Didakta oktober 2013 25 Fokus: Obšolske dejavnosti slovenščina da , slovenščina ne : o PRiljubljenosti Pouka slovenščine / Olga Novak / OŠ Toneta Tomšiča Knežak Pogosto slišimo, da slovenščina med učenci ni priljubljen predmet. Zanimalo me je, ali je to res. Ali drži, da imajo učenci raje umetnostna besedila? Imajo najraje dramska besedila? Ali sploh radi berejo knjige? To in še mnogo drugega sem raziskala v anketi, v katero je bilo vključenih 6 različnih osnovnih šol. Sodelujoče šole bile OŠ Spodnja Idrija, OŠ Antona Žnidaršiča Ilirska Bistrica, OŠ Toneta Tomšiča Knežak, OŠ Prestranek, OŠ Srečka Kosovela Sežana in OŠ Stara Cerkev. Za sode- lovanje se zahvaljujem učencem in učenkam ter njihovim učiteljicam slovenščine: Nataši Felc, Heleni Pirih Rosa, Ani Kaluža, Mariji Štekar Košuta, Nives Mohorič Lapanje, Mirni Udovič Šuman in Katji Orel ter Gabi Pohar in Vesni Špiletič. V vzorec je bilo vključenih 156 anketirancev, učencev 7., 8. in 9. razreda. Anketni vprašalnik Prvi dve vprašanji sta zastavljeni naravnost: ali imaš slovenščino rad ali ne oz. koliko, pri čemer so bili možni odgovori štiri stopnje: so- vražim jo, malo jo imam rad, precej jo imam rad in zelo jo imam rad. Tretje vprašanje odkriva, ali imajo učenci res raje besedila iz berila (UB) ali delo z učbeniki in delovnimi zvezki (NUB). Ali se jim slovenščina kot pred- met zdi lahka ali težka? Ali so z doseženimi rezultati zadovoljni? Obravnava katerega besedila (besedilne vrste) jim je najbolj všeč? Kdo so njihovi najljubši pesniki oz. pesnice ter pisatelji oz. pisateljice in knjige? Glede domačega branja me je zanimalo, ka- tera do sedaj prebrana knjiga jim je bila naj- boljša in katera metoda obravnave domačega branja jim je najbolj všeč. Enajsto vprašanje raziskuje priljubljenost določenih konkretnih obravnavanih književnikov (to se ni izkazalo za najbolj posrečeno ...). Kaj jim je všeč pri pouku, ali je pouk sploh lahko zanimiv, kaj pa slovenščina? Kateri način dela pri slovenščini jim najbolj oziroma najmanj ustreza? Kateri način reševanja nalog jim je najljubši? Ali so kdaj pri slovenščini počeli nekaj res po- sebnega? Kako najraje delajo: individualno, v dvojici ali skupinsko? (Vprašanje se lahko navezuje tudi na druge predmete.) Kakšne domače naloge jih najbolj oziroma najmanj veselijo? Jim je všeč učenje pravopi- sa? Odgovor, ali je učenje pri slovenščini po njihovem mnenju življenjsko, naj bi tudi s konkretnimi primeri utemeljili, kaj od učnih enot pri slovenščini pojmujejo kot življenj- sko in česa ne. Ali lahko pouk slovenščine poveča njihovo veselje do branja knjig? Ali je pomembno učiti se govorno nastopati? S katerimi predmeti se jim zdi slovenščina najbolj povezana? Kako pomembno se jim zdi pogovarjati se z učiteljem o življenjskih temah, na katere naletimo ob branju besedil v berilu? Ali bi jih učitelji morali spodbujati k: razmišljanju, ustvarjanju, razumevanju snovi, branju in govorjenju ter pisanju? Ka- kšno je njihovo mnenje o domačih nalogah pri slovenščini: ali so potrebne in koliko jih je po njihovem mnenju (premalo, zmerno ali preveč). Bi želeli imeti slovenščino na urniku po dve uri skupaj? Kaj menijo, kakšna je slovenščina na njihovi šoli v primerjavi s tem predmetom na drugih šolah. Ali učenci res tako dobro vedo, katero snov ima njihov učitelj raje? Ali se jim zdi pomembno, da se jih sprašuje po njihovem mnenju? Kako bi oni ocenjevali pri predmetu slovenščina? Biti mora najmanj šest ocen, od tega štiri ne smejo biti pridobljene na podlogi pisnih izdelkov. Ali bi ocenjevali več kot šestkrat? Na koncu so imeli anketi- ranci še prostor za kakršenkoli svoj dopis ali komentar. Hipoteze ali pričakovani odgovori  Slovenščino ima večina učencev rada le malo.  Raje imajo besedila iz berila.  Z ocenami pri slovenščini niso zadovoljni.  Radi imajo okrogle mize, pogovor z učiteljem.  Menim, da klasiki nisi preveč priljubljeni pri učencih 3. triletja osnovnih šol, morda bo izstopal Tone Pavček.  Pouk in slovenščina sta za to starostno skupino težko zabavna in zanimiva, ena- ko pusta sta po vseh šolah.  Glede dejavnosti ne marajo pisati (spisov, nalog, teorije ...), imajo pa radi govorjenje in dramatiziranje (pri čemer se zavedam njihove individualnosti).  Učenje pravopisnih pravil jim je odveč in jih slabo razumejo.  Slovenščina se jim sploh ne zdi življenjski predmet in sploh ne razumejo, kaj bodo v življenju potrebovali.  Zavedajo se, da je govorno nastopanje pomembno, koristno.  Učenci vedo, katero snov ima njihov uči- telj raje in katero manj.  Učitelji bi jih morali spraševati za njihovo mnenje o pouku. Analiza ankete Zaradi diskretnosti bo analiza podana le splo- šno oziroma skupno, ne pa posamezno po konkretnih šolah. Tudi primerjava šole, na kateri poučujem sama, z ostalimi, se mi ni zdela smiselna in dovolj pomenljiva, pač pa vse skupaj pomeni in predstavlja povprečje in mi primerjava, ki sem jo sprva namera- vala napraviti, ne bi nič povedala ...) Kot pri vsaki anketi za najstnike, je tudi v tej nekaj odgovorov neresnih, pomanjkljivih ali nejasnih. Ponekod pa jih celo ni bilo, zato število odgovorov ne ustreza vedno vzorčne- mu številu 156. 1. vprašanje: Ali imaš slovenščino (kot predmet) rad? Ali imaš slovenš� ino (kot predmet) rad? 44% 56% Da ne Zanimivo je, da se 9 (6 %) učencev ni oprede- lilo glede tega vprašanja. Razveseljivo je, da je relativno velik odstotek učencev odgovorilo, da imajo slovenščino radi. 2. vprašanje: Koliko (n)imaš rad slovenščino/(e)? Glede tega vprašanja pa so se opredelili vsi anketirani učenci. Velika večina ima slovenščino malo, delno rada; več učencev (14) jo sovraži kot pa jih je navdušenih nad 56% 44% Ali imaš slovenš� ino (kot predmet) rad? 44% 56% Da ne 26 Didakta oktober 2013 Fokus: Obšolske dejavnosti njo (3), izrazitih ljubiteljev slovenščine pa je izrazito malo: trije od sto petinpetdesetih, tj. 0, 01 %. 