godina kasnije, iz perspektive umjetnika i dizaj- U nastavku svog teksta nudi i učestaliju definiciju Behind Act (NCLB) iz 2001. godine koji je, kako nera zainteresiranog za tehnologiju, integraciju za arts integration poznate vašingtonske kulturne piše French (2023), svojim inzistiranjem baš na kao imperativ za postizanje inovacija na svoj je institucije The Kennedy Center koja je, kako piše standardiziranim testovima iz matematike, prirod- način istaknuo John Maeda, autor rada STEM + na njezinim službenim internetskim stranicama (n. nih znanosti i čitanja umjetnost gurnuo u drugi A = STEAM iz 2013. godine, objavljenog u prvom d.) i na drugim mjestima (vidi Duma & Silverstein, plan. Zanimljivo je što se u literaturi taj dokument broju časopisa The STEAM Journal. U sljedećim je 2014, prema Đira, 2023), učiteljima i školama par- često povezuje s jačanjem STEM-a kao i to da se godinama STEM to STEAM pokret u SAD-u uzeo 1. Plenarna predavanja 14 maha, tako da se mjesta za njegovu implemen- znije muzeje. Iznosi tako dva slučaja, jedan vezan krivudavim putovima kojima dolazi do kreativnih taciju našlo i novom američkom krovnom odgoj- za snalaženje znanstvenika Mauricea Bernarda u rezultata. Štoviše, u kontekstu nekih umjetničkih no-obrazovnom dokumentu iz 2015. godine pod znanstvenom laboratoriju pariškog Louvrea kao radova poput land art-a Richarda Longa ili akcija naslovom Every Student Succeeds Act (ESSA) (Đira, umjetničkog muzeja, drugi vezan za minhenški Josepha Beuysa procesualnost je posebno nagla- 2023). Deutsches Museum, jedan od najpoznatijih mu- šena, do te mjere da su krajnji materijalni rezultati Paralelno s razvojem integrativnog odgoja i zeja znanosti i tehnologije na svijetu, i inicijative koji iz tih radova proizlaze, poput fotografija i vi- obrazovanja vezanog za područja STEM-a, onda i Petera Fehlhammera, ravnatelja te ustanove koji deo zapisa, prvenstveno dokumentacija o realizira- STEAM-a razvijao se još jedan koncept, tzv. znano- je različitim programima nastojao privući umjet- nom kreativnom procesu. Izjednačavanje procesa i umjetnost koja se našla u naslovu istoimene knjige nike u muzej, ali ne kako bi ih tamo učinio fizički rezultata u umjetničkom istraživanju, ali i u istraži- Davida Edwardsa iz 2008. godine. On je integraciji prisutnima nego kako bi uz njihovu pomoć po- vanju općenito nije ništa novo i opet nas vraća na znanosti i umjetnosti pristupio šire, ne samo ve- taknuo posjetitelje da na drugačiji način razmiš- Deweyja, konkretno na njegovu promociju učenja zano za odgojno-obrazovni sustav, polazeći od ljaju o znanosti. Umjetnost je u muzeju znanosti kroz iskustvo vezano za što Madden (2016, para osnovnih procesa koji se kod nas odvijaju prilikom i tehnologije vidio dakle kao provokatora. Da je 13) izdvaja jedan njegov citat koji otprilike glasi osmišljavanja novih ideja, a pri čemu naše misli Fehlhammer svoju viziju dijelio s drugima, jasno ovako: „Odgoj i obrazovanje moraju biti osmišljeni često izlaze iz okvira jedne discipline i prelaze u je iz općeg povećanja interesa za prisustvom um- kao stalna rekonstrukcija iskustva pri čemu su pro- druge. Taj je proces opisao kao translaciju ideja jetnosti u muzejima znanosti i tehnologije, a čemu ces i cilj odgoja i obrazovanja jedno te isto.“ Takva koju je povezao s kreativnošću, a da se kreativnost je posvećeno više publikacija objavljenih proteklih su zapažanja vrlo važna i stoga što afirmacijom može potaknuti promjenom perspektive smatrao godina u kojima se nude različiti modeli takve su- kreativnog procesa afirmiraju jedan njegov sastav- je još Joy Paul Guilford koji je u svoja početna istra- radnje. Rossi-Linnemann i de Martini (2019) pri- ni dio koji i nije osobito popularan danas, a to je živanja kreativnosti među njene moguće fakto- mjerice pišu da umjetnost u takvom muzeju, osim greška. Needles (2020) vezano za STEAM piše da re uvrstio i reorganizaciju odnosno redefiniciju što može provocirati kao pomalo uznemirujući se kreativnost ne može promicati bez da se prigrli (Guilford, 1950). I Edwardsova translacija ideja i element koji potiče diskusiju, imaginaciju i samo- neuspjeh koji je dio svakog procesa, onda i to da Guilfordovo naglašavanje važnosti redefinicije refleksiju, može u njima biti prisutan i suptilnije; je izbjegavanje neuspjeha, koje nas drži dalje od u kontekstu kreativnosti upućuju na to da je za kao narativni alat i/ili partner u edukaciji. rizika, u sigurnom i poznatom području, zapravo inovaciju potrebno razmišljati šire, u relacijama, i jednako izbjegavanju napretka. Na slikovit način stalno mijenjati pozicije iz kojih sagledavamo isti tu neminovnost neuspjeha dočarava Srića (2017) u problem. Štoviše, ta nam promjena pozicija, piše Karakteristike STEAM-a i mogućnosti svojoj interpretaciji lateralnog mišljenja po Edwar- Schnugg (2019), pomaže da dobijemo nove uvide njegove primjene u školama i du de Bonu. To čini na primjeru pomalo apsurdne i u vlastite profesije. muzejima priče o kuhanju čaja na kraju koje zaključuje da iako će razmišljanju u širinu, punom asocijacija i Edwards (2010) te različite mogućnosti produk- U uvodnom dijelu sam kao karakteristike STE- propitkivanja, racionalni ljudi zamjeriti njegovu tivnog povezivanja znanosti i umjetnosti opisuje AM-a izdvojila kreativni proces, suradnički rad i nepredvidljivost, to je još uvijek jedini put koji će na brojnim primjerima, s time da su možda naj- razvoj transdisciplinarnog mišljenja. Kreativni pro- s vremena na vrijeme rezultirati inovacijom. slikovitiji oni vezani za kulturne institucije, preci- ces je usko vezan za umjetnost, poznatu po svojim Naravno da je inovacija poželjna, čak je svoje- 1. Plenarna predavanja 15 vrsna krilatica svake odgojno-obrazovne strate- naravno da STEAM ni u školama ni u muzejima ne uzot u filmu Tajna Picasso (1956) snimao umjetni- gije danas, ali ako se promatra na sterilan način, treba počivati samo na kadrovski i logistički zah- ka prilikom izvedbe njegovog umjetničkog rada. kao rezultat odvojen od procesa, ostaje samo to tjevnim projektima. Parcijalno, ili čak u potpunosti, Nevezano za fotografiju, film i video, kao primjere – krilatica. Učitelje i nastavnike bih stoga svakako povezujući sadržaje iz umjetnosti i znanosti, može- mogu spomenuti još istraživanje optičkog mije- ohrabrivala u tome da prilikom planiranja svojih mo ga u svoje nastavne i muzejskopedagoške ak- šanja boja koje nekad provodim sa studentima, nastavnih aktivnosti od ishoda budu, koliko mogu, tivnosti implementirati svakodnevno. Ako polazim naslanjajući se opet na jedno diplomsko istraživa- fleksibilni, kako bi prilikom realizacije tih aktivnosti od sebe, poput mnogih nastavnika iz umjetničkog nje (vidi Gagula, 2021) i radionicu STEM i ART idu ostalo dovoljno prostora za divergentna lutanja. područja svoj umjetnički rad vežem za nastavni, skupa! (vidi Đira, 2023). Tu bih radionicu posebno Što se muzeja tiče, naglasak na iskustvu snažno a što bi značilo da mnogo mojih nastavnih aktiv- istaknula jer se STEAM u njoj ogledao i u suradnji podcrtava njegovu tradicionalnu ulogu u odgoju nosti izvire iz mojih umjetničkih interesa, tako i kolega iz različitih područja, onda i u suradničkom i obrazovanju jer muzeji su ti u koje još uvijek ne STEAM koji me prvi put zainteresirao u trenucima radu studenata koji su radionici prisustvovali, a dolazimo po rezultate nego kako bismo u njima kada sam naišla na objektivne poteškoće prilikom čemu STEAM u osnovi teži. Kada je riječ o muze- nešto doživjeli. realizacije nekih svojih umjetničkih ideja. Kao ilu- jima, naravno da STEAM često prizivaju umjetnici straciju mogu navesti način na koji sam pristupila u čijim je istraživanjima veza između umjetnosti i Suradnički rad se STEAM-om isto podupire i za izradi DIY libela za svoj umjetnički rad Mirno more znanosti posebno naglašena. Prije više godina se njega se uzori opet mogu naći u umjetnosti, po- (2019), zatim svoje pokušaje izvedbe recepta za u zadarskoj Kneževoj palači jednom takvom izlož- sebice glazbi, kazalištu, filmu. Osobno je smatram bioplastiku ( Recept za održivi grad, 2020/2021) kao bom predstavio Davor Sanvicenti ( Rubna titranja, onom karakteristikom STEAM-a koju je, kada je i istraživanje mogućnosti uporabe PLA plastike kao 2019) koju sam posjetila sa studentima. Ipak, inici- riječ o planiranju aktivnosti od strane učitelja i na- filamenta za 3D printer u izvedbi skulptura ( Spring jativa ne treba biti uvijek umjetnička. Polazišta za stavnika, možda najteže ispoštovati jer suradnički Window, 2023, Superjunak u nastajanju, 2023, De- suradnju umjetnika i znanstvenika u muzeju mogu rad u školama podrazumijeva složeno međusobno partures and Arrivals, 2023). kretati od znanosti. usklađivanje kolega iz različitih područja koji su vezani svojim dnevnim rasporedima, ponekad i na Vezano za moj nastavni rad, naravno da se za Vezano za Hrvatsku poznate su primjerice skul- više škola. Učitelje i nastavnike stoga treba podr- implementaciju STEAM-a najpodatnijim pokazalo pture Ivana Fiolića u Muzeju krapinskih neander- žavati u ostvarivanju takvih suradnja kad im se za istraživanje onih umjetničkih formi poput fotogra- talaca. to ukaže prilika, s time da više mogućnosti, s obzi- fije, filma i videa kod kojih su veze između umje- Transdisciplinarnost kao osobitost STEAM-a rom na način na koji im je organizirana nastava, za tnosti i znanosti neraskidive. Mogu spomenuti više navodim posljednju jer se odnosi na ono što iz to imaju učitelji razredne nastave (Đira, 2023). Uz pokušaja izvedbe cijanotipije na što me prva pota- kreativnog procesa i suradničkog rada proizlazi. njih važno je spomenuti odgojitelje u ustanovama kla studentica koja ju je uklopila u svoje diplomsko Doduše, u odnosu na multidisciplinarnost i inter- ranog i predškolskog odgoja i obrazovanja kod istraživanje (vidi Matić, 2018) i eksperimentiranje disciplinarnost teže ju je opisati kao što je proži- kojih je integracija svakodnevno polazište. Kada s dugom ekspozicijom (vidi Đira & Vrkić, 2019). manju općenito teško odrediti granice. Toš (2021) je riječ o muzejima, suradnja je organizacijski isto Vezano za film i video mogu izdvojiti jedan primjer nudi jednu njenu radnu definiciju prema kojoj je često zahtjevna, osobito ako se fokusiramo na već koji trenutno provodim sa studentima, a odnosi se opisuje kao krajnje uključivi pristup, usmjeren na spomenute primjere koje ističe Edwards (2010), ali na istraživanje načina na koji je Henri-Georges Clo- sveobuhvatno rješavanje problema pri čemu je 1. Plenarna predavanja 16 stalna interakcija između svih uključenih sudionika Zaključak humanističko područje, ali ne radi se o tome da prisutna od početka do kraja. U nastavku teksta pojedine discipline trebaju biti jače u odnosu na pak konstatira da iako se zahtjevi za ostvariva- STEAM, kako je opisan ovim predavanjem, čini neke druge nego da nam je naprosto potrebna šira njem transdisciplinarnosti sve češće izražavaju, se pomalo raspršenim pojmom koji možda priziva perspektiva koju su zagovarali Dewey i mnoga sto- izostaje njezina provedba u praksi za što navodi potrebu za nekom vrstom formalnog uokviravanja ljeća prije njega. Osvrćući se na prošlost Edwards više razloga, a kao prvi ističe naše tradicionalno u vidu novog nastavnog predmeta i sl., ali to je (2010) piše da u danima kada je znanost tražila pra- vezanje za pojedine discipline. Nasuprot takvom zadnje što bi trebalo učiniti jer bi takvi pokušaji vila, umjetnik istinu, postojala je svježina, ranjivost, shvaćanju transdisciplinarna suradnja počiva na samo doprinijeli daljnjem rastakanju naših odgoj- postojalo je iznenađenje. Mišljenja sam da STEAM otvorenosti koja je, mogu dodati, i u izvornom no-obrazovnih sustava. Upravo suprotno, kada to oživljava i danas, afirmirajući odgoj i obrazova- kodu STEAM-a. Ako se vratim na Edwardsa (2010) govorimo o STEAM-u, govorimo o onome što smo nje u svojoj slojevitosti. Jasno je da je uloga muzeja i njegovu translaciju ideja, istaknula bih još da se izgubili onoga trena kada smo rezultatima dali u tom smislu velika, a što se naših učionica tiče, i transdisciplinarnost kod STEAM-a ne očituje samo prednost pred iskustvom učenja i poučavanja i one se itekako mogu nadahnjivati takvom i sličnim u suradnji. Ishodište za nju javlja se već u prirod- stoga ga uz arts integration i znanoumjetnost prije integracijama koje u konačnici učenike treniraju za nim tokovima naših misli koje u suštini nisu ogra- vidim kao svojevrsnog poziva na promjene nego ono što se od aktivnih građana danas i očekuje; ničene okvirima pojedinih disciplina. Štoviše, žive kao dobitnu formulu. Činjenica jest da slovom A uključivost i suradnju u suočavanju sa složenim od asocijacija i veza. STEAM promovira zapostavljenu umjetnost, a i suvremenim izazovima. Bibliografija Chesky, N., & Wolfmeyer, M. (2015). Philosophy of STEM Education. Palgrave Macmillan. https://doi.org/10.1057/9781137535467 Dewey, J. (1980). Art as Experience. Perigee Books. Đira, M. (2023). About STEAM and Possibilities of Its Application in the Teaching Process from the Perspective of Fine and Visual Arts. Croatian Journal of Education, 25 (1), 9-41. https://doi.org/10.15516/ cje.v25i1.4660 Đira, M., & Vrkić, M. (2019). Istraživanje suvremene umjetnosti kao nastavni projekt. In Balić Šimrak, A., & Županić Benić, M. (Eds.), Zbornik radova. 1. međunarodna umjetničko- znanstvena konferencija (pp. 49-64). Učiteljski fakultet Sveučilišta u Zagrebu. https://ed2.ufzg.hr/ACE/BOOK_OF_PAPERS_ACE_2019.pdf ISBN 978-953-8115 Edwards, D. (2010). Artscience. Harvard University Press. https://doi.org/10.2307/j.ctv1ns7ms1 French, S. (2023). A Deeper Look at Arts Integration in the Context of Educational Research and Theory. In Goering, C. Z., Pham, H. K., & Hackett-Hill, K., French, S. (Eds.), A Primer on Arts Integration (pp. 187-190). Information Age Publishing. Gagula, K. (2021). Istraživanje poentilističkog načina slikanja i slikanja po principima akcijskog slikarstva (urn:nbn:hr:162:717405) [Master‘s Thesis, University of Zadar]. Digitalni repozitorij Sveučilišta u Zadru. https://repozitorij.unizd.hr/islandora/object/unizd%3A5297 Goldberg, M. (2021). Arts Integration (6th ed.). Routledge. https://doi.org/10.4324/9780367809805-2 Guilford, J. P. (1950). Creativity. American Psychologist, 5(9), 444–454. https://doi.org/10.1037/h0063487 1. Plenarna predavanja 17 Madden, J. C. (2016). To Realize Our Museums‘ Full Potential. In Nichols, S. K. (Ed.), Patterns in Practice (section 1, ch. 6). Routledge. https://doi.org/10.4324/9781315422893 Matić, A. (2018). Medij fotografije u nastavi likovne kulture (urn:nbn:hr:162:018029) [Master‘s Thesis, University of Zadar]. Digitalni repozitorij Sveučilišta u Zadru. https://repozitorij.unizd.hr/islandora/ object/unizd%3A2801 Needles, T. (2020). STEAM Power. International Society for Technology in Education. https://www.google.hr/books/edition/STEAM_Power/qc-CEAAAQBAJ?hl=hr&gbpv=1&dq=STEAM+power+need les&printsec=frontcover Rossi-Linnemann, C., & de Martini, G. (2019). Introduction. In Rossi-Linnemann, C., & de Martini, G. (Eds.). Art in Science Museums (ch. 2). Routledge. https://doi.org/10.4324/9780429491597 Schnugg, C. (2019). Creating ArtScience Collaboration. Palgrave Macmillan. https://doi.org/10.1007/978-3-030-04549-4 Snow, C. P. (2012). The Two Cultures. Cambridge University Press. https://doi.org/10.1017/CBO9781139196949 Srića, V. (2017). Sve tajne kreativnosti. Kako upravljati inovacijama i postići uspjeh. Algoritam. The Kennedy Center. (n. d.). Changing Education Through the Arts Schools. https://www.kennedy-center.org/education/networks-conferences-and-research/networks-and-strategic-leadership/ceta- -schools/ Toš, I. (2021). Interdisciplinarity and Transdisciplinarity – Problems and Guidelines. Collegium antropologicum, 45 (1), 67-73. https://doi.org/10.5671/ca.45.1.8 Waks, L. J. (2021). John Dewey and the Cult of Efficiency. In Avila, J., Ring, E., Rud, A. G., & Waks, L. (Eds.), The Contemporary Relevance of John Dewey’s Theories on Teaching and Learning (section 1, ch. 1). Routledge. https://doi.org/10.4324/9781003108146-2 1. Plenarna predavanja 18 Dostopnost muzejev za vse Mateja Meh, Ana Linasi, CVIU Velenje CVIU Velenje mateja.meh@cviu-velenje.si ana.linasi@cviu-velenje.si Povzetek: Opredelili bova dostopnost muzejev z vidika različnih skupin oseb s posebnimi potrebami (gluhe in naglušne osebe, slepe in slabovidne osebe, gibalno ovirane osebe, osebe z motnjo v duševnem razvoju, osebe z avtističnimi motnjami, osebe z govorno jezikovnimi motnjami, osebe s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, osebe s čustvenimi in vedenjskimi motnjami). V nadaljevanju se bova osredotočili na vidik dostopnosti informacij s pomočjo lahkega branja. V tem okviru bova predstavili primere dobre prakse iz tujine in Slovenije (Muzej na Velenjskem gradu in Muzej premogovništva Slovenije). 1. Plenarna predavanja 19 Etika za otroke gre v muzeje/galerije: kako s pomočjo obiska muzeja/galerije otroku pomagati razvijati etičnost? / Ethics for children goes to museums/ galleries: how to help children develop ethics through museum/gallery visits? Dr. Smiljana Gartner, Univerza v Mariboru smiljana.gartner@um.si Povzetek: Muzejska, galerijska etika je presečišče mnogih raznovrstnih etik: od profesionalne etike, poslovne etike, marketinške etike pa vse do izobraževalne etike. S slednjo se srečamo predvsem pri muzejski etiki razstav. Naravna, kulturna in znanstvena dediščina, razstave z občutljivimi temami in dilemami, predmeti in primerki sami, njihovo pridobivanje ter še veliko drugega, je lahko del programov družbeno odgovornih muzejev, ki otrokom pomagajo pri razumevanju, preiskovanju etike na manj šolski in manj tradicionalni način. Otroci lahko spoznajo pomen etičnega ravnanja, vpliv na njihovo življenje in življenje drugih, lahko usvajajo kritično mišljenje in etično razumevanje, presojanje in uporabo. Muzeji in galerije imajo tako pomembno vlogo pri moralni vzgoji in jih lahko obravnavamo kot moralne posrednike, ki omogočajo otrokom prepoznavati in preiskovati etične dileme. Abstract: Museum/gallery ethics is the intersection of many different ethics: from professional ethics, business ethics, marketing ethics to educational ethics. The latter is encoun-tered especially in the museum ethics of exhibitions. Natural, cultural and scientific heritage, exhibitions with sensitive themes and dilemmas, the objects and specimens 1. Plenarna predavanja 20 themselves, their acquisition, and much more can be part of socially responsible museum programmes that help children to understand, to inquire ethics in a less school- -like way and in a less traditional teaching way. Children can learn about the importance of ethical behaviour, the impact on their own lives and the lives of others, they can develop critical thinking and ethical understanding, judgement and application. Museums and gal eries thus play an important role in moral education and museum educators can be seen as moral agents that with facilitation help children to recognize and to inquare ethical dilemmas. Uvod (razlika po spolu, po kategorijah ...), spoštovanje Zakaj? mnenja vseh muzejskih delavcev in javnosti. Mu- Etika je področje filozofije, ki se ukvarja z mo- zeji in etika so tako večplastno povezani, žal pa se Otroci svoje čudenje še vedno, ne le morejo, ralno dobrim, moralno slabim, z etičnim oz. ne- z vprašanji etike najpogosteje pričnemo ukvarjati temveč tudi hitro in intenzivno izražajo, če le ima- etičnim delovanjem na splošno. Z razširjanjem takrat, kadar nastane konkreten problem, po mo- jo občutek, da je to dovoljeno, celo zaželeno. Za svoje vloge (socialne, kulturne, finančne) se so- žnosti javen. Ker pa so etične dileme že po svoji čudenjem pride želja oz. motivacija po preisko- dobni muzeji soočajo s številnimi izzivi. Tudi s filo- naravi kompleksne in občutljive, bi bilo dobro, vanju, vprašalnici zakaj in kako ter filozofiranje, zofskimi: s spoznavnimi, ontološkimi in z etičnimi. če se s filozofijo oz. etiko pričnemo ukvarjati že razmišljanje. Poučevanje, ki ga nudijo muzeji s svo- Etika je področje filozofije, ki se ukvarja z moralno mnogo prej. jimi zbirkami in programi, je, tako Vallance, manj dobrim, moralno slabim, z etičnim in neetičnim Icomov kodeks (Icom Kodeks, 2005) muzejske strukturirano, manj kontrolirano, bolj odprto za delovanjem posameznika za dobro posameznika etike ne določa de facto etike in razlage etičnih individualne interese, a je težje ocenjevanje kot ali za dobro skupine. Muzejsko etiko lahko raz- pojmov, določa pa minimalne standarde vedenja poučevanje v šoli. (Vallance, 2003, str. 12) Glede delimo na poslovno etiko, izobraževalno etiko, in delovanja, za katere naj bi si prizadevali mu- na to, da se muzejsko izobraževanje lahko raz- svetovalno etiko in marketinško etiko, ki se izra- zejski delavci. Prav tako določa, kaj lahko javnost likuje od izobraževanja v šoli, saj je lahko manj žajo pri muzejski etiki razstav(ljanja). Slednja pa pričakuje od muzejskega poklica. Predvsem 3. in 4. formalno, manj tradicionalno, nam daje možnost se izraža pri občinstvu skozi izobraževanje, okolje, poglavje se dotikata izobraževalne vloge javnosti, povezovanja, sodelovanja in ustvarjanja varnega marketing in storitev (Huang in Chian, 2007, str. saj govorita o odgovornosti do razlage, do vre- prostora za vse vključene, kjer se lahko odpirajo 374). Če zapišemo natančneje, muzejska etika se dnotenja in do spodbujanja razumevanja dokazov različna vprašanja, se spodbuja razmislek in raz- nanaša na: vključevanje javnosti in javno korist; ter uveljavljanja naravne in kulturne dediščine. prava s presojanjem. V takšnem varnem prostoru na zbirke in spoštljivo upravljanje z njimi; na način Vprašanje pa je, koliko takšen kodeks pomaga pri pa se lahko ukvarjamo tudi z občutljivimi temami, predstavljanja in interpretacije zgodovine, kultu- razvijanju etične občutljivosti vseh vpletenih. si zastavljamo etična vprašanja in odpiramo etične re, identitete; na dostopnost in vključevanje vseh V nadaljevanju bomo razmišljali o tem, na ka- dileme, spodbujamo skupni razmislek, razpravo s glasov; na restitucijo in repatriacijo; na pregle- kšen način, kaj in zakaj bi lahko razvijali etiko oz. presojanjem in vrednotenjem. Muzeji so torej lah- dnost in odgovornost glede svojih praks, virov občutek za etičnost pri otrocih, s tem pa morda ko kot moralni izobraževalci, kot moralni akterji, a financiranja in postopkov odločanja. Prav tako tudi spodbudili razmišljanja o etiki pri vseh mu- paziti moramo, da ni posledica tega moraliziranje, je del etike vprašanje plačila muzejskih delavcev zejskih delavcih in širši javnosti. ki prej naleti na odpor kot na sprejemanje – tako 1. Plenarna predavanja 21 pri otrocih kot pri mladostnikih. Pa tudi odraslih. Birch (2018) zapiše, da primarna izkušnja razstave cev. Rovšnik (2019) trdi, da spodbujanje javnosti, Otroci in mladostniki se namreč ne pridejo v mu- ni več objekt, temveč vmesnost. Ne objekt, ne da aktivno sodeluje z muzejem, ni za zahodno, zej učit, temveč pridejo po vsebino, po izkušnjo, subjekt, primarna izkušnja je relacija, je fenomen, predvsem anglosaško kulturno okolje nič novega. kar pomeni spremembo paradigme: danes otroke ki vodi v dojemanje muzejev kot izkustvenih pro- Spodbujanje sodelovanja obiskovalcev »izhaja iz dojemamo kot aktivne udeležence, izvedence svo- storov. S tem pa že prehajamo na vprašanje, kako ideje o ustanovi, osredotočeni na javnost, iz ideje, jih lastnih življenj in kompetentne posameznike, to doseči v praksi. da obiskovalci sami gradijo svoje lastne pomene ki delijo svoje mnenje in poglede. (James Prout, iz kulturnih doživetij in iz ideje, da lahko glasovi 1997, v Dockett, Main, Kelly, 2011, str. 15) Preisko- uporabnikov sporočajo informacije in poživljajo vanje etike v muzejih je torej lahko drugačen način Kako? oblikovanje projektov in javnih programov«. Kaj in drugačen prostor pri spoznavanju pomena etič- to pomeni, ko govorimo o otrocih in etiki? nega ravnanja. Prav tako lahko pri tem otrokom V knjižnici so knjige, tišina …, na športnem sta- pomagamo razvijati veščine kritičnega mišljenja, dionu glasba, navijanje …, vsaka omenjena stvar Ni cilj postaviti se in vse na nivo otroka, ni cilj jih spoznavati s pomenom etičnega ravnanja, ki ima svoj namen, vsebino, pričakovanja, obnašanje, v izdelavi igralnic-muzejev, saj smo tako še vedno vpliva na njihovo življenje in življenje drugih. pravila. Muzeji so stavbe s sobami, kjer so za ste- osredotočeni zgolj na predmet ali na subjekt. Če Še več, nekateri avtorji trdijo, da bi muzeji lah- klom, za vrvicami, na vrvicah, na stenah predmeti, želimo krepiti vmesnost, fenomen, relacijo, ki bo ko uresničili svoj potencial kot nosilci sprememb ki jih gledamo, včasih poslušamo. Gotovo pa se spodbudila prepoznavanje, razmišljanje, presoja- pri spodbujanju socialne vključenosti, enakosti, jih ne dotikamo. John Dewey, filozof in eden naj- nje etičnih značilosti, dilem, lahko dovolimo, da poštenosti in človekovih pravic, tako znotraj kot pomembnejši pedagogov 20. stoletja, je kritiziral sede na tla, da leže, da mu podaš dnevnik zapiso- zunaj institucije. (Marstine, 2011) Hein pripisuje tradicionalne muzeje, tako kot je kritiziral tradi- vanja, kaj v posamezni sobi misli, kaj čuti, fotoa- muzejem institucionalno moralo, ki presega oseb- cionalne šole. Menil je, da si javnost predstavlja parat. Lahko eksperimentiramo s številom ekspo- no in poklicno etiko, saj trdi, da muzeji sicer nimajo muzeje (in šole) kot zaprašen prostor, zapolnjen z natov v prostorih, z osvetlitvijo, s pregradami, z vesti, imajo pa možnost moralnega posredovanja: vrstami predmetov, ki so lepo katalogizirani, toda glasbo, vonjem itd. socialno vključevanje, radikalno preglednost in brez interakcije, ki bi animirala védenje. (Hein, skupno skrbništvo nad dediščino. 2004, str. 420) Lahko bi odgovorili, da animiramo To pa pomeni, da bi morali ubirati različne pri- lepo vedênje, ki pa je prej v obliki izobraževanja, Kaj in kako etika? stope, z veliko pozornostjo na odzivu udeležencev, poučevanja, prisiljevanja, kot v obliki spoznavanja, ki si danes ne želijo informacij, ki so z digitalizacijo preiskovanja in razumevanja. »Izobraziti jih« vzpo- Obravnavanje etičnih tem v muzejskem izobra- dobesedno na dosegu roke, temveč vsebino ali stavlja neenakovreden superiorno – inferioren od- ževanju otrok vključuje premišljene strategije in kontekst. Tisti, ki želijo biti vključeni, čudeči se, ki nos, enosmerno komunikacijo od izobraženega k prakse. Tukaj je nekaj pristopov: jih čudenje stimulira, da preiskujejo, ki ne želijo tistemu, ki ga moramo izobraziti, slednji je v vlogi Etični kodeksi: spodbujanje spoznavanja in zgolj gledati, ker lahko gledajo po najrazličnejših pasivnega prejemnika. Muzeji ponujajo možnost razumevanja etičnega delovanja, spoštljivega in spletnih platformah, temveč tudi čutiti, vonjati, različnih, netradicionalnih pristopov, dvosmerno odgovornega obnašanja v muzejih. slišati, torej, doživeti, tisti si želijo vsebino. Širša komunikacijo, relacijo, vključevanje in sodelova- Pripovedovanje zgodb in igranje vlog: slike, publika si želi kontekst, osnovno interpretacijo. nje vseh, veliko pozornost na odzivu udeležen- skulpture, predmeti, predstave so stimuli, kjer se 1. Plenarna predavanja 22 lahko otroci srečujejo z ustvarjenimi zgodbami, z sebnosti podatkov. Tudi sodobne (etične) teme, muzej vs. šola. Tukaj so tudi starši, skrbniki, ki po naracijami in se dotikajo etičnih dilem. Te zgodbe kot so podnebne razmere, se dotikajo muzejev in podatkih tujih raziskav prednjačijo pri obiskih z otrokom omogočajo raziskovanje različnih per- otrok: ekstremni vremenski pojavi ogrožajo mu- otroki. Pa tudi otroci , glede na raziskave, raje obi- spektiv, posledic in moralnih odločitev. Igra vlog zejske zbirke. ščejo muzej z družino, saj je manj prilagajanja, več jim pomaga razumeti posledice in etično razmišlja- možnosti, da se sliši njihov glas. nje ter tako razvijajo etično občutljivost. Predstavljena vprašanja so del tem omenjenih Zraven tega moramo spodbujati sodelovanje Vizualna predstavitev vrednot: etična načela in na začetku, saj etične dileme niso radikalno ločene vseh: staršev, učiteljev, vzgojiteljev in skrbnikov vrline (pravičnost, pravica, resnica, ljubezen, pri- po življenjskih obdobjih. Z vsem omenjenim spod- idr. Vse prevečkrat je program narejen zgolj za jaznost, prijateljstvo) so lahko vizualno ali slušno bujamo etično občutljivost, preiskovanje etičnih otroke, učitelji, vzgojitelji, starši, skrbniki pa so predstavljena. S tem stimuliramo preiskovanje elementov, vprašanj, dilem, vrednotenje in odloča- pasivni obiskovalci, če sploh gredo zraven. S tem abstraktnih pojmov, saj izgleda bolj oprijemljivo, nje, kar nam je omogočeno s kritičnim mišljenjem, jih odtujujemo drugega od drugega, ločujemo lahko tudi bolj motivirajoče. ki pa ni vezano na starost. Tisto, kar prilagodimo, so prostore za odrasle in prostore za otroke, prireditve Kontekstualizacija etičnih dilem: uporaba muzej- metode in pristopi, je način sporočanja, način vide- za odrasle in prireditve za otroke. A brez sodelova- skih artefaktov, ki so pridobljeni v različnih obdo- nja. Glede na že omenjeno, lahko imamo drugačno nja, povezovanja, deljenja izkušnje, ne bodo imeli bjih. Preiskovanje tem, kot so socialna pravičnost, učenje, lahko imamo interaktivno učenje oziroma dovolj informacij za nadaljnje razprave (po obisku prisvajanje kulture, vojne, identiteta. bi ga, tako bi dejal John Dewey, morali imeti. In muzeja), kar je pogoj za kontinuiran proces, za Sporne umetnine: umetnost je lahko tudi spor- sicer, a. S spodbujanjem razprav med vrstniki (šole) razvoj etične občutljivosti vseh sodelujočih. na, za nekoga žaljiva, škodljiva. Kako potem uskla- ali odraslimi (starši, stari starši) o etičnih dilemah; b. Nujno je, tako tudi J. Dewey, če želimo sode- diti umetniško svobodo z občutljivostjo za različno S pisanjem, risanjem, fotografiranjem svojih misli, lovanje, vključevanje, preiskovanje in razvijanje občinstvo oziroma, kako narisati črto med cenzuro občutkov, vprašanj, dilem; c. Z oblikovanjem mu- etičnosti, zavedanje, da gre za stalen proces. Če in svobodo. zejskih prostorov, ki bodo spodbudili razmišljanje želimo to doseči, morajo otroci, mladostniki pa Muzejske zbirke in razstave: zagotavljanje razno- o etičnih vprašanjih. Z zavedanjem, da je potrebno tudi odrasli redno, kontinuirano obiskovati muzej like zastopanosti na razstavah in v zbirkah je ključ- okolje speljati v muzej in muzej v okolje. in ne zgolj enkrat na leto kot poseben dogodek. nega pomena. Muzeji se spopadajo z vprašanjem, S tem pa smo na začetku, saj bo to mogoče šele kako in zakaj verodostojno predstaviti marginali- takrat, ko muzej ne bo pasivna institucija, ki posre- zirane skupnosti in vse glasove. Namesto zaključka duje infomacije pasivnim, temveč bo sodelujoča, Ko muzeji digitalizirajo zbirke, se pojavljajo vključujoča institucija, ki si želi večkratnih obiskov vprašanja o dostopnosti, avtorskih pravicah in za- Zdi se, da smo izpostavljali zgolj alternativi: aktivne, čudeče se, raznolike javnosti. 1. Plenarna predavanja 23 Literatura Birch, J. (2018). Museum spaces and experiences for children – ambiguity and uncertainty in defining the space, the child and the experience. Children’s Geographies, 16(5), 516–528. https://doi.org /10.1080/14733285.2018.1447088 Dockett, S., Main, S., & Kelly, L. (2011). Consulting Young Children: Experiences from a Museum. Visitor Studies, 14(1), 13–33. https://doi.org/10.1080/10645578.2011.557626 Hein, G. (2004). John Dewey and Museum Education. Curator: The Museum Journal. 47. 413 - 427. 10.1111/j.2151-6952.2004.tb00136.x. Huang, C. Y., & Chiang, L. (2007). Learning Ethics From Museum Exhibitions: Possible or Impossible? Ethics & Behavior, 17(4), 367–386. https://doi.org/10.1080/10508420701519528 Icomov kodeks muzejske etike (2005), Društvo ICOM, Mednarodni muzejski svet, Slovenski odbor, zanj Nina Zdravič Polič. Medium, Žirovnica. Marstine, J. (2011). The Contingent Nature of the New Museum Ethics. V J. Marstine (ur.), The Routledge Companion to Museum Ethics: Redifining Ethics for the Twenty-First-Century Museum. Routledge, str. 3–26. Rovšnik, B. (27. 11. 2019). Etika sodelovanja oz. participacije v muzejih. Dostopno na: https://muzeji.github.io/participacija/2. 4. 2024 Vallance, E. (2003). A Curriculum-Theory Model of the Art Museum Milieu as Teacher. The Journal of Museum Education, 28(1), 8–16. http://www.jstor.org/stable/40479275 1. Plenarna predavanja 24 Vpliv spodbudnega okolja (umetnost, galerije, muzeji) na samoregulacijsko učenje otrok / The influence of a stimulating environment (art, galleries, museums) on children‘s self-regulated learning Ljiljana Gomerčić, samostojna raziskovalka, strokovni prispevek ljiljana963@gmail.com Povzetek: Priprava spodbudnega okolja je odvisna od materialnih pogojev, usmerjenosti vodstva in strokovnega kadra. Vse to vpliva na otrokove izkušnje, zato je treba dobro pre-misliti, kako oblikovati in izkoristiti prostore v katerih otrok biva, da bodo spodbudni za razvoj otrok. Otroci se učijo z opazovanjem in posnemanjem v družini, vrtcu in v družbi. Da bi otrok lahko razvijal svoje potenciale, mora imeti za to primerne pogoje, ti pa so odvisni od več dejavnikov. Samoregulacijsko učenje pomeni sposobnost razvijanja znanja, veščin in stališč, ki podpirajo in spodbujajo prihodnje učenje, ter omogoča prenos v druge učne položaje, kot je okolje v katerem otrok živi. Ključne besede: galerije, muzeji, okolje, otrok, samoregulacijsko učenje, umetnost 1. Plenarna predavanja 25 Abstract: The preparation of a stimulating environment depends on the material conditions, orientation of management and professional staff. All this affects the child‘s experiences, so it is necessary to think carefully about how to design and use the spaces in which the child stays, so that they are stimulating for children‘s development. Children learn by observing and imitating in the family, kindergarten and in society. In order for a child to be able to develop his potential, he must have suitable conditions for this, and these depend on several factors. Self-regulated learning means the ability to develop knowledge, skills and attitudes that support and encourage future learning and enables transfer to other learning situations, such as the environment in which the child lives. Key words: art, child, environment, galleries, museums, self-regulated learning Uvod Okolje Vpliv spodbudnega okolja Samoregulacijsko učenje razumemo kot pro- Bronfenbrennerjeva teorija opisuje večsmerno Sodobno razumevanje otroka in nova para- ces usmerjanja vedenja k doseganju zastavljenih naravo otroškega okolja in njegove vplive na pro- digma vzgoje opozarjata na pomen celovitega ciljev, njegovo bistvo pa je vključevanje povra- ces odraščanja in učenja. Bronfenbrenner je svoj razumevanja otrokove osebnosti v kontekstu ce- tne informacije, ki služi za zmanjšanje odstopanj izvirni model poimenoval »teorija ekoloških siste- lotnega družbenega okolja, v katerem živi. V spod- med trenutnim in zaželenim vedenjem (Lonča- mov«. Skozi to perspektivo je ugotovil potrebo po budnem okolju se umetniška govorica aktivira v rić, 2014). Lončarić (2014) prav tako navaja, da razumevanju razvoja posameznikov v njihovem komunikaciji z drugimi oblikami umetniških od- gre za kompleksen psihološki proces, ki vključuje okolju. Da bi konceptualiziral okoljske kontekste, nosov: glasbo, plesom, dramo in literaturo. Ustvar- kognitivne, afektivne, motivacijske in vedenjske je opisal pet sistemov: mikrosistem, mezosistem, jalnost na likovnem področju otroku v marsičem komponente. Njihova naloga je posamezniku ekosistem in makrosistem. Bronfenbrenner (1979) pomaga prepoznati svoje potenciale, se izraziti omogočiti, da prilagodi dejavnosti za doseganje ugotavlja, da imajo neposredni dogodki v okolju, v in ustvariti svet, v katerem se počuti varnega, z ciljev in jih uskladi s spreminjajočimi se okoljskimi katere smo vpleteni, močan pečat v našem življe- ustvarjanjem novih situacij in prizorov, ki mu bodo razmerami. Tako tudi večina drugih avtorjev (Ze- nju. Aktivno sodelovanje ali celo zgolj izpostavlje- dajali občutek varnosti (Malchiodi, 1998). Na ta idner, Boekaerts in Pintrich, 2000) kot pomemb- nost temu, kar drugi pogosto počnejo, navdihne način mu neposredno „pomagamo“ spodbujati ne značilnosti samoregulacijskega učenja navaja osebo, da se sama loti podobnih dejavnosti. Tako, samoregulacijsko učenje. Vsako umetniško delo določanje ciljev, upravljanje, uporabo povratnih pravi avtor, da se bo že triletni otrok bolj verjetno na vsakega posameznika vpliva drugače, zato je informacij in samovrednotenje. Pri vsem tem je nauči govoriti v okolju, kjer se drugi okoli njega vsako umetniško delo vir novih izkušenj in infor- najbolj poudarjen proaktivni pristop k učenju, in pogovarjajo, še posebej če je to neposredni govor macij o svetu. Zupančič in Duh (2009), poudarjata sicer kot lastno usmerjevalni proces, s katerim z njim. Avtor (Bronfenbrenner, 1979) v (Gomerčić, da s spodbujanjem različnih spominov in čustev posamezniki preoblikujejo svoje mentalne spo- 2022) pri tem izhaja iz spoznanja, da otrok išče, se pri vsakem posameznem otroku, otrok ne dobi le sobnosti v akademske spretnosti ter usmerjajo odziva in interpretira dogodke na podlagi modela, novih spoznanj o delu, umetniku, likovnih prvinah, vedenje k doseganju zastavljenih ciljev. ki ga je razvil v otroštvu in ta model prilagaja no- temveč dobijo tudi priložnosti za predelavo izku- vim izkušnjam iz okolja. šenj in čustev, kar neposredno vpliva na njihov ču- 1. Plenarna predavanja 26 vsebinsko postavo najbližjo za namene izvajanja celotnem območju Gacke in širše v pozni bronasti projekta v vrtcu ali šoli. Projekt se lahko izvaja več dobi v 9. in 8. stoletju pr.n.št., Japodska kultura je mesecev ali skozi celo šolsko leto. bila izjemno bogata in živa ter se delno razlikuje od kultur drugih ilirskih plemen. Prav najdragocenejše arheološke najdbe so bile izkopane na najdiščih na Muzej Gacke Otočac območju Gacke. Muzej Gacke je lokalni muzej, ki se nahaja v sa- mem središču Otočca, v stavbi kulturnega centra. Stalna razstava pripoveduje o šest tisoč let dolgi zgodovini poselitve tega prostora. Obiskovalci se lahko seznanijo z nedavnimi zgodovinskimi do- godki, ravno tako z delom domačih umetnikov. Slika 1: Lička kapa (vir: Klara Kostelac, 2022) Stalna razstava Muzeja Gacke je sestavljena iz še- stih enot, v katerih so razstavljeni predmeti iz še- stveni razvoj in razvoj samoregulacijskega učenja. stih muzejskih zbirk. V pritličju stavbe so štiri eno- Muzejski prostori omogočajo različne načine te, ki jih sestavljajo predmeti iz Arheološke zbirke, organiziranja socialnih interakcij otrok, kar spod- Spominske zbirke Stojana Aralice, Likovne zbirke buja so konstruktivističen pristop k vsebinskemu in Zgodovinske zbirke. Peti del stalne razstave se raziskovanju ter medsebojnemu dogovarjanju nahaja v kletnih prostorih stavbe, sestavljajo pa in odkrivanju pomena vsebine. Muzej je prostor, ga predmeti iz Etnografske zbirke. Stalna razstava kjer lahko otroci in odrasli gradijo učečo se sku- Muzeja Gacka se zaključuje z razstavo Dediščina pnost. Odrasli imajo na voljo številne strategije za v izginjanju: Otoška pivovarna, del eksponatov podporo otrokovemu raziskovanju in spoznava- pa predstavljajo predmeti iz Kulturno-zgodovin- nju dediščine v muzejskem kontekstu. Vzgojitelji ske zbirke. V prvem delu stalne razstave Muzeja v dogovoru z otroki izvajajo projekte. Projekte Gacke je razstavljenih približno 300 predmetov se v literaturi pogosto opisuje in veljajo za obliko iz Arheološke zbirke. Razstavljeni predmeti pripa- naravnega, integriranega učenja otrok. Čeprav ob- dajo različnim časovnim obdobjem in zajemajo stajajo različne definicije in faze projektnega dela, obdobje od bronaste dobe do srednjega veka. običajno pomenijo samostojno delo otrok, ki ga Gre predvsem za nakit, posode, orodje in orožje posredno in diskretno spodbuja vzgojitelj ali uči- iz brona, keramike, jantarja, lesa, stekla, steklene telj. Ko gre za projekte kulturne dediščine, likovne mase, kamna in kosti, ki pričajo o prvih prebivalcih in glasbene umetnosti se vedno skozi projekte Gacke, pa tudi druge predmete, ki pričajo o ka- organizira obisk galerije ali muzeja, kateri imajo snejši poselitvi. Ilirsko pleme Japodov se pojavi na Slika 2: Portret Japodke (vir: Klara Kostelac, 2022) 1. Plenarna predavanja 27 Primer dobre prakse dediščine in pomen muzeja v ohranjanju slednje. Dejavnosti je razdelila na motive. Prvi motiv je Obisk muzeja za otroke je poseben dogodek, bil »Lička kapa«, drugi motiv je bil »Tradicionalna saj ga doživljajo kot izlet, ker se spremeni dnev- oblačila«, tretji motiv »Portret Japodke«, četrti mo- na rutina v vrtcu. V nadaljevanju bomo opisali tiv »Japodski nakit« in peti »Plav«/«Čoln«. projekt, ki ga je v sklopu svoje magistrske naloge naredila študentka Klara Kostelac, sedaj že magi- strica profesorica predšolske vzgoje, v sodelovanju Zaključek z mestnim muzejem Gacke v Otočcu in otroškim vrtcem Ciciban Otočac na Hrvaškem. Projekt so V članku smo prikazali pomen spodbudnega začeli februarja 2022, ko so naredili prvi obisk s okolja za izvajanje vzgojno izobraževalne dejav- skupino »Metuljčki« v kateri je bilo 15 otrok. Otro- nosti in vpliv na samorgulacijsko učenje otrok v ke je po muzeju spremljal strokovni voditelj, kje so predšolskem obdobju. Za aktivno učenje je zna- ogledali arheološko in etnografsko zbirko. Etno- čilno, da dajejo pobude za dejavnosti otroci, tudi grafska zbirka prikazuje tradicionalno življenje, materiale izbirajo otroci sami ter se na podlagi tega Slika 3: Risba narodne noše (vir: Klara Kostelac, 2022) njihov vsakdan in navade prebivalcev Gacke iz odločajo, kaj početi z njimi, kako jih raziskovati in prve polovice 20. stoletja (Kostelac, 2022). Veliko kako s svojimi besedami opisati lastne izkušnje. di. Obenem nenehno spremlja otrokove dejavnosti pozornosti se posveča kulturni dediščini in tradi- Vloga odraslega pri aktivnem učenju je, da poskr- in namene ter po potrebi otroke spodbuja k samo- cionalnim običajem, glasbi in narodnim nošam. bi za ustrezne in številne materiale, s katerimi se stojnosti. V prispevku smo prikazali samo manjši Študentka je skozi vzgojno izobraževalne dejav- otroci lahko igrajo, pripravi prostor, kjer lahko te del kako se je projekt razvijal skozi celo šolsko leto nosti otrokom želela približati pomen kulturne materiale uporabljajo, in dejavnosti časovno uskla- in navduševal otroško domišljijo. Literatura: Bronfenbrenner, U. (1997). Ecological models of human development. V M. Gauvian in M. Cole (ur.), Readings on the development of children (str. 37–43). Basingstoke: W. H. Freeman. Duh, M., Zupančič, T. (2009). Komunikacijske mogućnosti suvremene umjetnosti u okviru likovno pedagoškog rada, Informatologia. 42, (3) 180-185. Gomerčić, L. (2022). Vloga vzgojitelja v procesu samoregulacijskega učenja otrok v vrtcu. Doktorska disertacija Koper: Univerza na Primorskem – pedagoška fakulteta. Kostelac, K. (2022). Dječje likovno stvaralaštvo potaknuto kulturnom tradicijom Muzeja Gacke. Magistrsko delo, Sveučilište u Zagrebu, Učiteljski fakultet. Lončarić, D. (2014). Motivacija i strategije samoregulacije učenja: teorija, mjerenje i primjena. Rijeka: Učiteljski fakultet u Rijeci. Malchiodi, C. A. (1998). Understanding children‘s drawings. Guilford Press. Zeidner, M., Boekaerts, M. in Pintrich, P. R. (2000). Self-regulation: directions and challenges for future research . V M. Boekaerts, P. R. Pintrich in M. Zeidner (ur.), Handbook of self-regulation (str. 749–768). San Diego: Academic Press. 1. Plenarna predavanja 28 Muzejska interpretacija - okean mogućnosti u saradnji muzeja i škola / Museum interpretation - an ocean of possibilities Slađana Velendečić, viši kustos – muzejski pedagog, rukovodilac Odeljenja za muzejsku edukaciju i odnose s javnošću Muzej Vojvodine, Novi Sad sladjana.velendecic@muzejvojvodine.org.rs Sažetak: U vremenu kada smo svakodnevno izloženi velikom broju senzacija i različitih nadražaja, u vremenu izrazito intenzivne digitalne transformacije društva možemo li govoriti o krizi muzejske interpretacije? Ili možemo reći da su nove okolnosti postale podsticajne upravo za muzejske stručnjake koji tragaju za novim mogućnostima interpretacije i prezentacije kulturne baštine? Održavanje relevantnosti i privlačnosti za publiku ključno je za muzejsku interpretaciju, a ono zahteva konstantno prilagođavanje i inovacije kako bi muzeji ostali relevantni i privlačni za različite kategorije posetilaca. Ono što je potrebno naglasiti je da te inovacije ne moraju da se odnose isključivo na nove tehnologije koje se menjaju mnogo bržim tempom nego što to muzeji mogu da isprate. Dobra rešenja za unapređenje interpretacije treba tražiti u umetnosti koja je neodvojivi deo čoveka – u pokretu, teatru, muzici, igri, story tellingu... Kroz primere dobre prakse predavanje će pokušati da odgovori i koje su mogućnosti osnaživanja partnerstva između obrazovnog sistema i muzeja unapređenjem interpretacije, a koje su prepreke koje treba preskočiti. Abstract: In a time when we are exposed to a large number of sensations and different stimuli every day, in a time of extremely intense digital transformation of society, can we talk about a crisis of museum interpretation? Or can we say that the new circumstances have become stimulating for museum experts who are looking for new possibilities of interpretation and presentation of cultural heritage? Maintaining relevance and different metodologies is key to museum interpretation, and it requires constant adaptation and innovation in order for museums to remain relevant and attractive to different categories of visitors. What needs to be emphasized is that these innovations do not have to be exclusively related to new technologies that are changing a much faster pace than museums can keep up with. Good solutions for the improvement of interpretation should be sought in art, which is an inseparable part of man - in movement, theater, music, play, storytelling... Through examples of good practice, the lecture will try to answer what are the possibilities of strengthening the partnership between the educational system and the museum by improving interpretations, and what are the obstacles to be overcome. 1. Plenarna predavanja 29 Interpretacija kulturne baštine obuhvata proces prenošenja značenja, vrednosti i konteksta kul- turnih artefakata, mesta ili tradicija posetioci- ma. To je jedan od osnovnih zadataka muzeja koji se očitava i u novoj ICOM-ovoj1 definiciji muzeja po kojoj je muzej “neprofitna, trajna institucija u službi društva koja istražuje, prikuplja, konzervi- ra, interpretira i izlaže materijalno i nematerijalno nasleđe. Muzeji su otvoreni za javnost, dostupni i inkluzivni, neguju diverzitet i održivost. Funkcioni- šu i komuniciraju etički, profesionalno i uz učešće zajednica, nudeći različita iskustva za obrazovanje, uživanje, razmišljanje i deljenje znanja”. Interpretacija se zasniva na dokazima, kultur- nim ili prirodnim, materijalnim ili nematerijalnim i nastoji da promoviše vrednosti nasleđa. Njen glav- ni cilj je povećanje svesti o značaju nasleđa omo- gućujući zajednici da ga otkrije, istraži, posmatra, analizira, razume, oseti, doživi i kontinuirano kori- sti. (Živanović K, 21) Razumevanje interpretacije nasleđa menjalo se kroz vreme u zavisnosti od aktuelnih teoretskih pristupa, ali takođe i u odnosu na različite naučne discipline. Interpretacija kulturne baštine počinje s de- Muzejske dramske radionice taljnim istraživanjem i analizom predmeta ili tema koje se obrađuju. Nakon toga identifikuje se značenje i kontekst i to na osnovu razumijevanja prirode, istorijske anegdote ili priče koje ilustruju važnosti očuvanja i zaštite kulturne baštine. istorijskog, socijalnog, političkog i kulturnog zna- širi društveni kontekst. Ključna uloga interpreta- Prvu definiciju interpretacije dao je Friman Ti- čaja predmeta, mesta ili teme. Interpretacija često tora je da uspešno komunicira sa publikom, na lden2 kao i prvi pregled principa dobre interpre- uključuje pripovedanje priča koje mogu biti lične pristupačan i privlačan način, bez obzira koji me- dij i tehniku za prenošenje informacije koristi. Cilj 1 ICOM International Council of Museums – Međunarodni sa- interpretacije je edukacija, ali ona takođe mora 2 Po Frimanu Tildenu, ocu interpretacije, ona je obrazovna ak- vet muzeja je neprofitna, nevladina, međunarodna organizacija tivnost koja ima za cilj da otkrije značenje putem korišćenja osnovana 1946. godine u sistemu Organizacije ujedinjenih nacija podstaknuti korisnike na razmišljanje i postavljanje originalnih predmeta, ličnim doživljajem i pomoću ilustrativnih za obrazovanje, nauku i kulturu UNESKO. pitanja, dok je njen indirektni cilj razvoj svesti o medija pre nego da samo barata činjenicama. 1. Plenarna predavanja 30 5. Interpretacija treba da prezentuje teme i da se obraća pojedincu u celini. 6. Interpretacija za decu, tinejdžere i odrasle mora da ima potpuno različit pristup. 7. Svako mesto je istorijsko. Interpretatori treba da ožive prošlost kako bi učinili sadašnjost prija- tnijom, a budućnost sadržajnijom. 8. Tehnologija može otkriti svet na uzbudljivo nove načine. Međutim, uključivanje tehnologija u interpretativne programe mora biti precizno i pažljivo. 9. Interpretator mora voditi računa podjednako o kvantitetu i kvalitetu informacija koje predstavlja. 10. Pre nego što uključi umetnost u interpretaci- ju, interpretator mora ovladati osnovnim komu- nikacijskim tehnikama. 11. Interpretativno pisanje mora da bude usme- Muzejske radionice reno ka temama o kojima čitaoci žele nešto više da saznaju, uz mudrost, ali i poniznost i brižnost. tacije3. Do danas njegovi principi ostaju suštinski, 1. Interpretacija se mora oslanjati na iskustvo 12. Svaki interpretativni program morao bi biti ali se u skladu sa novim tendencijama njihov broj posetioca. sposoban da privuče podršku – finansijsku, poli- povećao, tako da u knjizi Interpretacija za 21 vek tičku, administrativnu, podršku volontera, ili bilo 2. Svrha interpretacije nije samo prenošenje in- Lari Bek i Ted Kejbl navode sledeće principe (K. koji drugi vid podrške da bi se program razvijao. formacija, već obezbeđivanje dubljeg značenja i Živković, 25): istina. 13. Interpretatori treba da usađuju publici mo- 3 Po Frimanu Tildenu osnovni principi interpretacije su: 1. Svaka gućnost i želju da osete lepotu svog okruženja, 3. Interpretativna prezentacija mora biti dizajnira- interpretacija koja ne uključuje iskustva posetioca je sterilna; 2. kako bi obezbedili sopstveni napredak, ali i osi- na kao priča koja informiše, zabavlja i objašnjava. Informacija sama po sebi nije interpretacija; 3. Interpretacija je gurali zaštitu nasleđa. umetnost koja u sebi kombinuje različite umetnosti; 4. Osnovni 4. Svrha interpretativne priče je da inspiriše i iza- cilj interpretacije nije pouka, već provokacija; 5. Interpretacija 14. Interpretatori treba da obezbede optimalno zove posetioce da prošire svoje vidike. treba radije da predstavi celinu, nego delove; 6. Interpretacija za iskustvo kroz promišljene programe i dizajn. decu ne sme da bude skraćena interpretacija za odrasle. 1. Plenarna predavanja 31 15. Strast je specijalni dodatak za snažnu i efek- đenu koncepciju stalne postavke i na panoramski Vojvodine, od kamenog doba do 20. veka, i postoji tivnu interpretaciju – podjednako strast prema obilazak čitave izložbe. Gubi se iz vida da svaki nekoliko nivoa interpretacijske panoramske šetnje nasleđu i ljudima koji dolaze da budu inspirisani izloženi predmet može biti polazište za interpre- kroz nju. Ali svaki pojedinačni eksponat može biti njime tativni program i da upravo fokusirana ili temat- iskorišćen za nekoliko različitih interpretacijskih ska interpretacija u jednom delu izložbe može programa koji odgovaraju nekoj potrebi publi- imati veći efekat na posetioce nego panoramski ke ili posetilaca. Npr izložena atraktivna mitro- Interpretativni programi za škole u obilazak. politska kočija iz 18. veka može da bude nosilac Muzeju Vojvodine Stalna postavka Muzeja Vojvodine predstavlja interpretacije u obradi različitih fenomena – kao hronološki pregled prošlosti teritorije današnje saobraćajno sredstvo u temi koja se bavi fenome- U najvećem broju sluča- nom kretanja/saobraćaja, jeva u muzejima glavni me- kao zanatlijski proizvod u diji komunikacije je stalna temi koja se bavi fenome- postavka u okviru koje se nom ručnog rada i dizajna, interpretiraju različite teme kao statusni simbol kada se i fenomeni. S obzirom na bavimo ulogom crkve u 18 svoju složenost i činjenicu veku, kao razultat uspešne da je uvođenje promena u konzervacije i restauracije stalnu postavku teško izvo- kada se bavimo temom za- divo, a da istovremeno način štite/važnosti kulturne bašti- interpretacije nije u skladu ne...Svaki pojedini eksponat sa promenljivim potrebama može da postane polazište publike različitih kategorija, za interpretativni program ona može postati poligon na različitim nivoima. Kada za različite interpretativne se na ovj način koristi stalna programe. Oblikovanjem postavka onda ona zaista ovakvih programa mogu postaje more mogućnosti se zadovoljiti potrebe razli- za različite interpretacije. čitih kategorija publike, ali Dolazak u muzeje je i održati aktuelnost stalne dugo vremena podrazume- postavke. vao isključivo panoramski Takođe je čest slučaj da obilazak uz veštog ili manje se muzejski interpretatori veštog interpretatora, ali koji rade direktno sa publi- razvoj profesije muzejskog kom ograničavaju na ponu- pedagoga/edukatora/inter- 1. Plenarna predavanja 32 pretatora i sve učestalije usavršavanje, dovelo je Svojom dugom tradicijom, neki programi su je muzejska predstava Kad je Zelenko sreo Ajšu do ekspanzije najrazličitijih interpretativnih pro- se izdvojili i postali i svojvrsni brend Muzeja Voj- vezana za veliku bitku za Petrovaradninsku tvrđavu grama. vodine: 1716. godine ona prenosi poruku o prijateljstvu, Odeljenje za muzejsku edukaciju Muzeja Vojvo- Teatrić Muzeja Vojvodine – predstavlja muzej- različitosti, toleranciji, saosećanju i besmislu rata. dine godinama gradi ponudu edukativnih progra- ski lutkarski teatar. U njemu se kao sredstvo inter- Takođe svaka predstava je istovremeno i motiva- ma koristeći različite oblike interpretacije name- pretacije koriste lutke i dramski tekst. Bilo da je reč cija za nastavak programa na stalnoj postavci gde njene grupama koje dolaze iz obrazovnih ustanova o otkriću zakopanog blaga u predstavi Otkud šlem temu iz predstave interpretator dovodi direktno u svih nivoa, bez obzira da li im je fokus na formal- u babinoj bašti, simpatičnoj igri provodadžisanja vezu sa izloženim eksponatima. nom, neformalnom ili informalnom obrazovanju. u predstavi Au što je lepa mlada ili o neobičnom Teatrić Muzeja Vojvodine je, takođe zamišljen i Prilikom osmišljavanja i kreiranja programa uvek se prjateljstvu konja i kamile u predstavi Kad je Zelen- kao generator ideja za čitav niz pratećih programa ostavlja prostor za nadogradnju ili prilagođavanje ko sreo Ajšu svaka je bazirana na sadržaju stalne kao što su radionice izrade scenografije, pozoriš- programa specifičnim interesima konkretne grupe, postavke Muzeja. Predstave su prilagođen deci od nih lutaka, radionice za pisanja dramskog teksta, odnosno programi se mogu prilagoditi redovnim 4 do 10 godina i podrazumevaju živu interakcije sa režije... koje su namenjene tinejdžerima, studen- školskim zadacima, različitim uzrasnim kategori- publikom. Iako se interpretativni sadržaj odnosi na tima, ali i profesionalcima iz različitih kreativnih jama učenika kao i grupama koje čine osobe sa konkretan eksponat, događaj ili element nemate- industrija. invaliditetom ili teškoćama u razvoju. Nekada je rijalnog nasleđa dramskom igrom se deci prenose Ispeci pa reci – je program u kojem sredstvo modifikacuju jednostavno napraviti proširivanjem i odgovarajuće vrednosti i ideje. Pa na primer iako interpretacije čine kartice sa kratkim tekstovima i ili smanjenjem obima sadržaja, nekada je inter- informacijama o pojedinim eksponatima. U paru ili pretaciju potrebno prilagoditi na didaktičko-me- samostalno, istraživanjem stalne postavke učenici todičkom nivou, a u slučaju specifičnih potreba terske organizacije, kroz programe stručne prakse ili druge vrste tragaju za “svojim” eksponatom. Na osnovu tek- stručnog osposobljavanja, kroz različite muzejska, vršnjačka ili koje prevazilaze znanje i iskustvo interpretatora profesionalna udruženja i klubove. Muzej Vojvodine ima izuzetno stualnog materijala sastavljuj priču o predmetu i promene se prave u saradnji sa spoljnim saradni- razvijenju saradnju sa Univerzitetom u Novom Sadu na polju rea- kontekstu koju zatim prezentuju ostatku grupe. Na cima odgovarajućih kompetencija. lizacije studentske prakse i volonterskog rada, takođe je razvijena ovaj način, dobro osmišljenim izborom eksponata Takođe problem nedostatka osoblja u većini saradnja sa Novosadskim volonterskim servisom u okviru kojeg i informacija o njima, može se realizovati jedna su se već izdvojili volonteri senzibilisani na ovu vrstu angažmana. muzeja koje je zaposleno na poslovima interpre- U nastajanju je i Klub učitelja i profesora Muzeja Vojvodine sa nastavna ili muzejska tema. Istovremeno učenici tacije prevladavamo već od izbora oblika inter- idejom da se u interakciji sa njima detektuju stvarne potrebe u savladavaju veštine analize teksta, javnog nastupa, pretacije prema raspoloživom osoblju. Kako obim sferi obrazovanja na koje Muzej može da odgovori, kao i da se prezentovanja/pripovedanja i osvešćuju značaj posla i sve složeniji zadaci, koji se često stavljaju zajednički osmišljavaju didaktičko metodičke osnove interpre- međusobne saradnje i svakog pojedinačnog truda tativnih i edukativnih sadržaja Muzeja. Na ovaj način kreirani pred zaposlene u oblasti interpretacije i edukacije muzejski edukativni sadržaji postaju još kvalitetniji i dobijaju još za krajnji rezultat jednog projekta. i u slučajevima kada se vodi računa o ljudskim re- jedan kanal promocije kroz profesorska, nastavnička i učiteljska Avanture miša Harlampija čini serijal kratkih sursima, mogu otežati realizaciju programa Muzej udruženja i klubove. Razvijajući ovakav vid saradnje u perspektivi video zapisa u kojima lutka - miš Harlampije, pre- strpljivo gradi mrežu spoljnih saradnika.4 je moguće dobiti u učiteljima i profesorima spoljne saradnike zentuje pojedine muzejske eksponate, fenomene, koji će i samostalno u Muzeju moći da realizuju pojedine edu- događaje ili elemente materijalne i nematerijalne kativne sadržaje bez posredstva vodiča, edukatora, muzejskog 4 Regrutovanje spoljnih saradnika vrši se kroz različite volon- pedagoga ili kustosa. kulturne baštine. Ovaj oblik interpretacije, u kojem 1. Plenarna predavanja 33 se koristi kratka video forma, namenjen je deci od pomoć Zoom aplikacije. Program je nastao tokom da bude osmišljena polazeći od arhitekture zgrade, 4 do 8 godina. Sadržaj se interpretira kratko, jasno, pandemije izazvane korona virusom, ali je ostao u enterijera, organizacije rada u Muzejima...u ova- uz šaljive komentare i avanturističke nezgode, apo- ponudi za sve one koji iz nekog razloga ne mogu kvim programima interpretacija je zasnovana na strofirajući pouku, prigodan komentar ili postav- posetiti Muzej Vojvodine. Ukoliko su korisnici samo prezentacijama, pričanju priča, tehničkoj analizi, a ljajući pitanje nastojeći da motiviše gledaoca na prostorno udaljeni od Muzeja onda ovakav pro- cilj joj je motivacija korisnika na rešavanje nastav- posetu izložbi.5 gram ima i motivacionu snagu da se Muzej poseti nih zadataka koji su usmereni na realan problem. Muzejska učionica – Ovaj edukativni program kada se za to steknu uslovi. Jedan od najuspešnijeih primera ovog programa je nastao je na osnovu korelacije muzejskih sadržaja Muzej kao inspiracija – je interpretativni pro- realizovan sa studentima arhitekture gde je njihov sa formalnim školskim kurikulumom. Detljnom gram namenjen starijim korisnicima, srednjoškol- ispitni zadatak bio izrada plana nove Arheobota- analizom nastavnih tema različitih nastavnih pred- cima i studentima. Ovde tema interpretacije ne ničke bašte Muzeja, najuspešniji radovi su posle meta (osnovnih i srednjih škola) i sadržaja stalne mora nužno da bude vezana za izložbu nego može ispita bili izloženi na prigodnoj izložbi, a najbolji postavke Muzeja osmišljene su različite muzejske učionice. Osnovni oblik interpretacije je pričanje priča ili razgovor, koji se oslanja na muzejski i na- stavni sadržaj, zatim se uz osmišljen metodički materijal stečeno znanje, utisci i osećanja nastoje učvrstiti u svesti korisnika. Takođe interpretaciji izabranih tema se pristupa fenomenološki da bi se kroz nju povezali sadržaji različitih školskih pred- meta (korelacija). Ovaj oblik interpretacije je za- hvalan jer kada se jednom osmisli priča i metodički materijal za rad on se neograničeno može koristiti tako da neke od muzejskih učionica postoje već gotovo 20 godina. Muzej sa sto-lica – Muzejska učionica prila- gođena učenju na daljinu, u realnom vremenu, uz 5 Od 2023. godine Avanture miša Harlampija delimično produ- cira RTV Vojvodine i one se emituju u sklopu njihove programske šeme. Takođe, ovaj program je inicirao i osmišljavanje porodič- nog, istraživačkog, interaktivnog programa Harlampijeva mapa namenjenog za zajednički obilazak stalne postavke odraslog i deteta. Prateći stope miša Harlampija, uz pomoć mape napisa- ne u stihu, roditelj i dete partnerski usvajaju određena znanja o eksponatima na stalnoj postavci rešavajući pri tome zadatke osmišljene sa elementima igre. Teatrić, foto marija Erdelji 1. Plenarna predavanja 34 od njih će i praktično biti realizovan 2024. godine. spiskom nisu iscrpljeni svi interpretativni programi ma korisnika, u ovom slučaju đaka i studenata. Publikacije kao sredstvo interpretacije – koji čine ponudu Muzeja Vojvodine. Manifestacije, Takođe velika je korist od umrežavanja, ne izdavačka delatnost takođe može biti poveznica predavanja, projekcije, istraživačke mape, logičke samo interpretatora kulturne baštine i nastavnog između muzeja i škola u kontekstu interpretacije. igre, različite akcije usmerene na ciljanu publiku osoblja, potrebno je praviti i mrežu spoljnih sarad- Muzej Vojvodine ima 6 objavljenih interaktivnih koristimo da zadovoljimo različite potrebe, ali i nika koji će svojim kompetencijama podići kvalitet publikacija za decu koje svoje mesto mogu naći sopstvenu kreativnost u potrazi za idealnom ko- svakog interpretativnog programa. u nastavi. munikacijom između kulturne baštine i zajednice. Stvaranje zajedničke baze primera dobre pra- Mobilne aplikacije – Prateći tendencije u digi- Analizom interpretativne edukativne ponude kse ili platforme na kojoj je moguće deliti inter- talizaciji i novim tehnologijama muzeji i ovaj medij muzeja u čitavom regionu, koja je u poslednje dve pretativni sadržaj i metodički materijal znatno bi interpretacije sve učestalije koriste. U Muzeju Voj- decenije doživela neverovatnu ekspanziju, jasno je doprineo unapređenju interpretativne prakse i vodine one zauzimaju istaknuto mesto. Osmišljeno da se pred nama pruža čitavo more mogućnosti za njenoj decentralizaciji posebno kada su u pita- je nekoliko mobilnih aplikacija za različite katego- saradnju muzeja i škola. Ipak i dalje postoje pre- nju muzeji koji nemaju posebne službe koje se rije posetilaca od kojih su pojedine interaktivne. preke koje je potrebno prevazići, da bi pre svega bave interpretacijom i edukacijom. Na ovaj način korisnici – đaci i studenti, maksimalno iskoristili demokratizovali bi upotrebu različitih sredstava potencijale obe institucije. muzejske interpretacije, učili da posmatramo kul- Zaključak Za početak – rad na interpretaciji, kada su u pi- turnu baštinu kao opštu vrednost i svi zajedno tanju programi za škole, treba da bude partnerski i se približili cilju da odnegujemo generacije koje U ovom radu akcenat je stavljen samo na one da uključuje interpretatore, ali i učitelje, nastavnike imaju razvijenu svest o kulturnoj baštini, njenom programe koji su direktno usmereni na škole, ali i profesore kako bi se zaista išlo u susret potreba- čuvanju i njenoj važnosti za budućnost. Literatura Draženović, M. Smrekar, A. (ur.) (2020) Priručnik za interpretaciju baštine, ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika, Ljubljana Hems, A., Blockley, M. (eds.) (2006) Heritage Interpretation, Routledge, London. Hooper-Greenhill, E. (1999) The Educational Role of the Museum, Routledge, London and New York. Tilden, F. (1977) Interpreting our Heritage, 3rd edition, University of North Carolina Press. Živanović, K. (2014) Interpretacija kulturnog nasleđa kao preduslov za korišćenje arheološke baštine u društveno-ekonomskom razvoju zajednice, Doktorska disertacija, Filozofski fakultet, Univerzitet u Beogradu, 1. Plenarna predavanja 35 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama A. Učni načrti in muzeji / Školski/pedagoški planovi i muzeji u kontekstu obrazovanja 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - A. Učni načrti in muzeji 36 Pogled fizike in matematike skozi glasnost zvoka z logaritemskimi pravil / A view of physics and mathematics through sound intensity with logarithmic rules Vitjan Juretič, ŠC Nova Gorica vitjan.juretic@gmail.com Povzetek: V predstavitvi mednarodnega referata bom opisal povezavo med merjenjem zvoka z napravo, ki jo imenujemo decibel meter. Uvodni del bo tudi zgodovinsko obarvan saj bo kar nekaj besed namenjenih Aleksandru Bellu – izumitelju telefona. Po njem uporabljamo namreč enoto za merjenje glasnosti zvoka in sicer decibele – (dB). V nadaljevanju sledi povezava iz glasbenega vidika in sicer raznih glasbil oziroma zvočil. V tehničnem muzeju v Munchnu je oddelek, kjer ta glasbila lahko analiziramo na fizikalen način. Z dijaki smo merili glasnosti različnih glasbil in naredili lastno tabelo. Zadnji del referata je matematični in se nanaša na uporabo logaritemske enačbe za izračun gostot ali glasnosti zvoka. Skozi to enačbo spoznamo z dijaki vsa pravila za logaritmiranje, torej v povezavi s fiziko. Abstract: In the presentation of my international paper I will describe the connection between the measuring of the sound with a device, called the decibel meter. The introduction will be based in history, since a large part of it will be dedicated to Alexander Bell – the inventor of the telephone. His surname, namely the decibel (dB), is used to measure the intensity of sound. I continue with the musical aspect, namely the various musical instruments or sound making objects. The Technical museum in Munich has a department in which these instruments can be analysed in the physical aspect. My students and I measured the sound intensity of various instruments and created our own table. The last part of my paper is mathematical and is related to the use of a logarithmic equation for the calculation of density or intensity of sound. Through this equation the students become acquainted with the rules for logarithmization, therefore the connection with physics. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - A. Učni načrti in muzeji 37 V današnjem času, ko je življenje nepredvidlji- ki se je v nadaljevanju razširila še na Habsburško. roma jakost zvoka različnih zvočil z zato ustrezno vo, hitro in nemirno, skoraj težko najdemo Ocenil sem namreč, da je ključnega pomena, da napravo – decibel metrom. Gre za napravo, ki meri kraje, kjer bi bila popolna tišina. Težava ni le v se dijaki zavedajo dogodkov tistega časa in se se- v širokem območju od 5 dB do 140 dB. hitrem tempu, temveč tudi v veliki zvočni onesna- znanijo o neizogibnih ekonomskih migracijah, ki ženosti v naši okolici. O tem smo se med poukom so zaznamovale tudi velike znanstvenike, ki so v Dijaki so pred začetkom meritev bili razdeljeni pogovarjali tudi z dijaki 3. letnika tehnika meha- tistih težkih evropskih časih ustvarjali in razvijali v pare, vsakemu so bila dodeljena različna zvoči- tronike, s katerimi sem navezal pogovor na fizi- znanost in napredek, predvsem pa, da se je med la – glasbila in drugi pripomočki. Obenem so bili kalni pogled zvočne onesnaženosti – natančneje slednjimi znašel Alexander G. Bell. parom podane tudi lokacije, na katerih so morali na merjenje glasnosti zvoka v okolici. Nekateri so večkrat izmeriti glasnost zvoka. Želja oziroma vodi- vedeli, da je enota, ki jo pripišemo glasnosti deci- Po širjenju znanja s področja zgodovinskega lo eksperimenta je bilo, da dijaki izhajajo izključno bel (dB), neznano pa jim je bilo dejstvo, da ne gre dogajanja, smo se posvetili za fiziko relevantnim najprej iz svojih občutkov, na podlagi katerih oce- za izpeljano enoto, ampak je slednja po dogovoru procesom. Začeli smo se namreč podrobneje nijo, kaj je že blizu škodljive glasnosti, kaj je srednja nastala in dobila ime v čast znanemu izumitelju ukvarjati z zvokom in z eksperimenti, ki so predvi- glasnost in kaj blaga glasnost, torej tista, ki je še telefona Alexandru Grahamu Bellu. deni v učnem načrtu in s pomočjo katerih bomo komaj zaznavna. Občutja so nato primerjali z me- Bell se je rodil 3. marca 1847 v Edinburgu na spoznali bistvo jakosti oziroma glasnosti zvoka. ritvami. Meritve so zapisovali v tabelo in jih seveda Škotskem. Tako njegov oče, Den, kot brat sta se večkrat ponovili. Meritve so bile opravljene tudi v ukvarjala z govorom, medtem ko sta mama in žena Najprej je bil dijakom predstavljen teoretični muzeju v Münchenu, kjer so razstavljena določena bili gluhi. Prav zaradi tega se je tudi sam začel ukvar- del, ob katerem so dijaki najprej spoznali teorijo glasbila (klavir, pianino, violine …). V muzeju je si- jati z govorom in zvokom, predvsem ga je zanimalo, energije zvoka ter gostote zvočne energije, poda- cer v povezavi z zvokom še veliko drugih področji, ali je mogoče prenašati zvok na »daljavo«. In prav s na je bila definicija oziroma razlaga pojma zvočni ker pa je naš cilj bil eksperimentalno naravnan na tem se je ukvarjal tudi med študijem na univerzi v tok in opredeljen pojem glasnost oziroma jakost glasnost, se jim, tudi zaradi časovne omejenosti, Edinburgu in ga je nato, po selitvi v Kanado, nada- zvoka. Nato so bili, po pogovoru z dijaki in njiho- nismo uspeli kaj več posvetiti. Zagotovo je ena od ljeval še v Torontu. V tem času je prišel do odkritja, vem razmisleku, podani podatki o določeni spo- zanimivosti, ki je v dijakih vzbudila največ zanima- za katero je 14. februarja leta 1876 njegov odvetnik dnji meji slišnosti za človeka oziroma še dovoljeni nja, bil pianino oziroma klavir, ki je igral »sam«, kar prijavil patent – šlo je za izum delovanja telefona. To gostoti zvočnega toka, ki je standardizirana in ki pa ni nič presenetljivega, saj mehatroniki tudi sami odkritje je bilo med vsemi Bellovimi najbolj prepo- znaša 1 x 10-12 W/m2. Določili smo tudi zgornjo ustvarjajo določene modele naprav, ki jih lahko znavno. Alexander Graham Bell je umrl 2. avgusta še dovoljeno mejo slišnosti za človeka oziroma vodijo na ukaz ali s pomočjo sprožitve cikla po- leta 1922 in za seboj pustil velik pečat. gostoto zvočnega toka, s katero naj bi se človeško novitev določenega zapisanega programa. Dijaki uho oziroma bobnič še ne poškodoval in ki znaša so podatke tako pridobivali tudi na podlagi zvoka Da bi dijaki razširili svoje vedenje o času življe- 1 W/m2. Strokovnjaki ocenjujejo, da naj bi ušesni slednjega, nato pa jih zapisovali kar na vnaprej nja Alexandra G. Bella, je bila z njimi izvedena ura bobnič počil med 150 dB in 160 dB. Po usvojenem pripravljene liste za vpisovanje meritev. Te so bile medpredmetne povezave s predmetom zgodo- teoretičnem delu, je sledil praktični, ki je od nas po povratku v Slovenijo umeščene v tabelo. Kraji vina. Predvsem je bila tu pomembna umestitev zahteval opravljanje meritev. Z dijaki smo izvedli in naprave, ki so še bili dodeljeni dijakom za mer- Bellovega življenja v obdobje Francoske revolucije, eksperiment, pri katerem smo merili glasnost ozi- jenje, so navedeni v spodnji tabeli. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - A. Učni načrti in muzeji 38 Tabela: Merjenje glasnosti zvoka na različnih mestih Tretjo meritev smo opravili kar v razredu. Prvič na odhod start prvega vlaka, po zaključku pouka v razredu, kjer je bilo sicer enkrat 25 dijakov, dru- pa sta se posvetila še drugemu. Tako sta dobila Šelestenje listja 16dB gič pa le 15. Rezultat se, glede na samo vrednost 10 meritev glasnosti, ki so skoraj vse dale enako Šepetanje 21dB glasnosti, ni skoraj nič razlikoval kljub neskladnosti vrednost 89 dB. Glasno govorjenje v učilnici 66dB števila dijakov. Normalen pogovor v učilnici 62dB Naslednjo meritev, ki je temeljila na zvoku radi- Dijak, ki se ukvarja s športnim letenjem, je sam ja, sta dijaka izvedla kar doma. Glasnost radia sta predlagal, da bi izmeril glasnost motorja športne- Glasen radio 78dB navila približno do ¾ jakosti in opravila 10 meritev ga letala pri vzletu iz ajdovskega letališča (Letališče Prometna ulica 76dB z decibel metrom. Povprečje je pokazalo vrednost Ajdovščina). Sošolec je opravljal meritev, dijak pa Avtomobilska sirena 101dB 78 dB. je z letalom vzletel. Po občutku naj bi dijak, ki je Naslednja dva dijaka sta merila glasnost v opravljal meritev, stal približno 20 metrov pravo- Pospeševanje vlaka 89dB prometu. Ponovno smo se dogovorili, da meri- kotno na linijo vzleta športnega letala. Meritve sta Vzlet športnega letala (oddaljenost 20 m) 105dB tev opravita na dveh različnih lokacijah. Prvih 10 izvajala skoraj mesec dni, saj dijak leti maksimalno Zborovsko petje 94dB meritev sta opravila takoj po 15:00 uri, ko je pro- dva- do trikrat tedensko. Klavir 72dB metna konica skozi Novo Gorico največja, drugih Tudi druga dva dijaka, ki se ukvarjata z glasbo, 10 meritev pa ob avtocesti, neodvisno od časa sta sama predlagala, di bi na eni od vaj izmerila ja- Trobenta 90dB dogajanja. Povprečni vrednosti sta se razlikovali kost petja v dB. Način pridobivanja podatkov o ja- za 4 dB, in sicer je v dnevni konici v Novi Gorici bila kosti zvoka klavirskega glasu, ki je bil predstavljen Vse zgoraj navedene vrednosti v tabeli so de- vrednost 78 dB, ob avtocesti pa 74 dB. V tabeli je tudi že predhodno, je torej temeljil na meritvah, ki janske povprečne vrednoti, in sicer pridobljene na podano povprečje obeh dveh. smo jih izvedli v tehničnem muzeju v Münichnu. način, da se je meritev 10-krat ponovilo. Tam smo s pomočjo decibel metra izmerili gla- Za meritev glasnosti pri avtomobilski sireni sta snost klavirja, ki igra samostojno. Vrednosti se za Kot je iz tabele razvidno, sta prva dva dijaka se dva dijaka odpravila pred urgentni center Splo- 10 meritev niso veliko razlikovale. V muzeju smo opravljala eksperiment ob pomoči odpadlega dre- šne bolnišnice Franca Derganca Nova Gorica (v merili še glasnost hrupa ljudi in zvočnika, iz ka- vesnega listja v bližini šole v »Borovem gozdičku«. Šempetru) in tam čakala na reševalna vozila. Dogo- terega so prihajale informacije o nekih novih do- En dijak je z rokami premikal kup listja, drugi pa vorili smo se, da je za ta primer dovolj, če izmerita godkih, ker pa je slednja meritev bila enkratna, je je z decibelmetrom meril glasnost ustvarjenega le 5 meritev, zato sta dijaka počakala 5 prihodov/ v tabeli ne omenjamo. Tabelo zaključuje meritev zvoka. Na polovici meritve (po 5 izmerkih) sta se odhodov reševalnih vozil in merila vrednost, ko je glasnosti trobente. Tu je dijak meritev opravil tako, zamenjala. slednje vozilo zapeljalo nekaj metrov stran od njiju. da se je s trobento postavil na razdaljo 3 m stran od Druga dva dijaka sta imela enostavnejšo nalo- Pospeševanje vlaka sta dijaka izmerila kar na decibel metra in zatrobil, drugi dijak pa je vrednost go, saj sta vajo lahko izvedla kar v šolskih prostorih podlagi zvoka tovornega vlaka, ki se je odpravljal iz odčital. Meritev sta ponovila 10-krat. in tako pridobila podatke med vajo kar po pouku. novogoriške železniške postaje. Meritev sta opra- Po zaključku eksperimentalnega dela s pridobi- Ponovno je eden meril, drugi šepetal. Na polovici vljala od ponedeljka do petka, in sicer tako, da sta vanjem meritvenih podatkov, je sledilo delo v učil- meritev sta vlogi zamenjala. zjutraj ob prihodu na železniško postajo čakala nici, pri katerem so se učenci posvetili izračunom. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - A. Učni načrti in muzeji 39 Za ta del uporabljamo logaritemsko enačbo: Navajam še primer naloge in uporabo reševa- Če povzamem, lahko ob zaključku povem, da nja z dijaki. so se dijaki v 14 dneh naučili in razumeli, kaj de- ali jansko pojem glasnost zvoka je, kolikšna jakosti Naloga: zvoka je še varna/priporočljiva in kolikšna ne in Pri računanju nalog v povezavi z glasnostjo ve- Kolikšna gostota zvočnega toka povzroča gla- kako je pomembno, da se predolgo ne izposta- lja omeniti neposredno povezanost med predme- snost J = 85 dB? Meja slišnosti je j = 1 x 10-12 W/m. vljajo res glasnemu zvoku. Naučili so se tudi po- tom fizike in matematike, saj moramo poznati vsa Izpišemo podatke in zapišemo logaritemsko vezovati pomembne znanstvenike in jih umeščati matematična logaritemska pravila, in sicer: enačbo za izračun glasnosti J in dobimo rezultat v zgodovinska obdobja ter pomembnosti znanja J = 3,2 x 10-4 w/m2 matematike in matematičnih logaritemskih enačb Slika 1. Matematična logaritemska pravila kot osnovnega orodja za reševanje. Vsekakor pa je Bistveni poudarek pri reševanju nalog zgornje- po mojem mnenju ključnega pomena, da se dijaki ga tipa je medpredmetno povezovanje in z njim zavedajo danosti, ki jih imajo in s katerimi lahko povezano utrjevanje matematičnega znanja in kjerkoli sami ocenijo glasnost zvoka in nevarnosti, opazna uporaba le tega pri izračunih v fiziki. ki jih slednji ima za lasten sluh oziroma zdravje. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - A. Učni načrti in muzeji 40 Galerija - prostor številnih povezovanj in izmenjav pogledov / Gallery - a place for many connections and exchanges of views Bernarda Stenovec, Zavod sv. Stanislava (Galerija Staneta Kregarja in Škofijska klasična gimnazija) Bernarda.stenovec@stanislav.si Povzetek: Vsaka razstava odpira številne možnosti povezovanj med ustvarjalci, razstavljavci, obiskovalci in različnimi institucijami. V jubilejnem letu Galerije Staneta Kregarja 2023 pa smo to izkusili še toliko bolj intenzivno, saj so nas poleg stalne zbirke in jubilejne razstave Antični motivi v Kregarjevem slikarstvu tudi ostale priložnostne razstave in projekti v tem letu povezale s številnimi posamezniki in skupnostmi, tako da je nastala široka paleta različnih dejavnosti, dogodkov in ustvarjalnih izdelkov, ki pričajo, kako rodovitno so se na razstavah in ob njih srečevali, prepletali in izmenjevali pogledi številnih udeležencev – od otrok v vrtcu do upokojencev z univerze za tretje življenjsko obdobje. Abstract: Every exhibition opens up many opportunities for connections between artists, exhibitors, visitors and different institutions. In the jubilee year of the Stane Kregar Gallery, we have experienced this even more intensively, because in addition to the permanent collection and the jubilee exhibition Ancient Motifs in Kregar’s Painting, other occasional exhibitions and projects have connected us with many individuals and communities during the year, A wide range of activities, events and creative products have been created, which are testimony to the fruitful way in which the views of many participants - from kindergarten children to seniors from the University for the Third Age - have met, intertwined and exchanged at and around the exhibitions. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - A. Učni načrti in muzeji 41 Muzej u koferu Nemanja Karapandžić, viši kustos istoričar, Gradski muzej Bečej Karapandzula.nk@gmail.com Sažetak: Gradski muzej Bečej je zavičajni muzej kompleksnog tipa, koji po svojoj sistematizaciji nema pedagošku službu. Stoga je kustos istoričar preuzeo na sebe i taj deo muzejske delatnosti, sve u cilju bolje povezanosti naše ustanove sa publikom. Poslednjih godina, kustos sprovodi projekat „Muzej u koferu“, koji je prevashodno namenjen deci i učenicima. Naime, cilj projekta je da se najmlađa publika upozna sa ulogom i značajem muzeja, sa istorijom i običajima našeg područja i stvori jedna trajna veza sa budućim posetiocima. Istoričar je uspostavio saradnju sa predškolskom ustanovom, kao i osnovnim i srednjim školama, sa ciljem da se muzej uključi u realizaciju njihovih nastavnih programa. Projekat se sastoji iz dve celine. Prva je da se u stari drveni kofer spakuju razni predmeti iz muzeja i da se odlazi u njihov prostor sa određenom pričom, koja je pre toga dogovorena sa vaspitačima i učiteljima, odnosto nastavnicima. Druga etapa projekta sastoji se iz niza predavanja i radionica koje se potom realizuju u prostoru muzeja. Izlaganje na konferenciji „Škole i muzeji“ u Velenju sastojaće se iz prezentacije primera i jedne i druge etape projekta, odnosno biće prikazan kreativan rad sa zabavištacima, osnovnica i srednjoškolcima. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - A. Učni načrti in muzeji 42 Pedagoška dejavnost zasavskega muzeja trbovlje / Pedagogical activitiy of the Zasavje museum of Trbovlje Gregor Jerman, višji kustos, Zasavski muzej Trbovlje Gregor.jerman@muzejzmt.si Povzetek: V besedilu je predstavljena pedagoška dejavnost Zasavskega muzeja Trbovlje, ki jo sistematično izvajamo od leta 2007. Z leti smo ugotovili, da šolarji z veseljem in polni pričakovanj prihajajo na našo stalno pedagoško ponudbo, precej manjši pa je obisk pedagoške ponudbe na naših občasnih razstavah. V pedagoški program je vpet celoten kolektiv muzeja, saj nimamo zaposlenega kustosa pedagoga. Pri tem so nam ves čas veliko pomagali muzejski informatorji, ki so z veseljem prenašali svoje znanje na najmlajše. Tako smo v teh letih pripravili več kot 20 učnih ur in muzejskih delavnic, kjer je predstavljena bogata dediščina Zasavja. Abstract: The text represents the pedagogical activity, which Zasavje Museum of Trbovlje has been systematically carrying out since 2007. During this time, we have found out that pupils and students always use our permanent pedagogical services full of motivation and expectations for gaining new knowledge, while our pedagogical offer at our periodic expositions receives far less visitors. As we do not have a specialized curator pedagogue, the entire museum team is involved in the pedagogical programme. We have often received help from museum in-formers, who have been eager to transfer their knowledge to the younger population. Thus, we have prepared over 20 lessons and museum workshops, where we present the rich heritage of Zasavje. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - A. Učni načrti in muzeji 43 V Zasavskem muzeju Trbovlje smo pričeli s sis- poiskati nove poti, po katerih bi lahko predstavili Pedagoške dejavnosti za vrtčevske in šolske tematičnim delom in pripravo učnih ur, delav-naše vsebine. Imeli pa smo tudi čas, da smo pripra- skupine izvajamo v: nic ter vodstev za šolske in vrtčevske skupine vili nove vsebine in predrugačili ter obogatili naše - matični stavbi Zasavskega muzeja Trbovlje, v letu 2007. To nalogo je takrat prevzela kolegica stalne ponudbe. Nevenka Hacin. Vsak začetek je težak in tudi tu je Tako smo tudi v Zasavskem muzeju Trbovlje - rudarski koloniji Njiva v Trbovljah, bilo treba vložiti veliko truda, da je sodelovanje posodobili naše delavnice, pripravili nove učne - Hiši ustanovnega kongresa KPS na Čebinah, predvsem z zasavskimi osnovnimi šolami danes liste ter natisnili publikacijo, kjer je predstavljena - muzeju v Hrastniku, na takšni ravni. celotna pedagoška ponudba našega muzeja. - Galeriji Mašinhaus v Hrastniku in Sodelavka se je sistematično lotila priprave Ko se je življenje počasi spet vrnilo v stare tirni- - v Mlakarjevem stanovanju v Hrastniku. stalne ponudbe pedagoških dejavnosti, ki so bile ce, nas je bilo kar malo strah, ali se bodo skupine (in so še vedno) povezane z našimi stalnimi po- vrnile v enakem obsegu kot pred epidemijo. A že Pedagoška ponudba Zasavskega muzeja Trbo- stavitvami. Tako so se oblikovale prve učne ure in ob prvem obisku šolske skupine smo spoznali, da vlje za vrtčevske in šolske skupine vključuje vod- delavnice, ki so naletele na zelo pozitiven odziv na je bil ta strah popolnoma odveč, saj so nam na- stva za šole, učne ure in muzejske delavnice šolah. Ponudili smo jim obogatene vsebine naše smejani obrazi otrok, njihovi vedoželjni pogledi stalne ponudbe, kjer se vedno najde kaj privlačne- in nešteta vprašanja povedali, da so tudi otroci ga in dragocenega, kar se lahko vključi v šolski učni pogrešali obisk našega muzeja in skupna druženja. Vodstva za šole načrt ter tudi v izvenšolske dejavnosti. Ponudba je bila in je še vedno prilagojena posa- Naše uspešno delo s šolskimi skupinami je opa- Vodstva po stalnih in občasnih razstavah prila- meznim triadam (razdelitev tudi znotraj triad), tako zila tudi lokalna skupnost. Tako Občina Hrastnik od godimo starosti, interesom in predznanju skupin da za vsak razred ponujamo prilagojeno ponudbo. leta 2020 za učence hrastniških šol krije vse stroške ter tako vsem zainteresiranim omogočimo pridobi- pedagoških vsebin v Muzeju Hrastnik. tev poglobljenih vedenj o naši bogati preteklosti. Pedagoška ponudba, povezana z našimi obča- Razstavljeno gradivo opremimo s podatki in snimi razstavami, je bila nekaj časa v rokah drugih Vodstva za šole, muzejske delavnice in učne ure z zgodbami, eksponatom pa poskušamo vdihniti kustosov, potem pa je tudi to delo za kratek čas lahko šolske skupine izbirajo po želji, skupaj pa pri- dušo, da bi šolarji začutili odmaknjeni čas oziroma prevzela Nevenka Hacin. Pri tem je kmalu spoznala pravimo vedno takšne vsebine, ki lahko tudi za več ga podoživeli. (enako tudi drugi zaposleni), da pedagoško po- ur zadržijo otroke pri nas. Na tak način spoznajo nudbo za občasno razstavo lažje sestavi sam avtor naše vsebine v celoti, ne da bi se jim dejavnosti ob Skupinam omogočimo vodstva po naslednjih razstave, zato to delo spet opravljamo vsi zaposleni ostalih obiskih muzeja podvajale. Ob izbrani vsebi- stalnih postavitvah: v Zasavskem muzeju Trbovlje. ni lahko vedno izberejo tudi ogled kakšne izmed v Trbovljah: razstav v Zasavskem muzeju Trbovlje, seveda pa Srečno ... črne doline To dobro utečeno sodelovanje s šolami je v letu vedno poskrbimo, da jim ponudimo nepozabno Rudarsko stanovanje na Njivi (postavitev in situ) 2020 prekinila epidemija covida-19. Takrat smo doživetje v našem muzeju. Spominska hiša Ustanovnega kongresa KPS na bili vsi muzeji pred enakimi izzivi in smo morali Čebinah 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - A. Učni načrti in muzeji 44 Učne ure Na učnih urah predstavljamo izbrane vsebi- ne, ki se navezujejo na učne načrte. Obiskovalci Poznavanje preteklosti nam omogoča lažje ra- poglobijo znanja, pridobljena v šolskih učilnicah, zumevanje sodobnosti, nekoliko nam razjasnjuje spodbujamo pa jih tudi k razmišljanju, sklepanju tudi predstave o prihodnosti. Najboljši vpogled v in h kritičnemu presojanju … preteklost nam nudijo spremembe v domačem okolju. Najprimernejše mesto, kjer obiskovalci, še Obiskovalci vidijo predmete in fotografije iz posebno najmlajši, lahko spoznajo te spremembe preteklih časov, slišijo celo besede, ki jih mnogi in „sestopijo“ v preteklost, je seveda muzej. danes ne uporabljajo več ali pa poredko. Slika 1: Vodstvo za šolske skupine Kiparska zbirka Stojana Batiča Etnološka pot po rudarskih kolonijah V Hrastniku: Mlakarjevo stanovanje (postavitev in situ) Znamenja ob poti Lutke in lutkarji Razvoj osnovnega šolstva v Zasavju Slika 2: Učna ura moj kraj nekoč in danes 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - A. Učni načrti in muzeji 45 Učne ure, ki jih v Zasavskem muzeju Trbovlje Sproščenost, zabavnost, kreativnost in igrivost so Pucanje šuhov nudimo za šolske skupine, so naslednje: vodila in pristopi pri spoznavanju muzeja in naše Zgodovinski viri v vlogi muzejskih eksponatov V Trbovljah: bogate preteklosti. Mojstri podob Moj kraj nekoč in danes Malanje na steklo Iščemo spomenike Stojana Batiča Bivalna kultura V Hrastniku. Kaj imata skupnega industrijska revolucija in go- Igre na hofu spodarstvo? Bodi kustos Perkmandeljc vam predstavi Ob pritoku reke Save Življenje med hauzi Po Savi navzdol in navzgor? • Pokukajmo v muzej Pucanje šuhov Moja lutka V Hrastniku: Ročna dela – naredimo cof Šola nekoč in danes Lepopis iz leta 1930 Lutke in lutkarji S čim so se igrali dedki in babice? Moj kraj nekoč in danes Mojstri podob Bivalna kultura Malanje na steklo Pokukajmo v muzej Življenje med hauzi Pri izvajanju muzejskih delavnic je treba ome- Perkmandelc vam predstavi niti izdatno pomoč nekaterih muzejskih informa- torjev, ki so v vseh teh letih z velikim veseljem po- magali pri prenašanju svojih spominov in zgodb, Muzejske delavnice izkustev ter znanja na mlajše generacije. Brez njih si izvajanja nekaterih muzejskih delavnic sploh Najbolj obiskane pedagoške dejavnosti Zasa- nismo mogli predstavljati, sčasoma pa je celotna vskega muzeja Trbovlje so muzejske delavnice, Slika 3: Muzejska delavnica moja lutka izvedba muzejskih delavnic padla na ramena za- ki se izvajajo pod vodstvom strokovnega osebja, poslenih, saj je čedalje manj posameznikov, ki bi v preteklosti pa tudi ob pomoči muzejskih infor- Muzejske delavnice, ki jih v Zasavskem muzeju bili še vedno pripravljeni prenašati svoje znanje matorjev. Trbovlje izvajamo za šolske skupine, so naslednje: na najmlajše. V muzejskih delavnicah obiskovalci preizku- v Trbovljah: Zasavski muzej Trbovlje pri pripravi muzejskih sijo uporabnost znanj, pridobljenih na vodstvih Igre na hofu delavnic že 17 let uspešno sodeluje s Slovenskim po razstavah ali na učnih urah. Z osvajanjem no- Bodi kustos šolskim muzejem iz Ljubljane. Tako za 4. razrede vih veščin ali z izdelovanjem praktičnih izdelkov Ob pritoku reke Save osnovnih šol v Muzeju Hrastnik, kjer stoji popol- spodbujamo njihovo ustvarjalnost in inovativnost. Po Savi navzdol in navzgor? noma opremljena stara učilnica, pripravimo ce- 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - A. Učni načrti in muzeji 46 lodnevni program, ki je sestavljen iz naslednjih ga. Dejansko to nalogo opravljamo vsi zaposleni, in ravnateljem) in se še bolj vključimo v njihov učni vsebin: saj smo si v zadnjih letih medsebojno porazdelili načrt ter tako šolske skupine privabimo v muzej. muzejska delavnica Lepopis iz leta 1930 v izved- vodstva po posameznih pedagoških ponudbah. bi gospodične učiteljice iz Slovenskega šolskega Pri izvajanju muzejskih delavnic je treba omeni- muzeja, Skozi leta smo v Zasavskem muzeju Trbovlje ti izdatno pomoč nekaterih muzejskih informator- učna ura Šola nekoč in danes ter ugotovili, da smo z našo stalno pedagoško ponud- jev, ki so vsa ta leta z velikim veseljem pomagali s muzejska delavnica Ročna dela – naredimo cof. bo vzpostavili zelo uspešno sodelovanje z lokalni- pripovedovanjem svojih spominov, zgodb in izku- mi osnovnimi šolami, kljub temu pa ugotavljamo, stev ter pri prenašanju znanja na mlajše generacije. da nas obiskujejo predvsem učenci od 1. do 5. Brez njih si izvajanja nekaterih muzejskih delavnic Projekt Mladi raziskovalci razreda (razredni pouk), saj je njim najlažje uskla- sploh nismo mogli predstavljati, sčasoma pa je ce- diti urnike. lotna izvedba muzejskih delavnic padla na ramena V šolskem letu 2022/23 smo na željo vodje po- zaposlenih, saj je žal čedalje manj posameznikov, družnične šole Alojza Hohkrauta pričeli z organi- Obisk skupin je zelo odvisen tudi od razredni- ki bi bili še vedno pripravljeni prenašati svoje zna- zacijo dejavnosti za učence 4. razreda, ki smo jo kov. Na mnogih šolah se počasi menja učiteljski nje na najmlajše. poimenovali Mladi raziskovalci. Skupina 10 otrok kader in nekateri mlajši učitelji še niso prevzeli je pričela z rednimi obiski našega muzeja (obiskali ustaljenih učnih načrtov svojih predhodnikov. so nas vsaka 2 tedna), kjer smo jim v krajših učnih Ugotavljamo pa, da pedagoška ponudba, ki Zaključek urah, ki so bile povezane z delavnicami, predstavili je vezana na naše občasne razstave, pri šolah ne zgodovino naših krajev. Odziv učencev in učiteljev naleti na odziv, kot si ga želimo. Tudi ob pripravi Na podlagi vsega napisanega lahko v Zasa- je bil zelo pozitiven, zato smo v šolskem letu pričeli še tako zanimivih spremljevalnih dejavnosti odziv vskem muzeju zatrdimo, da bomo še naprej z ve- že z drugo sezono te dejavnosti, razmišljamo pa šol ni niti približno na takšni ravni kot obisk naše seljem pripravljali pedagoške dejavnosti za šolske tudi o razširitvi te ponudbe še na druge lokalne stalne ponudbe. skupine. Seveda bomo vse skupaj še nadgrajevali, osnovne šole. da bo vsako leto kaj novega za naše najmlajše in Prav tako tudi ugotavljamo, da posamezne šole da bodo še naprej z veseljem in željo po novem učence prve triade vodijo na kulturne dneve v Lju- znanju prihajali k nam. Poseben izziv pa vidimo v Problemi in izzivi pri izvajanju bljano, kjer obiščejo tudi muzej. Seveda ni v tem tem, da bi v Zasavski muzej Trbovlje privabili šolske pedagoških dejavnosti nič slabega, a naše mnenje je, da morajo otroci naj- skupine tudi iz drugih krajev Slovenije. Menimo, da prej spoznati lokalno zgodovino in lokalno okolje. si naši kraji zaslužijo, da bi tudi širše po Sloveniji Zaradi majhnega števila zaposlenih v Zasa- Naloga nas muzealcev je, da predstavimo našo po- spoznali preteklost in bogato dediščino, ki so nam vskem muzeju Trbovlje nimamo kustosa pedago- nudbo vsem lokalnim osnovnim šolam (učiteljem jo zapustili naši predniki. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - A. Učni načrti in muzeji 47 S kustosi – dijaki po skriti zgodovini Prve gimnazije Maribor / Student curators through the hidden history of Prva gimnazija Maribor Boris Ferk, prof., Prva gimnazija Maribor boris.ferk@prva-gimnazija.org Povzetek: Kot poklon 150 let stari „lepotici na Maistrovem trgu“ sem z izjemnim timom dijakov in dijakinj ustvaril izobraževalno, družabno igro, s katero smo se dotaknili zanimive preteklosti naše šole. Zgodovinskim dejstvom smo primešali nekaj fantazije in tako oblikovali preplet skrivnosti in ugank, ki se jih udeleženci lotijo v obliki interaktivnega sprehoda po šoli. Rešitev igre in s tem usode šole je odvisna od iznajdljivosti in sodelovanja celotne ekipe. Ker so bili dijaki in dijakinje soustvarjalci projekta, je ta namenjen predvsem njim, pa tudi zaposlenim na šoli ter ostalim. Abstract: As a tribute to the 150 years old „beauty on Maister Square“, I created an educational and sociable game with an exceptional team of students, which takes a closer look at the interesting history of our school. Historical facts were interwoven with a bit of fantasy to create a mix of mystery, riddles and curses that participants tackle in the form of an interactive walk around the school. The solution of the game, and thus the fate of the school, depends on the ingenuity and cooperation of the whole team. As the students were the co-creators of the project, it is aimed primarily at them, but also at the school staff and others. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - A. Učni načrti in muzeji 48 Ker sem navdušenec t. i. sob pobega, sem po- temelj oz. izhodišče unikatne zgodbe in projekta, temeljni kamen položili škatlo s skrbno izbranimi skusil v tej smeri razviti idejo, ki bi bila nekaj v katerega sem začel vključevati dijake in dijakinje predmeti: fotografijo takratnega župana, Matthäu- podobnega, a vseeno nekaj drugačnega, uni- ter zaposlene. sa Reiserja, avstrijske novce, aktualni izdaji dnevnih katnega. Ob raziskovanju zgodovine naše šole sem časopisov Tagespost in Marburger Zeitung, tloris izvedel veliko novega in zanimivega o zgradbi, ki 2. oktobra 1873 je v Mariboru odprla svoja vrata realke, spominsko listino in vino pekrskega vinarja sem jo obiskoval že kot dijak, danes pa kot profe- stavba takratne Višje realke, današnja Prva gimna- Rauscherja (Vrbnjak, 2000). In prav v povezavi z sor. Med drugim sem ugotovil, da so ob začetku zija Maribor, kar pomeni, da smo 2. oktobra 2023 okroglo obletnico in omenjenimi predmeti sem gradnje v šolske temelje zakopali pravo časovno obeležili 150-letnico obstoja te stavbe. Gradnja se dobil zamisel, da na šoli izpeljem projekt v obliki kapsulo s skrbno izbranimi predmeti, ki so postali je pričela 10. junija 1871, ko so med slovesnostjo v izobraževalne igre, v kateri bi udeleženci po šoli iskali replike predmetov iz temeljnega kamna. Da pa bi bil izziv čim bolj zanimiv za sodobne genera- cije dijakov, sem iskanju predmetov dodal še do- mišljijski zaplet. Igro sem poimenoval Quadrivium po štirih ženskih figurah, ki stojijo na strehi šole in predstavljajo alegorije antičnega kvadrivija: arit- metiko, geometrijo, astronomijo in glasbo. Prav te figure imajo ključno vlogo pri uspešni rešitvi igre. Zgodba se začne v sodobnem času, ko delavci ob obnovi šole odkrijejo dnevnik prvega ravnate- lja, Josefa Essla. V njem tedanji ravnatelj opisuje dogodke, ki so se zgodili med gradnjo realke. Gre za mešanico resničnih zgodovinskih dejstev ter fikcije. Morda najbolj presenetljiv in za današnje čase precej neverjeten je podatek, da so eno naj- bolj reprezentativnih stavb v Mariboru zgradili le v dveh letih – od zamisli do slavnostnega odprtja je namreč minilo le 28 mesecev. Za takšen podvig so bili zaslužni trije možje: ravnatelj Josef Essl, župan Matthäus Reiser in arhitekt Wilhelm Bűcher, ki so tudi glavni liki zgodbe (fotografija 1). A brez zaple- ta seveda ne gre. Iz ravnateljevega dnevnika izve- mo, da je tik pred položitvijo temeljnega kamna Fotografija 1 - Dijaki v 10. vlogah prvega ravnatelja Essla župana Reiserja in arhitekta Bucherja (B.Ferk) med njim in arhitektom prišlo do hudega spora. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - A. Učni načrti in muzeji 49 Bűcher, ki je bil priznan arhitekt v tedanji Avstro- dnevnika, spora in prekletstva, so vsi dogodki v prišli dijaki in dijakinje. V tim sem povabil tiste, za -Ogrski, pa tudi član prostozidarske lože, je želel zgodbi resnični. katere sem menil, da bo z njimi možno doseči čim kljub omejenemu proračunu na pročelje šole po- Zgodbo iz prejšnjega poglavja izvajalci igre boljše rezultate pri izdelavi predmetov, izboljšavi staviti štiri kipe alegorij - personifikacij antičnega oziroma kustosi (pojem pomeni čuvaj, varuh ali igre ter izpeljavi zgodbe. Najprej smo morali izde- kvadrivija, ravnatelj pa je bil bolj naklonjen manjši stražar oseb, krajev ali predmetov) predstavimo lati sedem kvalitetnih replik vseh predmetov, ki so in cenejši uri. Župan je odobril arhitektov predlog. igralcem oziroma udeležencem igre in jih na ta- v temeljnem kamnu ter nekaj dodatnih predme- V noči, tik pred slavnostno položitvijo temeljnega kšen način povabimo v svet, kjer se mešata fikcija tov, s katerimi smo igro smiselno povezali v celoto. kamna se je Bűcher oglasil pri razjarjenemu Esslu in resnica. Ob tem prejmejo ravnateljev dnevnik, Najmanj dela smo imeli z novci, saj smo mošnjiček in mu razložil, da kipi po prostozidarskih prepri- ki jim je v pomoč in vodilo pri reševanju nadaljnjih napolnili z nekaj manj vrednimi kovanci. Tudi por- čanjih varujejo stavbo pred nesrečami. Prosil ga korakov. Z namigi, ki so skriti po šoli, udeleženci iz- tret župana smo hitro našli, ga kvalitetno natisnili je tudi, da v temeljni kamen položi še miniature sledijo predmete iz temeljnega kamna ter podobe ter vstavili v okvir za slike. Da smo udeležencem alegorij, ki bodo poskrbele, da bo šola dolgo in alegorij, ki so ključne za pomiritev prekletstva. Ob igre nekoliko otežili delo, smo dodali še dva nje- uspešno delovala. A ravnatelj, ki ni bil naklonjen tem na zanimiv in interaktiven način spoznavajo gova županska predhodnika, igralci pa morajo vraževerju, arhitektovi želji ni ugodil. Gradnja šole zgodovino šole ter pomembne dogodke in zgodo- s pomočjo namigov in informacij skritih po šoli je sicer potekala hitro in brez večjih težav, a že vinske osebnosti povezane z Mariborom in stavbo ugotoviti, v katerem okvirju se skriva pravi portret. nekaj dni po slovesnem odprtju Višje realke so se Prve gimnazije. Obenem pa se učijo sodelovanja Vina seveda nismo replicirali, tako da je steklenica nad njo zgrnili temni oblaki. Občini je zmanjkalo in timskega dela, uporabljajo logično mišljenje. V v igri prazna. Smo pa oblikovali domišljijsko vinsko denarja za ureditev kanalizacije in pločnika pred pomoč so jim tudi QR kode, ki nudijo poglobljen etiketo, s podobami alegorij, s posebnim imenom šolo, za uro, ki si jo je ravnatelj tako želel, so morali vpogled v zgodovinske dogodke povezane z do- ter z namigom za naslednji korak v igri. Spomin- zbirati prostovoljne prispevke, kvarilo se je gretje, ločenim krajem ali predmetom na šoli. Cilj igre je sko listino smo vsebinsko priredili, napisana je s učenci in profesorji so obolevali... Skrbi in nesreče odkriti škatlo iz temeljnega kamna ter vanjo zložiti pisavo, ki spominja na starinske pisalne stroje in so ravnatelja Essla tako izčrpale, da je tudi sam re- vse ustrezne predmete, rešiti šolo prekletstva ter natisnjena na postaran rumenkast papir. Večji izziv sno zbolel in po le nekaj mesecih pouka, 19. aprila tako Prvi gimnaziji omogočiti, da bo uspešno de- sta predstavljala oba časopisa in tloris šole. Časopi- 1874 umrl, star le 44 let. Kmalu po njegovi smrti so lovala še vsaj naslednjih 150 let. Skupina, največ sa smo oblikovali v originalni podobi, s primernim težave izginile. Občina je uredila trg, namestili so šestih udeležencev, mora biti precej miselno in fontom in prirejeno slovensko vsebino. Tloris smo uro in zgradili še telovadnico. fizično aktivna, da igro pripelje do konca v manj povečali, prevedli njegovo vsebino v legendi, ga kot eni uri. Na zadnji točki se med udeležence vrne primerno dopolnili in natisnili na starinski papir Šola je nato uspešno delovala skoraj stoletje in kustos, ki pregleda vsebino škatle in če je ustrezno (fotografija 2). Ker sem v zapletu zgodbe predme- pol, ko so se zaradi epidemije koronavirusa zaprla polna, jim preda diplomo za uspešno rešitev ugan- tom iz temeljnega kamna dodal še novega - štiri šolska vrata, decembra 2020 pa jo je poškodoval ke in šolske prihodnosti. kipce alegorij - je imela najtežjo nalogo dijakinja, ki še potres. Obnova je bila nujna in prav med njo so se je lotila njihovega oblikovanja iz modelirne po- v prostorih nekdanjega ravnateljevega stanova- Ko sem v izhodišču ideje sestavil opisano kom- limerne gline (fimo mase). Pri tem si je pomagala nja našli dnevnik, ki je sprožil govorice o starem binacijo zgodovinskih dejstev in fikcije ter v to z bližnjimi fotografijami kipov, ki krasijo pročelje prekletstvu. In če verjamete ali ne – razen odkritja vključil predmete iz temeljnega kamna, so na vrsto strehe naše šole. Sam pa sem oblikoval vsebino 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - A. Učni načrti in muzeji 50 dnevnika ravnatelja Essla, na katerem temelji ce- lotna zgodba. Med pripravo gradiva smo potek igre večkrat testirali. Izbral sem dve skupini dijakov, skupino za- poslenih ter skupino, ki prostorov šole ni poznala. Z njihovim sodelovanjem sem iz različnih zornih kotov dobil povratno informacijo glede vsebin- ske in strateške priprave posameznih korakov igre. Glede na upoštevane opombe sem vnesel manjše spremembe, izboljšave in tako smo igro dokončno oblikovali ter jo pričeli izvajati. Dijake in dijakinje, ki so bili v timu, sem usposobil za kustose, saj so komaj čakali, da bodo po šoli lahko vodili skupine. A še pred začetkom izvajanja smo želeli poskrbe- ti za ustrezno predstavitev projekta. Dijakinja je oblikovala unikaten logotip, kjer šolske alegorije obkrožajo šolsko uro, ki je še en arhitekturni simbol Prve gimnazije Maribor. Uporabili smo ga v obliki žiga za šolsko knjižnico in na diplomi, ki jo podeli- mo udeležencem igre. Ker pa sem imel v timu tri dijake in štiri dijaki- nje, sem dobil zamisel, da bi lahko osnovno idejo Fotografija 2 - Replike nekaterih predmetov iz temeljnega kamna Prve gimnazije Maribor (B.Ferk) projekta posneli v obliki kratkega, promocijskega filma. Fantje so bili idealni za vloge treh glavnih Da so se dijaki tudi pri filmu odlično odrezali, tiste, ki smo jih za namen projekta dodali. Ustre- akterjev v zgodbi: prvega ravnatelja, takratnega nam je potrdil celoten učiteljski zbor Prve gimna- zno in smiselno smo jih razporedili (za namene mariborskega župana in arhitekta šolske stavbe. zije Maribor ter profesorice in profesorji zgodovi- projekta jih skrijemo) po šoli, posamične točke pa Dekleta pa so se prelevila v štiri alegorije, po ka- ne, ki so se udeležili avgustovskega študijskega smo opremili še s QR kodami, ki udeležence sezna- terih je tudi poimenovan naš projekt. Promocijski srečanja v Ljubljani. nijo z bogato zgodovino šole in mesta. Oblikovali film na kratko predstavi zgodbo nastanka gim- Široko zastavljen projekt je zahteval obširno smo logotip projekta in diplomo za udeležence, nazije ter usoden spor med arhitektom in prvim teoretično pripravo, tako da je bilo didaktičnih ki uspešno rešijo uganko. Najbolj ponosni pa smo ravnateljem, ki smo ga začinili s skrivnostnim in pristopov in strategij pri aktivnosti dijakov in di- na promocijski film, s katerim so dijaki in dijakinje nekoliko zloveščim prikazovanjem alegorij, ki rav- jakinj res veliko. Izdelali smo kvalitetne replike pokazali, da so izjemno motivirani pri projektu, ki natelja mučijo v sanjah. predmetov iz originalnega temeljnega kamna in je povezan z zgodovino šole, ki jo obiskujejo. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - A. Učni načrti in muzeji 51 mu. Premierno je bila predvajana le nekaj dni pred obletnico, isti dan pa sta dva mlada kustosa sode- lovala tudi na Mladem festivalu sprehodov, ki jih v Mariboru vsako leto organizira društvo Rajzefiber. Festival omogoča učencem, dijakom in študentom, da obiskovalcem predstavijo zgodovino in zanimi- vosti mesta skozi njihove oči. Naš sprehod je bil po- sebnost festivala, saj je bil zavit v tančico skrivnosti, udeležba pa omejena. Dijaka sta skupino občanov pozdravila že na trgu pred šolo in jih z uvodno zgodbo Quadriviuma tako dobro motivirala, da so se brez večjih težav spopadli z ugankami in uspe- šno rešili šolo pred večnim prekletstvom. Sprehoda se je udeležilo tudi nekaj staršev dijakov iz tima, ki so se tudi sami odlično zabavali, nekateri pa so celo izpostavili, da so njihovi otroci zaradi sodelovanja pri Quadriviumu postali bolj odprti, družabni, sa- mostojni in pogumni, povezali so se s skupino ter se naučili javnega nastopanja in timskega dela. Prva faza projekta Quadrivium, ki je bil zasno- Fotografija 3 - Mladi novi dijaki - kustosi med pripravo na projekt (B.Ferk) van prav v čast 150-letnici stavbe Prve gimnazije Maribor, je uspešno za nami. Ker je polovica origi- Še pred poletnimi počitnicami smo preizkusili Quadrivium je požel tudi kar nekaj zanimanja me- nalne skupine kustusov zaključila šolanje, v tem igro z zaposlenimi na šoli, saj smo jih želeli na ne- dijev. V časniku Večer so nam posvetili daljši članek, šolskem letu v zgodbo že vključujem nove kustose, formalen, igriv način informirati o visoki obletnici, na šoli pa nas je obiskala ekipa RTV Slovenije, ki je ki bodo k udeležbi uganke pritegnili veliko rado- ki jo je šola obeležila v začetku oktobra. Projekt z avtorji projekta posnela reportažo o Quadriviu- vednih dijakov in dijakinj (fotografija 3). Viri in literatura: Vrbnjak, V. (2000). Prva gimnazija v Mariboru od ustanovitve do lastne stavbe. Zbornik ob 150-letnici Prve gimnazije v Mariboru, Ljubljana, str. 44 – 54. Marburger Zeitung (1871) 70, str. 2, 11. 6.; Marburger Zeitung, (1873) 120, str. 1-3, 5. 10.; Marburger Zeitung, (1874) 48, str. 4, 22. 4. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - A. Učni načrti in muzeji 52 Nematerijalno kulturno nasleđe u muzejskoj učionici / Intangible cultural heritage in the museum classroom Milica Josimović, msr pedagog, muzejski pedagog Muzej Vojvodine milica.josimovic@muzejvojvodine.org.rs josimovic.mina@gmail.com Sažetak: U periodu od 15. do 30. septembra 2023. godine u Muzeju Vojvodine obeležila se manifestacija Dani evropske baštine na temu Živo nasleđe. Nematerijalno kulturno nasleđe pruža priliku da izbliza pogledamo rad čuvara naše baštine. Živo nasleđe je važno jer može da promoviše socijalnu koheziju, poštovanje različitosti, kao i da pomogne zajednicama da izgrade otporna, mirna i inkluzivna društva. Učenici se podstiču na ispitivanje različitih načina života, a posebno onog koji se odnosi na njihov zavičaj i kulturu. Različite teme i fenomeni kulturnog nasleđa mogu da se koriste i kao alatke i izvori, što kod učenika podstiče razmišljanje o budućnosti čovečanstva i promenama kao što su medijske inovacije, tehnološki razvoj, a u isto vreme učvršćuje njihovo poznavanje svetskih kultura. Abstract: In the period from 15 to 30 September 2023, the Museum of Vojvodina marked the manifestation Days of European Heritage on the theme of Living Heritage. The intangible cultural heritage provides an opportunity to take a closer look at the work of the guardians of our heritage. Living heritage is important because it can promote social cohesion, respect for diversity, as well as help communities build resilient, peaceful and inclusive societies. Students are encouraged to examine different lifestyles, especially those related to their homeland and culture. Different themes and phenomena of cultural heritage can also be used as tools and resources, which encourages students to think about the future of humanity and changes such as media innovation, technological development, and at the same time strengthens their knowledge of world cultures. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - A. Učni načrti in muzeji 53 B. Medpredmetno povezovanje (korelacija) v šolah in muzejih / Međupredmetno povezivanje (korelacija) u školama i muzejima 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - B. Medpredmetno povezovanje (korelacija) v šolah 54 Slovenski ornament in lect med učenci osnovne šole Polje / Slovenian ornament and „lect“ (decorated honeybread hearts) among the pupils of Polje Primary School Judita Mihev, vzgojiteljica predšolskih otrok judita.mihev@ospolje.si Povzetek: V tem modernem svetu večkrat pozabljamo oziroma celo zanemarjamo našo kulturno dediščino in domačo obrt, v katero spada tudi slovenski ornament in izdelovanje lectarskih izdelkov. Ornament v širšem pomenu ni samo lepotičje ali okrasek, temveč ima v različnih obdobjih svojo funkcijo ter je vedno povezan z našim vsakdanjim življenjem. Obe izročili se ohranjata do današnjih dni, vendar ju naši učenci ne poznajo. Moja želja je bila, da bi otroke seznanila z našo kulturno dediščino, da spoznajo slovenske značilnosti, posebnosti, ki oblikujejo narodno istovetnost. Zato sem se odločila, da učencem na razredni stopnji bolj podrobno približam nekaj našega bogastva in barvitega razkošja. Ta svet je poln krasilnih podrobnosti. To je svet, ki je našim predni-kom pomenil lepoto. V članku so predstavljeni konkretni primeri dejavnosti, ki so bili izvedeni z učenci 4. razreda osnovne šole. Ključne besede: slovenski ornament, srce iz lecta,, kulturna dediščina, krepitev spretnosti, dejavnosti Abstract: In this modern world we often forget or even neglect our cultural heritage and craftsmanship, which includes Slovenian ornament and the making of honeybread products. In its broader sense, ornament is not just a decoration or a thing of beauty, but has had its function in different time periods and has always been linked to our everyday lives. Both traditions have been preserved to the present day, yet they are not known to our pupils. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - B. Medpredmetno povezovanje (korelacija) v šolah 55 It was my wish to make our pupils aware of Slovenian cultural heritage. I wanted them to learn about Slovenian characteristics, special traits that form our national identity. That is why I decided to introduce some of this richness and colourful splendour to pupils in the lower primary school. This is a world full of stunning details. It is a world that represented beauty to our ancestors. In this article I describe concrete examples of activities carried out with pupils in the fourth year of primary school. Key words: Slovenian ornament, „lect“ (honeybread) hearts,, cultural heritage, skills development, activities Slovenski ornament Barve so priljubljene nežne in lahne (rumena, Srce iz lecta rjava, rdeča, lahno zelena, lahno modra in razne Beseda ornament izvira iz latinske besede or- prehodne). Vsak motiv je pobarvan drugače, ena- Lectovo srce je medenjak za posebne prilo- nare, pravi (Karlovšek J., 1935-1937, str. 48, 53, 54), komerno, ne senčno, in prav tako je često tudi vsak žnosti in pozornosti. Lectarstvo je ena najstarej- kar pomeni krasiti. Ornamentika se je gojila v vseh listič na vejici ali v cvetki drugače poslikan. Vendar ših obrti pri nas, pravi Bogataj, J., ( 1999). Gre za časih in pri vseh narodih. K spoznanju sloga orna- so glavni motivi podani v jasnejših in močnejših izdelovanje dekorativnih medenjakov z barvni- mentike, ki je značilen za posamezne čase kakor tonih (rdeče, rumeno in modro), da se bolj uve- mi sladkornimi premazi. Lect je torej poltrajno tudi za narode, nas vodijo štiri glavne reči: vrste ljavijo, medtem ko so postranski motivi izraženi Bogataj, J., (1993), medeno figuralno pecivo, ki motivov, obdelava, sestava in barva posameznih v mirnejših in prehodnih tonih (zeleno, oranžno, je okrašeno z barvnimi sladkornimi premazi ter s motivov ali celotnega ornamenta. Ornamentiko rjavo itd.). Da dobijo večji motivi slikovitejše lice, so sladkornim okrasjem, ki ga nanašajo na osnovo iz šteje kot likovno vejo umetnosti. Ornament je li- porazdeljeni na več dekorativnih delov, ki so nato medenega testa. Za lectarstvo poznamo tudi lep kovna umetnost, ki se ves čas razvija, izpopolnjuje tudi različno pobarvani. Pri slikanju se ne gleda na slovenski izraz-strdenje, ki izhaja iz glavne sesta- in dopolnjuje, in sicer v vseh časih. Naš ornament to, kakšno barvo ima motiv v naravi, temveč slika vine lecta-medu. A uveljavila se je beseda lect, ima svojo tradicijo in zgodovino. Razvijal in dopol- se poljubno, da se še z barvo povzdigne umetniški ki izhaja iz nemške besede »lebezelt«. Valentar, njeval se je s slovenskim življenjem do današnjega učinek, ki se hoče dati ornamentu. (Karlovšek J. K. (2003) navaja, da je zelt beseda germanskega dne. Svet slovenskega ornamenta je raznovrsten, 1935-1937, str. 57) izvora in je okrajšava za zelten, kar pomeni plitek pisan, barvit, zanimiv, domiseln in pester. Poln je (Karlovšek, J., 1935-1937) trdi, da so Slovani raz- kolač. Lect je polnotrajno pecivo v obliki ploščic ali krasilnih podrobnosti. To je svet, ki je našim predni- vijali ornament na vezeninah ter nato to metodo figuralnih, ornamentiranih ali predmetnih podob- kom pomenil lepoto. Motivi slovenskega ornamen- prenašali na druge materiale. Ljudje so si radi kra- njakov. Glavna sestavina testa je poleg moke med, ta so povzeti iz narave, iz poljedelstva in vrtnarstva. sili predmete in ornament je bil najbolj primeren, ostale sestavine pa še zmleti cimet, zmleti klinčki, Poleg rastlinskih motivov pa v ornamentu najde- ki je dajal preprostemu materialu večjo estetsko malo zmletega popra in sol. Testo je oblikovano v mo tudi motive ptičev, petelinčkov, jelenčkov, ja- vrednost. Naš ornament ima svojo tradicijo in zgo- lesenih ali pločevinastih modelih ali prostoročno. genjčkov. Izmed geometričnih motivov pa se upo- dovino. Razvijal in dopolnjeval se je s slovenskim Prvotno medeno pecivo ni bilo barvano, ampak je rabljajo krogi, rombi, zvezdice, pikice, vejice, vitice. življenjem do današnjega dne. bilo značilne medene barve. Takšen lect je najbolj Naša naloga je, da ohranjamo slovensko kultu- poznan z območja Škofje Loke in Dražgoš na Go- ro in ne smemo dopustiti, da izgine. renjskem. Okrasno pecivo iz medenega testa na 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - B. Medpredmetno povezovanje (korelacija) v šolah 56 škofjeloškem imenujejo mali kruhek, v Dražgošah Kulturna dediščina zaokrožuje katerokoli kul- Učinkovitost finomotoričnih gibov pomembno pa dražgoški kruhek. Kasneje se je pojavil lect z turno izražanje, ki je preneseno iz preteklosti in vpliva na kakovost, natančnost in hitrost izvajanja okrasjem iz barvanega sladkorja, škroba in želati- podedovano s strani sodobne družbe. Grafenauer, različnih opravil, pri katerih uporabljamo dlani in ne. Nastajala so živobarvna lectova srca z ogledal- B. (2009, str.6) prste. Učinkovite finomotorične spretnosti zahte- ci, verzi, sličicami. vajo dozorevanje številnih komponent, ki pomaga- Bogataj, J., (1999) v reviji Otrok in družina z na- jo rokovati s predmetom ali opravijo nalogo. Vklju- slovom Medičar in svečar piše, da so bili nekdaj Krepitev spretnosti čujejo koordinirano usklajevanje impulzov med srčki priljubljeni predvsem kot dragocena ljube- možgani in malimi mišičnimi skupinami rok ter so zenska darila. Srce je simbol ljubezni, rdeča barva Otrokom je treba omogočiti različne dejavnosti povezane z razvojem fine motorike. Potrebujemo je simbol strasti. Rumena pentljica na lectu, naj bi in jih spodbujati, da v prostoru in na prostem razvi- jih tako pri šolskem delu kot tudi pri vsakodnevnih simbolizirala neskončnost, zelena rožica pa rast in jajo gibalne sposobnosti. Fina motorika predstavlja opravilih Povše, B., povzeto po Wart Plat, M. (2006). razvoj. Ogledalce na srčku pa je dekletom omogo- ključen del otrokovega razvoja, ki vpliva na številne čalo, da so se v njem občudovala. Namesto ogle- vidike vsakdanjega življenja. Od drobnih gibov rok Hrovat (2017) opisuje pomen fine motorike kot dalca je na lectu pogosto tudi verz z ljubezensko in prstov, ki omogoča držanje svinčnika, do natanč- sposobnosti, da otrok izvaja natančne drobne gibe ali hudomušno vsebino. Druge tradicionalne obli- nih manipulacij z majhnimi predmeti. Fina moto- rok in ob tem ohranja dobro kondicijo med prsti ke so tudi konjički, podkvice, punčke in podobno. rika igra neprecenljivo vlogo v otrokovem učenju, in oči. socialnem vključevanju in priprav na šolsko okolje. Fine motorične spretnosti so več kot le izvajanje Veščine fine motorike in krepitev ročnih spre- Kulturna dediščina majhnih gibov-predstavljajo most med otrokovimi tnosti v likovnem in tehničnem kotičku na osnovni željami po raziskovanju sveta okoli sebe in njegovo šoli Polje in v Muzeju lectarstva v Radovljici: Kulturna dediščina je vse tisto, kar je rezultat sposobnostjo, da te želje uresniči s pomočjo rok. Vsi ustvarjalnosti človeka in njegovih različnih dejav- lahko pomembno prispevamo k temu pomemb- nosti družbenega razvoja in dogajanj, značilnih za nemu procesu. Veščine fine motorike izboljšujejo posamezna obdobja v slovenskem prostoru. Zara- koordinacijo in spretnosti finih gibov, manipula- di njihove zgodovinske, kulturne in civilizacijske cijo s predmeti, razvijanje koordinacije oko-roka, sporočilne vrednosti je spoštovanje in varovanje dvoprstni prijem-prijem čopiča, kontrolo škarij pri kulturne dediščine zaveza naroda in vsakega po- striženju, zavezovanje vozlov, uporabo pribora-igla sameznika. Grafenauer,B. (2009, str.6) za šivanje Krašovec, B., Sovinc, N., Bizjak, A., (2020). Kulturna dediščina je vsa tista človeška ustvar- Fina motorika vključuje uporabo manjših mišic jalnost, ki je nastala mimo lastnega delovanja na- rok, kot so mišice v zapestju in prstih. Te mišice rave ali iz nje. Torej imamo pri kulturni dediščini skupaj z možgani nadzorujejo in usklajujejo giba- opraviti z najrazličnejšimi oblikami razmerij med nje dlani in prstov, ki jih uporabljamo pri različnih človekom in njegovim kulturnim okoljem ter nje- dejavnostih (npr. pisanje, striženje, sestavljanje govim stvaritvami v njem. Bogataj, J. (1992, str.11) kock ali sestavljank, šivanje ipd.). Slika 1: Oder v spodnji avli naše šole 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - B. Medpredmetno povezovanje (korelacija) v šolah 57 1. Šivanje na filc, izdelava dveh izdelkov (roža s Slovenskim ornamentom (okrasjem). Po vsaki za mamico in srček za prodajo na šolski pomladni obravnavi besedila smo izvedli dejavnosti v obliki tržnici). To je bila dolgotrajna vaja, ki je zahtevala dela po postajah. V skupinah so si med seboj lah- natančnost, spretnost, vztrajnost, motivacijo, kon- ko pomagali in sodelovali. Ves čas so bili aktivni, centracijo. 2. Slikanje slovenskega ornamenta za okra- sitev panoja v spodnji avli šole. 3. Slikanje slovenskega ornamenta na srček ljubezenskim sporočilom. 4. Risanje in izrezovanje cvetličnih motivov Slika 3: Že okrašen pano za namen dekoracije za kulturni praznik na odru šole. Iz različnih motivov smo sestavili ornament. 5. Pisanje pisem z roko na okrašenem papirju (pismo smo poslali v Dom starostnikov na Fužinah Slika 5: Deli filca sešiti v celoto in učiteljici Anji na porodniškem dopustu. Slika 4: Drugošolci krasijo lepoto po naše 6. Obisk šolske knjižnice (priprava na obisk muzeja). 7. V muzeju Lectarstva v Radovljici smo z na- Slika 6: Rožica za mamico ravnimi barvami, s posebnimi pripomočki (polivi- nilne vrečke napolnjene z barvo) okrasili medene rokovali so se z različnimi materiali. Dejavnosti so srčke. bile zanimive in primerne razvojni stopnji otrok, ter njihovim zmožnostim, vsebino pa smo povezovali z tekočo učno snovjo ali medpredmetno. Na ta Dejavnosti z otroki način smo pri otrocih poglabljali njihova doživetja ter krepili različne spretnosti. Slika 2: Tako na- Z otroki v 4. razredu smo izpeljali delavnice, staja okrasek iz- ki so potekale v daljšem časovnem obdobju. Pri- V nadaljevanju so opisani primeri dejavnosti, ki pod otroških rok pravljali smo se na kulturni praznik in šolo okrasili smo jih izpeljali v šoli, v knjižnici in v muzeju. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - B. Medpredmetno povezovanje (korelacija) v šolah 58 1. SLOVENSKI ORNAMENT V OSNOVNI ŠOLI POLJE Iz barvnega tršega papirja smo narisali motive za ornament. S cvetovi, ki so včasih krasili balko- ne, prtičke, slike, skrinje, posteljnino, smo spletli okrasje v lepo dekorativno sliko. Okrašen oder smo pripravili za prireditev, ki so jo pripravili učenci. 2. SLIKANJE ORNAMENTA IN LECTOVEGA SRCA Z LJUBEZENSKIM SPOROČILOM Slika 7: Šivalni kotiček 1 Slika 11: Pisanje pisem S tempera barvami smo slikali srca z okrasjem (ornamentom), dodali smo kratko ljubezensko ali hudomušno sporočilo. Sporočila so si otroci do- mislili sami, več listkov s sporočili pa sem prinesla v razred sama. Že pred dejavnostjo smo omenjali Slika 8: praznik Valentinovo in se seznanili s tem, da ga v Šivalni kotiček 2 Sloveniji ne praznujemo. Govorili smo praznikih pri nas, o ljudskem izročilu, kako so se obdarovali Slika 9: Srčki pripra- vljeni za na tržnico Slika 10: Vabilo na šolsko tržnico včasih in kako so izkazali ljubezen do drugega. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - B. Medpredmetno povezovanje (korelacija) v šolah 59 4. ŠIVANJE NA FILC-LECTOV SRČEK v obliki rožice, jih prišili na lice srčka. Nekateri so izbrali še rožico iz filca, ki smo jo nalepili spredaj. Iz rdečega filca sem izrezala dva srčka. Otroci Srčkom smo dodali trak za obešanko, srček zavili so s šivom za vezenje obrobili oba srčka. Prvi šiv v prozoren darilni papir in ga zavezali z lepo rdečo za obrobo je bil rumene, drugi šiv bele in tretji šiv pentljo. Dodali smo ljubezensko sporočilo. Srčki so zelene barve. V istih barvah smo izbrali gumbke bili namenjeni prodaji na naši tržnici s programom za Pozdrav pomladi. 5. PISMO NAPISANO Z ROKO V tednu od 22. do 26. januarja 2024 je potekal Slika 12: projekt Teden pisanja z roko. Namenjen je bil oza- Pismo napisano veščanju pomena pisanja z roko v vse bolj digitalni na roko dobi. Osrednja tema so bili Zapisi časa o nas. Iskali so načine, kako ujeti čas in ga zapisati. Zato smo Slikanje ornamenta je bilo otrokom zelo všeč. pisali pismo in ga poslali v Dom starostnikov na Zelo so se trudili s slikanjem, bili so kreativni pri Fužinah, eno pismo pa smo pisali naši učiteljici izbiri barv in vzorci so bili vedno lepši. Seveda smo Anji na porodniškem dopustu. Vsebin pisem nisem nekaj ornamentov pogledali tudi v literaturi. To de- brala, saj sem želela, da otroci samostojno napišejo javnost smo izpeljali z otroki od prvega do petega nekaj o sebi, o prostem času, ki ga preživljajo, ko razreda. Na koncu so vsi panoji naše šole krasile niso v šoli. Na spodnji del lista smo narisali motive Slika 13: Obisk šolske knjižnice slike z ornamentom. Srčke pa smo podarili svoji iz Slovenskega ornamenta. izbranki in svojemu izbrancu. 6. V ŠOLSKI KNJIŽNICI NAM GA. MATEJA DRNOV- 3. ŠIVANJE NA FILC-ROŽICA ZA MAMICO ŠEK ZVONAR ODPRE VRATA V MUZEJ Pri tej dejavnosti smo naredili rožico za mamico, S šolsko knjižnico pogosto sodelujemo, jo obi- jo pritrdili na voščilni papir. Kos filca so obrobili z skujemo, saj nam nudi prijetno bivanje in otrokom osnovnim šivom in šivom za vezenje. Na sredino nudi sproščeno druženje ob prijetni družbi knjig in cveta so prišili gumb. Več delov skupaj so prišili in na- naše knjižničarke ga. Mateje. Vedno nam pripravi stala je cvetlica. Pri dejavnosti so morali biti pazljivi kakšno literarno delavnico, predstavitev nove knji- s šivanko. Izbirali so barve niti in gumb. Razvijali so ge in nam omogoča, da spoznavamo svet znotraj ustvarjalnost in razvijali spretnosti specifičnih tehnič- šole na drugačen način. Z moje strani je prišla po- nih sposobnosti. Nad dejavnostjo so bili navdušeni. Slika 14: Aktivno sodelovanje učencev v knjižnici buda in želja, da nam predstavi nekaj o muzejih 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - B. Medpredmetno povezovanje (korelacija) v šolah 60 Slika 16: Nekaj najstarejših Slika 15: Delavnica s kustosinjo primerkov Slika 17: Krašenje srčka na Slovenskem, da bi se lažje pripravili na obisk prikazala različne muzeje. Pri vsaki fotografiji smo kaj lahko vse počnemo v muzejih: od razstav, s Muzeja lectarstva in delavnice v Radovljici. Z ve- se ustavili in določili kraj in namen muzeja. Tako pomočjo interaktivnih zaslonov, multimedijske seljem se je odzvala in nam pripravila lep literarni so imeli otroci možnost tudi sami povedati nekaj predstavitve, virtualne ekskurzije in delavnice, ki dogodek v knjižnici. Tako smo četrtošolci in peto- o njem. Sledila sem njihovim pripovedovanju o jih tam pripravijo. Bonton v knjižnici je bil predsta- šolci v obliki okrogle mize prisostvovali in se kot obisku muzejev, ki so jih obiskali s starši ali pa s vljen zelo natančno, omenili smo vsa odgovorna in aktivni poslušalci vključevali v pogovor. Predstavila svojimi učitelji. Otroška vedoželjnost je bila inten- spoštljiva ravnanja. Zelo domiselno pa nam je bila nam je ustanove, ki hranijo določene zgodovinske zivna, zanimalo jih je prav vse. Obe z učiteljico sva predstavljena beseda »restavriranje«, prikazani vire. Razložila nam je, kako vire zbirajo, hranijo in z bili ponosni in presenečeni ob njihovem znanju o so bili primeri restavriranj. Za zaključek smo se njimi pripravljajo razstave. S slikovnim gradivom je muzejih. Največ zanimanja so pokazali pri temi, ustavili pri drsnici, ki je prikazala Muzej lectarstva 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - B. Medpredmetno povezovanje (korelacija) v šolah 61 v Radovljici in se o njem bolj podrobno pogovo- lavnici je pripravila testo, ga oblikovala v srce. Že razgibanem prepletu podob in delo v ustvarjalnih rili. Naš namen je bil, da ga v bližnji prihodnosti sušene je z rdečo glazuro prebarvala. Otroci so dejavnostih tudi mlajšim otrokom na naši šoli. Z tudi obiščemo. Po pogovoru z otroki v učilnici, po dobili navodila za okraševanje srčkov. Sami so s veseljem smo jih odkrivali na različne načine v de- končanem obisku knjižnice, so bili navdušeni nad krasilno vrečko brizgali barvno glazuro na srčke javnostih povezani z likovno umetnostjo, tehniko predstavitvijo muzejev na Slovenskem. in jih poljubno okrasili. Na koncu so pritrdili še in uvideli kulturno-zgodovinsko vrednost. Navdi- posušeno rožico in ogledalce. Srčke smo zložili v hujoče raziskovanje lepote iz časov naših babic in 7. OBISK LECTARKEGA MUZEJA IN DELAVNICE LEC- lično izdelane škatlice. dedkov lahko učitelji s svojo pedagoško prakso TAR V RADOVLJICI načrtno vnašamo tovrstne dejavnosti, s tem pa tudi krepimo njihove spretnosti. Otroci so z vese- V muzeju nas je sprejela kustosinja in nas vodila Zaključek ljem sodelovali, kar se mi zdi najbolj pomembno. po prostorih. Razlagala nam je zgodovino ozadja Mene pa je predvsem navdušilo kako dediščino muzeja in pojava lectarstva v Radovljici. Govorila V želji, da domača krasilna umetnost ne bi razumejo in doživljajo, ustvarjajo smisel iz okolja, je o razvoju lectarstva in nam na primerkih poja- zamrla ali se izgubila v vsesplošni globalizaciji in ki so jih zanje ustvarili odrasli. Pri dejavnostih, ki snila razliko nekoč-danes. Razkazala nam je orodje, prevzemanju tuje motivike, kot zmotno vrednejše sem jih navedla, so uživali, bili sproščeni in hkrati pripomočke in sestavine za izdelavo lecta. Ogledali v svoji eksotičnosti, svežini in medijsko pogojeni ponosni, ko so izdelek dokončali. smo si razstavne najstarejše primerke lecta. V de- popularnosti, sem skušala ponesti vse elemente v Viri: Bogataj, J. (1999).Medičar in svečar Hrabroslav Perger. Otrok in družina. Str. 5. Bogataj, J. (1999). Medičar in svečar Hrabroslav Perger. Otrok in družina. Str. 72. Bogataj, J. (1999). Mojstrovine Slovenije: srečanje s sodobnimi rokodelci. Ljubljana. Rokus. Str. 160. Grafenauer, B. (2009). Turistična geografije in kulturna dediščina. Elektronska knjiga. Ljubljana. Str. 6. Hrovat, L. (2017). Razvijanje fine motorike. Didakta, letnik 26 i.e. 27, številka 194. Str. 35-37. Karlovšek, J. (1935-1937). Slovenska ornamentika. Ljubljana. Narodni muzej Slovenije. Str. 48-57. Krašovec, B., Sovinc, N., Bizjak, A. (2020). Vaje za spretne prste. Ljubljana. Rokus Klett. Povše, B. (2006). Specialna rehabilitacijska pedagogika. Povzeto po Wart Plat, M. The wonder years. London. Valentar, K. (2003). Praznični poklic: lectarstvo. Mag, letnik 9, št. 46, str. 71. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - B. Medpredmetno povezovanje (korelacija) v šolah 62 Raziskovalni tabor(i) za nadarjene učence na OŠ Mihe Pintarja Toleda Velenje v sodelovanju z Muzejem Velenje / Research camp(s) for talented students at Mihe Pintarja Toleda school in Velenje in collaboration with the Velenje museum Vesna Vranješ Koprivnikar, prof. soc. in zgod., OŠ Mihe Pintarja Toleda, Velenje Vesna.vranjes-koprivnikar@mpt-velenje.si Povzetek: Nadarjeni učenci na področju zgodovine se najpogosteje izkažejo zaradi njihovega izjemnega spomina, analitičnih sposobnosti, strasti do preučevanja preteklih dogodkov ter sposobnosti povezovanja in razumevanja kompleksnih zgodovinskih procesov. Ti učenci pogosto blestijo pri raziskovanju zgodovinskih virov, pisanju esejev in interpretaciji zgodovinskih dogodkov. Tem učencem v aktivu družboslovja učiteljice in učitelji pripravljamo raziskovalne tabore na različne zgodovinske teme, ter aktivnosti za njih oblikujemo skupaj z Muzejem Velenje ter ostalimi institucijami v lokalnem okolju. Ključne besede: nadarjeni učenci, delo z nadarjenimi učenci, raziskovanje, zgodovina, Muzej Velenje. Abstract: Gifted students in the field of history most often stand out due to their exceptional memory, analytical skills, passion for studying past events, and the ability to relate and understand complex historical processes. These students often excel at researching historical sources, writing essays, and interpreting historical events. We prepare research camps on various historical topics for these students in the social studies field, and we design activities for them together with the Velenje Museum and other institutions in the local area. Key words: gifted students, work for gifted students, research, history, Velenje Museum. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - B. Medpredmetno povezovanje (korelacija) v šolah 63 Uvod izobraževanje dne, 11. 2. 1999, so torej že v uvodu akademskih področjih, v vodenju ali v vizualnih ali zapisali, da v strokovni literaturi ni enotne defini- izvajalskih umetnostih in kateri potrebujejo poleg Zakon o osnovni šoli in še posebej Koncept od- cije nadarjenosti (Žagar, 1999, str. 47). rednega šolskega programa tudi posebej prilago- krivanja in dela z nadarjenimi učenci v osnovni šoli Pri izdelavi koncepta so izhajali iz Marlandove jene programe in aktivnosti. Odkrivanje nadarjenih iz leta 1999, temelji na definiciji, da so nadarjeni ali definicije nadarjenosti, ki je zapisana tudi v ame- učencev naj bi potekalo v treh stopnjah: eviden- talentirani tisti otroci in mladostniki, ki so na pred- riškem zakonu o izobraževanju nadarjenih. Po tej tiranje, identifikacija in seznanitev ter pridobitev šolski stopnji, v osnovni ali srednji šoli pokazali definiciji so „nadarjeni ali talentirani tisti otroci mnenja staršev (Žagar, 1999, str. 48). visoke dosežke ali potenciale na intelektualnem, in mladostniki, ki so bodisi na predšolski stopnji Aktualna šolska zakonodaja veliko bolj zajema ustvarjalnem, specifično akademskem, vodstve- bodisi v osnovni ali srednji šoli pokazali visoke področje nadarjenih otrok v primerjavi s prete- nem ali umetniškem področju in poleg rednega dosežke ali skrite potenciale na intelektualnem po- klimi. Priprave za uvajanje koncepta, odkrivanje šolskega programa potrebujejo posebej prilago- dročju, na področju ustvarjalnosti, na specifičnih nadarjenih učencev, soglasje staršev in delo z na- jene programe in aktivnosti (Bezič, 2012, str. 15). Koncept odkrivanja in dela z nadarjenimi učen- ci v devetletni šoli se kontinuirano na OŠ Mihe Pintarja Toleda odvija že od leta 2015. V začetku šolskega leta opredelimo načrtovanje, delo in eval- vacijo z nadarjenimi učenci, opredelimo tudi vlogo in strokovne naloge vsakega strokovnega delavca šole v zvezi z uresničevanjem Koncepta odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci. Kdo so nadarjeni učenci? Obravnavanje in delo z nadarjenimi otroki ni zgolj domena današnjega časa, temveč področje, s katerim so se ukvarjali že v 1. stoletju pr. n. š., ko je Horac označil nadarjenost kot božji dar (Kuka- nja, 2006). V svetovnem merilu je danes poznanih približno dvesto različnih definicij nadarjenosti, kjer je moč zaslediti tudi izraze: sposoben, izjemen, talentiran idr. ... V Konceptu za Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli, ki je bil sprejet na seji Strokovnega sveta RS za splošno 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - B. Medpredmetno povezovanje (korelacija) v šolah 64 darjenimi učenci so stopnje, ki jim morajo vse ana- se tako lahko prikaže v nekaj tipičnih lastnostih lize opravljenega dela slediti vsi akterji v vzgojno- nadarjenih otrok, ki pri pouku zgodovine prikažejo -izobraževalnih institucijah v tesnem sodelovanju svojo razsežnost in visoko storilnost, ter izstopajo z družino in širšim družbenim okoljem (Kukanja, pri visoki sposobnosti razumevanja, primerjanja, 2006, str. 49–50). analiziranja in interpretiranja zgodovinskih dejstev, Kukanja zapiše (2006), da v praksi učitelji pri kar pa podkrepijo tudi z visoko ustvarjalnostjo, ki delu z nadarjenimi učenci že uporabljajo različne jo prikažejo pri interpretaciji le-teh. pristope, tako učne diferenciacije, kot tudi indivi- dualizirani pouk. Kljub vsemu pa je to zgolj majhen Kukanja (prav tam, str. 50) se glede izvirnosti del pristopov in oblik dela, saj obstaja še veliko nadarjenih učencev pri pouku zgodovine naveže drugih, ki so uporabni na različnih stopnjah in pri na Rutar Ilčevo (2003), ki pravi, da se slednja kaže različnih vrstah otrokove nadarjenosti. s tem, ko izzovemo učenčevo radovednost, vedo- Učitelj naj bi glede na sposobnost otrok načr- željnost, ljubezen do zgodovinskih vsebin, ki so tno, smiselno in logično izbral različne didaktične plod lastnega razmišljanja in ustvarjanja. S tem pristope in alternativne oblike dela v povezavi s posežemo tudi dalje od domišljijske igre, saj pri pestrostjo metod, ki nadarjene učence motivirajo učencih razvijamo procese kompleksnega mišlje- za delo pri rednem pouku in zunaj njega. Zlasti nja, predstavljanje lastnih idej na različne načine, pomembno je, da tudi učitelj zgodovine dela z imaginativne spretnosti, ustvarjalne in procesne nadarjenimi učenci znotraj pouka v obliki učne spretnosti. diferenciacije in individualizacije, velik poudarek pa naj pri individualnem razvoju posameznika Učitelj je torej ključna komponenta za spod- nosijo različne dodatne dejavnosti – alternativne bujanje in razvoj inovativnosti, saj mora ustvariti oblike dela na šoli, zunaj rednega pouka (Kukanja, pogoje, v katerih lahko skupaj z učenci ustvarja 2006, str. 52). lastni učni program in s sistemskimi pristopi omo- dnosti, veliko možnosti za razvoj svojih specifičnih goča, da sami odkrivajo, soustvarjajo in s svojo nadarjenosti (Čas, 2012, str. 244). ustvarjalnostjo bogatijo zgodovinska dejstva. Če Nadarjeni učenci na področju Po Mojci Kukanja (2006, str. 50) pa je nadarje- človeštvo želi preživeti, je treba razviti zmožnost zgodovine nost za zgodovino lahko prirojena, vendar so v nje- inteligentnega predvidevanja prihodnjih proble- nem razvoju in rasti odločilnega pomena zunanje mov, dogodkov, oblikovanja vizije in več alterna- Nadarjeni učenci imajo v okviru družboslov- okoliščine, ki omogočajo in pripomorejo, da se ta tivnih predlogov za njihovo oblikovanje (Kukanja, nih predmetov zaradi njihove kompleksnosti, raz- posebna naravna dispozicija lahko realizira. K temu 2006, str. 50). vijanja specifičnega humanističnega mišljenja, pripomorejo tako družinske, institucionalne in tudi Ne zgolj pri delu z nadarjenimi, pač pa že pri vzorčno-posledičnega razumevanja preteklosti družbene okoliščine. sprotnem pouku lahko učitelj z uporabo zgoraj in kritičnega razmišljanja o sedanjosti in priho- Nadarjenost za zgodovino (prav tam, str. 50) omenjenih pristopov približa zgodovino vsem 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - B. Medpredmetno povezovanje (korelacija) v šolah 65 učencem, ki na zgodovino gledajo z odporom, kot nekaj preteklega in nezanimivega. Danijel Lilek je zapisal nekatere oblike, ki nu- dijo možnosti za razvoj nadarjenosti pri učencih: tekmovanja, raziskovalno delo (naloge), dodatni pouk, interesne dejavnosti, individualizacija pou- ka, sobotna šola, dnevi dejavnosti, projektni dnevi (teden), ekskurzije, organizirani obiski prireditev in ustanov. Znotraj teh oblik so lahko zajete na- slednje aktivnosti: terensko delo, oblikovanje in predstavitev referatov, oblikovanje in predstavitev zapisanega poročila, turistično vodenje po določe- nem območju, izdelava projekcij prihodnjega ra- zvoja na podlagi različnih virov, uporaba različnih gradiv (grafičnega, slikovnega, tekstovnega) kot vir za pridobivanje vseživljenjskega znanja in raz- vijanje različnih spretnosti, sposobnosti in veščin, igranje vlog, dramatizacija, izvedba okrogle mize (Lilek, 2012, str. 236–237). Nadarjeni učenci pri zgodovini izkazujejo tudi naslednje značilnosti vedenja: pismenost, zgodo- vinsko znanje, zgodovinsko razumevanje in razi- skovanje (Lilek, 2012, str. 236–237). Tabor za nadarjene učence OŠ Mihe Pintarja Toleda Velenje na področju zgodovine Učencem, ki izkazujejo nadarjenost na podro- čju družboslovja (zgodovina, geografija, umetnost in slovenščina) od leta 2015, na osnovi šoli Mihe 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - B. Medpredmetno povezovanje (korelacija) v šolah 66 Pintarja Toleda Velenje pripravljamo raziskoval- je bila pri sedemnajstih mladostna ljubezen Ivana Nato je sledila likovna delavnica v izvedbi našega no- ustvarjalni tabor. Vsako šolsko leto se v okviru Cankarja. Izvedeli so, da je ljubezen med njima likovnega pedagoga Roberta Klančnika. Učenci so aktiva dogovorimo za temo in s tem povežemo vplivala tudi na njegovo umetniško delo. Odpeljala ustvarjali likovne izdelke na temo miru (Slika 3). vse ali nekatere prej navedene učne predmete. jih je tudi na njen grob. Nato smo se z učenci od Kolikor jim je v teh dveh dneh ostalo prostega časa, K sodelovanju povabimo tudi zunanje instituci- šole odpravili peš na Graško goro, kjer smo si ob so se učenci zabavali ob poučnih socialnih igrah in je, večji del vsebin pa pripravimo učiteljice. Pri- predavanju kustosa, Vinka Mihelaka iz Muzeja Ve- druženju. Svoje ustvarjanje in delček dogodivščin pravimo program, ki je namenjen spodbujanju lenje, pogledali spominsko sobo in razstavo, ki so so ob koncu raziskovalno - ustvarjalnega tabora raziskovalnega dela in poglabljanja učenja med jo prenovil leta 2014, ob 70. obletnici prihoda Štiri- učenci predstavili tudi svojim staršem. nadarjenimi učenci. Taki tabori ponujajo učencem najste divizije na Štajersko (Slika 1). Spominski park priložnost, da se osredotočijo na svoje interese in Graška gora je podobo celovitega spominskega strasti ter razvijajo svoje raziskovalne sposobnosti. območja s povezavo obeh ključnih obeležij dobil Zaključek Dvodnevni tabor organiziramo na podružnični šoli leta 2015, ob 70. obletnici konca druge svetovne Plešivec, v krajevni skupnosti Plešivec. Že sam kraj, vojne. Isti dan so se učenci zvečer seznanili še s S pomočjo zgodovinskega raziskovanja na te- poleg lepe narave, ponuja učencem teme za razi- slovenskim pesnikom, Karlom Destovnikom, s par- renu lahko učenci boljše razumejo preteklost in skovanje lokalne zgodovine in kulturne dediščine. tizanskim imenom Kajuh in brali njegove pesmi ter prispevajo širšemu kulturnemu in intelektualnemu Večkrat smo k sodelovanju povabili Muzej Velenje. literarno poustvarjali (Slika 2). Vinko Mihelak pa jim razvoju družbe. Prav tako učenci s pomočjo pro- V enem od taborov pa smo želeli učencem predsta- je pripravil še predavanje o zgodovini Slovencev blemskih dejavnosti razvijajo samostojno kritič- viti pomen pohoda XIV. divizije za Šaleško dolino, in predstavil pomembne zgodovinske dogodke, nost, vrednotno zavest in druge spretnosti, ki jih in dogajanje v času 2. svetovne vojne. Ob prihodu ki so bil vezani na Šaleško dolino. Naslednji dan so bodo ob vseh življenjskih ovirah znali uspešno pre- na podružnično šolo, jih je najprej pozdravila vodja kustosi Muzeja Velenje učencem pripravili delavni- magati. Učenci morajo zgodovinsko problematiko šole in učiteljica, Franka Klančnik, ki jim je predsta- co na temo zgodovinski viri in njihovo hranjenje. razširiti tudi na druga področja, ki se neposredno vila življenje in delo na šoli skozi zgodovino. Razlo- Spoznali so propagando gradivo iz časa 2. svetov- povezujejo z zgodovino: etiko, moralo, geografijo, žila jim je, da je na šoli poučevala tudi Ana Lušin, ki ne vojne, ter se preizkusili v vlogi konservatorja. politiko, sociologijo … (Kukanja, 2006, str. 53). Viri in literatura: Bezić, T. (2012). Vzgojno izobraževalno delo z nadarjenimi učenci po desetih letih uvajanja novega Koncepta za odkrivanje in dela z nadarjenimi učenci v 9-letni OŠ; Kje smo in Kaj hočemo. Vzgojno- -izobraževalno delo z nadarjenimi učenci osnovne šole: priročnik. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, str. 12–25. Čas, M. (2012). Nadarjeni učenci pri družboslovju. Vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci osnovne šole: priročnik. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, str. 244–249. Lilek, D. (2012). Teoretične podlage organizacijskih in didaktičnih pristopov za delo z nadarjenimi na področju geografije in zgodovine. Vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci osnovne šole: priročnik. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, str. 236–240. Kukanja, M. (2006). Alternativne oblike dela z nadarjenimi učenci pri pouku zgodovine v osnovni šoli. Zgodovina v šoli: let. 15, št. 1/2, 2006, str. 49–63. Žagar, D. (1999). Nadarjeni učenci v devetletni osnovni šoli. Psihološka obzorja = Horizonts of psychology: let. 8, št. 4, dec. 1999, str. 45–53. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - B. Medpredmetno povezovanje (korelacija) v šolah 67 Muzejske korelacije / Museum correlations Kristina Delalić Vetengl, mag. edu. lik. kult, viši kustos pedagog, Muzej likovnih umjetnosti Osijek kdvetengl@gmail.com Sažetak: Što muzeji mogu ponuditi učiteljima, nastavnicima i profesorima? Muzejski tezaurusi neiscrpan su izvor inspiracije koji kroz inovativne pristupe oblikovanja nastavnih sadržaja doprinose kvaliteti nastave. „Tri su osnovne muzejske funkcije (tzv. PRC model (Preservation – Research - Communication / Zaštita - Istraživanje – Komunikacija) prema P. van Menschu. Drugim riječima, zaštita, istraživanje i komunikacija kao temeljne muzeološke funkcije mogu se komplementarno povezati unutar cjeline muzeja, a mogu i individualno djelovati na okolinu i primati utjecaje iz okoline, neovisno o drugim muzeološkim funkcija.Uz PRC model postoji još i CC (Curation – Communication / skrb - komunikacija) model i oba su utemeljena više na praksi, tj. funkcioniraju muzejske institucije nago na muzeološkoj teoriji.