Poštarina placena o gotovom God. XII. Broj 23. U Zagreba, 6. Ilpnja 1940. Pojedini broj Din !.- f ---- Narod koji se odreče ma i jednt stope krvlju i znojem otaca svo- iib natopljene zemlje nlje dosto jan da se nazivlje us adom s___ J SLOVENSKA NARODNA ZAVEST V VIDMU PRED 500 LET POMEN SLOVENSKE BRATOVŠČINE SV. HIERONIMA V VIDMU LETA 1452 »Glasnik aktuara«. ki izhaja v Ljublja¬ ni in ki ea izdaiaio aktuarii kraljevine Jueoslaviie. ie v svoji 1,— 2. letošnji šte¬ vilki orinesel nad vse zanimiv zgodovin- sko-Dravni nrikaz statuta »Slovenske bra¬ tovščine «v Hieronima v Vidmu« ki ga 'e napisal znani ljubljanski odvetnik in iuri- dičrii oisateli koroški rojak dr, Anton Urbanc Avtor ie leno orisa! pomen te in¬ stitucije za tedanie videmske Slovence ter Dovdaril niene zavarovalniške strani ki je v sebi že imela klice današniega moder- ieva zavarovalništva, Ta ustanova ie delovala v Vidmu okoli 40fl let. Poleg statuta so ohranjeni še zelo številni zapiski fkvaderni) o sejah, knjigovodstvu itd. Prvi zapiski segajo v začetek 15, stoletia ali točno v 1. 1412.. za- dnii na so iz 1. 1795. Gotovo ie. da ie bra¬ tovščina obstoiala še nred 1. 1412 in tako lahko smatramo da je bil začetek udejstvo¬ vanja videmskih Slovencev na tem podro- čiu že v druoi polovici 14. stoletia Ti kva- derni še čakajo marljivega zgodovinarja, ki bo gotovo iz njih izluščil še marsikai zanimivega. Iz delovania te bratovščine skftzi dolgo dobo štirih stoletii. lahko skle¬ pamo da so bili videmski Slovenci še mnogo pred 14. stoietiem močna etniška skupina ki ni tako hitro utonila v tujem moriu. Bratovščina ie vezala vse videm¬ ske Slovence brez ozira na poklic in kar ie še posebno zanimivo ie to. da ie imela sicer še neiasne začetke današniega mo¬ dernega zavarovalništva in da io zaradi tega moramo smatrati kot oredhodnico ne samo slovenskega temveč tudi vsega jugo¬ slovanskega zavarovalništva. Avtor ie izdal ta pomembni članek še v Posebnem ponatisu. Opremil ga ie s fak¬ simili devetih strani pravilnika (statuta). Pravilnik ie spisan v italijanščini tedanjega časa in izvira iz 1 1452. Posebno lepo ie ukrašena naslovna stran, katere ■ barve so še zelo dobro ohranjene. Le škoda ie, da ie tekst na nekaterih krajih poškodovan in zaradi tega nečitljiv. Avtor ie k raznra- vi dodal še dobesedni prepis v italijanskem izvirniku, njegovo slovensko prestavo in kratek izvleček članka v francoščini. Nas zanimajo še boli kakor zavaroval- nopravna razmotrivania narodna razglab- liania dr. Urbanca ob statutu bratovščine sv. Hieronima. Zato prinašamo članek sko¬ raj v celoti. * Videm v Furlaniji ie bil v politični in kulturni zgodovini Slovencev zelo pomem¬ ben. Videmski zgodovinski arhivi vsebu- ieio gradivo za našo narodno zgodovino. Nekai ie že raziskanega, mnogo pa ie še neobdelanega. Zgodovinar I. Gruden niše v svoii Zgodovini slovenskega naroda (dru¬ gi del* Pozni srednji vek) na str. 414 tole: »Kako zelo sta bili naša trgovina in obrt proti 'koncu srednjega veka udoma¬ čeni v Furlaniji, priča slovenska bra¬ tovščina sv. Hieronima, ki se je L 1452 ustanovila v laškem Vidmu. Imeno¬ vala se ie »Fraternita degli Schiavoni« (bratovščina Slovencev) ki, ie imela namen Podpirati svoje člane v primeru bolezni in d o t r e b e. niib revnim hčeram izpla¬ čevati malo doto in jim slednjič preskr¬ beti krščanski pogreb. Leta 1479. je bit na čelu slovenske bratovščine mojster Ja¬ kob iz Loke«;. Ta navedba me ie napotila, da sem se začel podrobneje baviti s to slovensko bratovščino sv, Hieronima v Vidmu in to s stališča zavarovalno nravne zgodovine ker vsebuie statut brezdvomno zavaro- valno-pravne misli ki utegnejo zanimati našo iavnost. zlasti pravniški svet, in na kakšne drugod — mislim predvsem na ce¬ hovske statute — v tei izdelani obliki ne naletimo, Arhivalno gradivo. Original statuta Slo¬ venske bratovščine sv. Hieronima v Vidmu hrani danas občinska kniižnica v Vidmu: tei kniižnici ie rokopis izročila _ nekdanja videmska bolnišnica z vsem arhivom (Ar- chivio deli’ Osoedale di Udine presso 'a Biblioteca Comunale: Confraternita di S. Gerolamo. Scaffale No. 12.) Poleg statuta spadaio k arhivu, ki se tičeio bratovščine sv. Hieronima, obširne priloge, zvezki (kvaderni): prvi zapisi so celo iz i. 1412. ko bratovščina še ni imela svoieea statuta zadnji pa ie iz 1. 1795. ko ie verietno prenehalo delovanie bratovš¬ čine. »Kvaderni« vsebuieio zapisnike o ob¬ čnih zborih, o sejah odbora, seznam čla¬ nov. seznam dohodkov in izdatkov in kon¬ čno letne obračune. Boli poklicanemu razi¬ skovalcu bodo »kvaderni« nudili bogato gradivo za raziskovanje zgodovine Sloven- C ®Y v Vidmu in oroučavanie statuta s sta¬ lišča zavarovalne-pravne zgodovine. Ker »kvadernov« nisem podrobneje pregledal, to bi zahtevalo dolgotrajni študij in teme¬ ljito znanje italijanskega jezika iz XV. sto¬ letja. more predstavljati tnoia razprava le medel oris bratovščine s stališča za- varovalno-pravne zgodovine. »Kvaderni« so spravljeni v osmih svežnjih po približno 10 zvezkov brez kake posebne označbe, Statut bratovščine izhaja iz 1. 1452; le¬ ta 1479.. ko ie bil predsednik bratovščine moister Jakob iz Loke, ie bil isti na novo revidiran. Kot cerkvena bratovščina z de¬ loma posvetnimi cilji ie bila organizirana oo cerkvenom pravu, v naših krajih smo imeli nešteto takih bratovščin, verjetno pa brez tako ostro izdelanega zavarovalnega načrta, kakršnega ie imela bratovščina sv. Hieronima v Vidmu. NAZIV BRATOVŠČINE. Bratovščina si ie izbrala za patrona (zaščitnika) cerkvenega učenika sv. Hiero¬ nima. ki ie bil vse svo.ie življenje zaščit¬ nik revnih in ie nekaj časa živel v Furla¬ niji. zlasti v Ogleju, ko ie pričel učiti ško¬ fa Valerijana in njegove duhovnike notra¬ njega življenja. Pri Hrvatih ie veljal sv. Hieronim za narodnega svetnika. Njegovo rojstno mesto ie bilo Stridon-Grahovo. (Danes prevladuje mnenje, da ie bil Stri- don na Grahovem poliu.) Vsekakor ie bil sv. Hieronim doma na našem -sedanjem dr¬ žavnem ozemlju. Kot oče Vulgate ie imel v rimski cerkvi velik ugled; pobožni gla- goliaši. ki so branili slovenski jezik in sve¬ to pismo v službi božji proti Latincem v narodnem ieziku. so prišli na misel da so pripisali glagolico sv. Hieronimu. Ta legenda je našla svojo potrditev v listini papeža Inocenca IV. ki je dovolil senj- skemu škofu Filipu, da se smejo njegovi duhovniki posluževati glagolice. V listini se izrecno povdarja. da ie sv. Hieronim zaščitnik glagolice. Šele v 18. stoletiu so to legendo