Oxf.: 271:174.7/176.1:946.3 (497.12 Ljubljana) DENDROLOšKE ZANIMIVOSTI NA VRTU INŠTITUTA ZA GOZDNO IN LESNO GOSPODARS-TVO V LJUBLJANI Maja škulj~ Splošno Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani leži na jugovzhodnem področju Rožnika na nadmorski višini od 303m (izohipsa je vzporedna z Večno potjo), prek kote 313 (kota stavbe inštituta), do 380m (najvišja točka parcele) . Površina gozda nad ograjo, ki je tudi »last" IGLG, spada v kategorijo zelenega pasu Ljubljane. Površina zemljišča, ki obkroža IGLG je približno 62 340m 2 , ter zajema parcele 53, 54, 55 KO Vič-Rudnik. Lega parcel IGLG je izredna. Razprostirajo se ob vznožju Rožnika in po kategorizaciji zelenja predstavljajo prehod med parkovnim gozdom ter hortikulturno (vrtno) oblikovanim parkom. čeprav je bila sčasoma izbrisana prvotna gozdna meja, gozdni rob, ki je optimalna ekološka oblika prehoda, so še vedno prisotni pozitivni vplivi naravnega gozda. Reliefna izobli- kovanost Rožnika in naravna oblika njegovih gozdov zmanjšujeta vpliv onesnaže- nega zraka, varujeta pred mestnim hrupom, zagotavljata blažjo mikroklimo. To ponuja možnosti fizične rekreacije , sprehodov ter ob doživetju narave tudi psi- hično razbremenitev, kar je nadvse pomembno pri organizaciji večjih urbanih enot. Mestni gozd na Rožniku je naravni gospodarski gozd. Gospodarjenje je pri- lagojeno naravnim razmeram. Pojavljajo se sekundarne rastlinske združbe, to so : borov gozd (Pineto-Vaccinietum myrtilli), hrastovo-kostanjev (Querceto-Castane- etum sativae) ·in gozd črne jelše (Ainetum g/utinosae). Prvotna tla so se razvijala na koluvialno-aluvialnem karbonskem peščenjaku, težkem nanosu ob vznožju Rožnika. Sedanja tla so kisla, rjava, težka, slabo zračna, srednje globoka, s premalo kalcija, heterogena. V letih od 1956 do 1967 je v neposredni bližini IGLG stala vremenska hišica postaje Ljubljana-Podrožnik. Meteorološke meritve iz tega obdobja so pokazale, da je pod Rožnikom letno poprečje temperature zraka 9,5° C, absolutni tempe- raturni maksimum 36,4° C, absolutni temperaturni minimum - 25,5° C (poročila hidrometeorološkega zavoda SR Slovenije). Poprečne letne padavine so znašale 1555 mm (od 1359 do 1887 mm). Prve jesenske pozebe so se pojavljale v septem- bru oz. v oktobru, zadnje spomladanske pa v aprilu oz. v maju. Vrt Podatkov o zasnovi dendrološkega vrta pred stavbo inštituta ni veliko , po vsej verjetnosti pa so pričeli saditi rastline po letu 1958. O izvoru saditvenega materiala, namenu in času sadnje dobimo predstavo ob pregledu inštitutskih leto- pisov in druge dokumentacije iz tega obdobja. V jeseni 1951 je M. Brinar zasnoval poskusni nasad bukve. Poskusi so se nanašali na raziskovanje vpliva zasenčenja na razvoj bukovega mladja (»O raz- * M. š., dipl. inž. goz., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana, Večna pot 2, 61000 Ljubljana, YU. 424 vojnem ritmu različnih bukovih provenienc oziroma ekotipov«, M. Brinar.) V ne- popolni obliki poskusni nasad še vedno obstaja. Po podatkih S. Hočevar, je bil leta 1957 zasnovan nasad kitajskega kostanja, Castanea mo/lissima, ki naj bi služil proučevanju možnosti preventivne ali di- rektne borbe proti kostanjevemu raku, katerega