Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena jim je s puštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemčijo, Bosno in dru^re evropske države znaáa 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K, — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila tiskarna J, Krajec naal. v Novem mestu. Vesele božične praznike in srečno novo leto usojata BÍ prav od srca voščiti vsem cenjenim naročnikom, dopisnikom in drugim podpornikom, kakor tuđi bra\xem naseda ^ista urednik in izdajatelj. Kar smo v št. 23. obljubili, obljubljamo se enkrat: trudili se bomo, kar najbolj mogoče, list napraviti zanimiv, podučen, koristen, tako, da bo vsakdo kaj našel 2ï,8e. — Prosimo pa spet prav vljudno, da nam ostanejo zvesti vsi dosedanji naročniki in pridobe se novih. Cim vec naročnikov, tem večji bo list; čim več sotrudnikov tembolj bo zanimiv. Uredništvo „Dol. Novic". Gospodarske stvari. s katerim važnim delom završuj kmetovalec leto? Ako sedaj koncem leta presojamo, s kakim gospodarskim uspehom je kmetovalec v tem letu deloval, tedaj opravičeno trdimo, da razun spomladanskili mrazov po nekaterili krajih niso uime škodovale poljskim pridelkom in je bila letos v obče dobra letina. Zdatno škodo 80 povzročili posameznim krajem, vasem in rodbinam mnogobrojni požari, ki so učinili na Kranjskem nad milijon kron škode, in to ob zatonu leta zmanjšuje obči uspeh. — Vendar s tem, da je kmetovalec srečno spravil pod strelio evoje pridelke, naj se ne zadovolji. On naj se ne zanaša )e na slučaje dobrih letin, ampiik njegova skrb bodi, da zna svoje pridelke z isto bistroumnostjo plodonosno izkoristiti, s kojo marljivostjo in trudom jih je pridelal ter da je kolikor toliko pripravljen na posledice slabib letin in drugih nezgod, zlasti pri nas, kjer so naša kmetijska gospodarstva tako silno zadolžena, (okroglo 150 milijonov kron). Tu je tedaj treba zuati i računati. Kakor vsak vesten trgovec ali obrtnik smatra kot glavni pogoj uspešnega poslovanja svojega natančno vojeno knjigovodstvo ter se na podlagi svojih računskih knjig Često prepričava o stanju svojega premoženja, o svojih dolgovih in tirjatvab, o prospevanju ali padanju svoje trgovine ali obrti in si po teh podatkih uravnava nadaljno svoje delovanje iii življenje, tako tudi kmetovalec ne razpolaga samo s zemljiščem in stavbami, i o:, ima navadno družino, posle, delavce, živino, kmetijsko orodje, pridelke itd., slednjič znati mora svoje blago z iispeliom kupiti in prodati. S tem so pa združeni mnogobrojni dohodki in izdatki, koji tvorijo koncem leta nspeb njegovega gospodarjenja. Vse te račune se dťi težko obdržati v spominu, zato mora dandanes znati vsak kmetovalec pismeno računiti, če lioče uspešneje gospodariti. Le na podlagi knjigovodstva mu je mogoče napraviti zanesljiv rarun, koliko mu nese kmetija in kako se mu izplačujejo posamezne vrste gospodarstva. Prav vojeno knjigovodstvo pomaga gospodarju k pravemu preudarku, ga varuje pred naglico pri kupčijali in pred lalikomisljenlm zapravljanjem. Napeljuje ga k večji varčnosti, pridnosti in k podjetni iipeljavi tistih gospodarskih vrst, ki mu donasajo dobiček. In slednjič skrbi knjigovodstvo za red v gospodarstvu. Posebno sedaj ob koncu leta, ko mnog kmetovalec preudarja svoje delovanje in dosežene in nedosežene uspelie v preteČenem letu, ko si sestavlja, vsaj v duhu, popis ali inventuro svojega premoženja, ko v glavnih potezah preračunava goopodarske dohodke in stroške in ko si na podlagi iatib ustvari priljližuo računski sklep, zamoglo bi ga natančno vojeno knjigovodstvo podučiti o njegovem pravem stanjii in ga dovesti do spoznanja ali njegovo premoženje raste ali pada, koliko so pridobili lu izgubili na vrednosti posamezni gospodarski predmeti : zemljiščne kulture, gozd, vinograd ; koliko manj je vredno gospodarsko orodje, katerih gospodarskih vrst se bode treba v pi'ihodnjem letu z večjim uspehom poprijeti, katere gospodarske stavbe boda treba popraviti, odkod se bodo vzela v ta namen sredstva itd. Istina pa je, da se nahaja pri nas, žal, premalo tako naprednih kmetovalcev, ki bi vedeli ceniti pomen takega poslovanja in bi ga izvrševali. Tudi ni veliko število onih gospodarjev, ki bi vsaj v glavnih potezah sestavljali vsakoletno inventuro in proračun za prihodnje leto. Vse to se navadno zanemarja. In vendar je korist, da si vsak kmetovalec omisli, četudi še tako jednostavno tekoče knjigovodstvo, koje naj obstoji vsaj iz nekaterih zapisnikov, kakor : denarni dnevnik aH blagajnična knjiga, poračunska knjiga ali zapisnik dolžnikov in upnikov, zapisnik pridelkov i.t.d., za nase razmere, ko vsak vidi, da kmetijstvo propada, postalo velevaŽno in za vsacega gospodarja neobhodno potrebno, če se lioče obdržati na svoji domačiji in z uspeliom gospodariti. Sedaj ob koncu leta je pa še posebno priporočati, da si vsak sestavi: 1.) Popis svojega premoženja, in sicor: a) koliko 80 vredna zemljišča, stavbe, pravice, živina, orodje, prirodnine (pridelki), poljski inventar, gotovina in [joaqjila; b) koliko znašajo dolgovi in bremena. Ako odstoje dolgove iu bremena od aktivnega premoženja, tediij (lobi tiato premoženje. Seveda je treba pri prvem popisovanju goHpodarskega premoženja vse posamezne dele njegove dejansko zmeriti ali stehtati, prešteti in ceniti. 2.j Da si sestavi izkaz gospodarskega nspelia v pretečeaem letu aH bilaneo. 3.) Da izračuni čiste doiiodke od posameznih vrst gospodarstva. 