ovrgli. Hrvatski romarji so imeli v Rimu bra¬ tovščino istega imena v Borgu Vecchio; številna romanja Hrvatov so ovekovečena v Božanski komediji Danteja (Raj XXXI, 103). Papež Nikolai V. ie z bulo dne 4. aprila 1453. dal Hrvatom cerkev sv. Mari¬ ne in dovodi, da sinejo ustanoviti hospic, ki ie bi! predhodnik Zavodu sv, Hieronima v Rimu. Cerkvico sv. Marine so popravili in prekrstili v cerkev sv. Hieronima, ker se ie že takrat čvrsto verovalo, da ie sv. Hieronim po rodu iz Dalmacije ali Medji- muria (Stridon ali Strigovo). Sploh je veljal sv. Hieronim že od 14. stoletja za narodnega svetnika tako pri Slovencih kakor pri Hrvatih: zato se vi¬ demska bratovščina ni kar po naključju imenovala po njem. Nacionalni pomen slovenske bratovščine v laškem Vidmu. Spor, ki vlada med na¬ šimi zgodovinarji (Rutar-Kos-Tuma) glede naselitve furlanske nižine oo Slovencih, ie znan. V ta spor se seveda ne spuščamo. Prof. Kos je mnenja, da so se Slovenci pred longobardskimi zidovi (utrjeno me¬ sto) — soteska med Mužacem—Pušja vas (Venzona)—Humin (Gemona)— Rtin (Arte- gne)—Neme (Nimis) — Čedad (Ipplis)—Kr- min (Cormons) in Fara pri Gradiški, oko¬ lica Štivana pri Devinu — ustavili in za¬ radi tega ne more biti govora o prvotni naselitvi Slovencev v Furlaniji že konec VI. stoletia. Slovenstvo v Furlaniji se ome¬ nja šele od prve polovice XI. stoletia da¬ lje in nima opravka s prvotno slovensko naseljenostjo, kako misli Rutar. Tuma za¬ stopa mnenje, da ie v Julijskih Predalpah med Tilmentom in Sočo naseljeno od nam- tiveka slovensko ljudstvo poljedelskih vasi (Slov. Pravnik 1933. članek Autonomna uprava Beneške Slovenije). Isto _ mnenje zastopa tudi v svojem spisu »Beneška Slo¬ venija« (Planinarski Vestnik 1933 in 1934). Odločno zavrača mnenje drugih historikov. da so slovenski prebivalci v Furlaniji na¬ seljeni koloni. Da ie predstavljala slovenska naselitev v Vidmu močno narodno skupino, vsaj od XI. stoletja dalje, nam neizpodbitno doka¬ zuje slovenska bratovščina sv. Hieronima. Ravno tako pove zgodovinsko poročilo jz 1 1475. da ie bila v glavnem mestu Furla¬ nije v Vidmu še v XIII. stoletju slovenska govorica navadna (Tuma: »Planinski vest¬ nik 1934. str. 41). V starem Vidmu se te imenovala ulica blizu stolnice oo »Schia- vonih.« Med temi Slovenci sta morala vladati močan duh skupnosti in močna narodna zavest. Le tako ie razumljivo, da so se tako povezali med sabo in imenovali svojo cerkveno bratovščino do sv. Hieronimu, ki ie^ že tedai veljal za narodnega svetnika južnih Slovanov, zlasti Slovencev in Hrva¬ tov. Našim prednikom ie bila vodilna mi¬ sel ohraniti svoi nacionalni živeli in ga med seboi povezati tudi gospodarsko z vzajemno nomočjo. ki ie v omenjenem sta¬ tutu tako daleč pravno in gospodarsko razvita, že glede na veliko število zavaro¬ valnih nanog. da lahko smatramo to bra¬ tovščino kot prvo predhodnico slo¬ venskega in jugoslovanskega zavarovalstva sploh. Nacionalni mo¬ ment ie igral veliko vlogo. Poleg cerkve- no-vzgoineea in karitativnega značaia te cerkvene bratovščine je bil važen tudi na¬ cionalni moment. Slovenci v Vidmu, ver¬ ietno skunai s Hrvati, ki so romali Dreko Vidma v Rim so morali imeti izredno mo¬ čno narodno postojanko, saj so se rekru¬ tirali iz premožnejših slojev: trgovcev, hišnih posestnikov, le nremožni Slovenci so bili tako izvoljeni v dvajsetčlanski od¬ bor. Bratov|čina ie vzgaiala svoje člane k čim višji notranji kulturi. Njeno delovanje na vzajemni pomoči (zavarovalnem polju) oa seveda nima ničesar opraviti z moder¬ nim cerkvenim zavarovanjem Organizacija bratovščine. Bratovščina ie imela dobro izgrajeno organizacijo na demokratičnih osnovah. Bila ie organizi¬ rana kakor vse cerkvene bratovščine z de¬ loma posvetnimi cilji zastran zunanje orga- nizaciie po cerkvenem nravu. Bratovščine so bile pravne osebe (personae morales collegiales). Voditelji bratovščin so bili ve¬ dno duhovniki. Pobožnosti so se opravlja¬ le. ako bratovščina ni imela svoje lastne cerkve, v kaki kapeli ali pri določenem oltariu glavne cerkve. Naša bratovščina ie imela svoj oltar v cerkvi sv. Petra mu¬ čenika (oltar sv. Antona) in nozneie v ve¬ čji cerkvi (stolnici) pri oltariu sv. Hiero¬ nima. patrona bratovščine. Občni zbor ie bil vselei na božične kvatre v Domu bratovščine: zbrali so se sami bratje: žen¬ ske niso imele volilne pravice. Na občnem zboru se je izbral oskrbnik-blagajnik (cha- merari) in nredsednik (prior) Za pomoč predsedniku in blagajniku sta se izvolila še dva orisednika ali pomočnika (astanti). ki morata prav tako prihajati v urad kot predsednik in blagajnik. Oskrbnik-blagajnik mora napraviti vsako leto za »vesoljni zbor« natančno poročilo in obračun. Odbor ie štel 20 članov. Funkcionarji bratovščine so se volili vsako leto: pasivno volilno pravico so imeli samo oni ki so imeli svo- ie nremoženie in določeno stanovanie. da ne bi bil oodan sum. da zaradi uboštva varaio bratovščino. Zlasti se v odbor ne sme izvoliti kockar, kvartopivec ali razsi- onik. Izvolien nav bo dober družinski oče. ki ima svoie nremoženie in svoio hišo na ozemlju Vidma in ie na dobrem glasu Povdariti ie. da so bile vse bratovščine organizirane oo istem načelu, tako tudi že omeniena hrvatska, bratovščina sv Hiero¬ nima iz XV, stoletia v Rimu. Moralna vzgoja članov bratovščine. Po statutu slovenske bratovščine sv. Hieroni¬ ma v Vidmu ie bilo kartanje prepovedano nod kaznijo 1 lire za olie. V primeru hribe ie bratovščina posredovala mir in opravo: brat. ki ie imel tožbo, ie moral prav tako dati liro za olie. Dokler tožba nabila kon¬ čana. ie bil izključen iz bratovščine. Članom bratovščine ie bilo ukazano obiskovati bolnike in udeleževati se po- o-rebov in nrocesii. Zavarovalni elementi v statutu. Treba ie strogo ločiti prostovoljno dobrodelnost, do katere človek nima nravice. ker ni da¬ na protidajatev v obliki prispevka, in pra¬ vico do določene dajatve s strani zava- rovatelia (zavarovalnice nomočne blagaj¬ ne. bratovščine itd.). Šele ko namesto pro¬ stovoljne dobrodelnosti in podpore nastopi pravni zahtevek, torei subjektivna pravica, govorimo o zavarovanju. Mnenia sem. da predstavila statut bratovščine sv. Hie¬ ronima Drve, četudi še ne povsem iasne konture modernega zavaroval¬ stva in ima prispevek že značai premije, ki nai zasieura članu zavarovalno zaščrio V bratovščini niso samo člani neke obrti, kakor ie to ori cehih: član bratovščine ie lahko vsak: trgovec, posestnik, delavec moški, ženske ali dekleta. Bratovščina po¬ meni združitev vseh narodnih slojev in ima narodno obeležje in to na osnrn Drostovolineea pristopa. Zavarovalni prispevek: Člani-možie oremoženiem so plačali 12 soldov kot letu: prispevek: ravno tako žene in dekleta' delavci in sploh člani brez lastnega pre¬ moženja oa dvoini prispevek. V tei določ bi. statuta ie videti že moderno oce¬ nitev rizika. Bratovščina ie bila dol¬ žna sobrata za primer bolezni soreieti v svoj dom (stvarna zavarovalna daiatev) Jasno ie. da se te pravice premožni trgo¬ vec al ; hišni posestnik ni posluževal, za ¬ radi tega ie članstvo trgovca v bratovš¬ čini oredstavliaio za isto mani nevaren riziko: odtod niih nižji prispevek. Če bi imela bratovščina zgoli karitativen namen, bi bilo ravno narobe ! Vrste zavarovanj: Zavarovanje (preskr¬ ba) ie bilo po statutu predvideno za pri¬ mer bolezni (bolezensko zavarovanje) in ookoininsko zavarovanje: vdovske in sirotinske podpore (druge živlienske neprilike): statut ie vse¬ boval tudi omejeno zavarovanje po¬ grebnine : končno ie predvideval statut tudi zavarovanie za doto. Zadnje ie naiboii zanimivo in najbolj pomembno, to tem boli če unoštevamo. da je bila bratovščina ustanovljena 1. 1452! Gotovo ie to naiboii drzna in dalinosežna zavaro¬ valna mise! v statutu. Četudi morda ta odredba še ne predstavila modernega za¬ varovanca za doto (Heiratsversicherung). ker ie daiatev (zaveza) od strani bratov¬ ščine pogojena, vendar ie zavarovalna za¬ misel izvedena že tako daleč, da se lahkb reče: do Statutu bratovščine ie obstajal) nekako zavarovanje za doto. Slovenci v Vidmu so bili v svojem socialnem delu daljnovidni. Hoteli so obdržati svoi nacio¬ nalni standard na višini. Napovedali so boi revščini, kar se pokaže zlasti ob po¬ rokah. Bratovščina mora sobratu poma¬ gati. če ima hčerko za možitev, pri čemer ie upoštevati njen noiožai. Bilo ie to delo za nacionalne interese, za ohranitev slo¬ venske krvi v Vidmu ! Treba povdariti. da se ta zavarovalna pa¬ noga še do danes niti pri velikih narodih ni udomačila. V Franciji je morala v zad- niem času noseči vmes država. Privatna iniciativa ni prinesla zaželenih uspehov. Enak noskus ie bil napravljen v Nemčiji, ki na ravno tako ni prinesel znatnih uspe¬ hov. O tei važni zavarovalni nanogi. ki dokazuje veliko daljnovidnost in globok socialni čut. bi se moglo več povedati šele do pregledu kvadernov. iz katerih bi bilo razvidno kolikokrat ie imela bratovščina nriliko oreskrbeti iz svoiih sredstev doti in v kaki izmeri. Končno je predvideval statut neko vrsto zavarovania za pogreb¬ nino. Bratovščina ie bila dolžna oskrbeti ookoinemu bratu ali sestri nogreb če ie dotični umrl 20 mili nroč od Vidma Pomembno zavarovalno nravno misel srečamo v statutu, v odredbi, da je bil so¬ brat ali sosestra. ki bi ne plačala člana¬ rine vsake kvatre ali vsai konec leta. iz« ključena iz bratovščine in izgubi s tem pravico na daiatev od strani bratovščine za primer bolezni, smrti ali možitve hčer¬ ke. To ie povsem moderna zavarovalno- pravna zamisel. Povdariti ie treba še s stališča pravne zgodovine, da vsebuie statut pravni insti¬ tut zanalosti (kaduciteta). Institut zapa- losti priča o veliki medsebojni povezanost 1 članov bratovščine, ki ie bila nekaka cen¬ tralna organizacija Slovencev v Vidmu Povdariti ,pa ie treba, da ie slovenska bratovščina sv. Hieronima zavzemala tned podobnimi bratovščinami verjetno izjemen Doložai. kar se tiče zavarovaino-pravne misli in v tem ie nien pomen. Mnenia sem. da pri slovenski bratov¬ ščini sv Hieronima lahko že govorimo o nrvih'početkih zavarovanja, ker ie obsta¬ jala subiektivna pravica čianov do zava¬ rovalne daiatve Na kratko ie ugotoviti, da vsebuje slov brat. sv. Hieronima v Vidmu važne zava¬ rovalne zamisli, ki iih srečamo danes v modernem zavarovalnem pravu. Opraviti imamo torej s prvo slo¬ vensko oomožno blagajno, ki j? bila v Sloveniti in Dalmaciji uvedena z zakonom o nomožnih blagainah iz 1. 1892 STRANA 'L »ISTR A« BROJ 23. Auto pregazi© radnika Trviž. — 20-godišnji radnik Josip adjan Ivanov iz Trviža, koji radi na gadnji u Roveriji, dospio je pod auto. Odvezli su ga žurno u puljsku bolnicu, ali je prije nego što je stigao u bolnicu izdahnuo. Bolnički liječnik nije mogao rego ustanoviti smrt. * TUŠKA NESREČA Umag. — 49-godišnja Margarita Zotič iz Umaga uputila se u Trst. Nije sirota ni slutila, da če njezin put u Trst izgledati sasvim drukčije, nego što ga je ona zamišljala. Odlazeči iz kuče po- skliznula se na stepenicama i pala tako nesretno, da je prebila rebro i slomila ključnu kost. Otpremljena je u Trst u bolnicu, gdje su izjavili da če morati odležati najmanje četiri sedmice. VUNU I PAMUK TREBA PRIJAVITI Pula. — U smislu zakonskog dekre¬ ta od 18. svibnja objelodanjenog u Slu¬ žb enom listu dužan je svaki trgovac odnosno industrijalac prijaviti svaku količinu vune i pamuka, što ih ima mo- mentano na skladištu, a ujedno mora saopčiti i ime tvornice od ko j e je vunu odnosno pamuk nabavio. Početak pri- javljivanja bio je 28 svibnja, a završe- tak če biti 8 lipnja. U buduče če se pri¬ jave morati predavati svakog 15. i zad- njeg u mjesecu s točnom naznakom ko¬ ličine, koju je pojedini trgovac na taj dan imao. ZAKON 0 PREDAJ! ŽELJEZNIH OGRADA STUPIO NA SNAGU Pula. — Službeni list od .8. svibnja dc„osi tekst zakona, o prijavi i šahira¬ nju željeznih i drugih metalnih ograda. Zakon je stupio na snagu dne 22. svi¬ bnja. U smislu zakonskih odredaba ima- ju se sve željezne i metalne ograde, koje odjeljuju nekretnine, polja, vrtove i sli¬ čno, izuzev onih, koje služe kao ulazna vrata, skinuti i predati u naročite dr¬ žavne magazine. Skidanje i doprema ide na teret vlasnika. U slučaju da ih vla- snik sam ne skine i dopremi u skladišta to če ih prefektura dati sama skinuti i dopremiti, a troškove če zaračunati vla- sniku. Odmah nakon objelodanjenja za¬ konskog dekreta, a naj kasni j e u roku od mjesec dana, svaki vlasnik takovih ograda ima da podnese prijavu opčini i u n jo j točno navede dimenzije (dužinu visinu) ograda. Ograde koje predstavi j a ju historičku ili umjetničku vrijednost ne če biti odu- zete. Vlasnici takovih ograda dužni su odmah podnijeti prefekturi pismenu predstavku. Tu če predstavku prefektu¬ re proslijediti nadležno j superintenda- turi ko j a vodi brigu o starinama i umjetninama, koja če u roku od 2 mje- seca donijeti svoju odluku. Dok ne sti¬ sne riješenje te se ograde ne če gkidati. Ne če biti skidane ograde, koje su vlasništvo Svete Stolice, stranih