3. vprašanje: Imaš raje besedila iz učbe- nika ali iz berila? Imaš raje: besedila iz u� benika (NUB) ; 47 besedila iz berila (UB); 106 4. vprašanje: Slovenščina se mi kot predmet zdi ... Slovenš� ina se mi kot predmet zdi: lahka; 50 srednje; 7 te� ka ; 94 5. vprašanje: Ali si z rezultati, ki jih dose- žeš pri slovenščini, zadovoljen? Ali si z rezultati, ki jih dose� eš pri slovenš� ini, zadovoljen? Da; 107 Ne ; 45 6. vprašanje: Obravnavanje katere- ga besedila ti je bilo najbolj všeč? Obravnavanje katerega besedila ti je bilo najbolj vše� ? 35 24 21 13 11 7 3 2 opis � ivali opis kraja, dr� ave opis športa pripoved o znani osebi pripoved o zanimivem dogodku uradno in neuradno pismo poro� ilo, novica prošnja, zahvala, vabilo, opravi� ilo, obvestilo ter opis � ivljenja znane osebe opis živali opis kraja, države opis športa pripoved o znani osebi pripoved o zanimivem dogodku uradno in neuradno pismo poročilo, novica prošnja, zahvala, vabilo, opravičilo, ob- vestilo ter opis življenja znane osebe 7. vprašanje: Malce pobrskaj po spo- minu ali po berilu in se skušaj spomniti svojega najljubšega pesnika in pisatelja, ki smo ga obravnavali v šoli. Med pesniki in pesnicami sta največkrat navedena France Prešeren in Tone Pavček, daleč največ glasov (33 imata). Drugo uvr- ščena sta tudi z enakim številom glasov (9) Simon Gregorčič in Niko Grafenauer. Sledijo Oton Župančič (6), Srečko Kosovel (5) Svetla- na Makarovič (3) in Janez Menart (2). Po en glas so dobili pesniki: D. Kette, B. A. Novak, Hafis, S. Jenko, K. Kovič, J. M. Aleksandrov, Matej Bor, Iztok Mlakar, V. Möderndorfer in M. Košuta. Med najljubše pisatelje oz. pisateljice učencev se je uvrstila slednja, in sicer Desa Muck z 11 glasovi. Sledita ji Primož Suhodolčan in Fran- ce Bevk (9). Šest učencev je zapisalo Branko Jurco, pet pa Daniela Defoeja, Slavka Pregla, J. R. Rowling in Ivana Cankarja. Zapisani so bili še: Leopold Suhodolčan (4), Janja Vidmar in Svetlana Makarovič (3) in A. Aškerc, A. T. Linhart, J. Jurčič, F. Levstik, Scott O´Dell, D. Hill in Dušan Dim (2). Po en glas so prejeli naslednji tuji in slovenski pisatelji: I. Sivec, J. R. Tolkien, Asja Hrvatin, Enid Blyton, T. Seliškar, F. Milčinski, P. Trubar, Meg Rosoff, Marlyn Kaye, Astrid Lindgreen, Karl May in Dan Pikley. Pri analizi teh odgovorov je potrebno pou- dariti, da so bili nekateri pesniki zapisani pri pisateljih in obratno. To je lahko odvisno od tega, katero umetnostno besedilo od nekega avtorja so učenci obravnavali (npr. S. Maka- rovič) ali pa ne razlikujejo natančno razlike med enimi in drugimi, kar je tudi realna in verjetna možnost. Možno je tudi, da bi nekateri književni ustvar- jalci (npr. modernisti in književniki po letu 1945, kot so Kosovel, Novak, Muckova, Kovič, Menart itd.) lahko bili tudi večkrat napisa- ni kot priljubljeni, vendar se jih obravnava kasneje, tako da jih anketirani učenci še ne poznajo, saj jih še niso obravnavali. Obstaja pa tudi možnost, da so učenci vprašanje narobe razumeli in niso navajali le avtorjev, ki so jih obravnavali pri pouku slovenščine, pač pa jih lahko poznajo od dodatnega pouka, priprav na tekmovanje ali kakorkoli drugače. 8. vprašanje: Katera je tvoja najljubša knjiga, ki si jo do sedaj prebral? Njihove najljubše knjige razdelimo v dve kategoriji: a. knjige, ki so bile zapisane več kot enkrat (od dvakrat do enajstkrat):  Robinson Crusoe  Harry Potter (Svetinje smrti, Jetnik iz Azlahana, Ognjeni kelih)  Somrak (Jutranja zarja, Mrk)  Od RTM do WTF  Punce ga lomijo  Velike zelene oči  Bela past  Zbirka Kapitan Gatnik  Distorzija  Spričevalo  Otok modrih delfinov  Kolesar naj bo  Košarkar naj bo  Ranta vrača udarec  Puščavska roža  Pet prijateljev  Debeluška b. knjige, ki so bile zapisane enkrat:  Pehar suhih hrušk  Zgodbe malega junaka  Deklica Lola Rose  Viki, pogrešam te  Guinessova knjiga rekordov  Operacija očka  Alex Rider (celotna zbirka)  Opravljivka besedila iz berila (UB); 106 besedila iz učbenika (NUB); 47 lahka; 50 srednje; 7 Da; 107 težka; 94 Ne; 45 Obravnavanje katerega besedila ti je bilo najbolj vše� ? 35 24 21 13 11 7 3 2 opis � ivali opis kraja, dr� ave opis športa pripoved o znani osebi pripoved o zanimivem dogodku uradno in neuradno pismo poro� ilo, novica prošnja, zahvala, vabilo, opravi� ilo, obvestilo ter opis � ivljenja znane osebe Obravnavanje katerega besedila ti je bilo najbolj vše� ? 35 24 21 13 11 7 3 2 opis � ivali opis kraja, dr� ave opis športa pripoved o znani osebi pripoved o zanimivem dogodku uradno in neuradno pismo poro� ilo, novica prošnja, zahvala, vabilo, opravi� ilo, obvestilo ter opis � ivljenja znane osebe Obravnavanje katerega besedila ti je bilo najbolj vše� ? 35 24 21 13 11 7 3 2 opis � ivali opis kraja, dr� ave opis športa pripoved o znani osebi pripoved o zanimivem dogodku uradno in neuradno pismo poro� ilo, novica prošnja, zahvala, vabilo, opravi� ilo, obvestilo ter opis � ivljenja znane osebe Obravnavanje katerega besedila ti je bilo najbolj vše� ? 35 24 21 13 11 7 3 2 opis � ivali opis kraja, dr� ave opis športa pripoved o znani osebi pripoved o zanimivem dogodku uradno in neuradno pismo poro� ilo, novica prošnja, zahvala, vabilo, opravi� ilo, obvestilo ter opis � ivljenja znane osebe Obravnavanje katerega besedila ti je bilo najbolj vše� ? 35 24 21 13 11 7 3 2 opis � ivali opis kraja, dr� ave opis športa pripoved o znani osebi pripoved o zanimivem dogodku uradno in neuradno pismo poro� ilo, novica prošnja, zahvala, vabilo, opravi� ilo, obvestilo ter opis � ivljenja znane osebe Obravnavanje katerega besedila ti je bilo najbolj vše� ? 35 24 21 13 11 7 3 2 opis � ivali opis kraja, dr� ave opis športa pripoved o znani osebi pripoved o zanimivem dogodku uradno in neuradno pismo poro� ilo, novica prošnja, zahvala, vabilo, opravi� ilo, obvestilo ter opis � ivljenja znane osebe Obravnavanje katerega besedila ti je bilo najbolj vše� ? 35 24 21 13 11 7 3 2 opis � ivali opis kraja, dr� ave opis športa pripoved o znani osebi pripoved o zanimivem dogodku uradno in neuradno pismo poro� ilo, novica prošnja, zahvala, vabilo, opravi� ilo, obvestilo ter opis � ivljenja znane osebe Obravnavanje katerega besedila ti je bilo najbolj vše� ? 