povzroča zajedalska glivica Endo- thia parasitica. Potrebni material je IGLG dobil od prof. dr. Gravatta iz univerze Beltsville Maryland ZDA. Poskusne ploskve so bile zasnovane na površini nekda- nje inštitutske drevesnice, kasneje pa so bile v celoti prenešene v gozd Panovec pri Novi Gorici. Leta 1952 je IGLG, oddelek za raziskovanje bolezni gozdnega drevja skušal ugotoviti najboljši način zatiranja glivične bolezni, mehurjevke zelenega bora, ki se je leta 1955 pojavila pri nas ter okužila vse vrste petoigličnega bora, pred- vsem zeleni bor. Zdravili so posledice bolezni na drevesih, skušnli pa so jih tudi direktno okužiti. V ta namen je bil zasnovan nasad zelenega bora in ·nasad vmesnega gostitelja črnega ribeza v neposredni bližini nekdanje inštitutske dre- vesnice. Danes obstajajo le še posamezna drevesa Pinus strobus lepo razvita in visoke dekorativne vrednosti. Od leta 1961 se je IGLG ukvarjal z žlahtnenjem zelo zanimive vrste, v deko- rativnem in gospodarskem pomenu, Pinus nigra Am. var. corsicana Schneid., korz-iški črni bor. Nasad je bil zasnovan v inštitutski drevesnici, »Živem arhivu«, kjer danes obstaja le še en eksponat, ker omenjena vrsta ne prenaša nizkih temperatur. Leta 1953 je bila iz drevesnice H. A. Hesse v Weenerju v Zahodni Nemčiji, v Slovenijo prinešena na novo odkrita drevesna vrsta Metasequoia glyptostroboides, pasekvoja, in sicer kot dveletna sadika v lončku. Izročena je bila arboretumu Volčji potok. Eno od treh vegetativnih potomk omenjene zarodnice je leta 1966 dobil IGLG. Tu je bila ta v botaničnem, hortikulturnem in gospodarskem pogledu izredno zanimiva vrsta razmnožena. Iz podatka dr. M. Brinarja za leto 1971 in meritev iz leta 1981, M. Škulj, je razviden naslednji prirastek : Starost v letih 15 25 Prsni premer (cm) 1 i ,8 23,5 Višina (m) 8,3 14,8 Leto 1971 1981 Danes ta bizarna eksota dosega svojo polno dekorativnost in predstavlja posebno zanimivost inštitutskega vrta. Park IGLG ima še eno posebnost, dva eksponata kačje smreke, Picea abies t. virgata. Maja 1979 jih je s svojega privatnega vrta prinesel mag. B. Anko. Stare so 15 do 18 let (imajo izredno počasno rast), po poreklu so iz Loškega potoka, sicer pa so cepljenke, delo vrtnarja Janeza Valentinčiča, ki je delal na odseku za genetiko na IGLG. V Sloveniji prvič poroča o kačji smreki M. Simič leta 1961. Omenja dve drevesi v okolici Loškega potoka na Notranjskem. Drugič pa je dr. Tone Wraber opisal kačjo smreko, odkrito avgusta 1978 pri Godoviču. Zanimi- vost te smreke je v tem, da je redka, starejši primerki niso znani, pri njej gre za genetsko spremembo. Habitus te smreke je zanimiv zaradi svoje nenavadnosti (vejanje debla se prične nekaj metrov nad tlemi, veje so povešene, dolge, veje drugega roba visijo navpično navzdol). V Zahodni Nemčiji, v naselju pri bavarskem mestu Murrau kačjo smreko že uporabljajo kot hortikulturno posebnost vrtnega okrasja. 425 r------- --·--·- / -·-- ........... __ 1 ---[ ----------- i ! 1 j 1 i i i i ; i i i -------·------~ Dendrološka skica vrta pri Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani. -- --- -------- - ----- ----- ------ -~----0?