država odnosno njihovih poslanstva i stranih državljana uopče, te konačno crkava odnosno vjerskih hramova. Cijenu ogra¬ dama odredit če Ministarstvo za korpo¬ racije. Tko se ne pokori odredbama ovoga zakona kaznit če se zatvorom od 6 mje- seci do 3 godine i globom od najmanje 2.000 lira. Kod prekršaja, gdje se radi o manjim količinama željeza to jest, gdje težina ograde ne prelazi 200 kilo¬ grama globa če iznositi trostruki iznos vrijednosti željeza, no ni u kom slučaju ne če biti manja od 500 lira. TEŽKA NESREČA PRI KOZINI POPRAVAK ŽUPNE CRKVE U OPATIJI Opatija — Kako smo svojedobno več izvijestili župna crkva sv. Jakova u Opa¬ tiji če se posvema restaurirati. Tvornica torpeda na Rijeci poklonila je za popra- vak crkve 10.000 komada opeka, čini se da če s tom količinom, uz stare cigle bi¬ ti moguče crkvu u cijelosti popraviti. ALI JE V IDRIJSKI KOTLINI TUDI PREMOG? Geološka znanost je ugotovila, da so v okolišu živosrebrne rude vedno sledovi srebra, zlata, bakra in tudi premoga. To značilnost najdemo tudi tukaj. Pred sto in več leti so kopali za bakrom na Cer¬ kljanskem pod Labnami in Ravnami. Srebro so iskali pred dobrim desetletjem v bližini Slapa ob Idriji. Dela so pa opu¬ stili, ker je bil odstotek rude prenizek. Pred nekaj dnevi so priobčili italijanski listi vest, ki pa za domačine ni nikaka novost, da leže pod šebreljskim hribom, Oblakovim vrhom in Vojskem v dolini Tribuše zakladi črnega premoga. V Sto pniku, kjer se odcepi od državne ceste po Idrijski dolini cesta v Šebrelje, vrtajo že več kot leto dni za premogom, to o brez posebnega uspeha. Najbrž primanj¬ kuje potrebnih denarnih sredstev. Po časopisnih vesteh bo sedaj drugače, ker se je za zadevo začela zanimati državna oblast. Dobro bi bilo, če bi se iskanje obneslo in bi se odkrila ležišča črnega premoga, ki ga naše gospodarstvo tako krvavo potrebuje, pa tudi delavstvu bi ne bilo treba hoditi s trebuhom za kru¬ hom. Trst, junija 1940. — Pretekli teden se je zgodila v gozdu blizu Kozine težka nesreča vsled eksplozije projektila. Ko sta 11-letni Bertrand štupar in 10-let- ni Benčič pasla krave, sta našla v travi projektil. Dečka nista vedela, kako nevarno stvar imata v rokah, in sta se začela z njo igrati. Ko ga je Benčič za¬ gnal ob kamen, je projektil eksplodiral. Delci granate so ranili oba dečka po vsem telesu tako da sta obležala neza¬ vestna na tleh. Močan pok je takoj opo¬ zoril ljudi, ki so stali v bližini, da se je zgodila nesreča. Poklicali so takoj avto¬ mobil rešilne postaje iz Trsta, ki jih je odpeljal v tržaško bolnišnico. Zdravniki so ugotovili, da je Benčičevo stanje naj¬ težje. Benčič ima pretresene možgane, ima pa tudi veliko rano na čelu in rano na prsih. Iz glave so mu izvlekli delec granate. Stuparju je eksplozija pokva¬ rila oko in ranila levo nogo. Za Ben¬ čiča so izjavili zdravniki, da je njegovo stanje zelo nevarno. Izložba narodnih rukotvorina u Puli Pula. — Najavljena je izložba istarskih narodnih rukotvorina, pa se isključeni s nje predmeti fabričke ili mehaničke proizvodnje, a isto tako i več razne istarske opčine spremaju, da oni koji su plod umjetničkog stvaranja sudjeluju na njoj sa proizvodima svogajkao što su na pr. umjetničke slike koje kraja. Ta če izložba kako kažu najbolje su plod školovanih umjetnika. Prednost karakterizirati fizičke karaktere dvijujče se dati onim predmetima, koji su rasa nastanjenih u Istri. Prema torne su {etnografski interesantni. Državna subvencija talijanskoj privredi IZ SMRTNA NESREČA PRI ROKOBORBI Gorica, junija 1940. — Dne 5. maja je bila v gledališču boksarska predstava pri kateri so nastopili številni rokoborci domačini, kakor tudi iz ostale Italije. Gledalcev je bilo precej — nekaj nad 1.700. Od domačinov je nastopil tudi boksač Možina (Musina), ki je pred kratkim žel lepe uspehe v Ameriki, že pri prvi točki se je zgodila nesreča, ko sta nastopila rokoborca Punturi iz Rima in Disiot iz Trsta. Pri deveti rundi je nasprotnik potolkel Tržačana, ki se je nezavesten zgrudil na tla. Zdravniki so ugotovili pretres možganov in možgan¬ sko kap. Prepeljan je bil v bolnišnico, kjer je po treh urah umrl. Smrtna ne¬ sreča tržaškega rokoborca je napravila na Goričane mučen vtis. CIJENE U BRIJACNICAMA Pula — Pokrajinsko tajništvo za obrt izdalo je tarifu za brijačnice. Cijene su slijedece: brij an j e u lokalu I. razreda 2.50 lira, u lokalu II. razreda 1.80 lira, u lokalu III. razreda 1.50 lira. — šiša- nje u lokalu I. razreda 4.— lire, II. raz¬ reda 3.50, III. razreda 2.50 lira. — ši- šanje i brijanje 6.—, 4.50 i 3.50 lira. — šišanje djece 4.—, 2.50 i 2,— lire. — Pranje glave 4.—, 3.— i 2.50 lire. ženske: trajna ondulacija u salonu I. kategorije 35.-, II. kategorije 25.- lira, vodena ondulacija 5.50 i 4,- lire, šišanje 4- i 3.- lire, manikiranj e 6.- i 4.- lire. KRIOMCARILI DUHAN Trst — Ribari po zanatu, Trščani An tun ščulac, Marijan Milič, Marijan Lipec, Arnaldo Lipec i Bugen Poleti or¬ ganizirali su čitavu trgovinu duhanom. Svojom jedrilicom »Capidoglio«, koja je bila vlasništvo Poletij evo, krstarili su od Zadra do Trsta i uz istarsku obalu, pre- vozeči veiike količine najfinijega duhana. Dno je ladje bilo tako napravljeno, da je bilo veoma teško pronači u njem du- han. Konačno su dolijali i oni, jer im je straža zaplijenila oko 200 kilograma najfinijeg duhana tzv. »sultanova bra¬ da«. Poletiieva ladia je zaplijenjena. a oni su osudjeni svaki na par godina ta- mnice. Država pomaže talij ansku industrij u ;:vih snaga, pa i financijski. Tako učestvuje država u slijedečim preduze- čima od nacionalne važnosti sa milijuna lira (u zagradi ukupni kapital društva): Azienda Carboni Italiani (ACAI) 236 (600); Azienda Minerali Metallici Italia¬ ni (AMMI) 60 (100); Azienda Generale Italiana Petroli (AGIP) 96 (500); Azien¬ da Nazionale Idrogenazione Combust- bili (ANIC) 100 (750); Cogne (rudnici gvoždja) 218.6 (300); Azienda Italiana P roli Albania i Azienda Minerale Italo Albanese 100 (u zlatnim francima); konzorcij za održavanje industrijskih vrijednosti 100; konzorcij za kreditira¬ nje javnih radova 60. Pored ovog neposrednog financijskog učešča, država pomaže domaču indu- striju i posredno sa milijardama lira industrijskog kredita u cilju smišljenog izvodjenja autarhijskog plana rudarske i metalurgijske privrede. VELIKO NEVRIJEME U SJEVERNOJ ISTRI Lanišče. — Posljednjih je dana zavladalo nad cijelom čičarijom veliko nevrijeme s prolomom oblaka, štete ko¬ je je nevrijeme nanijelo su veoma ve¬ like. Nad okolicu Lanišča spustila se strahovita tuča, koja je umlatila sva polja. U okolici Herpelja-Kozine padala je takodjer jaka tuča uz strašno uda- ranje gromova. U Lanišču je grom uda- rio u jednu kuču, u kojoj su smješteni vojnici, pa je ubio jednoga vojnika. Liječnik koji je odmah priskočio u po¬ moč nije mogao drugo nego ustanoviti smrt. Vojniku je priredjen velik spro- vod, kome je prisustvovalo mnogo ljudi, a dovedena su i sva školska d ječa. RAZDIOBA SAPUN A Letos ni bilo mature Trst, junija 1940. Kakor je bilo že ja¬ vljeno, so vse italijanske šole končale to šolsko leto 15 dni prej, in to v zve¬ zi z vedno večjimi vojnimi priprava¬ mi Italije za vstop v vojno. Ni treba še posebej omeniti, da so bili učenci s to uredbo zelo zadovoljni. Sedanji burni čas pa jim je prinesel se druge olajša¬ ve. Kakor poročajo, so vse srednje šole dobile odlok, da letos ne bo mature. To pa ne bo šlo na škodo učencev, ki bodo dobili diplomo brez polaganja mature. Vse to spominja na nekdanje »kriegsma- ture« v bivši Avstriji. PETDESETLETNICA MIRKA POLIČA. Ljubljana, junija 1940. — Te dni je praznoval svojo petdesetletnico življenja naš znani dirigent, bivši ravnatelj ljub¬ ljanske opere Mirko Polič. Ob njego¬ vem jubileju se spominjamo na njegovo delovanje na naših odrih tam preko. Z njim bo ostala za vedno zapisana ena najlepših strani našega gledališča. Tudi v Jugoslaviji je prirodno oral ledino in si mnogo prizadeval za povzdigo slo¬ venskega gledališča Vesten in natančen delavec je leto za letom dajal na opero najpomembnejša in najobsežnej¬ ša dela. Drugo prav nič manj bogato stran njegovega delovanja zavzema nje¬ govo udejstvovanje na koncertno-sim- foničnem odru. Posvečal je tudi veliko skrb čisti vokalni glazbi. Zelo se je zav¬ zemal, da so prišla na oder dela naših skladateljev, Našo umetnost je povedel tudi v inozemstvo, kjer je priredil vrsto uspelih prireditev dostojne svetovne vi¬ šine. Ob pedesetletnici mu želimo že mnogo plodovitih let in mnogo uspehov' Pula. — Ministarska uredba utvr- dila je proizvodnju sapuna. Prema toj uredbi od masti predane im za proiz¬ vodnju sapuna tvornice ne srni ju izra- djivati sapun, kako hoče, nego u odre- djenom postotku i to: 85 pošto običnog sapuna za pranje, 10 pošto za tvrdi sa¬ pun i 5 pošto za toaletne i mirisave sa- pune. Kontingentirane su količine sapu¬ na, koje se smiju dobaviti pojedinim po¬ krajinama. Predstavnici kupališnih naje¬ sta podnijeli su svoje prijedloge koliko če im sapuna trebati u nastupajučoj ku- pališnoj sezoni. Od 1. lipnja dijelit če se nove cedulje za sapun. KLJUČNICO SI JE ZLOMIL Materija, junija 1940. — Ko je razkladal drva z voza je 70-letni Anton Jakulin iz Materije padel in se težko ranil. Pri padcu si je zlomil ključnico. Zdraviti se bo moral 5 tednov. RAZŠIRITEV TRŽAŠKE LUKE Trst, junija 1940. — V italijanskem državnem proračunu je predvidena vso¬ ta 60 miljonov lir za gradnjo odnosno razširitev luk v Trstu in Palermu. KOLESAR PADEL V POTOK Koper, junija 1940. — V težkem stanju so pripeljali v tržaško bolnišnico 45-letnega kolesarja Ivana Benčiča iz Šmarja nad Koprom, ki je padel pri Dragonji s ceste v potok. Njegovo sta¬ nje je nevarno. SNIŽENA JE CIJENA POVRCU Pula. — Pokrajinski korporativni savjet utvrdio je cijene za novo povrče. 28. svibnja stupile su te nove cijene na snagu. Krumpir stari stoji 1.30, a mladi 1.60 lira kg. Mahune 1.80 do 2.— lire kg. Ovo su cijene pa veliko. Kod prodaje na malo cijene su za malenkost skuplje. PROMJENA IMENA ULICA U TORINU Medju značajnim manifestacijama, koje bil ježe talij anski listovi je i ovo: U Torinu dosadanji Corso Inghilterra zove se sada Corso Mediterraneo, a Corso Prancia dobio je u jednom dijelu ime NEPOVLASNO PRELAŽENJE GRANICE Rijeka. — Dne 18. svibnja prijavili su se straži na mostu Marijan Radon- čič iz Poreštine i Ivan Božac iz Kanfa nara, obojica pekarski pomočnici iz Pule. Oni su izjavili da su dne 4. trav- nja prešli krišom granicu i otputovali najprije u Zagreb, a odatle' u Beograd. Iz Beograda su vračeni na Sušak, te su odvedeni na most. Kažnjeni su zbog ne- povlasnog prelaženja granice sa 3 mje- seca zatvora i 200 lira globe, uvjetno, te da im se kazna ne ubilježuje u osobni list. PAO S VIŠINE OD 10 METARA Jelša n e. — Prije dva dana nastra- dao je 42 godišnji radnik u kamenolo- mu u škurinjama Josip Juričič iz Lipe. Pri vadjenju kamenja u kamenolomu otkinuo se veliki jedan blok i pokopao ga pod sobom. Njegove su ozlijede teške naravi, pa liječnici sumnjaju, da če ostati na životu. EUHARISTIČKI KONGRES U FAŽANI Fažana. — U Fazani je dne 26 svibnja održan euharistički kongres na kome je bio prisutan porečko-puljski biskup Pederzolli. Naroda je bilo dosta iz bliže i daljnje okolice, bilo je mnogo misa, procesija, poslije podne blagoslov zatim blagoslov crkve i blagoslov mora Francia dobio je u jednom dijelu ime Održane su propovijedi, te je govoric i Corso Suez, a u drugom Corso Djibuti. |sam biskup, • ° 10 1 SLOVENSKE KNJIGE V GORIŠKI KNJIŽNICI Državna knjižnica v Gorici se bo v teku 1. 1940. pomnožila za 20.000 zve¬ zkov. Med temi je za slovenske bralce važna zlasti slovanska skupina (raccolta Slavica), ki bo obsegala vsaj 2.000 zve¬ zkov. Glavni del slovanskega oddelka tvori učiteljska knjižnica bivše idrijske realke. Goriški mesečnik »La vita lsontina« piše o knjigah iz Idrije sledeče: »Dela bivše šolske knjižnice v Idriji že sama nudijo skoraj popolno sliko slovenskega slovstva in kulture od narodnega pre¬ poroda do novoromantičnega simboliz¬ ma. Sedaj dopolnjuje slovanski odde¬ lek lepa vrsta periodičnih izdaj in lepo¬ slovnih in drugih del. To so dela vsega rodu »mlade Slovenije« (Janežič, Jenko, Levstik, Jurčič itd.) in skupine sotrud- nikov »Ljublj. zvona«, ki je bil središče literarnega življenja do začetka kato¬ liške revije »Dom in svet«; omenjeni so- trudniki so zlasti Levec, Tavčar, Ker¬ snik, Mencinger itd. — Urejene so sko¬ raj vse vrste vzgojnih, zabavnih in poučnih knjig »Družbe sv. Mohorja« v Celovcu in »Slovenske Matice« v Lju¬ bljani. — V idrijski knjižnici je zasto¬ pan velik del modernih slovenskih lite¬ rarnih struj. Posebno mesto zavzemajo Cankar, Župančič in simbolistični toko¬ vi, ki so se uveljavili okoli »Doma in sveta«. Koliko lepih slovenskih časnikov, kot Kres, Veda čas, Dunajski zvon, Dom in svet itd. bo lahko koristilo prou¬ čevalcem mlade, a plodovite slovenske literature bolj kot katerakoli splošna razprava, ki združuje vse jugoslovanske kulture, različne po postanku, duhu in razvoju. Posebno Gorica se bo lahko posluževala slovanskega oddelka in isto¬ časno se bo mogla ponašati, da je njena državna knjižnica edina v Italiji, ki ima popolno zbirko slovenskega leposlovja 19. in 20. stoletja.