35 24 21 13 11 7 3 2 opis � ivali opis kraja, dr� ave opis športa pripoved o znani osebi pripoved o zanimivem dogodku uradno in neuradno pismo poro� ilo, novica prošnja, zahvala, vabilo, opravi� ilo, obvestilo ter opis � ivljenja znane osebe Didakta oktober 2013 27 Fokus: Obšolske dejavnosti  Spolne radosti*  Nedeljka  Ko zorijo jagode  Lessie  Onkraj  Vsega je kriva Hedvika  Otroci luči  Kodrlajsasti piton  Bojevniki: Začetek  Usodni pečat  Knjiga o živalih  Zadnji mega žur  Labirint  Cesarstvo zmajev  Gospodar prstanov  Blazno resno o seksu  Mi, otroci s postaje ZOO  Pisma zaljubljene najstnice  Poletje na okenski polici  Raj je tukaj in zdaj  Skrivni dnevnik Jadrana Krta  Hči lune  Pod milim nebom  Nina zbeži od doma (zbirka Na robu)  Kdo si, Alibrandi  Silmarillion  Princeska z napako  Rafali za svobodo  Peter Klepec  Mesto pod dežnikom  Šola ljubezni  Pozor, hud pes  Šola za zvezdnike  Princeskin dnevnik  Dilema  Punce v stiski  Mirjam ima anoreksijo  Lukec in njegov škorec  Matilda  Iskanje J. J.  Formula smrti  Sreča na vrvici  Novohlačniki  Verena je na ekstaziju  Živeti hočem  Imela sem 12 let, vzela kolo in se odpe- ljala v šolo  Gol za Natascho  Amy številka 7?  Županova Micka  Najboljši prijateljici  Indijanci brez perja  Dragon  Ne dam svojega otroka  High schoool musical  Mala čarovnica Lili  Roobin Hood  Krvava poroka  Vrt zelenega zmaja  Čistilec  Podzemni tunel  Artur (celotna zbirka)  Čarovnik iz zemlje morja  Problematična Lili uročena  Klub besnih punc  Urok  Srce iz črnila  Skrinjica živi  Mlada luna mrk  Moji grafiti *Zraven je učenec pripisal besedico »hec«, ven- dar pa ta knjiga res obstaja (s podnaslovom knjiga in priročnik za uživanje v ljubezni), kar pomeni, da jo res pozna. Kot je iz seznama razvidno, je poznavanje knjig osnovnošolcev solidno. Vsakdo med njimi ima svojo najljubšo knjigo. Literarno zvrstno so si knjige med seboj različne, nekaj jih je tudi psiholoških romanov. Nekateri prisegajo na določene zbirke. Harry Potter je zagotovo med bolj priljubljenimi in verjetno bo ostajal tudi v naslednjih genera- cijah. Med najljubšimi knjigami učencev ni slovenskih klasikov (zato je naslednje vpraša- nje res primerno), večji del je tujih avtorjev, kar dokazuje, da slovenski osnovnošolci radi berejo tudi tujo literaturo. Glede na analizo odgovorov učencev z OŠ Toneta Tomšiča Knežak ugotavljam, da imam kot njihova učiteljica slovenščine vendarle precejšen vpliv na izbor njihovega branja. Velik del napisanih knjig je iz mojega pri- poročilnostnega seznama, ne pa vse. Poleg vpliva učiteljice slovenščine je prisotnih še več dejavnikov, npr. knjižničarka, splošna prilju- bljenost in reklamiranje novosti v medijih ter nedvomno tudi prijateljska priporočila. Prebral sem jo: kot obvezno doma� e branje; 26 bralno zna� ko iz priporo� ilnostnega seznama; 11 bralno zna� ko brez seznama; 5 prostovoljno; 83 Kar 50 % najljubših prebranih knjig pred- stavljajo knjige, prebrane za domače branje ali interesno dejavnost, bralno značko. Kako učenci pridejo do knjig, ki jih ne preberejo iz priporočilnostnega seznama, anketa ni ugotavljala. Priporočila knjižničarke ali pri- jateljev, sošolcev? 9. vprašanje: Izmed knjig, ki smo jih mo- rali prebrati za obvezno domače branje, mi je bila najbolj všeč knjiga: Največ odgovorov je bilo zabeleženih 14, in sicer knjiga Daniela Defoeja, Robinson Cru- soe. Sledijo Bogdana Novaka Bela past (10), Spričevalo Slavka Pregla (9) in Dima Zupana Distorzija (8), Otok modrih delfinov (7) ter Grške bajke (6). Po štiri glasove so dobile na- slednje knjige: Pripovedke po Shekespearju, Nedeljka, Bratovščina Sinjega Galeba, Lukec in njegov škorec, Nedeljka, Tajno društvo PGC. Trije glasovi so bili dodeljeni knjigam: Pastirci, Življenje kot v filmu, Majhnice in majnice ter Matilda. Dva glasova: Živeti ho- čem, Doktor, joj boli, Železni prstan, Prin- ceskin dnevnik, Usodni pečat, Županova Micka, Sekira rešitve in Košarkar naj bo. Enemu učencu ali učenki pa so bile najbolj všeč knjige: Mali princ, Skrivni dnevnik Jadra- na Krta, Stvar, Skriti dnevnik, Blazno resno o šoli, Blazno resno slavni in Blazno resno o seksu, Visoška kronika, Poezije Franceta Prešerna, Se vid'va, Simon, Pehar suhih hrušk, Sanje o baletni šoli, Dvojčici, Pet prijateljev, Baronov mlajši brat, Mladost na stopnicah, Ranta vrača udarec, Hotel za pse, Od RTM do WTF, Geniji v kratkih hlačah in Harry Potter in ognjeni kelih. Presenetljivo je, da se med odgovori vendarle pojavijo knjige kot so Županova Micka, Viso- ška kronika in Prešernove Poezije; spraševali smo namreč po katerikoli doslej za domače branje prebrani knjigi! 10. vprašanje: Kako ti je najbolj všeč obravnavati za domače branje prebrane knjige? okrogla miza – pogovor o knjigi predstaviti vsebino knjige kot govorni nastop pisati spis o prebrani knjigi o knjigi spraševati sošolca odgovarjati sošolcu, ki je prebral drugo knjigo, na vprašanja odgovoriti na vprašanja učitelja sodelovanje v skupini, kjer je prebral vsak svojo knjigo prostovoljno; 83 bralno značko iz priporočilnostnega seznama; 11 bralno značko brez seznama; 5 kot obvezno domače branje; 26 Kako ti je najbolj vše� obravnavati za doma� e branje prebrane knjige? 91 9 7 2 2 1 1 okrogla miza – pogovor o knjigi predstaviti vsebino knjige kot govorni nastop pisati spis o prebrani knjigi o knjigi spraševati sošolca odgovarjati sošolcu, ki je prebral drugo knjigo, na vprašanja odgovoriti na vprašanja u� itelja sodelovanje v skupini, kjer je prebral vsak svojo knjigo Kako ti je najbolj vše� obravnavati za doma� e branje prebrane knjige? 91 9 7 2 2 1 1 okrogla miza – pogovor o knjigi predstaviti vsebino knjige kot govorni nastop pisati spis o prebrani knjigi o knjigi spraševati sošolca odgovarjati sošolcu, ki je prebral drugo knjigo, na vprašanja odgovoriti na vprašanja u� itelja sodelovanje v skupini, kjer je prebral vsak svojo knjigo Kako ti je najbolj vše� obravnavati za doma� e branje prebrane knjige? 