4.) Da si sestavi proračun za bodoče leto. S t;ikim uravnanjera svojega gospodarstva, ki je za kmetovalca pri nasili razmerali navadno priprosto Íh inliko izvedljivo, ni le vsak vedno na čistem gledé stanja svojega premoženja, ampak vsak pride pri tem na mnogo napak, ki bi jih sieer prezrl in kojili se bode v bodočnosti ogibal ter si uravna svoje kmetovanje tako, da se izključno in intenzivno po [)rime tisti h gospodarskih panog, katere mu d o n a š a j o dobiček. S tem si ukrepi nele gospodarstvu, ampak more prenesti tudi slabe letine, nezgode, nesreče pri družini, pri živini itd., ne da bi mu bilo sila pri vsakem takem slučaju, ki so zlasti pri gospodarstvu bolj ali manj neizogibni, tuje pomoči iskati aH inače svoje imetje obremeniti. Zato : Ako bi se od naših samostojnih kmetovalcev na Kranjskent — ki jih je po zadnjem atetjii 55.682 —■ poprijela vsaj Četrtina ali celo samo sestina takega, sicer priprostega in jedno-stavnega knjigovodstva, ki ne povzroči posebnih opravil, niti ne zahteva posebne izobrazbe, nmogo časa in truda, spremenil bi se kmalu dosedanji zastareli način kmetovanja, povzdignila bi se produktivnost naše rodovitne zemlje in nas kmetijski stan ne bi več propadal, liadi tega svetujemo ob zavrsku leta našim gospodarjem na deželi: Posnemajte vestne trgovce in obrtnike, ki sisestavljajo ob koncu leta inventuro, bilanco in si ustvarijo proračun ter uvedite po njih vzgledlli v svojem gospodarstvu jednostavno knjigovodstvo! Politični pregled. Dnevi avstrijskega državnega zbora so bržkone stcti. Poslanci ne delajo in ne delajo, tipanja boljših razmer pač tudi ni, dokler bo vlada Slovanom tako skrajno neprijazna, kakor se kaže v zadnjem času. Tega pa od Slovanov nihče ne more zahtevati, da bi se dali Nemcem pod noge, če tudi le ti kriče, da Slovani nočejo splošnim koristim države nič žrtvovati. Splošni blagor države bode takrat zagotovljen, kadar bodo vsi avstrijski narodi enakopravni ne samo na papirju, ampak v resnici. Nemci hočejo na vsak način nadvladati, dasi jih je v Avstriji manj ko Slovanov. Zato veden prepir. Lalii so si iioteli ustanoviti v Inomostu svoje prosto laško vseučilišče. A nasa vlada je to prepovedala. Vrli tega so pa Nemci v Inomostu prav surovo napadli laske visokošolce. Zato so po mnogih mestih laškega kraljestva burno demonstrirali proti Avstriji, Italijanska kraljevska vlada pa je povsod zaprla vseučilišča, koder so bili nemiri. Uudno bi se komu zdelo, zakaj je laska vlada naenkrat tako prijazna Avstriji. Italija in Avstrija imata sedaj skleniti nove trgovinske pogodbe, od katerih pa ima največji dobiček — Italija ! Od tod prijaznost laske vlade do avstrijske. Dogodki v Inomostu pa so vzbudili spet živahno zahtevo po slovenskem vseučilišču. Vseiiciliščniki vseh slovanskih narodnostij so napravili na Duuaju velikansk shod. Bilo je nad COO udeležnikov, med njimi krog 20 državnih poslancev. Povdarjati so razni govorniki, da treba v tem vprašanju složnosti, ako hočemo kaj doseči, — Zahteve po slovenskem vseučilišču pa so odmevale tudi po dunajskih ulicah. Dijaki so šli pred državnozborsko palačo in tam glasno izražali svoje zahteve. Pridružili so se jim tudi laski vseučiliáčiiiki z isto zahtevo za svoje vseučilišče. Pred vseučiliščem so jih potem nemški dijaki napadli, a odnesli krvave glave. Ko je prišla policija mirit, so se pa vsi spravili nad njo, in jo pošteno nabili. Ministerski predsednik ogrske državne polovice grof Tisza je zmagal ! Neverjetno, a res. Ugnal je obatrukeijo tako, da se je glavni vseh puntarjev. Košut, podal in velel svojim somišljenikom naj odnehajo. — Ali je grof Tisza tako odločen in zvit mož ali pa je vse to le neka igrača, pokazala bo prihodnjost. Bržkone so Košut in njegovi pristaši upehani, ter si hočejo zbrati novih močij, da nadaljuje boj za vsestransko samostojnost Ogrske. — Ko se je izvedelo, da je pojenjala ob-strukcija, so se vladni pristaši in Košutovi samega veselja objemali in poljubovali. Deželnozborski mandat je odložil g. dr. Janko Brejc, ker se je preselil iz Kranjskega na Koroško. V posebnem pismu se zahvaljuje svojim volilcera okraja Kranj—Škofja Loka—Tržič za do sedaj mu izkazano zaupanje. V Ljubljani sta se mudila odlična gosta iz Ma-cedonije, maeedonski nadporočnik Stojaaeev in ruski pisatelj Orlovec. Na poti sta po vsej Evropi, da bi pridobivala prijateljev in podpore ubogim Macedoncem. G. Orlovec hotel je dne G. t. m. v ijjiii)ljani predavati o bednem položaju Macedoncev in vzbuditi pri Slovencih sočutje za stiskane brate, a baron llein je predavanje prepovedal, in sicer v zadnjem trenutku, kar je vzbudilo opravičeno nevoljo. V Trstu pa sta imenovana gospoda smela predaviti. Da spoznajo naši čitatelji bedo Maoedoncev, priobčimo iz oklica, ki ga je izdal odbor za macedonske begnnce v Sofiji proseč vse Slovane pomoči, par vrstic: „Pero ne more narisati trpljenja in bede tega potlačenega naroda. Od 189,'j. leta do današnjega dne je poklanih 150.000 duš, do 2000 vasi uničeiiih in spremenjenih v prah in pepel, med katerimi so oplenjeua mesta Bitolje, Kriiševo, Mehomie in mnoga druga. Okoli ÍÍ5.000 nesrečnih vdov, večinoma s 3—4 otroci, kateri so lačni, nagi in bosi, ae potepa in blodi, kakor plašna zver po gorali in umirajo lakote, ker 80 jim divje turške druhali vzele kruli ter vse opustošile in opienile. Ako se zdaj, v tem skrajnem času, temu nesrečnemu narodu ne priskoči v pomoč, zgine z lica zemlje. Vsa Macedonija in Odrinsko okrožje sta v živem plamenu in s krvjo oblita ; trupla kristijanov pokrivajo polja in travnike in nad njimi se zbirajo Črni krokarji in orli, namesto grobarjev in duhovnikov, ki bi jih pokopali. tJsiižnjence vežejo uï debla, a pod njimi pa netijo ogenj in nesrečniki skrip-Ijejo z zobmi in njih strašen krik uuti je več milj m daleč. — Bratje ! Na to stran meje se je resilo več nego 100.000 beguncev, ali v kakem stanju so?! Nagi, bosi, lačni, ranjeni, bolni, z bolnimi otroci v naročji in vse to 80 skoro samo žene, katerim so možje poklani. Turške vojašnice so prepolne žen in deklet, okoli njih pa je samo nasilje, zvěrstvo in neusahljiva strast besnega Turka, kateri meče iste na cesto, ko si je nasitil živinsko strast. Strašno je videti 4000 one-Častetiih iii skrajno nesrečnili deklet. Zdravniške pomoči takorekoČ nt, pa tudi iirane pomanjkuje. Kužne bolezni mečejo vsak dan nesrečnike v liladni grob. Zato, bratje, pomag^ajte, pomagajte in zopet pomagajte!! Svobodna Jiolgarija ne more sama pomagati ker je primorana vzdrževati vojsko, s katero čuva mejo pred turškimi napadi. Maeedonija je postala klavnica, kakor pred tremi leti Carigrad iti Armenija, kjer je bilo poklanih ćez 300.000 nesrečnih Armencev. Ravno to misli Turek napraviti tudi v Maccdoniji. Germanija gleda na svojo korist, želi, da Turek »niči slovanstvo v Macedoniji, da jo naseli s svojim življem.'