« Medtem ko z zadovoljstvom beremo gornje izvajanje, pripominjamo, da je goriška državna knjižnica imela že prej precej slovenskih knjig in časopisov iz predvojne dobe, katerih pa v katalogih ni bilo najti. Upamo, da bodo uvrščeni v novi slovanski oddelek ter da bodo tako čitajočemu občinstvu na razpolago. MINERALNE VODE NA TRŽAŠKEM Julijska Krajina nima bogatih ' in pomembnih mineralnih vrelcev, kakor so ostala sosednja Slovenija. Vendar bi mogli našteti nekaj malo pomembnih termalnih in mineralnih vrelcev, ki imajo le omejen obseg in ki so se nek¬ daj izkoriščevali, seveda le v omejenem obsegu. Pri Krminu so izvori žveplene vode (studenec Faet), ki nima skoro nikake- ga pomena. Pri Izoli so štirje izvori žvepleno-termalnih vod. Tudi v samem Trstu se nahaja nekaj vrelcev. Tak vre¬ lec je bil na Lesnem trgu nekaj metrov pod morsko gladino. Močnejši izvirek se nahaja na trgu Vittorio Venoto in- mi¬ neralnega izvora je voda studenca Sv. Nikifora. Prav tako st nahaja mineralna voda na trgu Goldoni. Tudi pri Sv. Iva¬ nu so 1. 1922 našli Dosebno vodo. ki je skoro popolnoma distilirana in torej slična vodi znanega vrelca v Fiuggiju (Abruzzi). DROBIŽ — Opatje selo. — Na poziv P°- destata so se občani, kakor pišejo listi, prostovoljno javili na dela n- popravlja- ju občinskih cest, ki so jih zadnji dežovi močno poškodovali. BROJ 23. »ISTRA, DVA SPOMINA NAŠI V JUŽNI AMERIKI Pod naslovom »Dva spomina« je priobčil naš znani goriški kulturni delavec David Doktorič v Reviji »Du¬ hovno življenje«, ki izhaja v Buenos Airesu, članek v spomin na pok. iz¬ seljeniškega duhovnika Joža Kaste¬ lica, ki je tragično preminul na naj¬ višjem vrhu argentinske republike Akonkagui (7050 m.). V njem opi¬ suje svoje občutke v Južni Ameriki, kjer pridno deluje med našimi pri¬ morskimi rojaki, ki so v Argentiniji med vsemi Slovenci najštevilnejši. Članek bo zanimal tudi naše čita- telje in ga zaradi tega skoro v ce¬ losti prinašamo. če bi me danes kdo vprašal, ali se ke¬ sam, da sem prišel še v Južno Ameriko, bi se ne upal odgovoriti na kratko, niti odločno z da, niti nasprotno z ne. Vča¬ sih se mi zdi, da sem prišel sem le za¬ pravljat čas, ki bi ga mogel v domovi¬ ni mnogo bolje uporabiti. Včasih, to je v trenutkih, ko bi si rad dopovedal, da sem vendar še v kakšno korist tukaj, v POLITIČKE BILJEŠtn?. POLOŽAJ NA MEDITERANU Nakon uzbudljivih vijesti, koje su sa Tfv-■ rana dolazile u vezi s držanjem Italije, a u kojima se predskazivala ne¬ posredna njena oružana intervencija, za koju se naglašavalo, da je samo pitanje dana — nastupila je posljednjih dana nesto mirnija atmosfera. Sjednica tali- janske vlade, koja je održana u utorak prije podne, od koje su mnogi očeki- vali važne, a možda i senzacionalne odluke, prošla je u znaku rješavanja te- kučih pitanja, koja su doduše u uskoj vezi s talijanskim vojničkim priprema- ma, ali su izostale zamašne odluke, s ko¬ jima se več računalo kao s gotovim či- njenicama. Mjesto toga novine su ja¬ vile o novoj mirovnoj ofenzivi, za koju se — prema tim vijestima — napose zalaže. Amerika, koja čini intenzivne napore u Rimu, da odvrati Italiju od otvorene intervencije, preporučujuči mjesto toga mirno riješavanje otvorenih pitanja, za koje se i u Londonu i u Pa resnici pa ne vidim skoro nobenega uspe- rižu izjavljuje spremnost, da im se udo- ha svojega truda. Doma je bilo vse drugače. V šoli veselje s šolarčki, ki jim kar ni hotelo v glavo, da jih zapustim in pojdem v Ameriko, prav lepo zadošče¬ nje nad napredovanjem raznih društev in organizacij, petje, igre, ob nedeljah in praznikih polna cerkev in topla naša domača pesem. Pa naša lepa zemlja in naši zeleni hribi, cerkvice na njih, in strmi naši gorski velikani! Staram se. Solnce se mi nagiba proti zatonu, rad bi pred nočjo še zavihnil rokave. Pa sam kamen in pesek, plevel in osat, kamor se obrnem. Kaj mi je vendar padlo v glavo, da sem zapustil svoje rodovitno delovno polje in da sem prišel v to puščavo! Sedim v kavarni »Union« v Ljublja¬ ni pri oknu, ki gleda na Miklošičevo cesto. Mimo gre jeseniški gospod dekan, brat našega gospoda Jožeta Kastelica. Posmehlja se mi skozi okno. Hiti na po¬ stajo, nima časa, da bi prisedel, zato stopim par korakov za njim. Bral sem v »Slovencu«, da se je njegov brat povrnil iz Južne Amerike. Rad bi z njim govoril, da mi kaj pove o naših primorskih izseljencih. Smo na tem, da obnovimo narodno obrambno delo in skrb za primorske Slovence doma in iz¬ ven domače zemlje. Zato prežim na gospoda Jožeta, da mi pove, kaj delajo tam preko luže. . Gospod dekan me ljubeznivo povabi na Jesenice, kjer bom našel gospoda Jožeta. Konča kratko vabilo s hudo¬ mušno opazko: »Boste videli, da pojde te tudi Vi v Ameriko!« Smejem se: »Niti na misel mi ne pri¬ de. Imam tu dovolj opravkov in v mo¬ jih letih nima smisla, da bi človek prevzel nalogo, ki zahteva mladeniško čilost, telesno in duševno!« »Pa boste videli. Ostanem pri svoj trditvi, da poj dete v Ameriko!« Obiskal sem jeseniški farovž. Gospod Jože mi je pripovedoval o svojih južno¬ ameriških vtisih. V Buenos Airesu je največ primorskih Slovencev. Njega prav preveč ne marajo, češ da je Kranjec in da jih ne razume. Napadli so ga tudi v časopisih. »Oni hočejo Primorca. Pojdi Ti med nje«. »To si pa kar izbij iz glave! Saj pojde v kratkem gospod Hladnik«. »On tudi ni Primorec. Sicer pa ima¬ mo dovoljenje gospoda kardinala, da gresta tja dva naša duhovnika.