~ ---u ~ PO/ / ~. --7-----·--·· ·- · --.. -----.. --------------o------o--o------o---~--- 1 ~ ® 1 l . . ~~5 o ln še ena zan1m1va vrsta, Fagus silvatica t. »Aspleniifolia« . To nenavadno bukev je pridobil J. Valentinčič leta 1959, ko je cepil Fagus silvatica t. ,,Asplenf- folia«, ki so jo dobili iz dendrološkega vrta na Osojah, na nekaj debele navadne bukve Fagus silvatica, na debelca v višini 60 cm. Od vseh cepljenk je ostalo le še eno drevesce, ki je še vedno v drevesnici inštituta. Od nastanka v1ia do danes so bile nenehno vnašane redke eksote, kakor tudi vrste, ki jih je bilo treba poiskati na njihovih naravnih rastiščih. Vrt, zasnovan spontano in ljubiteljsko, bogat z redkimi rastlinami (86 vrst dreves in grmovnic), je dobil pred kratk·im tudi svoj ureditveni načrt. Vrt, ki je urejen tudi kot učni objekt študentov gozdarstva in nege krajine, bo z ureditvenim načrtom dosedanjo zbirko še izpopolnil in obogatil. Zanimive oblike listov cepljene bukve Fagus silvatica Form . Asplemifolia Pregled dendrološke sestave inštitutskega vrta Drevje 1. Metasequoia g/yptostroboides Sheng. et Hu . - pasekvoja 2. Pinus silvestris L. - rdeči bor 3. Pinus Heldreichii var. Jeucodermis Markgr. - munika 4. Pinus exce/sa Wall. - himalajski bor 5. Pinus strobus L.- zeleni bor 6. Picea omarica (Panči6) Purkyne - pančičeva omorika 7. Picea abies (L.) Karsten - navadna smreka 7a. Picea excelsa var. virgata Casp. - šibasta smreka 8. Abies nordmanniana Spach. - kavkaška jelka 9. Abies alba Mil!. - navadna jelka 10. Pseudotsuga taxilolia (Poir.) Britt. - navadna ameriška duglazija i 1. Alnus glutinosa (L.) Gaertn. - črna jelša 12. Betula verrucosa Erhr. - navadna breza 13. Jug/ans cinerea L. - sivi oreh 14. Popu/us candicans L. - ontarijski topol 15. Popu/us alba L. -beli topol 16. Popu/us tremula L. - trepetlika 428 17. Sai ix aurita L. - ra kita 18. Sa/ix caprea L.- iva 19. Aesculus hippocastanum L.- navadni divji kostanj 20. Acer negundo L. - negundovec 21. Acer platanoides L. - ostrolisti javor 22. Acer pseudop/atanus L. - gorski javor 23. Rhus typhina L. - kisli ruj 24. Tilia argentea Dest. - srebrna lipa 25. Tilia platyphyllos Scop. - velikolistna lipa 25a Tilia parvifo/ia Ehrh. - lipovec 26. Tamarix americana L. - ameriška tamariša, tamarisk 27a. Robinia pseudoacacia var. lnermis DC. - robinija 27 . Robinia pseudoacacia L. -navadna robinija 28. Prunus padus L. - čremsa 29. Prunus domestica L. - češplja 30. Malus sp.- jablana 31. Sorbus aucuparia L. - jerebika 32. Fagus silvatica L. - bukev 32a. Fagus silvatica t. »Aspleniifol/aa 33. Castanea sativa Mil/ . - pravi kostanj 34. Quercus robur L. - dob 35. Pau/ownia tomentosa S. et Z. - pavlovnija 36. Catalpa bignonioides Wall. - ameriška katalpa 37. Fraxinus ornus L. - mali jesen 38. Forsyithia europaea D. et B. - forsitia 39. Tilia americana L.