^ — Darove sprejemal bo med Slovenci poseben pomožen odbor, ki se je pred kratkim sestavil v Ljubljani v pomoč Macedoncem. LISTEK. Poročila iz kitajskih misijonov. (Kotieu.) Pri tem, ko jim pridno razlaga verske resnice sv. vere, kakor rećeuo, pa ne pozabi ikrbeti tudi za telesni blagor svojili vernikov. Kraj je sila atromašen. Ljudstvo je drugaée dobro, pohlevno in prijazoo, vendar zelo revno. Zato pa si prizadeva P. Brtptiata tudi gmotno pomagati ubogim Irpiuom. Celo vrsto najrazliĚnejsili semen poslala imi je na njegoro prošnjo sestra ■ tja. Poslala inii je u. pr. semena krompirja, razlićiiili vrst fižola, korenja, repe, zelja, solate, vse vi'ate žita i. dr. Dalje mu je poslala semena najrazličnejših vrst sadnega drevja, trto t. dr. Pa tudi evropejskih cvetlic aeiiiena mu je priložila. In vsa ta semena je prsadd P. Baptista na Kitajskem. Sicer je tam popolnoma drngacno podnebje, kakor pri nas. Vendar — kakor poroča— se mu je vse prav dobro posrečilo. Piše iiamreé: „Prav zelo sem bil vesel, ko sem prejel poslana mi semena. Bog poirni ! Da bodes yedela, kako se je obnesla moja kmetija, Ti sporočam : Od vsake vrste sem nekoliko po-sejal »e pred koncem aprila. Semena zeliac, solate, zelja i. dr. 30 se mi prav izVorno obnesla. Obsejal sem vrt nad 200 km^ v ol)Sfgu [lopoliionta po evropski segi. Tu vidiš već vrst na-tiakega fiřola, korenja treh Ti st, peso dveh vrst, aolato, Čebulo, redkcv, grah, zelje i. dr. Slaho se je obnesel krompir. Baje sem ga prepozno sadil. Prihodnje leto ga bodem posadil že febiuvarja meseca, mogoče bo bolje. Bog daj, da bi se nii posrečilo, ga tn zasaditi. Koliko pumoć bi pridobil ubogim prebivalcem tega kraja, katerim je veřkrat riž edina brana. — Velikrat pa Se tega ni. Zel» slalio so se obnesla semena cvetlic, se slabeje pa sadno drevje. Samo trta se prav dobro drži. Ko bi se mi le zelje, krompir, trta in nekaj sadnega drevja obneslo, pa bi bil srečen. Ljudstvu bi bil<» dovolj pomagano. Prav lahko bi se potem preživeli. Prosim toraj še semena sadnih dreves . , • To, dragi mi čitatelj, je vse, kar ti moremo do sedaj poïoèati a delovanju našega rojaka P. Baptista. Kaj ne, dosti malo Je! Vendar pa že iz tega apoznas, da niso katoliški misijonarji v resnici tako dobičkaželjni in v toliko nadlego in škodo paganom, kakor piáejo o njih nasprotni, veri sovražni listi. Svoje življenje izpostavi v nevarnost, večkrat v smrtno nevarnost, velikrat mora trpeti glad, žejo, mraz, velikrat biti zaničevan, zasramovun in to le zavoljo svoje požrtvovalne ljubezni do bližnjega. Ali si moremo misliti tacega misijonarja potem He dobičkaželjnega ? Ali je res le v škodo in v nesrečo bednim paganom? Kraj, kjer je P. Baptista, je sila nbožen, kakor rečeno. Ljudie nimajo večkrat kaj jesti. Kolika pomoč bo zanje, ako se P, Baptisti posreči, vilumačiti pred vsem krompir in zelje ! Pomisli, knietič, kaj bi ti počel brez teh dveh poljskih pridelkov. Ali je torej mogoče, da bi bili nusi-jonarji ondotnemu ljudstvu v nesrečo? Ti, preprosti čitatelj, sodi sam ! Iz tega je pa tudi razvidno, koliko pomoči vseh vernih katoličanov potrebujejo misijonarji. Tisoče, da milijone izdajo protestantje in pravoslavni za pospeševanje svojih misijonov. Država sama jim prispeva v misijonske namene, misijonarje dobro plača kot svoje uradnike, ker išče pri tem svojih državnih koristi. Ti protestantov ski in pravoslavni misijonarji morejo svoje novospreobrnjence ob jednem bogato obdarovati in z darovi novih udov si pridobiti, mej tem, ko katoliški misijonar tega ne more. Pomoči, katere dobiva, so pičle, so le mili darovi dobrih src. To pa komaj zadostuje za vzdrževanje misijonskih hiš in postaj in za življenje misijonarjev. Zato se ni čuditi, da tudi P. Baptista v vsakem pismu prosi, lepo piosi pomoči za svoje delovanje. „Priporočajte lue" — piše — „dobrim srcem, kjer le mogoče! Povejte, da so ubogi Kitajci zelo, morebiti se najbolj potrebni pomoči mej vsemi pagani. Ako kdo dá le najmanjši dar v podporo misijona, je sam misijonar in se vdeleži vseh zasluženj pri Bogu, kakor vsak pravi misijonar. Zato, slovenska srca, ganite se !" K, Z, DomaČe vesti. (Osebne vesti.) Blug. g. dr. Fr. Detela, gim. ravnatelj, je povišan v VI. činovni razred. — Pravni praktikant v Novem mestu, g. Jožef Globevnik, je bil 11. t. m. na graškem vseučilišču promoviran doktorjem prava. (Mesečna konferenca) za duhovščino novomeške dekanije se bo vršila v ponedeljek 28. t. m, v Vavti vasi. (Novi grobovi.) Umrl je 13. t, m. trgovec s suho robo in posestnik g. Anton Kastolic. —9. f. m, pa je umrl v Ljubljani v hiralnici tukajšnji kipar in hišni posestnik gospod Anton Kušlaii, star 73 let in bd dne 10. t, m, pokopan v Ljubjjani. — N. v m. p. ! (Na čast) iz Novega mesta odhajajočemu c. kr. vladnemu svetniku in voditelju tukajšnjega c kr, okrajnega glavarstva velehlagorodnemu goBpodu Bi>gomir Friedrieh u, ki jo imenovan voditeljem c. kr. okrajnega glavarstva za, ljubljansko okolico, priredila se je dne 8. t. m. pod [vodstvom g. c. kr. okrajnega komisarja dr, Mathiasa odliodnica v dvorani tukajšnjega hotala Ebner, kamor so bili vabljeni vsi tukajšnji gg. c. kr. uradniki, profesorji, duhovščina, društva, Žnpan in prijatelji slavljenčevi, V ta namen zbrflo se je ta dan ob 8, uri zvečer v krasno ozaljšani dvorani nad 7 0 gospodov, kjer se je razvila neprisiljena in najživahnejša zabava, katero so povečali jedrnati govori gosjiodov; c. kr. okrajnega komisarja dr. Ma th i aa • a, župana pl. SI a do vi ča, mil. g. prosta dr, El be rta, dvornega svetnika Gerdešiča, šolskega svetnika in