91 9 7 2 2 1 1 okrogla miza – pogovor o knjigi predstaviti vsebino knjige kot govorni nastop pisati spis o prebrani knjigi o knjigi spraševati sošolca odgovarjati sošolcu, ki je prebral drugo knjigo, na vprašanja odgovoriti na vprašanja u� itelja sodelovanje v skupini, kjer je prebral vsak svojo knjigo Kako ti je najbolj vše� obravnavati za doma� e branje prebrane knjige? 91 9 7 2 2 1 1 okrogla miza – pogovor o knjigi predstaviti vsebino knjige kot govorni nastop pisati spis o prebrani knjigi o knjigi spraševati sošolca odgovarjati sošolcu, ki je prebral drugo knjigo, na vprašanja odgovoriti na vprašanja u� itelja sodelovanje v skupini, kjer je prebral vsak svojo knjigo Kako ti je najbolj vše� obravnavati za doma� e branje prebrane knjige? 91 9 7 2 2 1 1 okrogla miza – pogovor o knjigi predstaviti vsebino knjige kot govorni nastop pisati spis o prebrani knjigi o knjigi spraševati sošolca odgovarjati sošolcu, ki je prebral drugo knjigo, na vprašanja odgovoriti na vprašanja u� itelja sodelovanje v skupini, kjer je prebral vsak svojo knjigo Kako ti je najbolj vše� obravnavati za doma� e branje prebrane knjige? 91 9 7 2 2 1 1 okrogla miza – pogovor o knjigi predstaviti vsebino knjige kot govorni nastop pisati spis o prebrani knjigi o knjigi spraševati sošolca odgovarjati sošolcu, ki je prebral drugo knjigo, na vprašanja odgovoriti na vprašanja u� itelja sodelovanje v skupini, kjer je prebral vsak svojo knjigo Kako ti je najbolj vše� obravnavati za doma� e branje prebrane knjige? 91 9 7 2 2 1 1 okrogla miza – pogovor o knjigi predstaviti vsebino knjige kot govorni nastop pisati spis o prebrani knjigi o knjigi spraševati sošolca odgovarjati sošolcu, ki je prebral drugo knjigo, na vprašanja odgovoriti na vprašanja u� itelja sodelovanje v skupini, kjer je prebral vsak svojo knjigo 28 Didakta oktober 2013 Fokus: Obšolske dejavnosti Kako ti je najbolj vše� obravnavati za doma� e branje prebrane knjige? 91 9 7 2 2 1 1 okrogla miza – pogovor o knjigi predstaviti vsebino knjige kot govorni nastop pisati spis o prebrani knjigi o knjigi spraševati sošolca odgovarjati sošolcu, ki je prebral drugo knjigo, na vprašanja odgovoriti na vprašanja u� itelja sodelovanje v skupini, kjer je prebral vsak svojo knjigo Svojih predlogov učenci žal niso imeli v veliki meri, samo en učenec je pripisal zamisel: »V skupini odgovarjat na vprašanja o prebra- ni knjigi.«, vendar pa je očitno in z veliko prednostjo zastopan odgovor: okrogla miza, pogovor o knjigi. 11. vprašanje: Kako ocenjuješ zanimi- vost naslednjih obravnavanih pesnikov in pisateljev? Ocene so enake šolskim: 1 je nezadostno, 5 je odlično. Če nave- denega še nismo obravnavali, naredi za njegovo ime in priimek križec. Prvih deset najbolj priljubljenih književnikov: 1. Svetlana Makarovič (povprečna ocena je 4, 24) 2. Tone Pavček (4, 08) 3. Fran Levstik (3, 79) 4. Niko Grafenauer (3,78) 5. France Prešeren (3, 72) 6. Oton Župančič (3,61) 7. France Bevk (3, 59) 8. Anton Tomaž Linhart (3, 53) 9. Josip Jurčič (3, 50) 10. Srečko Kosovel (3, 49) Prvih osem najmanj priljubljenih sloven- skih književnikov: Ksenija Šoster Olmer 1. Lojze Kovačič 2. Gregor Strniša 3. Josip Murn – Aleksandrov 4. Ervin Fritz 5. Kristina Brenkova 6. Ciril Kosmač 7. Feri Lainšček 8. Vprašanje se ni izkazalo za najbolje struktu- rirano, anketiranci pa so delovali neprepri- čljivi. Verjetno se jim je bilo težko odločiti z ocenami od ena do pet. Upoštevati je treba tudi, da nekateri razredi oz. po nekaterih šolah še niso (pred reševanjem ankete) spo- znali določenih literatov (npr. modernistov ali nekaterih, delujočih po letu 1945), nekatere druge pa so morda učenci tudi že povsem pozabili in jih potem niso več mogli rele- vantno oceniti ... Kljub vsem pomanjkljivostim 11. vprašanja pa je vendarle razveseljivo, da so učenci rela- tivno visoko ocenjevali slovenske klasike, kot so Linhart, Levstik, Jurčič, Bevk in predvsem Prešeren. Morda to malo preseneti, prav tako Svetlana Makarovič, ki je prejela številčno malo ocen, pa te visoke, zato je tudi njeno povprečje visoko. Kot je že napisano, lahko tega oblikuje tudi le malo število učencev, če npr. večina za nekoga sploh ne glasuje, bodisi ker ga še niso obravnavali pri pouku bodisi ker so ga pozabili ... 12. vprašanje: Ali meniš, da je pouk lah- ko zanimiv in zabaven? Ali meniš, da je pouk lahko zanimiv in zabaven? da; 128 ne; 14 Srednje; 3 13. vprašanje: Ali ti je slovenščina zani- miva in zabavna? Ali ti je slovenš� ina zanimiva in zabavna? da; 59 ne; 96 Niti da, niti ne; 6 Pravzaprav je presenetljiv podatek, da tako velika večina učencev (128 ali 82 %) meni, da je pouk lahko zanimiv in zabaven (prim. odgovore na 12. vprašanje); vendar pa tak vtis ne pomeni pouka slovenščine. 96 učencem pouk slovenščine ni zanimiv, 6 se jih ni moglo odločiti – vseeno pa je 59 učencev ali 37,82 % vprašanih, ki jim je pouk slovenščine zabaven in zanimiv. To predstavlja dobro tretjino. Dejstvo pa je, da je pouk slovenščine specifi- čen in neprimerljiv z recimo naravoslovjem, fiziko, kemijo in biologijo, kjer se učitelj lahko posluži več različnih metod, zlasti eksperi- mentalnega dela in dela na terenu. Odgovora vendarle presenetita, tako eden kot drugi, saj učitelji nemalokrat poslušamo pritožbe učencev, češ kako je šola dolgočasna in brez vezna ... 14. vprašanje: Kaj ti je na splošno všeč pri pouku? Kaj ti je nasplošno vše� pri pouku? 69 21 20 17 3 3 3 sproš� eno vzdušje pogovori z u� iteljem da je zanimivo da lahko sam razmišljam ter izrazim svoje mnenje (govorim) znanje in razumevanje pridobivanje dolo� enih veš� in da lahko ustvarjam sproščeno vzdušje pogovor z učiteljem da je zanimivo da lahko sam razmišljam ter izrazim svoje mnenje (govorim) znanje in razumevanje pridobivanje določenih veščin da lahko ustvarjam Vprašanje, ki razkriva cilje, namene in ten- dence učencev, k čemu se nagibajo, kaj jim je pri pouku najbolj pomembno. Seveda je to sproščeno vzdušje. Glede na to, da so časi strogih in avtoritativnih, spoštovanih učiteljev in prav tako boječih, ubogljivih in tihih otrok že mimo, učencem ne manjka sproščenega vzdušja povsod; in vendar so to v 50 % poudarili kot najpomembnejše. Kljub velikemu razvoju IKT so učencem še vedno pomembni pogovori z učiteljem (15 %) – in tega IKT resnično ne more in tudi ne bo mogla nadomestiti. Človeški stik z učenci, pristen pogovor z njimi je torej tudi pri učen- cih kar cenjen. Seveda jim je všeč tudi, da je zanimivo, tako se jim ni treba dolgočasiti in pogledovati na uro, kdaj bo zvonilo. Bolj kot znanje, razumevanje snovi, pridobivanje da; 59 ne; 90 Kaj ti je nasplošno vše� pri pouku? 