“ Uloga muzeja u društvu i odgojno – obrazovnom sustavu se mijenjala te je sasvim logična potreba snažnog povezivanja muzeja sa zajednicom u kojoj djeluje kao i razvijanje senzibiliteta prema njihovim potrebama u planiranju medijacije muzejskih sadržaja. Kreiranje muzejsko edukativnih programa Muzeja likovnih umjetnosti temeljeno je na komunikaciji povremenih izložbi i bogatom fundusu s ciljem stjecanja novih znanja, razvojem kritičkog mišljenja i osvještavanja važnosti očuvanja kulturne baštine. Uz izložbeni program osmišljavamo aktivnosti koje nisu usmjerene samo na posjet odgojno – obrazovnih institucija, nego pružaju kvalitetno i kreativno provođenje slobodnog vremena sugrađana svih uzrasta, kao i uključivanje u razne manifestacije. Ključne riječi: muzejska institucija, fundus, povremene izložbe, radionice, publika, Drava, grafika, otisak Abstract: What can museums offer teachers and professors? Museum’s priceless artifacts are an inexhaustible source of inspiration that contribute to the quality of teaching through innovative approaches to the design of teaching content. „There are three basic museum functions (the so-called PRC model (Preservation - Research - Communication) according to P. van Mensch. In other words, preservation, research and communication as basic museological functions can be complementary connected within the museum as a whole, and they can also individually act on the environment and receive influences from the environment, independent of other museological functions. In addition to the PRC model, there is also the CC (Curation – Communication) model, and both are based more on practice, i.e. museum institutions function on museological theory.“ The role of the museum in society and the educational system was changing, and there is a completely logical need to strongly connect the museum with the community in which it operates, as well as to develop sensibility according to their needs in planning the mediation of museum contents. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - B. Medpredmetno povezovanje (korelacija) v šolah 68 The creation of museum educational programs of the Museum of Fine Arts is based on the communication of occasional exhibitions and a rich fund with the aim of acquiring new knowledge, developing critical thinking and raising awareness of the importance of preserving cultural heritage. In addition to the exhibition program, we design activities that are not only aimed at visiting educational institutions, but also provide quality and creative spending of free time for fellow citizens of all ages, as well as participation in various events. „Muzej likovnih umjetnosti specijalizirana u srednjoeuropski kulturni korpus. Pored toga, u svakako pozitivno utjecati na to da postanu naša je muzejska institucija koja se bavi pri-Muzeju je zastupljen najširi raspon svih osječkih stalna publika u budućnosti. kupljanjem, čuvanjem, istraživanjem i umjetnika, pretežno prve polovice 20. stoljeća, te „Devedesetih godina su se u hrvatskom obra- prezentiranjem umjetničke baštine u rasponu od najveći dio njihovog likovnog stvaralaštva. Izlož- zovnom sustavu dogodile neke značajne promje- baroka do recentnog stvaralaštva. Fundus Mu- beni program, kao najprisutniji oblik djelovanja ne: osim potpune promjene promatranja povijesti zeja podijeljen je na nekoliko zbirki čiji sadržaj Muzeja likovnih umjetnosti, ima svoja uporišta u i analiziranja gradiva, novi pristup je išao u smjeru čine slike, crteži, grafike, skulpture i medalje 18., predstavljanju likovnih stvaralaca grada i regije, rasterećivanja opsega nastavnog gradiva i tada je 19., 20. i 21. stoljeća. Temelj muzejskog fundusa nacionalne baštine, te njegovanju međunarodne „bezbolno“ smanjen broj sati likovne (glazbene, čine djela od kojih mnoga imaju kapitalnu važ- suradnje, posebno sa susjedima i inozemstvom u tehničke) kulture na 1 sat tjedno. Dvadeset godina nost za hrvatsku likovnu baštinu od sredine 18. najširem smislu. Uz samostalne i retrospektivne kasnije, posljedice takve odluke su itekako vidljive: st. do danas, a po kojima je osječki muzej, kao izložbe Muzej tradicionalno organizira sljedeće li- iako živimo u vremenu u kojem prevlast imaju vi- muzejska ustanova regionalnog središta, najpo- kovne manifestacije: Slavonski biennale, Memori- zualni mediji i komunikacija, jasno je da je razina znatija i najpriznatija. To se, prije svega, odnosi jal Ive Kerdića – Triennale hrvatskog medaljarstva svijesti o vizualnom na tragično niskim granama.“2 na djela stranih majstora kasnog baroka, klasiciz- i male plastike, te Dane grafike.“1 „Hrvatska ima samo jedan sat likovne kulture tjed- ma i romantizma, potom prve generacije hrvat- Vrijedne umjetnine iz fundusa temelj su i poti- no u svojim školama, dok se satnica u većini zema- skih pejzažista i portretista sredine 19. stoljeća caj kreiranja edukativnih programa. Muzej likovnih lja EU kreće između 2 do 4 sata tjedno.“3 te djela s prijelaza u 20. stoljeće i njegove prve umjetnosti, na žalost, zbog prostornih ograničenja „Ritam“ rada škole i muzeja je različit. Suprotno polovice, kada se utemeljuje hrvatsko moderno i opsežnog izložbenog programa, nema stalni po- od muzeja školski sati strogo su raspoređeni, jasan slikarstvo. Nadalje, tu su i djela klasika hrvatskog stav, stoga se u organizaciji posjeta baziramo na je plan i program rada koji se dovodi u realizaciju neomodernizma i suvremene umjetnosti, za sad povremene izložbe ili odabrana djela iz fundusa te načela vrednovanja i ocjenjivanja postignuća bez željenog opsega, no bez sumnje s vjerodo- koje se za te prigode iznose pred publiku. Među učenika. Ipak, obje institucije imaju zadatak obra- stojnim kvalitetom. Najopsežniji i najvrjedniji dio najvažnijim skupinama posjetitelja su djeca koja zovati te su čuvari i prenositelji kulturnog sjećanja muzejskog fundusa čine zbirke slika. Upravo je će kroz dolaske u muzej steći naviku odlaska u što čini vrlo čvrst zajednički temelj za suradnju. zbirka slika Muzeja likovnih umjetnosti jedinstve- institucije u kulturi, dok će se kroz pomno osmi- ICOM Hrvatska u Priručniku o suradnji škola@ na u hrvatskoj po broju i vrijednosti umjetnina šljene aktivnosti i prilagođenu medijaciju sadržaja koje su bile u vlasništvu slavonskih velikaških osjećati ugodno u izložbenim prostorijama što će 2 https://pogledaj.to/drugestvari/zasto-je-nuzno-povecati-broj- -sati-likovnog-obrazovanja-u-skolama/ (25.3.2024.) obitelji iz 18. i 19. stoljeća. Ta djela čine vrlo vri- 3 https://pogledaj.to/drugestvari/zasto-je-nuzno-povecati-broj- jedan dio nacionalne kulturne baštine, koji ulazi i 1 https://www.mlu.hr/index.php/o-muzeju (26.3.2024.) -sati-likovnog-obrazovanja-u-skolama/ (25.3.2023.) 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - B. Medpredmetno povezovanje (korelacija) v šolah 69 muzej ističe dodatne vrijednosti suradnje između čišćeni tekst i 94/2013, 152/2014). Izradom Strate- muzejsko- pedagoškoj struci sa zadatkom pravil- ovih odgojno – obrazovnih institucija koje svakako gije za izradu i razvoj nacionalnoga kurikuluma za ne i uspješne interpretacije i komunikacije spram trebamo istaknuti. Dok će škole kroz ovakvu surad- predškolski odgoj, opće obvezno i srednjoškolsko različitih ciljanih skupina o vrijednosti baštine.“5 nju spoznati nove procese učenja, produbljivati obrazovanje te donošenjem Nacionalnoga okvir- i umrežavati znanja, jačati kompetencije i dobiti noga kurikuluma za predškolski odgoj i obrazova- priliku za stvaranje kulturnog profila škole muzeji nje te opće obvezno i srednjoškolsko obrazovanje ŠTO MUZEJ I VODENICA IMAJU će privući novu publiku, dati nove sadržajne im- (2011.), strukturirana prema odgojno-obrazovnim ZAJEDNIČKO? pulse (biti muzej koji uči) te se pozicionirati kao razinama i odgojno-obrazovnim ciklusima, stvoren mjesto kulture i učenja u društvenom okruženju. je prostor za dublje zahvate u odgojno-obrazovno- Predstavila bih radionicu sa zanimljivim među- MLU na ovaj način želi postati partner u komuni- me sustavu. Na taj se dokument nastavlja Strate- predmetnim povezivanjem, a koja se dogodila na kaciji osnova vizualnog jezika kroz interpretaciju gija obrazovanja, znanosti i tehnologije (Narodne izvanučioničkoj nastavi na vodenici. O njoj sam već reprezentativnih umjetnina prilagođujući ih na- novine br.: 124/2014.). koja pruža holistički pri- izlagala na Međunarodnom znanstvenom i umjet- stavnim sadržajima kako bismo, između ostalog, stup obrazovanju, a usredotočena je na nekoliko ničkom simpoziju o pedagogiji u umjetnosti – Ino- premostili ograničeno i vrlo kratko vrijeme koje glavnih ciljeva koji strategiju ujedno i prožimaju: vativne metode poučavanja u umjetničkom po- nastavnici likovne kulture imaju na raspolaganju. kvalitetno, učinkovito i relevantno obrazovanje dručju u organizaciji Sveučilišta J.J. Strossmayera Stoga je najbolji način za organiziranje posjeta dostupno svima pod jednakim uvjetima. Stra- u Osijeku, Akademije za umjetnost i kulturu 2020. školskih grupa pravovremeno planiranje sa učite- tegija uvažava prethodno donesene strateške i godine, no rad nije objavljen a sam koncept radi- ljima i nastavnicima prije početka školske godine razvojne dokumente te predviđa omogućivanje onice izazvao je veliko zanimanje među kolegama kako bi osmislili uz koje nastavne jedinice i u kojem fleksibilnosti i prilagodljivosti sustava obrazovanja, i otvorio puno novih suradnji. periodu planirati posjet. ali i njegovu podložnost stalnom preispitivanju Međunarodni Dan rijeke Drave tradicionalno „Odgoj i obrazovanje u osnovnoj školi ostvaruje i periodičnim revizijama. Strategija je usmjerena organizira Javna ustanova agencija za upravljanje se na temelju nacionalnog kurikuluma, nastavnog obrazovanju koje aktivno potiče cjelovit individu- zaštićenim prirodnim vrijednostima Osječko – ba- plana i programa i školskog kurikuluma. Nacional- alni razvoj svakog učenika, te promiče društvenu ranjske županije a Muzej se uključuje kao partner. ni kurikulum utvrđuje vrijednosti, načela, općeo- jednakost i demokratske vrijednosti i snažno pri- Radionica se postavila kao zanimljiv problemski brazovne ciljeve i ciljeve poučavanja, koncepciju donosi društvenome i gospodarskome razvoju.“4 zadatak. Kako sam u uvodu već istaknula, fundus učenja i poučavanja, pristupe poučavanju, obra- „Svaki muzej je sam po sebi obrazovna in- muzeja je vrlo vrijedan i nemoguće je iznositi ori- zovne ciljeve po obrazovnim područjima i predme- stitucija jer, prema Heinu 3, od trenutka kada je ginalna umjetnička djela u prostore koji ne za- tima definirane ishodima obrazovanja, odnosno muzej preuzeo odgovornost izlaganja povijesnih dovoljavaju svim klimaktološko – sigurnosnim kompetencijama te vrednovanje i ocjenjivanje. predmeta, ujedno je preuzeo i njegovu obrazovnu uvjetima, stoga smo odlučili predstaviti neke od Sukladno članku 26. Zakona o odgoju i obrazo- ulogu. Istovremeno je postavljen kamen temeljac naših aktivnosti po kojima smo poznati. Vodili smo vanju u osnovnoj srednjoj školi, nacionalni kuri- se mišlju da predložena radionica mora povezati kulum donosi ministar nadležan za obrazovanje. (Narodne novine br.: 87/2008, 86/2009, 92/2010, 4 https://eurydice.eacea.ec.europa.eu/hr/national-educa- tion-systems/croatia/poucavanje-i-ucenje-u-osnovnoj-skoli 5 https://hrmud.hr/sekcija_pedagoga/zbornik_8_2015/253_ ispr. -105/2010, 90/2011, 16/2012, 86/2012 - pro- (25.3.2024.) Skaric_Mila.pdf (26.3.2024.) 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - B. Medpredmetno povezovanje (korelacija) v šolah 70 likovnost, naš rad, rijeku Dravu i biti u korelaciji s predmetom priroda i društvo kako bismo dodatno naglasili povezivanje muzejskih eksponata s mno- gobrojnim nastavnim jedinicama. Muzej likovnih umjetnosti osim povremenih izložbi organizira nekoliko tradicionalnih manife- stacija. Jedna od njih, koja je poslužila kao inspi- racija za ovu radionicu su Dani grafike. „U sklopu ove manifestacije organiziraju se radionice koje za glavni cilj imaju prezentirati i popularizirati grafič- ke tehnike, a 2018. godine organizirane su dvije izložbe suvremene japanske grafike … „škole ge- neralno nepoznate u Europi, a od velike važnosti i utjecaja na svjetskoj likovnoj sceni. Izložba se ostvaruje posredovanjem Veleposlanstva Japana u Republici Hrvatskoj te će označiti početak prosla- ve 25. godišnjice uspostave diplomatskih odnosa Japana i Republike Hrvatske, manifestacije koja se obilježava tokom cijele godine.“6 „HAN17 je to- kijska udruga grafičara s ograničenim brojem čla- nova koji to mogu postati isključivo putem poziva ili natječaja. Svaki član bavi se jednom grafičkom tehnikom. Cilj udruženja je popularizacija i prezen- tacija suvremenih strujanja u umjetničkoj grafici i turi uopće. Ipak, u suvremenom likovnom jeziku Korištenjem pigmenata na bazi vode u otiski- očuvanje tradicionalnih tehnika koje se prenose japanske grafike osjetan je utjecaj zapadnjačke vanju ove grafike suprotnost su od onog što po- generacijama još od vremena Hokusaija i tradici- grafike. Taj utjecaj jest osjetan, ali nije sveobuhva- znajemo kao zapadnjačku grafiku, a upoznavanje onalne ukiyo-e škole, preko pokreta shin-hanga tan budući da su svi umjetnici izrasli na duboko s drugim kulturama i prezentacija svoje baštine, u i sosaku-hanga do suvremenih metoda tiska. U ukorijenjenim temeljima tradicionalne japanske konkretnom slučaju obilježavanja Međunarodnog tome se očituje specifičnost japanske grafičke ško- grafike. Prvenstveno se Japanci razlikuju u boga- dana rijeke Drave, bio je odličan odabir. Kod izvo- le – njegovanje tradicije duboko je ukorijenjeno tom koloritu i motivici te u principima i metodi đenja grafika u Japanu postoje brojne obaveze, u likovnoj umjetnosti, zapravo u japanskoj kul- izrade samih grafika, onim nevidljivim postupcima ukoliko ih tako možemo nazvati, jer oni sami to koji prethode konačnom umjetničkom djelu.“7 smatraju brigom za buduće generacije i čuvanju flore i faune. Matrice za grafike izrađuju se od treš- 6 http://www.mlu.hr/index.php/component/content/ 7 http://www.mlu.hr/index.php/component/content/ njina drveta po principu svaka boja jedna matri- article?id=367 (21.10.2020.) article?id=367 (21.10.2020.) 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - B. Medpredmetno povezovanje (korelacija) v šolah 71 ca. Boja se ne nanosi klasično kao u zapadnjačkoj jelovala na radionici. Učenici koji su željeli mogli su s otiskivanjem djeca su ribe vratila u rijeku, iako grafici utiskujući ju u podlogu ili pomoću valjka. upecati ribu koju bi tada „otisnuli“ u grafičkoj teh- ih nismo ulovili, nego kupili u ribarnici. Budući da Potreban je poseban senzibilitet kao bi se kistom nici gyotaku. Na žalost, nije bilo uspješnih ribiča, su ribe u tom trenutku bile šarene od boje kojom ili četkom na matrici nanijela vibrantna lazura koja ali za tu mogućnost smo se pripremili unaprijed, su premazane jedna djevojčica je rekla da će naše će se kroz proces otiskivanja u kojem se ne koristi tako što smo, nabavili ribu. Kroz aktivnost pecanja ribice sada napraviti modnu reviju u Dravi. grafička preša stapati u završni otisak i tvoriti gra- djeca su osvijestila još jednu važnu ulogu rijeke, a Na kraju smo izložili sve radove kako bismo ih fički list. Povezujući njihovu kulturu brige o okolišu to je prehrambena. U davna vremena, kada nije analizirali. Razgovarali smo o važnosti rijeke za ži- i generacijama koje će tek doći s umjetnošću djeci bilo mogućnosti bilježenja ribolovnih trofeja ljudi vot ljudi, bogatstvu koje ona ima, grafici, otiscima, smo objašnjavali važnost brige za biljni i životinjski su se domislili te ulovljenu ribu premazali bojom, kompoziciji i maštovitim dodatcima koja su djeca svijet rijeke koja je dio našeg života. položili ju na tvrdu podlogu, preko nje stavili rižin slikala u samoj rijeci. Na primjer, jedan je učenik Grafika je najjednostavnije rečeno bilo koji oti- papir te nježnim pritiskom ruke otisnuli, ili jedno- naslikao i sunce u vodi kako bi naglasio njegovu sak, od prvih otisaka ruke ili dječje igre otiskivanja stavnije rečeno, poput žiga zabilježili dokaz svoga ulogu u razvoju biljnog i životinjskog svijeta. Rado- predmeta oko sebe. Na tragu toga dolazimo do ulova. U nekim dijelovima Japana još uvijek se vi su bili izuzetno kreativni, originalni i svi učenici ideje za radionicu, popularno zvanu štukotisak, na tržnici mogu naći prodavači koji će vrlo rado su pokazali velik interes za likovno djelo, prirodnu iako smo, ako ćemo biti iskreni otiskivali babuš- otisnuti ribu iz ponude. i kulturnu baštinu kojom smo okruženi. ke. Stoga smo za ovu prigodu odabrali tradicio- Za rad, odnosno razrjeđivanje boje koristili smo Potaknuti uspješnim radionicama s ciljem me- nalnu japansku tehnika otiskivanja Gyotaku, koju dravsku vodu, a nakon otiskivanja djeca su završa- đupredmetnog povezivanja učitelji i nastavnici su je moguće koristiti i u školama. Važno je odmah vala radove oslikavajući okolinu u kojoj riječne ribe kolegama prenosili pozitivna iskustva, te je danas napomenuti da smo radili s ekološki prihvatljivim žive ili neku vizuru iz mašte gdje ih oni zamišljaju. ovakav tip osmišljavanja posjeta jedan od najče- bojama, a sve ribice smo žive vratili u rijeku. Neki su se prvi puta susreli s dodirivanjem žive šćih. Ovakvim pristupom muzeji se povezuju sa Dolaskom na Vodenicu učenici su se podijelili u ribe, što je bio poseban doživljaj uz smijeh i pone- zajednicom u kojoj djeluju te razvijamo senzibili- dvije grupe. Jedna je razgledala vodenicu, istraži- ki vrisak kada su ribe odbijale biti mirne želeći se tet prema potrebama iste u planiranju medijacije vala za što nam ona služi, dok je druga grupa sud- vratiti u svoje prirodno stanište. Po završetku dijela muzejskih sadržaja. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - B. Medpredmetno povezovanje (korelacija) v šolah 72 Lutka kot metoda dela pri pouku zgodovine / Puppet as a working method in history lessons Urška Marguč, Osnovna šola Pod goro Slovenske Konjice urska.marguc@podgoro.si Povzetek: V referatu bodo predstavljeni pozitivni učinki pouka zgodovine v ustanovah kot so muzeji. Obisk dijakov Narodnega muzeja Slovenije in Lutkovnega muzeja je vodil v medpredmetno povezovanje pouka zgodovine in likovne umetnosti. Materialni viri so skupaj z dobro pripravljenim vodenjem po muzeju postali odlična podlaga za ustvarjalno delo pri pouku zgodovine. V opisanem primeru dobre prakse so tako dijaki pripravili dramska besedila na temo materialnih virov videnih v muzeju, pri čemer je bilo v ospredju samostojno pridobivanje zgodovinskega znanja, razvijanje ustvarjalnosti, s poudarkom na ozaveščanju nekaterih vrednot, iskanje ali oblikovanje pozitivnega sporočila gledalcem ter vživljanje dijakov v lutko, ki so jo izdelali pri pouku likovne umetnosti. Abstract: This paper will present the positive effects of history teaching in institutions such as museums. The student visit at the National Museum of Slovenia and the Puppet Museum led to cross-curricular integration of history and fine arts. The material resources, together with the well-prepared guided tours of the museum provided an excellent basis for creative work in history lessons. In the example of good practice described here the pupils prepared drama texts on the theme of material sources seen in the museum, the focus was on the independent acquisition of historical knowledge, developing creativity, with focusing on raising awareness of certain values as well as finding or creating a positive message for the audience through puppets the students made during art lessons. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - B. Medpredmetno povezovanje (korelacija) v šolah 73 UVOD dne galerije in Lutkovnega gledališča (Lutkovnega aktivno sodelovali, opazovali in poslušali. V mu- muzeja) v Ljubljani, zato se nama je porodila ideja, zeju se je pokazalo, da so dijaki zainteresirani za Lutke so me navduševale že v otroštvu, saj so da z dijaki skozi celotno šolsko leto razvijava in spoznavanje različnih zgodovinskih artefaktov in mi omogočale razvijanje moje domišljije. Svojo nadgrajujeva znanje in izkušnje, ki so jih pridobili obdobij. Hitro sem lahko predvidela, za proučeva- ljubezen do lutk sem prenesla tudi na moje otroke v teh kulturnih ustanovah. Ker sva obe navdušeni nje katerega zgodovinskega artefakta se bo odločil in skupaj smo doma pripravili in si v gledališču nad lutkami in lutkovnimi predstavami, so ideje posamezni dijak. Ob koncu ogleda razstave v Na- ogledali veliko lutkovnih predstav. Pri svojem po- o projektnem delu hitro stekle. Želeli sva, da so rodnem muzeju so že skoraj vsi dijaki vedeli, o čem klicnem delu kot učiteljica zgodovine pa sem igro v vse faze projektnega dela vključeni vsi dijaki, bo govorila njihova lutkovna predstava. Ogled Lut- z lutkami postavljala ob stran, saj nekako nisem da se pri delu počutijo dobro in sproščeno, zato kovnega muzeja in pogovor s kustosom po njem, našla načina, kako praktično združiti zgodovinsko sva postavili trdno strukturo in jasna navodila in pa jim je že nekoliko vizualiziral njihovo lutko. znanje, pripravo scenarijev, izdelavo lutk in izved- naloge. S tem sva skozi celotno projektno nalogo bo lutkovne predstave. Veliko oviro pri tem sem vi- dosegali, da je delo potekalo ustvarjalno, kvalite- dela predvsem v pomanjkanju časa za pripravo in tno in brez zapletov. izvedbo. Pred časom sem na izobraževanju Lutka v vzgoji in izobraževanju, kjer sem pridobila veli- ko novega znanja in praktičnih izkušenj, spoznala POTEK MUZEJSKO – PEDAGOŠKE učiteljico, ki je imela podobno željo kot jaz, da v AKTIVNOSTI svoj pouk vnese lutko. In želja je vodila v projektno Priprava dijakov na obisk muzeja in delo, ki je vodilo v uspešno pripravo in izvedbo ogled razstave v muzeju lutkovnih predstav. Priprava na obisk muzeja je eden ključnih ele- mentov pri izvedbi. Pri tem je enako pomembna MEDPREDMETNO POVEZOVANJE učiteljeva osebna priprava kot priprava dijakov. Z učiteljico likovnega pouka sva se odločili, da si Medpredmetno povezovanje v šoli pomeni, da bodo dijaki najprej ogledali razstavo Narodnega učenci pridobivajo predvidena znanja, spretnosti muzeja Slovenije in nato Lutkovni muzej. Pred Slika 1: Dijaki v Narodnem muzeju opazujejo drevak. in sposobnosti pri posameznih šolskih predmetih samim obiskom muzejev, sva dijakom predstavili na tak način, da se ta znanja, spretnosti in sposob- namen obiska in jim napovedali aktivnosti, ki bodo nosti prenašajo od enega k drugemu šolskemu v okviru medpredmetnega povezovanja sledile po Preučevanje zgodovinskih artefaktov predmetu in se združujejo v logično in uporabno obisku muzejev. Namen tega je bil dijake pripraviti in zgodovinskih okoliščin nastanka le- celoto (Gros Novak, 2005). V okviru tega sem se in motivirati za pozorno poslušanje kustosa in opa- teh povezala z učiteljico likovne umetnosti v srednji zovanje artefaktov v Narodnem muzeju in različnih šoli, kjer poučujem zgodovino. V začetku šolskega lutk v Lutkovnem muzeju. Dijaki so bili zaradi tega Po ogledu razstave v Narodnem muzeju so di- leta sva načrtovali ogled Narodnega muzeja, Naro- zelo motivirani za pridobivanje informacij in so jaki pri pouku preučevali zgodovinski artefakt, ki 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - B. Medpredmetno povezovanje (korelacija) v šolah 74 so si ga izbrali v muzeju. Skupina dijakov, v kateri dovinskim dogajanjem. Nastali so naslednji zapisi, - udeležene osebe: cesar Teodozij I. Veliki, proti- je tudi dijak, ki je strasten zbiralec starin, je izrazila ki so bili podlaga za zapis sinopsisa. cesar Evgenij, vojaški poveljnik Arbogast, rimski željo, da bi preučevali zgodovinske artefakte iz legionarji časa prve svetovne vojne. V lokalnem okolju smo 1.skupina: Paleolitska piščal - opis življenja: vojaško življenje (stroga disciplina, si namreč ogledali tudi muzejsko zbirko vojaških - predmet: paleolitska piščal, kost jamskega med- pogum, izurjenost v boju), boj za vero med pogani predmetov avstro-ogrskega obdobja. Prav tako veda, najstarejše glasbilo in kristjani je skupina dijakov želela preučevati dogodke iz - čas nastanka: starejša kamena doba, stara 60.000 lokalne zgodovine, o katerih priča spominska tabla let 4. skupina: Kmečki upor v Slovenskih Konjicah, ki obeležuje kmečki upor - dogodek iz nacionalne zgodovine: življenje v - predmet: viteški meč leta 1515. Ker pri pouku pogosto izhajam iz inte- prazgodovinski skupnosti - čas nastanka: pozni srednji vek, začetek novega resov dijakov, sem obema skupinama omogočila, - prostor: prazgodovinska jama Divje babe I., ob veka, leto 1515 da proučujeta artefakte, vire in dogodke iz lokalne ognju - dogodek iz nacionalne zgodovine: kmečki upor zgodovine. - udeležene osebe: prazgodovinski ljudje, medved - prostor: konjiški trg, konjiški grad - opis življenja: lov, (nabiralništvo), začetki glasbe - udeležene osebe: plemič, vitez, kmetje S pomočjo literature in spleta so iskali dejstva - opis življenja: razkošno plemiško življenja, težko o življenju v času, ko je artefakt nastal. Učenje je 2. skupina: Koliščarji življenje kmetov (povečevanje dajatev, tlake, neza- temeljilo na aktivnem odkrivanju zgodovinskih - predmet: deblak, najstarejše leseno kolo z osjo varovanost pred turškimi vpadi, nasilno pobiranje dejstev. Dijaki so prihajali do določenih spoznanj (les), Idol iz Ljubljanskega barja dajatev, omejevanje kmečke trgovine) na podlagi lastnega raziskovalnega dela, v katero - čas nastanka: mlajša kamena doba oz. bakrena so se poglobili in posledično so snov tudi zelo do- doba 5. skupina: Soška fronta bro razumeli. Med dijaki sta potekala sodelovanje - dogodek iz nacionalne zgodovine: življenje ko- - predmet: osebni predmeti vojakov (čutarica, glav- in diskusija, zato so se hitro učili, snov so si zelo liščarjev nik), vojaška uniforma, orožje, odlikovanja dobro zapomnili in bili zelo motivirani za delo. - prostor: kolišče - čas nastanka: 20. stoletje, čas prve svetovne vojne Tako je ena skupina preučevala paleolitsko piščal - udeležene osebe: koliščarji od 1915 dalje in življenje v starejši kameni dobi, druga skupina - opis življenja: ribolov, plovba z drevakom, polje- - dogodek iz nacionalne zgodovine: soška fronta drevak in najstarejše leseno kolo z osjo in življenje delstvo (prevažanje na dvokolesnem vozu), kolar- - prostor: hribovja ob reki Soči, bitka pri Kobaridu v času koliščarjev, tretja skupina rimsko orožje in stvo, živinoreja, lončarstvo (Idol), metalurgija - udeležene osebe: avstro-ogrski vojaki, italijanski bitko pri Mrzli reki, četrta skupina viteški meč iz vojaki Ljubljanice, ki ga je povezala z lokalno zgodovino 3. skupina: Bitka pri Mrzli reki - opis življenja: življenje v jarkih in kavernah, slabe kmečkih uporov, peta skupina pa številne osebne - predmet: rimske puščične osti in ostalo orožje higienske razmer, lakota, mraz, bobnenje, domo- predmete in orožje iz časa prve svetovne vojne, ki - čas nastanka: stari vek, rimska doba, leto 394 tožje jih je povezala s soško fronto. - dogodek iz nacionalne zgodovine: bitka pri Mrzli Dijaki so na podlagi naloge zapisali osnovna reki, boj med pristaši krščanske in poganske vere Po preučevanju virov in dogodkov so dijaki že spoznanja o predmetu in z njim povezanim zgo- - prostor: ob reki Hubelj ali Vipavi, bojno polje oblikovali sinopsis, „kratko besedilo z opisom vse- 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - B. Medpredmetno povezovanje (korelacija) v šolah 75 riti, da sem se s tem ukvarjala neprofesionalno in stave. Pri tem smo se dogovorili, da sporočilna mi- večinoma z manjšim številom igralcev. Dijakom sel izhaja iz vrednot, katerim pri pouku zgodovine sem predstavila svoja znanja in izkušnje. Predsta- ves čas namenjamo poseben poudarek. Dijaki so vila sem jim tudi vlogo režiserja, kot „ustvarjalca, želeli gledalce spodbuditi h krepitvi medsebojne- ki umetniško in organizacijsko načrtuje, oblikuje, ga razumevanja, spoštovanja, empatije, solidar- vodi uprizoritveni proces, usklajuje različna izrazila nosti. Vsak scenarij je imel na koncu sporočilo za in jih povezuje v gledališki, radijski, filmski, televi- gledalce, ki je vsebovalo osnovno vrednoto, ki so zijski produkciji.“ (Gledališki terminološki slovar, ji dijaki sledili. Nastala so naslednja sporočila: 2007). Vlogi režiserja sva prevzeli obe učiteljici, ves čas pa sva pri delu upoštevali tudi ideje dijakov. Sporočilo lutkovne predstave Paleolitska piščal Pri pisanju scenarije so bili pri dijakih močno je izhajalo iz glasbe kot vrednote in je citat Jožeta aktivirani miselni procesi. Pokazala se je velika Removša „Glasba razveseljuje človeka in olepša ustvarjalnost. Tekom pisanja scenarijev so se dijaki njegove vesele trenutke, glasba mu pomaga pre- nadvse vživeli v zgodovinske dogodke in situacije boleti najhujše žalosti, glasba ga opogumlja, glas- ter so prevzemali identiteto sebi najljubših akter- ba mu pomaga k zbranosti in ga tudi sama po sebi jev. Dolžino scenarijev smo omejili na 10 do 15 duhovno plemeniti.“ minut. V scenarij je bilo potrebno vključiti muzejski Sporočilo lutkovne predstave Bitka pri Mrzli reki zgodovinski artefakt. Dijake sem usmerjala, da so je izhajalo iz vere kot vrednote in se glasi: Vera je sledili rdeči niti določene zgodovinske teme, saj jih vrednota, ker je vera eno izmed vodil, ki človeka Slika 2: Zapisi nastali z preučevanjem artefaktov in zgo- je občasno zaneslo izven teme. Spodbujala sem usmerjajo, vodijo skozi življenje, mu kažejo pot… dovinskih okoliščin nastanka le-teh. jih, da v scenarij vnesejo tudi elemente humor- Ljudje so za vero živeli, za vero so se vojskovali; za ja. Po dogovoru naj bi bila predstava namenjena vero so umirali, se žrtvovali. bine, glavnih oseb kot podlago za scenarij, uprizo- osnovnošolcem zadnjega triletja, zato so morali ritev.“ (Gledališki terminološki slovar, 2007). Ta za- ves čas biti pozorni tudi na to, da besedilo ni bilo Sporočilo lutkovne predstave Koliščarji je iz- pis je predstavljal idejo od zapleta, vrha in razpleta niti preveč niti premalo zahtevno. To je vodilo tudi hajalo iz znanja kot vrednote in je sledeče: Tile zgodbe. Razdeljen je bil že na določene vloge. Po k poglobljenemu razmišljanju o sporočilu, ki ga koliščarji so morali imeti veliko znanja. Verjamem, oblikovanju sinopsisa so dijaki lahko v skupinah želijo dijaki povedati z njihovo zgodbo. da so se učili iz narave. Morali so biti vztrajni in začeli pisati scenarije za zgodovinske zgodbe. znova in znova poizkušati naredite stvari, ki so jim olajšale življenje in delo. V znanju je moč. Njihovo Izbira vrednote in zapis sporočila znanje in trdo delo sta vodila k uspehu, ki kot kolo Pisanje scenarija lutkovne predstave gledalcem poganja tudi naša življenja. Sama imam s pisanjem scenarijev in pripravo Velik poudarek pri pisanju scenarijev je bil na- Sporočilo lutkovne predstave Kmečki upor je predstav nekaj izkušenj, vendar pa želim pouda- menjen sporočilni misli gledalcem lutkovne pred- izhajalo iz človekovih pravic in svobode kot vre- 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - B. Medpredmetno povezovanje (korelacija) v šolah 76 dnote ter so ga dijaki oblikovali sami: Nekoč nam odnose. Nato so natančno analizirali vsako vlogo del izredno težaven, saj so morali biti pozorni na vendar vzide dan, ko človek več ne bo tlačan. Ko oz. lik. Vsakemu liku so določili karakter, odnos do zelo veliko istočasnih elementov in sicer na vidlji- vredno vsako bo življenje, prepovedano bo muče- ostalih likov, fizične in verbalne reakcije ter s po- vost lutke, vodenje lutke, gibanje lutke, svoj govor nje in trpljenje. Ko ne bodo veljale le plemiške re- močjo literature preučili oblačila likov. To znanje so in značaj lutke. Nato so utrjevali posamezne dele snice in bodo spoštovale vsakega človeka pravice. nato uporabili pri izdelavi lutke pri pouku likovne predstave in sproti odpravljali pomanjkljivosti in Vsi, ki tukaj ste z menoj, naj to ne bo poslednji boj. umetnosti. Dijaki so izbrali tudi gledališki prostor, napake. Spodbujala sem jih tudi k temu, da bese- Prelita danes bo moja kri, a kmečki boj naj dlje živi. sceno in rekvizite, ki so jih prav tako oblikovali pri dilo vadijo doma ter se ga naučijo na pamet. Dragi bratje, sinovi … naj moja kri ne bode voda… pouku likovne umetnosti. in nekoč naj vznikne nam svoboda. Po nekajurni vaji, ko so predstavo lahko zaigrali že skoraj v celoti, je sledila tehnična vaja, kjer so Sporočilo lutkovne predstave Soška fronta pa Priprava na lutkovno predstavo in uskladili tudi glasbo, razsvetljavo ter druge teh- je delno izhajalo iz citata Lidijskega kralja Kroiso- izvedba pred gledalci nične zadeve. sa in iz razmišljanja dijakov: Že nekoč so rekli, da nihče ni tako nespameten, da bi mu bila vojna Po izdelavi lutk in scene ljubša kakor mir: kajti v miru pokopavajo otroci smo pri pouku zgodovine starše, v vojni pa starši otroke.“ Le kdaj bo za vse začeli z vajo za lutkovno nas napočil mir? predstavo. Dijaki so si do- Kljub moji želji, da bi dijaki gledalce nagovorili končno razdelili vloge, če- predvsem z animacijo lutke, so se dijaki v glavnem prav se je že tekom pisanja odločili za besedno izražanje sporočilne misli. Ra- scenarija pokazalo, kdo bo zumeti je namreč treba, da so imeli prvič priložnost imel kakšno vlogo. Dode- takšnega projektnega dela, ki je v njihovo delo ljevanje vlog je potekalo vneslo veliko novosti, katere so bolj ali manj upo- tudi na podlagi karakterja, števali pri svojem delu. moči glasu in tempa glasu dijakov. Najprej so v skupi- nah opravili bralno vajo. Po Analiza likov, preučevanje oblačil in bralni vaji smo se odkrito določitev scene pogovorili o tem, kaj je do- bro in kje so potrebne še Tekom pisanja scenarijev so dijaki razmišljali izboljšave. Sledila je aran- tudi o sceni, kostumih, glasbi in rekvizitih, ki bodo žirana vaja, kjer so se igralci potrebni za uprizoritev. Glede na temo so izbrali seznanili s prihodi in odho- vloge, ki bodo nastopale v predstavi. Določili so di na sceno ter z gibanjem glavne in stranske vloge ter njihove medsebojne po sceni. Dijakom je bil ta Slika 3: Dijaki vadijo animacijo lutke. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - B. Medpredmetno povezovanje (korelacija) v šolah 77 V okviru projektnega tedna smo izvedli še nekaj koncu odkrito izrazili svoje mišljenje o predsta- jih spodbujali k samostojnosti, vplivali na razvoj vaj in nato generalko, kjer je bilo prisotnih tudi vah. S pomočjo njihovih komentarjev so dijaki njihovega besednega izražanja, vplivali na njihov nekaj zunanjih opazovalcev - gledalcev, ki so na odpravili še zadnje pomanjkljivosti. Ob zaključku čustveni in socialni razvoj, stimulirali smo njihovo projektnega tedna je vsaka skupina domišljijo, razvijali njihove moralne in duhovne dijakov odigrala lutkovno predstavo vrednote, krepili smo njihovo samozavest in po- pred širšo množico dijakov drugih ra- zitivno samopodobo. Dosegli smo vse zastavlje- zredov. Občinstvo je predstave spre- ne cilje: spoznavanje slovenske zgodovine, raz- jelo z navdušenjem in dijaki so bili za vijanje verbalnega izražanja, utrjevanje socialnih trud nagrajeni z bučnimi aplavzi. Za- vezi med dijaki, vzpodbujanje dela v skupinah radi odlične sprejetosti predstav smo in pripravo lutkovne predstave. Dijaki so se soo- se odločili, da jih uprizorijo tudi dija- čili s premagovanjem strahu pred nastopanjem kom in učiteljem, ki so v tem šolskem in so na koncu doživljali zadovoljstvo nad lastno letu uspešno opravili Bralno značko in ustvarjalnostjo. osnovnošolcem šestega razreda. Opisano projektno delo je učiteljicama ponu- dilo alternativne možnosti poučevanja, dijake pa UGOTOVITVE vzpodbudilo k temu, da so na učiteljici gledali z IN SKLEPI drugačnega zornega kota. Kljub povsem novemu načinu dela pri pouku zgodovine, je bilo ves čas Z uporabo lutke v vzgojno-izobra- mogoče zaznavati sproščeno in veselo vzdušje v ževalnem procesu smo ustvarili po- učilnici, kar priča o tem, da se lahko veliko naučimo Slika 4: Predstava. goje za kreativno izražanje dijakov, skozi zabavo. Literatura in viri: Gros Novak, A. (2005). Medpredmetno povezovanje pri pouku zgodovine. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino. Ljubljana. Gledališki terminološki slovar. Ljubljana. Založba ZRC, 2007. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - B. Medpredmetno povezovanje (korelacija) v šolah 78 Lutka v srednji šoli: Artefakti Narodnega muzeja v lutkovni predstavi / Puppet in middle school: Artifacts of the National Museum in a puppet show Doroteja Rušnik Stramšak, Šolski center Slovenske Konjice-Zreče doroteja.rusnik@guest.arnes.si Povzetek: Dijaki so skozi medpredmetno povezovanje likovne umetnosti in zgodovine izdelovali lutke, ki so jih skozi temo zgodovina človeka ponazorili in interpretirali v lutkovni predstavi. Vključiti so morali zgodovinske artefakte slovenskega naroda, ki so si jih ogledali v Narodnem muzeju Slovenija. Obiskali so Lutkovno gledališče Ljubljana (Lutkovni muzej), kjer so spoznali različne vrste lutk. Osredotočili so se na javajke (lutke na palici), ki so jih izdelovali pri pouku. Spoznali so prostor in pomembnost le-tega. To jim je pomagalo osmisliti sceno in izpostaviti najpomembnejše elemente, ki so jih kasneje odigrali. Igra je bila predstavljena sošolcem in učiteljem ob zaključku Bralne značke. Abstract: Through the interdisciplinary integration of fine art and history, the students made puppets, which were illustrated and interpreted in a puppet show through the theme of the history of man. They had to include historical artifacts of the Slovenian nation, which were viewed in the National Museum of Slovenia. They visited the Ljubljana Puppet Theater, where they learned about different types of puppets. They focused on the puppets (stick puppets) that they made in class. They realized the space and its importance. This helped them to make sense of the scene and highlight the most important elements that they later acted out. The game was presented to classmates and teachers at the completion of the Reading Badge. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - B. Medpredmetno povezovanje (korelacija) v šolah 79 UVOD Sledili smo dvema ključnima ciljema, ki sta godki niso dogajali nekje daleč od njih, temveč na opredeljena kot pomembna cilja v učnih načrtih. slovenskem ozemlju. Sodobna šola že zdavnaj ne ponuja klasičnega Razvoj pozitivnega odnosa do umetnostne in kul- pouka, ampak sledi novim pristopom podajanja in turne dediščine ter iskanje povezav med umetno- V Narodni galerija so spoznali umetnine in zna- pridobivanjem znanja. Projektno delo, medpred- stjo in poklicnim področjem. ne slovenske umetnike. Opazovali so upodobitve metno povezovanje, tehniški dnevi ter druge de- različnih žanrov umetnosti skozi zgodovino. Različ- javnosti postavljajo dijake v vlogo samostojnih, na tematika, različna likovna področja ter zgodbe aktivnih udeležencev. Še pomembneje je, da se NARODNI MUZEJ, NARODNA so jim ponudile ogromno možnosti razmišljanja posamezne vsebine učne snovi med predmeti GALERIJA IN LUTKOVNO GLEDALIŠČE upodobitve lika lutke. prekrivajo ter dopolnjujejo. Tako je smiselno, da LJUBLJANA (Lutkovni muzej) se posamezni elementi povežejo in osmislijo tudi Ob obisku Lutkovnega gledališča Ljubljana nas za dijake. Vsebina ni samo ozko šolska, ampak se Z obiski galerij in muzejev ponudimo dijakom je na prav poseben način pozdravila stavba. Sama povezuje z družbo ter njenimi problemi. drugačen vidik razmišljanja. Predmeti in umetnine, stavba je služila nekaj časa gasilcem in ker smo jo Že ob načrtovanju tega šolskega leta smo se ki jih sicer vidijo samo kot sličice v učbeniku ali na obiskali ravno ob polni uri, sta se na stolpu prika- dogovorili, da se bosta medpredmetno povezovali projekciji, dobijo obliko in vsak artefakt dobi svojo zala Martin Krpan in njegova kobilica in naznanila likovna umetnost in zgodovina, saj se učni cilji zgodbo. polno uro. Še bolj doživeto je bilo, da nas je kustos in vsebine povezujejo, podane teme pa se lahko Prostor Narodnega muzeja, v katerega vstopijo popeljal na vrh stolpa in pokazal, kje se nahaja- osvetlijo z različnih vidikov. Skupno izhodišče je jih nagovori s svojo veličino. Personifikacije naših ta Martin Krpan in njegova kobilica. Predstavil je, bila lutka, ki je oba področja povezala. veljakov s fresk jim ponudijo vstop v zgodovino kako in čemu je stavba služila v preteklosti. Kako slovenskega prostora in s tem obujanje kultur- sta trgovina in gasilski dom odigrali pomembno Izkustveno učenje je pomembno, saj si zapo- ne dediščine. Sprejmejo jih prijazni kustosi, ki jih vlogo, ki jo je stavba iz preteklosti ohranila v seda- mnimo samo 20% slišanega in 30 % videnega. Kar nagovorijo v njim domačem jeziku. Posamezne njost. Tako na primer visoki stropi omogočajo vnos 90% si zapomnimo, če naučeno snov uporabimo v artefakte so skozi različna zgodovinska obdobja in postavitev večjih scen, dvižno dvigalo omogoča praksi. Snov, ki so jo dijaki pri pouku spoznali, so jo lahko doživeli z različnimi čutili. Poleg tega, da dvig težjih predmetov v višja nadstropja. Tunel z ogledom Narodnega muzeja podkrepili. Obiskali so si jih lahko ogledali, so jih tudi poslušali (pa- pod gradom, ki je v preteklosti služil kot naravni so tudi Lutkovno gledališče Ljubljana, kjer so spo- leolitska piščal), dotikali (srednjeveški meč) ali so hladilnik za trgovino, sedaj omogoča prav poseb- znali različne vrste lutk - vseh pet skupin. Posebej jih vonjali (rimske jedi). Enega dijaka so oblekli v no doživetje za določene igre (scene, ki se dogajajo so izpostavili lutke javajke – to so lutke na palici, Emonca v njegovo tipično oblačilo togo. Tako že v tunelih, vojaške tematike,...). Odmevi v različnih ki smo si jih zastavili kot končen izdelek, s katerim v muzeju poskrbijo, da se dijaki vživijo v različna prostorih in stalna hladna temperatura omogočajo so lahko igro odigrali. Spoznavali so različne pro- zgodovinska obdobja. Spoznajo različne artefakte, še ostalim čutilom, da z njimi doživijo občutke, store igranja igre in pomembnost le-tega. To jim ki so bili nadeni v Sloveniji. S tem, ko dijaki spozna- skozi katere se lahko približajo vsebini. Pokazali je pomagalo osmisliti sceno, zastaviti scenarij in jo avtentično okolje, lažje in bolje osvojijo snov, so nam kar pet različnih prizorišč, skozi nekatera izpostaviti najpomembnejše elemente, ki so jih bolj jim je blizu, prej snov ozavestijo. V njih se tudi so nas popeljali. V nekaterih smo posedeli, da smo kasneje odigrali v lutkovni predstavi. budi slovenska narodna zavest. Zavest, da se do- spoznali njihov namen in značilnosti. V nekaterih 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - B. Medpredmetno povezovanje (korelacija) v šolah 80 prostorih je že bila postavljena scena za lutkovno Prav tako so ugotovili, da od scene zavisi, kako del telesa lutke. Lutka se premika po prostoru, s predstavo. Le ta igra ključno vlogo pri ustvarjanju predstava zaživi in navduši občinstvo ter ustvari premikanjem roke dajemo ritem premikanja. S tem vzdušja in s tem omogoči zgodbi ter likom, da za- nepozabno izkušnjo za gledalce. razvije različne gibe in izraze, kar omogoča živah- živijo. Predstavili so nam, da moramo upoštevati no in dinamično predstavo. Ne more se priklanjati različne dejavnike kot so: Nato so nam predstavili in pokazali, katere vrste in kimati. Njeno izrazno sredstvo so glava in roki. V Ozadje in okolje določata zgodbo, kjer se bo lutk obstajajo v različnih kulturah in gledališčih Evropi so se uveljavile šele z začetkom 20. stoletja. dogajalo. Lahko so statična ali so premična, kar je po vsem svetu. Izpostavili so ročne lutke (najbolj Avstrijec Richard Teschner se je na Nizozemskem odvisno od potreb predstave. Biti mora prilagodlji- znane so maped lutke in mimične), marionete, srečal z lutkami iz Jave. Kasneje je razvil svoj stil, va, da lahko omogoča različne prizore in situacije. namizne ali nošene lutke, lutke na palici – javajke, kjer je združeval različne tehnologije. Znanje je bunraku lutke (japonske lutke, kjer več oseb upra- obdržal le zase. V Rusiji je Nina Efimova postavila Podlaga določa, po čem se bo lutka gibala. Lah- vlja eno lutko), kamishibai lutke (japonske lutke temelje ruskemu lutkarstvu, drugje so prevlado- ko je iz trave ali peska, lahko pa je kot morje in ob slikah), senčne lutke ter telesne lutke (lutkarji vale marionete (Vogelnik, 2020). mora biti iz ustreznih materialov. nosijo na telesu). Vse lutke so dobili v roke, da so z njimi malo poskušali zaigrati in jih upravljati. Dijaki Menim, da so se z ogledom Narodnega muzeja, Rekviziti so predmeti, ki jih liki uporabljajo med so se naučili, da ima vsaka lutka svoje značilnosti Narodne galerije in Lutkovnega muzeja dijaki laž- predstavo. Postavljeni morajo biti tako, da so do- in se uporablja za ustvarjanje različnih učinkov in je poistovetili s kasnejšim delom. Tako z izdelavo stopni lutkarjem ter ne smejo ovirati gibanja lutk izkušenj za občinstvo. Ugotovili so, da ni tako lahko lutke, scene in scenarija. ali prekrivati pogleda občinstvu. upravljati z njimi. Osvetlitev igra ključno vlogo pri ustvarjanju razpoloženja in poudarjanju določenih elementov S kustosi smo je vnaprej dogovorili, da bomo na sceni. Lahko se ustvari dramatični učinek ali pa v šoli izdelovali lutke javajke, zato so nam le-te se poudari določeni del scene. podrobneje predstavili. Velikost in razporeditev je prav tako pomemb- Lutka na palici – javajka, je na nek način podalj- na. Scena mora biti dovolj velika, da omogoča šek ročne lutke. Vodimo jo nad paravanom, vendar gibanje lutk, hkrati pa morajo biti vsi elementi jo držimo za palico. Prvotne lutke prihajajo iz Indi- postavljeni tako, da med predstavo ne pride do je, znane so kot „Vajang Golek“ in „Vajang Kulit“. S zmedenosti. hinduizmom so se razširile na ostale dežele. Lutke Tehnični vidiki. Upoštevati je potrebno, da se na palici z Jave so izrezljane iz lesa in poslikane. lahko po potrebi spremeni ozadje ali pa da se do- Glave so pritrjene na palico, prav tako telo, da jih dajajo posebni učinki kot so dim ali megla. lahko lutkar suče. Roki sta členjeni, pripeti na ra- mena, lutkar pa jih vodi s tankima palicama, ki sta Dijaki so spoznali, kako zelo je pomemben pro- privezani na njegovi roki. Oblečene so v dolga krila, stor in da velikost prostora omeji posamezne lutke. ki pokriva animatorja in hkrati predstavlja spodnji Slika 1: Dijaki v lutkovnem gledališču 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - B. Medpredmetno povezovanje (korelacija) v šolah 81 SCENARIJ - dodatki (oči, gumbi, trakovi, zaponke, posodi- so vstavili žico in jo na koncu zaščitili s peno. Na- ce za čelade …) dlaht in podlaht roke je bila izdelana iz tanjše pene. Pri zgodovini so dijaki pripravili scenarije, ki Povezoval ju je košček usnja, kar je predstavljalo - volna ali kožuh za lase so se nanašali na različna zgodovinska obdobja. gibljive sklepe. Celotno roko so vstavili s koščkom Vsak dijak je lahko izbral svojo skupino in temo. Ob usnja v ramenski del. S tem je postal ta del gibljiv. pomoči profesorice so se med sabo uskladili, da Izdelava javajk: Podrobnosti rok nismo izdelovali, saj so lutke imele se področja niso ponavljala. Upoštevati so morali, v večini z oblačili skrite roke. Barvanje obrazov, da so v svoj scenarij vpeljali sporočilno misel in telesa ter barvanje scene so izvedli istočasno, saj Vsi dijaki so v osnovi izdelovali enako lutko, ki artefakte iz Narodnega muzeja. so se morali izdelki ustrezno posušiti. Od tukaj se je razlikovala v oblačilih in dodatkih. Dijaki so dalje so se njihove lutke razlikovale glede na ka- najprej dobili peno v velikosti 15 x 15 x 10 cm, ki rakter in lik, ki so ga predstavljale. Predvsem so se IZDELAVA LUTK IN SCENE V ŠOLI so jo morali oblikovati v glavo. Posebej smo izpo- razlikovale po oblačilih oz. različnih vrst blaga ter stavili obliko glave. Pogovarjali smo se o proporcih konstrukciji telesa (nekatere lutke so dobile še telo glave, kje so oči, nos, ušesa, usta ter obrvi, kje so Za lažjo prestavo in motivacijo so si pogledali in noge, druge pa ne). Izdelala sem jim preprost vbokline in izbokline. Zamisliti so si morali svoj kratko lutkovno predstavo, kjer so nastopale lutke kroj iz dveh pravokotnikov (za telo in za roke), kar lik, glede na čustva, ki jih je predstavljala lutka, javajke. je predstavljalo osnovo oblačil za vse lutke. Sami kar je vplivalo na položaj obrvi (jezen lik, vesel, Vnaprej je bilo potrebno načrtovati in pripraviti so si položili kroj na blago in ga izrezali. Nekateri nevtralen). Proučevali so različne oblike obrazov. potreben material. Upoštevati je bilo potrebno, da dijaki so posamezne dele sestavljali kar z lepilom Zanimivo je, da so lahko izbirali med moško ali je v razredu 29 dijakov, kar je pomenilo ustrezno (pračlovek je imel kožuh), drugi so jih šivali s šival- žensko postavo, vendar so prav vsi upodobili lutke količino materiala. Za lutko so potrebovali nasle- nim strojem. v enakem spolu, kot so sami. Tako je nastalo osem- dnji material: indvajset moških in en ženski lik. Ugotovila sem, Vsi dijaki, ki so šivali, so prvič šivali z gospodinj- - olfa nože, ostre škarje, vroče lepilo, lepilo Ne- da jim je prostorsko zaznavanje predstavljalo kar skim šivalnim strojem. Nihče ni odklonil. Šivali so ostik težko nalogo. Nekateri dijaki so dobro upodobili samo ravne šive. Izbirala sem blago, ki se lahko obraz in tudi zajeli karakteristike lutke. Drugi so - 1m dolge in 1cm široke palice šiva in se ne razteguje med šivanjem. Najprej so izhajali iz oblike jajčaste glave in so naknadno lepili sestavili ramenski šiv telesa. Na sredini so pustili - debelejša 15 cm pena (za glavo, telo, stopala) izbočene dele obraza, nekateri pa so naredili obraz luknjo za vrat. Prišili so rokav in na koncu stranski po svoji lastni zamisli. V vratnem delu glave so dija- - tanjša pena 1cm debeline za roke in noge šiv oblačila. Hlače so sestavili samo iz dveh stran- ki naredili zarezo in vstavili tulec, ki je bil s spodnje skih ravnih šivov in dveh sredinskih. Na sredini - tulec za na palico, ki smo ga vstavili v penasto strani razširjen in so ga približno 2 cm pustili zunaj. hlačnice so pustili odprtino za palico. Pazili so, da glavo je blago čim bolj krojeno tako, da nima nitk, ki bi To je predstavljalo lutkin vrat. Nato so že lah- - različne vrste blaga (odvisno od vloge, ki so jo visele iz tkanine. Pri vratnem izrezu so na oblačilu ko vstavili palico in nanjo namestili ramenski del igrali) naredili globljo zarezo, da so lahko lutko oblekli. iz pene. Pripravili so si dlani iz kartona, v katero Nato so gor prišili ali prilepili dodatke, ki so si jih 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - B. Medpredmetno povezovanje (korelacija) v šolah 82 Slika 3: Šivanje oblačil za lutko Slika 4: Skupina lutk za predstavo Bitka pri Mrzli reki Slika 2: Osnova za izdelavo lutke Slika 5: Lutka za predstavo Paleolitska piščal zamislili oz. so jih videli iz slikovnega gradiva zgo- Scena: nalnost in tehnično izvedbo (osvetlitev). Z dijaki dovinskih virov. Čisto na koncu so dodali oči, da so Ker so dijaki bili dobro pripravljeni, kaj naj bi smo vadili, kako se lutka giblje po prostoru, kako lutke spregledale. scena zajemala (glede na scenarije), so se po sku- se prikaže na paravanu, kako lutka govori in kje pinah intenzivno lotili svoje postavitve. Izdelali so mora lutka biti v danem trenutku. In nenazadnje so si skice in nato načrte na karton. Vsaka skupina je se dijaki morali na pamet naučit svoj del besedila, pripravila elemente, ki jih je vključeval njihov sce- povezanega z zgodovinskimi dejstvi in artefakti, narij. Za izdelavo so potrebovali različne debeline ki so jih spoznali v muzejih. kartonov ter akrilne barve, s katerim so si osmislili Na Srednji poklicni in strokovni šoli v Zrečah prostor in ga tudi ustrezno pobarvali. vsako leto izvedemo projektne dneve. Letos smo te ure namenili vajam v lutkovni predstavi. Ob za- ključku projektnega tedna vsaka skupina predsta- LUTKOVNA PREDSTAVA vi, kaj so novega spoznali. To je bila priložnost, da lutkovno predstavo pokažemo širši javnosti – dija- Lutkovna predstava je kompleksno umetniško kom drugih razredov. Samo z upoštevanjem ključ- delo, pri katerem je potrebno upoštevati več de- nih elementov so dijaki lahko dosegli uspeh, svoje javnikov, da bi bila predstava uspešna in privlač- zadovoljstvo ter zadovoljstvo občinstva. Predstava na za občinstvo. Posebej moramo biti pozorni na je bila odlično sprejeta, zato smo jo ponudili tudi zgodbo, oblikovanje lutk, dobro obvladovanje in dijakom in učiteljem, ki so v letošnjem letu uspe- Slika 6: Izdelava scene za lutkovno predstavo manipulacija z lutko, scena, glasba in zvok, origi- šno opravili Bralno značko. Predvsem pa smo že v 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - B. Medpredmetno povezovanje (korelacija) v šolah 83 začetku leta načrtovali predstavo za osnovnošolce domiselni, hkrati pa so se tudi zabavali. Z medpred- dijaki izjemno motivirani. Nastali so izvirni izdelki šestega razreda. metnim sodelovanjem celostno spoznavamo snov, – lutke, ki so jih odlično vključili v predstavo. Pri izboljšujemo sposobnost kritičnega mišljenja ter tem smo dijakom omogočili bolj celovito razu- razvijamo razumevanje odnosov med perspektiva- mevanje snovi, spodbujali smo njihovo kritično NAMESTO ZAKLJUČKA mi, ki izhajajo z različnih predmetnih področij, hkrati mišljenje, razvijali njihove komunikacijske veščine pa pridobivamo možnost uporabe novega znanja in ne nazadnje tudi ročne spretnosti ter gibanje in Medpredmetno povezovanje nudi razgibano in pri vsaki disciplini, kar krepi samozavest dijakov. koordinacijo v prostoru. Pripravljali so se za realno raznoliko delo. Dijaki so bili izredno ustvarjalni in Takšno delo je nekoliko drugačno, zato so bili življenje in to je bil naš končen cilj. Viri in literatura: Vogelnik, E., (2020). Od lutke do lutke: priročnik o izvoru, pedagoški rabi in ustvarjanju lutk. Ljubljana: Javni sklad Republike Slovenije za kulturno dejavnost. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - B. Medpredmetno povezovanje (korelacija) v šolah 84 Spoznavanje prvih civilizacij preko projektnega dela / Exploring the first civilizations through project work Jožica Apšner, Osnovna šola Mihe Pintarja Toleda jozica.apsner@mpt-velenje.si Povzetek: Projektno učno delo je metoda poučevanja, pri kateri je učenec osrednji izvajalec dejavnosti od začetka do konca. V prispevku je predstavljena izvedba projektnega dela pri zgodovini z učenci sedmega razreda pri učnem sklopu Prve civilizacije. Učenci so v dvojicah raziskali različne značilnosti prvih civilizacij, pripravili krajšo seminarsko nalogo, predstavitev in skupni časopis Prve civilizacije. V sklopu projektnega dela smo obiskali tudi Muzej Velenje in si ogledali razstavo V zlati senci faraonov. Učenci so s projektnim delom pridobivali številne izkušnje, kot so samostojnost, ustvarjalnost, kritično mišljenje, uporaba IKT-tehnologije in še več. Abstract: Project-based learning is a teaching method where the student is the central executor of activities from start to finish. This article presents the implementation of project work in teaching history to seventh-grade students, focusing on the topic of the First Civilizations. In pairs, students explored various characteristics of the first civilizations, prepared short seminar papers, presentations, and a joint newspaper on the First Civilizations. As part of the project work, we also visited the Velenje Museum and viewed the exhibition „In the Golden Shadow of the Pharaohs.“ Through project work, students gained numerous experiences such as independence, creativity, critical thinking, the use of ICT technology, and more. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - B. Medpredmetno povezovanje (korelacija) v šolah 85 UVOD ki jih je učitelj postavil v sodelovanju z učenci na ženci, pomembno pa je tudi, da imamo med na- začetku izvajanja projekta. črtovanjem jasne odgovore na sledeča vprašanja: Danes se pri pouku vedno večji poudarek na- KDO bo posamezne naloge izvajal; menja sodobnim pedagoškim praksam pouka in Med potekom projektnega dela učitelj učen- različnim pristopom k samemu poučevanju. So- ce spodbuja, usmerja in jim pomaga pri izvajanju KATERI SODELAVCI bodo pri posameznih nalo- dobne didaktične strategije učencem omogočajo nalog. Učenci pa se samostojno učijo ob posredni gah sodelovali; aktivnejšo vlogo pri pouku in s tem uspešnejše učiteljevi pomoči, lahko opazujejo pojav, zbirajo KDAJ se bo posamezna naloga izvajala in koliko učenje ter trajnejše in bolj uporabno znanje. Na- podatke, raziskujejo, rešujejo problem ali izvajajo časa bo trajala; men šole ni več zgolj kopičenje faktografskega praktično aktivnost. Učenci tako prihajajo preko znanja, ampak razvijanje aktivnega učenja, samo- lastne aktivnosti do neposrednih spoznanj, ugo- KJE se bo izvajala posamezna naloga; stojnosti, kritičnega razmišljanja ter ustvarjalnosti tovitev in znanj (Bezjak, 2003). KAKO bodo posamezne naloge izvajane (postop- pri delu učencev. Da bi učenci pridobili tovrstna Projektno delo temelji na naslednjih načelih: ki, metode in tehnike); znanja, moramo učitelji s pomočjo raznolikih di- - ciljna usmerjenost, daktičnih strategij ter metod skrbno načrtovati in S ČIM bodo dejavnosti izvajane, pripomočki in izvajati dejavnosti pri pouku. - tematsko problemski pristop pri postavitvi sredstva (Tominc, 2010, str. 13). V prispevku je predstavljena izvedba projektne- projekta, ga dela pri zgodovini z učenci sedmega razreda pri Najpogostejše napake pri načrtovanju projek- - življenjskost projektnih tem, učnem sklopu Prve civilizacije. tnega dela so: - načrtnost dela, - večji del načrta postavi vodja projekta sam; PROJEKTNO DELO PRI POUKU - odprtost in fleksibilnost projekta, - ne sodelujejo vsi izvajalci projekta; - spoštovanje razvojnih in individualnih razlik - v načrtu so dodani novi cilji oz. dejavnosti, ki Pomembno je, da naloga šole in učiteljev ni več med udeleženci, jih v idejni skici ni. Na tak način se le posredovanje znanja, temveč tudi vzgajanje za - spodbujevalni stil dela, življenje, oblikovanje ustreznih življenjskih navad, - projekt širi in vsebinsko presega prvotno za- vrednot, razvijanje pozitivne samopodobe, samo- - težišče na aktivnosti udeležencev, misel izvedbe; stojnega razmišljanja ter spodbujanje ustreznih - sinergija, - načrt ni pregleden; medsebojnih odnosov. Na tak način učencem ve- liko lažje približamo učno snov, znanje pa postaja - težišče na učnem procesu, - v načrtu niso zajete vse sestavine, ki določajo vse bolj življenjsko in praktično. in usmerjajo potek nadaljnjega dela (Tominc, - celovit razvoj osebnosti (Novak, 2009). 2010). Pri projektnem delu učitelj učence postopno Uspešno projektno delo je potrebno tudi dobro vodi skozi učni proces. Pri tem je pomembno ure- Pomembno je, da se projekt konča z vidnim načrtovati. Samo načrtovanje izvedejo vsi udele- sničevanje vzgojno-izobraževalnih ciljev in nalog, izdelkom. Ob zaključku projektnega dela je po- 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - B. Medpredmetno povezovanje (korelacija) v šolah 86 membno, da se izvede tudi evalvacija, ovredno- V sklopu projektnega dela Prve civilizacije sem - primerjajo podobnosti in razlike v gradnjah tenje rezultatov in celotnega dela projekta. Pripo- sledila sledečim ciljem iz učnega načrta. civilizacij starega Vzhoda; ročljivo je, da vrednotenje izvedejo vsi udeleženci Obvezna tema: Stari Egipt in civilizacije rodovi- - naštejejo vrste pisav; projekta, ki skupaj z učiteljem analizirajo posa- tnega polmeseca, cilji: mezno fazo projekta, njihov potek, izkušnje ali - primerjajo primere vsebine prvih zapisov pri - učenci razložijo pogoje za nastanek prvih civi- probleme. civilizacijah starega Vzhoda; lizacij; - primerjajo podobnosti in razlike pri verova- - opišejo značilnosti družbene ureditve prvih PROJEKTNO DELO PRVE CIVILIZACIJE njih (Učni načrt, 2011). držav; - na primeru prvih držav rodovitnega polme- Po pregledu učnega načrta sem določila teme, Projektno delo z naslovom Prve civilizacije sem seca opišejo najpomembnejše arhitekturne ki so jih učenci raziskali, in učencem pripravila na- izvedla v dveh oddelkih sedmega razreda naše dosežke in glavne dosežke znanosti; vodila za pripravo krajše seminarske naloge, raču- šole. Na začetku je potrebno dobro načrtovanje nalniške predstavitve in časopisa Prve civilizacije. projektnega dela, zato sem najprej preučila učni - na primeru prvih civilizacij rodovitnega pol- načrt za zgodovino v 7. razredu. meseca opišejo verski sistem in mitologijo. Za prvi dan projektnega dela je bila načrtovana ena šolska ura. Na začetku prve ure sem izvedla Posodobljen učni načrt za zgodovino v 7. razre- Izbirna tema: Stara Indija, Kitajska, Amerika, cilji: motivacijo in napoved obravnavane teme. Sledila du je Strokovni svet Republike Slovenije za splo- ob zemljevidu opredelijo, kje so se razvile prve je možganska nevihta o pomenu besedne zveze šno izobraževanje sprejel leta 2011. Zasnovan je civilizacije stare Indije, Kitajske, Amerike; prve civilizacije, pogovori o nadaljnjem poteku tematsko in zajema ključne zgodovinske pojave - analizirajo glavne dosežke prvih civilizacij projekta ter uskladitev idej, želja in predlogov ter procese, ki pomenijo pogoj za razumevanje stare Indije, Kitajske, Amerike na področju učencev. Učenci so se nato sami razdelili v pare. kulturnega in civilizacijskega razvoja človeštva. arhitekture, znanosti, umetnosti; Vsak par je izžrebal temo, ki jo je obravnaval. Učen- Učni načrt predpisuje obvezne in izbirne te- ci so dobili napisana osnovna navodila projektne- matske sklope. Učitelj se lahko tako samostojno - analizirajo glavne družbene in verske značil- ga dela. Nato se je polovica učencev odpravila v odloči, kateri izbirni tematski sklop bo obravnaval. nosti prvih civilizacij. šolsko knjižnico iskat literaturo, povezano z njiho- vo temo, medtem ko je druga polovica učencev Tema prve civilizacije je v učnem načrtu obrav- Izbirna tema: Kulturna dediščina starih civiliza- pripravila osnutek in plan njihovega dela. Sledila navana v treh sklopih, prvi je Stari Egipt in civili- cij Egipta, Mezopotamije in Bližnjega vzhoda, cilji: je menjava skupin. zacije rodovitnega polmeseca, ki je obvezna tema - razložijo zgodovinske okoliščine za gradnjo v učnem načrtu. Druga dva sta izbirni temi, sklop piramid, templjev in drugih velikih stavb pri S knjižničarjem sem se predhodno dogovorila, Stara Indija, Kitajska, Amerika in sklop kulturna civilizacijah starega Vzhoda; katero temo bom obravnavala, tako da je učen- dediščina starih civilizacij Egipta, Mezopotamije cem že pripravil določeno literaturo in jim svetoval in Bližnjega vzhoda. - pojasnijo potek gradenj pri civilizacijah stare- pri izbiri. Konec prve ure so dobili domačo nalogo, ga Vzhoda; 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - B. Medpredmetno povezovanje (korelacija) v šolah 87 da ustrezno literaturo poiščejo tudi v Mestni knji- bilo fotografsko gradivo dveh čeških raziskoval- ogledu z njo opravita intervju in pripravita prispe- žnici Velenje. cev, in sicer Františka Foita in Jirija Bauma, ki sta vek za naš časopis Prve civilizacije. leta 1931 potovala po Afriki in med drugim skoraj Preden smo pričeli s predstavitvami, so mi Naslednje ure so v računalniški učilnici pripra- en mesec preživela tudi v Egiptu. Avtorji razstave učenci morali posredovati povzetek svojih raziskav. vljali predstavitev v wordovem dokumentu. Uvo- so bili Tanja Verboten (Muzej Velenje), dr. Marko Sama sem nato iz njihovih povzetkov, opisov pri- doma sem jim razložila osnovne funkcije dela v Frelih in Blaž Verbič (Slovenski etnografski muzej), pravila skupen časopis z naslovom Prve civilizacije, wordovem dokumentu, saj nekateri učenci tega mag. Urška Furlan (doktorska študentka univerze ki ga je prejel vsak učenec. Seveda je bilo potrebno niso nikoli uporabljali. Sledilo je delo v parih. Pri Swansea v Walesu) in dr. Adela Junova Mackova tudi fotografiranje, da sta bili poleg članka tudi delu sem učence usmerjala, jim pomagala in jih (Masaryik inštitut in arhiv, Češka). fotografiji avtorjev posameznega članka. Priprava vodila. Ob koncu vsake ure sem njihovo delo pre- časopisa mi je res vzela zelo veliko časa, saj sem jo gledala in si zabeležila opravljen napredek. Učenci so poleg fotografskega gradiva iz Egipta izvedla sama, ampak nad končnim izdelkom smo obnovili tudi znanje o Františku Foitu, kiparju, raz- bili vsi zelo navdušeni. Časopis je vseboval tudi Naslednje ure so bile namenjene pisanju na- iskovalcu in popotniku, enemu tistih Čehov, ki so križanko s pomembnejšimi pojmi, ki so jih učenci loge in pripravi powerpoint predstavitve. Moja pomembno zaznamovali tudi kulturno zgodovino slišali med predstavitvami, ter nekaj mnenj učen- želja je bila, da večino dela opravimo v šoli, zato Velenja. Bil je navdušen nad afriško umetnostjo, ki cev o samem projektnem delu. sem, ker sem bila sama razredničarka enemu ra- ga je očarala že med študijem, ko mu je potovanje zredu, prosila še sodelavko, ki je bila razredničarka v Afriko omogočila Karlova univerza, saj je sousta- Sledila je predstavitev obravnavanih tem. Po sosednjemu razredu, da smo tudi dve uri oddelč- novitelj Hrdličkovega muzeja izrazil zanimanje za obravnavi smo naredili skupen povzetek. Učencem ne skupnosti namenili našemu projektu. Večina doprsne kipe Afričanov, s katerimi bi dopolnil mu- sem pripravila delovni list, s katerim smo ponovili učencev je delo v šoli tudi končala. Učenci, ki so zejske zbirke. František Foit se je v Afriko odpravil bistvene značilnosti obravnavanih tem. bili prej gotovi, so se zadnjo uro pripravljali na še drugič, takrat ga je spremljala žena Irena. predstavitev. Sledila je evalvacija projektnega dela. Učenci Drugo potovanje, ki naj bi trajalo eno leto, se so podali svoje mnenje o projektu, kaj jim je bilo V sklopu projekta smo obiskali tudi razstavo je zaradi takratnih družbenih in političnih razmer zanimivo, kaj nam je uspelo, kaj bi v prihodnje z naslovom V zlati senci faraonov na Velenjskem v Afriki in na Češkoslovaškem podaljšalo za 23 let. spremenili. Nekaj mnenj sem vključila tudi v ča- gradu, ki je sovpadala z našo temo. Razstava je Dogodki leta 1968 na Češkoslovaškem so močno sopis, ki smo ga zadnjo uro pred ocenjevanjem z potekala ravno v času izvajanja našega projektne- zaznamovali življenje zakoncev Foit, ki sta se leta veseljem prebirali. ga dela, zato sem kontaktirala direktorico Muzeja 1971 zaradi prepovedi vrnitve na Češkoslovaško Velenje, ki nas je z veseljem povabila na ogled naselila v Velenju. Velik del gradiva in dokumen- Iz projektnega dela so učenci dobili tudi oceno. razstave. tacije, ki sta jo zbrala v Afriki, sta podarila Muzeju Del ocene je bila njihova naloga in predstavitev, S to razstavo je Muzej Velenje želel počastiti sto- Velenje (Življenjska zgodba, 2023). drugi del pa vprašanja iz skupne teme Prve civili- to obletnico od odkritja Tutankamonove grobnice, Po razstavi nas je popeljala Tanja Verboten, di- zacije. Učenci so tokrat kot osnovo za pripravo na zato so raziskali, kaj povezanega s to obletnico se rektorica in višja kustosinja Muzeja Velenje. Dve ustna vprašanja imeli časopis Prve civilizacije, kjer skriva v arhivu Muzeja Velenje. Predstavljeno je učenki sta bili tudi zadolženi, da po opravljenem so bile predstavljene vse teme. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - B. Medpredmetno povezovanje (korelacija) v šolah 88 ZAKLJUČEK cij delovanja in je zato nekaterim pisanje naloge hitreje, porabili smo več ur, kot sem načrtovala, predstavljalo veliko težavo. Priprava powerpoint vendar sem to kombinirala z urami oddelčne sku- Projektno delo združuje različne učne metode predstavitve jim je bila lažja. pnosti. pri pouku. V pouk vnaša spremembe in ga naredi Učenci so imeli veliko težav s tem, kako pri- bolj zanimivega. Učencem omogoča razvijati indi- praviti povzetek za časopis, izluščiti bistvo svoje Težava se je pojavila tudi pri ogledu razstave. vidualne sposobnosti, omogoča jim medpredme- naloge. Zelo pomembno je bilo moje sprotno nad- Na urniku nismo imeli blok ure, ampak eno uro, v tno sodelovanje, hkrati pa jih nauči tudi timskega ziranje dela, da so se določene napake popravile tem času ogleda ni bilo mogoče izvesti. Odločila dela. Prednost projektnega dela je tudi ta, da učen- že ob samem delu. Lažje bi bilo, če bi prvi dve uri sem se, da oba oddelka peljem na ogled ločeno, ci sodelujejo pri oblikovanju in načrtovanju dela, bila v učilnici dva učitelja, poleg mene tudi učitelj ker so tako učenci ob ogledu razstave bolj zbrani. da so oni tisti, ki so glavni izvajalci, učitelj pa jih računalništva, saj je pri 25 učencih težko pomagati Oba sta imela uro oddelčne skupnosti kot zadnjo pri tem usmerja. vsem, ki dela z računalnikom ne obvladajo. Nad ča- uro, zato smo se z vodstvom šole dogovorili, da sopisom so bili navdušeni učenci in starši, vendar lahko gremo zadnjo uro, in ker je ogled trajal dve Pri izvedbi projektnega dela se je pojavilo tudi oblikovanje časopisa zahteva veliko dodatnega uri, so lahko bili naslednjič prosti. nekaj težav. Presenetila me je precej slaba računal- dela učitelja. Večini učencev je bila ta oblika dela zelo všeč, niška pismenost učencev. Veliko učencev ne ob- še posebej so bili navdušeni nad časopisom Prve vlada dela z wordom, ne poznajo osnovnih funk- Sama sem predvidevala, da bo delo potekalo civilizacije, saj so bili oni avtorji časopisa. Literatura: Bezjak, J. (2003). Idejni projekti ob tehniških dnevih. Ljubljana: Somaru. Novak, H. (2009). Projektno delo kot učni model. V Projektno delo kot učni model v vrtcih in osnovnih šolah (str. 11–63). Radovljica: Didakta. Tominc, J. (2010). Projektno delo v osnovni šoli pri pouku geografije, diplomsko delo. Maribor. https://dk.um.si/Dokument.php?id=19391&lang=slv Učni načrt (2011). Program osnovna šola, Zgodovina. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo. Življenjska zgodba (2023). www.etno-muzej.si/sl/razstave/zivljenjska-zgodba-frantiska-vladimirja-foita/3. 3. 2024 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - B. Medpredmetno povezovanje (korelacija) v šolah 89 Zgodbe knežjega mesta – primer povezovanja učnih vsebin kurikuluma za prvo vzgojno- izobraževalno obdobje osnovne šole z vsebinami Pokrajinskega muzeja Celje / Stories of the Princely Town – An example of linking the learning content of the Curriculum for the first educational period of primary school with the content of the Celje Regional Museum Enea Bronja Gajšek, prof. likovne umetnosti, kustosinja pedagoginja Pokrajinski muzej Celje enea-bronja.gajsek@pokmuz-ce.si Povzetek: V letu 2021 smo v Pokrajinskem muzeju Celje zasnovali program za šole Zgodbe Knežjega mesta za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje. Otroci s pomočjo zemljevida in preprostih nalog raziskujejo preteklost in skrivnosti mesta Celje. Sprehod po mestu otroke spodbuja k opazovanju, odkrivanju, povezovanju in razumevanju prostora. Omogoča, da otroci izražajo svoje mnenje in poglede. Med izmenjavo mnenj spoznajo različne vidike življenja ljudi v preteklosti in sedanjosti. Zemljevid je učno gradivo in pomoč učiteljem, da lahko vsebine nadgradijo z vsebinami v šoli. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - B. Medpredmetno povezovanje (korelacija) v šolah 90 Abstract: In 2021, we designed the school program Stories of the Princerly Town for the first educational period in the Regional Museum of Celje. With the help of a map and simple tasks, children explore the past and secrets of the city of Celje. Walking around the city encourages children to observe, discover, connect and understand the space. It allows children to express their opinions and views. During the exchange of opinions, they learn about different aspects of people‘s lives in the past and present. The map is a teaching material and a help for teachers to upgrade the content with the content in the school. UVOD stu Celje in da bi lahko učitelji učni list uporabili točke sprehoda po mestu in možnosti nadgradnje za medpredmetno povezovanje, ponavljanje in v šoli. Predviden čas za vodstvo po mestu z zemlje- Kulturna dediščina nam omogoča učenje o dopolnitev vsebin v šoli (Strgar, 2003). vidom je petinštirideset minut do ene ure. preteklih časovnih obdobjih, kaže kontinuiteto do današnjega časa, ga bogati, daje iztočnice za Ilustracije na zemljevidu so narisane ročno, na- razmišljanje in možnosti za nove oblike ustvar- loge pa vključujejo obkroževanje, dopolnjevanje KNEŽJI jalnosti. Zajema dediščino bivanja, prehranjeva- in opazovanje. V nadaljevanju so predstavljene DVOR nja, oblačenja, idr. To niso le kulturni spomeniki, temveč vse kulturne sestavine, ki so se ohranile iz Raziskovanje mestnih znamenitostih se začne preteklosti. Raziskovanje preteklosti prebuja do- na Knežjem dvoru oziroma na ploščadi Pokrajin- mišljijo. Domišljija pa je ključna sestavina ustvar- skega muzeja Celje. Knežji dvor, tudi Spodnji grad jalnosti (Kuščevič in Ivon, 2013). V učnem načrtu je bil bivališče grofov in knezov Celjskih, ki so ga za predmet spoznavanje okolja v osnovni šoli je v času Marije Terezije spremenili v vojašnico. Po priporočeno, da se vključuje tudi nadaljevanje in odhodu vojske leta 1980, je zgradba samevala in usmerjanje spontanega otroškega raziskovanja propadala. Mogočna zapuščina Celjskih, tri zvez- sveta in odkrivanja prepletenosti ter soodvisnosti de, je še vedno vidna na Slovenski zastavi, avto- v pojavih in procesih v naravnem in družbenem mobilskih tablicah in samem grbu mesta Celje. okolju (Kolar et al., 2011, str. 4). Preprosta naloga na zemljevidu se navezuje na grb družine Grofov Celjskih, kjer morejo otroci Vodenje po mestu za vodnike predstavlja ve- obkrožit pravilni odgovor. Na voljo imajo tri sliči- lik izziv. Srečujemo se z veliko dejavniki, ki lahko ce z grbom različnih krajev. Otroci na tem mestu motijo pozornost in koncentracijo otrok. Da bi spoznavajo preteklost in sedanjost življenja na se izognili pasivnosti in nezainteresiranosti otrok gradovih in dvorcih (Kolar et al., 2011, str. 7). ter da bi mesto opazili kot celoto (Kernc, 2017), smo imeli pri oblikovanju zemljevida v mislih, da Nadgradnja v šoli: grb domačega kraja, simboli- bo učni list služil kot motivacija. Predvsem, da bi ka, miti in legende, grad, vodni jarek, oblegovalne s pomočjo gradiva izvedeli karseda največ o me- naprave, gradnja srednjeveškega gradu. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - B. Medpredmetno povezovanje (korelacija) v šolah 91 CELJSKI BISERI Celje, želežniško postajo in rimsko svetišče. Na prvi je mesto pogorelo do tal, samo nekaj hiš je ostalo pogled težka naloga, se izkaže zelo enostavna, saj celih. Do požara je prišlo, ker so neprevidne nune Naloga na zemljevidu nas vodi do školjke z bi- s podvprašanji kar hitro ugotovijo pravi odgovor. matale ribe v vroče olje. Naloga na zemljevidu se serom. Otroci z opazovanjem kar hitro ugotovijo, navezuje na gorečo cerkev, kaj se dogaja z njo in da nekaj ni vredu oziroma, zakaj bi bila morska Nadgradnja v šoli: pogovor o biserih, kako biser kaj je bil vzrok požara. Otroci imajo na voljo tri školjka sredi Celja? Z vprašanji, če jih kaj spominja nastane, arhitektura, prevozna sredstva nekoč in živali: jež, črna mačka in riba. Vsi najprej pomi- na školjko ali biser, kaj hitro pogled zaide na ste- danes, ogled želežniške postaje, vrste vlakov. slimo na črno mačko, vendar je bilo za to nesre- klene kupole, ki so „razmetane“ po trgu. Stekleni čo kriva neprevidnost nun in ribe. Cerkev je pa biseri simbolizirajo mesto Celje v 19. stoletju, ko tudi pomembna, ker so Grofje Celjski v njej uredili so turiste vabili na kopanje v reko Savinjo. Reka JOSIP PELIKAN družinsko grobnico. Originalne lobanje hranimo v je veljala za zdravilno. Pod steklenimi kupolami Pokrajinskem muzeju Celje. pa se skriva skrivnost, ostanki antične Celeie ozi- Nadaljujemo z iskanjem naslednjega motiva. roma rimsko svetišče. Otroci imajo na zemljevidu Na zemljevidu je naslikana ptica pelikana s foto- Nadgradnja v šoli: nesreče, požar, varnost, vra- vprašanje Obkroži zgradbo, ki se skriva pod biseri aparatom. Otroci morejo na začetku ugotoviti za ževirje, deli telesa. in jo poimenuj. Na voljo imajo tri sličice, Stari grad katero ptico gre in kaj ima okoli vratu. Z opazova- njem lahko ugotovijo, da se nekaj metrov stran od biserov nahaja bronast kip Josipa Pelikana na RIMSKA CESTA CARDO MAXIUMS kolesu, s fotoaparatom okoli vratu in klobukom. Josip Pelikan je bil fotograf in umetnik, ki je v Pot vodi po Prešernovi ulici do stranske rimske mestu Celje pustil velik pečat. Fotografiral je po- ceste, kjer so danes urejeni zlati krogci v smeri ce- membne dogodke takratnega časa (obe svetovni ste sever – jug. Rimska Celeia je bilo bogato mesto vojni, začetek in propad države, mestne vedute in zgrejeno iz belega marmora. Še danes lahko vidi- arhitekturo). Bil je mojster portretov. mo njeno bogatost s številnimi ostanki po mestu (Celeia – Mesto pod mestom, največja prezentacija Nadgradnja v šoli: oblačila, fotografija nekoč in rimske Celeie v „in situ“, zunanji in notranji lapidar- danes, kiparstvo, kip, material, izdelava kipa, obisk ji, Rimska vila iz 1. stoletja, s čudovitimi freskamai, ateljeja Josipa Pelikana, vrste ptic. ki spominanjo na Pompejanske, ostanek vile na Turistično informacijskem centru s prezentacijo centralnega ogrevanja, Herkulovo svetišče, Staro- CERKEV MARIJINEGA VNEBOVZETJA krščanska krstilnica, idr.). Naslednji motiv na zemljevidu predstavlja go- Nadgradnja v šoli: ceste nekoč in danes, vozila rečo cerkev Marijinega vnebovzetja. Cerkev je leta nekoč in danes, zgodovina, prehod za pešce nekoč 1798 prizadel katastrofalni požar, zaradi katerega in danes, smeri naba. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - B. Medpredmetno povezovanje (korelacija) v šolah 92 KAMNITI VODNJAK Z LETNICO IN ostanke rimske vile, mozaik in prezentacijo cen- NAJSTREŠJA LEKARNA PRI ORLU tralnega ogrevanja. Vidni so tudi kamniti izstrelki iz druge polovice 15. stoletja, saj je bila na tem Naslednja naloga na zemljevidu nas popelje do mestu mestna orožarna in prva mestna hiša, ki jo vodnajka z letnico 1781 in grbom s tremi zvezda- je mestu podaril Friderik II. Celjski. 1451. mi. Pri vodnajku spoznavamo števila in ugotavlja- Nadgradnja v šoli: vrste bivališč, oprema, ogre- mo, da so včasih števila lahko tudi okraševali, zato vanje. so nekatera skoraj neprepoznavna. Naloga otroke vodi, da morejo v pravilnem zaporedju napisati števila. Nasproti vodnajka stoji olivno zelena stav- HIPOKAMP ba, ki so jo konec 18. stoletja poimenovali Lekarna „Pri orlu“. Releifa, Higieje in Eskulapa na fasadi stav- Zadnja točka na zemljevidu se nahaja na cerkvi be, še danes spominjata na lekarniško dejavnost v sv. Danijela. Na dveh ločenih poljih sta upodoblje- njej. Eskulap ima ob sebi palico, okoli nje se ovija na dva motiva. Levo, večje pravokotno polje skoraj kača, ki simbolizira medicino in astrologijo. Naloga v celoti zapolnjuje hipokamp, na desnem polju pa otrok je, da s pozornim opazovanjem obkrožijo je delfin s trizobom. Hipokampi so veljali za fanta- podobo, ki nas opazuje iz fasade. stične morske živali, katere spodnji del ima obliko delfina, zgornji del pa konja s krili. Na tem mestu Nadgradnja v šoli: števila, miti in legende, sim- prepoznamo živali in oblike. boli. Nadgradnja v šoli: mitologija, simbolika živali, živali. TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER čin, saj ne gre za klasično vodenje. Odprt prostor, (TIC) ZAKLJUČEK kjer je prisotnih veliko dejavnikov in kjer lahko otroci hitro zgubijo kocentracijo sledimo ideji dru- Ogled nas vodi do TIC-a, kjer je paviljon za pre- Zemljevid vključuje devet igrivih in poučnih gačne izkušnje, kjer je učno gradivo oblikovano zentacijo arheologije, kjer so na ogled arheološki dogodivščin po mestu, s pomočjo katerega lahko po meri otrok, ki bo kot didaktični element kar ostanki „ in situ“ - na mestu odkritja. Otroci vidijo učenci in učitelji doživijo prostor na drugačen na- najbolje podpiral učni proces (Strnad, 2017). Literatura Kernc, B. (2017). Mesto kot muzej – zgodovinsko terensko delo s pametnim telefonom. Dostopno na: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OAFIG7W5/ 30.03.2024 Kolar, M., Krnel, D., Velkavrh, A. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Spoznavanje okolja, str. 4. Dostopno na: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/Osnovnasola/Ucninacrti/ obvezni/UN_spoznavanje_okolja_pop.pdf/ 30.03.2024 Kuscevic, D. in Ivon, H. (2013). School and the Cultural-Heritage Environment: Pedagogical, Creative and Artistic Aspects. Ceps journal (3) 2, 29-50 Strgar, M. (2003). S svinčnikom skozi muzej. Dostopno na: https://hrmud.hr/sekcija_pedagoga/zbornik_2_2002/49_Stergar_Metka.pdf/ 30.03.2024 Strnad, B. (2017). Umetnostni muzej kot prostor avtentičnega učenja: primer Umetnostne galerije Maribor. V: Šolsko polje. Slovensko društvo raziskovalcev šolskega polja. Letnik 26, številka 5/6, str. 95–117. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - B. Medpredmetno povezovanje (korelacija) v šolah 93 Pedagoška priprava na ogled lapidarija Pokrajinskega muzeja v Kopru in spoznavanje ostankov gotskega ciborija koprske stolnice / A pedagogical preparation for a visit to the lapidary of the Regional Museum in Koper, learning about the remains of the Gothic ciborium of the Koper Cathedral. dr. Jure Vuga, Srednja trgovska in aranžerska šola Ljubljana jurevug@yahoo.com Povzetek: Predstavil sem kamniti klesani inventar v lapidariju Pokrajinskega muzeja v Kopru, ki najverjetneje pripada beneškemu gotskemu ciboriju iz druge polovice 14. stoletja in je nekoč stal v koprski stolnici. Osvetlil sem neposredno zaznavne lastnosti spomenika, ki jih lahko učitelj ali muzejski pedagog razbere, oziroma pomaga prepoznati mlajšim obiskovalcem muzeja. Na ta način spodbuja njihovo samostojno opazovanje, razlikovanje reliefno upodobljenih obličij svetnikov in prepoznavanje njihovih atributov, spodbuja razvozlavanje v gotski pisavi zapisanih imen, razbiranje živalskih in rastlinskih motivov in posebnosti beneške gotike. Predstavil sem obliko in funkcijo ciborija, politično-kulturni vpliv Benetk in pomen Svetega Nazarija za identiteto srednjeveškega Kopra. Ključne besede: pedagoška priprava na ogled lapidarija Pokrajinskega muzeja v Kopru, stolnica Marijinega vnebovzetja v Kopru, gotski ciborij, beneška gotika, koprska škofija, mestni zavetnik Sveti Nazarij 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - B. Medpredmetno povezovanje (korelacija) v šolah 94 Abstract: I have presented a carved stone inventory in the lapidary of the Regional Museum in Koper, which most probably belonged to a Venetian Gothic ciborium from the second half of the 14th century and once stood in the Cathedral. Highlighting the directly perceptible features of the monument, a teacher or a museum educator can help younger museum visitors recognizing them. Encouraging in this way their independent observation, involved in distinguishing the features of the saints and their attributes, encouraging the deciphering of their names written in venetian gothic alphabet, the identification of animals and plants and recognizing the qualities of venetian gothic. I have furthermore explained the form and the function of the ciborium, the political as well as cultural influence of Venice and the importance of Saint Nazarius for the medieval identity of Koper. Keywords: pedagogical preparation for the visit to the lapidary of the Regional Museum in Koper, Cathedral of the Assumption of the Virgin Mary in Koper, Gothic ciborium, Venetian Gothic, patron Saint Nazarius KRATEK ZGODOVINSKI ORIS POMEN ZAVETNIKA SVETEGA procesijo. Sveti Nazarij je umrl pred letom 557 in SREDNJEVEŠKEGA KOPRA NAZARIJA V KONTEKSTU bil pokopan v stolni cerkvi Marijinega vnebovze- IDENTITETE KOPRSKE SREDNJEVEŠKE tja v Kopru. Njegove posmrtne ostanke so skrili S pomočjo power point prezentacije dijakom MESTNE KOMUNE pred napadi Longobardov in jih kasneje čudežno predstavim načrt mesta Koper Giacoma Fina iz leta odkrili v posodi pod kamnitimi stopnicami, kakor 1619. Omenjeni mestni načrt nam služi za orienta- Dijakom pokažem nekaj likovnih del z upo- navaja koprski škof Paolo Naldini (Naldini, 1700). cijo in določitev lege najpomembnejših objektov, dobitvijo mestnega zavetnika Svetega Nazarija, Na tem mestu dijake pozovem, da pobrskajo po kot so mestno obzidje z Mudinimi vrati, ki so prek ki je skladno s tradicijo upodobljen tako, da na spominu in naštejejo nekaj dragocenih relikvij, mostu povezovala otok s kopnim, območje so- dlani drži maketo mesta Koper. Sveti Nazarij je bil za katere so nemara že slišali tudi v povezavi z lin (solinarstvo je bilo ena temeljnih ekonomskih po legendi doma iz kraja Elpidium (domnevno večjimi romarskimi središči v Rimu, Santiagu de panog), pristanišče Porporella, glavne ulice, trge Boršta). Bil je prvi koprski škof, ki je s podporo bi- Composteli in Jeruzalemu (spomnim jih na dogo- in samostane, sedež posvetne oblasti v Pretorski zantinskega cesarja Justina I leta 524 prevzel skrb divščine v filmu Indiana Jones, kjer slednji odkrije palači in sedež cerkvene oblasti v škofijski palači za bogoslužje v Kopru (tedanji Egidi ali Caprisu). najsvetejši zaklad vitezov Templarjev, Sveti Gral). ter kompleksu stolnice z zvonikom in krstilnico. Na otok, kjer je stalo mesto, naj bi po izročilu prišel Ob tem pojasnim vlogo romanj v srednjeveški Sledi kratka razlaga o srednjeveškem zgodovin- peš, hodeč po vodni gladini, podobno kot je Jezus družbi, romarskih poti in cerkva, ki so bile zgraje- skem kontekstu. Leta 1186 je Koper postal svobo- hodil po Galilejskem jezeru. Na že omenjenem ne, da bi hranile pomembne relikvije (na primer dna komuna z voljenimi mestnimi predstavniki. Po Finovem načrtu mesta pokažem kraj, kamor naj cerkev svetega Nikolaja v Bariju, bazilika Svetega daljšem obdobju samostojnosti je leta 1279 prešel bi Sveti Nazarij hodeč po vodi prispel v mesto: to Petra v Rimu, bazilika Kristusovega groba v Jeru- pod oblast Serenissime in ostal beneško mesto do je nekdanja riva San Pieri oziroma današnje Vojko- zalemu, Kölnska katedrala itd). razpustitve pomorske republike s strani Napoleona vo nabrežje. 19. junija v Kopru obhajamo paznik ob koncu 18. stoletja. svetega Nazarija, ki predvideva tudi slavnostno 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - B. Medpredmetno povezovanje (korelacija) v šolah 95 DRAGOCENI MARMORNI SARKOFAG LITURGIČNA FUNKCIJA CIBORIJA SVETEGA NAZARIJA Dijakom pokažem nekaj fotografij ciborijev v Relikvije Svetega Nazarija so shranjene v mar- Benetkah, Poreču in Zadru in pojasnim praktični in mornem sarkofagu iz leta 1350, ki se nahaja za liturgični pomen tovrstnega kamnitega baldahina. škofovskim sedežem in je delo beneške delavni- V cerkveni arhitekturi je ciborij kamnit nadstrešek, ce Filippa Calendaria. Isti kamnoseki so izdelali postavljen na štirih stebrih, ki prekriva glavni oltar tudi reliefne kapitele Doževe palače v Benetkah, v prezbiteriju stolnice. Na vizualni ravni je ciborij zato koprski sarkofag velja za najkvalitetnejše ki- učinkovit način označevanja oltarja in poudarja parsko delo beneške gotike na istrskih tleh. Za njegov pomen, imel pa je tudi praktično funkcijo, ponazoritev dijakom pokažem vogalno skulpturo da se na oltarju ni nabiral prah (ali da ga ne bi one- z motivom Noetove pijanosti na Doževi palači: čedila ptica, ki bi zašla v cerkev). Zgodnji ciboriji so gesta zaprepadenosti z naprej iztegnjenimi rokami imeli zavese, ki so visele iz palic med stebri, tako da enega od Noetovih sinov se namreč ponovi na je bil oltar lahko skrit pred občestvom. koprskem sarkofagu v figuri, ki je priča čudežem Slika 1 Svetega Nazarija. Gre za čudežne ozdravitve oseb, ki so kot pohabljenci upodobljeni na prednji stra- KRONOLOŠKA IN PROSTORSKA nici sarkofaga. Ob tem bi lahko spregovorili tudi UMESTITEV KOPRSKEGA CIBORIJA arkad z reliefnimi upodobitvami enajstih figur (sli- o srednjeveški medicini, higieni in pomanjkljivi ka 1) (Tigler, 2000, str. 184). Ciborij v stari romanski prehrani, ki je botrovala nastankom bolezni, kot Dijakom pokažem fotografije notranjščine ko- koprski stolnici je bil postavljen v drugi polovici 14. je ogenj svetega Antona. Vzrok te bolezni so bili prske stolnice, ki je bila barokizirana v 18. stoletju stoletja, za tem, ko so Benečani zatrli upor Koprča- alkaloidi v rženih rožičkih, primešanih v moko, ki po načrtih beneškega arhitekta Giorgia Massarija. nov leta 1348 in jim v znak sprave podarili sarkofag so povzročali posinjelost, sušenje ter odpadanje Na podlagi tlorisa podrte srednjeveške stolnice za mestnega zavetnika in pred letom 1380, ko so členkov in udov. Na sarkofagu je v latinščini zapi- pojasnim, da je nekoč na istem mestu stal dvi- Genovežani razdejali mesto. Razpet je bil nad ol- sano: „To domovino ohranjaj in vodi, Sveti Nazarij, gnjen kor z apsido, na katerega je vodilo devet tarjem, posvečenim svetemu Nazariju v središču ki veljaš za očeta in varuha Justinovega mesta.“ stopnic. Pod njim je bila pod zemljo vkopana obo- prezbiterija, kjer je stal tudi sarkofag, sprva v funk- (Tigler, 2000, str. 160-169). Leta 1380 so Genoveža- kana kripta, naslonjena na nižje stebre. V središču ciji oltarnega nastavka (Alisi, 1932, str. 29). Ciborij, ni oplenili Koper in v Genovo odnesli zavetnikove dvignjenega kora je stal oltar svetega Nazarija, ki se je fragmentarno ohranil, lahko upravičeno relikvije. Koprski škof Jeremija Pola je šele leta 1422 poleg oltarja je bil položen sarkofag mestnega imenujemo „ciborij svetega Nazarija“, saj podoba dosegel, da so jih vrnili. Na tem mestu je možna zavetnika, nad njim in oltarjem pa je bil razpet mestnega zavetnika zavzema privilegirano lego v kratka digresija o dveh dominantnih pomorskih re- kamnit baldahin ali ciborij. V lapidariju Pokrajin- enem od štirih sklepnikov podločij in je sovpadala publikah: Benetkah in Genovi, ki sta si delili oblast skega muzeja v Kopru so prezentirani štirje loki z upodobitvijo Svetega Nazarija na sarkofagu (sli- v Sredozemlju. nekdanjega ciborija, sestavljeni iz štirih ohranjenih ka 2). Koprski ciborij so žal demontirali v sredini sklepnikov in ostankov osmih segmentov kamnitih 18. stoletja, ko so predrugačili romansko stolnico, 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - B. Medpredmetno povezovanje (korelacija) v šolah 96 tiara, tunika in krona, ki nam pomagajo razbrati brado, sorodno oblikovano papeško tiaro in obla- njihovo identiteto. Ko je bil v 18. stoletju ciborij od- čilom, v levici drži knjigo in blagoslavlja z desnico. stranjen in uničen, so se ohranili le posamični kosi, V arhivolti, ki se je vzpenjala k sklepniku s figuro ki zdaj predstavljajo zamešano in nepopolno sesta- patrona, so bile nanizane podobe svetnikov, ki jih vljanko. Dijake skušam motivirati k samostojnemu je častila koprska cerkev, kot sta papež Aleksan- raziskovanju tako, da se vživijo v detektivsko zgod- der (s pripisom S. ALEXANDER) in sveti Hieronim bo: v vlogi detektivov morajo razbrati identiteto (napis IERONIMVS). Prevajalec Septuaginte je te- neznane osebe na podlagi indicev. Za primerjavo sno povezan z lokalno krščansko zgodovino, saj jim pokažem splošno znano ali generično upodo- izročilo pravi, da je bil doma v bližnjem antičnem bitev Svetega Hieronima s škofovskim klobukom, mestu Stridunumu. Lok s figuro Kristusa v sklep- papeža s tiaro, Janeza Krstnika, ogrnjenega v ovčje niku obdajajo reliefi apostolov v školjčnih nišah kože in podobno. V nekaterih primerih so ohra- z izpisanimi imeni, ki izstopajo po večji globini njena tudi v kamen zapisana imena svetnikov in reliefa in umetelno izoblikovanih nišah, v katere so prerokov na fragmentih obravnavanih arhivoltov, „naseljeni“. Iz glavne ladje so bila gledalcem vidna Slika2 vendar v sedanji muzejski postavitvi, ki je bila iz- najkakovostneje okrašena reliefna polja frontalne- vedena pred skoraj sto leti, niso vselej razvrščena ga arhivolta ciborija s figuro Kristusa v sklepnem vključno z odstranitvijo kripte in nad njo dvignje- na prava mesta. Imena, zapisana v gotski kapitali, delu in z apostoli pod katerimi lahko preberemo nega prezbiterija, kjer je nekoč stal ciborij (Vuga, je včasih težko prebrati, a prav v razvozlavanju imena: S. IACOBVS, S. PETRUS, S. IACOBUS (Minor), 2020, str. 113-132). uganke se skriva poseben mik ali čar detektivskega S. BARTOLOMEV(s). umetnostnozgodovinskega dela. Nekatere figure lahko prepoznamo na podlagi napisov, izpisanih PODLOČJA CIBORIJA V LAPIDARIJU v slogu beneške gotske pisave 14. stoletja: kratica MOTIVI BENEŠKE GOTIKE NA POKRAJINSKEGA MUZEJA V KOPRU IN „P“ označuje preroka („ prophetae“), kratica „S“ pa FRAGMENTIH KOPRSKEGA CIBORIJA IDENTIFIKACIJA SVETNIŠKIH FIGUR svetnika („ santvs“). Tako na podločjih arhivoltov, kakor na prednji strani zavetnikovega sarkofaga, Da bi se bolje spoznali z arhitekturnimi poseb- V sklepnikih se pojavljajo figure Kristusa, Marije, je upodobljen tudi papež Aleksander. Aleksander nostmi beneške gotike dijakom predstavim ne- Janeza Krstnika in svetega Nazarija. Dijakom razde- I. je bil šesti rimski papež, ki je umrl mučeniške kaj primerjalnega slikovnega gradiva kot so Porta lim liste z reprodukcijami reliefnih polj arhivoltov smrti leta 115 po Kr. Njegovi posmrtni ostanki so della Carta Doževe palače, portal cerkve Svetega ciborija in jih spodbudim, da si enega izberejo in v neznanem času prispeli v Koper in so shranjeni Štefana v Benetkah in gotski portal koprske stol- ga prerišejo z vsemi nadrobnostmi. Med preriso- v leseni skrinjici v istem sarkofagu poleg relikvij nice, ki je imeniten spomenik beneške gotike na vanjem svetniške figure jih opozorim naj bodo svetega Nazarija. Figura svetega Aleksandra na naših tleh. Imenujem značilne elemente kot so pozorni na vse predmete s katerimi je svetnik upo- ohranjenem fragmentu ciborija je neposreden zobčasti friz, motiv vrvi, bujno gotsko valovito dobljen. Figure so namreč zaznamovane z atributi „citat“ Aleksandrove sohe na sarkofagu svetega listje oziroma vegetabilna ornamentika. Tudi na kot so knjiga, pisalo, škofovski klobuk, papeška Nazarija: na obeh upodobitvah je karakteriziran z borduri ahivolta nekdanjega koprskega ciborija 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - B. Medpredmetno povezovanje (korelacija) v šolah 97 je ohranjena dekorativna obroba gotskega listja, ob koncu leta 2019 deležna radikalne za katerega – na podlagi novoodkritih fragmentov prenove. Med prenovo pevske empore – vemo, da je bilo nekoč pozlačeno. Leta 2007 je sta bila odkrita dva gotska marmorna ka- bil med gradbenimi deli prenove Foresterie ob pitela, ki bi zavoljo stilnega sovpadanja Pretorski palači odkrit in žal tudi deloma poško- z ohranjenimi fragmenti lahko pripadala dovan segment gotskega arhivolta z ohranjeno koprskemu ciboriju. Kapitela sta bila v originalno pozlato, ki je slogovno-formalno so- baročnem času predelana v kropilnika roden fragmentom lokov v koprskem lapidariju. in vzidana v notranjo fasado koprske Sočasno se je v Antikvariatu Tartini v Piranu pojavil stolnice. Sled utora za železno palico relief s sv. Filipom, ki je pripadal istemu spome- na enem izmed njiju legitimira domne- niku in ga je odkupil Pokrajinski muzej v Kopru. vo, da so bili loki kamnitega baldahina Izmed značilnih elementov beneške gotike, ki jih učvrščeni z železnimi palicami. Koprski zasledimo na fragmentih ciborija, izstopa zobčasti ciborij so na temenu zaključevale fiale s friz, ki je dobro ohranjen na borduri arhivolta in štirimi evangelisti, ki so jih ob barokiza- bogato gotsko listovje s cvetovi na visokih pecljih. ciji stolnice znižali in prestavili v niše na Odstoten je motiv vrvi, ki je prav tako značilen cerkveni fasadi (slika 3). za beneško gotsko arhitekturo in ga zasledimo na portalu koprske stolnice iz prve četrtine 15. stoletja. Bordura nad sklepnikom s Kristusom Pan- VPLIV BENETK NA CIBORIJ tokratorjem je zaznamovana z golobico svetega SVETEGA NAZARIJA duha, kar nakazuje, da je to najreprezentativnejši izmed štirih lokov, ki je stal nad oltarjem. Zasto- Romanski ciborij v baziliki Svetega pan je tudi motiv školjke v školjčnih nišah, ki se Marka je zagotovil tipološki vzor za soro- nanašajo na dediščino rimskega stavbarstva in dne gotske spomenike na območju Istre potrjujejo, da je otoško mesto korenine lastne in Dalmacije. Kot je že bilo ugotovljeno, identitete iskalo v antiki. so naročniki, cerkveni dostojanstveniki in predstavniki beneške oblasti v Benetkam podrejenih mestih v Istri in Dalmaciji, STRUKTURA CIBORIJA delovali kot promotorji venecijanizacije katedral (Marinković & Marušić 2016, str. Glede na znane analogije ciborijev iz Benetk, 55). Posnemanje ciborija svetega Marka Poreča in Zadra, domnevamo, da so tudi arhivolte v stolnicah v Kopru, Poreču in Zadru pri- koprskega ciborija utrjevale železne palice. Vho- ča o namerah naročnikov po izražanju dna partija glavne ladje koprske stolnice je bila politične pokornosti Benetkam. Slika 3 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - B. Medpredmetno povezovanje (korelacija) v šolah 98 Bibliografija: Naldini, P. (1700), Corografia ecclesiastica o sia descrittione della cittá e della diocesi di Giustinopoli detto volgarmente Capo d’Istria, Bologna: Forni editore. Alisi, A. (1932): Il duomo di Capodistria. Rim: Alisi. Marinković, Ana; Marušić, Matko Matija (2016): Fatto a imitazione di quello di s. Marco. Istočnojadranske inačice korske pregrade crkve sv. Marka u Veneciji. V: Razmjena umjetničkih iskustava u Ja-dranskome bazenu: zbornik radova znanstvenog skupa Dani Cvita Fiskovića održanog 2014. godine, Zagreb: FF press, str. 55 – 67. Tigler, G. (2000): Sarkofag sv. Nazarija; Fiale s štirimi evangelisti; Dvanajst reliefov s poprsji svetnikov in prerokov. V: Dioecesis Justinopolitana. Spomeniki gotske umetnosti na območju koprske škofije. Koper, Tiskarna Vek, str. 184 – 191. Vuga, J. (2020): Poskus rekonstrukcije „ciborija Svetega Nazarija“ v srednjeveški stolnici Marijinega vnebovzetja v Kopru. V: Annales, Ser. hist. Sociol, 30, 2020, str. 113 – 132. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - B. Medpredmetno povezovanje (korelacija) v šolah 99 Prešeren podobo na ogled postavi / Prešeren puts the portrait on display Uršula Kavalar Pobegajlo, Center šolskih in obšolskih dejavnosti Ljubljana ursa.kavalarpobegajlo@csod.si Povzetek: CŠOD v okviru Dnevnega centra Čopova hiša izvaja kulturne dni za učence in dijake. Za učence prve in druge triade izvajamo kulturni dan z naslovom En pesnik je živel, iz Vrbe je bil… Dan dejavnosti poteka v Prešernovi rojstni hiši, nadgradimo pa ga z ustvarjalnimi delavnicami v Čopovi spominski hiši. Gre za medpredmetno povezovanje slovenščine, spoznavanja okolja (oz. družbe pri petošolcih), likovne umetnosti. Z učenci spoznavamo način življenja včasih in ga primerjamo z današnjim časom. V prostor in čas umestimo življenje in delo Franceta Prešerna. Ne moremo pa mimo njegove podobe. Znano je, da v času pesnikovega življenja ni nastala nobena njegova fotografija, ravno tako nimamo portreta. Vse podobe so nastale po njegovi smrti. Z učenci ugotavljamo, kako je pesnik izgledal in poskušamo izdelati njegov portret. Letos smo si zadali še posebej zanimivo nalogo in sicer smo izdelovali portrete s svinčnikom, barvicami, volno in blagom. Nastale so res zanimive umetnine, ki smo jih ob kulturnem prazniku razstavili v Čopovi spominski hiši. Abstract: CŠOD organizes cultural days for pupils and students within the Čopova Hiša Day Center. For the pupils of the first and second triad, we hold a cultural day entitled One poet lived, from Vrba he was... The day of activities takes place in France Prešeren‘s birth house, and we upgrade it with creative workshops in Čop›s memorial house. It is a cross-curricular integration of slovene language, environment and fine arts. With the students, we get to know the way of life in the past and compare it with today‘s time. We place the life and work of France Prešeren in space and time. But we can‘t ignore his image. It is known that no photograph of the poet was taken during his lifetime, nor do we have a portrait. All images were created after his death. With the students, we find out what the poet looked like and try to make his portrait. This year we set ourselves a particularly interesting task, namely we made portraits with pencil, crayons, wool and fabric. Really interesting works of art were created, which we exhibited in Čop›s memorial house during the cultural festival. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - B. Medpredmetno povezovanje (korelacija) v šolah 100 PREŠEREN PODOBO NA sodelovanje, za sprejemanje drugačnosti in med- prostore v Prešernovi rojstni hiši, ugotavljamo na- OGLED POSTAVI sebojno strpnost. membnost posameznih predmetov ter v prostor Trenutno imamo 26 domov za izvajanje šole in čas vtkemo življenje našega največjega pesnika. Center šolskih in obšolskih dejavnosti je javni v naravi in različnih tematskih tednov ter sedem Sprehodimo se do vaške lipe, si ogledamo Prešer- zavod, ki je bil ustanovljen leta 1992 za opravljanje izpostav Dnevnih centrov, kjer izvajamo preko pet- nov kip ter cerkev sv. Marka. Drugi del kulturnega strokovnih in organizacijskih nalog, povezanih s deset različnih dnevnih dejavnosti v okviru nara- dne poteka v Žirovnici in je namenjen ustvarjalnim posredovanjem znanja, z uvajanjem v raziskoval- voslovnih, kulturnih, tehniških dni ter ekskurzij. delavnicam: učenci rišejo ali izdelajo Prešernov no delo, s kulturnimi dejavnostmi in za realizacijo portret, rišejo na steklo, izdelajo plakat, narišejo posameznih delov programa na področju vzgoje Med kulturnimi dnevi je tudi program z naslo- in napišejo razglednico, napišejo pesem ter se pre- in izobraževanja. vom En pesnik je živel, iz Vrbe je bil… Dejavnost šerne volje vrnejo nazaj domov. Poslanstvo CŠOD je pomoč šolam pri izvajanju je namenjena učencem prve in druge triade, ki na programov šole v naravi, ki oblikujejo in spod- kulturnem dnevu ob spoznavanju načina življenja Dan dejavnosti je medpredmetno zasnovan, bujajo zdrav način življenja in odgovoren odnos v preteklosti spoznajo tudi življenje in delo pesnika saj uresničujemo cilje slovenščine, spoznavanja do naravnega okolja, vzgajajo za spoštovanje in Franceta Prešerna. Poimenujemo in ogledamo si okolja, družbe ter likovne umetnosti. Cilji: predmet cilj Učenci: preizkušajo različne risarske materiale in pripomočke, narišejo oblike z različnimi risarskimi materiali in pripomočki na podlage različnih velikosti, rišejo oblike po opazovanju, spominu in domišljiji spoznajo likovni motiv: portret, avtoportret, skupinski portret, LIKOVNA razporejajo oblike v risbi, UMETNOST gradijo risbo od celote k delom, bogatijo narisane oblike s teksturami (črtnimi, točkovnimi), spoznavajo značilnosti različnih risarskih materialov in pripomočkov, uporabljajo različne risarske materiale in pripomočke. ob uporabi različnih materialov, orodij in tehnologij razvijajo motorično spretnost in občutljivost. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - B. Medpredmetno povezovanje (korelacija) v šolah 101 LJUDJE V ČASU Učenci: spoznavajo življenje ljudi v preteklosti (zlasti domači pokrajini) in ga primerjajo z današnjim življenjem, spoznavajo slovensko kulturno dediščino in razvijajo zavest o narodni identiteti in državni pripadnosti, DRUŽBA raziskujejo preteklost z uporabo različnih virov in dejavnosti (terensko delo), spoznavajo načine življenja danes in v preteklosti, ugotavljajo razmerja med posameznikom in različnimi skupnostmi, družbo ter njihovim naravnim in kulturnim okoljem, primerjajo dediščino preteklosti in sodobnost, razvijajo pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine. Učenci: znajo razlikovati preteklost in sedanjost v svojem življenju in vedo, da je bilo življenje ljudi v preteklosti drugačno, spoznajo vidike življenja ljudi v preteklosti in danes (bivališča, prehrana, obleka, delo, prevoz), SPOZNAVANJE OKOLJA poznajo pomen dediščine, znajo poimenovati nekaj praznikov, ki jih praznujemo v Sloveniji (lokalnih in državnih), in jih razlikovati glede na njihovo povezanost s kulturno, versko in državotvorno tradicijo. vedo, da živimo v državi Sloveniji, in poznajo državne simbole Učenci: si oblikujejo pozitivno razmerje do slovenskega jezika in do svojega prvega jezika (če ta ni slovenščina) ter se zavedajo pomembne vloge materinščine in SLOVENŠČINA slovenščine v svojem osebnem in družbenem življenju. Tako razvijajo svojo jezikovno, narodno in državljansko zavest, spoštovanje in naklonjenost do drugih jezikov in narodov ter medkulturno in socialno zmožnost. Zavedajo se tudi vloge, ki jo je imela slovenščina v zgodovini slovenskega naroda; spoznavajo temeljne mejnike v razvoju slovenskega (knjižnega) jezika in slovenske pisave. Učni načrti: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_spoznavanje_okolja_pop.pdf https://www.gov.si/assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_slovenscina.pdf https://www.gov.si/assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_druzba_OS.pdf https://www.gov.si/assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_likovna_vzgoja.pdf 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - B. Medpredmetno povezovanje (korelacija) v šolah 102 Ključne kompetence za vseživljenjsko učenje: je hitro, kadar je bil razburjen, je skoraj tekel. Ko- se preselil v Kranj. Slika je bila v zasebni lasti Franca kulturna zavest in izražanje, sporazumevanje v ma- raki so bili kratki in eno nogo je nekoliko vlekel za Potočnika, ki jo je leta 1883 podaril Franu Levcu, ternem jeziku, učenje učenja. seboj. Imel je majhne roke in noge, kljub temu, da tedaj najbolj znanemu prešernoslovcu. Levčevi je bil kmečki sin. (Jelovšek, 1997) dediči so portret prodali leta 1965 Prešernovemu Oblačil se je po tedanji modi. Poleti je nosil črn spominskemu muzeju v Kranju, kjer ga hranijo še Prešernova podoba frak (rekli so mu tudi kveker), na glavi je imel ci- danes. (Mušič, 1993, str. 10) Danes za to sliko pravi- linder, za vsakdanje dni tudi čepico s ščitkom. Za mo, da je „dogovorjena podoba Prešerna“. Kasneje France Prešeren, naš največji pesnik, je, kar se boljše priložnosti je nosil črno obleko, belo srajco so mnogi slikarji in kiparji upodabljali Prešerna, tiče poznavanja njegove podobe, zelo skrivnostna in kravatno ruto. Drugače pa je imel obleko temno oseba. Nimamo njegove fotografije, niti ne portre- sive ali zelenkaste barve. Svetle obleke ni nosil ta iz časa njegovega življenja. Vse podobe pesnika, nikoli. Pozimi je nosil suknjo s širokim ovratnikom. ki jih danes poznamo, so nastale po njegovi smr- Nosil je tudi telovnik (vestijo), ki ga je zapel do ti, po spominu in pripovedovanju tistih, ki so ga vratu. (Mušič, 1993) poznali. Prešeren je v pesmi Soldaška napisal, da meri čevljev pet in palcev pet in da je krepke po- Prva Prešernova podoba je nastala šele eno stave od nog do glave…, kar naj bi bilo okrog 170 leto po Prešernovi smrti. Prešeren je sicer poznal centimetrov in je imel predpisano vojaško mero. slikarja Matevža Langusa. Z njim se je seznanil že Ko je bil mlad, je bil zelo suh, z leti je pridobival na med študijem na Dunaju, še bolj sta se zbližala po teži in po štiridesetem letu je bil že kar predebel. vrnitvi v Ljubljano. Matevž Langus je imel slikarski Hčerka Ernestina Jelovšek ga je v svojih spominih atelje na Starem trgu. Bil je zelo cenjen portretist opisala tako kot ga je opisovala njena mati, Ana tistega časa in je med drugimi narisal tudi Matijo Jelovšek, ki je rekla, da bi ga še takrat lahko nari- Čopa, Andreja Smoleta in Primičevo Julijo. Portre- sala, če bi le znala slikati (Jelovšek, 1997). Imel naj tiranje je leta 1837 ponudil tudi Prešernu, a ga je ta bi ovalen obraz, zdrave barve, nekoliko zagorel zavrnil, češ, da se bo dal narisat, ko se bo poročil. od sonca. Čelo je bilo belo in ne previsoko, ker Po Prešernovi smrti je Franc Potočnik prosil slikarja so mu ga zakrivali bujni, temno rjavi, skoraj črni, Langusa, naj Prešerna portretira na mrtvaškem nekoliko kodrasti, bleščeči lasje. Navadno jih je odru, a se le-ta prošnji ni odzval. In tako za prvo nosil zelo dolge. Oči je imel sive, bolj majhne, na Prešernovo podobo velja portret, ki ga je leto po pol odprte, pogled je imel navadno resen. Imel je Prešernovi smrti narisal ljubljanski slikar Franz Kurz svetle in košate obrvi. Njegov nos je bil podolgovat zum Thurn und Goldenstein. Gre za manjšo sliko, in nekoliko zakrivljen, usta majhna. Imel je fine risano na platno z oljnimi barvami. Slikar Golden- ustnice, zgornjo nekoliko preko spodnje. Brado stein je bil profesor risanja na Mahrovi trgovski je imel mehko in okroglo, s plitvo jamico. Hodil je šoli in se je s Prešernom večkrat družil med letoma Slika 1: France Prešeren (slikar Franz Kurz zum Thurn und nekoliko sklonjen, z upognjenimi rameni. Korakal 1844 in 1846, ko je Prešeren zapustil Ljubljano in Goldenstein) 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - B. Medpredmetno povezovanje (korelacija) v šolah 103 med njimi Ivan Grohar, Božidar Jakac, Maksim Ga- ščejo tiste, za katere sklepajo, spari, Alojzij Šubic, Miha Maleš, Hinko Smrekar, da gre za Prešerna. Poskusijo Ivan Vavpotič, Rudi Španzel, Franz Ksaver Zajec, ponazoriti izraz na Prešerno- Ivan Zajec, Lojze Dolinar, Frančišek Smerdu,… in vem obrazu in hitro ugotovi- mnogi neznani avtorji. jo, da nikjer nima narisanega nasmeška. Nastajanju novih Prešernovih portretov lahko V drugem delu kulturne- sledimo že več kot pol drugo stoletje. Zlasti po- ga dne sledijo ustvarjalne de- gosto se pojavljajo novi portreti ob praznovanju lavnice. V letošnjem šolskem pesnikovih obletnic. Prešeren je s tem, ko se ni letu smo se odločili za nekoli- pustil portretirati, pustil pravico vsakomur, da si ga ko drugačno ustvarjanje por- predstavlja po svoje, vse do današnjih dni. Lahko treta. In sicer naj bi ga izdelali bi dejali, da je upodabljanje dr. Franceta Prešerna z dodatkom volne in blaga. postalo eden izmed najbolj posebnih, samosvojih Izdelava portreta je lahko za- motivov v slovenski likovni umetnosti. (Globočnik, bavna in poučna dejavnost 2012, str. 11) in hkrati čudovita umetniška izkušnja, ki zahteva potrpe- žljivost in dobro opazovanje. Naše ustvarjanje Najprej se pogovorimo o tem, kaj pravzaprav portret Z učenci se najprej sprehodimo do Prešernove- je in kako se lotiti dela. Učen- ga spomenika v Vrbi, kjer se pogovorimo o njegovi ci opazujejo drug drugega in podobi. Učenci opisujejo Prešernovo zunanjost. ugotavljajo, kakšne oblike Potem pogledamo Goldensteinov portret Prešerna je glava, kakšne oblike so in ugotovimo, da se razlikujeta. Večini je kiparska oči, kje na obrazu so oči, da upodobitev bližja, ker gre za upodobitev pesnika imamo nad njimi še obrvi in v mladih letih. Učenci vedno najprej povejo, da je čelo, kje je nos, kje so usta, da imel dolge, skodrane lase. Opišejo tudi njegovo imamo dve ustnici, ne samo obleko, vidijo, da za vratom ni imel ne kravate in črte,… ne metuljčka, temveč nekaj vmes. V Prešernovi hiši, na razstavi poiščemo še druge upodobitve Material, ki ga potrebuje- Prešerna in pogledamo, kako se med seboj razli- mo za delo: kujejo. Učenci ugotavljajo, katera podoba pesnika risalni list, je njim najbližja. Med portreti različnih moških poi- svinčnik, Slika 2: končni izdelki oddelka prvošolcev (foto: Uršula Kavalar Pobegajlo) 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - B. Medpredmetno povezovanje (korelacija) v šolah 104 barvice, Učencem od tretjega do petega razreda razde- škarje, limo slike Goldensteinove upodobitve Prešerna. lepilo, Natančno si ogledajo obrazne podrobnosti, izraz, različni ostanki volne, gube. Dogovorimo se, da ima lahko njihov Preše- ter ostanki blaga. ren tudi nasmeh na obrazu. Učencem prvega in dru- Risalni list bo naše platno, na katerem bomo gega razreda razdelimo na- ustvarili portret. S svinčnikom bomo naredili tisnjene Prešernove portrete osnovni obris in detajle portreta, barvice pa bomo (na listu formata A4). Njihova uporabili za barvanje. Za ustvarjanje tridimenzio- naloga je, da jih najprej na- nalnega učinka bomo uporabili volno za oblikova- lepijo na sredino risalnega nje las in blago za oblačila na portretu. lista. Nato z barvicami po- Učenci pri delu uporabljajo različne tehnike – barvajo Prešernov obraz, oči, risanje, barvanje, rezanje, lepljenje, sestavljanje. usta, obrvi. Izberejo si volno Sedaj pa si oglejmo postopek izdelave portreta poljubne barve in jo nareže- Franceta Prešerna: jo na primerno dolge vrvice. Osnovni obris: Naš prvi korak je, da narišemo Nato z lepilom namažejo list osnovni obris obraza Franceta Prešerna. Začne- na delu okrog obraza. Na ta mo z oblikovanjem glave, nato dodajamo obrazne del polagajo volno za pesni- poteze, kot so oči, nos, usta in ušesa. Ne pozabimo kove lase. Sledi izbira blaga na brado! za izdelavo oblačil. Ko blago Detajli in izrazi: Ko imamo osnovni obris, nada- izberejo, ga morajo primer- ljujmo z dodajanjem detajlov, ki bodo portretu dali no odrezati. Pogovorimo se življenje. Poudarimo izraze na obrazu, kot so gube, o tem, kje režemo blago (da trepalnice in obrvi. ne začnemo na sredini), kako Barvanje: Sedaj je čas, da uporabimo barvice in držimo škarje, da lažje reže- dodamo barvo našemu portretu. Barvamo kožo, mo. Ob tem razvijajo moto- oči, ustnice. Lahko se poigramo z različnimi odten- rično sposobnost. Nato z le- ki, da ustvarimo globino in teksturo. pilom namažejo še del lista, Dodatki z volno in blagom: Za dodaten učinek kamor bodo nalepili blago. uporabimo volno in blago. Z volno ustvarimo lase. Tisti najbolj spretni, izdelajo Učenci si izberejo poljubno barvo in debelino vol- še kakšen detajl, npr. kravatno ne. Z lepilom namažejo risalni list na mestu, kjer Slika 3: končni izdelki skupine tretješolcev (foto: Uršula Kavalar Pobegajlo) ruto ali klobuk. bodo lasje. Volno narežejo s škarjami, jo oblikujejo 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - B. Medpredmetno povezovanje (korelacija) v šolah 105 in nalepijo na papir. Nato izberejo različne vrste 8. februarju, pripravili razstavo v Čopovi spominski tako na vabilu za pohod Po poti kulturne dedišči- blaga, iz katerega izrežejo oblačila in jih ravno tako hiši. Nekatere učence smo prosili, da so nam poso- ne Žirovnica ob 8. februarju, kot tudi na radiu in nalepijo na risalni list. Lahko mu naredijo oblačila dili svoje izdelke za razstavo. Izdelkov je bilo več na družbenih omrežjih. Ob kulturnem prazniku je taka, kot jih vidijo na sliki ali pa ga postavijo v da- kot smo imeli samega razstavnega prostora, zato Čopovo spominsko hišo obiskalo par tisoč ljudi, našnji čas in mu naredijo oblačila po lastni izbiri. smo sestavili komisijo za izbor del. Odločili smo ki so si ogledali tudi razstavo portretov, ki so jih Zaključek in predstavitev: Ko so učenci zado- se, da bomo izbrana dela uokvirili. Izbrali smo le- izdelali učenci različnih slovenskih šol. Verjetno voljni z izdelanim portretom, ga postavimo na sene okvirje z zaščitnim steklom na sprednji strani. se s takim obiskom razstave v enem dnevu težko ogled. Vse portrete razstavimo na tabli in si jih Vsak izdelek je bilo potrebno primerno obrezati in pohvalijo tudi že uveljavljeni umetniki. Požela je ogledamo. Drug drugemu pripovedujejo o svojem vstaviti v okvir. Vsak izdelek je dobil tudi nalepko mnogo navdušenja. Kulturni praznik je bil tako ustvarjanju, o občutkih med delom, na kaj so še z imenom in priimkom avtorja ter šole, iz katere praznik ustvarjalnosti, izraza in povezovanja, ki nas posebej ponosni, kje so imeli težave. avtor prihaja. Sledilo je odločanje o razporeditvi je spomnil na moč umetnosti, da nas navdihuje, portretov v prostoru. Postavitev razstave je klju- vznemirja in združuje kot skupnost. Odločili smo Priprava razstave čen del procesa, ki omogoča, da umetniška dela se, da pustimo razstavo na ogled še nekaj časa, zaživijo in komunicirajo s publiko na učinkovit in verjetno do konca šolskega leta. Ker so učenci izdelali res zanimive portrete, se privlačen način. Dan pred kulturnim praznikom je nam je porodila ideja, da bi ob kulturnem prazniku, bila razstava postavljena. Najava razstave je bila Vabljeni, da nas obiščete. Literatura: Jelovšek, E. (1997). Spomini na Prešerna. Celovec: Založba Wieser Mušič, J. (1993). Prešeren v upodobitvah. Ljubljana: Založba Mladika Peternel, G. (2022). Prešernov spominski muzej in stalna razstava. V: Peternel. G. (ur.) France Prešeren Pesnik. Kranj: Gorenjski muzej, str. 12 – 13 Kidrič, F. (1980). Prešernov album. Ljubljana: DZS Dr. Globočnik, D. (2012). O iskanju Prešernove podobe. V: Čufer. A (et al.) (ur.) Iskanje Prešernove podobe. Žirvnica: Zavod za turizem in kulturo, str. 3 – 12 Učni načrti: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni- nacrti/obvezni/UN_spoznavanje_okolja_pop.pdf https://www.gov.si/assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_slovenscina.pdf https://www.gov.si/assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_druzba_OS.pdf https://www.gov.si/assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucninacrti/obvezni/UN_likovna_vzgoja.pdf 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - B. Medpredmetno povezovanje (korelacija) v šolah 106 Pomnik miru kot interaktivni večpredmetni učni poligon / The monument of peace as an interactive multi-subject learning field Blanka Jamšek, Javni zavod Miren Kras Povzetek: Pomnik miru na Cerju ponuja veliko izobraževalnih možnosti za učence vseh starosti. Poleg posebne naravne okolice in čudovitih razgledov na vse strani neba, ponuja območje tudi pretresljivo zgodbo naših prednikov. Naša predstavitev prikazuje nekaj primerov kako lahko naši eksponati podpirajo šolske učne načrte in dejavnosti. S sodelovalnim pristopom smo ustvarili skupinske aktivnosti za vaše učence v medpredmetnem modelu. Bodisi za odkrivanje preteklosti preko zgodovinsko-literarne analize ali celodnevnega športnega dne na kraški pokrajini, ekipa Javnega zavoda Miren Kras vam je na razpolago za ustvarjanje nepozabnega in poučnega dne na naši lokaciji. Abstract: The Monument of peace on Cerje offers many educational opportunities for students of all ages. In addition to the special natural surroundings and wonderful views in all directions, the area also offers a poignant story of our Slovenian ancestors. Our presentation shows a few examples of how our exhibits can support school curricula and activities. With a collaborative approach, we have created group activities for your students in an interdisciplinary model. Either to discover the past through a historical- -literary analysis or an all-day sports event in the Karst region, the team of the Miren Kras Public Institute is at your disposal to create an unforgettable and educational day at our location. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - B. Medpredmetno povezovanje (korelacija) v šolah 107 POMNIK MIRU KOT INTERAKTIVNI VEČPREDMETNI UČNI POLIGON Pred vami je edinstvena priložnost popeljati učence ali dijake na vključujočo poučno izkušnjo, ki si jo bodo za vedno zapomnili. Zgodovina. Ge- ografija. Slovenščina. Umetnost. Naravoslovje. Šport. V Pomniku miru na Cerju se obiskovalec spreho- di čez preteklost, pomudi v sedanjosti in razmišlja o prihodnosti. Spomini in zgodbe naših prednikov so zakladnica življenjskih modrosti. Takšna izkušnja je posebej pomembna za mlade generacije, da se naučijo preko vrednotenja zapuščine prednikov ceniti svoje življenje in skrbeti za dobrobit vseh ljudi na planetu. Pomnik braniteljem slovenske zemlje stoji na razglednem vrhu Cerje na zahodnem robu kraške planote, od koder se odpira širok pogled na sever- Kamniti velikan, postavljen na Cerju v poklon stavlja vstop slovenskega naroda v zgodovino. Nad ni del Jadranskega morja, Furlanijo, Dolomite, Ju- vsem braniteljem slovenske zemlje v polpretekli njim se razprostira zvezdnato nebo, ki zasije v po- lijske Alpe, Vipavsko dolino. Pobuda za postavitev zgodovini, se na skrajnem robu kraške planote stavitvi poletnega in zimskega solsticija, tako kot je tega monumentalnega spomenika vsem tistim, ponosno dviga v nebo kot ptica tik pred vzletom. sijalo ob osamosvojitvi 25. 6. 1991 ter ob razglasitvi ki so se na tem ozemlju borili in padli, je nastala v Z višine 25-ih metrov ponuja nepozabne razglede plebiscita 26. 12. 1990. rodoljubni organizaciji TIGR. Lokacija in vsebinska na Jadransko morje, Furlansko nižino, Julijske Alpe zasnova pomnika sta skrbno premišljeni. Pomnik in Vipavsko dolino. Tu bolj kot kjerkoli drugje začu- V sosednjem prostoru je postavljena monu- je zasnovan kot sedem-etažni stolp oziroma tr- timo svobodo in doživimo lepoto pokrajine v vseh mentalna slika Ples življenja in smrti, delo akadem- dnjava, ki bo s svojo vsebino povezovala preteklost barvah narave. Temeljni kamen je bil postavljen skega slikarja Rudija Španzla. Posvečena je vsem, in prihodnost. V sedmih etažah se obiskovalec leta 2002, slavnostna otvoritev Pomnika za javnost ki so se borili in še posebej tistim, ki so žrtvovali lahko sprehodi skozi različna obdobja slovenske se je odvila leta 2013. svoja življenja na soški fronti in nas hkrati opomi- zgodovine, prelomnih časov – od prazgodovine nja, da se tako kruta obdobja zgodovine ne smejo do obdobij svetovnih vojn, vojne z osamosvojitev V pritličju, v slavnostni avli, obiskovalce poz- ponoviti. Umetniško delo, ki v simboliki detajlov Slovenije do zadnje etaže z razgledno ploščadjo, dravi kamen Brižinskih spomenikov, najstarejših pripoveduje zgodbo soške fronte, je v strokovnih ki simbolizira pogled v prihodnost. pisanih spomenikov slovenskega narečja, ki pred- krogih dobilo naziv „Slovenska Gurenica“. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - B. Medpredmetno povezovanje (korelacija) v šolah 108 V kletnih prostorih je postavljena razstava Tol- Cerju, v katerem stoji pomnik, najhuje pustošila. Kot ste prebrali, ponuja Pomnik miru na Cerju minskega muzeja „Ljudje in vojna“, ki na nazoren različne možnosti vsebinsko zaokroženih infor- način pokaže blišč in bedo vojn ter njihov vpliv na Muzejska zgodba se nadaljuje z narodno macij, s katerimi je mogoče zadovoljiti številne človeka kot intimno bitje. Zelo nazorno sporočilo obrambnim gibanjem v obdobju fašizma, s po- izobraževalne potrebe v katerikoli šolski ustanovi. gradi na detajlih, ki ste dotaknejo srca in pustijo sebnim poudarkom na primorskih Čedermacih Velik poudarek naših muzejskih vsebin je na 1. globok odtis. in organizaciji TIGR. Del postavitev prikazuje tudi svetovni vojni, ki je že sama po sebi med najpo- zgodbo lokalnega prebivalstva, ki je bilo v obdo- membnejšimi dogodki bližnje zgodovine, ampak V nadstropjih razstave osvetljujejo pot sloven- bju vojn prisiljeno k migracijam. V zadnjem, petem imajo razstave in arhitekturni deli vsestranski po- skega naroda od preporoda leta 1848 do osamo- nadstropju pokrita in pred vetrom varovana plo- men. svojitvene vojne leta 1991. Poseben poudarek je ščad ponuja dih jemajoče razglede na pokrajino namenjen 1. svetovni vojni in soški fronti, ki je prav in tudi arhitekturno simbolizira pogled v svetlo Ravno na teh raznolikih pogledih temelji- na območju Poti miru na Krasu in Parka miru na prihodnost. jo naši predlogi za ogled Pomnika miru. Poleg zgodovinskega študija se lahko pri nas učenci ali dijaki poglobijo v literarni aspekt preko pisa- nja in branja, ekonomski aspekt pri analizi stanja pred, med in po vojni v Evropi, likovno-umetniški aspekt ob interpretaciji slik akademskega slikarja Rudija Španzla, naravovarstveni aspekt povezan s kraško okolico in prepoznavanjem avtohtonih in tujerodnih rastlin, požara in dolgoletnega pogoz- dovanja, in nenazadnje tudi športno-rekreativni aspekt, saj so pohodi po kraški planoti izredno priljubljeni. Skupinsko delo v Pomniku miru podpira več stilov učenja in krepi pomembne veščine 21. sto- letja, ki jih učenci potrebujejo v izobilju, zlasti po težkem in izoliranem času svetovne pandemije leta 2020. Učencem je potrebno ponuditi čim več priložnosti za nadgradnjo medsebojnih veščin, mobilnosti in možnosti za odkrivanje preteklosti v avtentičnem okolju. S tem ciljem v mislih smo pripravili nekaj dnevnih programov in primerov, kako bi izgledal študijski dan v našem Pomniku. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - B. Medpredmetno povezovanje (korelacija) v šolah 109 Vabljeni, da nas kontaktirate za natančnejši načrt, sv. vojne) z vo- ki ustreza vašim specifičnim željam, da bo izkušnja dnikom, branje za vaše učence in dijake nadvse poučna, hkrati pa tematske lite- čimbolj celostna in pristna. rature in pisma vojaka za poglo- bljeno izkušnjo ZGODOVINSKO-LITERARNI PROGRAM v čevljih vojaka, kar je lahko po- V tem programu se učenci ali dijaki osredotoči- sebej organizira- jo na razstave 1. svetovne vojne in likovni umetnini no za nadarjene akademskega slikarja in grafika Rudija Španzla: učence ali učen- Ples življenja in smrti ter Veter pozabe. V delavni- ce s posebnimi ci sodelujejo skupinsko pri branju, razumevanju, potrebami. pisanju in analiziranju vsebin. Pri delu se lahko 5. Možnosti po- določi voditelje skupine, predstavitelje oziroma merjanja vojaške poročevalce, zapisnikarje... Na koncu zbiranja in- uniforme in fo- formacij in pogovora sledi predstavitev, na kate- tografiranja. ro se morajo učenci skupno pripraviti. Delavnica lahko temelji na: 6. Interpretaciji simbolizma slik 1. Uvodnem predavanju v Konferenčni sobi Rudija Španzla (do 60 ljudi) z uporabo digitalnih sredstev v skupinskem (PC, projektor, platno), ki jo opravi učitelj. delu. 2. Ogledu kratkega črno-belega filma o vojni na Krasu, ki traja 15 minut. Načrtovalci izo- braževalnega dne 3. Spoznavanju dogodkov in zbiranju informacij lahko razdelijo na- o 1. svetovni vojni (skupinsko delo, delovni loge po skupinah. listi) v Pomniku miru preko 3-eh razstav: Po zaključku zbira- Človek in vojna (vpliv vojn na civilno nja podatkov sledi prebivalstvo), življenje vojaka na fronti predstavitev rezulta- (krutost razmer na bojišču), 11 bitk Soške tov vsem udeležen- fronte (digitaliziran prikaz). cem v konferenčni 4. Obisku jame Pečinke (kaverna z ostalinami 1. dvorani. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - B. Medpredmetno povezovanje (korelacija) v šolah 110 ŠPORTNO-NARAVOSLOVNI PROGRAM Glede na razpoložljivi čas, ki vam ga šolski urnik 9. Individualizirane predloge za izlete. nudi, se lahko program raztegne tudi na celodnev- 10. Možnost organizacije prehrane na izbrani lo- Pomnik miru na Cerju je točka do katere lahko ni izlet oziroma ekskurzijo. V Pomniku miru šolam kaciji v bližini Pomnika ali dostave cateringa učenci in dijaki pridejo peš. Avtobusi lahko parki- dodatno nudimo naslednje: po predhodnem dogovoru. rajo na spodnjem parkirišču ob lokalni cesti, učenci 1. Vodene oglede zgodovinskih in umetniških pa se peš odpravijo na 2,6 km dolg pohod do vrha. 11. Brezplačno parkiranje za avtobuse in osebna zbirk Pomnika miru v več jezikih. Izobraževalne možnosti pohoda so lahko: vozila. 2. Vodene oglede okoliških jam, ki so igrale od- 1. Pohod po glavni cesti ali po stranskih Poteh ločilno vlogo v in med vojnama. Pomnik miru je certificiran s trajnostnim okolj- miru od Alp do Jadrana, za katere imamo ze- skim znakom Zeleni ključ in nosi lovoriko najlep- mljevide v Pomniku miru. 3. Poučno doživetje igrifikacije Odkrivanje skri- še razgledne točke v Sloveniji po mnenju tujih 2. Pohod do kraških jam (Pečinka, Klobasja, tih simbolov Pomnika miru. obiskovalcev. Obiskovalci, ki pridejo na Cerje so Krompirjeva, Ruska) z usposobljenimi vodniki, 4. Prilagojene delovne liste, ki spremljajo ekspo- vedno navdušeni, saj je občutek prostorskosti, le- ki interpretirajo dediščino. nate (Zgodovinsko-literarni program). pote narave in svobode nepopisen. Poleg naravne 3. Opazovanje naravovarstvenih zanimivosti na lepote pa je Pomnik miru postavljen na točki, kjer 5. Najem konferenčne dvorane za predavanje terenu (invazivne in strupene rastline). se zamislimo o preteklosti in naši prihodnosti kot (kapaciteta do 60 ljudi). narod in individual. Na vrhu Pomnika miru imamo 4. Opazovanje divjih živali (ptic, srnjadi). 6. Mize in stole za skupinsko delo. možnost načrtovati svoj prispevek človeštvu in 5. Opazovanje pogorišča po največjem požaru prav ta občutek je pomemben tudi za naše priho- 7. Najem Slavnostne avle za predstavitve ali v zgodovini Slovenije z možnostjo sajenja dnje generacije. koncerte. dreves v spremstvu predstavnikov Zavoda za gozdove Slovenije (po planoti). 8. Seznam pohodniških ali kolesarskih poti. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - B. Medpredmetno povezovanje (korelacija) v šolah 111 Prezentacija projekta „Muzej u školama“ / Presentation of the project „Museum in Schools“ Bojana Petraš, Branka Sikimić, viša diplomirana bibliotekarka viša kustoskinja-etnološkinja Narodni muzej Zrenjanin (Srbija) Narodni muzej Zrenjanin (Srbija) vidovicbojana.nmz@gmail.com etnobranka@gmail.com Sažetak: Muzej u školama je višegodišnji projekat, koji je započet 2020, a obuhvata rad sa decom školskog uzrasta u svim osnovnim školama na teritoriji srednjeg Banata. Terenski rad u školama do 2023. obuhvatio je tri faze i posetu 32 škole. Kustosi na interaktivan način đacima prezentuju rad, značaj i stalnu postavku Muzeja. Nakon prezentacije, porodične predmete koje su deca donela na uvid, kustosi i đaci zajedno obrađuju po muzeološkim standardima. Svaki predmet se na licu mesta dokumentuje putem fotografije i deskripcije u digitalnom kartonu izrađenom po uzoru na zvaničan muzejski dokument. Na taj način vršimo mapiranje potencijalnih kulturnih dobara, a tom prilikom veliki broj predmeta je poklonjen Muzeju. Abstract: The Museum in Schools is a multi-year project, which started in 2020, and includes work with children in all elementary schools in the territory of the middle Banat. Practical work in schools until 2023, included three phases and visits to 32 schools. The curators present the work, importance and permanent exhibition of the Museum to the students in an interactive way. After the presentation, the curators and students process the family items that the children brought, according to museological standards. Each object is documented by means of a photograph and a description in a digital cardboard model ed after the official museum document. In this way, we map potential cultural heritage. Large numbers of mapping objects were donated to the Museum. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - B. Medpredmetno povezovanje (korelacija) v šolah 112 Narodni muzej Zrenjanin je institucija koja se Projekat Muzej u školama, inspirisan je upravo nadležnosti Muzeja. Ove godine (2024), planirana bavi očuvanjem, zaštitom, prezentacijom i gorenavedom činjenicom, a osnovni cilj je da se je i četvrta faza i obilazak poslednje opštine, čime interpretacijom bogatog kulturnog nasleđa kroz terenski rad napravi uvid u građu od kultur- će biti završen terenski rad, nakon čega će uslediti srednjeg Banata iz oblasti prirode, arheologije, no-istorijske vrednosti koju poseduje stanovniš- poslednja faza – izložba u Narodnom muzeju Zre- etnologije, umetnosti i istorije, kao i kontinuira- tvo srednjeg Banata i istovremeno i dalje razvija njanin (2025). nom edukacijom i radom sa publikom. Ideju za saradnja i poverenje građanja u našu instituciju, osnivanje muzeja u Zrenjaninu (nekadašnjem koja će budućim generacijama sačuvati i pred- Prva godina rada na terenu (2020), bila je iza- Velikom Bečkereku) inicirala je gradska inteligen- staviti njihovo dragoceno nasleđe. Važnost ovog zovna ne samo zbog toga što je bila prva, nego i cija i predstavnici vlasti nekadašnje Torontalske projekta, pored mapiranja i dokumentovanja zbog sad već dobro poznatog razloga – pandemije županije krajem 1902. i početkom 1903. godine. građe u digitalnoj formi, ogleda se i u omoguća- virusa korona. Ipak, to nije uticalo na rad kustosa sa Građanstvu je upućen poziv da prikupljaju stare vanju korišćenja građe u naučno-istraživačkom decom, jer rezultati pokazuju da je te godine ma- posude, oružje, oruđe, alat, nakit, stari novac, sli- i publicističkom radu, obogaćivanju fonda NMZ, piran i poklonjen najveći broj predmeta do sada. ke, arheološke predmete i dr. Nakon par godina, međuinstitucionalnoj saradnji, dok se istovremeno U ovoj fazi uspešno je mapirano 1.396 predmeta i županijske vlasti su tokom 1905/1906. godine u stvara nova muzejska publika, edukuju se đaci o 2.064 fotografije u digitalnoj formi. Od tog broja, potpunosti preuzele inicijativu oko otvaranja Mu- kulturno-istorijskom nasleđu, muzeološkom radu Muzeju je poklonjeno 308 predmeta i 2.064 foto- zeja, da bi u trenutku kada je njegovo osnivanje i značaju institucije muzeja. grafije u digitalnoj formi. Posećene su dve opštine trebalo konačno rešiti došlo do političkih prome- Muzej u školama je višegodišnji projekat, koji je – Sečanj (8 škola) i Novi Bečej (5 škola). na koje su, uz nedostatak finansijskih sredstava i započet 2020. godine, a obuhvata rad sa decom Druga faza započeta je 2022. godine, a zbog odgovarajućeg prostora za smeštaj prikupljenih školskog uzrasta u svim osnovnim školama na te- ograničenih finansijskih sredstava obuhvatila je predmeta, čitavu stvar odložile na još neko vre- ritoriji srednjeg Banata. Projekti tim okupljen od deo naseljenih mesta na području Grada Zrenja- me. Muzej je konačno otvoren za publiku 1911. nekoliko stručnjaka iz Narodnog muzeja Zrenjanin nina (12 škola). Tom prilikom uspešno je mapi- godine, kada je njegova zbirka smeštena u četiri čine: Dušan Marinković – muzejski savetnik-ma- rano 974 predmeta, a Muzeju je poklonjeno 142 prostorije Županijske palate (danas zgrada Grad- ster fotograf (rukovodilac projekta), Siniša Onjin predmeta. ske kuće). Muzej se selio još nekoliko puta, da bi – kustos-istoričar (director Narodnog muzeja Zre- u jesen 1966. godine bio smešten u prostorije njanin), Vladislava Ignjatov – viša kustoskinja-isto- Treća faza projekta Muzej u školama završena je nekadašnje Finansijske palate, u samom centru ričarka, Branka Sikimić – viša kustoskinja-etnološ- krajem 2023. godine, kada smo nastavili obilazak grada, gde se i dan-danas nalazi. Narodni muzej kinja, Ksenija Đukić – viša kustoskinja-etnološkinja, naseljenih mesta na području Grada Zrenjanina (6 Zrenjanin negujući multikulturalnost ima veoma Aleksandra Đukić – kustoskinja-etnološkinja i Boja- škola) i započeli deo opštine Nova Crnja (1 škola). značajnu ulogu u društvenom životu lokalne za- na Petraš – viša diplomirana bibliotekarka. Ovaj put mapirano je 624, a Muzeju je poklonjeno jednice. Od samog osnivanja, pa sve do današnji- Terenski rad u školama do 2023. godine je obu- 36 predmeta. ih dana, Muzej svoje zbirke formira i proširuje u hvatio tri faze i posetu 32 škole. Srednjobanatski saradnji sa lokalnom zajednicom, i to najčešće upravni okrug jedan je od 29 okruga u Srbiji i obu- Poslednja faza terenskog rada planirana je za putem poklona. hvata teritoriju Grada Zrenjanina i opštine Sečanj, kraj 2024. godine, budući da se čekaju rezultati Žitište, Novi Bečej i Nova Crnja, koje se nalaze u konkursa Ministarstva za kulturu i informisanje 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - B. Medpredmetno povezovanje (korelacija) v šolah 113 RS, gde ćemo nastaviti rad u opštini Nova Crnja nin, obuhvatajući svih šest odeljenja – Arheološ- jalnih kulturnih dobara, a deca uče važan segment (4 škole) i Žitište (3 škole), a palniran je i obilazak ko, Etnološko, Prirodnjačko, Istorijsko, Umetničko i kustoskog poziva. Za opis su uzimani podaci o po- škola u samom gradu (10 škola). Fotografsko odeljenje, kao i Specijalnu biblioteku, reklu i istorijatu predmeta – đaci su te informacije kako bi ih upoznali sa istorijatom Muzeja, muzeali- dobijali od svojih ukućana – roditelja, baka ili deka, jama koje se u njemu čuvaju, zanimanjem kustosa, koji su po njima slali porodične predmete. U slu- Metodologija rada na terenu a sve u cilju da se im se približi kulturno nasleđe, i čajevima gde su učenici imali saglasnost roditelja ukaže na njegov značaj. Prezentacija se pokazala da ostave predmet kao poklon Muzeju, kustosi su Projekat se sastoji iz nekoliko segmenata. Pre kao odličan interaktivni deo projekta jer su učenici, to beležili, a zatim predmet adekvatno pakovali i početka samog terena obavljene su pripreme u pretežno nižih razreda, aktivno učestvovali u njoj. prenosili u Muzej. vidu prikupljanja informacija, kontakata škola i di- Odgovarali su na postavljena pitanja vezano za rektora, formiranja univerzalnog digitalnog karto- Muzej, postavke, predmete i slično, ali su i samim na. Tim je pripremio zvaničnu knjigu obaveštenja, kustosima postavljali pitanja. Zanimljivosti sa terena opis projekta i i-mejl koji je poslat unapred svim školama koje su stavljene na spisak saradnje za Nakon dugogodišnjeg iskustva u jednoj kultur- realizaciju projekta Muzej u školama. Prethodno noj instituciji i radu na razvoju muzejske publike, su sve škole kontaktirane putem telefona, a za- nepobitna je činjenica da deci iz sela nadomak tim su na njihove zvanične adrese poslate knjige Zrenjanina, posebno deci iz drugih opština Sred- obaveštenja i opis projekta. U zavisnosti od broja njobanatskog okruga, Muzej i kulturni sadržaji nisu učenika, u svakoj školi stručni tim se zadržavao po dostupni koliko i deci iz samog grada. Obilazeći 3 ili 4 radna dana. Prvi dan, pre samog rada sa uče- teren, u brojnim školama smo saznali da mnoga nicima, napravljen je detaljan plan sa direktorima deca još uvek nisu imala mogućnosti da posete škola i nastavnim osobljem, kako bi dinamika rada naš ili bilo koji drugi muzej, što ovaj projekat čini sa decom bila što efikasnija. Tom prilikom potpisan još značajnijim. Pored jednog od glavnih ciljeva je i memorandum o saradnji između škola i Muze- projekta, a to je mapiranje predmeta za potrebe ja. Svaka škola je omogućila stručnom timu prostor istraživačkog rada i prezentacije kulturnog nasleđa za rad u okviru svoje zgrade, najčešće učionice ili koje se nalazi u nadležnosti našeg muzeja, trudili biblioteke, kao i projektor za potrebe prezentaci- Nakon prezentacije, kustosi i učenici koji su smo se da na što bolji način uključimo školarce u je. Od opreme, na teren su nošena dva laptopa, doneli porodične predmete na uvid, prema pret- rad Narodnog muzeja Zrenjanin. Upoznavanjem skener, pribor za merenje – lenjiri i krojački metri, hodno datim detaljnim uputstvima, zajednički sa našim odeljenjima i zbirkama, pokušali smo da stalak, foto-aparat i odštampani muzejski kartoni. obrađuju predmete prema muzeološkim standar- im ukažemo na značaj porodičnog nasleđa koje dima. Svaki predmet se na licu mesta dokumen- čuvaju u svojim domovima, ali i na odgovornost U narednim danima kroz interaktivnu prezen- tuje putem fotografije i deskripcije u digitalnom koju imaju kao čuvari dela kolektivnog kulturnog taciju kustosi deci predstavljaju bogate muzejske kartonu izrađenom po uzoru na zvaničan muzejski nasleđa, koje institucije kao što je naš muzej mogu zbirke i stalnu postavku Narodnog muzeja Zrenja- dokument. Na taj način vršimo mapiranje potenci- sačuvati i prezentovati budućim generacijama. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - B. Medpredmetno povezovanje (korelacija) v šolah 114 Time smo im ukazali na značaj poklona u formira- Drugog svetskog rata iz dinarskih krajeva i dalje Posebno bismo istakli škole u Aradcu i Čenti, nju i proširivanju muzejskih zbirki. čuva narodna nošnja, za koju su sentimentalno gde nas je na inicijativu nastavnog osoblja i uče- vezani i koju još uvek nisu spremni da poklone nika, dočekala svojevrsna izložba sačinjena od ve- Muzeju. Ovakve predmete je pratila uvek detaljna likog broja predmeta koji su doneti na uvid. U Sali priča o izradi i upotrebi. za fizičko i u hodnicima škole, učenici inspirisani smernicama koje su dobili od projektnog tima, Takođe smo mapirali i dobili na poklon pregršt ponosno su poređali svoje predmete. Na stolovima starih fotografija, uz koje je uvek išla posebna pri- su izložili sitnije predmete pokućstva, fotografije, ča, koju su učenici rado podelili sa nama, pričajući novčiće i knjige, dok su pored stolova stajale velike sa setom o svojim bakama, dekama i roditeljima. nožne preslice, šivaće mašine, korita, velike drvene Ove fotografije su nam izuzetno značajne, budući igračke, a na zidovima su bili okačeni ćilimi, delovi da je Muzej nedavno oformio novo Fotografsko tekstilnog pokućstva i narodna nošnja. odeljenje, čime smo dopunili kolekcije fotografija koje oslikavaju život stanovništva na ovim pro- storima. Najčešće su to bile fotografije iz ratnih Ono što smo posebno primetili kao speci- perioda, često sa posvetama, potom fotografije sa fičnost, a tiče se predmeta koje su donosili na vršidbe i rada u polju, kao i one iz svakodnevnog uvid – jeste to da najveći broj predmeta koji su života. mapirani do sada možemo svrstati u etnološki ma- terijal, što nas navodi na zaključak da se u porodi- Zanimljivo je pomenuti da su pronađeni kalupi cama najčešće čuvaju predmeti vezani za način za izradu bombona i lizalica porodice iz Farkaždina života i privređivanja u okviru jednog domaćin- koja se generacijski bavi bombondžijskim zana- stva. Često su ti predmeti kod dece budili naročite tom, čime je omogućena potencijalna saradnja emocije koje ih vezuju za drage članove porodice i sa Muzejom nauke i tehnike, koji ima u planu da uspomene na njih, što je dovodilo do jedinstvenih potpomogne u očuvanju ovog zanata. Porodica priča i sećanja, uz po koju suzu. Posebno su nam iz Farkaždina čuva stare bombondžijske kalupe, bile upečatljive priče dece koja su pored istorijata a i dalje se donekle bavi tim zanatom, budući da predmeta pred celim razredom, objasnili i njihovu u selu imaju jedinu poslastičarnicu koja i dalje namenu, čime su praktično odradili i deo našeg radi. Na ovaj način, potencijalno smo potpomogli Zbog velikog broja predmeta koje smo mapirali posla. Najčešće su deca donosila nekad upotrebne očuvanju nematerijalnog kulturnog nasleđa, koje i na inicijativu škole, a u saradnji sa Turističkom predmete, koji sada u njihovim kućama stoje kao doprinosi osećanju pripadnosti pojedinca, kako organizacijom Sečanj i Opštinom Sečanj, otvorena ukras, poput mlina za kafu, fenjera, pegli na žar, zajednici iz koje potiče, tako i čovečanstvu uopšte, je izložba u OKC Sečanj. Tom prilikom izložen je ručnih preslica i sl. Primetili smo da se u mestima jer povezuje ljudsku prošlost, sadašnjost i buduć- materijal dobijen u školama iz pomenute opštine. gde je stanovništvo kolonizovano nakon Prvog i nost u jedinstveni niz. Izložba je trajala od maja do polovine juna 2021. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - B. Medpredmetno povezovanje (korelacija) v šolah 115 Ovom saradnjom opština Sečanj se prvi put pri- često na tavanima, u šupama i pomoćnim prosto- dobili na terenu, kao i deo mapiranog materijala. ključila obeležavanju manifestacija Noć muzeja i rijama. Ostvarena je odlična saradnja i sa mesnim Na taj način ćemo dati uvid u predmete koji su Muzeji za 10. zajednicama i kulturnim centrima u selima, koji su obogatili odeljenja Narodnog muzeja Zrenjanin, Pri kraju terenskog rada u prvoj fazi projekta rado priložili svoje dragocenosti na uvid. Često su a koji su svrstani u odgovarajuće zbirke i kolek- kupljene su vitrine koje su dostavljene školama za nam i same škole priložile predmete koji su se ne- cije. Drugi segment izložbe obuhvatiće istorijat potrebe školskih kamernih postavki u opštinama kada koristili prilikom nastave a koje i dalje čuvaju, školstva u srednjem Banatu, tako što će svaka po- Sečanj i Novi Bečej. Ove vitrine iskorišćene su za poput starih dnevnika, abakusa, drvenih tablica i sećena škola biti posebno predstavljena. Planirana izlaganje predmeta koje su učenici odlučili da osta- pernica, skamija, lenjira, geografskih karata, mate- je i ambijentalna celina u vidu učionice iz prve po- ve u školi. Ova praksa u kasnijim fazama nije na- rijala za učenje skupova i dr. lovine 20. veka. Izložba pod simboličnim nazivom stavljena, zbog ograničenih finansijskih sredstava. Škole u muzeju sumiraće konačne rezultate i rad na projektu Muzej u školama. Sve škole iz prve i druge faze projekta dobile Izložba Škole u muzeju su na poklon reprodukcije slika poznatih srpskih Svim đacima srednjobanatskih osnovnih škola autora (Stevan Aleksić, Uroš Predić, Đura Jakšić, U toku terenskog rada, kao promocija projekta biće omogućeno da lično posete NMZ i učestvuju Milan Konjović i drugi), jer je na terenu uočeno Muzej u školama u okviru manifestacija Noć mu- u različitim aktivnostima u okviru izložbe. Time da su reprodukcije izložene u školskim holovima zeja i Muzeji za 10 u 2021. godini organizovana ćemo ispuniti našu misiju i svakom učeniku okol- dotrajale i oštećene. Nove reprodukcije su izrađe- je kamerna postavka u Narodnom muzeju Zre- nih škola koje su u našoj nadležnosti omogućiti ne u saradnji projektnog tima Narodnog muzeja njanin kroz video-prezentaciju, panoe i vitrine sa ličan doživaljaj i konzumaciju kulturnog nasleđa Zrenjanin i kolega iz Narodnog muzeja u Beogra- poklonjenim predmetima. Ovo je bila svojevrsna koje pripada svima nama i treba da bude dostu- du. U planu je da svaka škola obuhvaćena ovim najava predstojeće izložbe Škole u muzeju, koja je pno i dostižno. Nadamo se da ćemo tako stvoriti projektom dobije nove reprodukcije. planirana nakon završetka terenskog rada, 2025. jednu novu muzejsku publiku, koja će u nekom godine, kao poslednja faza projekta. Izložba će budućem periodu možda postati darodavac, ku- Pored rada u školama, skoro u svakom mestu biti organizovana u Narodnom muzeju Zrenjanin, stos ili radnik Muzeja, jer kultura mora biti dos- koje smo posetili, naišli smo na zaiteresovanost u godini kada naš grad dobija pretižnu titulu Pre- tupna svima, a naše nasleđe sačuvano za buduće lokalnog stanovišta, a često i samih kolekcionara, o stonice kulture Srbije. generacije koje tek dolaze. potencijalnoj saradnji sa Muzejom, gde su uvek bili radi da nam pokažu šta čuvaju u svojim kućama Na izložbi će biti prikazani pokloni koje smo 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - B. Medpredmetno povezovanje (korelacija) v šolah 116 C. Muzeji in oblikovanje identitete / Muzeji i formiranje identiteta 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - C. Muzeji in oblikovanje identitete 117 Obraćanja djeci kotorskih „muzeja“ Dr. Dušica Ivetić, Jelena Vukasović, OJU „Muzeji“ Kotor www.muzejikotor.me info@muzejikotor.me Sažetak: Opštinska javna ustanova „Muzeji“ Kotor je kompleksna gradska ustanova kulture osnovana 1992. godine. U svom sastavu ima Muzej grada Perasta u Perastu, Rimske mozaike u Risnu i Crkvu Svetog Mihaila (Lapidarijum), Galeriju solidarnosti i Crkvu Svetog Pavla (multimedijalnu dvoranu) smještene u kotorskom Starom gradu. U svojim muzejskim i galerijskim prostorima čuva, istražuje i predstavlja najprije arheološke nalaze neprocjenljive vrijednosti iz praistorijskog doba (3000 godina p.n.e), blago kotorskih lapida, rimske mozaike iz II vijeka nove ere, zatim kulturno nasljeđe drevnog grada Perasta i dragocjeni likovni fond Galerije solidarnosti solidarno poklonjen našem gradu i Crnoj Gori nakon zemljotresa 1979. godine. U nastavku, za potrebe muzejskog skupa u Velenju aprila 2024. godine, predstavljamo najvažnija obraćanja djeci kotorskih „Muzeja“ od 2022. do danas među kojima su od posebnog značaja prve knjige za djecu koje je objavila ova muzejska ustanova. „Kotorske legendice“ (2022, CG/ENG/ITAL/ priredila Milka Kolundžić, ilustracije uradila Ana crnogorskih pisaca za djecu i mlade proglasilo je RUS) predstavljaju legende kotorskog Rodić. Knjiga „Kotorske legendice“ obraća se dje- „Kotorske legendice“ Najboljom knjigom za djecu, kraja i delikatno pojašnjavaju što je to ci do 12 godina, a prvo je izdanje naših „Muzeja“ a žiri hercegnovskog sajma knjiga „Trga od knjige“ nematerijalna kulturna baština i u čemu je razli- namijenjeno djeci. Objavljena je na crnogorskom Najljepšom knjigom objavljenom u 2022. godini. ka između materijalne i nematerijalne kulturne (oba pisma), engleskom, ruskom i italijanskom je- Legende smo prozvali Legendicama priželjku- baštine. Neke od objavljenih legendi su zaštićeno ziku. „Kotorske legendice“ predstavljaju i vrijednu jući blizak odnos najmlađe publike prema knjizi. kulturno dobro Crne Gore (poput Legende o na- podršku upotrebi lokalizama, uglavnom bokelj- Zato je potencirana potreba da tekst djeci bude stanku Kotora, Legende o Tre sorele i Legende o skih romanizama, a iza svake legende nalaze se „drugarski“ i na prvu shvatljiv. Štampan je najprije ljubavi Katice Kalfić i francuskog vojnika). Tekst je i pojašnjenja za manje poznate riječi. Udruženje ćirilicom kao pismom sa kojim se djeca najprije 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - C. Muzeji in oblikovanje identitete 118 susrijeću u školi, a potom latinicom, kao i na je- tjan, Jovice Martinović, Vesne Lipovac Radulović, najmlađe“ uradili su Milka Kolundžić i Miloš Petri- zicima najčešćih posjetilaca/teljki OJU „Muzeja“. Jasminke Grgurević, Zorice Čubrović, Nade Rado- čević, ilustracije Ana Rodić, a knjiga je objavljena Ilustracije odišu tradicionalnošću i autentičnošću, vić. U autorskom timu su Milka Kolundžić i Jelena na crnogorskom (oba pisma) i engleskom jeziku. imaju jasnu poetiku, izraženu likovnost i uočljiv Vukasović kao autorke teksta i Ana Rodić i Dušica potez četkice. Interaktivnost smo pospješili pita- Ivetić kao autorke ilustracija, dizajna i ukupnog Posebno interesovanje djece vlada za kam- njima i zadacima u očekivanju da naši najmlađi/e likovnog ostvarenja knjige. panju kotorskih „Muzeja“ pod nazivom „Ar- sugrađani/ke još u ranim godinama preuzmu ulo- heologija za najmlađe“. Ona se sa posebnom gu koje se, nadajmo se, nikada neće odreći - onu u Čemu služe muzeji, ko u njima radi, što sve pažnjom obraća mališanima koji, pored istoimene istraživanju svog kulturnog nasljeđa. može činiti muzejsku postavku na primjeru Mu- knjige, uče uz naše arheološke radionice i prvi zeja grada Perasta – pitanja su na koja kotorski arheološki istraživački set (2023). Gdje se nalaze „Kotorske pričice o nasljeđu“ (2022, CG/ENG) „Muzeji“ odgovoraju knjigom „Korak po korak Mala i Velika gruda, ko je Hipnos, da li znate da je je knjiga za djecu koja kroz 12 priča publici pred- muzej“ (2023, CG/ENG). Knjiga je vodič kroz mu- portret Domicijana nekad bio obojen – neka su stavlja kako je dio kotorskog kulturnog nasljeđa zejsku postavku, ali i mali muzeološki leksikon za od najčešćih pitanja na koja na radionicama od- stvaran, proučavan i čuvan. „Dva su lica kulturnog djecu koji najmlađima širi vidike o misiji muzeja govaraju naši arheolozi Miloš Petričević i Jugoslav nasljeđa Kotora: prvo pripada onima koji su stva- i našem kulturnom nasljeđu. Korak po korak od Pendić. Mališani su u prilici da šire svoja znanja rali i stoljećima se utkivali u biće našeg grada, a najmlađih treba da stvaramo muzejsku publiku, kroz niz igara u ambijentu postavke multimedijal- drugo - ljudima od znanja i struke koji ta kulturna istrajnu, punu pitanja i željnu znanja, sa potrebom ne izložbe „Buđenje ranobronzanog princa“ koja postignuća proučavaju i štite. Gradski Muzeji ovom za obilascima muzeja i u rodnom gradu i širom javnosti predstavlja praistorijskog čovjeka ovog knjigom žele da ti skrenu pogled na raznovrsnu svijeta, a ova knjiga nam je značajan iskorak u tom kraja, njegove upotrebne predmete i grobno mje- kulturnu baštinu Kotora kako bi umio/umjela da cilju. Uz knjigu „Korak po korak“ štampano je uput- sto. Takođe, naša muzejska ustanova nedavno je je prepoznaš i za budućnost čuvaš. Ko zna! Možda stvo za muzejsku avanturu po zamisli dječjeg pisca promovisala i prvi arheološki set za istraživanje. ćeš upravo ti izabrati neki od opisanih poziva, pa Uroša Petrovića. Pored alata u njemu se (u krtoj masi) krije replika svojim znanjem i umijećem zaslužiti mjesto u isto- jednog od predmeta sa lokaliteta Mala gruda koji riji našeg grada. Tu smo i navijamo za tebe“ – stoji Knjiga „Arheologija za najmlađe“ (2023, CG/ svjedoče o životu ljudi Boke Kotorske prije 5000 u uvodu ove knjige. Knjiga „Kotorske pričice o na- ENG) dječjoj publici predstavlja osnove ove nau- godina i od neprocjenjivog značaja za naše kul- sljeđu“ treba da najmlađoj čitalačkoj publici pruži ke, najvažnije praistorijske i antičke arheološke turno nasljeđe. saznanja o 12 značajnih ličnosti iz života Kotora lokalitete kotorskog kraja, kao i arheologe koji su koje su stvarale, proučavale i čuvale kulturno na- sa najviše uspjeha radili u Boki Kotorskoj. Gdje se Kreativnim blokom „Skiciraj grad“ (2023) ko- sljeđe našeg grada. Knjiga ilustruje živote Fra Vita, nalaze tumuli Mala i Velika gruda, ko je Hipnos, da torski „Muzeji“ pozivaju na crtanje gradskih sim- Lovra Marinova Dobričevića, Dimitrija Daskala, li znate da je portret Domicijana nekad bio obojen bola i istraživanje kulturnog nasljeđa. Prije svakog Jacinte Kunić Mijović, Tripa Kokolje, s jedne strane – samo su neka od pitanja na koja odgovara knjiga zadatka najmlađi će se sresti sa pitanjima od kojih kao ljudi koji su dio izuzetnosti našeg nasljeđa, „Arheologija za najmlađe“. U knjizi je (kodom ka se većina tiče kulturne baštine i kulture življenja u a sa druge onih koji su ga proučavali, opisivali, videu) predstavljen i tandem arheologa – saradni- Kotoru. „Koristite maštu i pokažite nam kako vidite otkrivali, podržavali - Miloša Miloševića, Vide Ma- ka kotorskih „Muzeja“. Tekst knjige „Arheologija za svoj grad. Nacrtajte svoju prvu karnevalsku ma- 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - C. Muzeji in oblikovanje identitete 119 sku, prvu barku za Bokeljsku noć, kotorsku pjacu, godine organizuje u slavu djeteta. Kampanja po- naziv po naselju Dobrota, stigla nam je iz Italije i izmaštajte Gospu od škrpjela pod morem i vilu drazumijeva obilazak gradskih osnovnih škola i svakako je rezultat prožimanja različitih tehnika Alkimu na Vilinskim vratima“ – neki su od zada- vrtića i interaktivne časove posvećene kulturnom izrade čipke na prostorima istočnog i zapadnog taka ovog kreativnog bloka. Kako djeca i mladi nasljeđu Boke Kotorske. OJU „Muzeji“ za kotorske Sredozemlja i zapadne Evrope. Za izradu dobrot- prepoznaju nematerijalno nasljeđe u svojoj po- đake pripremaju niz programa i, po određenom ske čipke koristi se igla, konac za heklanje najtanji rodici, na primjer, jedno je od pitanja na koja smo rasporedu i uz stručno vođenje, grupne posjete broj (broj 70 ili 75), naprstak, makaze i makazice. htjeli odgovore. Kreativnim blokom „Skiciraj grad“ svojim organizacionim jedinicama: Muzeju grada Materijali koji se koriste su lan, pamučno platno, pozvani su svi bez obzira na godine da crtaju na Perasta, Rimskim mozaicima u Risnu i u Starom saten. Čipka se izrađuje preko tankog bijelog pa- kandidovane teme i šalju na adresu kotorskih „Mu- gradu Galeriji solidarnosti, Crkvi Svetog Mihaila – pira koji je fiksiran za čvršću podlogu na kojem se zeja“, pa očekujemo da ćemo u budućnosti moći Lapidarijumu i Crkvi Svetog Pavla. Pored likovnih koncem oblikuje slika. Potrebno je 4 do 6 sati rada da pripremimo izložbu koja će moći da bude jedna radionica, vaspitno - obrazovne ustanove je obišao da bi se uradio centimetar pune čipke. Najčešće od skica našeg grada. „kofer od muzeja“ što je bila dobra prilika da kroz se veze ušima igle, rijetko njenim vrhom. Vještinu igru pogađanja učenici/e saznaju više o upotreb- izrade dobrotske čipke Opštinska javna ustanova Muzejske detektivske avanture (2023) za po- nim predmetima koji se čuvaju u Muzeju grada „Muzeji“ tokom jeseni 2022. godine prvi put je trebe kotorskih „Muzeja“ pripremio je dječji pisac Perasta. Takođe, djeci predškolskog uzrasta u svim organizacijom radionica i obuke ponudila đacima Uroš Petrović, a sadrže pravila igre i zagonetke gradskim vrtićima dramski je predstavljena Le- starijih razreda osnovnih škola na području kotor- koje djeca rješavaju gledajući postavku Muzeja genda o nastanku Kotora koja je zaštićeno nema- ske opštine. U radionicama izrade čipke tokom grada Perasta. Za osvajanje svake igre dobija se terijalno kulturno dobro Crne Gore, a korišćena je 2023. godine učestvovalo je nekoliko učenica ko- po jedan pečat, a za tri pečata pobjedničku diplo- lutka vile Alkime kao junakinje pomenute legend, torskih škola, a tokom 2024. godine je u planu da ma i misteriozni muzejski poklon (najčešće knjiga izrađena u Italiji za potrebe otvaranja Kotorskog se animiranjem i obukom mladih osnaži vještina „Korak po korak muzej“ kao vodič kroz postavku festivala pozorišta za djecu. U okviru kampanje izrade dobrotske čipke kao zaštićena nematerijal- i mali muzeološki leksikon za djecu). Detektivske „Pravac muzej“, naša muzejska ustanova se preva- na kulturna baština Crne Gore. avanture su za našu muzejsku ustanovu uspješan shodno oslanja na uspješnu saradnju sa kotorskim pokušaj da se boravak u muzeju djeci učini krajnje osnovnim školama i Resursnim centrom za sluh i U kratkim crtama predstavili smo ključna izazovnim i zanimljivim. Za pola godine nagradili govor „Dr Peruta Ivanović“. „obraćanja djeci“ kotorskih „Muzeja“ tokom pro- smo oko 20 malih detektiva i detektivki, tzv. „šam- teklih par godina. Naša ustanova u fokusu rada piona svijeta u poznavanju našeg Muzeja“, a među „Stara vještina za nove generacije“ – naziv i u narednom periodu ima nastavak djelatnosti njima većinu čine djeca stranih turista/kinja što je programa koji podrazumijeva kampanju, ciklus koje djecu tretiraju kao muzejsku publiku izuze- ne čudi budući da su muzejske avanture odavno radionica i izložbe kojim se među mladima škol- tnog značaja i potencijala. I osjetljive godine i taj praksa svjetskih muzeja. skog uzrasta promoviše i podržava vještina izrade jasan potencijal obavezuju „Muzeje“ na izrazitu dobrotske čipke. Vještina izrade dobrotske čipke ozbiljnost, stručnost i delikatnost u pripremi sva- „Pravac muzej“ – ovom kampanjom kotorski zaštićeno je nematerijalno kulturno dobro Crne kog izdanja ili programa namijenjenog djeci. To „Muzeji“ obilježavaju Dječju nedjelju, planetarnu Gore čiju održivost i vitalnost brojnim aktivnosti- je jedan od razloga zašto smo na ovom skupu manifestaciju koja se početkom oktobra svake ma pomažu „Muzeji“. Dobrotska čipka je dobila ovdje u Velenju. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - C. Muzeji in oblikovanje identitete 120 Kulturni identitet domaćičkih škola u Srbiji - blagostanje i obrazovana varjača / Cultural Identity of schools for housewives in Serbia - wellbeing and an educated mixing spoon Dr. Lidija Cvetić Vučković, teoretičar umetnosti i medija Muzej slatka – kuća Cvetića, Kraljevo, Srbija Sažetak: Tema domaćičkih škola u Srbiji prvi put je interpretirana u okviru višegodišnjih istraživanja Muzeja slatka, kroz interaktivnu izložbu u kojoj su prikazani raznorodni predmeti iz naših kolekcija poreklom iz ovih specijalizovanih obrazovnih institucija. Iako prepoznatljiva i valorizovana kao deo svakodnevne kulture u prvoj polovini XX veka, ideja škola za domaćice marginalizovana je usled političkih promena u statusu žene i njene društvene uloge. Ipak u širem kontekstu transformacije savremenog društva i univer-zalnih vrednosti, ona danas otvara mnoga neizbežna pitanja o međuzavisnosti muško-ženskih odnosa, ekonomije i autonomije porodice, zdravlja, humanosti i ekologije. Ključne reči: domaćičke škole, filantropija, porodična ekonomija, ekologija, održivi razvoj. Abstract: The theme of Schools for Housewives in Serbia was interpreted for the first time within the framework of multi-year research of Museum of spoonsweet, through a large, interactive exhibition in which various items from our collections originating from these specialized educational institutions were displayed. Although recognizable and valued as part of everyday culture in the first half of the 20th century, the idea of schols for housewives was marginalized due to political changes in the status of women and their social role. However, in the wider context of the inevitable transformation of contemporary society and the questioning of universal values, today it opens up important questions about the interdependence of male-female relations, the independent family economy, health, humanity and ecology. Keywords: schoolfor housewives, philanthropy, family economy, ecology, sustainable development. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - C. Muzeji in oblikovanje identitete 121 Šta su ove institucije značile, zašto su osnivane, i prvom zvaničnom domaćičkom školom u kojoj kakvo znanje su pružale ženama, kako su pomogle su već pismene učenice starosti od 14-30 godina njihovom osamostaljenju i kakav je civilizacijski stasavale za buduće gazdarice i supruge, prolazeći doprinos ostvarila „obrazovana varjača“ u rukama detaljnu edukaciju o domaćem radu kao posebnoj tzv. „gazdarica sa sertifikatom“. vrsti pripreme za brak. Brigu za njihovo razvijanje i omasovljenje nakon Prvog svetskog rata preuzi- Domaćičke škole u Srbiji nastale su kao deo ma zvanično država kao nadogradnju osnovnog evropskog instorijskog procesa ženske emancipa- obrazovanja žena u Kraljevini Srbiji. Različitog sa- cije, potpomognute različitim ženskim Udruženji- držaja, naziva i trajanja, ove škole su pre svega ma još od kraja XIX veka od kojih je najznačajnije podsticale kvalitetniji životni standard porodice, bio Beoradsko žensko društvo pod pokrovitelj- a zatim i angažovanje žena u privredi. Domaćičke stvom Kraljice Natalije.1 Ove institucije specijalno škole bile su specijalizovane institucije internat- profilisanog karaktera strateški su osposobljavale skog tipa koje su pitomicama, bez obzira na njihov devojke nižeg staleža u starosti od 13-17 godina za društveni stalež, pružale „osnove ljudske kulture, praktičan, ručni rad koji bi im donosio finansijsku kako bi u društvu u kome se kreću mogle da nađu stabilnost. Pokrenut je i prvi ženski časopis Do- i daju dokaza o jednom školovanju koje zaista maćica u kome su se do detalja beležile školske ak- koristi.“2 Ministarstvo prosveta osniva Odsek za tivnosti, kao i Pazar za prodaju proizvoda narodne narodno prosvećivanje, sa posebnim Odsekom za ženske radinosti od koga su pitomice zarađivale domaćičke škole gde sistemski propisuje program mesečnu platu, a škola za sav potreban materijal. i vrši kontrolu rada u skladu sa opštim interesima 1900. godine učestvovale su na Svetskoj izložbi u nacije. Oko 1920. godine po povratku 40 domaćih Parizu, a zatim u Petrogradu, Londonu, Liježu, Pra- učiteljica iz Češke sa stručnog usavršavanja otvara gu i Torinu. Kreirale su i izrađivale svečane narodne se najveći broj ovih institucija. U mnogim mestima nošne koje su rado nosili i članovi kraljevske po- širom Kraljevine grade se iinternati po uzoru na rodice, afirmišući na najvišem nivou autentičnost najbolje evropske obrazovne institucije ovog tipa Foto 1. (Moja baka) Milana Karajović udato Cvetić - pito- i gotovo da nije bilo mesta do kojeg nije stigla tzv. 1 Od 1842. knez Mihajlo Obrenović ukazom je odobrio ravno- mica Domaćičke škole u Prćilovici, 1939. „obrazovana varjača“. U Sloveniji je pak obrazova- pravno obrazovanje dečaka i devojčica. Prvu „Višu žensku školu“ nje u domaćičkim školama počelo već 1897. za- osniva Katarina Milovuk, predsednica Beogradskog ženskog društva. Kroz nju je do 1913. prošlo čak 23 000 učenica. Ona ženskih narodnih rukotvorina. Od različitih zanat- hvaljujući društvu Gospodijanska šola (Domaćička ostaje retka institucija ovakvog nivoa, uz još samo šest ovakvih skih i radeničkih škola, kao deo opšte strategije za škola) i Kmetajskoj službi (Seljačkom društvu), koje osnovanih do kraja XIX veka u: Valjevu, Zaječaru, Negotinu, Nišu, dobrobit društva i prevashodno pitanja zdravlja osniva Seljačku domaćičku školu u Marjanišiću. U Požarevcu i Šapcu. Prema: Stankov, Ljiljana, „Porodično i institu- integrisanog u program prosvete, izdvojila se Ško- cionalno obrazovanje u Srbiji krajem XIX veka i prvoj polovini XX veka“, u: „Odrastanje u Kraljevu u XIX i XX veku“, Narodni muzej la za seoske domaćice osnovana 1906. godine u 2 Đurović, Natalija, uraviteljica Više domaćičke škole, dnevni list Kraljevo, 2013. Kneževcu kod Beograda. Ona se ujedno smatra Vreme, 2.februar 1936, 7. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - C. Muzeji in oblikovanje identitete 122 Ljubljani je 1911. otvorena škola „Mladika“, a 1905. referenti, privrednici i vredni donatori. Učenice su uvek nosila šešir, govorila francuski i vezla goblene list „Slovenska Gospodinja“ (Slovenska domaćica). pored svedočanstva izrađenog po umetničkom dok su one praktično radile, učila ih ophođenju u Anđelka Ivanić primećuje da je jedino u Sloveniji nacrtu akademskog slikara Ljubiše Naumovića, svim prilikama: „Dete, sve su nas učili, bez toga ni- rad u ovakvim školama razvijen, dok je u Srbiji, kao kao poklon dobijale srebrne medaljone na lančići- šta ne bismo znali. Kako se peru zubi, kako se trebe i svim ostalim državama tadašnje Kraljevine, sličak ma koji su ih podsećali na osnivača – narodnog do- vaške.. kao i da se ne lizuće fil za tortu“. „One teorij- „odojčetu neprosvećene majke“, neorganizovan brotvora. U prvoj seriji izrađeno je čak 520 takvih sko znanje o ishrani izlažu na vrlo popularan način, i ostavljen privatnoj inicijativi po znanju i ume- medaljona i 224 lančića, sa utisnutim istim reljefon a sem toga i praktično rade: kuvaju, mese i rade sve nju pojedinca.3 Uzor su škole u Danskoj, Češkoj, kao i na svedočanstvu, ispod kojeg je stajalo ime i ostale poslove u vezi sa nastavom.“5 Učenice su se Austriji, Švajcarskoj, Francuskoj, Rusiji, Holandiji, prezime svake od učenica.4 u potpunosti navikavale na „red, tačnost i čistotu“ Britaniji, Belgiji, čak i SAD-u (Country life School). Učiteljice angažovane u domaćičkim školama i njihovo prosvećivanje usvojeno je kao „temelj za Program domaćičkih škola podržavaju i sprovode: bile su u početku obrazovanije pripadnice građan- podizanje naroda i njegove snage“6. Štedljivost Ministarstvo narodnog zdravlja, Ministarstvo pol- ske klase, koje su klasična i praktična znanja stekle je bila jedna o najcenjenijih osobina, proistekla joprivrede, Akademija nauka, Kraljev fond, Sokol- krajem XIX veka, školujući se u inostranstvu. One iz iskustva rata, kao i originalnost, kreativnost i ski pokret, Društvo Knjeginje Ljubice, Podmladak su u Srbiju donele razne tehnike ručnog rada, do solidarnost. Svakog dana po jedna od učenica bila Crvenog krsta, Materinsko udruženje, Higijenski tada nepoznate srpskim devojkama poput: belog bi zadužena da pripremi ručak za sve ostale. Pred- zavodi u Beogradu, Nišu, Skoplju, Jadranska straža, veza, ažura, finih veštačkih ukrasa za enterijere, meti su bili prilagođeni ovim „školama za život“ Zadužbina Nikole Spasića. Postojale su i ugledne mašinskog veza, kleplovanja (izrade čipki i poza- kako bi one pomogle jačanje domaće privrede: privatne domaćičke škole, kao i one pokretne koje manterije), pravljenja i ukrašavanja šešira, papir- na prvom mestu higijena, mešenje hleba, prerada su se selile iz mesta u mesto. Takav tečaj osmislila -mašea i kartonaža. U nekim ustanovama internat- mleka i mesa, konzeviranje voća i povrća, nega i je Zadužbina Nikole Spasiča, u iznajmljenom Ka- skog tipa pojavljuje se i visokoškolovani kadar koji vaspitavanje dece, pružanje prve pomoći, nega rađorđevom domu u Topoli, 1935. Nakon izvršene primenjuje i naučni pristup u praktičnoj nastavi. U starih i bolesnika, pčelarstvo i svilarstvo, krojenje i osmonedeljne obuke, nastavljana je dalja eduka- programe se uključuju nauka o ishrani, medicina šivenje, vez i tkanje, baštovanstvo, održavanje i čak cija u bližoj okolini. I tako bi se obrazovni lanac (koju predaju lekari), geografija i ekonomija. Uči- dekoracija kuće. Uopšte svega onoga što danas zo- nastavljao. Podsticana su i stvaranja novih ženskih teljice su bile cenjeni i profilisani predavači koje su vemo kreativna industrija, žensko preduzetništvo, udruženja formirana od polaznica tečaja. Pored i seljaci rado primali u svoje kuće kako bi dodatno mikroproizvodnja, održivi razvoj, briga o fizičkom upravnice i predavača obuku je držao i lekar, koji podučile ženskinje. Osobe sa autoritetom i inte- i mentalnom zdravlju. „Kad bi ruka razumne do- je osim brige o zdravlju pitomica držao predavanja gritetom stiču sve veće poverenje u narodu, koji ih maćice pružila mu dobru i zdravu hranu, on ne bi iz higijene i medicine. Sav materijal, nameštaj, alati popularno oslovljava sa madmazel (fra. Mademoi- ni pomišljao na životvornu moć rakije.“7 „Prvo treba i posuđe dopremani su iz Beograda. Na kraju sva- selle - gospođica). Po sećanju Vere Seničić, učenice kog tečaja bio bi organizovan javni ispit i svečani u seoskoj školi u Pečenogu 1951., madmazel je ručak pred uvaženim gostima od kojih su neki bili 5 Đurović, Natalija, „Kakva treba da bude ishrana našeg sela“, Težak, br.21, Beograd 1.novembar 1938, 669. 4 Prema: Pavlović, Branka, Poruke vremena prošlih: Istorija i tra- 6 Popović, M.Jovan, „Pitanje narodnog prosvećivanja“, Naše selo, 3 Prema: Ivanić, Anđelka, „Domaćičke škole“, Naše selo, Beograd dicija filantropije u Srbiji u XIX i XX veku, Balkanski fond za lokalne Beograd 1929, 296. 1929, 298-299. inicijative, Beograd 2007. 7 Ibid. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - C. Muzeji in oblikovanje identitete 123 Po sećanju Nevenke Kozić (Karajović) polaznice od sujeverja, praznoverja, zabluda i konzervativ- Domaćičke škole u Kraljevu, oko 1953., učenice nog pogleda na svet. Težilo se integraciji resursa. su odlazile na praksu u Porodilište, Bolnicu i Dečji Etičko-nacionalne vrednosti i ljubav prema prirodi dom zdravlja. Odlazile su i na organizovane igran- takođe su tekovina škola za domaćice, ali i onih za ke, probe folklora, nasupale su i u Pozorištu i do- domaćine, jer osnivale su se i muške, zanatske i movima kulture. Pre II svetskog rata, na kraju sva- poljoprivredne škole14. Kao „prvorazredni činioci za kog domaćičkog kursa, priređivani su javni istiti, na podizanje privrede, zdravlja i kulture“ ove škole su kojima bi se okupili svi viđeniji ljudi, kao i roditelji, upućivale na „čuvanje plodnosti zemlje i prirodnih dok su pitomice demonstrirale naučene veštine lepota mesta, inteligentnu upotrebu slobodnog neretko u formi izložbe. Ispit je trajao i po nekoliko vremena, širenje poljoprivrednog i opšteg zna- dana, a sve se završavalo gozbom. Običaj je bio da nja, čuvanja detinjstva, devojaštva i materinstva“.15 najbolja učenica kao nagradu dobije deo školskog (Foto 3.) inventara, kompletno pokućstvo, ponekad i Singer „Šta god radila – varjača ti ne gine!“, čujemo mašinu, novac ili poljoprivredni kredit.11 Devojke iz i danas od starijiih žena koje nam prenose uni- Foto 2. Metalni kuhinjski predmeti iz zbirke Muzeja slatka. domaćičkih škola mogle su se „bez dukata“12 udati. verzalno iskustvo ženske rodne uloge u braku. Diploma je bila garancija porodičnog blagostanja i Ipak, onovremene domaćice, upravo tom sim- naučiti seljanke da doteraju svoje muževe, jer naš se- dobrog braka. „To su one uvek doterane, koje vole boličkom varjačom, obeležile su domen ženskog ljak smatra ženu za stoku pa će sve ići svojim putem svoj dom. Ponedeljkom idu kod frizera i nikad u uticaja, jednakosti, čak i preimućstva u privatnom (...) Ne treba da se borimo za pravo glasa dok naše kecelji ne sede“.13 prostoru kuće. Školovana domaćica postvarila je seljanke spavaju na podu. Prvo zdravlje, pa higijena, Dokumenta, artefakti, periodika i lična sećanja modernu ideju o rodno ravnopravnijem društvu. pa onda pravo glasa.“8 iz Domaćičkih škola govore nam da su se u njima Domćičke škole unapredile su emancipatorski „Svaka devojka treba još od malena da radi u negovali univerzalni i posebni kvaliteti: humanost, proces i politički položaj žena u Srbiji, postepeno kuhinji, kako bi što više zavolela posao, da ne sma- ekonomičnost, urednost, efikasnost, mentalno, fi- tra posao kao neko mučilište, već da u kuhinju rado zičko i duhovno zdravlje naroda (za koje se vero- 14 O svrsishodnosti i aktuelnosti ovog programa govori i po- odlazi.“9 valo da počivaju osobito na ženi), oslobođenje datak da je 2022.godine u okviru Erasmus+ programa i sara- „Badava je začina kad nije načina!“, „Ne stoji kuća dnju mnogih evropskih zemalja u Srbiji pokrenuta „Otvorena na zemlji nego na ženi . - Narodne izreke škola za domaćine“, sa ciljem da razvije ključne veštine koje srpski kuvar, Novi Sad 1923. „Savremene potrebe u domazluku zahtevaju da pomažu seoskom domaćinu i podrži ruralna područja zarad 11 Opis javnog godišnjeg ispita u čuvenoj Domaćičkoj školi u poboljšanja kvaliteta života. Primarno pokrenut CDOP – Centar se i on preobuče u novo ruho.“10 (Foto 2.) Prćilovici, Miograg L. Marjanović, „niža poljoprivredno-domaćič- za društveno odgovorno preduzetništvo, pokrenu je i mentorski ka škola u Prćilovici kod Aleksinca“, Težak, br 21, Beograd 1938, program za domaćice: „Novo lice žene sa sela“. Izvor: https:// 8 Drmplman, Eftalija, o Trećem godišnjem skupu Srpskog naro- 671-674. cdop.rs/2024/01/13/ovo-nije-kraj-otvorena-skola-za-seoske-do- dnog ženskog saveza, Domaćica 3, Beograd 1912, 87. 12 Prema sećanju dr Tatjane Mihailović, predsednice NK ICOM macine/ https://cdop.rs/tag/otvorena-skola-za-seoskog-doma- 9 Iz Domaćičke sveske Vere Seničić, selo Pečenog kod Kraljeva Srbija, na baku Neranžu. U kraljevu, 2020. cina/ pristupljeno 25.3.2024. 1951. 13 Sećanje Tanje Golubović Madžarac o tetki Nadi Maček Gre- 15 Prema: Popović, M. J., „Pitanje narodnog prosvećivanja“, Naše 10 Midžina, Katarina, Poštovanim srpskim domaćicama, Veliki delji, pitomici škole za domaćice u Zagrebu oko 1940. selo, Beograd 1929, 291. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - C. Muzeji in oblikovanje identitete 124 transformišući ženske dužnosti u sistem moder- nog obrazovanja, istovremeno dokazujući značaj tog procesa u sferi privatnog kao i javnog života. Tako se u svakodnevni rečnik početkom XX veka sasvim prirodno uselio pojam gazdarica, jer su ove domaćice sa sertifikatom to uistinu i bile, suvereno vladajući unutrašnjošću doma. Paradoksalno ideji o mizoginoj strukturi patrijarhata, domaćicama su pridavane zasluge za harmonizaciju odnosa. Ideja Domaćičkih škola i identiteta školovanih domaćica odupire se popularnoj agendi postkapitalističkog feminizma po kome je samostalna žena ne samo ekonomski nezavisna već i predominantno sama, jedinka izolovana od strukture porodice. Takvi uslovi dovode do sve većeg broja stanja anksio- znosti, panike i depresije, kao i porasta broja prak- tičara alternativnih modela pomoći i samopomoći. Institucionalna i stručna podrška mentalnom zdra- vlju žena međutim vrlo često se fokusira na prakse koje su odavno poznate iz programa škola koje su negovale ručni rad, domaće veštine, žensko stva- ralaštvo i osnaženje kroz integraciju sa lokalnim resursima, prirodnim okruženjem, humanitarni Foto 3. Dozidnica „Mužiću zašto te nema?“, Kraljevo 1939. Porodična zbirka Kuće Cvetića. rad i uopšte prakse koje podstiču prudencijalnost. Samosvest u kombinaciji sa društvenom odgovor- nošću model je koji se integralno i praktično pri- menjivao kroz programe domaćičkih škola. Žene višestruko afirmativno, ne apriori kao na dužnost, domaćičke veštine pomogle da umanjimo stres i su se rado učile domaćičkim veštinama jer su u već na svesni, posebni i nezamenjivi ženski do- brzinu svakodnevice, rešimo ili predupredimo pro- kontekstu udobnosti i lepote doma, blagostanja prinos modernom srpskom društvu. Prevaziđeno bleme, budemo samostalniji, ispunjeniji? Najzad, posrodice, kao i potvrde okoline, redovno dobijale i potisnuto najrazličitijim profesijama dostupnim ne remetići konformistički standard današnjice, potvrdnu informaciju o svojim vrednostima. Do- ženama u vremenu ravnopravnosti, domaćičko možemo li znanjem iz Domaćičkih škola postići bre domaćice bile su žene na glasu i zavređivale obrazovanje iz prošlosti danas suptilno pita: da kvalitetniji užitak i vreme provedeno sa svojom poseban status u društvu. Velika zasluga Domaćič- li smo zaista sve naučili i nismo li ipak nešto pre- porodicom? Umemo li je nakon svega sa uživa- kih škola je što se na domaći rad žene gledalo skočili? Da li bi nam neke tradicionalne, praktične njem samostalno (p)održati? 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - C. Muzeji in oblikovanje identitete 125 Muzej kot produkt in prostor zgodovinske zavesti – izziv za sodoben pouk zgodovine / Museum as a product and space of historical consciousness - a challenge for contemporary history teaching mag. Borut Zidar, Srednja trgovska in aranžerska šola Ljubljana borut.zidar@stas-ljubljana.si Povzetek V prispevku izhajamo iz petih tez Michaela Fehra o oblikovanju zgodovine v muzejih: preoblikovanje muzejev v množične medije; muzej kot produkt in prostor zgodovinske zavesti; z razstavami proti muzejem; muzej kot časovni stroj in novo vrednotenje muzejskega prostora. Z vidika didaktike zgodovine analiziramo spremenjeno pozicijo muzejev kot izziv za pouk zgodovine pri oblikovanju zgodovinske zavesti in identitete učencev. Na osnovi razmerja med pojmi v didaktiki zgodovine (identiteta, zgodovinska kultura in zgodovinska zavest) predstavljamo model sodelovanja med poukom zgodovine in muzeji. Ključne besede: muzej, zgodovinska zavest, pouk zgodovine, identiteta, razstava, čas Abstract This paper analyses Michael Fehr’s five theses on museums’ evolving roles in shaping history, addressing their transformation into mass media, function as spaces of historical consciousness, tension with exhibitions, role as time machines, and re-evaluation of museum space. It examines how these changes challenge history education in shaping students’ historical consciousness and identity. By integrating museum experiences into history lessons, it proposes a collaborative model that considers key concepts such as identity, historical culture, and historical consciousness in history didactics. Key words: museum, historical consciousness, history teaching, identity, exhibition, time 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - C. Muzeji in oblikovanje identitete 126 Uvod dobila povsem novo kvalitativno dimenzijo. Nekoč ture dogodkov obiskovalcem servirajo repertoar avtoritarno določena časovna struktura oddajanja varnih vrednot, ki temelji na avtoritarni časovni Muzeji so v zadnjih desetletjih doživeli po- zgolj preko radijskih valov oz. televizijskega signala strukturi in tako muzej spreminja v distribucijski membne spremembe, ki segajo od prilagajanja je postala vsem poslušalcem in gledalcem na voljo aparat. V tem primeru namreč sprejme imperative sodobnim tehnološkim trendom do ohranjanja v povsem individualni časovni strukturi na interne- kulture in se prepusti kolonizaciji medijev, da bi šel svoje relevantnosti za današnje občinstvo. V tem tu. Poleg časovne neodvisnosti si poslušalci radia v korak s časom. Množični dogodki v muzejih po kontekstu je ključno razumeti vlogo muzejev kot ali gledalci televizije na internetu lahko pripravijo njegovem niso nujno tudi znak uspeha muzejev, prostorov zgodovinske zavesti in njihov pomen lastno shemo programa, neodvisno od uredniške ampak predvsem znak, kako ne ravnati s časom pri oblikovanju identitete posameznikov ter druž- politike. Med poslušalci in ustvarjalci programov obiskovalcev, če upoštevamo le čakalne vrste in be kot celote. Prispevek se osredotoča na pet tez na internetu se z novim pristopom uveljavi ne- gnečo v razstavnih prostorih. Michaela Fehra (Fehr, 2010) o vlogi muzejev pri posredna in kvalitativno višja oblika sodelovanja. oblikovanju zgodovine ter analizira, kako se te teze Rezultat dialoga so kvalitativno diferencirani pro- odražajo na sodoben pouk zgodovine. grami in povečana kakovost radiodifuzije – tako Druga teza: muzej kot produkt in na strani ponudbe kot povpraševanja. prostor zgodovinske zavesti Prva teza: preoblikovanje muzejev v Tudi muzeji kot komunikacijski aparati starega V drugi tezi Fehr pojasnjuje, da je sodoben mu- množične medije tipa se v zadnjih desetletjih pomikajo v smeri mno- zej institucija zgodovinske zavesti, ki ima pri obli- žičnih medijev. Vendar pri teh spremembah ne gre kovanju individualne in kolektivne zavesti funkcijo Fehr postavi tezo, da se sodobni muzeji spremi- zgolj v smeri dviga kakovosti. Tendenco spreminja- kompenziranja nepoznavanja sedanjosti, do kate- njajo v množične medije starega (distribucijskega) nja muzejev Fehr zazna že v 1970ih letih z novimi re pride zaradi vse večjega števila inovacij. tipa. Z njo izraža kritiko muzejem, ki se s prireja- arhitekturnimi posegi v stavbe muzejev, ki so omo- njem „blockbuster razstav“ (razstave, ki privabljajo gočali organizacijo množično obiskanih razstav. Sodobni muzeji so produkt zahodnih industrij- izjemno visoko število obiskovalcev in postanejo Med muzeji, ki so sledili novemu arhitekturnemu skih družb. Doživljamo muzejski bum sodobnega velik komercialni uspeh) odmikajo od prvotne zgo- trendu, izpostavi Centre Pompidou (1977), podze- sveta z muzealizacijo številnih področij človeko- dovinske ideje muzejev, ki bi morali biti prostori mni prizidek Louvra (1989) in Tate-Modern (2000). vega življenja. V sodobni družbi, kjer se izgubljata razsvetljenstva in samorefleksije. V njih je več kot 50% prostora namenjenega druže- tradicija in zavest o njej, se pojavi krčenje sedanjo- nju in srečevanju obiskovalcev. Fehr ne nasprotuje sti. Zaradi velike količine znanstvenih in tehničnih Izhaja iz procesa preobrazbe množičnih medi- arhitekturnim spremembam muzejev, nasprotuje inovacij v sodobni družbi se zmanjšuje število let, jev, v katerem se je npr. oddajanje radijskih progra- pa nereflektirani preobrazbi muzejev v množične v katerih se lahko zanesemo na stalnost danih mov z etra preselilo tudi na internet. Transformacija medije. Moti ga nereflektirano spreminjanje notra- pogojev. Prostor izkušnje in prostor prihodnosti množičnih medijev potekala v smeri od distribucij- nje organizacijo muzeja. Izpostavi, da se z množič- postajata neskladna. V teh okoliščinah se količi- skih h komunikacijskim aparatom. Radijski progra- nostjo razstav muzeji odmikajo od prej omenjene na zastarelih predmetov z evolucijsko dinamiko mi, pa tudi televizijski programi, so sodobni publiki zgodovinske funkcije muzeja kot prostora razsve- močno povečuje. Ni zanemarljivo, da so predmeti na voljo tudi na internetu. Omenjena medija sta tljenstva in samorefleksije. Z novo usmeritvijo kul- še vedno uporabni, vendar z vidikov tehničnih ali 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - C. Muzeji in oblikovanje identitete 127 estetskih inovacij veljajo za zastarele – postali so Nasprotno je razstava po Fehru lahko zgolj Muzej je za Fehra alternativa časovnemu stroju. smeti v smislu teorije Michaela Thompsona. S po- inštrument, s katerim muzejsko zbirko začasno Muzej je sam podvržen procesu staranja, se v času javom ogromne količine smeti je v naši sedanjosti razširimo, ni pa namenjena proizvajanju novega razvija in raste. Muzej lahko deluje kot muzej zgolj modernih družb preteklost postala bolj prisotna. znanja. Pri razstavi je poudarek na trženju in preno- v primeru, kadar je razumljen in ohranjen kot del Posledica gostote inovacij je tudi časovni pritisk su predstavljenega znanja. Zaradi razstav se pogo- sedanjosti. Če le deluje v ustreznem tukaj in sedaj, na posameznike in inštitucije, ki poskušajo obde- sto tudi kompleksnejše muzejske predstavitvene lahko svoje zbirke ohrani pred propadom. V prime- lati vse več informacij. V tej poziciji se znajde tudi oblike razbijejo, in jih včasih celo ni mogoče ločiti ru, da bi muzej obstajal kot časovni stroj, bi moral muzej, ki skuša določiti in predstaviti svoj klasični od začasnih dogodkov. obstajati konstanten in nespremenjen. kanon področij delovanja ter ustvariti ustrezne zbirke, razstave in izobraževalne dogodke. Po Muzej s svojo stalno zbirko ima povsem dru- Koncept časa se nujno povezuje le z muzejskim Fehru je sodobni muzej institucija zgodovinske gačno naravo kot razstava. Kot estetski prostor ohišjem. V njem ne prevladuje nobeno pojmova- zavesti, ki skuša v družbi kompenzirati izgubo po- ima svojo posebno časovno strukturo: muzejski nje časa, saj je prostor brez časa. V muzeju je čas znavanja sedanjosti. čas. Ta ne pozna časovnega pritiska. V klasičnem odvisen od eksponatov in od časovnih obdobij iz muzeju se lahko obiskovalec po razstavi giblje v katerih ti izhajajo. Sam muzej je brezčasen družbeni svojem tempu. Eksponate lahko opazuje z vseh prostor v katerem izkusimo, da je čas kulturni kon- Tretja teza: z razstavo proti muzeju zornih kotov in se k njim poljubno vrača. Ome- strukt. Fehr navaja naslednje predstave o času, ki jen razstavni čas pri razstavah je kategorija, ki je jih lahko doživimo v muzeju: čas kot kronos (čas kot Fehr sodobno razstavo v muzeju razume kot muzeju tuja. Vpliva na obiskovalca in na razgra- ga poznamo danes; čas, ki ga štejemo), kairos (ugo- motnjo v muzejskem času, ki praviloma ne proi- dnjo splošnih prostorskih taksonomij v muzeju: den trenutek; pravi čas, da nekaj naredimo) ali ajon zvaja znanja, ampak služi predstavljanju in trženju eksponati se najpogosteje postavijo v preprosto (obdobje ali doba); linearne, ciklične in spiralne obstoječega znanja in vrednot. kronološko zaporedje. časovne oblike; čas v obliki reke, drevesa, puščice... Izhaja iz dejstva, da se lahko kompleksni sistemi Fehr trdi, da je muzej lahko proizvajalec časa. prikazujejo le v več dimenzijah v odvisnosti od Četrta teza: muzej kot časovni stroj Izpostavi potencial muzeja kot časovnega labo- prostorskih struktur. Muzej razume kot klasično ratorija. Preko eksponatov se med sabo povežejo obliko, kjer se razvijajo in urejajo takšne ureditve. Fehr muzej primerja s časovnim strojem v različni prostori in časovne oblike. V muzejih so predmeti odstranjeni iz primarnih kontekstu romana Časovni stroj Herberta Georga družbenih, naravnih in funkcionalnih kontekstov. Wellsa iz leta 1895. V romanu se muzej pojavi kot Odstranjeni so iz primarnega časa! Ker praviloma osrednji prostor dogajanja in kot aparatura. V njem Peta teza: ponovno vrednotenje vse stvari v muzeje prihajajo od drugod, so tako že junak romana muzej uporablja kot časovni stroj – muzejskega prostora izgubile svojo primarno funkcijo. Predmeti v muze- kot skladišče znanja in orodjarno za potovanju ju postanejo priložnost za nove umetno ustvarjene skozi čas. Na primeru ideje o aparatu, ki deluje na Muzej si mora prizadevati za tematiziranja časa, kontekste, ki se konstruirajo. Tako razumljen muzej preprosti časovni osi oz. razstavi, je mogoče videti predstavitve različnih oblik in konceptov časa ter je prostor, kjer se ustvarja in vizualizira znanje. kompleksnejšo časovno strukturo muzeja. jih narediti oprijemljive. Meni, da je to pogoj, za 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - C. Muzeji in oblikovanje identitete 128 razumevanje stvari, ki ne izvirajo iz našega časa in Muzeji kot izziv za sodoben pouk šola pa naj jim omogoča tudi izbirnost pri pouku našega sveta. zgodovine zgodovine v obliki muzejskega dela. Muzeje razume kot samostojne entitete, ki morajo same najti edinstven način, kako ravnati S poukom zgodovine učence določenega pro- Na tej podlagi učitelji zgodovine načrtujejo s svojo zgodovino in zbirkami. Svojih predmetov stora in časa vpeljemo v zgodovinsko kulturo - obiske muzejev. Imeti morajo dober pregled nad muzeji ne obravnavajo tako kot mediji. Z njihovo približamo jim način, s katerim ta družba obrav- zbirkami in razstavami v posameznih muzejih. estetizacijo jih postavljajo v enoten časovni okvir. nava svojo preteklost. (Zidar, 2010) Medtem ko Zato je koristno, da učitelj pred razrednim obi- S tem ne uničijo njihove časovne identitete, ampak je fenomen zgodovinske kulture kolektiven, vsak skom muzeja stopi v kontakt s strokovnimi delavci jo postavijo v ospredje. učenec tekom svojega šolanja in kasnejšega življe- muzeja. Skupaj uskladijo pričakovanja učiteljev Muzej po Fehru ni skladišče, temveč oblika nja razvija svojo individualno zgodovinsko zavest, z zmožnostmi muzeja. Skupaj definirajo cilje ter spomina. Ravnanje z muzealiziranimi predmeti je ki je del njegove identitete. (Schönemann, 2006) načrt obiska muzeja. Če sledimo Fehrovim tezam, enakovredno funkciji spominjanja. Gre za miselni je za pričakovati, da bodo učenci ob v stiku z ek- proces, konstrukcijo, ki se izvaja z muzejskimi zbir- V procesu razvoja posameznikove identitete, se sponati na različni stopnji svojega razvoja muzej kami. V muzejih čutno zaznavamo predmete, ki so vsak učenec sreča z muzeji pri pouku zgodovine. doživeli različno. Za bistveno smatramo, da pridejo običajno izven našega individualnega izkustva. Učitelji zgodovine muzeje vključujejo v pouk na do pomembnih vsebin v muzejih in se po prvem Pri njihovem osmišljanju pa si pomagamo s po- podlagi učnih načrtov. Učni načrt za pouk zgo- stiku z njimi k njim lahko vrnejo kadarkoli kasneje možnimi konstrukcijami kot je to običajno tudi za dovine v osnovni šoli (2011) med cilji navaja, da v življenju, ko jih bodo v drugi situaciji lahko bolj zgodovinopisje, saj je tudi zgodovina konstrukcija morajo biti učenci zmožni oceniti pomen muzejev. poglobljeno razumeli. oz. z zgodovino konstruiramo zgodbe. Sodobnemu osnovnošolskemu pouku zgodovi- ne nalaga sodelovanje z muzeji, da v njih učenci Na koncu z vidika učitelja zgodovine izražamo Fehr se zavzema za organizacijo muzejev kot razvijajo spretnosti iskanja in zbiranja novih infor- pozitivno oceno Fehrove ključne misli o muzej- dogodkov v prostoru, po katerem se lahko prosto macij ter razvijajo spoštljiv in odgovoren odnos skem času, ki pravi, da se k zbirkam posameznih gibamo. Ob eksponatih pa predlaga različne pripo- do ohranjanja in varovanja kulturne dediščine. muzejev lahko vedno znova vračamo. Njegova po- vedne strukture in oblike vizualizacije – podobno Učenci se morajo informacijsko opismeniti, da zicija je varovanje klasičnega poslanstva muzejev, kot to v zadnjem stoletju najdemo pri umetniških lahko pridobijo, izberejo, ovrednotijo, uporabijo ki ne podleže trendu ekonomskih zakonitosti in delih v likovni umetnosti. Muzej naj bo torej pro- in predstavijo informacije v informacijskih virih preprečuje, da muzej postane reduciran zgolj na stor, v katerem vstopamo v produktiven odnos z muzejev. Podobno stike z muzejem spodbuja tudi medij. Učitelj naj v okviru zmožnosti pouka in šole eksponati in v katerem muzejske zbirke postanejo Učni načrt za zgodovino v gimnaziji (2008). Te- učencem približa muzeje in njihov bogati svet ter s izhodišče za muzejsko delo. kom gimnazijskih let se dijaki seznanijo z vlogo tem prispeva k razvoju posameznikove identitete muzejev glede uporabe zgodovinske literature in v družbi. Ta dejavnost učiteljev zgodovine je tudi virov, razvijajo odgovoren in pozitiven odnos do njihov prispevek k oblikovanju kolektivne zgodo- ohranjene kulturne dediščine v muzejskih zbirkah, vinske zavesti družbe. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - C. Muzeji in oblikovanje identitete 129 Literatura in viri Fehr, M. (2010). Zur Konstruktion von Geschichte mit dem Museum – fünf Thesen. V: Martina Padberg in Martin Schmidt ur. Die Magie der Geschichte. Bielefeld: transcript Verlag, str. 39 – 51. Kunaver, V. (2008). Učni načrt. Zgodovina: gimnazija: obvezni predmet (280 ur): splošna gimnazija. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod RS za šolstvo. Kunaver, V. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Zgodovina. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod RS za šolstvo. Schönemann, B. (2006). Identität. V: Ulrich Mayer, Hans-Jürgen Pandel, Gerhard Schneider in Bernd Schönemann ur. Wörterbuch Geschichtsdidaktik. Schwalbach/Ts: Wochenschau Verlag, str. 90 – 91. Zidar, B. (2011). Zgodovinska kultura in didaktika zgodovine. V: Danijela Trškan ur. Trojarjev zbornik Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, str. 71 – 79. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - C. Muzeji in oblikovanje identitete 130 Prema muzeju fotografije / To the photography museum Karmen Travirka Marčina, prof., viši predavač, Prof. dr.sc. Smiljana Zrilić, red. prof. u trajnom zvanju, Sveučilište u Zadru, Odjel za izobrazbu učitelja i odgojitelja Sveučilište u Zadru, Odjel za izobrazbu učitelja i odgojitelja kmarcina@unizd.hr szrilic@unizd.hr Sažetak: Fotografija je dio naše svakodnevnice. Vrlo brzo nakon njena otkrića, fotografija, osim što je predstavljala objektivni prikaz stvarnosti, prepoznata je i kao novi oblik umjetničkog vizualnog izražavanja. Tehnologija dobivanja fotografije mijenjala se tijekom vremena i uvijek je pronašla put ka umjetničkom izričaju. Kao takva još sredinom 20 st. ušla je je u muzeje suvremene umjetnosti kroz izložbe i vremenom kao dio zbirki. Uvažavanjem fotografije kao oblika umjetničkog izraza mnogi muzeji posjeduju zbirke fotografija. Krajem 20.st. u mnogim svjetskim metropolama otvaraju se muzeji fotografije. Hrvatska ima dugu i zavidnu tradiciju umjetničke fotografije ali još uvijek nema muzej fotografije. Ideja je davno začeta ali još uvijek nije realizirana. Ključne riječi: fotografija, muzej, zbirke Abstract: Photography is part of our daily lives. Very soon after its discovery, photography, in addition to being an objective representation of reality, was also recognized as a new possibility of artistic visual expression. The technology of photography has changed over time and always found its way to artistic expression. As such, it entered the museums of contemporary art in the mid-20th century through exhibitions, and eventually became part of private collections. By recognizing photography as a form of artistic expression, many museums today in Croatia and in the world possess diverse collections of photographs. In the late 20th century, many of the world‘s major cities recognized the importance of photography as an artistic heritage and opened their own photography museums. Somewhere like the National Museum of Photography. Croatia should also follow these museum trends. Croatia has a long and enviable tradition of artistic photography practice but still has no photography museum. The idea was conceived a long time ago, but it hasn‘t been realized yet. Among the many newly opened museums on a variety of subjects, the museum of photography certainly deserves its place. Key words: photography, museum, collections 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - C. Muzeji in oblikovanje identitete 131 Fotografija je dio naše svakodnevnice. I više od pa su i oni vremenom postali tipično fotografski. jednostavno ne može. Nekad se to radilo ručno, toga, fotografija je nezaobilazni dio svakod-Ponekad je bilo dovoljno promijeniti naslov foto- tzv. retuširanje, a danas imamo digitalne alate. Ne- nevnice virtualnog života na raznim društve- grafije da bi se promijenio njen kontekst (primjer obrađeni, tehnički nesavršen prikaz neprimjeren je nim mrežama gdje živimo iluziju života kakvog Z. Brkan Div u Veneciji). Svoj veliki uspon umjet- vizualnom mediju. Fotografije, slike i prikazi svih u biti priželjkujemo. Kada je fotografija izumljena nička fotografija doživljava za vrijeme analogne vrsta jednostavno više ne ulaze u tisak bez obrade, prije gotovo 200 godina slavljena je kao konačni ili kemijske tehnologije postupka dobivanja fo- a obrada je postala barem jednako važna kao i sam objektivni prikaz stvarnosti i nije dugo prošlo da tografije. Fotografi -umjetnici imali mogućnost izvorni prikaz. Danas bi trebali prihvatiti činjenicu je iznašla način stvaranja iluzije stvarnosti koja se manipuliranja tijekom razvijanja filma, tijekom da fotograf više ne razotkriva stvarnost, već je, na zadržala sve do današnjih dana bez obzira na teh- osvjetljavanja na fotografski papir i konačno tije- neki način, konstruira, a ono što vidimo i ono što nologiju proces dobivanja fotografije. Također, vrlo kom samog postupka razvijanja fotografije. Sve uistinu jest nije nužno izjednačeno. brzo nakon njena izuma prepoznata je i kao oblik u svrhu postizanja željenog umjetničkog dojma. vizualnog umjetničkog izražavanja. Danas raširena, digitalna ili fotografija bez filmske Sredinom 20 st. umjetnička fotografija ušla je u vrpce za razvijanje, ima svoje zakonitosti i načine muzeje suvremene umjetnosti i galerije kroz izlož- Likovni umjetnici stoljećima su rado prihvaćali manipuliranja radi postizanja umjetničkog izričaja. be. „…….. Samostalne izložbe fotografa u repre- nove tehnike i tehnologije kojima bi mogli izra- Digitalna obrada fotografije (popularno fotošopira- zentativnim prostorima namijenjene široj publici ziti svoju umjetnost. Fotografija je bila jedna od nje) pomoću softwarea prilično pojednostavljuje pedesetih su godina bile rijetke, uglavnom rezervi- njih. Iako se u početku fotografiju smatralo meha- proces obrade same fotografije i vrlo je raširena rane samo za najprominentnije autore. Ostali su se ničkom kopijom stvarnosti, mnogi su je prihvatili i mnogima dostupna, od fotografa amatera do pojedinačnim nastupima mogli nadati tek u klup- kao medij svog umjetničkog izražavanja koristeći onih profesionalnih. Posljednjih godina digitalna skim prostorijama ili manje značajnim polujavnim se njome manje ili više poput slikarskog platna . obrada fotografije dobila je negativnu konotaciju prostorima. Specijalizirane fotogalerije bile su i u „Pojedini fotografi nastojali su povezati znanje o i smatra se laži i obmanom. Osobito ne etičnom svjetskim razmjerima izuzetak.“ (Travirka, 2005.) slikarstvu s fotografijom, kako bi fotografija dobila se smatra pri obradi ljudskog tijela u svrhu promi- što više na svojoj autentičnost i vjerodostojnosti canja i prodaje kakve robe ili ideje. Ipak, povijest Uvažavanjem fotografije kao oblika umjetnič- naspram drugih medija“ (Garner, 2013). Zasigurno fotografske manipulacije seže puno dalje u proš- kog izraza mnogi muzeji posjeduju i stvaraju zbirke je za mnoge fotografe -umjetnike predstavljalo lost, još na sam početak 20.st. kada se koristila u fotografija u svom fundusu. Time se na određen veliki izazov kako od realne slike stvarnosti stvoriti svrhu zabave ili umjetničkog izričaja. Vjerojatno je način okončao rivalitet prema slikarstvu koji je fo- umjetničku iluziju. Svako umjetničko djelo je na da se obrada fotografije smatra negativnom i radi tografiju pratio od samog nastanka. svoj način iluzija. Iluzija vlastitog svijeta kojeg nam njezine raširene primjene pa i zlouporabe. Smatra umjetnik želi približiti. ju se negativnom i ako shvaćamo tradicionalno Je li fotografija dovoljno umjetnički medij da bi ulogu fotografije pa time gubimo pouzdanost u se osnivali muzeji fotografije? Tehnologija dobivanja fotografije mijenjala se nju kao točnog pokazatelja stvarnosti. Istina je U mnogim svjetskim metropolama smatraju da tijekom vremena i uvijek je pronašla put ka umjet- da se fotografija uvijek obrađivala, a osobito za je, te se osnivaju prvi fotografski muzeji. Još 1974.g ničkom izričaju. U početku su to bili tipični slikarski potrebe tiska. Obrada fotografije tehnički i kon- osnovan je International Center of Photography motivi kao što su pejzaži, portreti ili spomenici, tekstualno je preduvjet bez kojeg tisak kao medij Museum, u New Yorku. Sastoji se od muzeja za 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - C. Muzeji in oblikovanje identitete 132 fotografiju i vizualnu kulturu te škole koja nudi na prošlog stoljeća. „Naglasak je stavljen na umjet- ili ironije i naziv slike kao jedan od temeljnih ele- niz obrazovnih tečajeva i programa. Nastala je kao ničku fotografiju kao vrstu, a radovi su uglavnom menata fotografije“. (Travirka 1992). Zadarska foto- ideja odgovorne fotografije- društveno i politički bili obilježeni socijalnom tematikom. Sam naziv grafska scena još uvijek je vrlo živa i na neki način usmjerene slike koje mogu educirati i promijeniti zagrebačka škola nije nastao u Hrvatskoj, već na nastavlja tradiciju zadarske fotografske škole što svijet. Musée de l‘Élysée u Lausanne u Švicarskoj međunarodnim izložbama u kojima su sudjelovali je vidljivo u zastupljenosti crno- bijele fotografije osnovan je 1984. Sadrži preko 100 000 fotografija članovi Fotokluba Zagreb. Njihovi radovi dostigli koja je unatoč afirmiranosti kolor fotografije uvijek i obuhvaća razdoblje od dagerotipije do suvre- su visoku popularnost izvan Hrvatske te su pri- prisutna kod zadarskih fotografa. mene digitalne fotografije. Tokyo Photographic znati i prepoznati na svjetskoj razini. Nakon 1950. Art Museum, Japan, osnovan je 1990. Maison Eu- godine, Zagrebačka škola postala je dio povijesne Veliki umjetnički doseg hrvatske fotografije koji ropéenne de la Photographie u Parizu, otvoren je zlatne ere fotografije u Hrvatskoj. Zajedničke ka- traje već gotovo cijelo stoljeće zasigurno je zaslu- 1996. Posjeduje zbirku od oko 20 000 fotografija rakteristike radova fotografa blijedili su, dok je in- žio nacionalni muzej fotografije. Istina je da velik te biblioteku koja broji 24 000 naslova posvećenih dividualni rad pojedinca te stvaranje autentičnih i broj muzeja u Hrvatskoj posjeduje zbirke umjet- fotografiji i fotografima. Godišnje organiziraju tri originalnih karakteristika započeo svoj snažni rast“ ničke fotografije ali vrijeme je da i Hrvatska dobije do četiri tematske izložbe. Danski nacionalni muzej (Janjanin,2021.) Fotoklub Zagreb i dalje je aktivan svoj prvi fotografski muzej. Ideja je davno začeta fotografije, Kopenhagen osnovan je 1996. Foam ili te broji oko dvjesto članova. ali još uvijek nije realizirana. Samo Fotoklub Zagreb Fotografiemuseum Amsterdam osnovan je 2001. posjeduje 10 000 fotografija 400 autora i trenut- U Zadru braća Ante i Zvonimir Brkan bili su no ima problem sa smještajem zbog oštećenja Fotografiska je centar za suvremenu fotografiju. osnivači zadarske fotografije i zadarske fotograf- prilikom potresa 2020. Još 2005. tadašnji ministar Osnovala su ga 2010. braća Jan i Per Broman u Sö- ske škole, kulture, najavio je da će se u Hrvatskoj otvoriti če- dermalmu u Švedskoj. Braća su imala ideju i vjeru a povjesničari umjetnosti svrstavaju ih u naj- trnaest novih muzeja, mislilo se da će jedan od njih da je fotografija jedinstven medij sa sposobnošću značajnije hrvatske fotografe svih vremena. Pre- sigurno biti i Muzej hrvatske fotografije. Ništa od oblikovanja emocija, prenošenja priča i utjecaja na ma karakteristikama rada braće Brkan počele su najavljenog nije se realiziralo, a Muzej hrvatske fo- promjene. Posebnost Fotografiske je ta što otvara se izdvajati osnovne značajke i rad fotografa na tografije na žalost još uvijek osim ideje ne postoji. svoje podružnice po cijelom svijetu; u Tal inu i New području grada Zadra. „…odlike zadarske foto- Yorku 2019. te u Berlinu 2023. grafske škole iz opusa braće Brkana, su: tematska povezanost uz more u doslovnom ili prenesenom ZAKLJUČAK Hrvatska ima dugu i zavidnu tradiciju umjetnič- smislu, ekonomično kadriranje s usredotočeno- ke fotografije ali još uvijek nema muzej fotografije. šću na sadržaj kadriranja, fokus je na detalju koji Ovim radom željeli smo istaknuti kako je umjet- Najvažniju ulogu u afirmaciji hrvatske umjetničke simbolizira cjelinu, izrez slike s jedne ili više strana nička fotografija u Hrvatskoj prisutna skoro pa fotografije treba pripisati Fotoklubu Zagreb. Osno- fotografije sječe objekt i stvara misaonu tenziju cijelo stoljeće te je svojom kvalitetom afirmirala van 1892. i tada je bio šesti osnovani fotoklub u snimljenog sadržaja, kontrasti dubokih crnih to- Hrvatsku na svjetskoj fotografskoj sceni. Umjetnič- svijetu. Zagrebačka škola fotografije naziv je za nova s izraženim ka fotografija dio je zbirki velikog broja muzeja u radove i tehnike kojima su se koristili svi članovi bijelim, izvedba je sinonimna savršenstvu i naj- Hrvatskoj a fotografske izložbe jedne su od najpo- Fotokluba Zagreb od tridesetih do pedesetih godi- većim estetskim kriterijima, prisutna mjera humora sjećenijih. Od kraja 20.st. u svjetskim metropolama 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - C. Muzeji in oblikovanje identitete 133 otvaraju se muzeji fotografija koji broje veliki broj doči koliko su muzeji fotografija zaista potrebni i fije konačno realizira jer bogatom fotografskom posjetitelja a neki od njih postali su nezaobilazna rado posjećeni. U Hrvatskoj je kroz zadnje deset- baštinom to zaslužuje. Završit ćemo citatom još turistička destinacija. Treba spomenuti švedsku ljeće poplava otvaranja raznih muzeja uglavnom uvijek aktivne fotografkinje, devedeset šestogo- Fotografisku koja otvara svoje muzeje po svijetu zabavnog sadržaja. Među njima je i Muzej selfija dišnje Slavke Pavić „Kako je moguće da se otvara a osim već otvorene četiri podružnice u planu je i otvoren krajem 2022. Mišljenja smo da je vrijeme Muzej mamurluka, a nemamo Muzej fotografije?“ otvaranje one pete u Londonu. Ta praksa nam svje- da se ideja o otvaranju muzeja hrvatske fotogra- Literatura: Garner G., 2013., Photography and Society in the 20th Century, u: The Focal Encyclopedia of Photography, 4th edition, (ur.) Michael R. Peres, 187-198. Janjanin, I., 2021., Suvremena umjetnička fotografija u Hrvatskoj, završni rad, Sveučilište Sjever, str.11 Travirka, A.,2005., Život umjetnosti, Vol. 74/75, str124-133 Travirka, A., 1992., Svjetlopisi magičnog realizma (uz fotografiju Zvonimira Brkana), u: Čovjek i more, XIV. međunarodni triennale fotografije, Galerija umjetnina Narodnog muzeja u Zadru, (ur.) Antun Travirka, 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - C. Muzeji in oblikovanje identitete 134 Razstava ‚Rock Postojna‘ v Notranjskem muzeju Postojna - Nostalgija kot sredstvo za krepitev identitete / The ‚Rock Postojna‘ exhibition in the Notranjska museum of Postojna as a means of strenghtening identity Tine Kaluža, kustos zgodovinar Notranjski muzej Postojna tine.kaluza@notranjski-muzej.si Povzetek: V Notranjskem muzeju Postojna smo 1.12.2023 otvorili razstavo kustosa zgodovinarja Tineta Kaluže, Rock Postojna. Gre za izrazito nostalgično obarvano razstavo, ki povzema preko pol stoletja glasbenega udejstvovanja na širšem območju Postojne in Pivke. Namen razstave je bil, skozi obravnavo spregledane in lokalno močno zasto-pane tematike, v muzej privabiti tudi občinstvo, ki sicer ne sodi med stalne obiskovalce muzeja in opozoriti, da je dediščina pojem, ki obsega zelo širok spekter družbenega delovanja. Razstava je bila zasnovana na podlagi participativnosti in inkluzivnosti (Van Mensch 2011), zato je pri njeni pripravi sodelovalo preko sto pričevalcev in predstavnikov postojnske glasbene scene. Abstract: On 1.12.2023, the exhibition Rock Postojna, curated by historian Tine Kaluža, was opened in the Notranjska museum of Postojna. It is an exhibition with a strong nostal-gic touch, covering more than fifty years of musical activity in the broader area of Postojna and Pivka. The goal of the exhibition was attracting broader audiences, even those that are not common visitors of the museum, via analysing the often overlooked and localy very present theme of rock music and emphasizing the broadness of the spectre of heritage. The exhibition was prepared relying on the methods of participation and inclusion and was therefore prepared with the cooperation of over one hundred representatives of the Postojna musical scene. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - C. Muzeji in oblikovanje identitete 135 UVOD ne opreme, ki so brez dvoma parirali najboljšim toarje znale dobro prilagajati občinstvu, kateremu prodajnim kosom v italijanskih trgovinah, kot sta so igrale – nastopali so namreč tako na protoko- Postojna je med domačini od nekdaj veljala Rossoni in Policardi. Nenazadnje lahko za razcvet larnih dogodkih in maturantskih plesih, kot tudi za ‚rockersko‘ mesto z izredno bogato glasbeno postojnske scene ‚krivimo‘ tudi naključja, ki so na- na mladinskih koncertih in veselicah, pri čemer ni tradicijo. Prav vsak domačin pozna vsaj nekoga, ki nesla na to, da so na Postojnskem ob istem času v vedno šlo brez prekrivanja repertoarjev. Nekatere je na neki točki v svojem življenju prijel za glasbeni več generacijah postojnskih glasbenikov živeli in od zasedb so bile zelo uspešne in so z nekaterimi inštrument in se glasbeno udejstvoval. Razlogi za ustvarjali močno talentirani in nadarjeni ter tudi ponudniki koncertnih prizorišč, kot so Hotel Kras to so težko določljivi, pa vendar jih lahko pripisu- visoko motivirani glasbeniki in celo glasbeni geniji, ali Jamski dvorec, sklenili celoletne pogodbe ter jemo tudi prepišni legi Postojne, pol ure oddaljeni ki so s svojim čutom za ustvarjanje delovali kot se z glasbo celo preživljali. od prestolnice, obale ali pa Ilirske Bistrice – vsaka izredno pomembni povezovalni členi, ustvarjajoči od naštetih se utegne pohvaliti s podobno bogato nova in nova žarišča scene. Sedemdeseta leta so prinesla pravcat razcvet tradicijo glasbene scene, ki se razteza že skozi de- glasbenih skupin, ki so pokrivale skoraj vsa tedaj setletja. Ugodna lega je glasbenikom omogočala aktualna podpodročja rock glasbe, od nežnih pop- hitro migriranje med močnimi glasbenimi scena- ŠEST DESETLETJI NEUSAHLJIVE -rockovskih popevk do prebujajočih se težkih zvo- mi in, po potrebi, tudi iskanje na sodelovanje pri- USTVARJALNOSTI kov hard-rocka. Močno je narasla tudi kvantiteta pravljenih glasbenikov onstran meja domačega zasedb, ki se je s prehodom v osemdeseta leta le praga. Poleg tega je ključnega pomena tudi sama O obsegu postojnske glasbene scene in krea- še stopnjevala. Slednja so poskrbela za pravo po- družbena klima, ki je že od začetka šestdesetih let tivnem zanosu govori že sama statistika. Od leta plavo novih zasedb, zlasti spričo dejstva, da je bila bila naklonjena glasbenemu udejstvovanju skupin 1964 do otvoritve razstave smo na širšem obmo- večina glasbenikov tedaj v mladih letih in so prej in posameznikov, saj smo priča nepojmljivemu čju Postojne našteli preko 140 glasbenih zasedb ali slej bili primorani odslužiti vojaški rok, zaradi številu, četudi zgolj začasnih in improviziranih, ter preko trideset glasbenih prizorišč. Poleg tega česar je bilo obdržati stabilno zasedbo glasbene glasbenih prizorišč, prostorov za vaje in za druže- so postojnski glasbeniki bili močno dejavni tudi skupine skorajda nemogoče – tako so pogosto, nje. Poleg tega je izredno pomemben faktor pred- navzven in pogosto igrali v zunanjih zasedbah, ko je kateri od članov moral v vojsko, preprosto stavljala dostopnost glasbene opreme. Postojna zlasti, če so bili zaradi služenja vojaškega roka ali poiskali nadomestnega člana in včasih kar spre- je danes le skromne pol ure oddaljena od meje študija nastanjeni drugje. Seveda je veljalo tudi menili ime zasedbe. Tedaj so se v Postojni pričeli z Italijo, kjer je bila ponudba glasbene opreme obratno – Postojna je bila eno od pomembnih osnovati tudi prvi festivali, obilica koncertov pa se ter kaset in gramofonskih plošč izredno bogata, središč Jugoslovanske Narodne Armade in številni je odvijala tudi po vaseh, zlasti v kulturnih domo- postojnski glasbeniki pa so se je, dasiravno potom glasbeniki iz celotne Jugoslavije so služili vojaški vih in posameznih improviziranih prizoriščih. Ne- tihotapstva in iznajdljivosti, brez zadržka posluže- rok v Postojni ter tu pustili močan glasbeni pečat. katere zasedbe so pričele dobivati tudi širšo, celo vali. Poleg tega so postojnski glasbeniki glasbeno Glasbena scena se je na Postojnskem razvila že v mednarodno prepoznavnost in prave studijske opremo izdelovali tudi sami, kar priča o bogati teh- šestdesetih letih, ko so tu začele muzicirati prve izdaje, zastopanih pa je bilo čedalje več rockov- nični dediščini prostora; delavnica Jureta Škodiča rockovsko obarvane zasedbe, ki so sledile teda- skih podzvrsti. Korenite spremembe so prinesla je namreč ‚nahranila‘ celo generacijo glasbenikov njim trendom v svetovni glasbeni sceni, šlo pa je devetdeseta leta, ko je zaradi lažje prehodnosti z izredno kakovostnimi in vzdržljivimi kosi glasbe- predvsem za zasedbe, ki so svoje glasbene reper- meje z Italijo oprema postala mnogo dostopnejša, 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - C. Muzeji in oblikovanje identitete 136 velik pa je bil tudi vnos širših glasbenih vplivov, ki lji glasbe, ki so že od nekdaj obiskovali koncerte in setih in osemdesetih let, ki so, številni delo avtorja so bili zaradi pestrega dogajanja na svetovni glas- skrbno shranjevali plakate, vstopnice in fotografije. Predraga Žvaba, krojili estetiko prostora in scene. beni sceni izredno raznoliki. Instrumente je igralo Prav vsak od sodelujočih je po svoje postal soavtor Poleg njih je razstavljen še nostalgičen kolaž fo- čedalje več ljudi, postojnska scena je dobila več, razstave, saj brez njihove pomoči postavitev ne bi tografij koncertnega dogajanja na Postojnskem. tudi stalnih prizorišč, prizadevna in na prostovolj- bila mogoča. Pričevalci so se, ko so začutili, da je to V največjem prostoru razstave so tri stene name- ski bazi delujoča društva pa so pričela organizirati razstava o njih in o sceni, ki so ji že desetletja pri- njene panojem z besedili, ki zajemajo historiat številne koncerte in festivale, mnogi od katerih padni, sami angažirali in začeli komunicirati med postojnske rock scene, ob njih pa je predstavljena imajo danes že četrt stoletno tradicijo. seboj ter zbirati potencialno atraktiven material. obilica fotografij zasedb in prizorišč skozi desetle- Obudila so se številna stara prijateljstva in vezi. tja, ob katerih so se na vodstvih po razstavi obujali bogati spomini, dopolnjena pa je bila prenekatera METODOLOGIJA vrzel v našem poznavanju tematike. Poleg našte- IZVEDBA tega smo na stene pozicionirali tudi tri interak- Že samo število 140 zasedb daje vedeti, da je tivne elemente v obliki kviza ‚ali ste vedeli?‘, ki se bilo terenskega dela ogromno, saj je bilo potrebno Izvedba razstave je terjala izredno previdno po- gledalcu pokažejo, ko z ročajem zavrti na steno za vsako od skupin preveriti, kdaj so bili aktivni, stopanje. V zasedbah postojnske rock scene so se pritrjeno gramofonsko ploščo. Razstavljen je tudi kdo so bili njihovi člani ter pridobiti morebitno namreč skozi desetletja znašli vidni predstavniki danes čedalje popularnejši ‚selfie-spot‘, ogledalo gradivo v obliki fotografij, plakatov, posnetkov ali, lokalne skupnosti, med katere spadajo tudi sam z motiviko razstave. Poleg tega je v prostor posta- v najboljših primerih, predmetov. Pri tem so najve- župan, poveljnik civilne zaščite, občinski arhitekt in vljeno tudi sušilo za perilo, na katerem so origi- čje težave predstavljale skupine, ki so bile krajšega podobne zveneče funkcije. Z vsakim od njih je bilo nalni primerki oblačil, majic in jaken, postojnskih roka trajanja oziroma tiste, pri katerih so se člani potrebno preveriti, do kolikšne mere želijo biti po- zasedb iz sedemdesetih in osemdesetih let, ki so zelo pogosto menjali; ničkoliko težav je bilo tudi imensko izpostavljani v razstavi; v večini primerov nam jih posodili pričevalci, velik poudarek pa je s skupinami, katerih člani so že preminuli. Številni je bil odziv zelo topel. Posebna pozornost je bila tudi na inštrumentih. Razstavili smo dvoje klaviatur akterji so že v visoki starosti in šibkejšega spomina, namenjena tudi temu, da ne bi katere od zasedb z bogatimi zgodbami, ki jih obiskovalec lahko lo- eden od pričevalcev je tekom priprave končal celo po nesreči izpustili – pri osupljivi količini zasedb cira tudi na starih fotografijah na panojih razstave za zapahi. Opravljenih je bilo krepko preko sto je to namreč povsem verjetno. Zaradi tega smo ter doma proizvedeni ojačevalci Jureta Škodiča, pogovorov s pričevalci, skoraj vsak od njih pa nas na razstavo, nastalo v sodelovanju z oblikovalko v centru prostora pa je svojevrstna reprodukcija je napotil k drugim osebam, ki bi utegnile vedeti Manco Filipič, tudi namestili tablo, na katero so dnevne sobe iz osemdesetih let, vključno z retro več o katerih od zasedb. lahko obiskovalci sami dopisali ime zasedbe, ki jo foteljem ter katodnim televizorjem, na katerem se na razstavi nismo omenili. Potrditev dobrega dela predvajajo posnetki koncertov postojnskih glas- Pri tem velja opozoriti na dejstvo, da še zdaleč je, da se je na tabli v nekaj manj kot petih mesecih benih skupin. niso bili v ospredju zgolj glasbeniki, saj je glasbena znašel le par imen, ki smo jih spregledali. scena tako široko zastavljena, da je bilo potrebno V manjšem prostoru ob recepciji so razstavljeni govoriti tudi z organizatorji, ilustratorji, tonskimi Sicer smo na hodniku muzeja predstavili tudi resnično dragoceni inštrumenti, tri kitare z ojače- mojstri, pogosto tudi s preprostimi srčnimi ljubite- obsežno zbirko koncertnih plakatov iz sedemde- valci v treh vitrinah, katerih lastniki so (bili) najvi- 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - C. Muzeji in oblikovanje identitete 137 dnejši in najbolj prepoznavni akterji postojnske razstave. Njeno naslovnico je, tako kot majice in mofonskih plošč, ki je za Postojno bil prava no- scene. Poleg nekaj plakatov na stenah pa je soba značke, ki smo jih natisnili za otvoritev, da bi vzbu- vost. Do zaključka razstave nas loči še mesec dni, namenjena tudi tistim najmlajšim oziroma najbolj jali povezave na koncertne in festivalske majice, za- do tedaj pa imamo načrtovanih še nekaj vodstev razigranim. Na steni je krajše pojasnilo ključnih no- snoval lokalni akademski slikar in velik podpornik in dogodkov, vključno s poslovilnim večerom, ki silcev zvoka – zgoščenke, kasete in plošče, katerih postojnske rock scene, Leon Zuodar ‚Lele‘. bo zopet glasbeno obarvan. Poleg naštetega smo delovanje je najmlajšim abstraktno; pojasnilo je skrbeli tudi za medijsko prisotnost in na lokalnem preprosto, nosilci zvoka pa so v fizični obliki pritr- Radiu 94 posneli več pogovorov s ključnimi pred- jeni na steno in na voljo za dotik. Na mizi ob steni SPREMLJEVALNI PROGRAM stavniki lokalne rock scene, z enim od njih pa smo je na voljo za uporabo žepni analogni sintesajzer, posneli tudi daljši podcast, ki ga je začel oddajati stilofon, ki poskrbi za obilico zabave tudi pri starej- Dobro obiskana razstava je terjala tudi spretno Notranjski muzej. Na muzejskem facebook, insta- ših; poleg njega je kasetofon, ob katerem so kasete zasnovan spremljevalni program, ki je nastal v so- gram in tiktok profilu smo redno objavljali zabavne s posnetki postojnskih glasbenih skupin, ki jih obi- delovanju s pedagoškim oddelkom. Že na otvoritvi promocijske vsebine, ki so doživele dober odziv in skovalci lahko poljubno vstavljajo v radio, zraven razstave smo obiskovalce presenetili z akustičnim v muzej privabile še več obiskovalcev, na spletni pa je še električna kitara (z blokiranim gumbom za koncertom zasedbe Aliens, ki postojnske odre strani muzeja pa smo, v okvirjih redne rubrike ‚Ze- glasnost), na katero lahko obiskovalec zaigra. Vse spremlja že od sredine osemdesetih let, zaigrali leni kavč modruje‘ objavljali poljudne prispevke o od naštetega ima zraven tudi skrbna navodila za pa so nekatere od njihovih najstarejših uspešnic. zgodovini postojnske rock scene. uporabo, z namenom, da se pozabljene medije, Poleg tega smo tik po otvoritvi pripravili pedago- instrumente in nosilce zvoka približa tudi tistim, ško delavnico, na kateri smo z najmlajšimi na avdio ki z njimi niso odraščali. kasete snemali njihove najljubše skladbe – kasete ZAKLJUČEK Ker smo glede na močan odziv javnosti pričako- so lahko poljubno okrasili in jih tudi odnesli do- vali, da bodo zgodbe in predmeti v muzej prihajali mov, kar jim je morda predstavljalo vzpodbudo, Razstava Rock Postojna je s svojo nostalgično tudi po otvoritvi razstave, smo na hodniku muzeja da poiščejo kak starejši kasetofon in ga obudijo k vsebino in interaktivnimi, participativnimi prijemi, namestili ‚vitrino meseca‘, v kateri lahko redno me- življenju, poleg tega pa se tudi naučijo rokovanja požela zelo tople odzive in veliko število obiskoval- njujemo vsebine in razstavo na redni bazi dopol- s kasetami. Poleg tega so s topljenjem odpadnih cev, ki je bilo nakazano že ob sami otvoritvi, ko se njujemo s predmeti, za katere si obiskovalci želijo, gramofonskih plošč pripravljali sklede, ki so jih je na dogodku nagnetlo preko štiristo obiskoval- da bi bili razstavljeni in predstavljajo pomemben pozneje pobarvali in odnesli s sabo. Pripravili smo cev. Gre za potrditev, da je obravnava dostopnih, kamenček v mozaiku zgodbe postojnske rock tudi več tematskih vodstev po razstavi, nekatera široko zastopanih tem pomembna ter, da v pokra- scene. Poleg naštetega je ob otvoritvi izšla tudi tudi v spremstvu ključnih predstavnikov scene, jinske muzeje sodijo tudi teme, ki so del polprete- obsežna dvojezična publikacija s celotno vsebino eno od vodstev pa je pospremil tudi sejem gra- kle zgodovine in ne nujno del ‚visoke kulture‘. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - C. Muzeji in oblikovanje identitete 138 Literatura Van Mensch, P.(2011), New Trends in Museology, Celje, MNZC. Kaluža T. (2023), Rock Postojna, Postojna, Notranjski muzej Postojna. Kneif T. (1987), Rock glasba in subkultura, Ljubljana, ČKZ. Babič, J. (2016), V vrtincu subkultur, Ljubljana, Sophia. Suhadolnik J. (2016), Balkan punk, Novo mesto, Goga. Arpin R. (1992), Musee de la Civilisation. Mission, Concept and Orientations, Quebec, Musee de la Civilisacion. Black G. (2005), The engaging museum. Developing museums for visitor involvement, London, Routledge. Falk J. (2002), Lessons without limit. How free-choice learning is transforming education, Oxford, AltaMir 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - C. Muzeji in oblikovanje identitete 139 Etnološki muzej u Čačku u službi novog identiteta grada / Ethnological museum in Čačak in service of the new identity of the city Snežana Šaponjić Ašanin, kustos etnolog - antropolog, muzejski savetnik Narodni muzej Čačak etnocacak@gmail.com Sažetak: Čačak je 2023. godine bio prva nacionalna prestonica kulture u Srbiji. Ustanove kulture su tim povodom realizovale više stotina projekata i programskih sadržaja. Jedan od njih je i stalna postavka ‚‚Etnološki muzej‚‚. Postavka je realizovana u kući, sagrađenoj u 19. veku,. Predstavljena je kultura života i stanovanja u gradskoj sredini. Jedan odeljak (galerijski prostor) predviđen je za povremene tematske izložbe. Trenutno, u tom prostoru je izložba ‚‚Šešir moj‚‚ na kojoj su izloženi šeširi iz muzejske zbirke. Stalnom postavkom, kao i tematskom izložbom ostvareni su novi sadržaji koji verno oslikavaju nove identitete u gradu. Ostvaren je odličan odnos sa publikom i darodavcima koji u muzejskim eksponatima pronalaze deo sebe i deo ličnog i porodičnog identiteta. Ključne reči: muzej, postavka, identitet, kultura, tradicija, izložba, tema, publika, darodavci. Abstract: Čačak was the first national capital of culture in 2023. On this occasion, a house built in 19th century provided a place for a permanent museum exhibition titled „Ethnological Museum“. In a separate gallery space, an exhibition titled „This Hat of mine“ was presented, where hats from the museum collection were displayed. With this thematic exhibition, new contents were created that faithfully represent new identities in the city. Workshops for kids attending school and kindergarten were organized. Together with the teachers, the children had the opportunity to learn about the cultural heritage of our city and participate in mastering the skills of traditional crafts. It is our firm belief that this is a great way towards establishing cooperation and communication between curators and younger visitors 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - C. Muzeji in oblikovanje identitete 140 U Republici Srbiji od 2023.godine uvedeno je skog naroda, a odnosi se na proslavljanje sveca, predstavljeni na školskim svečanostima ili obele-nacionalno predstavljanje kulture po gra- zaštitnika porodice. Ovaj običaj je upisan na Na- žavanju važnih datuma I praznika. Deca su često dovima. Prvu titulu Nacionalne prestonice cionalnu, ali I na UNESKO-vu listu nematerijalnog imala ulogu živih učesnika u sprovođenju poje- kulture poneo je Grad Čačak. Tim povodom usta- kulturnog nasleđa čovečanstva. dinih običaja. Tako su u okviru narodne tradicije nove kulture su realizovale više stotina projekata prisustvovali obeležavanju kolektivnih svečanosti, i programskih sadržaja. Jedan od njih je i stalna Imajući u vidu da je ova izložba realizovana kao što su zavetine ili bele poklade pred početak postavka ‚‚Etnološki muzej“. Postavka je realizovana u decembru mesecu, u vreme kada se kod srp- Vaskršnjeg posta. Organizovane su radionice na u ‚‚Hadžića kući“ sagrađenoj u 19. veku, skog naroda najviše obeležava krsna slava, želeli kojima su deca učila da tkaju, pletu, vezu, pustuju smo da se publici predstave I drugi sadržaji. U vunu, izrađuju sapune I savladavaju veštine vo- U ovom muzeju predstavljena je kultura života i tom periodu beležimo veoma dobru posećenost. skarskog, liciderskog, grnčarskog, korparskog ili stanovanja u gradskoj sredini u drugoj polovini 19. Pored želje da vide novi muzej, naši gosti su iz- bojadžijskog zanata. i početkom 20. veka. Kuća je pravougaone osnove razili veliko interesovanje upravo za izložbu koja I sastoji se od prizemnog I sptatnog dela. Njen se odnosila na nematerijalno kulturno nasleđe. U okviru naših muzejskih delatnosti organizo- izgled se prvi put vidi na crtežu poznatog puto- Značajnu ulogu imali su naši najmlađi sugrađani. vane su I škole pevanja uz gusle I sviranja na fruli. pisca Fekiksa Kanica iz 1860. godine. Pripadala je U nekoliko navrata kustosi našeg muzeja su orga- Imajući u vidu bogato kulturno nasleđe vezano za Vladimiru Hadžiću, bogatom trgovcu I narodnom nizovali predavanja za decu školskog uzrasta na veštine sviranja na ovim instrumentima smatrali poslaniku koji je jedno vreme obavljao I dužnost temu običaja I običajnih praksi vezanih za obele- smo veoma važnim da se kod dece jača svest o predsednika čačanske opštine. Hadžić je zaslužan I žavanje slave, odnosno, krsnog imena. Posebno je značaju očuvanja I negovanja ovih znanja, spo- za rekonstrukciju čačanske crkve, ali I za pokretanje ostvarena odlična saradnja sa Osnovnom školom sobnosti I veština. Znanja koja su đaci stekli na Čačanskog čitališta I podizanje bedema na Moravi. ‚‚Ratko Mitrović „, čiji đaci pohađaju izborni pred- ovim radionicama predstavljani su u okviru škol- Sa balkona ove kuće građanima se obraćao I srpski met ‚‚narodna tradicija“. skih svečanosti. knez Mihailo Obrenović kada je dolazio u Čačak. U ovoj kući je postavljena I prva telefonska centrala. Želja da se pored stalne muzejske postavke Još jedan od elemenata koji se nalazi na Na- Kuća je pod zaštitom države. obrađuju I neke druge teme iz oblasti etnologije cionalnoj listi nematerijalnog kulturnog nasleđa je već na samom početku krenula dobrim putem. vezan je za znanja I veštine izgovaranja zdravica – Novootvoreni Etnološki muzej sastoji se od Naši kustosi imaju odličnu saradnju sa svim čačn- ‚‚počašnica“. U okviru naše saradnje sa nastavni- nekoliko celina, kao što su: trpezarija, mali salon, skim vrtićima I školama. Pored toga što su deca cima srpskog jezika I književnosti predložili smo veliki salon, spavaća soba, devojačka soba I hodni- naša verna publika, mi smo učinili iskorak. Već im zajedničke aktivnosti, a sve u cilju negovanja ci. Posebno, u prizemnom delu nalazi se zaseban duži period etnolozi odlaze u obrazovne I vaspitne izvornog jezika I izražavanja lepih želja za sreću I galerijski proctor koji je predviđen za posebne te- ustanove kako bi širili informacije o važnosti čuva- zdravlje gosta ili domaćina. Etnolozi su organizo- matske izložbe I dečje radionice. U okviru sveča- nja I negovanja sopstvenog kulturnog nasleđa. U vali predavanja I radionice u veštinama izgovaranja nog otvaranja muzejske postavke u ovom delu je školama smo organizovali razne radionice iz tra- zdravica. Veliko interesovanje su iskazale I neke izložena posebna tematska izložba ‚‚Krsna slava“. dicionalnih zanata, domaće radinosti I duhovne škole van našeg grada. U Ivanjici, gradu koji je od Reč je o običajnoj praksi karakterističnoj kod srp- kulture. Rezulati tih radionica su veoma često bili Čačka udaljen 60 kilometara u nekoliko navrata 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - C. Muzeji in oblikovanje identitete 141 u gradskim I seoskim školama organizovane su vezane za pripremanje slavskog kolača i izradu podatak koji u glavama naših mladih posetilaca radionice na kojima su deca mogla da sagledaju ukrasa. Iz Zanatske radnje ‚‚Dezert“ vešti majstori budi želju za novim saznanjima i izazovima. važnost negovanja lepog govora I izražavanja le- su radili sa decom i zajedno izrađivali ukrase. Sve pih želja na jednostavan, ali produhovljen način. se odigravalo pred brojnom publikom koja je sve Da bi deca bolje shvatila kulturu odevanja naših aktivnosti oduševljeno posmatrala i veoma rado predaka, ali i da bi se bolje upoznala sa veština- U okviru naše prve tematske izložbe u Etno- postajala verbalni učesnik u ovim aktivnostima. ma i znanjima tradiciomalnih zanata organizovali loškom muzeju organizovane su I radionice sa Sredstva informisanja su veoma aktivno pratila smo radionice sa decom školskog i predškolskog drugim tematskim sadržajima. Tako je pred Novu sve ove aktivnosti što je u svakom slučaju delovalo uzrasta. Deca su sa pedagozima imala priliku da godinu organizovana ‚‚Novogodišnja čarolija‚‚ na veoma podsticajno i inspirativno. se upoznaju sa kulturnim nasleđem našeg grada i kojoj su deca izrađivala novogodišnje čestitke I da učestvuju u savladavanju veština šeširdžijskog ukrase. Ovom prilikom ostvarena je saradnja sa Druga tematska izložba u novootvorenom mu- zanata. Etnolozi su deci objasnili kako je izgledao privatnom školom ‚‚Kreativna jazbina“ čiji su po- zeju nosi naziv ‚‚Šešir moj...“ na kojoj su izloženi život u gradu, kako su se ljudi odevali, kako su laznici u nekoliko grupa imali priliku da saznaju o šeširi iz zbirke našeg muzeja. Ovom izložbom otvo- se zabavljali, ponašali, kako su se ophodili jedni tradicionalnim božićnim I novogodišnjim praznici- reni su novi sadržaji koji verodostojno oslikavaju prema drugima. Posebna pažnja posvećena je no- ma, kao I da ojačaju svoje kreatorske sposobnosti, nove identitete u našem gradu. Izloženo je 25 še- šenju šešira. Kada se i koji šešir nosio za određene ali I da se lepo zabave. šira, koji vode poreklo iz perioda samih početaka prilike i događaje i koliko je šešir bio važan ele- 20. veka. Predstavljaju deo gradske culture odeva- ment odevanja. Posebno važna radionica koja je organizova- nja koja je već u tim periodima odisala evropskim na u okviru izložbe o krsnoj slavi je i radionica u trendovima i sadržajima. Posebnu važnost na ovoj Posebno je važno da deca shvate od kojih su pripremanju slavskog kolača. Znamo da je slavski izložbi zauzima cilindar Raše Gavrovića, predsedni- se sve materijala izrađivali šeširi. Posebno su se kolač osnovni element obeležavanja porodične ka čačanske opštine u periodu između dva Svetska razlikovali svakodnevni šeširi od onih koji su se slave, pa se zbog toga njegovoj pripremi prilazilo rata. Na otvaranju ove izložbe pored veoma brojne nosilina zabavama i balovima. Posebno je deci sa posebnom pažnjom. Slavski kolač obiluje ukra- publike prisustvovali su i njegovi praunuci koji već objašnjeno kako su se ponašali ljudi koji su na sima koji predstavljaju posebne simbole noseći odavno ne žive u Čačku. glavama nosili šešire. Nisu izostajala ni pravila iz sa sobom I posebne poruke, odnosno želje. Ve- bontona i pravila lepih manira. Šešire u Čačku su šte ruke naših domaćica su oduvek veoma vešto Izložba ‚‚Šešir moj…“ je veoma pozitivno od- izrađivali majstori – šeširdžije ili su se nabavljali iz I spretno izrađivale ukrase. Znanja i veštine su se jeknula u našem gradu. Najbrojniji su posetio- evropskih modnih kuća. Šeširi su se mogli kupiti prenosile sa kolena na koleno, odnosno sa starijih ci školskog uzrasta koji sa svojim profesorima i i u prodavnicama odela, a ponuda je bila veoma članova zajednice na mlađe. Organizovana su i tak- učiteljima dolaze organizovano u muzej. Ovom bogata o čemu svedoče reklame iz modnih časo- mičenja u pripremanju slavskog kolača, a u okviru izložbom prikazujemo našim posetiocima deo je- pisa i lokalnih novina. Svetosavskih svečanosti organizovana je i izložba. dnog vremena i jedne kulture. Pojava da je šešir, Sličnu aktivnost imali smo u okviru Prestonice kul- odnosno pokrivalo za glavu, u vreme pre sto i više Deca su na radionicama izrađivala šešire od naj- ture kada smo na gradskom trgu predstavili tradi- godina predstavljala sastavni deo odevanja kako raznovrsnijih materijala. Naučili su delove šešira, cionalnu srpsku kuhinju, a u okviru nje i veštine muškaraca, tako I žena predstavlja veoma zanimljiv način krojenja, sastavljanja i ukrašavanja. Posebno 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - C. Muzeji in oblikovanje identitete 142 interesovanje za sve ove aktivnosti pokazali su i i edukatore, ali i svoju decu koja su pomno upi- uspostavljanju saradnje i zdravih komunikacija na roditelji koji su oduševljeno posmatrali predavače jala znanje. Smatramo da je ovo odličan put ka relaciji kustos – mladi posetilac. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - C. Muzeji in oblikovanje identitete 143 D. Sodobni muzejsko-pedagoški pristopi in posebnosti muzejsko-pedagoške didaktike / Savremeni muzejsko-pedagoški pristupi i osobenosti muzejsko-pedagoške didaktike 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - D. Sodobni muzejsko-pedagoški pristopi... 144 „Vijesti iz prapovijesti“ - priprema i realizacija izložbe namijenjene djeci Lorka Lončar Uvodić, prof. povijesti i filozofije Viša muzejska pedagoginja Muzeji Hrvatskog zagorja Muzej krapinskih neandertalaca lorka.loncar@mhz.hr Sažetak: Osnovna namjera prve didaktičke izložbe Muzeja krapinskih neandertalaca namijenjene isključivo djeci, bila je da se na slikovit i interaktivan način predstave različite prapovijesne teme, ali bez korištenja ekrana i multimedije. Izložba se temelji na principu „otvori, zaviri, iskopaj, istraži, dodirni, osluhni, izradi“. Osmišljeni su i izrađeni različiti didaktički postamenti i materijali koji potiču na aktivno istraživanje, stvaranje i kreativno izražavanje te tako djeci omogućuju da postanu autori vlastitog muzejskog iskustva. Na izložbi djeca mogu slijediti vlastitu intuiciju, birati aktivnosti kojima će se baviti, a sve što im se nudi mogu obaviti samostalno, bez pomoći odraslih. Na taj način stječu samopouzdanje i mogu istinski doživjeti izložbu na način „Ovo je samo za mene!“. Muzej krapinskih neandertalaca posjećuje razvoju čovjeka i krapinskom pračovjeku na zani- teraktivne multimedijalne instalacije koje potiču veliki broj djece koja ponajviše dolaze u mljiv način, te pobuđuje interes kako kod odraslih, posjetitelje da prilikom spoznavanja angažiraju sva sklopu školskog izleta ili terenske nastave, tako i kod djece različitog uzrasta. Zahvaljujući svoja osjetila. Time se obogaćuje njihovo iskustvo a vikendima i u vremenu školskih praznika, kra- brojnim originalnim eksponatima, ponajviše fo- i pruža im se mogućnost dubljeg upoznavanja pinski muzej je jedna od omiljenih destinacija ob- silima koji se mogu istražiti dodirom te impresiv- s baštinom i njezinom interpretacijom. Pojedine iteljima s djecom. Stalni postav Muzeja krapinskih nim replikama kostura gmazova i hiperealističnim multimedijalne instalacije posebno su privlačne neandertalaca, smješten u arhitektonskom zdanju rekonstrukcijama neandertalaca, Muzej pozitiv- djeci, a među njima se ističe instalacija „Ledeno koje asocira na špilju te samim time posjetitelja no doživljavaju i oni čiju je pažnju teže privući, a doba“ koja simulira osjećaj hodanja po ledu koji vraća u vrijeme kamenodobnih lovaca, prezentira to su djeca. Jedan od glavnih razloga zanimanja krcka svakim učinjenim korakom. U prostranom znanstvene spoznaje o evoluciji života na Zemlji, potencijalne publike za krapinski muzej su i in- muzejskom prostoru spiralne, uzlazne forme, djeca 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - D. Sodobni muzejsko-pedagoški pristopi... 145 predškolske dobi vole potrčati, dodirnuti mine- Edukativne muzejske radionice – radi s uvijek drugačijim individuama, dopuštaju da ral, fosil, a ponajviše ih privlače kosturi gmazova, prostor istraživanja dječjih interesa, se edukator prilagodi, da u jednom trenutku nešto osobito dinosaura. Iako je zbog svega navedenog potreba i želja pridoda ili izbaci, a sve ovisno o grupi djece s kojom stalni postav privlačan djeci različitog uzrasta, kra- je u interakciji. Muzejska radionica je živa, muzejski pinski muzej je 2023. godine napravio još jedan Ubrzo nakon otvorenja, Muzej krapinskih nean- edukator vodi aktivnosti imajući na umu ostvare- korak dalje. U staroj muzejskoj zgradi postavljena dertalaca 2011. godine zapošljava muzejsku peda- nje ciljeva, a s obzirom da je važno prilagoditi se i je izložba koja je namijenjena upravo onima naj- goginju koja osmišljava, organizira i vodi različite uvažiti potrebe i interese sudionika, i djeca u velikoj mlađima, djeci predškolskog uzrasta i nižih razreda edukativne programe. Godišnje, oko 2500 djece mjeri određuju tijek radionice pa se često događaju osnovnih škola, a koja dolaze u sklopu obiteljskog sudjeluje u raznovrsnim edukativnim aktivnostima preinake. Dakle, ne samo da muzejsku radionicu posjeta Muzeju. Izložba nosi naziv „Vijesti iz prapo- Muzeja, što je dovoljna brojka ako se želi upoznati u trenutku izvedbe možete modificirati, to je svo- vijesti“, a njezina je realizacija prvenstveno rezultat način na koji djeca razmišljaju te pronaći odgovor jevrsna nužnost koja odražava svijest muzejskog dugogodišnjeg rada s djecom, u sklopu različi- na različita pitanja: Na koji način djeca doživljavaju edukatora o različitosti onih s kojima komunicira, tih edukativnih muzejskih programa kroz koje se Muzej? Što najviše vole raditi u Muzeju? Koje priče s obzirom da je svako dijete individua za sebe, s autorica izložbe vrlo dobro upoznala sa željama, su ih se najviše dojmile? Koje teme su im najzani- različitim interesima, sposobnostima i potrebama.2 interesima i potrebama djece, koja svijet ne vidi mljivije? Koji predmeti su privukli njihovu pažnju? na jednak način kao odrasle osobe.1 Sviđa li im se kako izgleda muzejski prostor? Što ih je u Muzeju razveselilo, a što rastužilo? Koje dije- Osnove idejne koncepcije love će prepričati ukućanima i svojim prijateljima izložbe za djecu jer su ih najbolje zapamtili? Jesu li očekivali nešto bolje, zanimljivije? Što ih je iznenadilo u Muzeju? Izložbe koje posjetitelji obilaze bez pratnje Tek s pronalaskom odgovora na sva navedena i kustosa ili muzejskog edukatora, razlikuju se od brojna druga pitanja, kroz praksu i vlastiti rad s radionica upravo po tome što je mogućnost mo- djecom, muzejska pedagoginja je stvorila bazu za difikacije i prilagodbe uvelike smanjena. Bez obzira osmišljavanje i realizaciju izložbe koja je namije- što će svaka osoba prezentaciju i interpretaciju njena upravo najmlađim posjetiteljima. baštine doživjeti na svoj način, postavljena izložba je zadana i na neki način gotova te se ne mijenja Održavanje određene muzejske radionice koja niti u jednom svom segmentu ulaskom nove gru- se nalazi u stalnoj muzejskoj ponudi pa se ona pe posjetitelja u izložbeni prostor. Dakle, imajući Foto 1. „Neobična bića paleozoika“ - dio postava izložbe održava i po dvadesetak puta godišnje, svaki je u vidu da su djeca koja će posjećivati planiranu „Vijesti iz prapovijesti“, arhiva MKN put ponešto drugačije iskustvo. Iako radionica ima svoje ciljeve i svoju strukturu te je čine uvijek iste 2 Grimes Rand, Anne; Kiihne, Robert (2010). „Experts, Evaluators, 1 „Connecting Kids to History with Museums Exhibitions“ (2010), aktivnosti, sudionici su uvijek druga djeca te je sto- and Explorers: Collaborating with Kids“. U: „Connecting Kids to New York History with Museums Exhibitions“, New York https://www.google.hr/books/edition/Connecting_Kids_to_Hi- ga i svako njezino održavanje pomalo specifično. https://www.google.hr/books/edition/Connecting_Kids_to_Hi- story_with_Museum Muzejske radionice u kojima se komunicira, stvara i story_with_Museum 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - D. Sodobni muzejsko-pedagoški pristopi... 146 izložbu, dobi od 4 do 10 godina starosti, različita, pokret, gledanjem, osluškivanjem, eksperimentira- u Europi u kamenom dobu“, a posebna tema koja potrebno je u prvom redu pravilno odabrati temu, njem. Pojedina djeca obavljaju određenu aktivnost je uklopljena u izložbu nosi naziv „Iskopaj i istraži“ a zatim stvoriti prostor u kojem izlošci i didaktički duže vremena te se vole posvetiti zadatku sve do koja omogućava djeci razumijevanje načina na materijali potiču na aktivno istraživanje, stvaranje i konačnog otkrivanja, no, veliki broj djece ubrzano koji znanstvenici otkrivaju i istražuju prošlost Ze- kreativno izražavanje, čime se djeci omogućuje da prelazi od jednog do drugog sadržaja, užurbano mlje. Izloženi eksponati prikazani su u slikovitom postanu autori vlastitog muzejskog iskustva.3 Kada otkrivaju jednu pa drugu informaciju, kao da su u kontekstu koji djecu potiče na razmišljanje i istra- dijete istražuje u izložbenom prostoru i donosi od- potrazi za iskustvom koje je njima najvrjednije, naj- živanje te ih motivira za spoznavanje. Odabrane luke čime će se baviti, kojoj aktivnosti će se ponaj- zanimljivije ili najuzbudljivije te se, nakon obilaska teme su povezane te djecu upoznaju s razvojem više posvetiti, zapravo stječe kontrolu, shvaća da svih aktivnosti, često tome vraćaju. života na Zemlji, a u izložbenom prostoru djeca ima izbor, i na taj način svojom osobnošću mijenja stječu različite vještine, uspoređuju današnji svi- izložbu, prilagođava je sebi, svojoj intuiciji i svojim jet s onim u prošlosti, život današnjeg čovjeka sa potrebama. Krenulo se od odabira izložbenih tema Didaktička izložba od sedam životom pračovjeka. Kroz usporedbu, doživljaj i is- i aktivnosti za koje se tijekom dugog rada s djecom zanimljivih priča traživanje, djeca osvještavaju promjenu i shvaćaju utvrdilo da su zanimljive gotovo svima. Jer, kroz da prošlost koju je potrebno istražiti skriva brojne duži vremenski period, tijekom rada s određenim Prva didaktička izložba krapinskog muzeja na- tajne, drugačija i neobična bića. Olakotna okolnost skupinama djece u sklopu različitih edukativnih mijenjena isključivo djeci nazvana je „Vijesti iz pra- prilikom odabira tema koje će se predstaviti jest programa, uočavaju se najčešće reakcije na od- povijesti“. Osnovna namjera je bila predstaviti djeci činjenica da kod djece već postoji poveći interes ređene predmete i slični doživljaji pojedinih priča. različite, zanimljive prapovijesne teme na slikovit i za prapovijesne teme. Djecu privlači istraživanje Uočava se nit koja povezuje djecu određene dobi, interaktivan način. Izložba je podijeljena na 7 ma- drugačijeg, skrivenog svijeta, među kojima su di- nit koja povezuje mirne istraživače od razigranih njih cjelina, a započinje pitanjima s kojima se djeca nosauri svakako najpopularniji, o čemu svjedoče istraživača. Iako je svako dijete različito, upravo te susreću prije samoga ulaska u izložbeni prostor. brojni animirani filmovi, slikovnice i dječje igračke niti koje spajaju ciljanu publiku, odredile su sadržaj Na taj način im se želi probuditi znatiželja i želja na tu temu. Vezano uz prethodno rečeno, izložba izložbe i način izlaganja. Prilikom izrade koncep- za pronalaskom odgovora na postavljena pitanja. cije izložbe za djecu, potrebno je koristiti znanje o Susret s prvom temom „Neobična bića paleozoika“ „Vijesti iz prapovijesti“ realizirana je na način da načinu na koji djeca uče, a koje započinje željom. djecu upoznaje s prvim životinjama i biljkama na se vodilo računa i o prethodnom znanju djece koja Dječja želja za učenjem počiva na radoznalosti koja Zemlji. Zatim slijede „Strašni gmazovi mezozoi- dolaze na izložbu. Naravno, to znanje varira, ali je proizlaze iz njihove slobodne i zaigrane prirode, a ka“ koja otkriva zašto su dinosauri tako zanimljivi. iskustvo pokazalo da se brojna djeca od najranije tu znatiželju je za određene teme potrebno pro- Predstavljeni su i „Novi sisavci kenozoika“, tema dobi upoznaju sa temama koje obrađuju prapo- buditi. Za razliku od odraslih, djeca do znanja po- koja prikazuje kako su izgledali prvi konji, prve vijesni živi svijet (dinosauri, Megalodon, vulkani, najviše dolaze kroz otkrivanje koje se događa kroz zvijeri i prvi kitovi. „Razvoj čovjeka“ je cjelina koja minerali, fosili, pračovjek). U skladu s time, bilo je djeci prikazuje kako su živjeli i izgledali najstariji potrebno njima već poznate informacije predsta- 3 „Connecting Kids to History with Museums Exhibitions“ (2010) preci čovjeka, a posebno je prikazana i tema „Ne- viti na drugačiji način te poznatom pridodati ne- , New York andertalac – krapinski pračovjek na Hušnjakovu“. što novo, nedavno otkriveno, što nisu imali prilike https://www.google.hr/books/edition/Connecting_Kids_to_Hi- story_with_Museum Priča završava prikazom života „Modernog čovjeka vidjeti i doživjeti. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - D. Sodobni muzejsko-pedagoški pristopi... 147 ugodna, neformalna i šarena kako bi potaknula maštu i kreativnost djece. Tekstualni sadržaji pisani su velikim štampanim slovima, jasni su, jednostav- ni i zanimljivi, no uzimajući u obzir i djecu koja uslijed velikog interesa za određene teme pamte i najkompliciranije riječi, svaka izložbena cjelina u određenoj mjeri sadrži nazive i pojmove koji su naizgled kompleksni (nazivi za geološka razdoblja, vrste dinosaura, prakonja, ljudskih predaka), ali ih pojedina djeca s lakoćom usvajaju. Općenito govoreći, sadržaj izložbe je prila- gođen sposobnostima učenja djece. Pri tome je potrebno znati da djeca nisu umanjene verzije odraslih te da se njihovo poimanje stvarnosti u osnovi razlikuje od poimanja odraslog čovjeka.4 Izdvojene su najneobičnije činjenice, intrigantne spoznaje i informacije koje lako ostaju u sjećanju. Mladi posjetitelji izložbe mogu iskopavati repli- ke fosilnih kostura u pješčaniku, primiti u ruke i proučiti originalne minerale, na interaktivan način povezati lubanje s licima naših predaka, zaviriti u Foto 2. „Strašni gmazovi mezozoika“ – dio postava izložbe „vijesti iz prapovijesti“, arhiva MKN kutije i ladice te otkriti i dodirnuti različite fosile. Tu su i kosti dinosaura, impresivni 3D modeli le- Interakcija bez ekrana i multimedije Prilikom izrade idejne koncepcije izložbe, namjera tećeg gmaza roda Dimorphodon i prapovijesnog je bila osmisliti prostor istraživanja i učenja koji bi divovskog vretenca roda Meganeura koji se može Izložba za djecu „Vijesti iz prapovijesti“ počiva bio pomalo u retro stilu, stoga su umjesto nabave usporediti s izloženim vretencem iz modernog na principu „otvori, zaviri, iskopaj, istraži, dodirni, touch screen- ova , za izložbu osmišljeni i izrađeni doba. Za izložbu je nabavljena i replika lubanje osluhni, izradi“, ali bez korištenja ekrana i multime- raznovrsni didaktički postamenti od prirodnih ma- dinosaura Pachycephalosaurus wyomingensis, a tu dije. Bilo je potrebno detaljno osmisliti edukativne terijala, dimenzijama prilagođeni djeci predškolske su i brojne druge replike kostiju praživotinja poput sadržaje i aktivnosti koje će zainteresirati i zadr- dobi i nižih razreda osnovne škole koji omoguću- nosoroga i špiljskog medvjeda te neandertalaca. žati pažnju djece koja su, nažalost, od rane dobi ju da su izlošci nadohvat ruke. Velika pažnja po- naviknuta na ekrane o čijim štetnim utjecajima i svećena je i grafičkom dizajnu te je svaka cjelina 4 Ringel, Gail (2005). Designing Exhibits for Kids: What Are We posljedicama korištenja svakodnevno svjedočimo. predstavljena slikovitim ilustracijama, grafika je Thinking?, Boston Children‘s Museum 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - D. Sodobni muzejsko-pedagoški pristopi... 148 Veliku pažnju privlači i znatiželju i maštu, a različiti didaktički sadržaji po- rekonstrukcija špilje u tiču djecu na istraživanje rukama, očima i ušima. kojoj se na krznenom Izložbeni prostor su od prosinca 2023. do travnja naslonjaču mogu po- 2024. godine posjetila brojna djeca, a njihove re- slušati zvukove priro- akcije su pokazale da su ciljevi izložbe „Vijesti iz de kakvi su prije više prapovijesti“ postignuti. I bez korištenja ekrana i od 100.000 godina multimedije, djeca su s velikim zanimanjem istra- okruživali neandertal- živala predmete te su se uključila u sve ponuđene ce. Osim iskopavanja aktivnosti. U izložbenom prostoru koji je uređen replike kostura kojoj u prostoriji od svega 60 m2, obitelji s djecom su se prethodi upoznavanje bez pratnje vodiča u prosjeku zadržavala i preko 40 s geološkim alatom i minuta, što je najbolji pokazatelj dječjeg interesa i opremom, djeca na angažmana. Cilj izložbe je postignut jer su je djeca izložbi imaju priliku uistinu doživjela kao prostor istraživanja, učenja i izraditi malo koplje igre, kao mjesto koje je osmišljeno baš za njih. korištenjem alatke koja je izrađene od originalne vulkanske Izložba za najmlađe, publikacija za stijene tuf kakvu su njihovu pratnju koristili i neandertalci. Imajući u vidu da djeca mlađeg uzrasta dolaze Tu su i umjetna u pratnji odraslih, autorica izložbe je osmislila i koža i umjetno krzno publikaciju istoimenog naziva koja je namijenjena te drvena igla i rafija širokoj publici. Publikacija „Vijesti iz prapovijesti“ pa se djeca mogu oku- napravljena je u formi novina što joj daje određenu šati i u prapovijesnom atraktivnost, a sadrži članke o najnovijim znan- načinu šivanja. Poseb- stvenim otkrićima iz područja paleontologije, ge- nu pažnju privlači i set ologije i arheologije, intervjue sa znanstvenicima za prapovijesni način i stručnjacima za dinosaure, mamute, amonite, paljenja vatre trlja- mikrofosile i minerale te zanimljivosti i zabavne njem i trenjem drveta sadržaje poput križaljke, recepta za desert iz kame- te igra s kamenčićima. nog doba i humora. Na taj način se u izložbenom Cjelokupna atmosfe- prostoru angažiraju i odrasli, a pokazalo se da pu- Foto 3. „Iskopaj i istraži“ - dio postava izložbe „vijesti iz prapovijesti“, arhiva MKN ra izložbe budi dječju blikaciju prelistavaju i čitaju najčešće dok su djeca 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - D. Sodobni muzejsko-pedagoški pristopi... 149 na izložbi zaokupljena aktivnostima koje traju duže siti da u izložbenom prostoru djeca mogu slijediti mostalno, bez pomoći odrasle osobe. Na taj način vremena, poput iskopavanja fosilnog kostura u vlastitu intuiciju, mogu birati aktivnosti kojima će stječu samopouzdanje i uistinu mogu izložbu do- pješčaniku ili izrađivanju koplja. Potrebno je nagla- se baviti, a sve što im se nudi mogu napraviti sa- živjeti na način „to je baš za mene!“. Literatura: Ringel, Gail (2005). Designing Exhibits for Kids: What Are We Thinking?, Boston Children‘s Museum „Connecting Kids to History with Museums Exhibitions“ (2010). Ur: D. Lynn McRainey and John Russick, Routledge, New York https://www.google.hr/books/edition/Connecting_Kids_to_History_with_Museum Kalumpahaiti, Kanpat (2017). The Exploration of Graphic Design Methods: Case Study on the Science Museum Exhibition for Children. U: International (Humanities, Social Sciences and Arts), Volume 10, Number 4 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - D. Sodobni muzejsko-pedagoški pristopi... 150 Muzejska slikovnica Ko to gricka? / Picture book Who‘s been nibbling? Tatjana Ljubojević, muzerjski edukator Muzej vojvodine Novi Sad tatjana.ljubojevic@muzejvojvodine.org.rs Sažetak: Slikovnica Ko to gricka? je prva publikacija Muzeja Vojvodine napisana u stihu i rimi. Uz zanimljive ilustracije i šarmantan tekst, deca će saznati od kojih materijala su muzejski predmeti i ko ih oštećuje. Slikovnice su važan deo odrastanja svakog deteta. Povezujući ilustracije sa stihovima oni postavljaju pitanja, dobijaju odgovore i uče, razvijaju istraživački duh i ljubav prema kulturi, muzejima, ali i pisanoj reči. Zbog toga je ovakva slikovnica idealna prva muzejska literatura za decu, koju mogu da koriste u muzeju, ali i kod kuće, u vrtiću ili školi. Akcenat je na razvijanju svesti o značaju zaštite i očuvanja kulturnog nasleđa. Abstract: Picture book Who‘s been nibbling? is the first publication of the Museum of Vojvodina written in verse and rhyme. With interesting illustrations and charming text, children will find out what materials museum objects are made of and who damages them. Picture books are an important part of childhood. Children connect the illustrations with the read text, ask questions, get answers and learn, develop a spirit of inquiry and a love for culture, museums, and the written word. This is why this kind of picture book is the ideal first museum literature for children, which they can use in the museum, but also at home, in kindergarten or school. The emphasis is on developing awareness of the importance of protecting and preserving cultural heritage. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - D. Sodobni muzejsko-pedagoški pristopi... 151 Muzejski migatlon – športno obarvani programi v slovenskem šolskem muzeju / Museum Movathlon – sports-themed programmes at the Slovenian School Museum Mateja Pušnik, Slovenski šolski muzej mateja.pusnik@solskimuzej.si Povzetek: Prvi pedagoški program Slovenskega šolskega muzeja, tesno povezan s športom, oziroma telovadbo, je učna ura Zdrav duh v zdravem telesu, ki je nastala ob razstavi Umetnost, šport in dediščina leta 2017. Ko je Muzej športa februarja 2022 postal organizacijska enota Slovenskega šolskega muzeja, je poleg učne ure nastalo več športno obarvanih programov, ki jih v članku predstavljamo: aktivno vodstvo po razstavi Zbiramo, raziskujemo, obujamo. Športna dediščina in Muzej športa, delavnica Muzejski migatlon in drop-in delavnica Vaje iz športno-vzgojnega kartona. Abstract: The first pedagogical programme of the Slovenian School Museum closely related to sport or exercise is the old school lesson „A healthy mind in a healthy body“. It was designed for the exhibition Art, Sport and Heritage in 2017. When the Sports Museum became an organisational unit of the Slovenian School Museum in February 2022, several other sports-themed programmes presented in this article were created: an active guided tour of the exhibition Collecting, researching, reviving. Sports Heritage and the Sports Museum, a Museum Movathlon workshop and a drop-in workshop Exercises from the Sports Educational Chart. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - D. Sodobni muzejsko-pedagoški pristopi... 152 Šola in šport Prevc sta pripravila scenarij za učno Telovadba, vežemo s šolstvom, kjer je to smiselno. Muzej oziroma učno uro Zdrav duh v zdravem telesu, kot športa je pripravil razstavo z naslovom Zbiramo, Šola in šport sta sicer dve precej različni temi, se je program takrat imenoval. Nastal je leta 2017 raziskujemo, obujamo. Športna dediščina in Muzej ki ju je mogoče povezati v skupno točko učnega ob posvetu in razstavi z naslovom Umetnost, šport športa (Zbiramo, raziskujemo …, 2022), ki bo v predmeta športne vzgoje, oz. športa, kot se pred- in dediščina (Ribarič, 2020). prostorih Slovenskega šolskega muzeja na ogled met v učnih načrtih imenuje od leta 2013 (Ribarič, predvidoma do konca leta 2024. V sodelovanju s 2023). V Slovenskem šolskem muzeju smo se s Ko je bila februarja 2022 dejavnost Muzeja Slovenskim šolskim muzejem so ob razstavi nastali temo telovadbe intenzivno ukvarjali ob pripravi športa prenesena v Slovenski šolski muzej (Curk, različni programi, predvsem za osnovnošolce, ki so vsebine ene od štirinajstih učnih ur. Muzejska ku- Hakl Saje, Šafarič, 2023), je bila to spodbuda, da najštevilčnejši obiskovalci muzeja. stosinja Mateja Ribarič in zunanji sodelavec Matej se ponovno lotimo raziskovanja športa in ga po- Aktivno vodstvo po razstavi Zbiramo, raziskujemo, obujamo. Športna dediščina in Muzej športa Razstava z muzejskimi predmeti in gradivom predstavlja razvoj različnih športnih področij, do- sežke slovenskih športnikov in dosedanje delova- nje Muzeja športa. Na razstavi ni bilo predvidenih interaktivov ali drugih dopolnitev za otroke. Raz- stavo sestavljajo muzejskih predmeti, fotografije in besedila. Predvsem otroci morajo biti ob ogle- du čim bolj aktivno vključeni, zato smo oblikova- li vodstvo, kjer so povabljeni, da sami opazujejo razstavljene predmete in o njih razmišljajo. Ogled razstave tako bolj sledi ideji muzeja kot foruma, kjer se izmenjujejo mnenja in obiskovalci niso zgolj pasivni sprejemniki informacij (Byszewski, 2003). Pred začetkom ogleda vsak otrok izvleče listek z napisanim pridevnikom (primeri so staro, poško- dovano, dragoceno, tipično slovensko). Njegova naloga je, da na razstavi najde predmet, ki najbolje prikaže pridevnik in da razmisli, zakaj ga je izbral. Slika 1: Zdrav duh v zdravem telesu, foto Andrej Peunik. Ko vsi udeleženci odložijo listke s pridevniki ob 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - D. Sodobni muzejsko-pedagoški pristopi... 153 predmete, vodič začne vodstvo po razstavi z vklju- čevanjem učencev. Ustavi se pri izbranih predme- tih, kjer učenci dobijo priložnost, da izrazijo svoje mnenje. Ne išče se pravilnih in nepravilnih odgo- vorov, temveč se spodbuja različne interpretacije enakih pridevnikov ali predmetov. Tako je besedo „zapleten“ nekdo uporabil za predmet, ki ga ni razumel, drug pa za mrežasto prepleteno sabljaško masko. Vodičeva naloga je, da izbrane predmete razloži, vodi pogovor in dodaja informacije, ki so potrebne za razumevanje razstave ali posamezne- ga predmeta ter da udeležence spodbudi k izra- žanju lastnega mnenja, dialogu in interpretaciji (Byszewski, 2003). Večina udeležencev aktivnega vodstva po razstavi so bili učenci 2. triade osnovne šole, za katere se je prilagoditev v aktivno vodstvo izkazala za ustrezno. V večini so bili otroci motivi- rani pri iskanju ustreznega predmeta in podajanju svojega mnenja. Časovno trajanje vodenja je mogoče prilagoditi na 30 do 60 minut glede na želje obiskovalcev in kombinacijo z ostalimi programi v muzeju. Za Slika 2: Učna ura Telovadba, foto Gregor Gobec. skupine, ki so imele na voljo polnih 60 minut, smo pripravili tudi možnost udeležbe na delavnici. pe: gimnastika, kolesarstvo, atletika, težka atletika, šnim znanjem ter aktualnim dogajanjem v športu. vodni športi, drsanje in hokej na ledu, smučanje, Učenci s kvizom ponovijo, kar so slišali na kratkem planinstvo in plezanje, igre z žogo, tenis, namizni vodstvu po razstavi, in izvedo še kaj novega na Delavnica Muzejski migatlon tenis, balinanje in kegljanje. temo športa. Druga naloga je pantomima, kjer Drug del predstavlja delavnica, na kateri se prav tako ponovijo nekatere pojme z razstave Delavnica je primerna za 2. in 3. triado osnovne obiskovalci razdelijo na 3 do 5 skupin in se pome- (npr. težka atletika) in poznane termine, povezane šole, za srednješolce in študente. Traja 60 minut rijo v različnih nalogah. Udeleženci morajo upo- s športom (npr. rumeni karton, navijaški šal). Pri in je razdeljena na dva dela. V prvem delu vodič rabiti svoje znanje, pokazati gibalne spretnosti in tej nalogi morajo poleg znanja uporabiti tudi svo- obiskovalce popelje po razstavi in jim predstavi sodelovati kot uigrana ekipa. Prva naloga je kviz, jo iznajdljivost in se izraziti s telesom ter mimiko. osnovni koncept razstave ter izpostavljene sklo- povezan s slišanim na vodenju po razstavi in splo- Tretja naloga je povsem športna in preizkuša eno 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - D. Sodobni muzejsko-pedagoški pristopi... 154 od šestih glavnih gibalnih sposobnosti človeka - nju učnih načrtov in sokolske telovadbe. Predmet skladno s šolsko zakonodajo voditi vse slovenske natančnost (Pistotnik, 2017). Četrta naloga poleg „telovadba in otroške igre“ se je s spremembo v osnovne in srednje šole za tiste učence in dijake, gibalne spretnosti, tokrat sposobnosti koordina- učnem načrtu leta 1932 preimenoval v „telovad- od katerih pridobijo pisno soglasje“ (Kovač, Jurak, cije in hitrosti, zahteva tudi dobro sodelovanje. bo po sokolskem sistemu“, a vadbena snov se ni Starc, Leskošek, Strel, 2011, str. 13). Obiskovalci Člani skupine si kot štafeto predajajo majico, ki spremenila. Šolska telovadba se je povezovala s delavnice se lahko preizkusijo v štirih od enajstih jo mora vsak udeleženec obleči. Ko je oblečen telovadbo v društvih Sokola Kraljevine Jugoslavije. vaj in meritev: dotikanje plošče z roko, skok v da- zadnji član ekipe, je igra za skupino končana. Naj- Udeleženci pri učni uri izvajajo telesne vaje in igre ljino z mesta, dviganje trupa in predklon na klopci hitrejši si seveda priborijo največ dodatnih točk. po sokolskem sistemu: redovne vaje (pravilna stoja (Strel, 2011). Poleg tega rešijo kratek delovni list z Na koncu se razglasi zmagovalno ekipo z največ telesa, nastop v vrstah, hoja in tekanje v vrsti) ter vprašanji, kaj športno vzgojni karton sploh je in kaj točkami, še vedno pa v olimpijskem duhu velja: proste vaje (okretanje na levo in desno, poskok), z njim preverjamo. Pomembno je sodelovati, ne zmagati. Namen de- program pa se zaključi z otroško igro. (Prevc, Ri- lavnice je, da so učenci med programom aktivni, barič, 2017). Največje zanimanje je delavnica požela pri od- motivirani, da si skozi igro zapomnijo vsaj nekaj raslih obiskovalcih, ki so se z veseljem preizkusili novih pojmov ter nenazadnje, da imajo z obiskom Poleg spoznavanja poteka pouka nekoč so učni vsaj v eni aktivnosti in so jim vaje verjetno zbudi- muzeja dobro izkušnjo. Izkušnja muzeja, ki ni le cilji programa: spretnost in gotovost v gibih, raz- le tudi nekaj nostalgije. Šoloobvezni otroci pa so dolgočasna zgradba, kjer vlada tišina, je pred- vijanje odločnosti, samozavesti ter vzdrževanje dejavnosti prepoznali kot nekaj, „kar poznajo že vsem za mlajše otroke zelo pomembna. Z njo se duševnega in telesnega zdravja, navajanje na do- iz šole“. gradi spoznanje, da sodobni muzeji nudijo pester stojno in lepo vedenje (Pedagoški programi …, izobraževalni program, ki je lahko tudi zabaven 2023). Športno-vzgojni karton je pomemben vir in- in zanimiv. formacij o tem, kako se spreminjajo gibalne spo- Delavnica Vaje iz športno-vzgojnega kartona sobnosti otrok. Tako je bil po epidemiji covid-19 Vodstvo in delavnico večina skupin v Sloven- Drop-in delavnico so pripravili v Muzeju športa ključen vir, ki je za leto 2020 pokazal upad vseh skem šolskem muzeju kombinira z obiskom stare in je primerna za dneve odprtih vrat v muzeju in gibalnih sposobnosti tako pri dekletih kot dečkih učne ure. Učitelji lahko izbirajo med 14 različnimi festivalske prireditve, kjer se obiskovalci pridružijo (Upad gibalne …, 2020). Vemo, da primerno gi- vsebinami učnih ur, med katerimi je tudi v uvodu delavnici ob različnem času ter se aktivnosti loti- banje pripomore k boljšemu splošnemu zdravju omenjena učna ura Telovadba, ki jo v Slovenskem jo v različnem zaporedju. Tematsko se delavnica in počutju, za učence pa je pomembno tudi zato, šolskem muzeju izvajamo že od leta 2017. navezuje na vaje iz športno-vzgojnega kartona. ker vpliva na razvoj možganov in miselne procese. „Športnovzgojni karton je v širšem smislu central- (Intenzivni pouk …). Zadostna količina gibanja ni informacijski sistem, razvit v Sloveniji med leti torej pripomore k boljšemu učenju in pomnjenju Učna ura Telovadba 1969 in 1989, s katerim spremljamo in ovrednoti- pri različnih učnih predmetih, zato lahko skle- mo vsakoletne spremembe v telesni zmogljivosti pamo, da bosta šola in šport (v širšem smislu in Učna ura je postavljena v leto 1932 v čas Kralje- šolajočih se otrok in mladine, starih od 6. do 19. tudi kot učni predmet) še dolgo tesno povezana vine Jugoslavije in je oblikovana po takratnih so- let. V ožjem smislu ga opredeljujemo kot obve- ter da ostajata zanimivi temi nadaljnjih raziskav kolskih načelih telovadbe. Nastala je ob preučeva- zno podatkovno zbirko, ki jo morajo od leta 1996 in debat. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - D. Sodobni muzejsko-pedagoški pristopi... 155 Zaključek področji učencem znani iz njihovega vsakdanjega pedagoškimi programi želimo v Slovenskem šol- življenja. Prav tako postaja vse bolj pomembna skem muzeju in enoti Muzeja športa spodbuditi Povezovanje šolstva in športa je hvaležna tema promocija gibanja predvsem med mlajšimi, saj re- zanimanje za dediščino športa ter zavedanje, da za pripravo pedagoških programov, saj sta obe zultati športno-vzgojnega kartona kažejo na upad je gibanje človekova osnovna potreba, ki vpliva gibalnih sposobnosti pri otrocih. Z razstavami in na boljše zdravje in počutje. Literatura Byszewski, J. (2003). Drugačen muzej. Ljubljana: Skupnost muzejev Slovenije. Curk, T., Hakl Saje, M., Šafarič, A. (2023). Muzej športa. Tek na dolge proge. Ljubljana: Slovenski šolski muzej. Intenzivni pouk športne vzgoje in učenje gibalnih spretnosti. https://www.slofit.org/Portals/0/Vsebina/Hudo_dobre_igre_projekt_JoyMVPA_manj%C5%A1a.pdf?ver=2022-10-05-110914-760 (2. 4. 2024). Kovač, M., Jurak G., Starc G., Leskošek B., Strel J. (2011), Športnovzgojni karton. Diagnostika in ovrednotenje telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine v Sloveniji, Ljubljana: Fakulteta za šport. Pedagoški programi v šolskem letu 2023/24 (2023). Ljubljana: Slovenski šolski muzej. Prevc, M., Ribarič, M. (2017). „Zdrav duh v zdravem telesu!“. Učna ura telovadbe (scenarij učne ure). Pistotnik B. (2017). Osnove gibanja v športu. Osnove gibalne izobrazbe. Ljubljana: Fakulteta za šport. Ribarič, M. (2020). Učna ura „Zdrav duh v zdravem telesu“ in telovadba v šoli na Slovenskem skozi zgodovino. Šolska kronika, 29, št. 3, str. 488-502. Ribarič, M. (2023). Od telovadbe do športa. Šolska telovadba na slovenskem skozi čas. Ljubljana: Slovenski šolski muzej. Strel J. (2011), Športnovzgojni karton. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. Upad gibalne učinkovitosti in naraščanje debelosti slovenskih otrok po razglasitvi epidemije COVID- 19 (2020). https://www.slofit.org/Portals/0/Clanki/COVID-19_razvoj_otrok. pdf?ver=2020-09-24-105108-370 (2. 4. 2024). Zbiramo, raziskujemo, obujamo. Športna dediščina in Muzej športa (2022). Ljubljana: Slovenski šolski muzej. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - D. Sodobni muzejsko-pedagoški pristopi... 156 Od telovadbe do športa. Šolska telovadba na Slovenskem skozi čas. Občasna razstava Slovenskega šolskega muzeja / From exercise to sports. School gymnastics in Slovenia through time. Temporary exhibition of the Slovenian School Museum Mateja Ribarič, muzejska svetnica, Slovenski šolski muzej mateja.ribaric@solskimuzej.si Povzetek: S postavitvijo občasne razstave SŠM izpostavlja vse večji problem nezdravega okolja, v katerem so zlasti mladi izpostavljeni boleznim sodobne družbe, ki je izgubila stik z naravo. Vse to se odraža tudi v šoli, predvsem se slabšajo gibalne sposobnosti učencev. Na občasni razstavi je pogled zato najprej usmerjen v preteklost in v razmere, v katerih so začeli telovaditi mladi, ko je bila telovadba prvič uvedena v šolski predmetnik leta 1869. Ime učnega predmeta se je skozi zgodovino spreminjalo: telovadba, telovadba po sokolskem sistemu, telesna vzgoja, športna vzgoja in šport. Razstava je glede na spremembo imena razdeljena na štiri obdobja. V zadnjem obdobju od leta 1991 dalje smo izpostavili problematiko, ki se je po covidu še poglobila. Šola in šport imata zelo pomembno vzgojno nalogo pri spodbujanju učencev k aktivnemu življenjskemu slogu. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - D. Sodobni muzejsko-pedagoški pristopi... 157 Abstract: By setting up a temporary exhibition, the SŠM highlights the growing problem of an unhealthy environment in which young people in particular are exposed to the diseases of modern society, which has lost touch with nature. All this is also reflected in school, especially the motor skills of pupils are deteriorating. At the temporary exhibition, the view is therefore first focused on the past and on the conditions in which young people began to exercise when gymnastics was first introduced to the school curriculum in 1869. The name of the subject has changed throughout history: exercise, gymnastics, physical education and sports. According to the name change, the exhibition is divided into four periods. In the last period since 1991, we have highlighted issues that have worsened since COVID. School and sport have a very important educational task in encouraging pupils to lead an active lifestyle. Uvod V raziskavi za razstavo nas je zanimalo, kako se be po sokolskem sistemu iz leta 1932 - Zdrav duh je razvijal učni predmet skozi zgodovino za lažje v zdravem telesu, delavnica Stare otroške igre in Človek je rojen za gibanje. Raziskave telesnih razumevanje položaja športa v šoli danes in izzivov vodstva prilagojena starostni skupini. značilnosti in gibalnih sposobnosti otrok poudarja- v prihodnosti. jo pomen gibanja kot enega od dejavnikov zdrav- Razstava obsega čas od uvedbe telovadbe v ja. Nevrofiziologi v zadnjem času ugotavljajo, da učne načrte osnovnih šol leta 1869 pa vse do da- Vsebina razstave je vse več razvojnih motenj (težave s pomnjenjem nes. Ime učnega predmeta se je skozi zgodovino gradiva, pomanjkanje zbranosti, motnje govora spreminjalo (1869 - telovadba, 1932 - telovadba Potreba po gibanju in telesni dejavnosti je …) kot posledica gibalne nedejavnosti. Vse več po sokolskem sistemu, 1945 –fizkultura, 1950 - te- osnovna človekova potreba. Že v antični Grčiji otrok ima čezmerno telesno težo, tudi gibalne lesna vzgoja, 1996 - športna vzgoja, 2013- šport). so imeli to dejavnost za nepogrešljiv del šolske- sposobnosti se iz generacije v generacijo slabša- Poimenovanju smo sledili prek učnih načrtov, ga pouka, prosvetljenstvo konec 18. stol. pa jo jo. Vzroke lahko iščemo v spremenjenem načinu predmetnikov in spričeval v posameznih obdobjih. je začelo šteti za nujno sestavino splošne vzgoje. življenja, vse manj otrok se igra zunaj na igriščih, Včasih so se lahko razlikovala tudi glede na šolsko Uvajanje telesne vadbe oz. telovadbe ali ponekod v naravi, vse več jih preživi v sedečem načinu ži- zakonodajo. Razstavljeni so učni načrti, knjižno gimnastike se je na Slovenskem začelo najprej v vljenja ob sodobni tehnologiji v virtualnih sveto- gradivo in predvsem fotografije. Razstava je glede društvih, šele potem v šolah. Telovadba je imela vih. S covidom-19 in dvoletno socialno izolacijo na spremembo imena razdeljena na štiri obdobja. dvojni namen: podpirati telesni razvoj in zdravje so se razmere še poslabšale. Šolska in zdravstvena otrok, na splošno gledano pa vzgajati njihov zna- stroka ugotavljata negativne vplive na zdravje in Ker smo želeli bolj dinamično postavitev raz- čaj in osebnost. Športno udejstvovanje je ena od življenje mladih.., zato imata šola in šport danes stave, saj je namenjena kot gostujoča razstava na dejavnosti, ki lahko pripomore k razvoju značajskih zelo pomembno vzgojno nalogo pri spodbujanju šolah, si je oblikovalec Marjan Javoršek zamislil in deloma tudi intelektualnih vrlin. učencev k aktivnemu življenjskemu slogu. Mlade štiri stolpe v obliki kock (za vsako obdobje 6 kock je potrebno izobraževati in vzgajati v tej smeri, da v velikosti 0,5 m). Obiskovalci tudi pri ogledu raz- Telovadba: 1869 – 1918 se lahko tudi s športom koristno preživlja prosti stave skrbijo za telesno aktivnost, če želijo videti (Avstro Ogrska) čas. S tem pa poskrbimo za zdrav slog življenja in zapise in fotografije na vseh kockah. Ob razstavi ne dopustimo negativnim vplivom okolja, da nas je izšla zloženka z vsebino razstave. Za šole smo Telovadba je bila v predmetnik osnovne šole posrkajo vase. pripravili pedagoški program - Učna ura telovad- prvič uvedena s tretjim avstrijskim državnim ljud- 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - D. Sodobni muzejsko-pedagoški pristopi... 158 skošolskim zakonom leta 1869. Že leta 1849 so di- škofijski zasebni gimnaziji v jaki gimnazij telovadbo lahko izbrali kot neobvezni Šentvidu nad Ljubljano. predmet. Ker pa šole niso imele ne primernih telo- vadnih prostorov ne telovadnih učiteljev, prav tako Na osnovnih šolah so se ni bilo primernega telovadnega učnega načrta, so najprej telovadnice veselili v učenci telovadili neredno ali sploh ne. Kot redni II. deški ljudski šoli v Ljublja- učni predmet so telovadbo v gimnazije začeli uva- ni leta 1876, nato v Krškem jati v šolskem letu 1909/10, na realkah in učiteljiščih 1878. Do leta 1914 je bilo na pa so jo kot obvezni predmet uvedli že leta 1871. celotnem slovenskem naro- Učni smotri telovadbe so bili v vseh vrstah ljud- dnem ozemlju 59 telovadnic. skih šol bolj ali manj isti: krepitev telesa in duha, Večji del ljudskih šol je že ljubezen do reda, samozaupanje. Vendar pa telo- zgodaj imel letna telovadišča, vadba ni bila enakovreden šolski predmet, v pred- kjer so lahko telovadili samo metniku je bila na zadnjem mestu. V 1. razredu so ob lepem vremenu. Najpogo- imeli učenci eno uro telovadbe na teden ali sploh steje pa so učenci telovadili nobene, v preostalih razredih pa po eno ali dve kar na šolskem vrtu, ki ga je uri na teden. V učnem načrtu so bile redovne vaje, konec 19. stol. dobila večina proste vaje, opora leže, vaje s palicami, kolebnica šol. za skakanje, nizka greda, lestve, plezalne vaje, vaje Leta 1872 je Janez Zima na bradlji, telovadne igre. napisal prvi učbenik za telo- vadbo, Telovadba v ljudskej Med telesnimi sposobnostmi dečkov in deklic šoli, in vpeljal sistem šolske je vladalo ostro razlikovanje. Nekatere vaje so ve- telovadbe, ki se je ohranil še ljale samo za dečke (deklice niso skakale v poče- dolgo. pu, telovadile na drogu, se dvigale na navpični lestvi, hodile po gredi …). Leta 1883 so dekliško Čeprav so bili starši spr- telovadbo iz učnih načrtov celo izbrisali. Ukrep so va nezaupljivi do novega leta 1901 omilili in dovolili telovadbo za deklice, a predmeta, saj so se bali, da si prostovoljno, če se je prijavilo vsaj 15 učenk. bodo otroci pri telovadbi str- Na Slovenskem so prvo šolsko telovadnico sezi- gali obleko, in so predvsem dali leta 1874, ob na novo zgrajeni realki v Ljubljani. za deklice menili, da so razne vaje nemoralne, je telovadba Najsodobneje opremljeno šolsko telovadnico med otroki postajala vse bolj v začetku 20. stoletja pa so leta 1905 zgradili na priljubljena. Šolarji so najprej 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - D. Sodobni muzejsko-pedagoški pristopi... 159 telovadili v običajnih oblačilih, postopoma pa so v Kraljevska banska uprava dravske banovine S spreminjanjem metod izvajanja vaj in izbiro šolah zahtevali, da dečki telovadijo v kratkih črnih je leta 1938 uvedla enotno telovadno obleko za sredstev se je začel razvijati nov sistem telesne hlačkah in spodnji majici. učence in učenke srednjih šol, učiteljišč in meščan- vzgoje. Vaje so postopoma izbrali tako, da so jih skih šol. Za telovadbo v telovadnici in na letnem učenci sprejeli za svoje in jih izvajali tudi v prostem telovadišču je predpisala telovadno obleko pose- času. Telesna vzgoja in šport sta se začela vsebin- Telovadba po sokolskem sistemu: bej za dečke in posebej za deklice. sko povezovati. 1918–1941 (Med obema vojnama) S prepletom telesne vzgoje in športa se je od Že leta 1920 je ministrstvo za prosveto šolam Telesna vzgoja: 1945–1991 začetka 50. let začela po šolah širiti pestra ponud- zapovedalo izvajanje telovadbe po sokolskem sis- (Socialistična Jugoslavija) ba različnih dejavnosti: temu, vendar se je predmet še vse do leta 1932 v – svobodne in prostočasne/interesne/obšolske predmetniku imenoval telovadba. Z novim učnim Učni predmet telovadba se je preimenoval v dejavnosti (od začetka 50. let), tj. športni krožki načrtom, sprejetim leta 1932, se je preimenoval v telesno vzgojo (od 1945 do 1950 se ponekod upo- kot dopolnjevanje šolske telesne vzgoje: rokomet, „telovadbo po sokolskem sistemu“. Tako je sokol- rabljata dva izraza – telesna vzgoja in fizkultura). košarka, strelski, planinski, atletski, taborniški kro- ski program postal temelj šolskega učnega načrta Šolska telesna vzgoja je na začetku zaostajala za žek, gimnastika, športni dnevi (po letu 1953/54), Kraljevine Jugoslavije za osnovne in meščanske drugimi predmeti. Najprej je bilo treba rešiti pro- smučarski tečaji (po letu 1958), plavalni tečaji (po šole ter gimnazije. Šolska telovadba se je pove- storske težave, zgraditi nove telovadnice in igrišča, letu 1958), šola v naravi (po letu 1958), šolska špor- zovala s telovadbo v društvih Sokola Kraljevine nabaviti potrebno športno opremo in telovadno tna društva, v katerih se je zbrana mladina lahko Jugoslavije. V učnih načrtih v času med vojnama orodje. Prav tako je bilo treba izučiti šolski kader samostojno odločila za športno panogo, s katero ni bilo veliko vsebinskih razlik. Čeprav so dekleta in ga ozavestiti o pomenu telesne vzgoje v šolah. se je želela ukvarjati (od 1953 naprej), množična lahko telovadila, so bili učni načrti za dekleta in Do sprememb je prišlo tudi v učnih načrtih. šolska tekmovanja in manifestacije (spomladanski fante pisani ločeno. Telesna vzgoja je bila vključena v predmetnik vseh in jesenski tek čez drn in strn/kros, štafeta mlado- šol v vseh letih šolanja in je postala obvezna. S sti, v Ljubljani pohod ob žici okupirane Ljubljane Vključevali so redovne vaje (pravilna stoja tele- šolsko reformo so bile ob uvedbi enotne osemle- od leta 1957 naprej ...), športna tekmovanja: šolska, sa, nastop v vrstah, hoja in tekanje v vrsti), proste tne šole 1958. leta zanjo določene v prvih šestih občinska, medobčinska, republiška/državna tek- vaje z orodjem in vaje na orodju, nekatere atletske razredih po tri, v zadnjih razredih pa po dve uri na movanja (telovadni mnogoboj, med dvema ognje- vsebine – skoki, teki in meti, izlete, plesne korake in teden. ma, atletika, odbojka, košarka, rokomet, nogomet, dihalne vaje ter na koncu otroško igro. Učni načrt smučanje, plavanje). je telovadbi odmerjal 2 uri na teden. Od začetnih učnih načrtov, v katerih najdemo Učenci so v krajih, kjer ni bilo šolske telova- redovne vaje, vaje za oblikovanje, vaje za ravnotež- S posebnimi testi so merili telesni razvoj in dnice, lahko vadili v sokolskih telovadnicah in na je, gimnastične vaje, narodne igre in lahko atletiko, zmogljivost učencev. Telesnovzgojni karton se je letnih telovadiščih. Šolska mladina je s t. i. redov- so se pozneje v učni načrt postopoma dodajale v praksi začel uporabljati leta 1970/71, veljati pa nimi vajami sodelovala na vseh večjih sokolskih različne športne panoge, od plavanja, smučanja, je začel že 1. septembra 1969. Meritve za telesno- prireditvah s posebnimi telovadnimi nastopi. iger z žogo, pohodov … vzgojni karton je moral učitelj izvesti vsako leto 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - D. Sodobni muzejsko-pedagoški pristopi... 160 v mesecih aprilu in maju, tako v osnovni šoli kot je začela 1999), je bil leta 1998 sprejet nov učni (250 dijakov, profesorjev, 1x učna ura, 1x vodstvo) v srednji šoli: vitalna kapaciteta in obseg oprsja, načrt za športno vzgojo. Športna vzgoja se izvaja v Vrtec Vodmat Ljubljana: 15. – 1.3.2024 (455 telesna teža in telesna višina, dotikanje plošč z vseh razredih osnovne šole v treh zaokroženih šol- otrok in vzgojiteljic, 3x učna ura, 8x vodstvo, 4 de- roko, skok v daljino z mesta, dviganje nog, vesa v skih obdobjih: prvem, drugem in tretjem triletju. lavnice) zgibi in dviganje trupa, zgibe v mešani vesi, tek in V vsakem triletju šola ponuja tri vrste programov: OŠ Matije Čopa Kranj: 4. – 18.3.2024 (467 učen- hoja na 600 metrov, tek na 30 metrov, tek 4 x 15 obvezen program za vse učence, programe, ki jih cev in učiteljev, 3x učna ura, 17x vodstvo) metrov, tek na 60 metrov. šola mora ponuditi, vključevanje učencev vanje je Fakulteta za šport Ljubljana: 18.3. – 4.4.2024 prostovoljno, ter dodatne programe, ki jih šola lah- (350 študentov, vodstva) Vse do 1975 je bilo v veljavi številčno ocenje- ko ponudi, vključevanje učencev je prostovoljno. OŠ Col: 4. – 11.4.2024 vanje od 1 do 5. Do uvedbe devetletke 1998 so OŠ Otlica: 11.-22.4.2024 telesno vzgojo ocenjevali s tristopenjsko bese- Učenci prvega in drugega triletja imajo tri ure dno oceno (manj uspešno, uspešno, zelo uspešno), športne vzgoje tedensko, učenci tretjega triletja pa Načrtujemo še gostovanja na OŠ Sladki Vrh nato pa spet s petstopenjsko številčno oceno. dve uri. Na petih športnih dnevih in šolah v naravi (27.5.-14.6.), Pedagoški Fakulteti Maribor, OŠ Kun- Leta 1946 je bil ustanovljen Zavod za fizkulturo učitelji izpeljejo del vsebin športne vzgoje. Redni gota (oktober 2024) in na Pedagoški Fakulteti Lju- z enoletnim tečajem, ki je bil zatem preoblikovan del pa morajo učitelji obogatiti tudi z interesnimi bljana (januar 2025). v srednjo fizkulturno šolo. Leta 1953 je bil ustano- dejavnostmi, tekmovanji in nastopi. Šole lahko Ob zaključku gostovanj v Slovenskem šolskem vljen Inštitut, leta 1956 preimenovan v Višjo šolo ponudijo kar nekaj dodatnih programov, kot so: muzeju načrtujemo okroglo mizo o sodobnih iz- telesno vzgojo z višješolskim študijem, leta 1960 program za otroke s posebnimi potrebami, špor- zivih pouka športa. Visoka šola za telesno kulturo z višje in visokošol- tni oddelki, minuta za zdravje, izbirna predmeta skim študijem, ki se je leta 1982 preoblikovala v in športni programi Zlati sonček, Krpan, Ciciban Fakulteto za telesno kulturo. Leta 1990 je fakulteta planinec, Mladi planinec (Ribarič, M., 2023). Pedagoški program ob razstavi spremenila ime v Fakulteto za šport, s tem imenom deluje vse do danes. Vodstva po razstavi so prilagojena različnim Gostovanje razstave po Sloveniji starostnim skupinam (vrtec, osnovna šola, srednja šola, fakulteta). Vrtec: vodstvo po razstavi – otro- Športna vzgoja: 1996, Šport: 2013 Razstava je bila narejena za gostovanja po šo- ci si v vsakem obdobju izberejo eno fotografijo, (Samostojna Slovenija) lah. Prvič nam je uspelo, da z isto razstavo gostuje- jo opišejo, ugotovijo, kakšen šport predstavlja. mo v vrtcu, osnovni šoli, srednji šoli in na fakulteti. Na koncu povedo, kakšen šport je všeč njim. Po Leta 1996 se je spremenilo ime predmeta iz Do sedaj smo izvedli 7 gostovanj na štirih osnovnih kratkem vodstvu sledi delavnica, na kateri se igra- telesne vzgoje v športno vzgojo, leta 2013 pa iz šolah, vrtcu, gimnaziji in fakulteti. Razstavo je do mo stare otroške igre – vlečenje vrvi, gumitvist, športne vzgoje v šport. sedaj obiskalo 1733 obiskovalcev. Abraham ima sedem sinov, ristanc, mačka in miši. OŠ Prežihov Voranc Ljubljana: 9. - 30.11.2023 OŠ, SŠ: prilagojena vodstva in Učna ura telovadbe Na podlagi šolske zakonodaje iz leta 1996, s (211 učencev, učiteljev, 4x učna ura, 4x vodstvo) po sokolskem sistemu iz 1932. katero je bila uvedena devetletka (izvajati pa se Gimnazija Slovenj Gradec: 16.1. – 14.2.2024 Študenti: vodstvo. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - D. Sodobni muzejsko-pedagoški pristopi... 161 Učna ura telovadbe po sokolskem Matija Prevca. Kasneje je začel poučevati to uro proste vaje (okretanje na levo in desno, krčisteza, sistemu iz 1932 „Zdrav duh tudi Matej Hrastar pod imenom Matevž Grom. Oba poskok), program pa se zaključi z otroško igro. Go- v zdravem telesu“ izvajalca učno uro še vedno izvajata v Slovenskem spod učenik uporablja besedišče iz tega obdobja. šolskem muzeju, jo sooblikujeta in vsak ji doda Zakaj smo se odločili za učno uro po sokolskem Učna ura je bila prvič izvedena v okviru Evrop- svoj osebni pečat. Od leta 2017 do 2024 sta jo v vzoru? Sokol je bilo prvo telovadno društvo na skega tedna športa 25. septembra 2017 v Centru muzeju in na gostovanjih odigrala tridesetkrat. Slovenskem, ki je spodbujalo narodno in kulturno kulture Španski borci v Ljubljani. Scenarij učne ure Učna ura je primerna za učence osnovne šole od zavest ter s telovadbo vzgajalo k disciplini telesa je ob pomoči kustosinje Mateje Ribarič pripravil 3. razreda naprej, za dijake, študente in odrasle, in duha. Za obdobje po letu 1918 smo se odločili, Matej Prevc na temelju starih učnih načrtov, učbe- pri tem se scenarij lahko prilagaja zahtevnostni ker telovadba v nobeni slovenski šoli pred razpa- nikov, pedagoške literature in časopisnih člankov, stopnji udeležencev. Učni cilji ure so: spretnost dom Avstro-Ogrske ni zaživela kot enakovreden slikovnih in ustnih virov. Kustosinja Marjetka Bal- in gotovost v gibih, razvijanje odločnosti, samo- učni predmet. Šolska telovadba se je povezovala kovec Debevec je v sodelovanju z Belokranjskim zavesti in vzdrževanje duševnega in telesnega s telovadbo v društvih Sokola Kraljevine Jugosla- muzejem in po vzoru dresov metliškega Sokola zdravja ter navajanje na dostojno in lepo vede- vije. S spremembo v učnem načrtu leta 1932 se je za gospoda učenika priskrbela ustrezen telovadni nje. Pri učni uri se izvajajo telesne vaje in igre po predmet telovadba in otroške igre preimenoval v dres. Izvajalec prve učne ure je bil Matej Prevc, sokolskem sistemu: redovne vaje (pravilna stoja telovadbo po sokolskem sistemu, a vadbena snov ki je nastopil v vlogi gospoda učenika telovadbe telesa, nastop v vrstah, hoja in tekanje v vrsti) ter se ni spremenila (Ribarič, M., 2020). Literatura Doupona Topič, M., (2003). Ženske v športu. V: Telesna vzgoja in šport v preteklosti, Seminar za mentorje zgodovinskih krožkov. Ljubljana: Zveza prijateljev mladine, str. 44–50. Kimovec, M., (2009). Primerjava učnih načrtov športne vzgoje iz leta 1973, 1984 in 1998.Ljubljana: Fakulteta za šport (diplomsko delo). Pavlin, T., (2010). Glasnik novega, zdravega načina življenja. V: Zbornik Fakultete za šport Univerze v Ljubljani 1960–2010. Ljubljana: Fakulteta za šport, str. 11–70. OŠ I Murska Sobota, (2023). Primerjava meritev športnovzgojnega kartona pred epidemijo COVID-19 v letih 2016-2019 in po njej, v letu 2022. Zgodovinska raziskovalna naloga: Šport skozi čas. Murska Sobota: OŠ I Murska Sobota. Pajek, M., (2019). Naše telo je narejeno za gibanje. V: Maja Pajek ur. Gibalna športna dejavnost za zdravo družino: zbornik prispevkov Kongres športa za vse. Ljubljana: Olimpijski komite Slovenije, str. 16-20. Ribarič, M. (2020). Zdrav duh v zdravem telesu. V: Mateja Ribarič ur. Šolska kronika: revija za zgodovino šolstva in vzgoje, 29, št. 3. Ljubljana: Slovenski šolski muzej, str. 488–502. Ribarič, M. (2023). Od telovadbe do športa. Šolska telovadba na Slovenskem skozi čas. Ljubljana: Slovenski šolski muzej, zloženka razstave. Stepišnik, D., (1978). Razvoj šolske telesne vzgoje na Slovenskem. Ljubljana: Slovenski šolski muzej. Elektronski internetni viri Kroflič, R., (2012). https://www2.arnes.si/~rkrofl1/Teksti/sport%20mladih%202012.pdf 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - D. Sodobni muzejsko-pedagoški pristopi... 162 Muzej za zelence / Museum for rookies Ana Čič, kustosinja, pedagoginja, Notranjski muzej Postojna ana.cic@notranjski-muzej.si Povzetek: Notranjski muzej je v sodelovanju z Ljudsko univerzo Postojna pripravil poseben andragoški program, poimenovan Muzej za zelence. Z njim smo vse zainteresirane povabili k aktivnemu sodelovanju pri pripravi muzejske razstave. Pedagoški oddelek muzeja je tako s ciljem, da dobijo obiskovalci konkreten vpogled v delo kustosov, začel s pripravo razstave, katere avtorji bodo obiskovalci sami. Udeleženci programa so si na uvodnem srečanju izbrali temo razstave, si ogledali muzejske prostore in si razdelili vloge. Pod mentorstvom kustosinje pedagoginje pripravljajo omenjeno razstavo, ki bo odprta v okviru Poletno muzejsko noč 2024. V prispevku želim poleg predstavitve ideje in ciljev navedenega programa osvetliti tudi njegove prednosti in slabosti ter razlike med teorijo in prakso pri izvedbi takšnih projektov. Abstract: The Notranjska Museum, in cooperation with the Adult Education Centre Postojna, prepared a unique andragogic program called the Museum for Rookies. With this, we invited all interested parties to actively participate in preparing the museum exhibition. With the intention to give visitors a concrete insight into the curators’ work, the museum’s pedagogical department started preparing an exhibition, the authors of which will be the visitors themselves. The program participants chose the exhibition theme at the introductory meeting, toured the museum premises, and divided roles. Under the mentorship of the curator educator, they are preparing the exhibition mentioned above, which will be opened as part of the Museum Summer Night 2024. In addition to presenting the idea and goals of the mentioned program, I also want to shed light on its strengths and weaknesses and the differences between theory and practice in implementing this kind of project. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - D. Sodobni muzejsko-pedagoški pristopi... 163 Zakaj Muzej za zelence? V letu 2023 je na pedagoško andragoški od- delek Notranjskega muzeja prišla pobuda Ljud- ske univerze Postojna, o oblikovanju skupnega andragoškega programa, ki bi bil namenjen tako že obstoječim „učencem“ programov Ljudske univerze, kot novim zainteresiranim, seveda s po- udarkom na spoznavanju muzejskih aktivnosti. Ljudska univerza Postojna ponuja razvejano šte- vilo delavnic in tečajev, med katerimi je tudi t.i. Univerza za tretje življenjsko obdobje, ki je name- njena „izobraževanju in dejavnemu razvoju sta- rejših, tesnejšemu povezovanju generacij ter višji stopnji sodelovanja starejših v družbi.“ (U3O, Uni- verza za tretje življenjsko obdobje, 2023/2024, 2). Zaradi pestrosti programov, ki zajemajo vse od računalništva in rekreacije do ogledov znamenito- sti in učenja tujih jezikov, je bilo osnovanje novega, inovativnega programa, namenjenega zgoraj na- vedeni populaciji dokaj zahtevno, olajševalna oko- liščina pa je bila ravno navezava oziroma povezava z muzejem. Slednji se s konkretnejšimi andragoški- mi programi oziroma aktivnostmi, namenjenimi publiki od 30. leta naprej (z izjemo družin kot po- sebne skupine) ni ukvarjal. Starejšim so v muzeju namenjena odprtja razstav in vodstva, ter določe- na predavanja. Poseben andragoški program bi bil zato dobrodošla popestritev muzejske ponudbe. Od kje torej Muzej za zelence? Idejo je v bistvu podal naključni obiskovalec stalne razstave No- tranjskega muzeja, ki je, tako kot marsikateri dru- Slika 1: Simbol programa Muzej za zelence 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - D. Sodobni muzejsko-pedagoški pristopi... 