ravnatelja dr. Detela in c, kr. nadsvet-nika Sch w i nger-j a, v kojih so izrazili zasluge, spoštovanje in s ini pa tij e, ki si jih je si a v 1 j e n ec pridobil ne le za mesto, ampak za p reb i vais t v o cel ega p o 1 i ti Č n ega okraja v času svojega nad dve in pol leti trajajočega tukajšnjega službovanja. Kakor krasni so bili ti nagovori, tako prisrčen |e bil odgovor gospoda vladnega svetnika, da se bode vedno rad spominjal na Noto mesto in ves političen okraj, kamor ga veže toliko milih in ljubih spominov in kjer je našel tako vsestransko podporo pri avojih podrejenih uradnikih, pri vseh uradih in vsemu prebivalstvu. Enako prisrčno se je gbsibv nadaljna napitnica g. župana pl. SladoviČa, da bi i naslednik gospoda vladnega svetnika v enakem smislu v prid prebivalstva deloval. — Gospodu vladnemu svetniku želimo v njegovem novem službenem mestu v Ljubljani enakih uspehov, vsestranske podpore in spoštovanje, koje je tukaj v tako obilni meri vžival! (Našli so) dné 10. t. m, pismonoša Josipa K rama-riča, kateri je bil la. novembra nenadoma izginil, v Krki pod gladom Strugo. Imel je pri sebi še denar, uro i. dr. Kakor je dokazala aodnijska preiskava, bil je že več časa bolau na možganih, 13, t. m. so ga cerkveno pokopali na Beiitpetrskem pokopalieču Zapušóa vdovo s Htirimi nedoraslimi otroci, katerili najiiinnjši je star 17 mescev. (Mestna liranilnica v Novem mestu.) V mesecu novembîu 1903 je 229 Ktraiik vložilo '/5.565 K 70 li, 223 strank vzdignilo 120,304 K 71 li, torej manj vložilo 44,739 K 01 li. 9 Stiankaiii se je izplačalo liipoteinili posojil 7600 K — li, 101 menica se je eskomptovfila za 30 575 K — li. Stanje vlog 2.437.934 K 33 li. Dcnanii promet 376.765 K 40 li. Vseli strank bilo je 823, (Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico), rcR. Ziidiuga z neomejeno zavezo, imela je meseca novembra 1903 prometa K 89 303-—. Vložilo je 93 strank K 37.537 67, dvignilo 39 strank K 15.117'86. Posojil .je bilo danih 10 strankam K 3800'—, a vrnilo je 16 strank K 3Í25 19. (V >) o 1 n i B n i C o usmiljenih bratov v K a n d i j i pri Novem mestu) se je sprejelo meseca novembra 107 bolnikov, koncem oktobra jih je ostalo 81, skupaj 188. Od teh se jih je ozdravilo 65, zboljáalo 36, neozdravljenih je bilo 6. Umrla ata 2. in sicer 1 vs!ed jetike, 1 vsled tuberkuloznega vnetja možganske opne, V cskrbovanji ostalo }ih je 19. Oskrbovalnih dnij se je nabralo tekom preteklega meseca 2537. ( „ Boi. ični CO ",) priredi „Ljndska knjižnica v Šmihelu" na dan sv. Stefana zvečer krog pol 8. nre v prostorih gosp. Vin (lia ar j a v K»ndiji. Vapored: Božično drevesce, petje in srečolov z;i dobitke. — K obilni udeležbi vabi odbor „Ljudske knjižnice v Šmihelu." — Vstopnina za osebo 30 h, za družino 50 h. Odbor. („Ljudska knjižnica") napravila je Miklavžev veter pri g A. Pintar v Kandiji. Sv. Miklavž je prinesel pridnim veliko darov, za poredne pa tndi ni pozabil šibe. Bilo je precfj obiskano; ter tudi po Miklavževem odhodu ostalo je pi'eeej živahno; kajti Člani so b pomočjo rokodelskih pomočnikov res krasno zapeli nekaj pesmi. Vršil se je tudi 6. t. m. ledni občili zbor pri katerem so bili izvoljeni sledeči gospodje odborniki: Jurij Košir pvedsed., Fr. Burger >odpredsfiđ., Fr. Vidmar knjižničar, Fr, Ciber tajnik, A. Košir blagajnik, J. Šuštai'šiČ in Jdž. Košir nainest., K Seifert in L. Cigler preglednika. Članarina je znižana na eno krono za celo leto. (Narodna čitalnica v Novem mestu) priredi svoj redni občni zbor za leto "1903 v soboto dne 19. dee. t. 1. ob polu 8. uri zvečer z naslednjim vspoiedom; 1. Poročilo od-borovo ; a) predsednika, b) tajnika, c) blagajnika, d) kiijiž-ničarj;). 2. Slučajnosti. 3. Volitev novega odbora. (Poštne zadeve.) Zaradi izvanredno pcmnoženega tovornh-ga prometa pred B')žičam, priporoča se, da se poštnih pofiiljatev ne odlaga na zadnje dni, ako ae hoče, da pravočasno dOKpeju kamor so nacnenjene. Posebno pozornost naj se obrača na to, da so pošiljatve dobro zavite in zavezane. Za male po-šiljatve do 3 kilo zadostuje, da so v trdnem papirju zavite, ako vsebina ne trpi valed pritiska in ne izpušča maščobe ali vlažnosti in niso daleč namenjene. — Večje in težje poSiljatve, potem take, ki se pošiljajo v oddaljene kraje, in slednjič (me, v katerih ae nahajajo predmeti, ki se lahko razbijejo, ali ki puščajo maščobo ali vlago, morajo biti z ozirom na vsebino, obsežnost) težo in vrednost, vsaj večkrat zavite v moČan papir ali močno platno, oziroma morajo biti v košaricah, zabojčkih itd. Pošiljatev brez naznačene vrednosti »11 v vrednosti pod 400 K v obče ni treba zapečatiti, če so pa zapori s pomočjo lepila, pečatnih znamk itd. pri potnih torbah, kovčekih in zabojih s pomočjo zaprtih ključavnic, pri sodih z dobrimi obroči, ali pa po neiazdeljivosti zadostno osigurjene, PoSiljatve v vrednosti nad 400 kron pa, kakor tudi vse pošiljatve se zlatom, srebrom, g,itovi«(t, vrednostnimi papiiji, dragocenostmi ali pristnimi čipkami morajo biti na konceh zavoja tolikokrat in tako za-pečačene,^ da «e zavoja brez poškodovanja pečatov ne more odjjreti. Škalnlje za pošiljatev ne smejo biti poškodovane, Divjačina, ki več ne krvavi, sme se pošiljati posamezno, nezavita. Pošiljatve z vsebino, ki se lahko razbije, označiti je na zavoju odločno z znamenjem stekla. Vselej mora biti naslov prav prilepljen; samo s pečatnim voskom pritrjen naalov ne velja, in naj se, kadar na zavoj ni moč dobro prilepiti naslova, na deščico ali k<»s lepenke napiše ter k zavoju priveže. — Na pošiljatve, kojih vsebina je podvržena vžitninskemu davku, opozarja se še posebno. — Pri takih posiljatvah, ki so name- njene v mesta, kjer je užitninski davek upeljan, n. pr. Ljub* Ijano, G-radec, na Dunaj, v Prago itd. priporoča se radi hitrejšega zadačan a, da se na naslovu zavitka kakor tudi na sprejemnici vsebina, In količina (kilo, liter, komad) n»ziia-Čujeta, na podlagi kojih se vžitnina zaračunava. — Na po-šiljatvah, ktere morajo biti zapečatene, priporočati je tudi vrvice, s katerimi so iste zvezane. Posebno previdno morajo biti zaprte one pošiljatve, ktere so namenjene črez morje (n. pr. v Dalmacijo, Herceg^tvino itd.), ker se s takimi po-šiljatvami ne more tako skrbno postopati, kakor z onimi, ki se prevažajo po suhem. — Konečuo ae še omenja, da v božičnem Času poštni uslužbenci ne utegnejo sem iii tja izraženi želji strank, da se jim pošiljatve zavijo, ustrezati, radi česar se mora vsaka na pošto prinešena ne po predpisih zavita pošiljatev brezpogojno zavrniti. (Vabilo) na izvenreden občni zbor slov. posojilnic« iu hranilnice, ki se bode vr.