69 21 20 17 3 3 3 sproš� eno vzdušje pogovori z u� iteljem da je zanimivo da lahko sam razmišljam ter izrazim svoje mnenje (govorim) znanje in razumevanje pridobivanje dolo� enih veš� in da lahko ustvarjam Kaj ti je nasplošno vše� pri pouku? 69 21 20 17 3 3 3 sproš� eno vzdušje pogovori z u� iteljem da je zanimivo da lahko sam razmišljam ter izrazim svoje mnenje (govorim) znanje in razumevanje pridobivanje dolo� enih veš� in da lahko ustvarjam Kaj ti je nasplošno vše� pri pouku? 69 21 20 17 3 3 3 sproš� eno vzdušje pogovori z u� iteljem da je zanimivo da lahko sam razmišljam ter izrazim svoje mnenje (govorim) znanje in razumevanje pridobivanje dolo� enih veš� in da lahko ustvarjam Kaj ti je nasplošno vše� pri pouku? 69 21 20 17 3 3 3 sproš� eno vzdušje pogovori z u� iteljem da je zanimivo da lahko sam razmišljam ter izrazim svoje mnenje (govorim) znanje in razumevanje pridobivanje dolo� enih veš� in da lahko ustvarjam Kaj ti je nasplošno vše� pri pouku? 69 21 20 17 3 3 3 sproš� eno vzdušje pogovori z u� iteljem da je zanimivo da lahko sam razmišljam ter izrazim svoje mnenje (govorim) znanje in razumevanje pridobivanje dolo� enih veš� in da lahko ustvarjam Kaj ti je nasplošno vše� pri pouku? 69 21 20 17 3 3 3 sproš� eno vzdušje pogovori z u� iteljem da je zanimivo da lahko sam razmišljam ter izrazim svoje mnenje (govorim) znanje in razumevanje pridobivanje dolo� enih veš� in da lahko ustvarjam Kaj ti je nasplošno vše� pri pouku? 69 21 20 17 3 3 3 sproš� eno vzdušje pogovori z u� iteljem da je zanimivo da lahko sam razmišljam ter izrazim svoje mnenje (govorim) znanje in razumevanje pridobivanje dolo� enih veš� in da lahko ustvarjam Didakta oktober 2013 29 Fokus: Obšolske dejavnosti določenih veščin in ustvarjanje, jim je po- membno lastno razmišljanje in govorjenje, izražanje svojega mnenja 12 %). Drugi odgovori, ki so jih lahko napisali sami in v anketi niso bili ponujeni na izbiro, so bili: da lahko klepetam, nič (3x), pogovori s prijatelji, prosta ura (2x), smeh, hecanje in zabavna učiteljica. 15. vprašanje: Kateri način dela ti je pri pouku slovenščine najbolj oziroma najmanj všeč? Všeč ne všeč razlika poslušanje pogo- vorov in drugih besedil gledanje posnet- kov (o pesniku ali pisatelju) tiho branje novih besedil glasno branje novih besedil poslušanje umetniškega branja pesmi, odlomkov (UB) poslušanje in izvajanje govornih nastopov pisanje spisov prepisovanje iz table, prosojnic, učbenika, pro- jekcije delanje nalog iz delovnega zvezka dramatiziranje, uprizarjanje dram- skih besedil po vlogah reševanje nalog »slovka« 26 56 21 26 18 17 12 14 18 48 5 9 8 11 15 14 18 54 37 30 15 38 17 48 10 11 4 1 42 23 12 33 33 Kaj je učencem: najbolj všeč: gledanje posnetkov (o pesniku ali pisatelju) 50 dramatiziranje, uprizarjanje dram- skih besedil po vlogah 48 glasno branje novih besedil 11 poslušanje in izvajanje govornih nastopov 6 poslušanje pogovorov in drugih besedil 5 pisanje spisov 5 najmanj všeč: Pisanje spisov 54 prepisovanje iz table, prosojnic, učbenika, projekcije 21 reševanje nalog »slovka« 21 delanje nalog iz delovnega zvezka 8 tiho branje novih besedil 8 poslušanje umetniškega branja pesmi, odlomkov (UB) 5 Pogosto so bili brez označbe všeč oz. ne všeč prvi, četrti, peti in šesti odgovor. Kot drugi odgovori sta bila zapisana dva kot pozitivna: da »komisija« učencev poroča o boljši izvedbi govornega nastopa ter okrogla miza in eden s strelo: učenje snovi (glagoli). Seveda so bile iste reči označene tako s stre- lo kot s plusom, kar razkriva subjektivnost učencev in individualnost njihovega mnenja in pogleda na eno nalogo. Največje razlike med številom plusov in strel je glede gledanja posnetkov pesnikov in pisateljev (prevladuje navdušenjem nad tem) in glede pisanja spisov (večina tega ne mara). Učenci v splošnem, upoštevajoč navedena odstopanja, najraje gledajo posnetke pesnikov in pisateljev ter uprizarjajo dramske igre. Najmanj pa imajo radi pisanje spisov in prepisovanje, zapiso- vanje snovi v zvezke. 16. vprašanje: Nekoč smo pri slovenščini naredili oz. počeli nekaj nenavadnega. Se spomniš, kaj? Ker je vprašanje zastavljeno delno provo- kativno, se odgovori zelo različni in hkrati pomenljivi, kaj se učencem sploh zdi »nekaj posebnega«. 7 učencev se ne spominja niče- sar posebnega. Zabeleženi so bili naslednji odgovori: igranje vlog (14), gledanje filma (5), reklame (2) in televizije (2) ter igranje kitare in petje slovenskih pesmi. Ostali odgovori so bili povsem individualni:  smo se zabavali,  igranje vislic,  šli smo v srednji vek,  okrogla miza,  reševali vaje iz DZ po skupinah,  Ko smo v 6. r. dobili novo učiteljico, smo naredili igrico (podobno kot Človek ne jezi se) in se sproti učili.  Učiteljica se nas je usmilila in namesto da bi pisali preverjanje, smo šli po sku- pinah in izvajali kviz o slovnici. Bilo je zanimivo.  Spogledovanje smo se igrali  Pri slo. smo velikokrat delali kaj nena- vadnega. Počeli smo veliko nenavadnih stvari, zato ne morem določiti ene.  Spis o posameznih igrah  Šli smo na gledališko predstavo.  Ja, videli smo srno na travniku. Zadnji odgovor je malce hudomušen, hkrati pa dokaz, da za učence spada k slovenščini vse, če se le zgodi ravno med uro tega pred- meta. Morda je vprašanje napačno struktu- rirano, vendar pa je dokazana subjektivnost učencev; saj so zapisali zelo različne odgovo- re, čeprav so na isto vprašanje odgovarjali sošolci in sošolke (ki pri slovenščini počnejo bolj ali manj enake stvari). Očitno se otrokom nenavadne in posebne zdijo različne stvari, nekaterih pa skorajda ni mogoče presenetiti oz. ne gledajo na situacijo v šoli kot nekaj posebnega. 