- ameriška lipa 40. Pinus mugo Turra. - ruševje 41. Prunus cerasifera var. atroppurpurea Ja/g. - mirobalana 42. Quercus americana L - ameriški hrast 43. Pterocarya pterocarpa Spach. - kavkaška pterokarija 44. Phe/Jodendron amurense Rupr. - felodendron 45. Quercus rubra Du Rol - rdeči hrast 46. Larix aeuropaea Lam. et DC. - evropski macesen 47. Sa/ix sp. - vrba 48. Pinus nigra var. corsicana Schneid. - korziški črni bor 49. Abies Borisii regis Matt!. - borisava jelka Grmovnice A. Corylus ave/lana L. - navadna leska B. Carpinus betulus L. - beli gaber C. Mac/ura aurantiaca Nutt. - maklura D. Cornus sanguinea L. - rdeči dren E. Cornus mas L. - rumeni dren F. Ramnus frangu/a L. - navadna krhlika G. Evonimus sp. - trdoleska H. Crategus monogyna Jacq. - enovrati glog l. Pirus piraster {L.) Borkh. - divja hruška J. Rosa canina L. - navadni šipek K. Ribes nigra L. - črni ribez L. Prunus /aurocerasus L. - lovorikovec M. Mahonia aquitolium {Nutt.) Pursh.- mahonia N. Berber/s vu/garis L. - navadni češmin O. Juniperus communis L. - navadno brinje P. Thuja occidentalis L. - ameriški klek R. Taxus baccata L. - navadna tisa S. Ginkgo bi/oba L. - dvokrpi ginkijo U. Ligustrum vulgare L. - navadna kalina 429 V. Sambucus nigra L. - črni bezeg W. Viburnum opu/us L. - brogovita Y. Juniperus hor/zonta/is »prostarata<< Grootend - polegli brin Y. Berberis thunbergii DC. - thunbergov češmin Z. Weigela florida DC. - navadna vajgela S. Berber/s gagnepainii var. /ar.ceifolia Ahrendt. - gagnepeinov češmin č . Deutzia crenata Sieb. et Zucc. - devcija IT. Caragana arborescens Lam.- sibirska karagana 10. Spirea japonica L.- japonska medvejka 10. Philadelphus coronarius L. - navadni skobotovec IF. Pyracantha coccinea Roem.- navadni ognjeni trn JA. Cotoneaster horizontalis Dene.- ploska panešpljica Literatura 1. Brinar, M. : Korziški črni bor, Gozdarski vestnik (1973) . 2. Brinar. M.: Pasekvoja (Metasequoia gliptostroboides) nova pomembna eksota, G. V. (1971). 3. Brinar, M.: O razvojnem ritmu različnih bukovih provenienc oziroma ekolipov, G. V. (1963) . 4. Col/ingwood, G. H. and Brush, W. D.: Knowing your trees , Washington, 1964. 5. Erker, R. : Opis gozdnega drevja in grmovja, Ljubljana, 1957. 6. Hay, R. in Synge, P., Strgar, V.: Enciklopedija okrasn ih rastlin , Ljubljana, 1974. 7. Hidrometeorološki zavod SR Slovenije. Letno poročilo meteorološke službe 1956-1963, Ljubljana. 8. Jovanovic , 8 .: Dendrologija sa fitocenologijom, Beograd 1971. 9. Martinčič , A . in Sušnik, F.: Mala flora Slovenije, Ljubljana 1969. 10. Pavšer , M .: Poročilo o rezultatih pedoloških laboratorijskih analiz zemljišča gozdarskega oddelka, Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Biotehniške takuaete v Ljubljani, Ljubljana 1970. 11 . Simič, M.: Redka kačasta smreka v Loškem potoku, Delo (1951). 12. Spazzapan-Bre/ih, V.: Mladi prirodoslovec, Proteus (1979). ·13. Vukičevic, E.: Dekorativna dendrologija, Beograd 1974. 14. Wraber , T.: Kač ja smre:uro Rauš. Med številnimi tujimi raziskovalci vegetacije iz Italije in Avstrije so bili naj- številneje zastopani domači raziskovalci iz Slovenije ter skupine ali posamezniki iz drugih jugoslovanskih centrov za proučevanje vegetacije. To so bili : celotno osebje biološkega inštituta Jovana Hadžija iz znanstvenoraziskovalnega centra SAZU v Ljubljani, predstavniki VTOZD za agronomijo, biologijo, gozdarstvo v Ljubljani , Inštituta za biologijo Univerze v Ljubljani, Inštituta za gozdno in lesno * Doc., dr. zn. M. A., dipl. inž. gozd., lnštilut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana, Večna pot 2, 61000 Ljubljana, YU . 430