šil'v Št. Jerneju v nedeljo 20. t. m. ob 3. uri popoldan v občinski hiši, — Vapored: 1,) Prememba pravil. 2.) Rektifikacija lanskega računa, 3.) Slučajnosti, Načelstvo. (Zavod sv, Nikolaja v Tratu,) ki ima namen neizkušena v Trst došla dekleta obvarovati dušne in telesne poguiie, ter jim preskrbeti poštene službe, je imel dné 4. t. m. občni zbor. Kakor posnemamo iz računa, je imel zavod koncem decembra 1902 primanjkljaja K 1222'i!i5, Med darovi čitamo: ustanovnina in podpnra županstev K 294, posojilnic K 180 in razni dobrotniki K 1177, skupaj K 1651, kar pač ni v pravem razmerju z važnostjo lu koristjo zavoda. Zato priporočamo zavod v vsestransko podpiranje. Drugače pa je posneti iz poročila, da se zavod razvija lepo ter prinaša dobre sadove, za kar gre največja zahvala neutrudljivi rodo-doljubkinji gospej Mariji Sknniarjevl. Linsko leto je bilo sprejetih 612 deklet, Kranjic 214, Primork 211, Štajark 107, Korošic 69 in drugih Slovank 21. (Pozor gg. vinski kupcil) Iz Vidma ob Savi. V naših vinskih goricah, kjer je letos prav izborno vino, dobi se ga še prav mnogo! Ker ni kupcev, so posestniki primorani dati flvojo izborno kapljico za jako nizko ceno. Najbuljša vina se dobé po 16 —20 kr. liter. Prav uljudno se vabijo vinski kupci: Pridite, ne ustrašite se daljave, ase manj vinske cene, ker kapljica e letos izborna. Ako Želi kdo poskušnjo, naj se obrne na Rad. Stareta, Videm ob Savi, ki bode drage volje vsacemu postregel. -- (Marijin otrok.) Vodilo za ude Marijine družbe. Priredil iu založil mašnik cistercljanskega reda v Zatičini. — Ta knjižica je izšla tiskarsko lepo opremljena in Učno vezana pri J. Krajec nasi, v Novem mestu in se dobiva v usnje vezana z rudečo obrezo 1'60 K, z zlato obrezo 1'80 K; po pošti 10 vinarjev več. — Prvi del obsega poduk o postanku, namenu, koristih, aestavi Mar. družb iu^ glavna pravila, iv je „pravilnik" bi rekli, Diugi del (razne molitve) ima najprvo družbam lastne molitve in slovesnosti („obrednik") ter druge splošne molitve. Pridejanih je nekaj pesmij, — Knjižica je bila najprvo namenjena samit udtmi Marijine družbe v Zřitičlnl, a gospod, ki jo je prirejal, jo je priredil potem splošna za vsa družbe. Ta nova knjižica se v marsičem razlikuje od onih, seve, ne v bistvenih stvareh. Tako dosedanja običajna „Vodila" pri obredu slovesnega vsprejema nima,io veroizpovedanja, to novo „Vodilo" ima nicejsko veroizpovedanje s sklepnim stavkom trldentinske veroizpovedi in prisego na evangelij. In tako druzega več. Voditelji Marijinih družb bodo morebiti radi segli po njej, ker je pregledno sestavljena iu pi'eglediio tiskana in obredniku glavne rimske kongi'egacije najbližja in najbolj podobna; a zmešnjave bodo, če udje prestopajo sera ali tja. Sieer je pa knjižica jako lepo in prisrčno pisana ter lahko umljiva In zato vredna vsega priporočila. (Gospejno društvo) je izdalo prvo letno poročilo, iz katerega posnamemo, da je imelo začetkom leta 69 članov, koncem leta 79. Pifdporo v živilih i. t. d. je dobivalo 60 re-vežev. Prejemki so znašali 1272-31 K, izdatki I171'4l K, ostalo je za prihodnje leto 100-90 K. Di uštvu, katero v našem mestu tako blagodejno deluje, želimo obilo božjega blagoslova ter mnogo dobrotnikov, ker je tudi revežev precej. (Ki-istof Šmida XIII, snopič) bode Izšel v nekaj dnevih v knjigarni J. Krajec nasi, v Novem mestu, Poslovenil Fr. Salezij. Vsebina raii je Sveti veéer, torej jako pri-inpi'iio darilo otrokom za Í3ožiČ. Cena bros. siiopičii 60 vin., trdo vez«nemu 80 vin,, po pošti 10 vin, več. (Ukaz trgovinskega ministrstva) po d .govorn 2 luiiiistrstvi notvHnjili zadev, financ in poljedelstva z dné 18. julija líí03. zastrau ponovitve ui é r osods tva (cemen tiianjaj vinskih sodov. Z ozîroni na člen XH. ureditve v meri in vagi z dné 23. julija 1871, driÉ. zak. št, 16 t-x 1872, se v dopolnitev ministrskega tikaza z dné 28, marca 1881, drž, zak, 8t. 30, ukazuje tako-le: § L Pri vseh po n ivedenem členu XII. ureditvi* o meri in vagi njerr-sodstvit (cementiranju) ob-vezdili vinskih sodih se ima merosodstvo (cementiranje) ponoviti pred pretťkom treh let. § 2. Preračuni se doba za ponovitev iiierosodstva iz razvidne letne številke merosoJne potrditve. Pri sodih s potrdiluim znamenjem z letn'co 1901,1902 in 1903 se preiačtini teiiuin za ponovitev, kakor da bi se bili ti sodi merosodili (cementirali) v mesecu grudnu dotićnega letu, — § 3. Določbe § 4. odstavek 2 navedenega min. ukaza, vsled katerega ima ponoviti merosodstvo pri vinskih sodih po vsakem piipravljanju, pri katerem se spremeni njih vsebina, se s tem sedanjim ukaznim ne dotika, Istotako obatojé nespremenjene določbe min. ukaza z dne 8. novembra 1899, drž, zak. st. 228, zaradi izvráitve merogodstva izven merosodnega lokala in s tem v tem sluć iju nastopajočega znižanja merosodne pristojbine za 2f) odstotkov. Za ponovitev merosodstva vinskih sodov (priiiien § L. in 3, odstavek 1, sedanjega ukaza) se ima plačati vsa po min. ukazu z dné 1. maja 1876, drž. zak. st. 67, določena pristojbina. Za ponovitev merosodstva se porabi ti.sti letni in mesečni pečat, kateri soglaša slnžtienemu terminu. § 5. Ta ukaz stopi s 1. januvarjem 1 904 v veljavo. (Društvo sv, Jeronima) v Zagrebu je razposlalo kot svoj književni dar za 1. 1904. te-le knjige: 1. Xasleduj Hrista. 2. Danici (koledar). 