17. vprašanje: Kakšen način reševanja nalog (zlasti iz delovnega zvezka in beri- la) ti je najljubši? Kakšen na� in reševanja nalog (zlasti iz delovnega zvezka in berila) ti je najljubši? najraje naloge rešujem sam; 39 najraje naloge rešujem v dvojici; 42 najraje naloge rešujem v skupini; 70 18. vprašanje: Katere domače naloge so ti pri slovenščini najbolj všeč? Katere doma� e naloge so ti pri slovenš� ini najbolj vše� ? 71 11 5 1 naloge v delovnem zvezku odgovori na vprašanja (berilo) pisanje spisa ponovitev obravnavanega z pisno obnovo ali povzetkom najraje na- loge rešujem sam; 39 najraje na- loge rešujem v dvojici; 42 najraje na- loge rešujem v skupini; 70 Katere doma� e naloge so ti pri slovenš� ini najbolj vše� ? 71 11 5 1 naloge v delovnem zvezku odgovori na vprašanja (berilo) pisanje spisa ponovitev obravnavanega z pisno obnovo ali povzetkom naloge v de- lovnem zvezku odgovori na vprašanja (berilo) pisanje spisa ponovitev obravnavanega z pisno obnovo ali povzetkom Katere doma� e naloge so ti pri slovenš� ini najbolj vše� ? 71 11 5 1 naloge v delovnem zvezku odgovori na vprašanja (berilo) pisanje spisa ponovitev obravnavanega z pisno obnovo ali povzetkom Katere doma� e naloge so ti pri slovenš� ini najbolj vše� ? 71 11 5 1 naloge v delovnem zvezku odgovori na vprašanja (berilo) pisanje spisa ponovitev obravnavanega z pisno obnovo ali povzetkom Katere doma� e naloge so ti pri slovenš� ini najbolj vše� ? 71 11 5 1 naloge v delovnem zvezku odgovori na vprašanja (berilo) pisanje spisa ponovitev obravnavanega z pisno obnovo ali povzetkom 30 Didakta oktober 2013 Fokus: Obšolske dejavnosti 18.a): Kar ti je od naštetega najbolj zopr- no, označi s strelo. Kar ti je od naštetega najbolj zoprno, ozna� i s strelo 63 25 11 6 Pisanje spisa ponovitev obravnavanega z pisno obnovo ali povzetkom naloge v delovnem zvezku iskanje podatkov, � lankov v � asopisu pisanje spisa ponovitev obravnavanega z pisno ob- novo ali povzetkom naloge v delovnem zvezku iskanje podatkov, člankov v časopisu Naloge v DZ imajo 71 glasov učencev, ki so jim všeč ter 11 odgovorov učencev, ki tovr- stnih nalog za domačo nalogo ne marajo. Opaziti je mogoče, da enako število učencev (11) ne mara nalog v delovnem zvezku in ima rado odgovarjanje na vprašanja v berilu. Rezultati so podobno nasprotujoči si kot pri 15. vprašanju. Pisanje spisa je zoprno 63 učencev, vendar pa je ista naloga manjšini, in sicer petim učencem najbolj všeč. To dokazuje njihovo individualnost in različnost, vseeno pa je možno zaključiti, da večina učencev pisanja spisov zagotovo ne mara. Razlike prikazuje naslednja tabela: všeč ni všeč raz- lika ponovitev obravnavanega z pisno obnovo ali povzetkom pisanje spisa odgovori na vprašanja (berilo) naloge v de- lovnem zvezku iskanje podat- kov, člankov v časopisu 4 20 20 71 25 48 53 25 28 35 44 33 5 43 10 Učenci so torej najbolj neenotni v pogledu na odgovarjanje na vprašanja v berilu (razmerje je 20 proti 25). Največja razlika je v glasovih glede pisne obnove ali povzetka za domačo ponovitev (večina proti) in glede nalog v de- lovnem zvezku (pri čemer pa je večini tak način opravljanja domačih nalog všeč). 19. vprašanje: Ali se rad učiš pravopisnih pravil (velika/mala začetnica, ločila …)? Ali se rad u� iš pravopisnih pravil (velika/mala za� etnica, lo� ila …)? da; 37 ne; 115 20. vprašanje: Ali meniš, da je učenje pri slovenščini življenjsko? Svoj odgovor utemelji, prosim, s konkre- tnimi primeri: kaj smatraš za življenjsko temo in česa ne. Ali meniš, da je u� enje pri slovenš� ini � ivljenjsko? bolj da; 101 bolj ne; 48 Utemeljitev odgovorov na 20. anketno vprašanje, primeri za � ivljenjsko 0 2 4 6 8 10 12 14 16 Pisanje Govor(jenje) Vabilo Male/velike za� etnice; opravi� ilo, uradno pismjo, slovnica Branje Pogovor, slovenski knji� ni jezik Izpolnjevanje obrazcev Spis Prošnja in vs e Obvestila, nastopanje Utemeljitev odgovorov na 20. anketno vprašanje, primeri za ne� ivljenjsko 0 2 4 6 8 10 12 Branje (pesmi, DB) S k l o n i ; Dovršniki in nedovršniki S tav� ni � leni , Pravopis, K nji � evnost, pesni ki , pesmi , rojstva i n smrti pi sateljev ter zna� i lnosti Domišljijski spisi; glagoli, samostalniki, pridevniki in zaimki Slovnica, priredja in podreja, razmerja; zgodbice Zgodovina slovstva, slovenskega jezika; Po en glas so dobile učne enote: Primeri življenjske snovi:  Novice,  Življenjepis,  Spoznavanje slo. običajev, šeg in navad,  Obnavljanje besedil,  Poznavanje nekaj najpomembnejših pe- snikov in pisateljev, gledanje posnetkov o pisateljih,  Vse iz DZ,  Igre oz. navodila za igre,  Pogovori o življenju in nas. Primeri neživljenjske snovi:  Glasovi slovenskega knjižnega jezika,  Določanje besednih vrst,  Medmeti,  Ne bi bilo treba tako natančno,  Vse, razen delanja nalog.  Šolski predmeti: slo., mat. in zgo. Zunaj področja slovenščine so kot življenjska področja navajali: droge, nesrečna ljubezen, problemi s starši, kajenje, kako ravnati z de- narjem, ljubezen, sreča, prijateljstvo, puber- teta, potovanja, šport in spolnost ter šolski predmeti angleščina, biologija in tehnika. Nekaj zanimivih citatov:  »V življenju se ne moremo pogovarjati v narečjih, zato je slo. dober jezik.«  »V življenju je SLO zelo pomembna, saj imamo v SLO. veliko narečij in se lažje sporazumevamo.«  »Slovenščina je nujno potrebna za življe- nje, za delo.«  »Nič pri slovenščini ni neživljenjsko.