164 gi, podal (pikro) pripombo „Zakaj pa na razstavi - Čim širše odpiranje muzeja zainteresirani jav- leženk je sodelovala na Univerzi za tretje ži- ni …?“. Z vprašanjem ali je bila njegova pripomba nosti in vključevanje le-te v muzejske aktivno- vljenjsko obdobje Ljudske univerze Postojna na mestu ali ne, se v prispevku ne bom ukvarja- sti in je za abonma izvedela prek njihove mreže. la, verjamem pa, da se kustosi in drugi muzejski - Povezovanje muzeja z lokalno skupnostjo in delavci velikokrat soočajo s podobnimi mnenji in Na sestanku so bili izbranim predstavlje- gradnja trdnejšega, tesnejšega odnosa z njo komentarji obiskovalcev, ki za razstave sprašujejo, ni sam program in cilji muzeja, hkrati pa so se zakaj so postavljene na način kot so, zakaj so upo- - Predstavljanje muzeja javnosti1 predstavile tudi udeleženke same, predvsem rabljene prav tiste fotografije, zakaj na razstavi ni svoje vzroke zaradi katerih so se prijavile na Mu- - Predstavljanje dela kustosov (raziskovanje, tega in onega… In prav iz vprašanja obiskovalca se zej za zelence in svoja zanimanja s katerimi bi inventarizacija, pripravljanje razstav, admi- je razvila osnovna ideja andragoškega programa se na razstavi ukvarjale. Presenetljivo je dejstvo, nistrativno delo, oblikovanje spremljevalnih Muzej za zelence – vse zainteresirane, ne glede da se je srečanja udeležila tudi gospa z diagno- programov, promocija razstav in projektov…) na njihov poklic, spol, izobrazbo, itd. povabiti k sticiranim avtizmom, ki je (po njenih besedah) pripravi razstave. - Privabljanje novih ciljnih skupin z udeležbo na abonmaju želela stopiti izven Program priprave prave muzejske postavitve cone udobja, sodelovati v skupini neznanih lju- - Izobraževanje in vseživljenjsko učenje smo lansirali v okviru muzejskega abonmaja, ki di in se udejstvovati na kulturnem področju. je v Notranjskem muzeju ravno tako nov produkt - Poskus odgovora na vprašanje „Zakaj na raz- – do leta 2023 muzej namreč v ponudbi ni imel stavi ni…?“ s pomočjo konkretne izkušnje Od 17. prijavljenih na abonma so se drugega abonmajev. Njegova posebnost je, da so bili k delu obiskovalcev (predstavitev možnosti in omeji- sestanka udeležile le štiri gospe, od njih ena, ki je na razstavi povabljeni amaterji, ne-kustosi, ljudje, tev pri pripravljanju muzejskih razstav) že več kot deset let prostovoljka dokumentarne- ki se z razstavami običajno ne ukvarjajo. Iz sle- ga oddelka Notranjskega muzeja. Vzroke za tako dnjega izhaja tudi njegovo ime: Muzej za zelence. močan upad zanimanja lahko verjetno pripišemo Vse zainteresirane smo povabili, da sodelujejo v Potek dela trajanju programa, ki poteka devet mesecev (od za javnost običajno nedostopnih muzejskih de- oktobra do junija), srečanja pa enkrat na teden in javnostih, da se konkretneje seznanijo z delom Uvodni sestanek Muzeja za zelence je pote- obsegu obveznosti, ki jih imajo udeleženci – razi- kustosov, spoznajo muzejski „background“ in si na kal na začetku oktobra 2023, udeležilo pa se ga skovanje in nabiranje gradiva za razstavo poteka ta način, z dejansko izkušnjo, sami odgovorijo na v je 17 obiskovalcev oziroma obiskovalk (na pro- večinoma individualno, doma, v prostem času. Pro- prejšnjem odstavku zastavljena pogosta vprašanja gram se ni prijavil noben moški). Večina ude- gram zaradi svoje specifičnosti tako zahteva veliko v zvezi z razstavami. mero obveze in samodiscipline, kar pa mnogim 1 Pri Notranjskem muzeju gre za zanimiv pojav, da ljudje (pred- ne ustreza. vsem Postojnčani) zaradi njegovega spreminjanja statusa skozi Cilji programa zgodovino – od kraške zbirke v Postojnski jami do samostojne Udeleženke, ki so se odločile ostati na progra- institucije in nenazadnje ene od organizacijskih enot Zavoda mu in bodo avtorice razstave, so se dogovorile, da Glavni cilji abonmaja Muzej za zelence s strani Znanje – ter s tem povezanega pogostega menjavanja lokacije, se bodo sestajale enkrat tedensko s ciljem konti- ne vedo, kjer muzej sploh je in ga zamenjujejo z Inštitutom za Notranjskega muzeja so naslednji: raziskovanje krasa ZRC SAZU. nuiranega dela in reševanja dilem, ki se morebiti 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - D. Sodobni muzejsko-pedagoški pristopi... 165 pojavljajo. Na prvih srečanjih so si pod vodstvom razstave „Vpliv plemiških rodbin na razvoj Postoj- Primarna naloga avtoric je bilo zbiranje litera- mentorice ogledale muzejske prostore, ki so na ne“. Zaradi določenih omejitev (čas, prevoz,…) je ture in virov za razstavo, mentorica pa je morala voljo za razstavo in morebitno opremo, ki jo lahko bilo dogovorjeno, da avtorice ne bodo raziskovale iskanje usmerjati. Poleg tega je bilo potrebno tudi uporabijo. Avtorice so se na začetku veliko časa arhivskega gradiva, ampak bodo pregledovale že konkretno izbiranje vsebine, saj se je raziskovanje ukvarjale predvsem z vprašanjem teme razstave – obstoječe vire in literaturo, pregled primarnih virov udeleženk velikokrat prekrivalo, ponekod pa je vsaka je namreč imela svoja zanimanja, ki jih je bilo pa bo omejen na depoje zgodovinskega oddelka tudi odstopalo od prvotne zasnove razstave oziro- težko združiti. Naposled je bil izbran delovni naslov Notranjskega muzeja. ma rdeče niti. Najzahtevnejše delo je bilo omejeva- nje avtoric pri pripravil besedil, saj gre za majhno razstavo, ki je omejena tako s prostorom, kot z naborom predmetov in dokumentarnega gradiva. Pri težavah bi izpostavila tudi dojemanje uporabe dokumentarnega gradiva in razpolaganje z njim, na primer mnenje, da je vse arhivsko gradivo ves čas in hitro dostopno za brezplačno uporabo na katerikoli razstavi. V teku projekta so se torej po- kazale določene težave, na katere kustosi niti ne pomislimo, a pomenijo pri učenju nekoga druge- ga, ki ni vešč dela v muzeju, ogromno. Poleg usmerjanja raziskovanja je bila naloga mentorice še iskanje morebitnih predmetov in do- kumentarnega gradiva za razstavo, povezovanje z zunanjimi sodelavci, izbira oblikovalcev razstave in drugih izvajalcev (prevajalca, lektorja…), po pro- šnji avtoric pa tudi priprava uvoda v razstavo in zaključka le-te. Razlike med teorijo in prakso Projekt, ki ga opisujem v prispevku je še v teku – vse njegove lekcije tako šele sledijo, kljub temu pa lahko že zdaj navedemo nekaj spoznanj. Slika 2: Pregledovanje arhivskega gradiva Pri slednjih gre, kot sem omenila že zgoraj, za raz- 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - D. Sodobni muzejsko-pedagoški pristopi... 166 liko v dojemanju kustosa/mentorja in udeleženk popolna vključitev udeležencev v vsa področja Po drugi strani pa je za tako obsežen projekt oziro- programa/nepoznavalcev ter za razlike med teo- priprave razstave, torej tudi v iskanje in izbiro ma lahko rečemo, izobraževanje potrebno veliko rijo in prakso oziroma idejami in pričakovanji ter zunanjih izvajalcev (prevajalca, lektorja, obliko- več priprav, finančnih sredstev in nenazadnje časa, dejansko izvedbo. valca…), razporejanja finančnih sredstev, pove- česar pa žal nismo imeli. Bi bilo pa to vsekakor zovanja z zunanjimi sodelavci in institucijami. Pri vključeno v načrt, v kolikor bi podoben projekt tem pa ni bilo upoštevano, da je časovni okvir, izvajali v prihodnosti, saj se je želja za tak način Zasnova projekta kljub temu, da se morda zdi dolg, za usposabljanje izobraževanja pokazala tudi pri udeleženkah. ljudi, da bi lahko uspešno počeli zgoraj navedeno, Že takoj v začetku se je pokazalo, da je bil pro- prekratek. Avtorice razstave se tako niso konkre- gram priprave razstave zasnovan preveč ohlapno. tneje vključile v spremljevalna dela, ampak so se Namesto zaključka Z željo po čim večji vključenosti udeležencev, upo- v veliki meri ukvarjale samo s pripravo besedil za števanjem njihovih zanimanj in demokratičnosti razstavo. Program Muzej za zelence bo okronan z razsta- mnenj tema razstave ni bila vnaprej določena. Po- vo, ki bo odprta na Poletno muzejsko noč, junija sledično je prišlo do trka različnih mnenj in preve- Preveč splošna je bila tudi naloga zbiranja lite- 2024. V času pisanja pričujočega prispevka je tako like izgube časa samo za odločitev o tematiki raz- rature in virov, saj so se, kot sem omenila že zgoraj, projekt še v teku, zato ne morem posredovati in stave. Iz istega vzroka je bilo zamudno tudi iskanje avtorice na določenih mestih prekrivale, na dolo- predstaviti vseh zaključkov in ugotovitev. Kljub literature, virov, dokumentarnega gradiva in pred- čenih delih pa so povsem skrenile s teme razstave. temu pa lahko z gotovostjo trdim, da gre za enega metov, saj nič od tega ni bilo pripravljeno vnaprej. To se je kazalo pri zelo obširnih prvih osnutkih najbolj inkluzivnih programov, ki so bili kadarkoli razstave, zaradi česar bi bilo v prihodnje dobro pripravljeni v slovenskih muzejih. Slednji se vedno A po drugi strani je bil ravno to eden od čarov razmišljati o določenih omejitvah na primer že bolj odpirajo javnosti, nihče od njih pa ni le-tej dal priprave razstave. Tudi kustosi nimajo gradiva do- določitvi maksimalne količine znakov pri pisanju. tako velike in odločujoče vloge. Z vključevanjem ločenega vnaprej, ampak se sami odločijo, kakšno različnih tipov obiskovalcev pa seveda naletimo na razstavo bodo pripravili. Tako kot je pred kustosom različna mnenja, interese in nenazadnje zmožnosti. naloga, da sam zasnuje razstavo, je bila pred av- Časovni okvir Če smo se na programu kaj naučili je to dejstvo, toricami ista naloga, pri čemer pa so se učile tudi da je za izvedbo le-tega potrebna občutno boljša upoštevanja mnenj drugih, prilagajanja in seveda Kljub temu, da bo program potekal skoraj de- oziroma podrobnejša priprava, nezanemarljiva pa kompromisov. vet mesecev (od oktobra 2023 do junija 2024), je je tudi vloga mentorja. zmanjkalo časa za bolj teoretično spoznavanje dela kustosov, ki pa je po mojem mnenju ravno tako Glede na zapisano lahko trdimo, da smo do- Določitev vlog pomembno. Pod slednje bi zagotovo spadali obi- segli večino osrednjih zastavljenih ciljev. Še naj- ski katerega od arhivov, muzejev (ali njihovih de- manj uspešni smo bili pri privabljanju novih ciljnih Zaradi že omenjenega ohlapnega okvirja pro- pojev), konservatorskih delavnic. Na ta način bi se skupin k muzejskim aktivnostim, saj na projektu jekta je bila veliko težja tudi določitev vlog pri udeleženke lahko še bolje seznanile s področjem sodelujejo ženske upokojenke, ki so že aktivne v pripravi razstave. Bistvo programa je bila namreč muzealstva in institucijami, ki so z njim povezane. podobnih programih in že poznajo muzej. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - D. Sodobni muzejsko-pedagoški pristopi... 167 Pred nami so še vsa izvedbena dela – lektorira- programa. Razstava sama po sebi ne bo prinesla skupna zanimanja za zgodovino, kulturo in po nje besedil, prevodi, postavitev razstave in nena- novih ugotovitev in izjemnih odkritij, bo pa plod svojih najboljših močeh prispevali k širjenju zna- zadnje odprtje ter organiziranje spremljevalnega sodelovanja zelo različnih ljudi, ki so v njej našli nja. Literatura Zgibanka U3O, Univerza za tretje življenjsko obdobje, 2023/2024 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - D. Sodobni muzejsko-pedagoški pristopi... 168 Umetnost ranljivosti / The art of vulnerability Nina Vošnjak, MGML, Cukrarna Nina.Vosnjak@mgml.si Povzetek: Ob razstavi umetnice Saše Spačal z naslovom Knjižnica padlih solz, ki je bila na ogled v Cukrarni, sem z delavnico Živa slika želela nasloviti odnos najstnikov do ranljivosti in njihovo dojemanje tega občutja, ki je v sodobni družbi razumljeno kot stanje, v katerem pokažemo vse svoje slabosti in je zato nezaželeno. Umetnica v okviru svojega projekta ranljivost obravnava kot most, ki nam omogoča iskreno in smiselno povezovanje, kar smo skušali v okviru delavnice tudi doseči na ravni povezovanja znotraj razreda. Abstract: At the exhibition The Library of Fallen Tears by the artist Saša Spačal, showcased at the Cukrarna Gallery, my Living Painting workshop aimed to address the relationship teenagers have towards vulnerability and their perception of this sensation, which contemporary society views as a state in which we expose all our weaknesses and is thus undesirable. As part of her project, the artist sees vulnerability as a bridge that enables sincere and meaningful connections. We also aimed to achieve this within the framework of the workshop at the level of creating connections within a class. O RANLJIVOSTI stopnosti in težko govori o svojih čustvih in občut- lahko, kdor smo, si dovolimo, da čutimo, kar čuti- kih. Nesprejemanje svoje ranljivosti in čustvene mo in svoje občutke tudi sprejmemo. Ranljivost Sposobnost biti ranljiv je ključna lastnost, ki odprtosti, ki prihaja iz okolice, vodita v občutke je v resnici predpogoj za srečo in izpopolnjujoče nam omogoča graditi medosebne odnose. Največ sramu, ki krepi prepričanje o posameznikovi manj- življenje. Če se s čustveno nedostopnostjo želimo spoštovanja, bližine, zaupanja in ljubljenosti čuti- vrednosti. Biti ranljiv je res neobhodno povezano zavarovati pred ranljivostjo in posledično pred mo le v globokih intimnih odnosih. Kljub temu pa z občutkom negotovosti, saj ko se čustveno od- bolečino, ki jo ta lahko prinese, si hkrati zapremo je ranljivost v naši kulturi razumljena kot šibkost, premo tvegamo, da bomo razočarani, prizadeti, možnosti za iskreno ljubezen, intimnost in globoko posledično pa se toliko ljudi izogiba čustveni do- zavrnjeni. Vendar biti ranljiv pomeni tudi, da smo povezanost (Brown, Ted Talk, junij 2010). 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - D. Sodobni muzejsko-pedagoški pristopi... 169 KNJIŽNICA SOLZ kaplje, napolnjen pa je z ampulami solznih mi- dosegli tako, da je bilo njihovo odzivanje večinoma krobiomov. Pod njo se nahaja bazen, v katerem anonimno. Pomembno mi je bilo, da so odgovori Razstava Knjižnica padlih solz je predstavila so steklene skulpture bakterij. Sledi Svetišče živih otrok iskreni, saj se z s tem, ko niso bili izpostavlje- serijo del Saše Spačal z imenom Kako nikoli ne solz oziroma zbiralnik solz, kjer lahko obiskovalci ni, niso bali obsojanja in posmehovanja, hkrati pa jočemo sami. Skozi projekt umetnica razmišlja o v instalacijo darujejo svoje solze in kot recipročni so bili lahko iskreni in resnično izrazili svoje misli, možnostih, ki bi človeštvu pomagale pri preživetju odgovor na podarjeno prejmejo zvočno gesto. V čustva in ideje in se tako vseeno na nek način od- na izčrpanem planetu nenehnih kriz, konfliktov in zbiralniku nameščeni senzorji za prevodnost in prli pred razredom, učitelji in vodiči. negotovost. Dela naslavljajo več tem: odnos ljudi gibanje namreč zaznajo solzno donacijo in jo ko- v razmerju do drugih entitet, prihodnost človeške reografirajo v ritual darovanja z zvočnim odzivom. V prvi nalogi smo se navezali na Namidino ža- vrste na planetu, ki mu grozi čedalje več okoljskih Po koncu razstave umetnica zbrane solze posuši lost. Reševali so delovni list, s pomočjo katerega sprememb, naše telo kot množica živih organiz- in shrani v ampule, ki postanejo del Knjižnice pa- sem želela preveriti, kakšen je njihov odnos do mov in ne kot zgolj eno živo bitje,… Vse teme pa dlih solz. Tretja postaja so Pošasti hipermorja. Gre joka in kazanja čustev ter kaj si predstavljajo pod povezuje ranljivost, kot most oziroma predpogoj za v peščeno reko – ta povezuje celotno posta- pojmom ranljivost. O rešenih delovnih listih smo za povezovanje z drugimi. vitev – vstavljeno stekleno skulpturo s hibridi oče- se nato pogovorili in skupaj rešili naslednjo nalogo, snih bakterij in ene najodpornejših poliekstremo- kjer so udeleženci k besedi ranljivost pristavili listi- Umetniška dela povezuje video zgodba v treh filnih bakterij Deinococcus radiodurans. (Trebušak, če, na katerih so bila zabeležena različna pozitivna delih. Videi predstavljajo zgodbo o namišljeni de- A., 2023). in negativna občutja. Ob vsakem lističu smo se klici Namidi, ki v svoji osamljenosti najde uteho v pogovorili, zakaj so ga izbrali in preverili, kakšno spoznanju, da pravzaprav ni sama. Odkrije, da se je strinjanje ostalih članov razreda z izborom. Skozi v njenih solzah nahajajo živi organizmi, bakterije. DELAVNICA Z MLADOSTNIKI nalogo smo ugotavljali, da z besedo ranljivost po- Zavedanje, da med jokom ni sama, ji prinese olaj- vezujemo več negativnih kot pozitivnih občutenj šanje, hkrati pa tudi naklonjenost do organizmov, Ob razmisleku pri pripravi programa sem sledila in da ranljivost mladostniki povezujejo skoraj iz- ki se nahajajo v njenih solzah. Namidina ranljivost ranljivosti kot rdeči niti. Želela sem preveriti, kaj ključno z izkazovanjem negativnih čustev, kot so se pokaže kot ključen trenutek za možnost zbliže- mladostniki že vedo o ranljivosti, kakšen odnos strah, sram, žalost, strahopetnost, nemoč. Medtem vanja, razumevanja in naklonjenosti med človeško imajo do nje in ali ranljivost v njihovih očeh s po- ko pojmi ljubezen, pripadnost, radost, pogum, em- vrsto in bakterijami. Idejo lahko kot sporočilo o močjo ogleda razstave Saše Spačal in vodenih ak- patija, odgovornost in pristnost niso tako zlahka tem, da drugega lažje razumemo, če se mu pribli- tivnosti lahko postane pozitivna lastnost, če pred povezovali z ranljivostjo. žamo in ga spoznamo, lahko razširili na odnose programom nanjo še niso gledali tako. tako med človeško vrsto, kot odnose človeške vrste Sledil je pogovor o različnih vprašanjih, ki so se z drugimi entitetami. Zamislila sem si vrsto aktivnosti, razen pri dveh nam ob nalogi odprle, na primer zakaj izkazovanje nalogah pa so se mladostniki vanje vključevali čustev povezujemo s šibkostjo, ali lahko resnično Saša Spačal je iz izmišljene Namidine želje, da anonimno. S to možnostjo sem udeležencem že- izrazimo to, kar smo, če ne moremo biti odprti z svoje solze shrani, oblikovala svetlobni objekt z lela omogočiti, da pokažejo svojo ranljivost vendar drugo osebo, kakšen je naš odnos do drugih (ljudi, imenom Knjižnica padlih solz, ki je v obliki solzne jim hkrati zagotoviti varno okolje, kar smo najlažje živih bitij) in kako želja po razumevanju drugega 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - D. Sodobni muzejsko-pedagoški pristopi... 170 pripomore k prijetnejšemu sobivanju, kaj ima z Veliko dopolnitev stavka Imam občutek, da ni- STATISTIČNI PODATKI ranljivostjo občutek sramu, ali lahko polno živimo, sem dovolj … je bilo zelo podobnih. Na primer: pa- če si ne upamo izražati čustev ipd. meten/na, če dobim slabo oceno/nisem privlačen/ Delavnice se je udeležilo 144 mladostnikov. Od na, nikomur ne bom všeč/dobra, ker nikoli ne na- tega 78 učencev 8. in 9. razreda OŠ in 66 dijakov. V Udeleženci so bili nato povabljeni, da v ume- redim nič prav/dobra prijateljica. Lističe so nalepili osnovnošolskih skupinah je bila približno polovica tničino zbirko oddajo svojo solzno mikrobioto, na Drevo ranljivosti, risbo drevesa z golimi vejami. fantov in polovica deklet, dijaki so bili vsi moškega nato pa smo se pogovorili o tem, ali je ranljivost Poleg tega, da so se učenci in dijaki med seboj spola. Dekleta so lažje in bolj iskreno komunicirala res lastnost, ki označuje šibkost. Ogledali smo povezali na način, da so videli, da si delijo, lahko o ranljivosti, zelo odprt je bil odziv tudi nekaterih si namreč umetniško delo, ki predstavlja hibrid bi rekli, univerzalne občutke, so morali naslednji fantov, medtem ko se je večina teh v pogovoru solzne mikrobiote z eno najodpornejših bakterij, nalogi dopolniti izpovedi svojih sošolcev. Napisati skušala izogniti direktnim odgovorom tako, da so Deinococcus radiodurans. Delo problematizira nujo so jim morali namreč neko tolažilno misel, ki se je skušali zbijati šale, preusmeriti pozornost s sebe ali človeške vrste, da se prilagodi okoljskim spremem- nanašala na imam občutek, da nisem dovolj. Obe na drugačen način kazali, da jim je pri pogovoru bam. Pogovarjali smo se o tem, kaj si predstavljajo nalogi sta potekali anonimno, saj so učenci najprej o svojih in tujih čustvih neprijetno. V primeru sre- pod pojmom, da je nekdo ‚močan‘ in pogumen in izžrebali listič s številko, s katero so označili samo- dnješolskih skupin smo imeli tri različne skupine. kaj naj bi pomenila Darwinovo teorija o preživetju lepilni listek, na katerega so napisali svoje občutke V prvi so dijaki komunicirali zelo odprto, v drugi najmočnejšega. o ‚nisem dovolj‘. Nato so ponovno žrebali in se s so bili do delavnice zelo odklonilni, v tretji pa so svojim tolažilnim sporočilom nanašali na že obsto- bila mnenja in odzivi na obravnavanje ranljivosti Ker je smisel ranljivosti v povezovanju z dru- ječi listič. Tako se je Drevo ranljivosti, sprva golo in deljeni. gim, smo povezovanje s sošolci izvedli z nalogo, žalostno izgledajoče drevo, olistalo, bolj zadovoljni kjer smo izpostavili občutek, za katerega bi lahko pa so bili tudi udeleženci, ko so brali spodbudna in Mnogo ljudi povezuje moč s tem, da ne poka- rekli, da je univerzalen vzrok ranljivosti in sicer empatična sporočila, ki so jim jih namenili sošolci. žejo svojih čustev in ne pustijo nikogar blizu, saj občutek, da nismo dovolj. Vsak udeleženec je naj- lahko to boli. Enakega mnenja so bili udeleženci prej razmišljal o situaciji, v kateri čuti, da ni dovolj Z zadnjim delovnim listom smo zaključili ogled delavnice na začetku programa, saj je iz anket, dober v nečem ali zaradi nečesa. Učenci in dijaki razstave in preverili, če se je mnenje o tem, kako ki so jih rešili razvidno, da ranljivost nikakor niso so na samolepilne lističe napisali eno ali več stvari, gledajo na ranljivost pri njih kaj spremenilo. povezovali s pogumom ali močjo ravno nasprotno zaradi katerih se nenehno počutijo slabo, ne upajo (Graf 1). Po pogovoru in nalogah in po seznanitvi z pa si o tej težavi govoriti z drugimi oziroma izpo- Aktivnost smo zaokrožili s slikanjem z bakterija- razstavo pa se je mnenje nekaterih spremenilo. Kot staviti svojo ranljivo točko. Naloga je bila odlična mi. Na delavnici smo za medij za slikanje uporabili je vidno na grafu 2, večina od anketiranih učencev priložnost, da to, kar jih teži, sporočijo vsem so- organizme, ki so imeli glavno vlogo v umetniškem in dijakov meni, da ranljivost terja pogum. Sledi šolcem. Udeleženci so pri tej nalogi delili misli, delu, ki smo si ga ogledali, ranljivost pa je bila tema mnenje, da je ranljivost ključna za to, da smo lahko da so olajšani, saj so videli, da niso edini, ki imajo oziroma izhodišče za slikanje. Vsak udeleženec si je iskreni do sebe in drugih in smo lahko to, kar smo. določene težave oziroma je njihov občutek, da zamislil situacijo, ki jo je bodisi omenil že na delav- Približno tretjina anketiranih čuti, da jih ranljivost ‚niso dovolj‘ zaradi iste težave enak tudi nekaterim nici ali pa kakšno drugo izkušnjo, v kateri se počuti ogroža, ne glede na to, da so morda hkrati ob- drugim sošolcem. ranljivega, in jo upodobil s pomočjo bakterij. krožili tudi zgoraj omenjeni trditvi in da ranljivost 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - D. Sodobni muzejsko-pedagoški pristopi... 171 prepoznavajo tudi kot pozitivno lastnost. 13 an- Med delavnico z mešano skupino ketirancev je ranljivost prepoznalo kot šibkost in se mi je zdelo zanimivo, da je ranlji- jo povezujejo s strahopetnostjo. Da je šlo za same vost stereotipno še vedno nekaj, kar osebe moškega spola vem glede na dodane ko- se lažje dopušča ženskemu spolu, ki mentarje v moški obliki pri OŠ skupini in dejstvo, velja za šibkejšega, ki sam po sebi da so bili v skupinah SŠ samo fantje. ne more nadzorovati svojih čustev. Medtem ko se za fante in moške ne Zaradi pomanjkanja časa zadnjega delovnega spodobi, da bi jokali, bili obupani, lista nismo uporabili pri vseh skupinah. Končno razočarani, naklonjeni, ljubeči oziro- število izpolnjenih delovnih listov je bilo 85, trije ma na kakršen koli način kazali svoja dijaki delovnega lista niso želeli izpolniti. Ker je čustva, razen mogoče jeze. Priznam, delovni list dopuščal več možnih odgovorov, je da sem pričakovala, da so bila takšna Graf 1 bilo končno število teh 144. prepričanja stvar, ki je bila običajna pri starejših generacijah. Udeleženci so imeli starše, rojene v 70ih in 80ih ZAKLJUČEK letih. Kljub vsemu analiza odgovo- rov, ki kažejo na odnos do ranljivosti Sodobna umetniška dela so pogosto odlična mladostnikov po koncu programa, iztočnica za pogovor o aktualnih temah, hkrati pa kaže pozitivno sliko, česar sem vesela. mladostnikom z aktualizacijo sodobno umetnost Morda je to tudi znak, da lahko mu- nevsiljivo približamo. Glede na odziv udeležencev, zeji in galerije s svojimi dejavnostmi učiteljev in profesorjev menim, da smo na opisa- prispevamo svoj kamenček k boljše- nem programu uspeli mladostnikom v Cukrarni mu jutri, oziroma, kot bi se bolj poe- učinkovito približati umetniško instalacijo Saše tično izrazila Saša Spačal, k odnosu Spačal, hkrati pa izpeljati pomenljivo navezavo na do drugega, ki bi „človeštvu pomagal ranljivost posameznika v sodobni družbi. pri preživetju na izčrpanem planetu“. Graf 2 Viri in literatura: Brown, B. (2010). The power od vulnerability. Ted talk, junij 2010. Dostopno na: https://www.ted.com/talks/brene_brown_the_power_of_vulnerability (29. 3. 2024) Trebušak, A. (2023). Knjižnica padlih solz. Dostopno na: https://cukrarna.art/sl/program/razstave/23/sasa-spacal/ (29. 3. 2024) 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - D. Sodobni muzejsko-pedagoški pristopi... 172 Notranjski muzej Postojna za obiskovalce s slabovidnostjo in slepoto / The Notranjska Museum Postojna for Visitors with Visual Impairments and Blindness Tina Poljšak, Nika Jerman, OE Notranjski muzej Postojna tina.poljsak@notranjski-muzej.si Povzetek: Za obiskovalce s slepoto in slabovidnostjo smo v sodelovanju s študentko magistrskega študija Inkluzivne pedagogike Univerze na Primorskem, Niko Jerman, v Notranjskem muzeju Postojna položili talni taktilni vodilni sistem, ki uporabnika bele palice varno pripelje do recepcije in sanitarij ter pedagoškega dela razstave Junior. Na pedagoškem delu razstave imenovanem Junior je obiskovalcem na voljo interaktivno pisalo, s katerim se ob dotiku na označeno točko, začne predvajati avdio vodnik, ki obiskovalca popelje skozi vsebino informacijskih tabel na sami razstavi. Na ta način so informacij deležni tako obiskovalci s slepoto in slabovidnostjo kot mlajši obiskovalci, ki še ne znajo brati. Nekaj ključnih informacijskih napisov smo opremili še z brajevo pisavo, ki obiskovalcem s slepoto ponuja lažjo orientacijo. Vse naštete prilagoditve so nujne za osebe z gibalno in senzorno oviranostjo, izkušnjo muzeja obogatijo in olajšajo tudi starejšim obiskovalcem, prav tako pa pomagajo pri ozaveščanju in izobraževanju vseh obiskovalcev in dodajajo kamenček v mozaiku inkluzivnem oblikovanju prostorov. Abstract: For visitors with blindness and visual impairments, in collaboration with a master‘s student in Inclusive Pedagogy at the University of Primorska, we have installed a floor tactile guiding system in the museum. This system safely guides users with white canes to the reception, restrooms, and the educational part of the Junior exhibition. In the educational section of the exhibition called Junior, visitors have access to an interactive pen. When touched to a designated point, this pen activates an audio guide 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - D. Sodobni muzejsko-pedagoški pristopi... 173 that takes the visitor through the content of the information panels in the exhibition. This way, both visitors with blindness or visual impairments and younger visitors who cannot yet read can access information. Some key informational signs are also equipped with Braille, providing easier orientation for visitors with blindness. All these adaptations are essential for individuals with mobility and sensory impairments, enriching the museum experience and making it easier for older visitors. Additionally, they contribute to raising awareness and educating all visitors, adding a piece to the mosaic of inclusive spatial design. Dostopnost naših zbirk nadstropja pa so dostopna z dvigalom. V muzeju Cilji prilagoditev pedagoške razstave si želimo, da bi bili dostopni vsem obiskovalcem, in potek Notranjski muzej Postojna je pokrajinski mu- vendar so, vedno izziv finančna sredstva, za katera zej v notranjsko-kraški regiji, ki je pooblaščen za pa smo v tem projektu poskrbeli sami. „Muzej je stalna neprofitna ustanova, ki deluje v opravljanje muzejske službe v petih občinah – Po- korist družbe, raziskuje, zbira, konservira, interpre- stojna, Pivka, Cerknica, Logatec, Loška dolina in Odkar je češki muzeolog Fridolín Macháček tira ter razstavlja snovno in nesnovno dediščino. Bloke. Zbira gradivo širše zgodovine in naravno (1884–1954) pozval muzeje, naj nehajo biti zgolj Muzeji so odprti za javnost, dostopni in vključujoči ter kulturno dediščino pokrajine, ki jo pokrivajo ‘templji‘ in naj se s svojim delovanjem obrnejo k ter spodbujajo raznovrstnost in trajnostni razvoj. omenjene občine. Je redna točka obiskov vseh potrebam širših množic, se je na muzejskem po- Delujejo in komunicirajo etično, profesionalno in osnovnih šol, tako bližnjih kot bolj oddaljenih, saj s dročju spremenilo marsikaj. Tudi te prilagoditve v sodelovanju s skupnostmi, pri čemer omogočajo svojo redno razstavo KRAS Muzej Krasa predstavlja so odsev strmenja k ‚demokratizaciji‘ kulture, saj raznovrstne izkušnje za izobraževanje, uživanje, edinstveno zbirko o krasu v Evropi. Muzej s svojimi uresničujemo dostopnost naših zbirk. (Dolak, 89) premišljevanje in širjenje znanja.“ (ICOM, 2022) petimi oddelki – arheološki, biološki, etnološki, zgodovinski, pedagoški – ohranja, varuje in po- Pri načrtovanju prilagoditev smo se osredoto- Projekt prilagoditve muzeja za slepe in slabo- pularizira pomen premične kulturne in naravne čili na pedagoški del muzeja, ki je v prvi medetaži vidne je odličen primer zasledovanja te definicije, dediščine ter na ta način prispeva h krepljenju na- ob recepciji. Tam je postavljena pedagoška razsta- saj je vključujoč, dostopen, raznovrsten in trajnosti. rodne identitete. Vizija Notranjskega muzeja Po- va pod imenom „Jamar Junior: Jama ni igralo!“, ki Pri snovanju smo vključili več deležnikov od stro- stojna je, da bi bili „sodoben in dostopni muzej, ki smo jo ustvarili z namenom spoznavanja kraške- kovnjakov za dostopnost, kulturno dediščino, do sodeluje z različnimi deležniki, hkrati pa želi graditi ga podzemlja in življenja jamarjev. Razstava je že samih obiskovalcev s slepoto ali slabovidnostjo ter prepoznavnost muzeja v lokalnem, regijskem in sama po sebi vsebinsko zelo interaktivna in vsebu- velik nabor novinarjev. mednarodnem okolju“ je veliko taktilnih elementov in kontrastnih barv. Namen in cilji dela je bil na podlagi študija Želeli smo jo še dodatno obogatiti in približati ustrezne literature domačih in tujih avtorjev pri- Za boljšo dostopnost smo ob prenovi muzej- obiskovalcem s slepoto in slabovidnostjo. S po- lagoditi celotno pedagoško razstavo Notranjskega ske zgradbe leta 2011, uredili fizično dostopnost močjo zapisov v brajici, avdio vodnikov in oznak muzeja Postojna; gibalno oviranim osebam, ki lahko v muzej ne- stopnic, ograj in vrat smo želeli prostor fizično in za osebe s slepoto s pomočjo brajice in talnih moteno dostopajo do stranskega vhoda in preko vsebinsko dopolniti, ob tem pa ohraniti estetsko oznak, taktilnih kopij in avdio dvižne vzpetine vstopijo do recepcije muzeja, vsa podobo razstave. za osebe s slabovidnostjo s pomočjo močnih in 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - D. Sodobni muzejsko-pedagoški pristopi... 174 kontrastnih barv, avdio vodnikov in povečanega vajalce, ki bi ob tem sodelovali. Poseben poudarek aktivno udeležbo in v skladu z načelom „hands-on tiska; del Notranjskega muzeja Postojna, in sicer: smo dali estetski podobi muzeja, ki bi jo vodstvo oziroma dotikajte se“. Vse muzejske predmete je stopnišče od vhodnih vrat do vhoda na recepcijo; muzeja rado obdržalo. Ugotovili smo, da so barve potrebno „oživiti“ z razlago, ki vključuje učenčeve stopnišče od recepcije do sanitarij; v njihovem muzeju dovolj kontrastne in močne, pretekle izkušnje. Pomemben del tega učenja so sanitarije; da bodo tudi označbe v teh barvah dosegle svoj tudi muzejski nadomestki, replike, ki se jih obisko- pot od recepcije do pedagoške razstave muzeja. namen pri osebah z ostankom vida. Po študiju valci lahko dotaknejo in s tem celoviteje doživijo strokovne literature o prilagoditvah prostorov za muzej. Posledica tega je celovita izkušnja v muzeju Cilji dela so bili: osebe s slepoto in slabovidnostjo v Sloveniji in po (Pleško, 2011). svetu smo dokončno naredili načrt prilagoditev in - prilagoditi pedagoško razstavo Notranjskega z njim seznanili tudi vodstvo muzeja. Pri zunanjih Začeli smo z izvajanjem projekta z namenom ši- muzeja Postojna osebam s slepoto in slabovi- izvajalcih smo preverili možnost izvedbe in se lotili ritve dostopa kulturnih ustanov do oseb s slepoto dnostjo; izdelave tehničnega načrta. in slabovidnostjo, kar bi omogočilo večjo kulturno - prilagoditi vstopni del muzeja z recepcijo in s participacijo in dostop do muzejskih zbirk. Naš cilj sanitarnimi prostori osebam s slepoto in sla- ICOM-ova nova definicija muzeja interpretira, je bil olajšati obisk muzejev ter prilagoditi razstave bovidnostjo; kot: Vsak obiskovalec ima svoje želje, interese in na način, ki bi koristil vsem obiskovalcem in obo- pričakovanja, katerim je potrebno prilagoditi in- gatil izkušnjo za vse. Po pregledu relevantne litera- - prilagoditi prostore v muzeju tako, da bi bili terpretacijo muzejske razstave. Pri interpretaciji ture smo načrtovali prilagoditve, poiskali zunanje nemoteči za vse obiskovalce in bi se podoba dediščine so zato nujni metodična pestrost in di- izvajalce za dobavo materialov ter prilagoditve im- prilagoditev skladala z estetsko podobo mu- daktično znanje ter strokovno sodelovanje med plementirali v muzejske prostore. Med procesom zeja – inkluzivno okolje. kustosi in muzejskimi pedagogi. (Tavčar, 2001) izvedbe so se pojavila odstopanja od prvotnega načrta, ki jih nismo predvideli, zaradi česar je bila Načrtovanje prilagoditev smo začeli z obiskom končna izvedba prilagoditev delno spremenjena. muzeja, kjer smo se s somentorico in vodstvom Od načrta do izvedbe Pri tem smo posebno pozornost namenili uporab- muzeja sprehodili po celotnem muzeju, osredo- nosti za osebe s slepoto in slabovidnostjo, ob upo- točili pa smo se na pedagoški del razstave. Raz- „Prosimo, ne dotikajte se predmetov“ je po- števanju tudi trajnosti in smotrne rabe materialov. pravljali smo o željah, ki jih ima glede prilagoditev gosto pravilo muzejev. To pravilo je utemeljeno s muzej, možnostjo izvedbe, predvsem pa smiselno- tezo, da bi se predmeti z dotikom poškodovali ali stjo posameznih prilagoditev. Ker je sama pedago- celo uničili. V današnjem času interaktivne družbe Inkluzivno oblikovanje ška razstava že zelo inkluzivna in interaktivna ter je izziv muzejev pokazati in predstaviti muzejske muzejskih prostorov pri določenih predmetih omogoča precej aktivno predmete na zanimiv, sodoben in dinamičen način vlogo tudi slepega ali slabovidnega obiskovalca, (Oter, 2006). Naša raziskava je bila usmerjena v ustvarja- smo imeli pomisleke o prenasičenosti prostora s nje prilagoditev, ki bi ustrezale tako vsebini kot prilagoditvami. Po razmisleku smo naredili okvirni Izobraževanje v muzejih tretjega tisočletja estetskemu videzu ter bi bile popolnoma prilago- načrt želenih prilagoditev in predlagali zunanje iz- mora temeljiti na doživljajskem učenju, učenju z jene potrebam oseb s slepoto in slabovidnostjo. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - D. Sodobni muzejsko-pedagoški pristopi... 175 Za dosego tega smo združili znanje s področja dobijo v muzeju. Pozitivni odnosi s kustosi in dru- kot tudi mlajšim, ki še ne znajo brati. Nekatere tiflopedagogike, didaktike ter tehničnega znanja gimi obiskovalci lahko zelo pomembno vplivajo na ključne informacijske napiske smo dodatno opre- in ustvarjalnosti. Prilagoditve smo načrtovali in izkušnjo muzeja in kulture kot celote. mili z brajevo pisavo, ki omogoča lažjo orientacijo izvajali s posebnim premislekom in pozornostjo Zaključni del: Povečanje dostopnosti slepim obiskovalcem. do specifičnih potreb oseb s slepoto in slabovidno- stjo, pri čemer smo ugotovili, da bi lahko nekatere V Notranjskem muzeju Postojna smo v sodelo- Vse naštete prilagoditve niso pomembne le za prilagoditve bile še boljše izvedene. To nas je pre- vanju s študentko magistrskega študija Inkluziv- osebe z gibalno in senzorno oviranostjo, temveč pričalo o pomenu tesnega sodelovanja z osebami s ne pedagogike Univerze na Primorskem izvedli tudi obogatijo in olajšajo izkušnjo muzeja starej- slepoto in slabovidnostjo že v fazi načrtovanja, saj prilagoditve nekaterih muzejskih prostorov za šim obiskovalcem. Hkrati pa služijo tudi kot orodje lahko podajo dragocene predloge za izboljšave in obiskovalce s slepoto in slabovidnostjo. Na tla za ozaveščanje in izobraževanje vseh obiskovalcev optimalno rabo pripomočkov. smo položili taktilni vodilni sistem, ki uporabnika ter prispevajo k uresničevanju inkluzivnega obli- bele palice varno usmerja do recepcije, sanitarij kovanja prostorov. V Notranjskem muzeju Postojna trenutno po- in pedagoškega dela razstave Jamar Junior. Sto- Prilagoditve muzejskih prostorov za obisko- tekajo dela za pripravo interaktivne muzejske pnišča, ograje, robove vrat, kljuke in druge ovire valce s slepoto in slabovidnostjo v Notranjskem razstave, namenjene družinam, v katero želimo smo označili s kontrastnimi trakovi, da bi muzejski muzeju Postojna predstavljajo pomemben korak vključiti vse prilagoditve, ki smo jih načrtovali za prostor postal čim bolj vključujoč za vse obiskoval- k bolj inkluzivnemu in dostopnemu okolju za vse pedagoški del razstave. Projekt bomo izvedli v so- ce. Sanitarije so bile posebej prilagojene osebam obiskovalce. S taktilnimi vodilnimi sistemi, kontra- delovanju z osebami s slepoto in slabovidnostjo, s slepoto in slabovidnostjo, saj je vsa oprema, ki stnimi oznakami, interaktivnim pisalom in brajevo kar nas bo približalo inkluzivnemu oblikovanemu prevladuje belo barvo, opremljena s kontrastnimi pisavo smo omogočili osebam s posebnimi potre- prostoru. oznakami. bami boljšo orientacijo in dostop do informacij ter jim omogočili bogatejšo izkušnjo muzeja. V Sloveniji še vedno obstaja veliko priložnosti Pri namestitvi oznak smo posebno pozornost za izboljšave dostopnosti muzejev, vendar je spod- namenili tudi estetskemu vidiku, da bi ohranili Poleg tega pa so te prilagoditve koristne tudi budno, da je veliko muzejev in kustosov zavezanih skladnost z obstoječo grafično podobo muzeja. za starejše obiskovalce in prispevajo k ozaveščanju k inkluzivnemu pristopu. Notranjski muzej Postoj- Na pedagoškem delu razstave Jamar Junior je na ter izobraževanju vseh, kar gradi bolj vključujočo na je dober primer, kako lahko z združenimi močmi voljo interaktivno pisalo, s katerim se ob dotiku na družbo. S temi ukrepi smo pokazali, kako lahko naredimo korak naprej proti bolj inkluzivnemu označeno točko začne predvajati avdio vodnik, ki sodelovanje med muzeji, strokovnjaki in skupno- okolju. Pomembno je, da se zavedamo, kako zelo obiskovalca popelje skozi vsebino informacijskih stjo vodi k ustvarjanju prostorov, ki so odprti za je izkušnja muzeja, še posebej za obiskovalce s tabel na razstavi. Na ta način so informacije dosto- vse in kjer se cenijo in spoštujejo različne potrebe posebnimi potrebami, odvisna od občutka, ki ga pne tako obiskovalcem s slepoto in slabovidnostjo in zmožnosti posameznikov. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - D. Sodobni muzejsko-pedagoški pristopi... 176 Literatura Jerman, N. (2024), Prilagoditve pedagoške razstave v Notranjskem muzeju Postojna za osebe s slepoto in slabovidnostjo, magistrsko delo. Koper: UP PEF. Obonyo, J. (2012) Community museums as places for rememberance, City Museum on the move. Str. 27. Oter, M. (2006). Nekaj predlogov in namigov za boljšo dostopnost muzejev. Argo, Časopis slovenskih muzejev, št. 49/1., str. 134. Pleško, T. (2011). Pogled na muzejsko pedagogiko v arheoloških muzejih in arheoloških parkih ter muzejih na prostem. Argo. Časopis slovenskih muzejev, št. 54/2, str. 66-74. Tavčar, L. (2001). Otroci, mladostniki in odrasli v galeriji. Priročnik za kustose pedagoge, učitelje, vzgojitelje in starše. Ljubljana: Narodna galerija. Elektronski internetni viri Notranjski muzej Postojna (2023). http://www.notranjski-muzej.si/si/ (Datum dostopa: 28.3.2024). ICOM Slovenija http://www.icom-slovenia.si/ (Datum dostopa: 27.3.2024). 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - D. Sodobni muzejsko-pedagoški pristopi... 177 Rimljani v Ljubljani, družinski festival / The Romans in Ljubljana, family festival Nika Damjanovič, višja kustosinja, Muzej in galerije mesta Ljubljane, programska vodja festivala Rimljani v Ljubljani nika.damjanovic@mgml.si Povzetek: Festival Rimljani v Ljubljani smo v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane zasnovali v želji približati antično dediščino družinam. Brezplačni družinski dogodek ponuja mladim radovednežem in njihovim staršem pravo raziskovalno doživetje. K sodelovanju smo povabili tudi druge partnerje, kulturne inštitucije, umetnike itd. in s skupnimi močmi pripravili dogodek, ki odstira skrivnosti Emone, starodavne predhodnice Ljubljane, in za eno popoldne obuja Rimljane. Družine na samostojnem potepu obiščejo postojanke Arheološkega parka Emona in druge, kjer antično dediščino doživijo z vsemi čuti. Družinski dogodek na interaktiven, sodelovalen in kreativen način spodbuja odnos do kulturne dediščine, otrokom približuje skrivnostno preteklost, spodbuja soustvarjanje in krepi družinske vezi. Organizator: Muzej in galerije mesta Ljubljane, v sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije Partnerji: Šolski muzej Slovenije, KD Vespesjan, Društvo Poetovio LXIX, Gašper Kvartič, Lene Lekše, Julija Hoda, Picerija Foculus Abstract: „The Romans in Ljubljana“ free family festival, initiated by the Museum and Galleries of Ljubljana, aims to bring ancient heritage closer to families through and interactive research experience. Partners, including cultural institutions and artists, join to revive the secrets of ancient Emona. Families independently explore the Emona Archaeological Park, immersing themselves in heritage through al senses. This interactive event fosters a positive cultural heritage attitude, bringing children closer to the mysterious past while promoting cooperation and strengthening family ties. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - D. Sodobni muzejsko-pedagoški pristopi... 178 Interpretacija dediščine za otroke občutka poučevanja, ampak mora pozivati k raz- šolskih knjig, se razlikuje od tistega, ki ga učencem mišljanju, sklepanju, raziskovanju in dodatnemu lahko ponudi muzejsko okolje, v katerem stopajo „Povej in slišal bom, pokaži in videl bom, dovoli, učenju. Pri interpretiranju dediščine lahko miselne v stik z originalnimi predmeti in njihovimi replika- da sam naredim in naučil se bom.“ (Konfucij) procese učinkovito sprožimo s čudenjem, aktua- mi ter raziskujejo srce muzeja – zbirke. „Razstava lizacijo in provokativnimi vprašanji, ki spodbujajo je prazen znak, ki začne funkcionirati v trenutku Če je za tradicionalni muzej značilna enosmer- mišljenje. S tovrstnim pristopom poskrbimo, da dojemanja (J. Byszewski 2003, str. 5)“ … in otroško na komunikacija, formalnost, statičnost, zaključena otrok dediščini sam pripiše pomene, medtem ko dojemanje je največje, kadar ga pospremi izkušnja, misel in usmerjenost navznoter, pa sodobni muzeji smo interpretatorji dediščine zgolj mediatorji. Vsak zato muzejska pedagogika temelji na avtentičnem vedno bolj težimo k dvosmerni komunikaciji, ne- posameznik, še posebej najmlajši, namreč realnost stiku s predmeti in multisenzorični izkušnji, ki sta formalnosti, dinamičnosti, odprtosti in usmerje- doživlja skozi svoje okvirje. Znanje, pridobljeno iz lahko učinkovita dopolnitev kurikuluma. nosti v javnost. Vse našteto pomembno prispeva tudi k zadovoljstvu in dobremu počutju mladih obiskovalcev, saj muzeji danes šolske skupine in družine štejemo med najpomembnejše ciljne sku- pine. Zato je pomembno, da otrokom prilagodimo tudi interpretacijo dediščine. Danes se zavedamo, da dobra interpretacija ni informacija, ampak zgolj bazira na njej. Teoretik interpretacije dediščine Freeman Tilden je v sredini 20. stoletja zapisal: „Interpretacija je razkrivanje ne- štetih pomenov določenega predmeta, živega bi- tja, spomenika ali območja. Interpretacija je način komunikacije, ki pomaga razumeti in ceniti svet, ki nas obdaja. Interpretacija je razkritje globljih pomenov, ki ležijo za golim navajanjem dejstev. In- tepretacija mora unovčiti radovednost, za obogati- tev človekovega razuma in duha (F. Tilden 1957, str. 34)“. Tilden skozi šest načel interpretacije opozarja, da dobra interpretacija dediščine za otroke ni le razredčena verzija tiste za odrasle. Vsako informa- cijo je potrebno postaviti v širši kontekst, ki bazira na otrokovem predznanju, izkušnjah in interesih ter se dotika njegovega čustvovanja. Ne sme dajati Slika 1: Foto: Blaž Gutman, Festival Rimljani v Ljubljani 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - D. Sodobni muzejsko-pedagoški pristopi... 179 Družine v muzeju Ljubljani, pomladanskega pa Plečnikov dan. Festi- muzeja pričarali dogodivščino, jih s pravimi vpra- val Rimljani v Ljubljani je v svoji prvi izvedbi leta šanji spodbudili k družbeno-kritičnem premisleku „Muzeji prispevajo k vrednotenju, razumeva- 2014 privabil 150 obiskovalcev, v drugi (leta 2021) in tako tlakovali pot do spoštovanja kulturne de- nju in uveljavljanju naravne in kulturne dedišči- 240, leto kasneje 360, v septembru 2023 pa že kar diščine in zavedanja pomena njenega ohranjanja. ne. Pomembna dolžnost muzejev je, da razvijajo 910 obiskovalcev. Festival Plečnikov dan pa smo izobraževalno vlogo in pritegnejo širšo javnost v letu 2023 izvedli prvič. Obiskalo ga je kar 1000 Ker smo mnenja, da muzeji ne bi smeli ljubo- iz skupnosti, kraja ali skupine, v kateri delujejo. obiskovalcev. sumno varovati svojih zbirk, saj so slednje nena- Sodelovanje s skupnostjo in uveljavljanje njene zadnje v lasti javnosti, smo k sodelovanju povabili dediščine sta sestavni del izobraževalne vloge mu- tudi druge skrbnike in ljubitelje antične dediščine. zeja (Icomov kodeks muzejske etike, 2005, str. 22)“. Festival Rimljani v Ljubljani Leta 2023 smo festival organizirali v sodelovanju Tudi zaradi vsega naštetega so pomembna ciljna z Narodnim muzejem Slovenije (NMS), s svojimi skupina sodobnih muzejev tudi družine. Leta 2014 smo praznovali 2000-letnico nastan- aktivnostmi pa so se nam pridružili tudi Kulturno ka antične Emone. V tem letu smo na Arheolo- društvo Vespesjan, Društvo Poetovio LXIX, umetni- Družine iščejo neformalne, zanimive, a hkra- škem parku Emona, katerega upravitelj je MGML, ca Lene Lekše, glasbenik Gašper Kvartič, latinistika ti edukativne priložnosti za preživljanje svojega pripravili bogat program. Eden izmed dogodkov Julija Hoda in picerija Foculus. Leto pred tem je prostega časa. Muzej lahko postane tisti prostor, je bil tudi Pohod po Emoni za družine, ki se ga pri izvedbi festivala sodeloval tudi Šolski muzej kjer skupni čas preživijo v sproščenem, poučnem, je udeležilo 150 zadovoljnih obiskovalcev, ki so Slovenije, s katerim si sodelovanje obetamo tudi ustvarjalnem in zabavnem okolju. Zanje pripravlja- se skozi lokacije arheološkega parka sprehodili v prihodnje. mo družinske delavnice, ki bi morale vključevati v družbi prvoosebnih vodičev, zanimivih nalog tako otroke kot njihove starše, vodene in samo- in ustvarjalnih delavnic. Pozitivni odzivi na dogo- Za glavni cilj festivala smo si zadali, da bi mladi stojne oglede razstav, ki jih lahko popestrijo igri- dek so nas spodbudili, da smo program ponovili. radovedneži in njihovi starši pridobili nova znanja, ve interaktivne postaje ali eksperimentalne sobe, Lansko leto je bil izveden že četrtič. Od leta 2022 izvedeli več o vsakodnevnem življenju Rimljanov celodnevne tematske dni itd. Odličen pristop so poteka pod imenom Festival Rimljani v Ljubljani, in izgledu mesta Emona, se medtem povezali, za- tudi otroški vodniki, ki zahtevne teme približajo od leta 2023 pa ima dogodek tudi svojo spletno bavali, prepoznali vrednost antične dediščine in najmlajšim, hkrati pa staršem odtrgajo minuto za stran rimljanivljubljani.si. pomen njenega varovanja ter s tem tkali vezi z samostojen ogled razstave. muzejem kot inštitucijo. V Muzeju in galerijah mesta Ljubljane (MGML) Muzeji se danes za pozornost otrok borimo z Družine so na eni izmed šestih lokacij festivala že dve desetletji pripravljamo raznolike družinske računalniškimi igricami, družbenimi omrežji, zaba- prejele zloženke z zemljevidom za samostojno raz- programe, ki temeljijo na medgeneracijskem so- viščnimi parki itd., zato jih postaja vedno težje nav- iskovanje antične predhodnice Ljubljane. K nada- delovanju, interakciji in izkušenjskem učenju. Eden dušiti. Še posebej, če želimo ostati pri svojem delu ljevanju poti jih je spodbudilo tudi zbiranje žigov takšnih so tudi tematski dnevi. Obisk slednjih se še vedno strokovni. Menim, da je eden pomemb- in obet lepih rimsko obarvanih nagrad. iz leta v leto zvišuje. Dva izmed tematskih dni sta nejših ključev v sodelovanju. Tako bomo mladim prerasla svoje okvirje in postala prava družinska radovednežem s skupnimi močmi, raznolikimi Tako preteklost kot arheologija sta otrokom pri- festivala: jesenskega smo poimenovali Rimljani v pristopi, pestrim naborom aktivnosti itd. iz obiska vlačni, skrivnostni in zanimivi, a nemalokrat odda- 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - D. Sodobni muzejsko-pedagoški pristopi... 180 lahko antičnim mitom o nastanku glasbil, v družbi Gašperja Kvartiča so lahko na antične inštrumente tudi sami zaigrali, preizkusili so se v rimskih igrah na prostem (NMS), z latinistko Julijo Hodo pa so ugotavljali, kaj imata skupnega Harry Potter in la- tinščina. Aktivnosti so popestrili pristopi gledališke pedagogike (mnoga prvoosebna vodstva, urjenje vojakov itd.), glasbene pedagogike (poslušanje in igranje na antične inštrumente), ustvarjalne- ga giba (antični ples), delavnice so temeljile na aktivni izkušnji (arheološka izkopavanja, izdelava fibul, pomerjanje oblačil itd.) in ustvarjalnosti (npr. tiskanje sodobnega mozaika z umetnico Lene Le- kše, ustvarjanje glinenih oljenk). Leta 2022 smo na nekdanjo lokacijo rimskega foruma povabili tudi magistra iz Šolskega muzeja Slovenije, ki je izvedel kratko učno uro za otroke. Na vseh lokacijah smo v ospredje postavili stik z dediščino. Stik z ostalinami Emone in avtentič- nimi rimskimi predmeti ter njihovimi kopijami je v obiskovalcih vidno prebudil občutek spoštova- Slika 2: Foto: Blaž Gutman, Festival Rimljani v Ljubljani nja, občudovanja in radovednosti. Zgoraj naštete aktivnosti in pristopi so burili domišljijo, razvijali ljeni in težko dojemljivi. Kako jim ju torej približati omogočili smo vodene oglede lokacij Arheolo- kreativnost in kooperativnost. Z njimi smo pove- in ju narediti razumljivi in zabavni? škega parka Emona, ponudili raznolike ustvarjal- čali pomnjenje, saj družine niso bile zgolj pasivni ne delavnice (npr. izdelava kovinskih fibul s KD opazovalci, ampak so ves čas dejavno soustvarjale Vespesjan), plesno delavnico antičnega plesa s dogodek. Program festivala plesalko Lejo Ito Menard, demonstracijo vojaških formacij z Društvom Poetovio LXIX, razstavo na- Eden izmed pomembnejših ciljev projekta je V sklopu festivala smo pripravili bogat pro- miznih iger s KD Vespesjan, predstavitev oblačil in bil tudi medgeneracijski stik. Družine so bile med gram: kratka poučna vodstva za mlade in njihove pomerjanje slednjih z NMS, Pizzeria Foculus nam samostojnim raziskovanjem Emone prisiljene ak- starše, srečanja s prvoosebnimi vodiči – Rimlja- je pripravila pico po rimskem receptu, otroci so tivno sodelovati. Verjamemo, da so se družinski ni, ki so z doživeto pripovedjo oživljali rimski čas, se lahko preizkusili kot arheologi, prisluhnili so člani in njihovi prijatelji med tem še dodatno po- 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - D. Sodobni muzejsko-pedagoški pristopi... 181 vezali. Aktivnosti smo prilagodili tako, da je v njih nalog v knjižici, vsi nastopajoči in ostala ekipa, pri- Zaključek vsakdo našel nekaj zase, kar so obiskovalci še po- merjava nekoč in danes ... Le tako naprej, doživeli sebej pohvalili. smo več kot smo pričakovali … veliko več!!!! Sedi, V MGML si prizadevamo, da svoje poslanstvo odlično 5! odprte, dostopne in vključujoče inštitucije ure- sničujemo v praksi preko projektov, namenjenih Evalvacije: Na evalvacijskih listih so družine lahko pustile različnim družbenim, ranljivim skupinam in še tudi svoje soglasje za obveščanje o družinskih pro- posebej otrokom. Poudarek naših izobraževal- Tekom festivala smo pridobili velik nabor eval- gramih. Pridobili smo kar nekaj novih kontaktov. nih programov je na izkustvenem učenju, naš vacij. Obiskovalce smo pozvali, da so na zadnji točki obiska pustili evalvacijski list. Vsa pridobljena mnenja so potrditev dobrega počutja na festivalu in obilice pridobljenih znanj, so odličen vir za nove ideje in morebitne izboljšave pri naslednjih projek- tih. Navajam nekaj mnenj udeležencev festivala: Zelo poučno. Misliš, da poznaš Ljubljano potem pa ugotoviš, kaj vse skriva. Mislim, da je dogodek odličen in zanimiv za velike in majhne otroke. Vse je bilo popolno! Enkrat letno tak dogodek, prosim. Vsi smo uživali v dobrih igralcih, zanimivih predstavitvah, delavni- cah, prijaznosti. Všeč nam je bil cel koncept. Všeč mi je bil duh časa, domišljene zgodbe, živa zgodovina. Odlično ste se potrudili. Vse pohvale. Težko bi katero stvar izpostavila, saj je bilo vse zelo dobro načrtovano in organizirano. Morda orga- nizirajte še kakšen sprehod po srednjeveški Ljubljani ali Plečnikovi Ljubljani. Krasno! Zelo lepo predstavljeno in vsega je bilo dovolj. Dobra predstavitev, fino povezovanje prete- klosti in sedanjosti. Mi smo potrebovali več kot 3 ure. Všeč nam je bilo vse. Predvsem glasbeni del, ob zidu in ustvarjanje z glino. Všeč nam je bila ustvarjalna delavnica, tavanje po mestu, učitelj na forumu, samostojno reševanje Slika 3: Foto: Blaž Gutman, Festival Rimljani v Ljubljani 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - D. Sodobni muzejsko-pedagoški pristopi... 182 cilj pa, da so šolarji in otroci aktivno udeleženi, kulturno-umetnostna vzgoja prične, saj to pomeni družine na projektu zabavale, se spodbujale in da raziskujejo, spoznavajo, se dotikajo, izražajo, dobro naložbo v prihodnost razumnega, kulturno povezale ter doživljale izredno pozitivne občutke, doživljajo in se vživljajo. S tem želimo spodbu- osveščenega in socialno občutljivega razmišljanja za katere menimo, da bodo ostali vezani na kul- jati njihovo naravno radovednost in njihovo kre- družbe. turne inštitucije, in nenazadnje – ker je bila takšna ativnost. Želimo nastopiti kot sproščen aktivni tudi zapisana želja mnogih – umeščamo festival posrednik med mladimi obiskovalci in kulturno Ker smo prepričani, da smo s projektom širili Rimljani v Ljubljani med tradicionalne dogodke v dediščino. Delo muzeja bi moralo biti približano nova znanja in pozitiven odnos do kulturne de- Ljubljani. Potekal bo vsako drugo jesen. čim širši množici, predvsem mlajšim, pri katerih se diščine, ki nas obdaja; ker verjamemo, da so se Literatura: BYSZEWSKI, J.(2003), Drugačen muzej, Ljubljana.Skupnost muzejev Slovenije Icomov kodeks muzejske etike (2005), Ljubljana. TILDEN, F. (1957), Interpreting our Heritage. Chapel Hill, NC, The University of North Carolina Press. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - D. Sodobni muzejsko-pedagoški pristopi... 183 Digitalne asistivne tehnologije kao didaktički alat za osobe s invaliditetom u muzeju / Digital Assistive Technologies as Didactic Tool for People with Disabilities in Museum Aida Šarac Berbić, MA historije umjetnosti (nastavnički smjer) Muzejska pedagogica Umjetnička galerija Bosne i Hercegovine aidaa91@live.com Sažetak: Ovim radom želi se definirati pojam (digitalnih) asistivnih tehnologija (AT) i ispitati mogućnosti njihove upotrebe u muzejskom kontekstu u svrhu zadovoljenja određenih potreba osoba s invaliditetom. U širem kontekstu društvene odgovornosti muzeja i progresivnim razvojem digitalnih tehnologija savremenog doba, rad elaborira oblike saradnje muzeja sa IT sektorom i kreativnim industrijama u cilju povećanja pristupačnosti muzejskih sadržaja i značenja različitim grupama osoba s invaliditetom u društvu. Kao pozitivan primjer sistematične inkluzivne digitalne transformacije muzeja, rad će predstaviti internacionalni projekat SHIFT koji kroz istraživanje o potrebama ciljne grupe u muzejskom kontekstu, saradnjom sa IT sektorom i kreativnim industrijama provodi digitalnu transformaciju četiri muzeja u Evropskim državama. Ključne riječi: digitalne asistivne tehnologije, muzeji, osobe s invaliditetom, inkluzivni dizajn, pristupačnost, SHIFT projekat Abstract: Digital Assistive Technologies as Didactic Tool for People with Disabilities in Museum This paper aims to define the concept of (digital) assistive technologies (AT) and examine the possibilities of their use in a museum context to meet the needs of people with 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - D. Sodobni muzejsko-pedagoški pristopi... 184 disabilities. In the broader context of the social responsibility of museums and the progressive development of digital technologies of the modern era, the paper elaborates on the forms of cooperation of museums with the IT sector and creative industries to increase the accessibility of museum contents and meanings to different groups of people with disabilities in society. As a positive example of systematic inclusive digital transformation of museums, the paper will present the international project SHIFT, which, through research on the needs of the target group in the museum context, in cooperation with the IT sector and creative industries, is implementing the digital transformation of four museums in European countries. Keywords: digital assistive technologies, museums, people with disabilities, inclusive design, accessibility, SHIFT project MUZEJ PO MJERI DRUŠTVA društvene zajednice u kreiranju muzejskih sadrža- veću senzornu i informacijsku pristupačnost sa- ja, društvenu odgovornost muzeja te ravnopravan držajima i značenjima muzejske zbirke. Digitalne Promjene koje u muzejima treba pokrenuti pristup i pristupačnost muzejima i njihovim sadr- asistivne tehnologije su se posebno pokazale ko- nova definicija1 izglasana 2022. godine od strane žajima i značenjima. Ove promjene najvidljivije risnima za vrijeme globalne pandemije COVID-19 Internacionalnog Vijeća muzeja ( ICOM – Internati- su u nastojanjima muzeja da u svoj rad i dodatne kada su javne i društvene institucije poput muzeja onal Council of Museums), podrazumijevaju učešće muzejske aktivnosti i programe uključe i osobe iz u više navrata bile zatvorene za posjete. društveno marginalizovanih skupina kao što su osobe s invaliditetom.2 Pored direktnog rada sa 1 Za prethodno važeću definiciju muzeja koju je ICOM izglasao članovima društva iz marginalizovanih grupa kroz ASISTIVNE TEHNOLOGIJE 1974. godine. muzejski stručnjaci širom svijeta od 2007. godine ukazuju da ona ne odražava savremeno društvo, njegove tokove dodatne aktivnosti i programe koje vode muzejski i potrebe. Isuviše fokusirana na kolekciju ovakva defnicija zane- pedagozi i edukatori, muzeji u saradnji sa IT sek- Prema glosaru Situacione analize položaja djece marila je aspekt generalne publike i posjetilaca, te su muzejski torom, kreativnim industrijama i ciljnom grupom s poteškoćama u Bosni i Hercegovini3 asistivna teh- stručnjaci okupljeni oko ICOM-a 2016. godine pokrenuli proces mogu kreirati različite oblike (digitalnih) asistivnih nologija je svaki uređaj koji je dizajniran, naprav- revizije muzejske definicije koji je okončan 2022. godine na Vanrednoj konferenciji Komiteta u Pragu. Nova definicija glasi: tehnologija i na taj način omogućiti posjetiocima ljen ili prilagođen da pomogne osobi u obavljanju „Muzeji su demokratski, inkluzivni i polifoni prostori koji su otvo- nekog zadatka. Ove tehnologije pomažu osobama reni za kritičke dijaloge o prošlosti i budućnosti. Prepoznajući 2 U preambuli Konvencije Ujedinjenih nacija o pravima osoba s s invaliditetom kod čitanja, razumijevanja, gleda- konflikte i izazove sadašnjosti, muzeji čuvaju artefakte za društvo invaliditetom iz 2009. godine invaliditet je opisan kao: „razvojni nja, pamćenja, slušanja, kretanja i komunikacije. i različita sjećanja za buduće generacije. Garantiraju jednaka proces, koji nastaje kao rezultat djelovanja osoba s invalidite- prava i ravnopravan pristup naslijeđu svim ljudima. Muzeji su tom i prepreka koje proizilaze iz stajališta njihove okoline, te Proizvodi mogu biti namijenski proizvedeni za neprofitni. Oni su participatorni i transparentni, aktivno sarađuju iz prepreka koje postoje u okolini, a koje sprječavaju njihovo osobe s invaliditetom ili se nalaziti u širokoj upo- sa različitim zajednicama na prikupljanju, čuvanju, istraživanju, potpuno i djelotvorno sudjelovanje u društvu ravnopravno s trebi. Razlikujemo mehaničke i digitalne asistiv- interpretaciji, izlaganju i boljem razumijevanju svijeta u svrhu drugim članovima tog društva.“ Oblici invaliditeta obuhvataju ne tehnologije. Među mehaničke asistivne teh- doprinosa ljudskom dostojanstvu i socijalnoj pravdi, globalnoj dugotrajne ili cjeloživotne tjelesne, mentalne, intelektualne ili jednakosti i planetarnom blagostanju.“ https://icom.museum/ senzorne teškoće. https://www.ohchr.org/en/instruments-me- en/activities/standard-guidelines/museum-definition/ (stanje chanisms/instruments/convention-rights-persons-disabilities 3 Situaciona analiza položaja djece s poteškoćama u Bosni i Her- na dan 24. 03. 2024.) (stanje na dan 28. 03. 2024.) cegovini, UNICEF, 2017. 9. str. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - D. Sodobni muzejsko-pedagoški pristopi... 185 nologije koje se koriste u svakodnevnom životu i u direktnoj interakciji sa originalnim eksponatima. publici, muzeji se vode principima univerzalnog ubrajamo: povećalo, abakus, uzdignute podloge za Treba napomenuti da cilj asistivnih tehnologija nije dizajna (za učenje) koji će svim grupama društva pisanje, hvatač olovke, taktilna slova ili kolica. Me- da zamijeni originalne eksponate već da posreduje omogućiti ravnopravnu pristupačnost uslugama, haničke asistivne tehnologije u muzeju mogu biti: u stvaranju iskustva određenog eksponata kod sadržajima i značenjima. Termin ‚univerzalni di- taktilna karta muzeja, ilustrovane kartice za iska- posjetitelja i kreiranju značenja. Kako bi društveno zajn‘ skovao je arhitekta Ronald Mace, korisnik zivanje osnovnih potreba neverbalnih posjetitelja odgovoran muzej kreirao jedan oblik (digitalnih) invalidskih kolica, kako bi opisao skup dobrih muzeja, legende eksponata na Brajevom pismu ili asistivnih tehnologija, neophodno je prije svega arhitektonskih i dizajnerskih rješenja koja neće pisani/ilustrovani okvir izložbi. U digitalne asistivne da konsultuje ciljnu grupu za koju želi kreirati ove biti korisna samo osobama s invaliditetom, već tehnologije ubrajamo: software za raspoznavanje didaktičke alate. U ovu svrhu muzej može konsul- i svim drugim ljudima. 4 Kako saznajemo od Jo- glasa, software koji pretvara tekst u glas, portabil- tovati udruženja koja se bave zaštitom prava osoba hnstone-a,5 u posljednjih 20 godina, Centar za ne procesore riječi ili e-čitače. Digitalne asistivne s invaliditetom ili kreirati fokusne grupe osoba s primijenjenu specijalnu tehnologiju (CAST - The tehnologije u muzeju mogu se koristiti navedenim invaliditetom kako bi identificirali njihove potrebe Center for Applied Special Technology) proveo je software-ima kako bi nadomjestile određeno čulo u muzejskom okruženju te saznali što je to što oni istraživanja o tehnološkim mogućnostima i fleksi- koje je umanjeno ili nedostaje kod posjetitelja, žele i što im odgovara. Nakon što se potrebe ciljne bilnom dizajnu u svrhu poboljšanja obrazovanja razne haptičke uređaje i aplikacije (proširene ili grupe u muzejskom kontekstu utvrde, muzej može osoba s invaliditetom, njihovih vršnjaka, djece i virtuelne realnosti) za alternativnu interpretraci- kontaktirati IT stručnjake i kreativni sektor kako bi odraslih. Iz ovog istraživanja proizlazi inovativan ju eksponata. Asistivne tehnologije u muzeju će zajedničkim snagama i prateći principe univerzal- pristup pod nazivom ‚univerzalni dizajn za učenje‘, osobama s invaliditetom omogućiti kvalitetnije nog dizajna kreirali digitalne asitivne tehnologije koji se koristi za dizajniranje bogatijih i fleksibilnijih iskustvo muzejske posjete, posredovati u interakci- koje će dati muzej učiniti pristupačnijim javnim nastavnih kurikuluma koji će učenicima pružiti niz ji između muzejskog eksponata i posjetitelja, pove- prostorom kulture i socijalizacije. mogućnosti koje će zadovoljiti njihove raznolike ćati pristup eksponatima i pristupačnost njihovim potrebe u učenju. značenjima. Ovi uređaji također mogu dodatno motivisati osobe s invaliditetom na kontinuiranu DIGITALNA TRANSFORMACIJA Preduslov za iniciranje saradnje muzeja sa IT, posjetu muzejima. Navedene tehnologije nisu ek- MUZEJA KAO ISKORAK KA INKLUZIJI obrazovnim i kreativnim sektorom je identifikacija skluzivno namijenjene osobama s invaliditetom; potreba društvene grupe osoba s invaliditetom one mogu doprinijeti većoj interaktivnosti između S ciljem omogućavanja veće pristupačnosti u muzejskom kontekstu. U ovom procesu neop- generalne publike i muzejskih eksponata. Kako muzejskim sadržajima i njihovim značenjima, hodno je da se muzej vodi modelom socijalnog bi bile prijemčive što širem krugu korisnika digi- povećanjem interaktivnosti između originalnog talne asistivne tehnologije kreiraju se uz pomoć eksponata i posjetitelja ali i digitalnog pristupa 4 Rose, H. David i Strangman, Nicole (2007). Universal Design for principa univerzalnog dizajna za učenje. Ovim teh- sadržajima zbirke publici za vrijeme pandemije, Learning: meeting the challenge of individual learning differen- nologijama se posjetitelji muzeja mogu koristiti muzeji pokreću intredisciplinarne oblike sarad- ces through neurocognitive perspective. Universal Access in the samostalno i(ili) uz pratnju staratelja, ali i u okviru nje sa informacijsko – tehnološkim i obrazovnim information Society, (5), 381-391. struktuiranih i od strane muzeja organizovanih sektorom, te kreativnim industrijama. Pri kreira- 5 Johnstone, Christopher J. (2014). Pristup školi i obrazovno okruženje II – Univerzalni dizajn za učenje. New York: Dječiji Fond grupnih aktivnosti u izložbenom kontekstu muzeja nju digitalnih tehnologija i sadržaja, namijenjenih Ujedinjenih nacija (UNICEF). 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - D. Sodobni muzejsko-pedagoški pristopi... 186 pristupa osobama s invaliditetom koji zagovara će tehnologija podržati itd. Sada slijedi saradnja barijere u institucijama kulturno-historijskog na- izmjenu stereotipnih stavova, upotrebu korektne sa IT sektorom gdje se vizija i ideja muzeja treba slijeđa: manjak metodologija čijim dizajnom bi se terminologije, razumnu prilagodbu okruženja i jasno iskomunicirati u korist kranjih korisnika koji omogućila inkluzija i manjak pristupačnosti ekspo- metoda rada. Ovaj model barijere za uključenje će tehnologiju koristiti u muzeju. Muzej angažuje natima, arheološkim nalazištima itd. Ove barijere osoba s invaliditetom u društvo prepoznaje u stručnjake iz kreativnog sektora koji će prema prin- projekat nastoji premostiti pokretanjem strategija i okruženju i stavovima ostalih članova društva, a ne cipima univerzalnog dizajna (za učenje) kreirati politika koje se odnose na digitalnu transformaciju u invaliditetu osobe. Identifikacija obrazovnih, fi- vizuelni identitet tehnologije ali i njene vizuelne, u institucijama kulturno-historijskog i umjetničkog zičkih, senzornih, komunikacijskih i informacijskih audio, tekstualne i haptičke sadržaje. naslijeđa, bogaćenjem iskustava korisnika putem potreba osoba s invaliditetom može se sprovesti u interakcije sa objektima kulturnog naslijeđa uz po- saradnji sa udruženjima iz lokalne zajednice muze- moć pristupačnijih alata i metodologija koje su u ja koja štite prava ovih osoba. U svrhu sprovođenja SHIFT : PRIMJER DOBRE PRAKSE skladu sa internacionalnim standardima. istraživanja o potrebama osoba iz ove grupe muzej može izvesti outreach program6 putem kojeg će Pozitivan primjer saradnje muzeja sa IT i krea- Nakon sprovedenih istraživanja o potrebama identificirati potrebe članova ciljne grupe opser- tivnim sektorom u svrhu kreiranja digitalnih asi- ciljnih grupa osoba s invaliditetom posredstvom viranjem u muzejskom prostoru ili diseminacijom stivnih tehnologija koje će povećati pristupačnost članica konzorcija i promišljanja o oblicima digi- upitnika roditeljima/starateljima ovih osoba o po- i pružiti veće mogućnosti za inkluziju osoba s in- talnih asistivnih tehnologija, među učesnicima našanjima i potrebama u kategorijama socijaliza- validitetom je projekat SHIFT.7 Ovim projektom u projekta odabrane su četiri institucije za koje će cije, komunikacije i senzornih spoznaja. Tek nakon muzejima se nastoje implementirati posljednje se razviti digitalni oblici assitivnih tehnologija. što se stekne uvid u potrebe ciljne grupe, muzej u inovacije na polju umjetne inteligencije, a koje se saradnji sa stručnjacima za specijalno obrazovanje ogledaju u učenju mašina ( machine learning), mul- može razmišljati o tome kakvu digitalnu asistivnu timodalnom procesuiranju podataka, metodologi- 1. ZAVIČAJNI MUZEJ U KNJAŽEVCU tehnologiju želi razviti: na kojim oblicima softrwa- jama za transformaciju digitalnih sadržaja, seman- re-a će se ona bazirati, koji će biti njeni obrazovni tičkim reprezentacijama, lingvističkim analizama Ovaj muzej čuva bogatu zbirku umjetnina iz 19. ciljevi, kojim medijima će se služiti da bi se ti ci- historijskih spisa i upotrebi haptičkih interfejsa za i 20. stoljeća, arheološku zbirku koja se odnosi na ljevi ostvarili, koje interpretacijske strategije će se efikasnu i efektivnu komunikaciju novih iskustava prethistorijski i antički period, kolekciju fotografija koristiti u tu svrhu i koliko nivoa interpreatcije ta svim građanima. Projekat je prepoznao sljedeće s kraja 19. stoljeća koja prikazuje običaje i svakod- tehnologija može imati, koju razinu interaktivnosti nevni život ljudi tog kraja, zbirku video radova iz 60.ih godina proteklog stoljeća o svakodnevnom 7 SHIFT je međunarodni projekat punog naziva MetamorphoSis 6 Outreach program je metod rada savremenog i društveno-od- of cultural Heritage Into augmented hypermedia assets For en- životu te bogatu dokumentaciju koja se odnosi govornog muzeja sa publikom, u kojem se osmišljava i realizuje hanced accessibiliTy and inclusion finansijski podržan od stra- na kolekciju. Sa implementacijom SHIFT projekta program kojim bi se trebale zadovoljiti potrebe određene grupe ne HORIZON granta Evropske Unije kojeg čini konzorcij od 13 u ovom muzeju želi se proširiti iskustvo svih po- društva koja iz nekog razloga nema pristup muzeju. U ovom fondacija, univerziteta, udruženja, muzeja i drugih instanci koje sjetitelja koji dođu u muzej uz pomoć sljedećih slučaju muzejski stručnjaci i eksponati mogu izaći iz arhitekton- se bave datom temom. Projekat je započet 01. oktobra 2022. digitalnih metoda: transponiranje slika/fotografija skog okvira muzeja u zajednicu kako bi se susreli sa potrebama godine i trajat će 36 mjeseci. https://shift-europe.eu/ (stanje na društvene grupe koju žele uključiti u svoj rad. dan 27.03. 2024.) u video, interpretacija video sadržaja u govor i tek- 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - D. Sodobni muzejsko-pedagoški pristopi... 