3. Piviiičarstvo (kletarstvo). 4. Prirodni Zemljopis, 6. Prevod iz češkega (Kosmak). — Društvo ima isti namen med Hi vati kakor med nami družba sv. Mohora. Koncem leta je imelo li).878 članov in se prav hitro širi med brati Hrvati. Med nami Slovenci je malo znano to društvo. V Ljubljani ima 26 udov, drugod po Slovenskem kakih 10. Knjige so prav porabne, posebno ugaja preyod „Hoje za Kristusom" radi izvanredno lepb>ga jezika. Udje se delé v štiri vrste: ustanovitelji, ki plačajo enkrat za vselej 100 K, udje I. reda pliičajo eu pot 40 K, II. reda 20 K, III. reda 10 K. Olani lU. reda době od vsake knjige po en iztis. („Jež"), humorističen list, ima trdo življenje, holj kakor so si mislili njegovi nasprotniki, Pričel je drugi letnik, v katerem bo zbijal bolj ali manj dobre šale, zbadal prav po ježevo na vse strani, pa včasih tudi kako dobro pogodil. Velja za celo leto 6 K. (Opatijski almanah) za leto 1904 je ravnokar izšel v nemškem jeziku. Sestavil ga je vodja tiskarne g. řY. Tavčar, založili knjigoveznica V ah t ar, oba Slovenca. Almanah ima poleg steyilmh reklam, koledarja, rszuih naslovov uradov, pudjetij, obrtov itd., krajevna poročila, slike okrajnega glavarja Manusaija, župana dr. Stailgerja in dekana Zemljica. Cena 1 K 50 v. (Stenski koledar za leto 1904. z običajnimi opombami o kolekovini in poštnih predpisih je izdal trgovec Jernej Baliovec v Ljubljani. Cena 40 v, po pošti 50 v. („Beračeve skrivnosti" —„Q-rofica beraČica" — „Ciganska sirota") in druge prismodaiije s slikami prodajajo tudi našim ljudem za drag denar, ki jih slastno prebirajo. Zvezki s 24 stranmi stanejo po 20 do 30 v, in teli zvezkov ni ne konca ne kraja. Tako pride taka knjiga strašno draga, d^isi ni vredna niti pol krajcarja, S skrajno drznostjo izmišljeni dogodki, neveijetni dogodljaji, in vse to tako drago. Take „knjige" niso podučne ter ne dajejo Čitatelju nikakega razved'ila in zibave, zato stran ž njimi! Pokažite dotičnikoui vrata! Kupujte druge knjige, ki imajo res kaj dobrega ? sebi, ne pa take iz nemščine slabo prevedene prismodarije s strašanskim dogodki ! Škoda za vsak vinar, ki se ga vrže na take smeti! To je duševni strup! (Današnji list) obsega deatt strani. Razne stvari. (Slovenci, učite se od ženske zahtevati svojih pravic!) — Posestnica T. dobi iz Rožeka nemški opomin, naj plača še nekaj dolžnega davka. V davkariji k vso odločnostjo zahteva, naj ji razložijo po slovensko kaj na) plača. Nobeden uradnikov ne zna sloiensko! Plačajte, ji velijo, sevé v nemškem jeziku; saj poznat*} številke. Jaz hočem vedeti kaj naj plačam, se odreže srčna ženska; jaz zahtevam, da mi v slovenskem jeziku poveste, kaj mi je plačati. Pa saj vi znate tudi nemško, reče daykarski uradnik. To vas prav nič ne briga, in če bi tudi laško znala; jaz hočem slovensko slišati, kaj naj plačam. Jaz ne bodem šla v Nemce učit se nemščine; naj se tisti učé slovenskega jezika, ki hočejo tu med nami Slovenci služiti! — Nič ni pomagalo: žena je ostala pri svoji pravični zahtevi in iz druge pisarne so morali poklicati tolmača, ki je ženi povedal, kaj je dolžna plačati. Žena poravna svoj dolg in reče: če še enkrat dobim nemški opomin ga bodem privezala kravi na rog; naj pa se krava dogovori V nemškem jeziku ter plača dolg! Sloienci, bodimo vsi tako odločni in zahtevajmo vsi tako srčno svoje pravice, iu kmalu se ne bodejo več upali z nami pometati. „Mir," * (Izpred sodišča.) — 1. „Vi ste Savo ribali!" Kmet je bil poklican pred sodnika, ki ga < sorno ogovori: „Vi sle toženi, da ste Savo ribali." Kmet debelo pogleda in ne ve ali je .sam norec, ali se je sodiiiku zmešalo. „Vi ste Savo ribali!" se zadere sodnik še enkrat. Po dolgem pričkanju sta vendar dognala, da je kmet v Savi ribe lovil, pa ga je nekdo tožil ker ni imel ribištva. — „Napravite trg!" Pred sodno dvorano je bilo natlačeno ljudstva. Pride nemškutarski uradnik in ae zadere: „Napravite trg!" Vse ga debelo gleda in se mu smeje. On pa se grozi, da jih bo dal zapreti. Hotel je reči: Napravite prostor! pa mislil je na nemško; Machea's Platz — in nekje v slovnici je našel, da Platz v slovenskem pomeni tudi trg ~ in zrezal se je a svojo slovenščMio. 3. „Vi ste bili z žandarjem debeli." K sodniji je bila poklicana poštena županja. Sodnik jo ostro prime rekoč: „Vi ste bili z žitudarjem debeli!" Županja se prestraši in vsa nbledi. „Kaj pravite, g. sodnik, tega pač ne! Kaj, če bi to slišal moj mož!" Siidnik še enkrat pouovi: „Vi ste biJi z žandarjem (lebeli !" Žena se začne jokati in rotiti. In kaj je bilo? Enkrat je bila slabe volje in je žandarja nekaj okregala, on pa jo je zatožil po nemško, da je bila Ž njim — grob — robata, Sjdnik je šel gledat v slovai', kaj se pravi po slovensko „grob" in je nasel, da pomeni tudi „debel", slišal je celo, da pravijo ljudje po nemško „grobe Leinwand" debelo_ platno, torej je tudi županja bila z žandarjem debela. — 4. „Žrebca boino vlekli," V neki občini so imeli volitev, katero je vodil nemškutarski komisar. Ker so se pa pri glasovanju glasovi razcepili, je modri komisar rekel: „intime so se razšpricale, bomo žrobca vlekli" Mislil je na nemško „Lds Ziehen" — žrebati, srečkati ; nekje v slovarju je enkrat našel, da „Los" pomeni v slovenskem žreb, in tako je iz žreba napravil žrebca. — Vsakdo bo mislil, da 80 to neslani dovtipi, a so zgolj resnični slučaji izpred štajerskih sodišč, katere navaja „Slov, Gospodar" v št. 10. z dne 10. t. m. Tako se nam Slovencem deli pravica na podlagi postavno zagotovljene enakopravnosti od uradnikov, neveščih našega jez'ka, ko je dosti Slovencev ui'adiiikov. * (Ako slepec zopet vidi!) Ta trenutek, ko slepec zopet spregleda, tako pripoveduje imeniten francoski očesni profesor, je zelo ganljiv. Slepci, ki so šele pozneje svoj vid izgubili, so po operaciji do solz ginjeni in njihova edina skrb je, da bi zopet ne oslepeli. Eedki so slučaji ozdravljenja rojenih slepcev. Taisti profesor jirip'tveduje o samit 5, ali 6. takih slučajih. Pri takih slepcih se mora ravnati jako previdno, ker je njih oko zelo občutljivo ter se morajo še vrhu tega ofi prevezati. Vendar pride trenutek, ko pade preveza ter spregledajo. Takrat je ozdi'aveli strašno razburjen, strali in neizrečeno začudenje ga obvladata, ker ne more zapopasti svoje okolice. Ne upa se ganiti, ker ne zna razločevati telesa okoli sebe, ker Še v svojem življenju ni videl kaj takega ter ni imel pojma o veličastnosti sveta. Ko se je nekoliko pouiiril, postane vesel kakor otmk. Šele tedaj verjame na to, kar vidi, ko vzame vsako stvar v roko. Neka 16 letna deklica ni spoznala nikogar, ko so ji sneli obvezo. Bila je kakor pijana veselja ter je liliHla obleko svojih sorodnikov, ki so sUli oki'lu nj« in katere je ohćudovala kakor kaj čezimravtiega. Sleduj.