« 16 14 12 10 8 6 4 2 0 12 10 8 6 4 2 0 Pisanje Govor(jenje) Vabilo Male/velike začetnice; opravičilo, uradno, pismo, slovnica Branje Pogovor, slovenski knjižni jezik Izpolnjevanje obrazcev Spis Prošnja in vse Obvestila, nastopanje Književnost, pesniki, pesmi, rojstva in smrti pisateljev ter značilnosti Domišljijski spisi; glagoli, samostalniki, pridevniki in zaimki Slovnica, priredja in podredja, razmerja; zgodbice Branje (pesmi, DB) Skloni; Dovršniki in nedovršniki, Stavčni členi, Pravopis, Zgodovina slovstva, slovenskega jezika; Kar ti je od naštetega najbolj zoprno, ozna� i s strelo 63 25 11 6 Pisanje spisa ponovitev obravnavanega z pisno obnovo ali povzetkom naloge v delovnem zvezku iskanje podatkov, � lankov v � asopisu Kar ti je od naštetega najbolj zoprno, ozna� i s strelo 63 25 11 6 Pisanje spisa ponovitev obravnavanega z pisno obnovo ali povzetkom naloge v delovnem zvezku iskanje podatkov, � lankov v � asopisu Kar ti je od naštetega najbolj zoprno, ozna� i s strelo 63 25 11 6 Pisanje spisa ponovitev obravnavanega z pisno obnovo ali povzetkom naloge v delovnem zvezku iskanje podatkov, � lankov v � asopisu Kar ti je od naštetega najbolj zoprno, ozna� i s strelo 63 25 11 6 Pisanje spisa ponovitev obravnavanega z pisno obnovo ali povzetkom naloge v delovnem zvezku iskanje podatkov, � lankov v � asopisu Didakta oktober 2013 31 Fokus: Obšolske dejavnosti Ker učenci niso imeli ponujenih možnosti na izbiro, temveč so morali odgovor povedati sami, sem vendarle izvzela odgovore učencev, ki jih sama poučujem. Takole so razmišljali učenci OŠ Toneta Tomšiča Knežak: Primeri življenjske snovi:  Pravilno pisanje (3), govor, branje in pi- sanje, velike in male začetnice (2), branje in pogovori o UB (sporočilu), pogovor med učenci in učiteljico, zanimive teme v berilu (»življenjske so«), pisanje prošenj, opravičil, vabil, novice,  Obnašanje,  MAT, KEM, ŠVZ, FIZ, RAČ.  Za vsako komuniciranje potrebuješ slo- venščino Primeri neživljenjske snovi:  Določanje besednih vrst,  Glagol, samostalnik ...  Podredja in priredja,  Poznati pisatelje,  Kakšne pesmi,  SLO, GVZ, LVZ, BIO Primerjalna analiza rezultatov pokaže, da učenci OŠ Knežak ne izstopajo oz. se bistve- no ne razlikujejo od razmišljanja, ki so ga izrazili učenci drugih šol. Princip devetletke, ki več pomembnosti naklanja funkcionalni rabi jezika, je glede na rezultate te ankete pravilno zasnovana, saj učenci v večini vi- dijo življenjskost ravno na funkcionalnem in komunikacijskem področju rabe jezika. Učenje slovnice se jim zdi, po pričakovanjih, manj življenjsko. Smiselno pa je poudariti tudi odgovore, ki nakazujejo, da učitelji pri urah slovenščine res marsikaj počnemo z njimi, zagotovo tudi vzgajamo, predvsem s pogovori o življenjskih, njim zelo pomembnih temah, jih učimo vlju- dnega obnašanja, pozdravljanja, poslušanja, pogajalnih spretnosti itd. Očitno se učiteljice slovenščine pri svojem delu oz. službovanju ukvarjamo tudi s področjem spolnosti, pu- bertete in odraščanja, zasvojenosti in celo bančništva oz. ravnanja z denarjem. 21. vprašanje: Ali meniš, da pouk slo- venščine lahko kakšnemu učencu zveča veselje do branja knjig? Ali meniš, da pouk slovenš� ine lahko kakšnemu u� encu zve� a veselje do branja knjig? bolj da; 98 bolj ne; 52 22. vprašanje: Zelo pomembno za nas je, da se pri slovenščini učimo govorno nastopati. Zelo pomembno za nas je, da se pri slovenš� ini u� imo govorno nastopati. Da, strinjam se.; 105 Ne, to ne dr� i.; 43 23. vprašanje: Slovenščina se mi zdi najbolj povezana z: Slovenš� ina se mi zdi najbolj povezana z: 52 4 3 3 11 49 53 2 zgodovino geografijo glasbeno vzgojo likovno vzgojo angleš� ino gledališkim klubom šolskim novinarstvom izbirnim predmetom: nemš� ino in filozofijo za otroke ter retoriko zgodovino geografijo glasbeno vzgojo likovno vzgojo angleščino gledališkim klubom šolskim novinarstvom izbirnim predmetom: nemščino in filo- zofijo za otroke ter retoriko 24. vprašanje: Kako pomembno se ti zdi pogovarjati se z učiteljem o življenjskih temah, s katerimi se srečujemo ob bra- nju besedil iz berila? Kako pomembno se ti zdi pogovarjati se z u� iteljem o � ivljenjskih temah, s katerimi se sre� ujemo ob branju besedil iz berila? zelo pomembno; 31 še kar pomembno; 110 nepomembno; 13 24. vprašanje: Prav je, da nas vsi učitelji karseda spodbujajo k: 147 143 140 133 124 110 115 120 125 130 135 140 145 150 Razumevanje snovi razmišljanje ustvarjanje Govorjenje in pisanje Branje bolj ne; 52 nepomembno; 13 še kar pomembno; 110 Branje Govorjenje in pisanje ustvarjanje razmišljanje Razumevanje snovi zelo pomembno; 31 Ne, to ne drži.; 43 bolj da; 98 Da, strinjam se.; 105 Slovenš� ina se mi zdi najbolj povezana z: 52 4 3 3 11 49 53 2 zgodovino geografijo glasbeno vzgojo likovno vzgojo angleš� ino gledališkim klubom šolskim novinarstvom izbirnim predmetom: nemš� ino in filozofijo za otroke ter retoriko Slovenš� ina se mi zdi najbolj povezana z: 52 4 3 3 11 49 53 2 zgodovino geografijo glasbeno vzgojo likovno vzgojo angleš� ino gledališkim klubom šolskim novinarstvom izbirnim predmetom: nemš� ino in filozofijo za otroke ter retoriko Slovenš� ina se mi zdi najbolj povezana z: 52 4 3 3 11 49 53 2 zgodovino geografijo glasbeno vzgojo likovno vzgojo angleš� ino gledališkim klubom šolskim novinarstvom izbirnim predmetom: nemš� ino in filozofijo za otroke ter retoriko Slovenš� ina se mi zdi najbolj povezana z: 52 4 3 3 11 49 53 2 zgodovino geografijo glasbeno vzgojo likovno vzgojo angleš� ino gledališkim klubom šolskim novinarstvom izbirnim predmetom: nemš� ino in filozofijo za otroke ter retoriko Slovenš� ina se mi zdi najbolj povezana z: 52 4 3 3 11 49 53 2 zgodovino geografijo glasbeno vzgojo likovno vzgojo angleš� ino gledališkim klubom šolskim novinarstvom izbirnim predmetom: nemš� ino in filozofijo za otroke ter retoriko Slovenš� ina se mi zdi najbolj povezana z: 52 4 3 3 11 49 53 2 zgodovino geografijo glasbeno vzgojo likovno vzgojo angleš� ino gledališkim klubom šolskim novinarstvom izbirnim predmetom: nemš� ino in filozofijo za otroke ter retoriko Slovenš� ina se mi zdi najbolj povezana z: 52 4 3 3 11 49 53 2 zgodovino geografijo glasbeno vzgojo likovno vzgojo angleš� ino gledališkim klubom šolskim novinarstvom izbirnim predmetom: nemš� ino in filozofijo za otroke ter retoriko Slovenš� ina se mi zdi najbolj povezana z: 52 4 3 3 11 49 53 2 zgodovino geografijo glasbeno vzgojo likovno vzgojo angleš� ino gledališkim klubom šolskim novinarstvom izbirnim predmetom: nemš� ino in filozofijo za otroke ter retoriko 32 Didakta oktober 2013 Fokus: Obšolske dejavnosti 25. vprašanje: Prav je, da je pisanje do- mačih nalog obvezno. Prav je, da je pisanje doma� ih nalog obvezno Da, strinjam se.; 81 Ne, ne strinjam se.; 71 26. vprašanje: Pri slovenščini je domačih nalog: Pri