187 sta u govor i alata koji prevodi historijska značenja Kako bi se postigao navedeni cilj, projektom će UMJESTO ZAKLJUČKA u savremeniji jezik. se implementirati sljedeći digitalni alati: transponi- ranje slika/fotografija u video, interpretacija video U savremenom dobu svjedočimo progresiv- Mjerljivi očekivani rezultati od implementaci- sadržaja u govor i teksta u govor, alat koji prevodi nom razvoju tehnologije koji prate konstantne je projektnih aktivnosti na ovom muzeju su: više historijska značenja u savremeniji jezik i razumljiv promjene na globalnom socio - ekonomskom pla- od 20 kratkih videa nastalih na osnovu odabranih intuitivan i pristupačan alat za multimodalno pri- nu. Kao javna i društvena institucija, muzej da bi slika/fotografija, više od 15 kratkih videa sa audio čanje priča ( storytelling) o predmetima kulturno- ostao relevantan tokovima savremenog života, titlovanjem i jedan dugi video sa audio titlovanjem. -historijskog naslijeđa. treba osluškivati razvoj i potrebe društva, te kroz prizmu zbirke pravovremeno odgovoriti na njih. Neophodno je stoga da muzeji sprovedu digitalnu 2. SEMMELWEIS : 4. GRADSKI MUZEJ transformaciju u kontekstu svog programskog dje- MAĐARSKI MUZEJ MEDICINE U BERLINU lovanja u javnosti, rada sa publikom ali i internih muzeoloških praksi. Svjedoci smo velikih promjena Kolekcija ovog muzeja čuva umjetničku zbirku Od sva četiri muzeja koje projekat obuhva- koje je globalna pandemija virusa COVID-19 učini- sa prikazima liječenja, epidemija, starih bolnica, ta kao studije slučaja, Gradski muzej Berlina je la redovnom radu muzejima i da su iz tih razloga doktora i naučnika koji su vezani za medicinu, fo- najbolje opremljen digitalnim tehnologijama, ali bili primorani veliki dio svog djelovanja ka javnosti tografsku zbirku, video zbirku i bogatu dokumen- manjka onim tehnologijama koje ciljano zado- ‚prenijeti‘ u virtuelni svijet. Muzeji sada moraju taciju. Zbog prirode kolekcije muzeja i želje muzeja voljavaju potrebe grupa osoba s invaliditetom. naučiti mudro koristiti digitalne tehnologije u radu da svoje posjetitelje uroni u historiju medicine, Kolekcija ovog muzeja čuva umjetničku zbirku sa publikom ili im jednostavno ponuditi ove teh- projekat SHIFT će u ovom muzeju najviše imple- koja obuhvata preko šest hiljada godina posto- nologije na izbor pri posjeti muzeju. mentirati haptičke alate koji će omogućiti virtuelni janja čovjeka na zemlji, kolekciju ornamental- osjećaj dodira, toplote i drugih senzacija na koži nih printova, zbirku knjiga o umjetnicima iz 20. Ovo može biti mač sa dvije oštrice jer su muzeji zbog čega će posjetitelji imati lično iskustvo kako stoljeća i zbriku video radova. Kako bi se kroz po svom karakteru institucije u kojima se provodi su se određene bolesti tretirale u davna vremena. implementaciju projektnih aktivnosti u ovom socijalizacija i koji s toga imaju veliki potencijal za muzeju ostvarila izložba bez senzornih barijera pružanej dodatnih mogućnosti za socijalnu inklizi- namjeravaju se upotrijebiti sljedeći digitalni alati: ju grupa koje su marginalizovane u društvu. Otuž- 3. NACIONALNA UNIJA JAVNIH BIBLIO- ‚tekst u govor‘ koji će se služiti izvorima iz knjiga no bi bilo u potpunosti odstraniti ljudski faktor u TEKA I BIBLIOTEKARA U RUMUNIJI i kustoskim opisima slika/fotografija i koji će au- muzeju tehnologijom. Kada su u pitanju osobe s tomatski omogućiti komplementarne informacije invaliditetom, topli ljudski pristup je ono što će Projekat će uključiti deset biblioteka članica koje se odnose na muzejske eksponate; alat koji učiniti razliku u motivaciji posjetitelja da se pono- Unije kako bi revitalizirali prezentaciju i opis svojih transponira fizički objekt u digitalni i koristi se vo vrati u muzej. Digitalne asistivne tehnologije u knjiških fondova javnosti. Također, ove biblioteke haptičkim interfejsom kako bi korisnik ‚osjetio‘ ovom slučaju trebaju funkcionisati kao posrednik će poticati svoje korisnike na dijeljenje ličnih ko- predmet i razumljiv intuitivan i pristupačan alat u spoznaji između korisnika/posjetitelja muzeja s lekcija historijskih fotografija i kratkih videa. za multimodalno pričanje priča. invaliditeom i muzejskog eksponata. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - D. Sodobni muzejsko-pedagoški pristopi... 188 Dobno diferencirani pristup dječjim arheološkim muzejskim priručnicima u Republici Hrvatskoj / Age-differentiated approach to Children‘s archaeological museum manuals in the Republic of Croatia Dobrila Radeka, mag. praesc. educ., Dječji vrtić Žuto pače, Zadar, Hrvatska dobrila.radeka@gmail.com Sažetak: U radu se obrađuju tiskane muzejske publikacije za djecu, s posebnim osvrtom na arheološke muzejske publikacije. Kroz tekst se analizira posebni oblik odgojno-obrazovnog materijala koji je još uvijek rijetko dostupan široj javnosti kroz klasične oblike diseminacije te se sporadično pronalazi na policama dječjih knjižnica. Muzejske publikacije za djecu su isključivo dostupne unutar kulturnih institucija u brojčano malim nakladama. Pretežno se radi o publikacijama koje se dobno široko postavljene, tako da su pisane i ilustrirane za djecu od predškolskog do srednjoškolskog uzrasta. Analizom sadržaja će se utvrditi u kojoj su mjeri prilagođeni elementi svake posebne publikacije te jesu li primjereni dobi djece za koju su namijenjene. Ključne riječi: muzejske publikacije, dijete, muzej, arheologija 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - D. Sodobni muzejsko-pedagoški pristopi... 189 Abstract The paper deals with printed museum publications for children, with special reference to archaeological museum publications. The text analyzes a special form of educational material that is still rarely available to the general public through classical forms of dissemination and is sporadically found on the shelves of children‘s libraries. Museum publications for children are exclusively available within cultural institutions in numerically small editions. These are mostly publications that are set for a wide age range, so they are written and illustrated for children from preschool to high school age. Content analysis will determine to what extent the elements of each special publication are adapted and whether they are suitable for the age of the children for whom they are intended. Key words: museum publications, child, museum, archaeology Uvod bi muzejske publikacije za djecu ispunjavale svoje djecu i mlade može se razvrstati na pet osnovnih temeljne zadaće i ostvarile cilj, važno je uočiti nji- kategorija: publikacije specifične za muzeje, didak- U radu se istražuje muzejska izdavačka djelat- hovu vrijednost ili pak nedostatke koji će utjecati tičke interaktivne publikacije, znanstveno-popu- nost s posebnim naglaskom na publikacije nami- na odgoj i obrazovanje djeteta odnosno, na njegov larne publikacije, dječja književnost i književnost jenjene djeci i mladima. Radom se želi analizirati socijalni, kognitivni i emocionalni razvoj. za mlade, ne-knjižna građa. Navedena podjela je svrha publikacija u kontekstu institucije muzeja, napravljena prema kriteriju sadržaja, namjene, utvrditi njezina uloga, te prepoznati pedagoške oblika te jezičnih i stilskih obilježja.3 implikacije. Tema koja se obrađuje je relevantna Muzejske publikacije za djecu u kontekstu razvoja svijesti o važnosti muzejskih institucija te povezanosti s odgojno-obrazovnom Definicija muzejskih publikacija za djecu i mla- Metodologija istraživanja ulogom muzeja. U tom dijelu muzejske publikacije de jest: „svako djelo kojemu je izdavač muzej u imaju značajnu ulogu jer su na neki način stručna kojemu su muzejski sadržaji prezentirani na način Predmet istraživanja dopuna razumijevanju muzejske građe kao važ- razumljiv i primjeren djeci i mladima.“1 Takve pu- Muzejske publikacije u uskoj su vezi s dječjim nog oblika neformalnog učenja kojim se snažno blikacije mogu biti u obliku: vodiča kroz muzejske izdavaštvom, u koje spadaju slikovnice, udžbenici, podupire razvoj niza vrlo značajnih kompetencija postave ili izložbe, kataloga, radnih listića, slikov- dječji priručnici i enciklopedije te drugi srodan djece i mladih. Radom su obuhvaćene muzejske nica, bojanki, slagalice i sl. U Zakonu o muzejima2 tiskani materijal. Dječje izdavaštvo je jedan od pr- publikacije za djecu koje su usko povezane s arhe- navedena je izdavačka djelatnost kao jedna od vih oblika odgojno-obrazovnog materijala s kojim ologijom. Obzirom da se radi o posebnom obliku osnovnih muzejskih djelatnosti. se dijete susreće tijekom odrastanja. Kroz brojne izdanja koji je rijetko dostupan široj javnosti i ko- Suvremena podjela edukativnih publikacija za tiskane publikacije dijete prima i doživljava nova jem su autori pretežno muzejski djelatnici, anali- iskustva, potiče kreativnost, otkriva nove spoznaje zom sadržaja pokušalo se kroz navede publikacije 1 Jelavić, Ž.: Promišljanja o svrsi i namjeni muzejskih publikacija te razvija kritičko mišljenje. U posljednjih dvadeset za djecu i mlade, Muzejske publikacije za djecu i mlade, MDC, utvrditi jesu li one zadovoljile svoju odgojno-obra- Zagreb, 2013., str. 9. zovnu ulogu i u kolikoj mjeri su prilagodljive za ko- 2 Zakon o muzejima, NN 61/18, 98/19, https://www.zakon. 3 Muzejske publikacije za djecu i mlade, MDC, Zagreb, 2013., rištenje izvan matičnih muzejskih institucija. Kako hr/z/302/Zakon-o-muzejima. str. 27. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - D. Sodobni muzejsko-pedagoški pristopi... 190 i pet godina izuzetno se snažno razvilo muzejsko i interpretacija primjerena za razumijevanje u dječ- Temeljna obilježja razmatranih izdavaštvo, posebice dječja muzejska publicistika. joj dobi. Izabrane publikacije nastale su u izdanju publikacija za djecu i mlade Arheološka građa predstavlja poseban predmet muzejskih ustanova, i to: Arheološkog muzeja u proučavanja u muzeju i svojevrstan je izazov kako Zagrebu, Arheološkog muzeja Istre iz Pule, Arhe- Prema provedenoj analizi izdanja vidljivo je da i na koji način je predstaviti djeci i mladima. Kroz ološkog muzeja iz Splita, Muzeja antičkog stakla iz se muzejski djelatnici prilikom osmišljavanja pu- rad analizom sadržaja opisanog materijala u pu- Zadra, Muzeja vučedolske kulture, Muzeja Cetinske blikacija u prvom redu obraćaju djeci od sedam blikacijama te ga diferencirati prema dobi djece. krajine-Sinj te Dubrovačkih muzeja. do osamnaest godina, čime pretežno zahvaćaju Cilj istraživanja Cilj istraživanja je analizirati arheološke muzej- ske publikacije za djecu prema pedagoškoj per- spektivi, primjerenosti dobi djece te načinu na koji je materijal prezentiran. Zadaci istraživanja Utvrditi ispunjava li arheološka muzejska publi- kacija za djecu svrhu kojoj je namijenjena. Utvrdi- ti načine na koji su autori i ilustratori publikacija pristupili pedagoškoj perspektivi. Istražiti glavne značajke i primjerenost obzirom na dob djece. Postupak istraživanja Obzirom da je zadatak i cilj rada pedagoška analiza kvalitete i procjena dobne primijenjenosti za djecu i mlade, u radu se koristi metoda kvalita- tivne analize sadržaja. Za potrebe istraživanja istraženo je 18 publi- kacija iz područja arheologije za djecu i mlade. Jedinica analize istraživanja su: tekstualni prikazi predloženih publikacija prema kojima će se de- finirati dobna primjerenost te kvaliteta u obliku ukupnog sadržaja, jezika i stila pisanja. Sadržaj treba biti vezan za muzejske predmete. Zadatak istraživanja je utvrditi u kojoj mjeri je način pisanja 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - D. Sodobni muzejsko-pedagoški pristopi... 191 sti tijekom aktivnosti. Muzejske ustanove su javne institucije te im je jedna od temeljnih zadaća pre- zentacija muzejske građe i sustavna edukacija šire javnosti o muzejskim eksponatima. S druge strane, muzejske ustanove bi trebale djelovati u stalnoj sinergiji s odgojno-obrazovnim ustanovama s ci- ljem permanentne edukacije o kulturnoj baštini na područjima kojim djeluju. Kako su analizirane publikacije jedne od oblika prezentiranja kultur- nog nasljeđa postavlja se pitanje, u kojoj mjeri se ovakav tip izdanja koristi direktno u odgojno-obra- zovnom sustavu.4 Jedan od ključnih dokumenata koji određuje sve bitne sastavnice odgojno-obra- zovnog sustava od predškolske do srednjoškolske razine su Nacionalni okvirni kurikulumi. U njima su definirane temeljne odgojno-obrazovne vrijedno- sti, ciljevi odgojno-obrazovanih područja, načela i vrijednosti. Jedan od ciljeva odgoja i obrazovanja unutar Nacionalnih kurikuluma je poticanje i osna- živanje razvoja osam temeljnih kompetencija za cjeloživotno učenje, koje je obrazovna politika u Republici Hrvatskoj prihvatila od Europske unije.5 Između ostalog, kompetencija poticanja i razvija- nja kulturne svijesti i izražavanja kod djece i mladih je direktno povezana s kulturnim institucijama. Prema njoj, kroz razne umjetnička područja i na osnovu iskustva i emocija djeca razvijaju i osnažuju osnovnoškolsku i srednjoškolsku populaciju djece tegoriju izdanja i u prvom redu su namijenjeni svijest o lokalnoj, nacionalnoj i Europskoj kultur- i mladih. Analizom sadržaja se došlo do zaključka za rad s djecom, tj. za korištenje odgojno-obra- noj baštini. Navedena kompetencija se izgrađuje da korisnik publikacije ipak treba imati osnovna zovnih stručnjaka. Neke od projektnih kataloga znanja i razumjeti temeljne pojmove iz prošlosti mogu direktno koristiti i učenici, ali se to u prvom 4 Autorica rada nije do sada naišla niti jedan stručni članak koji kako bi lakše mogao pratiti publicirani materijal. redu odnosi na učenike strukovnih škola koja su upućuje da su navedena izdanja korištena unutar pedagoškog rada ili nastavnog programa. upoznata sa strukturom projektnog rada i, s druge 5 Nacionalni okvirni kurikulum za predškolski odgoj i obrazovanje Katalozi projekata predstavljaju posebnu ka- strane, razumiju stručnu terminologiju koja se kori- te opće obvezno i srednjoškolsko obrazovanje, MZOŠ, Zagreb, 2011. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - D. Sodobni muzejsko-pedagoški pristopi... 192 i razvija još od predškolskog sustava i ugrađena je da su te publikacije pretežno namijenjene djeci Zaključak također u ciljeve Nacionalnog predškolskog kuri- od trećeg do osmog razreda primarnog obra- kuluma.6 zovanja. S druge strane, ukoliko se prati sadržaj Analizom osamnaest arheoloških muzejske publikacija i način na koju se autori obraćaju mla- publikacije za djecu i mlade u Republici Hrvatskoj Prema dosadašnjim godišnjim izvještajima dim korisnicima, onda je tek osam publikacija utvrđeno je da sve navedene publikacije udovo- odgojno-obrazovnih ustanova, brojne generacije primjenjivo i za djecu srednjoškolskog uzrasta. ljava svrsi kojoj su namijenjene. Međutim, u tom djece posjećuju kulturne institucije. Unutar insti- Posebnu kategoriju publikacija predstavljaju ka- pogledu postoje određene razlike: s jedne strane tucija zajedno s muzejskim pedagozima sudjeluju talozi projekata koji su u prvom redu namijenjeni jedan dio publikacija precizno je fokusiran na dob u različitim aktivnostima. Međutim, za sada ne odgojno-obrazovnim stručnjacima. Do sada je kojoj su namijenjene, dok druge u tom pogledu postoje analize u kojoj mjeri se dodatan sadržaj ovaj oblik publikacija od šest izdanja osmislila i nisu jasno određene. Publikacije s precizno odre- u obliku muzejskih publikacija direktno koristi u tiskala jedna muzejska ustanova i na neki način đenim stupnjem zrelosti djece i mladih kojima su radu s djecom u odgojno-obrazovnim institucija- one su postale njihov zaštitni oblik publikacija. namijenjene u pravilu su primjerenije toj istoj dobi. ma. Posljedično se postavlja pitanje u kojoj mjeri U sklopu kataloga projekta tek četiri publikacije su muzejske institucije ispunile jedan od osnovnih od njih šest su dijelom primjenjive za mlade u se- Autori i ilustratori su generalno uzimali u ob- zadataka, a to je prijenos informacija putem tiska- kundarnom obrazovanju s posebnim naglaskom zir razvojne posebnosti djece i mladih kojima su nih ili digitalnih izdanja na djecu i mlade. Obzirom da se u publikacijama obrađuje sadržaj i provo- publikacije namijenjene te odgovarajući dobno da navedene publikacije spadaju u posebnu ka- de aktivnosti koji su karakteristične za određene prilagođeni pedagoški pristup. I u tom su pogledu tegoriju književnosti, nerijetko šira javnost nema srednje strukovne škole. utvrđene određene razlike: dok se većina publi- saznanja o njihovom izdavanju. Većinom se tiska- Analizom je utvrđeno da je najmanji broj pu- kacija svodi na pregledno upoznavanje s građom ju u manjoj nakladi i nerijetko imaju samo jedno blikacija prilagođen djeci predškolskog uzrasta. dostupnom u muzejima ili organizacijom muzeja izdanje, tako da brojna dosadašnja izdanja nisu Dvanaest publikacija od njih osamnaest je pre- na faktografski način, dio publikacija posegnuo je više dostupna. težno tiskano u formi slikovnica, pa se postavlja za dubinskim pedagoškim približavanjem djeci i pitanje nedovoljne usklađenosti oblika publika- mladima izradom publikacija radioničkog ili pro- Na temelju svih analiziranih publikacija može cija koje se najviše koristi u svakodnevnom radu s blemskog tipa. Na taj način se korisnici publikaci- se zaključiti da do sada objavljenim publikacijama djecom predškolskog uzrasta i sadržaja gdje se još ja upoznaju s baštinom aktivnijim uključivanjem dominiraju vodiči koji su strukturom, načinom nije pronašao prikladan model prezentacije izlo- pomoću rješavanja određenih zadataka, čime se pisanja, izborom te količinom objavljenog ma- žaka. Tek četiri publikacije su u nekim elementima podiže operativna razina stečenih spoznaja. Ovim terijala prilagođeni djeci u osnovnoj školi. Anali- prihvatljive za djecu od pet do sedam godina sta- istraživanjem se došlo do zaključka da bi sinergij- zom je utvrđeno da se od osamnaest muzejskih rosti. Tako da u budućnosti postoji velika potreba ski učinak aktivnije suradnje između muzejskih publikacija njih dvanaest obraća djeci osnovnoš- za pronalaženjem modela i pristupa na koji način institucija i odgojno-obrazovnih ustanova prilikom kolskog uzrasta. Detaljniji pregled upućuje na to bi se i arheološka baština približila predškolskom izrade ovakvih publikacija ostvario puno bolje re- uzrastu. zultate. Na taj bi se način značajno unaprijedila 6 Nacionalni kurikulum za rani i predškolski odgoj i obrazovanje, njihova pedagoška kvaliteta. MZOS, Zagreb, 2014. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - D. Sodobni muzejsko-pedagoški pristopi... 193 Može se zaključiti da su muzejske publikaci- nekih se mogu uočiti određene manjkavosti. U kroz podjednake stručne osvrte muzejskih i od- je za djecu i mlade opravdale svoje postojanje i prvom redu se to odnosi na one publikacije u gojno-obrazovnih djelatnika mogu poslužiti kao primjenu u muzejima, jer su po svojim karakte- kojima autori nedovoljno poznaju razvojne ka- pomoć svim zainteresiranima za kulturnu baštinu ristikama vrlo važan edukativni materijal unutar rakteristike djece te tekst i ostale elemente iznose te bolje uskladiti oblike i načine na koji će se kul- muzejskih institucija za djecu od predškolske do bez konzultacije s pedagoškom strukom. U tom turne teme i činjenice prenijeti djeci. mladih srednjoškolske dobi. S druge strane, kod pogledu, neke buduće analize muzejskih izdanja Literatura Jelavić, Ž.: Promišljanja o svrsi i namjeni muzejskih publikacija za djecu i mlade, Muzejske publikacije za djecu i mlade, MDC, Zagreb, 2013., str. 9. Muzejske publikacije za djecu i mlade, MDC, Zagreb, 2013., str. 27. Nacionalni kurikulum za rani i predškolski odgoj i obrazovanje, MZOS, Zagreb, 2014. Nacionalni okvirni kurikulum za predškolski odgoj i obrazovanje te opće obvezno i srednjoškolsko obrazovanje, MZOŠ, Zagreb, 2011. Zakon o muzejima, NN 61/18, 98/19, https://www.zakon.hr/z/302/Zakon-o-muzejima. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - D. Sodobni muzejsko-pedagoški pristopi... 194 Interaktivne vsebine v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije / Interactive content of the National Museum of Contemporary History of Slovenia mag. Nataša Robežnik, Tina Bizjak, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije (MNSZS) Ljubljana (MNSZS) Ljubljana nataša.robeznik@muzej-nz.si tina.bizjak@muzej-nz.si Povzetek V prispevku so predstavljene raznolike digitalne vsebine Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije (MNSZS), osrednjega državnega muzeja, ki zbira, hrani, dokumentira, preučuje in popularizira premično kulturno dediščino s področja zgodovine današnjega slovenskega prostora od začetka 20. stoletja dalje. Interaktivne vsebine MNSZS so namenjene raziskovanju in popestritvi učne ure zgodovine ali učenju zunaj učilnice. Spodbujajo aktivno vključenost v proces učenja. Preko uporabe zgodovinskih virov interaktivne vsebine MNSZS prispevajo tudi k izboljšanju bralne pismenosti mlajših generacij in k večji življenjskosti pouka slovenske zgodovine 20. in 21. stoletja. Digitalne vsebine predstavljajo orodje za izboljšanje poučevanja, nadaljnji razvoj in implementacija digitalnih vsebin v muzejsko izobraževalno prakso pa nujen korak za zagotavljanje kakovostnega in sodobnega poučevanja zgodovine. Abstract The article presents online interactive content of the National Museum of Contemporary History of Slovenia, the central national institution for cultural heritage in the field of Slovenian contemporary history. Museum’s interactive content is intended to contribute to the exploration of contemporary Slovenian history, enrichment of school History lessons and out-of-school learning. Moreover, by including primary sources, it encourages children’s active involvement in the learning process, improves their 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - D. Sodobni muzejsko-pedagoški pristopi... 195 reading literacy and increases their comprehension and knowledge of Slovenian contemporary history. Consequently, the museum’s online interactive content is an essential tool for improving school History lessons and children’s understanding of the past. Therefore, it is necessary to further develop and implement museum’s online interactive content to ensure modern and quality History teaching. Muzej novejše in sodobne zgodovine Slo- Uporabnost muzejskih hivi (Robežnik, 2020, str. 56). Raziskava je pokaza- venije (MNSZS) je osrednji državni muzej, interaktivnim vsebin la, da med najbolj priljubljenimi načini podajanja ki zbira, hrani, dokumentira, preučuje in snovi prednjačijo filmi o predmetih, kratke pred- popularizira premično kulturno dediščino s po- Čeprav ima uporaba spletnih gradiv svoje stavitve določenih tem in naloge za ponovitev. Na dročja zgodovine današnjega slovenskega pro- pomanjkljivosti,1 lahko kvalitetne digitalne vsebine spletnih straneh muzejev pedagogi iščejo gradiva, stora od začetka 20. stoletja dalje. Poslanstvo nas motivirajo učence in dijake k učenju – jih spodbu- ki širijo in poglabljajo znanja, in ne zgolj teme, ki zavezuje k ohranjanju in posredovanju znanj o dijo, da razvijejo spretnosti, potrebne za usvaja- se navezujejo na učno snov. Izkazalo se je, da so zgodovini in dosežkih Slovencev od prve svetov- nje novega znanja. Dostop do različnih gradiv in zaželena predvsem gradiva, ki so prosto dostopna ne vojne do današnjih dni. Pri oblikovanju peda- dodatnih vsebin na enem mestu olajša učenje in na spletni strani muzeja in ki jih ni potrebno nati- goških programov sledimo trendom sodobnega raziskovanje. E-gradiva, ki vključujejo interaktivne sniti (Robežnik, 2020, str. 56–57). poučevanja zgodovine z aktivnim vključevanjem elemente, kot so vprašanja, kvizi, video posnetki in učencev. Prizadevamo si, da bi obisk muzeja po- druge oblike, pripomorejo k povečanju angažira- pestrili z vsebinami, ki so dosegljive tudi na sple- nost učencev pri učenju. Spletni portali, ki omogo- Tipi interaktivnih vsebin MNSZS tu. Interaktivne vsebine so namenjene predhodni čajo, da učenci sproti spremljajo svoj napredek in pripravi na obisk, ponovitvi že usvojene snovi dosežke, pa lahko spodbudijo njihovo motivacijo Po mnenju D. Trškan (2016, str. 27) aktivna ude- ali obogatitvi videnega. Vsebine oblikujemo v in samozavest. ležba učencem omogoča, da dosežejo trajnejše, sodelovanju z učiteljskim kadrom po vzoru učnih uporabnejše in koristnejše znanje. Zato v MNSZS načrtov za osnovne in srednje šole. Namen pri- Spletna anketa o učenju zgodovine na daljavo, pri oblikovanju vsebin, tudi spletnih, sledimo tren- spevka je pokazati raznolike interaktivne vsebine izvedena leta 2020, je pokazala, da večina respon- dom sodobnega poučevanja zgodovine z aktivnim MNSZS, ki lahko služijo kot dopolnilne vsebine pri dentov (79 %) pri pouku uporablja gradiva, ki jih vključevanjem učencev. pouku zgodovine. objavljajo slovenski muzeji, galerije, knjižnice in ar- Vsa e-gradiva so prosto dostopna na spletni strani Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slo- 1 Uporaba e-gradiv zahteva dostop do interneta, kar lahko pred- venije (www.muzej-nz.si) pod zavihkom Izobra- stavlja izziv za učence, ki nimajo stalnega dostopa do omrežja, ali za šole, ki imajo slabo internetno povezavo. Če pride do tehnič- ževanje – E-gradiva. V grobem bi jih lahko razde- nih težav ali motenj v omrežju, je lahko učenje prek spletnega lili na tri vsebinske sklope – na (1) učna gradiva, portala ovirano ali celo ustavljeno. Spletno učenje lahko odvrača namenjena dopolnitvi usvojene snovi, (2) naloge od osebne interakcije med učitelji in učenci ter med samimi za ponovitev in (3) interaktivne vsebine, ki želijo učenci, kar lahko vpliva na poslabšan socialni in čustveni razvoj. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - D. Sodobni muzejsko-pedagoški pristopi... 196 učencem in dijakom na bolj igrivi način predstaviti določeno tematiko. Učna gradiva Različna učna gradiva, vezana na slovensko zgodovino 20. in 21. stoletja, so namenjena dopol- nitvi učne snovi. Predstavljene so teme, kot so Slo- venci v koncentracijskem taborišču Mauthausen, določitev slovenske zahodne meje v 20. stoletju in volitve leta 1990. Avtorji vsebin so kustosi in kustosi pedagogi. Nekatera učna gradiva dopol- njujejo naloge za ponovitev ali utrjevanje zna- Slika 1: Dogodek iz časovnice, ki prikazuje obdobje od 1980 do 1990. nja in dodatne vsebine za vedoželjne – obsegajo razlage določenih tem, povezave do pričevanj in video vsebin. Zanimivosti od A do Ž dovine 20. stoletja. Pri predstavitvi smo želeli na strnjen način predstaviti določeno temo. Predsta- Zanimivosti od A do Ž smo razvili po vzoru iz vitev smo podprli s predmeti in fotografijami iz Časovnice tujine. Gre za kratke po abecedi razvrščene pred- naših zbirk ter povezavami do dodatnih vsebin na stavitve pojmov, predmetov in dogodkov, veza- spletni strani našega muzeja. Zapisi so pripravljeni Vizualne in interaktivne časovnice predsta- nih na določeno obdobje. Kratke predstavitve v PDF obliki in tako primerni tudi za tiskanje ter vljajo glavne dogodke, osebnosti in zanimivo- predstavljajo pomoč pri učenju in raziskovanju, uporabo v razredu. sti, ki so se zgodile v določenem zgodovinskem lahko pa služijo tudi kot didaktični pripomoček obdobju (1941–1945, 1945–1961, 1961–1980 in pri spoznavanju novega zgodovinskega obdobja. 1980–1990). Časovnice smo oblikovali z mislijo Trenutno so na voljo Zanimivosti od A do Ž za čas Naloge za ponovitev na učence 3. triade in dijake z namenom spod- 2. svetovne vojne, v izdelavi pa so tudi Zanimivosti bujanja krepitve vizualne predstave sočasnosti od A do Ž za čas 1. svetovne vojne. Naloge za ponovitev smo razvili v času zaprtja in zaporedja določenih dogodkov. Časovnice so muzeja zaradi epidemije. Gre za serijo petih sklo- dostopne tako na muzejski spletni strani, kot di- pov nalog, ki obravnavajo naslednja zgodovinska daktični pripomoček pa so vključene tudi na stal- Žepna zgodovina obdobja: prvo svetovno vojno, medvojno obdobje, no razstavo Slovenci v 20. stoletju. Trenutno sta v drugo svetovno vojno, prvo desetletje po koncu pripravi še časovnici za obdobje 1914–1918 in V Žepni zgodovini smo na kratek in preprost druge svetovne vojne ter demokratizacijo in osa- 1918–1941. način osvetliti izbrana področja iz slovenske zgo- mosvojitev. Naloge smo razvili iz učnih ur, ki jih 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - D. Sodobni muzejsko-pedagoški pristopi... 197 sicer izvajamo v muzeju. Predstavljajo intenziven torej v aplikacijo, ki jo razvija Ministrstvo RS za namenjeni zabavni ponovitvi že usvojene snovi pregled slovenske zgodovine 20. stoletja, vklju- vzgojo in izobraževanje. oziroma zabavnemu preizkušanju znanja. Ker je čene v evropske in svetovne okvire. Učenci iščejo kviz lahek za uporabo, je odziv različnih starostnih informacije iz zgodovinskih virov: analizirajo pisne skupin zelo pozitiven. vire, grafe, slikovno gradivo, poslušajo pričevanja Kahoot kviz ter spoznajo muzejske predmete. Kot pove že na- slov, so naloge namenjene ponovitvi že usvojene V času epidemije se je kot zelo priljubljena izka- Interaktivni delovni list snovi. Na koncu vsakega sklopa nalog je PDF z re- zala aplikacija Kahoot, zato smo se tudi v muzeju šitvami, da lahko učenci preverijo pravilnost svojih odločili, da ob 30. obletnici osamosvojitve pripravi- Vodstvo po stalni razstavi Slovenci v 20. stole- odgovorov. mo serijo tematskih kvizov v povezavi z Republiko tju spremljajo delovni listi za osnovne in srednje Slovenijo: Slovenski simboli, Mednarodno pove- šole ter gimnazije. Ker je bilo med epidemijo ve- V prihodnje nameravamo naloge prestaviti v zovanje, Denar v Republiki Sloveniji in Plebiscit liko povpraševanje šol po vodstvih in delovnih bolj interaktivno obliko med e-Gradiva v eTorbi, 1990. Kahoot omogoča učenje skozi igro. Kvizi so listih, ki bi omogočali ogled razstave in razisko- vanje na daljavo, smo že obstoječe delovne liste prenesli v aplikacijo Liveworksheets. S šolskim letom 2023/2024 smo delovne liste, ki jih delimo učencem ob ogledu muzeja, delno prenovili. V prihajajočem šolskem letu pa nameravamo ak- tualne delovne liste prilagoditi in prenesti tudi med e-Gradiva v eTorbi, in s tem omogočiti večjo interaktivnost ter sprotno preverjanje pravilnosti odgovorov. Zabavne interaktivne vsebine, Interaktivne ilustracije Interaktivne ilustracije smo razvili po vzoru iz tujine. Z ilustracijami želimo vizualno približati iz- brano temo iz določenega zgodovinskega obdo- bja. Ilustracije učencem in dijakom omogočajo, da se preko raziskovanja podobe spoznavajo z vidiki življenja v strelskem jarku ob soškem bojišču v Slika 2: Detajl nalog za ponovitev Prva svetovna vojna prvi svetovni vojni, življenjem v nemških koncen- 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - D. Sodobni muzejsko-pedagoški pristopi... 198 tracijskih taboriščih med drugo svetovno vojno in Muzej novejše zgodovine Slovenije, je učitelj Zaključek in vsakdanjim življenjem ter bivalno kulturo v 50. zgodovine Tomaž Smole pripravil sobo pobega letih 20. stoletja. Ko učenec klikne na detajl slike, se na temo prve svetovne vojne. Ker je bil odziv pe- V prispevku smo predstavili raznolike digi- odpre opis določenega pojma oziroma predmeta, dagogov zelo pozitiven, smo v letu 2023 skupaj talne vsebine Muzeja novejše in sodobne zgo- podkrepljen s fotografijo ali videom. Takšen način razvili še tri dodatne sobe pobega, namenjene dovine Slovenije (MNSZS). Interaktivne vsebine raziskovanja pripomore k večji aktivizaciji učencev učencem 3. triade in dijakom. Zgodovinske sobe MNSZS so namenjene raziskovanju in popestri- in dijakov in predvsem k večji življenjskosti učenja pobega preko pustolovščine vabijo k odkrivanju tvi učne ure zgodovine ali učenju zunaj učilnice. zgodovine. izbranih poglavji iz slovenske zgodovine 20. sto- Spodbujajo aktivno vključenost v proces učenja. Ilustracije je narisala ilustratorka Janja Kosi. Tik letja – poleg življenja v strelskih jarkih med 1. sve- Učenci oziroma dijaki lahko sami raziskujejo, se pred objavo je tudi ilustracija na temo vsakdanjega tovno vojno še obdobji 2. svetovne vojne, 80. let poglobijo v temo ali celo sodelujejo pri ustvar- življenja v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. in osamosvojitve (90. leta). Učenci in dijaki morajo janju vsebine, kar vodi k bolj poglobljenemu stoletja. najti skrite namige, razvozlati uganke in dešifrirati razumevanju in večjemu zanimanju za preuče- sporočila ter se uspešno rešiti iz časovne kapsule. vano temo. Preko uporabe zgodovinskih virov Na 30 minutni zgodovinski preizkušnji spoznajo interaktivne vsebine MNSZS prispevajo tudi k b) Zgodovinske sobe pobega muzejske predmete in raznovrstne zgodovinske izboljšanju bralne pismenosti mlajših generacij in vire. Zgodovinske sobe pobega lahko služijo kot k večji življenjskosti pouka slovenske zgodovine V okviru Seminarja o muzejskem učnem delu, predpriprava na določeno zgodovinsko temo ali 20. in 21. stoletja. ki sta ga leta 2022 organizirala Zavod RS za šolstvo pa kot ponovitev že usvojene snovi. Slika 4: Zgodovinska soba pobega na temo osemdesetih let. Slika 3: Ilustracija simbolično prikazuje življenje v petdesetih letih 20. stoletja 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - D. Sodobni muzejsko-pedagoški pristopi... 199 Digitalne vsebine pomenijo veliko večjo do- prilagoditev učnega načrta in s tem tudi obogati- Digitalne vsebine predstavljajo orodje za izbolj- stopnost vsebin muzeja, saj je do gradiva mogoče tev izkušnje učencev oziroma dijakov. Prilagoditi šanje poučevanja, nadaljnji razvoj in implemen- dostopati kjerkoli in kadarkoli. Objavljena gradiva jih je namreč mogoče različnim učnim stilom in tacija digitalnih vsebin v muzejsko izobraževalno so se izkazala kot neprecenljivo orodje pri pouče- potrebam posameznega učenca, s čimer lahko prakso pa nujen korak za zagotavljanje kakovo- vanju zgodovine. Predstavljajo odlični didaktični pripomorejo k večji učinkovitosti učnega procesa. stnega in sodobnega poučevanja zgodovine. pripomoček, ki učiteljem in profesorjem omogoča Glavni viri in literatura Robežnik, N. (2020). Muzeji in pouk na daljavo. Argo: Časopis slovenskih muzejev, LXIII, št. 2, str. 52–59. Trškan, D. (2016). Razvijanje učnih spretnosti pri aktivnih učnih oblikah v srednji šoli pri pouku zgodovine. V: Trškan, D. ur. Didaktika zgodovine 1996–2016: Prispevki k zgodovini v šoli. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, str. 27–36. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - D. Sodobni muzejsko-pedagoški pristopi... 200 Muzejska planinska pot še vedno hit Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani / The Museum Alpine Path remains the hit of the Slovenian Alpine Museum in Mojstrana Natalija Štular, kustosinja pedagoginja, Slovenski planinski muzej – Gornjesavski muzej Jesenice neli.stular@planinskimuzej.si Povzetek: Prispevek govori o sodobnem in unikatnem muzejsko-pedagoškem pristopu podajanja muzejskih vsebin na stalni razstavi o zgodovini planinstva in gorništva na Slovenskem, ki združuje različna splošna gorniška znanja in spodbuja gornike k varnemu obiskovanju gora, k spoštovanju njihovih naravnih in kulturnih vrednot. Gre za kratko predstavitev animacij na stalni razstavi z naslovom Vzpon na goro, katere cilj je spodbujanje obiskovalcev k aktivnemu doživljanju muzejskih planinskih vsebin in prepoznavanje pomembnosti ustrezne predhodne priprave na obisk gora. Abstract: The paper discusses a contemporary and unique museum pedagogical approach to presenting museum content at a permanent exhibition on the history of mountaineering in Slovenia. The content combines various mountaineering knowledge and encourages mountaineers to safely visit the mountains while respecting their natural and cultural values. The paper gives a brief description of the animations included in the permanent exhibition titled Mountain Climb, aimed at encouraging visitors to actively experience the museum’s content and make them aware of the importance of adequate preparation prior to visiting the mountains. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - D. Sodobni muzejsko-pedagoški pristopi... 201 Zasnova stalne razstave spoštljivo do vsebin in muzejskih predmetov, ki jo planinski zemljevidi in vodniki …). Predstavimo Vzpon na goro bogatijo s svojimi zgodbami. Za rdečo nit smo vzeli razvoj planinske opreme, vodniške službe, naravo- vzpon na goro in nanj navezali številne izbrane varstvene vsebine, nastanek gorske reševalne služ- Slovenski planinski muzej je bil zgrajen in odprt zgodbe, ki so kot preplet preteklosti in sedanjosti be in začetke alpinizma, ki jih simbolizirata Aljažev leta 2010. Takrat je bila zasnovana tudi povsem povezane v enajst sklopov. Pripoved začnemo z stolp in Triglavska severna stena in ki prerastejo v nova razstava o zgodovini planinstva in alpinizma motivi, zaradi katerih so ljudje začeli obiskovati vrhunske uspehe svetovnih razsežnosti. Zaključi- na Slovenskem. Njeni avtorici in strokovni sodelav- vzpeti svet in ga obiskujejo še danes, ter njihovo mo pa z raznolikostjo spominov, ki jih obisk gora ci smo se znašli pred izzivom, kako jo zasnovati, da potrebo po organiziranem povezovanju in združe- pusti v gorniku. bo vsebinsko zajela vsa področja gorniške dejav- vanju v različnih planinskih organizacijah. nosti in bo primerna za čim širši krog obiskovalcev, Oblikovalsko je razstava zasnovana tako, da ves hkrati pa bo interpretacija njenih vsebin atraktivna, Nadaljujemo s predstavitvijo nastanka planin- čas dopušča panojske in računalniške, tekstovne privlačna, poučna, izobraževalna in ves čas tudi ske infrastrukture, ki bo obisk gora olajšala in ga in slikovne posodobitve ter predmetne dopolni- aktualna; takšna, da se bo obiskovalec na njej po- naredila varnejšega in prijetnejšega (nadelava tve in se s tem lahko aktivno in kritično odziva čutil prijetno, radovedno, raziskovalno, a še vedno planinskih poti, planinske oznake in kažipoti, prvi na trenutno situacijo v družbi ter tako nenehno ostaja v koraku s časom. Leta 2019 smo, z name- nom kritičnega pogleda na množičen obisk gora in številne nesreče, ki se dogajajo v njih, obstoječe stalne vsebine dopolnili s humornimi karikaturami z naslovom Nazaj v (instant) planinski raj. V sode- lovanju z Geografskim inštitutom Antona Melika pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti smo naslednje leto obogatili sklop Hodim po gorskem svetu in ga spoznavam z zgodbo o Triglavskem ledeniku in opozorili na problematiko podnebnih sprememb. S prevzemom in umestitvijo prvega slovenskega policijskega in reševalnega helikop- terja smo poudarili pomembnost preventive pri obiskovanju gora in hitrega ter učinkovitega re- ševanja v primeru nesreče. Predmet smo v sode- lovanju z domačimi gorskimi reševalci povezali z novim demonstracijskim interaktivnim progra- mom, ki je dobil še dodatno humanitarno noto in je postal eden najbolj priljubljenih programov Foto 1: Oprtaj si krošnjo in se sprehodi po grebenu. Foto: Natalija Štular. naših obiskovalcev. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - D. Sodobni muzejsko-pedagoški pristopi... 202 Aktiven, razmišljujoč, učeč, sproščen Po vzoru najstarejše slovenske vezne in spoštljiv obiskovalec planinske poti, imenovane Slovenska pla- ninska pot (SPP), smo pripravili muzejsko Že od zasnove se trudimo, da ohranjamo vez verzijo le-te. SPP je obhodnica, po kateri med izobraževalnim, izkustvenim in doživljajskim naj bi gornik hodil odprtih oči in ušes, elementom predstavljenih vsebin. Zavedamo se, pridobival pohodniške izkušnje in znanja da muzej v današnjem času vse bolj postaja prostor ter seveda ob tem spoznaval domovino. razvedrila in družabnega preživljanja prostega časa. Tako obiskuje različne vrhove slovenskih Zato skušamo naše kulturnodediščinske vsebine gora, planinske koče, muzeje, kraje in si v oblikovati na način, da pritegnejo radovednost obi- posebno knjižico ali dnevnik odtiskuje v skovalcev in jih aktivno zapeljejo v njihovo razisko- ta namen pripravljene žige na posamezni, vanje in doživljanje. S tem namenom smo pripravili v naprej določeni lokaciji. Ko pot prehodi praktične animacije, ki obiskovalca vabijo, da se v celoti, od Spodnjih Radvanj na Pohorju, prestavi v izbrano terensko situacijo ali gorniško čez vsa naša gorovja, do Debelega rtiča dejavnost. Kot nosač, ki oskrbuje planinsko kočo, pri Ankaranu, knjižico, zapolnjeno z žigi, si lahko oprta na rame 30-kilogramsko krošnjo, na- pošlje Planinski zvezi Slovenije, ki ga na- loženo z drvmi, in jo nese po muzeju oz. razstavi. gradi s častnim znakom. (F1) V vlogi pohodnika na zelo zahtevni/zahtevni planinski poti ima možnost, da si nadene samovaro- Naša muzejska planinska vezna pot valni komplet in čelado ter se po pripravljenem tri- poteka med posameznimi sklopi na raz- glavskem grebenu poda na vrh Triglava ter pokuka stavi. Zasnovana je bila z vzgojno-izo- v Aljažev stolp. Kot gornik, ki ga je dohitela nevihta, braževalnimi cilji ozavestiti obiskovalce ima možnost, da se zateče v bivak in tam doživi o varni hoji v gore in spoštljivem odnosu simulacijo nevihte v gorah. Med samim ogledom do narave in njene naravne in kulturne lahko sestavi svojo kamnito markacijo, imenovano dediščine. Vsebinsko je bila precej splo- možic ali pa iz lesenih puzlov zgradi svojo gorsko šno planinsko obarvana. Zaobjela je pet pokrajino z značilnim rastlinstvom in živalstvom. tem: poznavanje pravljičnega ljudskega izročila o gorah, priprava planinske opre- Na nevsiljiv, a jasen način želimo pri obisko- me za planinsko pot, odnos do narave s valcih poudariti tudi vzgojo, ki je za varen obisk poznavanjem ogroženih planinskih cve- gora v današnjem času še kako pomembna in se tlic, ravnanje v primeru nesreče v gorah s svojimi značilnostmi in zakonitostmi v nekaterih in obisk planinske koče. Naloge so bile elementih lahko preslika tudi na samo obnašanje zasnovane v obliki enostavnih, med se- Foto 2: Oznake na tleh vodijo obiskovalca po toč- pri ogledu oz. obisku muzeja. boj povezanih računalniških animacij, kah na muzejski planinski poti. Foto: Natalija Štular. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - D. Sodobni muzejsko-pedagoški pristopi... 203 ki si jih aktiviral s posebno kartico tako, da si na co muzeja z zbranimi žigi pravilno rešenih nalog. palčke in rdečekape škrate, zlatolase vile, hudobno začetni računalniški postaji izbral goro, na katero Naloge in tudi navodila so bila zelo enostavna, saj Pehto …, kot pa slovenskega Zlatoroga, Žarkžene, se med ogledom muzeja želiš podati. Potem pa si smo k reševanju želeli pritegniti čim več starostnih Pehtro babo, Čateža … sledil poteku sive črte na tleh. (F2) Ob njej so bile skupin obiskovalcev. Tako se je bilo npr. pri igri- nalepljene Knafelčeve markacije, ki so opozarjale ci POIŠČI ZAKLAD potrebno le na pravem mestu SPOZNAJ PLANINSKO CVETJE je igrica, ki je na bližnjo postajo z nalogo, kjer si si pridobil in dotakniti gore. Takrat se je na priloženem ekranu opozarjala na lepoto in posebnosti gorskih cvetlic. odtisnil ustrezen žig na svojo kartico. Žig se je za- pokazalo pravljično bitje, ki si ga našel ob dotiku S pomočjo „plonk listka“ zraven panoja je obisko- beležil avtomatsko, če si nalogo pravilno rešil. Ko si gore ter kratek zapis o njem, na kartico pa se je valec moral prepoznati pet ogroženih cvetlic na planinskem travniku. Cilj naloge je bil prepoznava- nje in poimenovanje gorskih cvetlic, spoznavanje njihovih posebnosti in opozarjanje na njihovo izu- miranje zaradi različnih dejavnikov. Obiskovalcem so bile igrice zanimive, privlačne in poučne. Večina se je iz njih naučila nekaj osnovnih informacij o ži- vljenju v vzpetem svetu in o upoštevanju nekaterih pravil, kot je npr. vpisovanje podatkov v vpisnih knjigah koč, ki olajšajo pomoč v primeru nezgod. Igrice so bile kljub nekaterim tehničnim te- žavam pravi hit tako pri mladini kot pri starejših obiskovalcih. Spodbudile so medgeneracijsko povezovanje odraslih in mladine pri rokovanju s tehnologijo in pripomogle k zmanjševanju stra- hu pred njeno uporabo pri starejših generacijah, kar je bil tudi eden od ciljev priprave vsebinsko in tehnično enostavnih animacij. Kljub socialnim omrežjem in drugim modernim oblikam komuni- kacije, so si obiskovalci želeli pridobiti razglednico muzeja z žigi. In neredko se je zgodilo, da so jo tudi Foto 3: Računalniška animacija NAJDI ZAKLAD, sestavi zaporedje zgodbe. Foto: Natalija Štular. spisali in poslali po klasični pošti kot vtis in spomin iz muzeja. Igrice smo morali večkrat prilagoditi, obiskal vse postaje in si prislužil pet žigov, si odšel zabeležil žig. Cilj naloge je bil opozoriti in sezna- ker smo ugotavljali, da obiskovalci ne berejo, sicer po „nagrado“ za prehojeno pot na zadnjo postajo, niti obiskovalce o domačem pravljičnem ljudskem zelo kratkih, spremnih pojasnjevalnih besedil, pa kjer si prisluhnil vrisku z izbrane gore, na katero si izročilu, povezanem z gorami, saj smo ugotavljali, tudi pri branju navodil so bili zelo površni. Zaradi se povzpel. Za nagrado pa si dobil še razgledni- da otroci v vrtcih in šolah bolje poznajo enoroge, premajhnega števila ekranov na posamezni postaji 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - D. Sodobni muzejsko-pedagoški pristopi... 204 je prihajalo do zastojev in do podaljšanega obiska valcev. Naloge smo oblikovali na način izkustve- Na vseh petih postajah so torej glede na težav- predvsem šolskih skupin. Večkratni obiskovalci pa nega učenja, logičnega sklepanja iz priloženih slik nost pripravljeni trije tipi nalog, ki se naključno so naloge reševali že povsem avtomatizirano in so in opazovanja razstave. Pustili smo osnovnih pet menjajo znotraj istega tipa. Tako mora biti obi- tako sčasoma izgubile svojo vzgojno in izobraže- tem in igralno kartico, ki jo je še vedno potrebno skovalec ves čas pozoren na kratka navodila igre. valno vrednost. na začetku poti aktivirati z izborom gore, na katero S tem smo želeli preprečiti avtomatsko reševa- se bomo med ogledom muzeja povzpeli. Dodali nje in ga na zabaven, nemoteč način spodbuditi pa smo različne težavnostne nivoje nalog glede k večji osredotočenosti na posamezno vsebino, Na igriv način do novih vsebin in znanj na težavnost izbrane planinske poti. Tako ima obi- ga seznaniti ali naučiti nekaj o planinsko-muzej- skovalec možnost izbrati lahko, zahtevno in zelo skih vsebinah, ki mu bodo koristile v praksi ali pa Razmišljati smo začeli o posodobitvi. Naslednja zahtevno planinsko pot in temu primerno goro. bodo pripomogle k njegovi splošni razgledanosti serija naj bi bila tehnično bolj dovršena, vsebinsko Potem pa se lahko odloči, katero od petih postaj in poznavanju nacionalne kulturne dediščine. Igre bogatejša in animacijsko bolj dinamična. Obisko- bo najprej obiskal in si prislužil žig. Z namenom PRIPRAVI NAHRBTNIK, POKLIČI POMOČ in USTA- valca naj bi poučila o domači pravljični dediščini prijaznega odnosa do obiskovalca in predvsem VI SE V PLANINSKI KOČI imajo podobno zasnovo. vzpetega sveta, ga seznanila o lokaciji in poseb- motivacijsko-izobraževalnega cilja smo naloge Njihova sporočilnost in izobraževalna vloga sta v nostih različnih slovenskih gora, o primerni izbiri zasnovali tako, da v primeru neuspešnega reševa- tem, da obiskovalca poskušajo naučiti, kako naj v planinske opreme za posamezne ture, o varovanju nja ponudimo večkratno možnost reševanja iste vsakdanjem življenju reagira v primeru nevihte, rastlin in živali, ki jih srečamo na poti, in o spoštlji- naloge toliko časa, dokler je obiskovalec ne reši. kako se je potrebno obleči in opremiti za posa- vem odnosu do njih, o pravilni fizični pripravi na Velik izziv med nalogami predstavlja prva postaja mezno planinsko turo in ga seznani s pomenom turo, izbiri ustreznega vremena, upoštevanju pla- POIŠČI ZAKLAD, saj večina obiskovalcev ne pozna in upoštevanjem različnih piktogramov, ki jih sre- ninske „signalizacije“ … Sprva enostavne računal- dobro našega pravljičnega ljudskega izročila in na- čuje v vsakdanjem življenju. Razglednico muzeja niške igrice smo po desetih letih prenovili. Vpeljali loge rešuje na slepo oz. s poskušanjem. Pri najlažji z odtisnjenimi žigi pravilno rešenih nalog so na- smo lik Planinka, glavnega animatorja igric, katere- stopnji se v narisani ilustraciji išče skrito pravljično domestili magneti z upodobljenimi pravljični liki ga naloga je, da obiskovalca usmerja po muzejski bitje. Pri prepoznavanju lika si obiskovalec lahko iz naših ljudskih pravljic. Ko obiskovalec prispe na planinski poti z navodili in ga s kratkimi komentarji pomaga s slikami, nalepljenimi na podstavku okoli vrh gore oz. na cilj, oz. ko uspešno reši vseh pet tudi animira. gore. Zahtevna stopnja vabi k sestavljanju prave- nalog in si prisluži vseh pet žigov v svoji digital- ga sosledja štirih sličic neke zgodbe. (F3) Pri zelo ni planinski knjižici, si po hitrem in natančnem Navodila so postala zelo kratka, ključne besede zahtevni stopnji pa je potrebno s pomočjo igre prebiranju navodil na zadnji postaji lahko prisluži smo poudarili z velikimi črkami in odebeljenim spomin najti prave pravljične pare. Pri zadnjih dveh magnet z motivom, ki mu naključno pade v po- tiskom ter na konec vsake igrice dodali digitalno nalogah obiskovalcu po uspešno opravljeni nalogi sebno osvetljeno škatlico. Tako imajo obiskovalci knjižico, v katero obiskovalci sami odtiskujejo di- ponudimo tudi možnost ogleda rešitve v obliki posebno motivacijo, saj zbir magnetov tvori novo gitalne žige v za to pripravljene prostorčke za po- kratke animirane predstavitve pravljice ali parov družabno igro parov oz. spomina, ki se jo lahko samezno postajo. Igrice smo vsebinsko obogatili z opisi po principu „ želiš vedeti več“. Tako mu na igrajo v privatnem okolju. Motivi na njih pa spod- z uvedbo splošnih vsebin iz planinske šole in se nevsiljiv način ponudimo opis celotne zgodbe. bujajo k nadaljnjemu raziskovanju zgodbe izven oprli tudi na praktične izkušnje in znanja obisko- muzejskega okolja. (F4) 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - D. Sodobni muzejsko-pedagoški pristopi... 205 Tehnično smo predstavljeno muzejsko vezno tiki podnebnih sprememb in z njimi povezanih vanju gora, k spoštovanju naravnih in kulturnih planinsko pot nadgradili z dodatnimi dotikalnimi sprememb gorskih pokrajin. vrednot. Obiskovalce pa k razmišljanju in krepitvi ekrani na posamezni postaji in tako omogočili obi- socialnih veščin. skovalcem večjo pretočnost in hitrejše reševanje Pestrost in izobraževalno-vzgojna vrednost nalog, kar je bil eden od ciljev naše posodobitve. vsebin novih didaktičnih igric, konkretnih doda- Vendar kljub temu pri velikih skupinah prihaja tnih animacij (npr. sestavi možica, poskusi narediti do težav, zato obiskovalce razdelimo v manjše vozel, npr. osmico, potipaj kozorogove rogove, na- skupine, ki jih spodbujamo k medsebojnemu so- mesti si samovarovalni komplet in se sprehodi po delovanju in povezovanju v duhu tradicionalnih grebenu …), predstavitve planinsko-zgodovinskih planinskih vrednot. vsebin s pomočjo reprezentativnih fotografij, kari- katur, muzejskih predmetov in dodatnih vsebin v K večji pretočnosti animacij za večje skupine računalniških ekranih s filmi, pogovori, glasbenimi pa pripomorejo v veliki meri tudi čisto „analogne“ in literarnimi prispevki nudijo obiskovalcu, ne gle- in klasično muzejsko predstavljene zanimivosti, de na starost, ogromno vzpodbud in idej za razvoj ki dopolnjujejo stalno razstavo. Npr. prepoznava- socialnih interakcij, za zbir vtisov in razmišljanj o nje živalskih stopinj in poslušanje njihovih glasov lastni kulturni dediščini v nekem danem okolju in ter opazovanje razstavljenih živalskih preparatov, njenem zgodovinskem in sedanjem pomenu. Obi- vključno z medvedom, ki je predstavljen z zgodbo skovalca spodbujajo k opazovanju, povezovanju, in fotografijo o legendarnem gorskem vodniku sklepanju in oblikovanju lastnih mnenj. Velikokrat Antonu Tožbarju - Špiku, ki mu je medved odtr- se zgodi, da se o predstavljenih vsebinah „zaple- gal spodnjo čeljust. Zanimiva prenosna hladilna tejo“ v pogovor z uslužbenci muzeja na recepciji skrinja in posebna steklenica z brezbarvno teko- ali z vodnikom. Takrat vemo, da so naše vsebine čino in posvetilom prav tako uspešno privabljajo dosegle zastavljeni cilj. Igrice kot kustos pedagog pozornost obiskovalcev, ki z raziskovanjem ugoto- uporabljam tudi kot del skoraj vseh pedagoških vijo, da gre za Tolija ali stopljeni triglavski ledenik. programov. So pravi hit vsakoletnih poletnih in Njegovo tragično izginjanje skozi stoletja lahko v zimskih počitniških delavnic. Prilagojeno vode- digitalni animaciji odkrijejo na zraven stoječem nje po razstavi z udeležbo na omenjeni poti traja ekranu ali pa se soočijo z njo na fotografiji močno najmanj uro in pol. Sliši se veliko, a je v praksi zmanjšanega ledenika, v kateri so zapičene zasta- celo premalo. Zato se zlasti mladina rada vrača vice na lokacijah, kjer so bili najdeni razstavljeni nazaj in s sabo pripelje še svojo družino. Muzejska izgubljeni predmeti gornikov iz preteklosti, ko planinska pot je tako unikaten primer sodobne- je ledenik segal vse do roba Triglavske severne ga muzejsko-pedagoškega pristopa podajanja stene. Toli je torej eden naših najsodobnejših mu- muzejskih vsebin, ki združujejo različna splošna zejskih predmetov, ki priča o aktualni problema- znanja in spodbujajo gornike k varnemu obisko- Foto 4: Magnetki s pravljičnimi bitji. Foto: Natalija Štular. 2. Referati po sekcijah / Referati po sekcijama - D. Sodobni muzejsko-pedagoški pristopi... 206 3. Plakati / Poster prezentacije 3. Plakati / Poster prezentacije 207 Zorica Babić, AMZ+YT=NASTAVA POVIJESTI muzejska savjetnica pedagoginja, Arheološki muzej u Zagrebu Učenje kroz integraciju muzejskih edukativnih programa i zbabic@amz.hr digitalnih platformi Na primjeru Vučedolske kulture „AMZ+YT=nastava povijesti“ (Učenje kroz integraciju zauzima 1. mjesto pri pretraživanju pojma “vučedolska kultura” na YT muzejskih edukativnih programa i digitalnih platformi) / „AMZ+YT=history education“ Vizualni sadržaj nadopunjuje tradicionalni nastavni materijal. Gledajući video, učenici (Learning through integration of mogu dobiti dublje razumijevanje života, običaja i nalaza iz tog razdoblja, što može museum educational programs poboljšati njihovo usvajanje gradiva. and digital platforms) Interaktivni mediji poput videozapisa često su privlačni za učenike jer pružaju dinamičniji i zanimljiviji način učenja. Sažetak: Poster prikazuje ključni aspekt odnosa između digitalnog sadržaja i nastave Poticanje interesa za muzeje i doprinos povijesti, fokusirajući se na primjenu u petim razredima osnovne škole, ali i u sre- Važnost muzejskih materijala i edukativnih programa u virtualnom obliku muzej učenju videozapis potiče učenike da dalje dnjim školama. Poseban naglasak je na video sadržaju „Vučedolska kultura“ koji proširuje svoj doseg putem virtualnih edukativnih istražuju temu ili posjete muzej kako bi vidjeli prikazuje razvoj najpoznatije bakrenodobne kulture, a svakodnevno se koristi u programa, omogućuje pristup predmetima i predmete uživo, pružaju priliku za interakciju i produbljivanje interesa za povijest i kulturno nastavi povijesti, čime je postao izuzetno popularan na YouTube kanalu Arheo- informacijama koje su teže dostupni, čime se nadopunjuje i obogaćuje tradicionalni muzejski nasljeđe, što može doprinijeti boljem učenju i loškog muzeja u Zagrebu, obilježen najvećim brojem pregleda do danas. posjet. razumijevanju gradiva. Poster će prikazati interakciju između nastave povijesti, muzejskih materijala te edukativnih programa koje nudi Muzej u svom virtualnom obliku. Analizirat će Zorica Babić se važnost ovakvih sadržaja u kontekstu obrazovanja i doprinosi koje pružaju u muzejska savjetnica pedagoginja Arheološki muzej u Zagrebu učenju. Istaknut će se kako ovakvi sadržaji mogu obogatiti učenje, ali i potaknuti zbabic@amz.hr interes učenika prema muzejima. 3. Plakati / Poster prezentacije 208 Abstract: hest number of views to date. The poster will illustrate the interaction between The poster depicts a key aspect of the relationship between digital content and history education, museum materials, and educational programs offered by the history education, focusing on its application in fifth-grade primary schools and museum in its virtual form. The importance of such content in the context of in secondary schools. Special emphasis is placed on the video content „Vučedol- education and the contributions they provide to learning will be analyzed. It will ska kultura,“ which illustrates the development of the most famous Copper Age be emphasized how such content can enrich learning and stimulate students‘ culture and is regularly used in history lessons, becoming highly popular on the interest in museums. YouTube channel of the Archaeological Museum in Zagreb, marked by the hig- 3. Plakati / Poster prezentacije 209 Dušan Marinković, muzejski savetnik-master fotograf Narodni muzej Zrenjanin (Srbija) marinkoviczr@yahoo.com „Muzej u školama“ / „Museum in Schools“ Sažetak: Muzej u školama je višegodišnji projekat, koji je započet 2020, a obuhvata rad sa decom školskog uzrasta u svim osnovnim školama na teritoriji srednjeg Banata. Prezentacijom postera „Muzej u školama“, predstavićemo atmosferu na terenu i rad sa učenicima, koji podrazumeva obradu predmeta po muzeološkim standar- dima. Svaki predmet se na licu mesta dokumentuje putem fotografije i deskrip- cije u digitalnom kartonu izrađenom po uzoru na zvaničan muzejski dokument. Na taj način vršimo mapiranje potencijalnih kulturnih dobara, a tom prilikom veliki broj predmeta je poklonjen Muzeju. Završna faza podrazumeva izložbu u Muzeju i publikaciju koja će obuhvatiti sve faze rada na ovom projektu. Abstract: The Museum in Schools is a multi-year project, which started in 2020, and in- cludes work with children in all elementary schools in the territory of the middle Banat. With the presentation of the poster, we will present the atmosphere in the field and the work with the students, which involves the processing of objects according to museological standards. Each object is documented by means of a photograph and a description in a digital cardboard modelled after the official museum document. In this way, we map potential cultural heritage. Large num- bers of mapping objects were donated to the Museum. The final phase includes an exhibition in the Museum and a publication that will include all phases of work on this project. 3. Plakati / Poster prezentacije 210 Petra Govorčin, kustos - muzejski pedagog Muzej antičkog stakla u Zadru petra.govorcin@mas-zadar.hr STEAM obrazovanje u muzeju / STEAM education in museum Sažetak: Kratica STEAM označava znanost, tehnologiju, inženjerstvo, umjetnost i mate- matiku. Navedeni pojmovi objedinjeni su na muzejskoj pedagoško-edukativnoj radionici Od (staklenog) otpada do umjetničkog djela. Radionica je koncipirana na način da se može prilagoditi svim uzrastima, od vrtićke dobi do odraslih posjetite- lja, a na njoj su, između ostalog, sudjelovali i profesori iz raznih europskih zemalja u sklopu Erasmus+ projekta „Climate change and STEM education in classrooms“. Cilj radionice je ukazivanje na važnost pravilnog skladištenja staklenog otpada i približavanje načina njegovog recikliranja na interaktivan način. 3. Plakati / Poster prezentacije 211 Roberta Mijalić Krešić, Policijska škola Josip Jović Zagreb rmijalic@mup.hr Domovinski rat u Pilot – projekt Domovinski Policijskoj školi - rat u policijskoj školi Josip pilot projekt Jović / trajanje 01 sudionici: Homeland war in the aktivnosti Policijska akademija „Prvi hrvatski predavanja na temu Domovinski 16.2.-15.6.2023. redarstvenik“ rat s povijesnog aspekta Udruga „Tigar 90/91 Rakitje“ Police School – pilot Ustanova za sveobuhvatnu skrb „Tigrovi“ Zaklada „Biskup Josip Lang“ predavanje na 02 project Gradsko društvo Crvenog križa Zagreb temu logori u Hrvatski memorijalno-dokumentacijski Domovinskom ratu centar Domovinskog rata Hrvatski povijesni muzej posjet Memorijalnom centru Sažetak: Domovinskog rata u Vukovaru Tijekom školske godine 2022./2023. u suradnji s Hrvatskim povijesnim muzejom, (likovna kolonija) Hrvatskim memorijalno-dokumentacijskim centrom Domovinskog rata i drugim institucijama u Policijskoj školi proveden je pilot-projekt koji je uključivao niz ak-03 tivnosti kako bi polaznici naučili i obnovili povijest Domovinskog rata, upoznali terenska nastava u važne sudionike Domovinskog rata koji su im izravno prezentirali iskustva te o bazi Rakitje ulozi policije. Time su doprinosili izgradnji vlastitog, ali i nacionalnog identiteta. ciljevi Evaluacijski proces na kraju rezultirao je izrazito dobrim vrednovanjem od strane •upoznavanje s Domovinskim ratom iz polaznika projekta te je projekt postao dio Školskog kurikuluma za školsku godinu perspektive sudionika 2023./2024. kao izvannastavna aktivnost. •uloga policije u Domovinskom ratu •razvijanje osjećaja pripadnosti i formiranje Na posteru će biti prikazane najznačajnije aktivnosti i činjenice pilot-projekta. identiteta •bolje razumijevanje branitelja Domovinskog rata kao ranjive skupine društva Abstract: During the 2022/2023 school year a pilot project was carried out at the Police Roberta Mijalić Krešić School in cooperation with the Croatian Historical Museum, the Croatian Memorial Policijska škola “Josip Jović” 3. Plakati / Poster prezentacije 212 and Documentation Center of the Homeland War and other institutions, which The evaluation process at the end has resulted in an extremely good evaluation by included a series of activities for the participants to learn and renew the history the participants of the project, and the project became part of the school curricu- of the Homeland War, to meet important persons involved in the Homeland War lum for the school year 2023/2024. as an extracurricular activity. who presented them directly experiences and the role of the police. By doing so, The most important activities and facts of the pilot project will be presented on the participants was contributed in the construction of their own identity, as well the poster. as their national identity. 3. Plakati / Poster prezentacije 213 Gordana Pajić, etnolog, muzejski svetnik, Narodni muzej Valjevo, 23bobita@gmail.com Jelena Nikolić Lekić, muzejski edukator i direktor, Narodni muzej Valjevo Etnološko i nematerijalno nasleđe - lični i nacionalni identitet / Ethnological and nonmaterial heritage - Personal and National Identity Sažetak: Etnološka zbirka Narodnog muzeja Valjevo u protekloj deceniji bila je više puta predstavljena u okviru tematskih izložbi, a kreativni programi sa decom bili su sa- stavni deo tog programa. Od velikog značaja u ovom muzejskom radu je saradnja kustosa koji vode zbirke sa muzejskim edukatorima I pedagozima. Ove radionice su se bavile prezentacijom: duhovnog i društvenog života, materi- jalnom kulturom i nematerijalnim nasleđem. U radionicama su učestvovala deca razlicitog uzrasta (iz vrtića, niži razredi osnovne škole ali i učenici srednjnih škola). Uspostavljanjem interaktivnog odnosa dece i predavača saznajemo kako se u lokalnoj zajednici čuva i kreira kolektivno pamćenje. 3. Plakati / Poster prezentacije 214 Sve ove edukativne aktivnosti imaju za cilj da se razbije sterotip o muzejskoj dela-with children who were participants in that programme. These workshops dealt tnosti. Zajedničkim aktivnostima muzeja i predstavnika lokalne zajednice kreiraju with presentation: spiritual and social life, material, as well as non-material cul- se novi prpogrami, čuva i prenosii nasleđe i njihov indentitet. ture. Establishing interactive relationship between children and teachers, we get to know how collective memory is cherished and created in the local community. Abstract: All these educational activities have an aim to break the stereotype about muse- Ethnological collection of the Valjevo National Museum was presented many um activities. New programmes are created, heritage and their identity are being times in the last decade within thematic exhibitions, and creative programmes cherished and carried on. 3. Plakati / Poster prezentacije 215 Daniela Bilopavlović Bedenik, Muzej suvremene umjetnosti Zagreb Daniela.Bilopavlovic@msu.hr MSU na dodir - Edukativno ⠍ ⠎ ⠥ ⠝ ⠁ ⠙ ⠕ ⠙ ⠊ ⠗ iskustvena radionica M S U N A D O D I R — ⠤ ⠑ ⠙ ⠥ ⠅ ⠁ ⠞ ⠊ ⠧ ⠝ ⠕ ⠊ ⠎ ⠅ ⠥ ⠎ ⠞ ⠧ ⠑ ⠝ ⠁ ⠗ ⠁ ⠙ ⠊ ⠕ ⠝ ⠊ ⠉ ⠁ Vidjeti drugačije / E D U K A T I V N O I S K U S T V E N A R A D I O N I C A V I D J E T I D R U G A Č I J E ⠧ ⠊ ⠙ ⠚ ⠑ ⠞ ⠊ ⠙ ⠗ ⠥ ⠛ ⠁ ⠡ ⠊ ⠚ ⠑ Museum of contemporary DANIELA BILOPAVLOVIĆ BEDENIK viša kustosica, voditeljica zbirke marginalne umjetnosti art by touch – Educational 1. Muzej suvremene umjetnosti već niz godina provodi programe prilagođene socijalno osjetljivim 4. and Experiential skupinama posjetitelja, s posebnim naglaskom na MSU Zagreb je u 2022. godini prilagodio dio izložbenog postava Zbirka kao osobe s invaliditetom i inkluziju. Godine 2020-te glagol za osobe oštećena vida – MSU na dodir. Postav MSU na dodir rezultat započeli smo sa održavanjem programa Drugačiji je višegodišnjeg projekta BEAM UP (Blind Engagement in Accessible Museum i jednaki koji obuhvaća prilagodbu muzejskog Projects) / PRISTUP (Uključivanje slijepih u pristupačne muzejske projekte). sadržaja publici sa drugačijim mogućnostima. Workshop „Seeing Jedan od novih programa koji smo razvili uz novi prilagođeni postav je i Edukativno iskustvena radionica Vidjeti drugačije. Program obuhvaća vodstvo 2. kroz izložbu MSU na dodir na kojem publiku učimo drugačijem razumijevanju umjetnosti, ali i pristupu osobama oštećena vida. Kroz ovu iskustvenu radionicu Glavni cilj programa Drugačiji i jednaki je pružiti nastojimo osvijestiti i senzibilizirati publiku prema osobama oštećena vida ciljanim skupinama priliku da se upoznaju differently“ i pokazati joj kako je umjetnost moguće doživjeti i na drugačiji način. sa kulturnim sadržajem Muzeja, te da kroz poznanstva, razgovor, upoznavanje i kreativnost, 5. prihvate Muzej kao mjesto u kojem će se osjećati Na ovoj radionici sudionici dobivaju potpuno novu i drugačiju percepciju ugodno, dobrodošlo i “kao kod kuće”. umjetnosti. Sudionici imaju priliku kretati se i istraživati okolinu sa povezima na očima ili koristeći simulacijske naočale, te dodirivanjem različitih materijala 3. i površina dobivaju potpuno drugačije ali cjelovito iskustvo doživljaja Osim programa namijenjenih osobama s umjetnosti na taktilan način. drugačijim mogućnostima, osvijestili smo potrebu za održavanjem edukacija za redovnu publiku. Na Upoznavanjem i senzibiliziranjem javnosti prema osobama s invaliditetom taj način, nastojimo otvoriti Muzej svim skupinama i ostalim marginaliziranim skupinama, a sve kroz umjetnost, stvaramo posjetitelja, te svima osigurati što bolji i kvalitetniji jednak pristup prema svima, a građane činimo spremnima i otvorenima pristup muzejskom sadržaju. za život bez predrasuda. Sažetak: Muzej suvremene umjetnosti već niz godina provodi programe prilagođene so- Kultura i umjetnost mogu i moraju biti dostupni i pristupačni svima bez obzira na različitosti koje ih obilježavaju. Osobe s invaliditetom moraju biti uključene u svakodnevni cijalno osjetljivim skupinama posjetitelja, s posebnim naglaskom na osobe s in- život, a umjetnost je jedinstven način pronalaska zajedničkog jezika u cilju potpune inkluzije. validitetom i inkluziju. Godine 2020-te započeli smo sa održavanjem programa „Drugačiji i jednaki“ koji obuhvaća prilagodbu muzejskog sadržaja publici sa drugačijim mogućnostima. U cilju što bolje senzibilizacije javnosti, unutar programa je osmišljena radionica „Vidjeti drugačije“ koja se provodi kroz postav izložbe „MSU na dodir“. Kroz ovu iskustvenu radionicu nastojimo osvijestiti i senzibilizirati publiku prema osobama oštećena vida i pokazati joj kako je umjetnost moguće doživjeti i na drugačiji način. 3. Plakati / Poster prezentacije 216 Abstract: As part of our ongoing efforts to sensitize the public more effectively, we have also For several years now, the Museum of Contemporary Art has been implementing developed the „Seeing Differently“ workshop, conducted in conjunction with the programs designed for socially sensitive groups of visitors, with a specific focus on „Museum of Contemporary Art by Touch“ exhibition. Through this experiential individuals with disabilities and promoting inclusion. In 2020, we introduced the workshop, our goal is to heighten awareness and sensitivity among the audience „Different and Equal“ initiative, aimed at adapting museum content to accom- toward individuals with visual impairments, illustrating how art can be experienced modate diverse audiences. in alternative ways. 3. Plakati / Poster prezentacije 217 Mr. sc. Željka Sušić, muzejska savjetnica pedagoginja, Tiflološki muzej Zagreb zsusic@tifloloskimuzej.hr Muzej kao platforma za globalno učenje / Museum as a platform for global learning Sažetak: Globalno učenje edukacijski je pristup koji seže izvan konvencionalnih granica, a cilj mu je poticati razumijevanje i sagledavanje globalnog kauzaliteta. Snaži kulturne kompetencije, potiče kritičko razmišljanje i njeguje društvenu odgovor- nost. Primijenjeno na rad muzeja, ovaj pristup preoblikuje kulturne institucije u aktivne platforme za obrazovanje. Muzeji postaju središta gdje posjetitelji s razli- čitim perspektivama stupaju u nenabrojive interakcije, ali ističu globalnu svijest. Putem raznovrsnih programa moguće je baviti se složenim globalnim izazovima, zagovarati održivost i ekološku svijest, a što potvrđuje i radionica Antičko staklo održana u Tiflološkom muzeju. Inkluzivna priroda globalnog učenja u muzejima osigurava ne samo čuvanje baštine već doprinosi aktivnom oblikovanju društveno odgovornog i globalno svjesnog građanstva. 3. Plakati / Poster prezentacije 218 Abstract: it is possible to address complex global challenges and advocate sustainability Global learning is an educational approach that reaches beyond conventional bo- and environmental awareness, as confirmed by the Antique Glass workshop held undaries and aims to foster an understanding and appreciation of global causality. at the Typhological Museum. The inclusive nature of global learning in museums It strengthens cultural competence, encourages critical thinking, and promotes ensures the preservation of heritage and contributes to the active formation of social responsibility. This approach, applied to museum work, transforms cultural socially responsible and globally aware citizens. institutions into active platforms for education. Through a variety of programmes, 3. Plakati / Poster prezentacije 219 Jasna Ivanuša, Vrtec Ciciban Ljubljana BARVE SE IGRAJO IN RAZISKUJEJO S KANDINSKIM jasna.ivanusa@gmail.com Jasna Ivanuša (Vrtec Ciciban) ABSTRAKTNE OBLIKE S POMOČJO IGRAČ Barve se igrajo in POSLUŠANJE BARV raziskujejo s kandinskim / Colors at play and explored with Kandinsky BARVNO RAZISKOVANJE KROŽNO GIBANJE Povzetek: Navdih za izvedbo projekta sem iskala v delih Vasilija Kandinskega. Kandinski je bil ruski slikar in pionir v razvoju abstraktne umetnosti. Njegova dela so značilna po uporabi svetlih, živahnih barv ter geometrijskih oblik, kot so krogi in linije ter abstraktne kompozicije. Otroci v vrtcu najraje posegajo po živahnih in pisanih barvah ter uživajo v ustvarjanju in raziskovanju na različne načine. Tako smo se posvetili barvnemu raziskovanju z mešanjem barv, ustvarjali smo abstraktne oblike s pomočjo igrač, poslušali smo barve, se poigrali s krožnim gibanjem in ustvarjali glasbene slike s katerimi smo spodbujali otroško izražanje skozi več čutov. USTVARJANJE GLASBENIH SLIK Abstract: The inspiration for the project was sought in the works of Wassily Kandinsky. Kan- dinsky was a Russian painter and pioneer in the development of abstract art. His works are characterized by the use of bright, vibrant colors, geometric shapes such as circles and lines, and abstract compositions. Children in kindergarten often gra- vitate towards vivid and colorful hues, enjoying creation and exploration in various CILJI: ways. We focused on color exploration through mixing colors, creating abstract SPODBUJATI OTROKOVO KREATIVNOST, RAZISKOVANJE IN INDIVIDUALNI IZRAZ. shapes with toys, listening to colors, playing with circular movements, and creating SPODBUJATI OTROKOVO VESELJE DO UMETNIŠKIH DEJAVNOSTI. RAZVIJATI OTROKOVO USTVARJALNOST IN DOMIŠLJIJO. musical paintings to encourage children‘s expression through multiple senses. 3. Plakati / Poster prezentacije 220 e-zbornik V I I . s t r o k o v n o / z n a n s t v e n a m e d n a r o d n a k o n f e r e n c a Izdala in založila: Založba EDUCA v okviru zavoda EDUCA izobraževanje Nova Gorica Za založbo: Dorjan Krapše Urednik zbornika: Štefan Krapše Avtorica koncepta in vsebinske zasnove konference Šola in muzeji: dr. Metoda Kemperl Oblikovanje in grafična priprava: Desenia, Danijela Milašinović s.p. Nova Gorica Nova Gorica, april 2024 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 194254339 ISBN 978-961-6753-57-9 (PDF) 3. Plakati / Poster prezentacije 221