ć ju znklicalii: „Mhdih, mam», reci vsaj besedo, da bittii shiala troj glas in le s[)ozti!ila !•• Veselja jokíijoó ji j« »řdgovoriU mati: „Mnje dete, drago mc-je dete, jaz sem !" Deklic i jo je gledala, ne da lii mogla besedico spregovonti, stopila korak naprej, razprostrla roki ter padla ouez eićena v ««roôje svoje matere. — Imeniivaui zdravnik še pristavlja, da je s tem priïoroni zdravnik najbolj poplaian za ves trud in delo. Slavno občinstvo! Pred leti sem prevzel vodstvo dijHŠke kuhinje. Kakor je znano. Trudil sera se z pomoéjo b(»žjo z dovolj dobrim vspelioiii. Leto za letom se je [irehranjalo okoli 60 mjadeničev ill še kak krajcar se je mogel v hranilnico dati. ])ruga6e pa je bilo zadnje in je sedanje šolsko leto. Lani je zmanjkalo skupaj do 600 kron, letos sem dodal iz prihranjenega dosedaj vže 150 kron od kojih imam še 8 kron, a plaéati 15 t, m. nad 20O kron Treba je zopet Tzeti iz hrani nice od prihranjenega, ki se je s takim trudom tjakaj znosilo. — Še pi>r let t^ko, pa sem brez krajcarja — kaj pa potem. Pa kje je vzrok, da gre slabše? Pri dijakih ne, kajti ti so sploh dobro izvrševali. Vzrok je: nekateri podporniki so izostali, drugi daroveztiiaiijsali; nekateri so odšli, pa nedobili enach naslednikov, drugi so umrli — laćna U8ta pa so ostala! Treba je pomoći — ker bi sicer moral s krvavečim srcem precejšno število odpustiti, kar bi ne bilo niti Novem mestu niti gimnaziji v korist. Prosim, lepo prosim, naj se vendar oglasé novi dobrotniki, naj stari, kateri morejo, poveéajo svoje darove! Bog bo plainik. V ta namen se bom na nekatere gospode pismeno obrnil s prošnjo naj bUgovolé kako podpreti dijaško kuliinjo z mesečnimi ali kakoršnimi koli darovi. Kes je, dobro vem, da je dandanes narodni in dobrodi-lni davek jako velik, ali pri prav dobri volji bi se vže dalo na m^SPc odtigMti tu in tam še kfika dfselica, ki bi kaj prav prišla za uboge študente! Ij» poskusite! Prav srčno pa prosim, naj vendar nihće ne gleda na oskrbnika kuhinje, češ, klerikalec je. To je sicer res, in celo drugačen biti ne more, za jed pa skrbi le revnim dijakom, dasi bodo najbrž mnogi izmed podpiranih v bodočem življenju libei'alci. Vsaj tukaj — pri študujočili trpinili — naj neha straiikarstvo ! Obračam se s svojo prošnjo slednjič — opiraje se na dosedanjo ljubo izkušnjo — na mladino jjnbeča srca po dolenjskih mestih in trgih. Naj se potrudijo, da vzamejo v roko nabiralno polo za podporo dijaški knhinji — prepričan sem, da delo ne bo prav nikjer zastonj. Dobilo se bo v vsacem kraju več ali manj kronic, koje bo sitni Marinko prav hvaležno sprejel in najbolje obrnil. Ne pozabite novomeške dijaške kuhinje dolenjske hranilnice in posfijilnice! Dr. Josip Marinko, voditelj dijaške kuhinje. Naznainla iiiestnoga magistratu. Seja oUSiftslieg» odbora v Rmlolfovem) k Une II. dec. 1903. NavzOi'ii: žii|mii tfosp, pl. SladoviĚ, sretovalfc: Rořntiaii; odborniki: gçr, Hntuer, Fcrliá J, tiajulinr, Oolja, Gnstin, lioíevar, Kojiaí, Mognliř, Mrsiiior, dr, Pozn k, Skdle, Vidíc; aapisiiikar tujnik Stukelj. — Gospod žiiiiati kanstatiije gklepónost ndbora, otvori sejo, itnsniije kot oTerovateljr» aajiisuiks dnnuSnje »eie k. dr. ťoznika in g, Skaleta ter preide k dnev-neuin redit — 1.) Čitanje Badnjega zapisnika z d«e 13. novembra 1003, Ět. 20a9. ZapiBJiik ee prečit« ter odobri. — 2.) Poro6Ho županstva v oddaji nientuili voženj ïa Î. 191)4, 1'" poruĚiln jç- župana se oddajo vožnje, i:i siuer: iSnto ceato g. Janezu PerliSu ; pesek za ulice, íidftMki pesek in jipsek KO cement g. Joa. Mojfuliin, in pioťo-vožnje (t. Alojziju Jírodarju. Dražbeni zajjisiiik ne soglasno jiotrdi. - 3 ) l'oioèilo žiipaiiatva o pr-iaji g. Kati Oblak radi petroleja za razsvetljavo mesta, Ta prošnja «e odloži od daiisSnjega dnevnega reda, — 4.' Pornćilt» županstva o dojiisu lavoda sv. Nikolaja v Trstu za piidporo. G, žiipaii prebere prnSnjo ter (luvdarja korist teifa za.oda za revno žfusko itiladiuo ter predlaga, da bi se naklonila iiudpora. Sklene ae sořlastin, da se temu zavodu podeli podjinra v ziieskii 2-) K. - 6.) Poroiilo nbožtiega odseka o razdelitvi 20 eesar-Fraue Jofiipovili jubijejskili ustAiiuv. Ubožni odsek predlaga, da se ceaar-lVanc-JoHÍpova .iubilejska ustanova podeli sleiletlim revežem: Avž^ji Franc, BevíiĚ .lera, Čolnar Siartiii, Fischer .Tanez, Gudina FratJU. Hoi;evar Amalija, Jazbec Janei, Jaxbec Lneja, llovi.r Juliaua, Kastelic Mari fl, Kobe Jožefa, Kobetiii Jllarija, 1'itak.i Janez, Potoinik J»kob, Radež Marja, Radež Markus, Kiis Fjanc, Skul Ana, Zaje Jitarija, Ziftar Marija. 1'redlup ae itoglasnu sprejme. 