slovenš� ini je doma� ih nalog: preve� ; 66 premalo; 2 ravno prav; 89 27. vprašanje: Škoda, da pri slovenščini nimamo dvojnih (blok) ur. Škoda, da pri slovenš� ini nimamo dvojnih (blok) ur. da; 17 ne; 136 28. vprašanje: Ali meniš, da je slovenščina: Ali meniš, da je slovenš� ina: po vseh šolah v Sloveniji enako (ne)zanimiva; 109 na drugih šolah bolj zanimiva kot na naši; 28 na naši šoli bolj zanimiva kot drugod; 18 29. vprašanje: Označi trditev, ki drži zate. Ozna� i trditev, ki dr� i zate To� no vem, katero obravnavano snov ima moja u� iteljica slovenš� ine rada.; 28 Pojma nimam, katere so u� itelji� ine (ne)priljubljene snovi; 124 30. vprašanje: Prav je, da nas učitelji vprašajo (p)o našem mnenju o pouku. Prav je, da nas u� itelji vprašajo (p)o našem mnenju o pouku. Da, vsi bi nas morali vprašati.; 139 Ne, tega jim ni treba.; 14 31. vprašanje: Pri slovenščini je potrebno pridobiti najmanj 6 ocen v šolskem letu, od tega štiri ne smejo biti pridobljene na podlagi pisnih izdelkov učencev. Kaj in kako bi ti ocenjeval, če bi bil učitelj slo- venščine? Kako bi pridobil teh šest ocen? Ustno ocenjevanje znanja 251 Pisno ocenjevanje znanja 206 Pisanje spisa 116 Govorni nastop 112 Domače branje 30 Delo v skupini 14 sodelovanje 13 Domača naloga 8 Kot možnosti so se pojavljale še: plakat/ referat (7), recitacija (6), igra in zvezek (po 5 odgovorov), branje (3) in po en odgovor: seminarska naloga, poslušnost pri pouku, pravopis, ustvarjalna naloga, berilo, umetno- stno besedilo, samostalnik, pridevnik, miselni vzorci in moja mapa ali portfelj. En učenec je napisal, da bi se moralo pri slovenščini ocenjevati vedenje (poud. O. N.). 31.a) vprašanje: Ali bi pridobil več kot šest ocen letno? da 17 11,4 % ne 133 88,6 % Preverjanje hipotez oziroma zaključek  Slovenščino imajo učenci vendarle dokaj radi, čeprav le malo pa je resničnih lju- biteljev slovenščine.  Slovenščina je učencem težka v 63 odstotkih.  Presenetljivih 71 % učencev je z rezultati, ki jih doseže pri slovenščini, zadovoljnih. Zastavljena hipoteza je bila napačna.  Najraje imajo opis živali, kraja/države in športa.  Eden najljubših pesnikov je, po pričakova- nju, Tone Pavček. Priljubljeni pa so tudi nekateri klasiki, kot so Prešeren, Gregor- čič, Župančič in Kosovel.  Radi berejo tujo literaturo, imajo svoje najljubše knjige, čeprav bi se ti naslovi verjetno z vsako anketo spreminjali ... Učenci berejo tudi prostovoljno, vendar pa je v 42 % viden vpliv domačega branja in bralne značke.  Učencem je vendarle do neke mere všeč tudi slovenska litararna klasika (Prešeren, Linhart, Bevk, Seliškar ...) Ne, ne strinjam se.; 71 na naši šoli bolj zanimiva kot drugod; 18 na drugih šolah bolj zanimiva kot na naši; 28 Da, strinjam se.; 81 po vseh šolah v Sloveniji enako (ne)zanimiva; 109 preveč; 66 premalo; 2 ravno prav; 89 Točno vem, katero obravnavano snov ima moja učiteljica slovenščine rada.; 28 Da, vsi bi nas morali vprašati.; 139 Pojma nimam, katere so učiteljičine (ne)priljubljene snovi; 124 Ne, tega jim ni treba.; 14 Didakta oktober 2013 33 Fokus: Obšolske dejavnosti  Učenci se o prebrani knjigi najraje pogo- varjajo na okrogli mizi.  82 % učencem je pouk lahko zanimiv, vendar pa je slovenščina lahko zabavna le 38 %.  Učenci imajo najraje sproščeno vzdušje pri pouku, da je pouk zanimiv ter pogo- vore z učiteljem.  Najraje imajo ogled posnetkov pesnikov in pisateljev ter dramatizacijo, pisanja pa ne marajo preveč. Ta hipoteza je s tem potrjena.  Najraje delajo po skupinah.  Kljub temu da imajo UB raje kot NUB, pa za domačo nalogo najraje rešujejo naloge v delovnem zvezku. Večina ne mara pisanja spisov.  Pravopisa se ne uči rado 76 % učencev.  Kar 68 % učencev vidi slovenščino kot življenjsko. Učiteljem, ki iz dneva v dan dobivajo vprašanja: »Le kaj bomo to potre- bovali?«, je ta podatek najbrž presenetljiv. Življenjsko se jim zdi v glavnem pisanje, govorjenje, branje, poznavanje slovenske- ga knjižnega jezika; neživljenjsko pa se jim zdi učenje podatkov na pamet (življe- njepisi pesnikov in pisateljev) ter slovnica. Pragmatično znanje se jim zdi torej manj življenjsko kot funkcionalno.  Pouk slovenščine lahko zveča učencem veselje so branja knjig, tako meni 66 % učencev.  Pomena govornih nastopov se zaveda 71 % učencev.  Slovenščina je najbolj povezana z gleda- liškim klubom, šolskim novinarstvom in zgodovino.  93 % učencem se zdi pomembno pogovar- jati se z učiteljem o določenih življenjskih temah.  Učenci potrebujejo spodbude učitelja za vse dejavnosti, najbolj za razumevanje snovi in razmišljanje. Še najmanj naj bi jih učitelj spodbujal k branju, vendar tudi to meni 124 učencev.  Dvojnih ur si ne želi 89 % učencev.  Učenci menijo, da v pouku slovenščine med različnimi osnovnimi šolami ni razlike.  Večina učencev ne ve, katero snov ima učiteljica raje. Moja hipoteza je bila napačna.  91 % učencev želi, da jih vprašamo za mnenje o pouku. Predvidevanje je bilo pravilno.  Ocene bi pridobivali standardno, so se pojavili pa tudi odgovori, kot so ocenje- vanje poslušnosti in vedenja. ENCIKLOPEDIJE LAROUSSE ZA OTROKE ZBIRKA TREH KNJIG SAMO 49,99 € ZAKAJ? Laroussova slikovna enciklopedija Zakaj? je prava zakladnica odgovorov o živalih, naravi, človeku, vesolju in zemlji, poseben del knjige pa je namenjen tudi vsakdanjemu življenju (brezposelnosti, revščini, energiji, ekologiji). 19,99 € KAKO NAREDIMO? Kako naredimo čokolado? Kaj pa sir? Balone? Parfume? Okenske šipe? Risanke? Televizijske oddaje? Kako delujejo vulkani? ...Moj prvi La- rousse KAKO NAREDIMO? ima odgovore na več kot 200 vprašanj. 19,99 € MOJ PRVI ANGLEŠKI SLOVAR V slovarju je skrbno izbranih 1000 besed iz otroškega sveta, ki sestavljajo osnovno besedišče, dovolj bogato in raznoliko, da lahko otrok takoj spregovori v angleščini. Na koncu knjige je nekaj preprostih tabel, ki dajejo nekaj nepogrešljivih navodil za pravilno rabo samos- talnikov, glagolov, pridevnikov in izrazov tega slovarja. 19,99 €  04 5320 200  zalozba@didakta.si  www.didakta.si www.didakta.si/larousse, www.facebook.com/zalozba.didakta REDNA CENA 59,97 €