« »Ne poznam gospoda Hladnika. Ne morem soditi. A mnogo mlajši je d mene«. Nekaj časa je gospod Kastelic sta¬ noval v šiški in zahajal v pisarno Ra¬ faelove družbe. Večkrat sva se videla. Vračal se je na svoj priljubljeni pred¬ met, naj bi se vendar odločil za potova¬ nje v Južno Ameriko in delovanje med primorskimi izseljenci. A vedno je na¬ šel pri meni isti otklonilni odgovor, da ne grem. Prav takrat so se bile politične raz¬ mere doma toliko spremenile, da so mogli dozorevati razni načrti, ki smo jih s prijatelji napravili. Pogostoma sem moral v Ljubljano radi udejstvovanja teh načrtov, v najlepšem delu naj bi vse skupaj pustil in odšel? Nisem pa računal za naravnost trma¬ sto vztrajnostjo gospoda Kastelica. De¬ ževati so začeli name napadi od raznih strani. Gospod Fink, izseljenski nadzor¬ nik v Ljubljani, se je med prvimi po¬ stavil na njegovo stran. Pri ljubljanski banski upravi se je bil ustanovil odbor za podpiranje siromašnih ljudi, katere¬ ga član sem bi tudi jaz. Gospod Fink je bil naš tajnik. Imela sva večkrat skupnih opravkov in on je marljivo iz¬ rabljal te priložnosti, da bi mene po željah gospoda Kastelica obdeloval. Neki dan sem ga našel v razgovoru z meni še neznanim gospodom, ki mi ga je predstavil kot šefa izseljenskega od¬ delka socialnega ministrstva, gospoda dr j a. Fedorja Aranickija. Poznal sem takrat tega gospoda, svojega sedanjega predstojnika, 'samo iz dopisovanja. Bil je namreč takrat predsednik beograjske¬ ga odbora s podobnim namenom, kakor naš v Ljubljani. Zato je poznal ; tudi mola tozadevna prizadevanja. Vpričo tega odličnega poznavatelja izseljeniške¬ ga vprašanja je gospod Fink ponovil mnenje, naj bi jaz šel v Južno Ameriko. Hoče li ta nastojanja ur oditi želj enim plodom? Ma koliko bilo to inače po- zeljno, ipak se u to s obzirom na dosa- danje mnogobrojne slične pokušaje, koji su svi propali, kao i s obzirom na. rat- nicku psihozu u Italiji i stupanj tali- janskih zahtjeva, koji su sve veči, kao i na sve zamašnije priprave, koje se sva- kim danom užurbanije vrše — ne može gledati s nekim opravdanim optimiZ' mom. Ipak valja za sada kao značajan simptom naglasiti, da je zategnutost u Mediteranu od prije nekoliko dana po¬ pustila. Neizvjesnost u pogledu Italije je time produžena, pa je i to več nešto, ako se rat još do sada nije prošii;io na Sredozemlje. Daljnji dogadjaji če pokazati,' da li je ta opasnost, koja je izgledala več sa- svim neminovna, iščezla samo na kra¬ tko vrijeme zbog taktike ili bi to imao ... , biti simptom vedrije atmosfere u južnom volji, naravno ne u pretjeranim grani- dijelu Evrope, kad se več sjeverozapad cama. I guši u krvi i plamenu. JESTA KOLONA ti DOPISNIK „P1CC0LA” I „G10RNALE D.ITALIA” IZ BEOGRADA O JAVNOM MNIJENJU U JUGOSLAVIJI Beogradski dopisnik »Piccola« i »Gi- ornale dltalia« Tomajuoli u jednom iz- vještaju tvrdi, da se javno mnijenje u Jugoslaviji koje je bilo skoro mjesec da¬ na izloženo ratu živaca smirilo i da se sada atmosfera razvedrila. Sva nastoja¬ nja Strane propagande, tvrdi se u ovom izvještaju, da se izazove nepovjerenje prema talijanskoj akciji na Balkanu pro_ mašila su cilj i sada više javnost ne na- sjeda alarmantnim vijestima. Može se smatrati, kaže Tomajuoli da su garanci¬ je koje je ovih dana redovitim diplomat¬ skim putem Italija dala stranim vlada¬ ma postigle potpuno svoj cilj. U stvari kako se spontano naglašava u tim kru- govima definitivno je propao saveznički manevar, kojim se htjelo izazvati nepo¬ vjerenje prema Italiji. Jugoslavija, kaže se u ovom izvještaju, može tako sa više pouzdanja i oslobodjena direktnih briga gledati na intenzivnu diplomatsku dje- latnost Italije koju sada ponovno štampa prati sa velikim interesom. U političkim krugovima, koji pomno prate talij ansku diplomatsku aktivnost smatra se da je Sredozemno more centar svih talij anskih napora i težnja i da Rim nista neče nropustiti da sebi osigura slobodu i ne- zavisnost, pa da pri torne svima stavlja do znanja da životna prava Italije mo- raju biti priznata i njeni interesi dove¬ deni do potpunog izražaj a. To prema novinskoj tvrdnji Moskva dobro shvati- la pa je zato cilj koji treba da se posti- gr- u talij ansko-ruskim pregovorima vo- djenim prethodno posredovanjem Nie- mačke, a zatim direktno upravo u torne, kaž- Tomajuoli, da sovjetska Rusija ne intervenira u istočnom bazenu Sredo- zemnog mora, kad Italija bude zauzeta r n drugoj strani. U vezi s interesima Sovjetske unije na Balkanu Tomajuoli u jednom drugom svom dopisu kaže: »Talijansko-sovjetski odnosi jako su na srcu sovjetske diplomacije, koja bi, poznavajuči narav talijansko-balkanskih odnosa i delikatnost terena na kojem se sada obavezuje, želila da definira svoje cil.ieve najprije s Rimom, a zatim s pre¬ stolnicama na Balkanu«. TALIJANSKE REVINDIKACIJE PREMA FRANCUSKOJ Milanska »Scuola di Mistica Fasci- sta« završila je svoju aktivnost, za go- dinu XVIII ceremonijom u slavu sa- baudske dinastije. Listovi pišu o torne, pa ističu, da se još uvijek očekuje, da kolijevka te dinastije Savoja, s još ne¬ kim drugim talijanskim krajevima, bu je legionar Massimo Escard, rodom iz Savoje, koja je u francuskim granica- ma. Prema torne može se zaključiti da u programu talijanskih revindikacija prema Francuskoj ulazi pored Nice Korzike još i pokrajina Savoja, uz Tu- de vračena u krilo domovine. Govorio i nis i Džibuti u Francuskoj. D* ANNUNZIO OPET NA RIJECI Kao i u ostalim talijanskim grado- vima i na Rijeci su zidovi oblijepljeni letacima, u kojima je riječ o talijan¬ skim aspiracijama. Sada je izlijepljen letak, koji se i inače dijeli gradjanstvu s citatima Gabriela D’Annunzia, koji kaže, da je dovoljno dvije stotine zrač¬ nih torpeda, da se čitava britanska flo¬ ta na Sredozemnom moru onemoguči. Osim toga u tom D’ Annunzijevom čita- tu rečeno je da je Malta ne otok, nego infekcija, koju treba liječiti, tako da se potopi na dno morsko, pa da od nje ne ostane ni traga. Mislil sem, da se bodo podobni poiz¬ kusi opustili, ko sem tudi gospodu drju. Aranickiju na njegovo častno in pri¬ jazno vabilo z zahvalo a odločno izja¬ vil, da imam druge naloge, ki me ča¬ kajo, in da se ne smatram za sposob¬ nega za to, da torej nikakor nisem vo¬ ljan iti v Ameriko, ki zahteva mlajših sil. Nekaj časa sem imel mir. Zatišje pred nevihto. Brez moje vednosti je med tem gospod Jože obdeloval takratnega predsednika Rafaelove družbe, g. Kazimirja Zakraj¬ ška, da se je ta nekega dne pripeljal k meni v Radomlje. Njegov prvi uspeh je bil, da sem se z njim spustil v poga¬ janja. Danes sem še bolj nego takrat mne¬ nja, da nisem bil ustvarjen za Ameriko. A vztrajnost gospoda Kastelica je bila večja od mojega odpora. Ko sem bil že napol pripravljen na umik, se je vrnil s potovanja po >e- verni Ameriki naš gospod škof, dr. Gre¬ gorij Rožman. Vprašal sem tega svoje¬ ga cerkvenega predstojnika, kaj meni o načrtih, da bi jaz šel v Južno Ameriko. »Komaj sem stopil v Jesenicah na domača tla, sem že izvedel, da pojdete v Južno Ameriko«. To je bilo zopet maslo gospoda xr ocLplipcj »Ali želite tedaj, da pojdem?