6,) Toročilo ubožtiega odseka o pruStijftli za podpore. PruSnja Jobane Weiser se odkloni, Jobani Griřar se dosedanja podpora 6 K Se nadalje »usti. Mariji Fiiclier su poviša m^S' čoa podpora cd 2 K na i K, — 7.) P^ roĚi o žujianstva glede pobiranja vodarine. Gospod župan povdar.ja, da je občina s 1. oktobrom 1903 prevzela oskrbovanje vodovoda ter prťdlaga, da megtni odbor sklene, da se iiua s 1. jaduarjein 1901 pobirati vodnrina, in sici-r 5« o, kakor je svoj čas vže mestui odbor soglasno sklenil. Istotako dA določila u dobivanji vode iE vodovoda mestne občine Rudolfovo, katera je mestni odbor sogla-iiio sprejel, stopijo s 1. jaiinirjem l9tJ4 v veljavo. Po daljši debati se ta predlog soglasno «prejme. — Ker je letos ïfidiija seja, želi g. župan vu-m uavzoiim gg udburiiikom vesele božične praznike iu srečno novo leto 1901, ter sejo zaključi _ Vabilo. Za nastopajoče novo leto vabljeno je občinstvo sploh, naj b& uljudno odkupi po inanili rešitveiiib kartah za novoletna in ^od.ivna voSčila. To je splošua stara navada v mestih. D iueski se porabijo v korist tn-kajSnjili revežev. — Vsem darovateljem se izjavi v imenu revežev iskren» zabvala, ter se bodo imena istili naziiatiila. — Cena vsaki karti je 70 b. Velikodušnost iu milosrčnost p n. dobrotnikov s tem ni omejena. Dobiiaj» se karte v mestnem uradu. Darovi za dijaško kuhinjo v Novem mestu. Gospod J, JakSe, posestnik in gostilničar, dve vreči l[rom;iirja iu vrečo repe; oskrbniStvo mpičvrSke gruščine 14 metrov drv; Tï Praproč kriTOpirja, fižola iu nekaj zelja; dobrotniki iz Novega mesta in Kandije za-deoemher 38 Kj prof. Evg, Jarc 10 K. __Dr. Jos. Marinko, Umrli so: 30. novembra: Mlakar Jantz, samski bivši lilapec, 59 let, naduba-srčna kap, St. 134, 8. decembra: Jožefa Kos, omuzena osebeuka, 62 let, naduba, St. 132. Loterijske številke. GRADEC, 5. decembra 3 36 87 77 20 TRST, 12. decembra 70 60 3 64 73. Prošnja. Pudpisana vljudno prosi iastito občinstvo, naj bi blagovolilo sedaj meni nakloniti, k«r bi sicer pcdelilo mojemu raiijkenm možu ob noviiletni priliki Za tako dobiuto in Ijulmv I ndem srćno hvaležna v svojem in v imenu svojih malih otroíiíev^ ki so na tako žalostni način izgubili svojega dražega oíeta. Spoštovanjem se pripoiočam J. Kramari Ě, (300— 1 ) vdava pisraonoSe. Preklic. Podpisana pteklicujem s tem žaljive besede, katere sem rabila meseca novembra 1903 o svojem možu, Janezu Povhi» iz Dolenje vasi št. 8 ter obialjujem, da sem ga ž njimi neopravičeno žalila, Lucija Povh (304i Dol. Krteljevo. Služba YÍnseaka je popi Initi z 1. febiuarjem 1904 na deželni kmetiški šoli na Grmu pri Novem nl^stu. Plača znaša 60 kron na mesec. Stanovanje v Zidan ci v Cerovcih pri Smuleni \hsi je pro.sto, prosta je tudi kuijava, v kolikor v obedveh vmcgriidih v Cerovc.h in na Trškigori nerabljivega lesa odiinde. H to PlnžLio spojen je tudi deputat jedne kriive z prosto krmo in nastelje, ter depuUt njne v namen reje dveh preš čev, Vinsëak mora hiti oženjen, ali mora kuhanja zmožno sorodnico pri sebi imeti. Oii mora novo vinogradništvo popolnoma razumeti, ter slovenskega jezika i v pisavi popolnoma zmožen biti. Prošnje, opremljene s sjirićali sjíiejema podpisano vi dstvo do 15. januarja 1904-. Vodstvo kranjske kmet. šole na Grmu pri Novem mestu, dné 12. decembra 1903. a95-l) v p PU no J b uli kateri ima veselje do kovaškega obrta, vsprejme Franc Petrič, kovaški mojster, ) llHuhaber pri Novem mestu. (soj—d Mestni odbor je v si'oji seji dné 11. deceinbm lí)03 aklťnil, (Ih se v Novem mestu ima a 1. januarjem 1904 pobirati fio/o vodarinu in sicer od najenininf, kakor tudi p- o I Ë ® .2 rt « ■ Oi» n« ll-l S r? o fs I O (O n 4 ta i S k. o cn ^ g. á o (d £ ts OJ Zdravje je največje bogastvo. Sliiinoreziiice, gepeljne v najnovejših sistemih ter drugo gospodarsko, mizarsko, kljii-ČavniČareko, kovaško in čriivljarsko orodje najboljše kakovosti in po prav vredni ceni, kakor tudi vsakovrstne puške, samokrese, (revolverje) in dnij^a streliva, patrone za puške in revolverje, kapseljne itd., nadalje svedre za kamne vrtat, vse velikosti matol, smodnik za razatreljavat kamnov, žage pod jamstvom fpopreene in mlinske), vse to ima v največji zalogi (289-2) trgovina z železiiino in špecerijo in prodaja c. kr. smodnika v Rudolf O vem. S řlilSlSSěěšeells Dobro ohratyena cela Špecerijska oprava se proda radi selitve pod prav ugodno ceno takoj. Kjé, pove upravniĚtvo „Dolenjskih novic." ^286—2) Vizitke najlepše in moderne izdeluje tiskarna • • • • • J. Krajec nasi. • • • v Hudolfovem. je zaradi preselitve p^id prav ugodnimi pogoji nafirmlaj v Črnomlju na glavnem trgu na vogalu zraven pdšie, piiptovna zii vsak« trgovinu. Tik his« ae bode ileliiU iiovsi tlrždvua cesta in nov železen most. — Vse natunćueje pové Davorin Frančič, (274—8j klobučar v No\eiti meslu. m ïa prodaj îîi^" .)« obširno posestvo v Brunivast št. 2 pri Mokronogu, oabtojeće iz gospodarskih poalopjj, njiv, tvavnrkov, vmogr^dii iii lîtjs." g(zdi>v, v katerih je do 1400 smrek r^z-liÈue velikosti. Već ae izvé pn lastniku g. župniku v Šempetru pH Novem mestu. (378—3> V prodajalni J. Krajec nasi- v Rudolfovem dobivajo Ht! vsakovrstna darila za božič in novo leto, različne božične in novoletne razglednice. — Nadalje tudi: lepi moIi(vt>nikÍ, knjiíice a povestmi in zgodbami, trinajst zvezkov Kr)3t'uie generale Transatlantique" Edina direktna in najkrajša črta poštnih brzoparnikov, ki prevažajo zanesljivo, brez prelaganja, samo 6 dni Iz Ljubljane se odpotuje vsak ponedeljek. Za vo/.nje lu- in inozemskih /.eleznic, za navadna in okrožna potovanja in prireditev vomarskili vlakov, daje pojasnila in veljavne vozne liste edina oblastveno potijena potovalna pisarna li« Ěmmw&m - v Ljubljani, Dunajska cesta št. 6 - blizo znane gostilne „pri Figabirtu". (300—27j POZOR! ženske tase zmeKane in rezRne klipuifm na malo in veliko. Plažam — ■ — od zdaj nmego višjo ceno. — S tem opozarjam nabiralce las na nioj naslov. — Ivan Svetec, brivec, Rudolfovo, Glavni Irg (naspruti mestne bise), (372—."î) Ođguvorui uieduik Fr. Sal. Watzl. lisdajatË^ iu založnik Urban Horvat. Tib^ j. Krajec nasi. •r'i. ' v • ^ - y. •.' t . 'v ^ ' •^-•v f. . ; V . . p. r f> \ > ■ L «ť '■1 « / • • - '-v •• - ; • W ,. < 1 , -7 v f ' * • ^ s. .. . - . r: "i- . • I : 1 i . - ,1 1.. 't . J- v , ... i? • . - 'i:^ ■ J ■ < ■ '■ • • i" \ ' • v; - • I . ; •• ř. • ' / A < ■T - , ■ •'• .v r y . . > < •v ■ i \ • 'A v i*? . ' » • v, • - . \ . • ■ - . . .• v - ; •• <\ • s ř v.- - • / i i >> . I < \ . r V/;., a . .. .. ' i / - N' \ • .