« »Pustim Vam popolno svobodo, da se odločite. Po vsem pa, kar sem videl v Severni Ameriki, Vam rečem: Nimamo doma preveč duhovnikov. Vendar bi tudi petnajstim dovolil odhod, zakaj tu vsee¬ no ne bo treba nikomur umreti brez svetih zakramentov. Tam pa je dru¬ gačna potreba«. “ je bil zame odločilen, Ta razgovor je bu zame Privolil sem tedaj, da se zadeva predlo¬ ži izseljeniški oblasti. V času pričakova- - - , , . .. . nja na odločitev iz Beograda je gospod tako zapuščenih otrok v tujini Kastelic s predavanji, članki po čašo- piših in razgovori prav marljivo skrbel, da bi slovenska in širša javnost bila ob¬ veščena o naših južnoameriških koloni¬ jah in da bi se čimbolj zbudilo zani¬ manje za naše izseljence v inozemstvu. Napravili smo za slovo od naše lepe zemlje tudi nekaj lepih izletov. Naj¬ lepši izmed vseh je bila tura na Triglav. Tovariš študentovskih let Lojze Filipič mi je sporočil, da hoče prazno¬ vati petindvajsetletnico mašništva na Kredarici. Isto leto naju je v. Gorici po¬ svetil pokojni nadškof Sedej Pojdem pa še jaz. Na moje vabilo se je gospod Kastelic z naj večjim veseljem odzval. Na tej poti sem imel priložnost opa¬ zovati njegove odlične sposobnosti pla¬ ninca, izredno varno in vztrajno hojo. Takrat je bilo kljub visokemu nolet.lu izredno veliko snega še globoko do tri¬ glavskih jezer, koder smo se vračali. Kdo bi takrat slutil na zasneženem vrhu Triglava ali pri hoji skozi naš krasni narodni planinski park ob jeze¬ rih, da so se ob tem našem gorskem raju poslednjikrat pasle oči veselega, nad vse dobro razpoloženega planinca Jožeta Kastelica in da ga čaka redka smrt veleplaninca na vrhu enega najvišjih velikanov zemlje. Med našim čakanjem se je od nas poslovil gospod Janez Hladnik, ki mu je s posebno toploto priporočil »Duhovno življenje««. Ko iz Beograda le ni hotelo biti odgovora, škoda se_ nama je zdelo časa, ko sva bila že odločena na pot, sva šla skupaj pogledat tja doli in sva tudi slednjič vse osebno uredila. Tako je gospod Jože Kastelic s svojo vztrajnostjo premaeal moj odpor in razne druge ne majhne ovire. Ali je bilo dobro ali ne, naj sodilo Bog in ljudje, ki bi jih to zanimalo. On je prav gotovo želel le dobro iz čiste plemenite lju¬ bezni do našega naroda in njegovih ČLANEK TRŽAŠKEGA » PICCOLA« Pod tem naslovom 'je prinesel pretekli teden tržaški » Piccolo« članek na prvi sira ni, kjer prinaša razne misli , ki so naperje¬ ne proti zapadnim velesilam. V tem članku se je obrnil proti razdiralcem in nergačem v lastnih vrstah. Kakor za » peto ko lono«, tako je dal pisec tudi podobno ime tem nezadovoljnežem in jih nazval za » še- slo kolono«, katere ime ne bi bilo kar tako brez pomena z oziroma na delovanje orne njene vpete kolone«. Članek prinašamo brez komentarja. »Piccolo« pravi: »Kaj? Še ena kolona? Da, še ena. To ni sad naše domišlije. Ona obstoja. Še pred nekaj tedni je bila precej velika. Sedaj pa so se njene vrste razredčile. To ni nikakva kolona junakov. Dogodki so jo prestrašili. Toda vedno je na, nogah, pripravljena izko¬ ristiti najmanjšo priliko, da bi okrepila svo¬ jo pogubonosno aktivnost. Njeno orožje je jezik, njena, municija, pa strup. Svoje re¬ zervoarje ima v famoznih kotičkih, v kate¬ re bo moral ob priliki priti uničevalen pla¬ men naše vojne Stvarnosti. Za člane te » šeste kolone«, vse kar se dogodi ... se ne dogodi. Nemci so se izkr¬ cali v Norveškem? Fantazije nemške pro¬ pagande. Odpor braniteljev v Narviku? Šol¬ ske otroške pravljice. Zlom Nizezemske? Legenda. Nizozemci so prvi vojaki v Evro¬ pi. Zlom obrambnih linij v Belgiji? Laž. Trdnjave se upirajo in se bodo upirale. Nemci bodo prijeti za hrbtom. Sedan, Arras, Saint Quentin, Boulogne, Calais, vse je še v francoskih rokah, oziroma vse so Fran cozi iztrgali od Nemcev, ki so jih pogrešno zavzeli. Protiofenziva zaveznikov je se je začela. Weygand ima že zmago v rokah. To je t ’ samo vprašanje nekaj dni. In vpad v Anglijo? Napoleon ni uspel. Ne bo uspel niti Hitler Američani so se ie ukrcali in bodo prišli na pomoč nepremag¬ ljivim zapadnim demokracijam. Ves islam¬ ski svet je na nogah. Rusija bo izdala Nem¬ čijo. Katoliški svet je solidaren z Francijo in Anglijo. Papež in canterburrijski škof si telefonirata vsak dan. Če jim rečeš, da so telefonske komunikacije med Anglijo in Evropo pretrgane, ti poreko, da imajo cer¬ kve svoje podzemne žice, svoje tajne radij¬ ske postaje itd. »Šesta kolona« deluje, kakor vidimo, v svetu besedičenja in razdiralstva. Tisti, ki zanikajo resnico z veseljem da, jo negirajo, ti so sumljivi. Sovražnikovi sa vezniki so in kot s takimi je treba posto¬ pati. Fašistična Italija je na preokretu. Mno¬ ge stvari in še preveč, ki jih je do včeraj še prenašala, jih jutri ne bo več. Opozorilo ve¬ lja predvsem »nezavednim« članom »šeste kolone«, tistim, ki se boje, da bi bili sma- trani za neumne, če ne bi vsakega jutra, ko stopijo iz hiše, razvozljali svoje jezike skeptičnimi mislimi. Skepticizem ima svojo stražo pred pokopališči. Grobarji-prosto- voljci so opozorjeni«. GRADNJA ŽELJEZNICA U ALBANIJI »Osservatore Romano« donio je pro- šlih dana oveču bilješku o željezničkom proJblemu u Albaniji ističuči da željez- nički problem, koji je od tolike važno¬ sti za Albaniju, ima dvostruku funkcij u: omogučiti prema moru ekonomski prevoz željezne rudače iz gorskih krajeva zapadno od Ohrid- skoga jezera i povezati Drač s unutrašnjosti bal- kanskoga poluotoka. U vezi s prvom zadačom započela je iz¬ vedba programa, čije če ostvarenje omo¬ gučiti več u najskorije vrijeme inten¬ zivno iskorištavanje rudnih nalazišta. Željeznica če imati normalni kolo- sjek, te če se osposobiti za veliki promet. Polazit če iz Drača jednim dijelom uz obalu, a zatim če preko Kavaje, Rogo- zina, Pegina i Elbasana prolaziti poljo- djelskim krajem, čijem bi procvatu ima- la doprinijeti. Željeznica če biti duga- čka 81 kilometar, a troškovi gradnje predvidjeni su na 200 milijuna lira. U vezi s drugom zadačom albanskoga željezničkoga sistema, naime poveziva- nja Albanije s balkanskim zaledjem, započelo je proučavanje osnove za grad- nju pruge, koja bi išla iz Drača preko Tirane sve do Korče i dalje do grčke granice. Duljina ove pruge iznosila bi oko 200 kilometara, a bila bi osposobljena za brzi i teški promet. David Doktorič CITATI IZ MAZZINIA Talij anska štampa obilato donosi ci¬ tate iz spisa Mazzinija, Cavoura i dru¬ gih iz prošlosti, u kojima se govori ^ro- tiv Engleske, Francuske a ca Njemacku. Ti citati izlaze u listovima uokvireni, kao naročito aktuelni dokumenti. Ca¬ vour je, kako je poznato, glasoviti tali- janski državnik iz polovice prošloga sto- ljeda, a Mazzini učitelj nacionalizma i borac za prava čovjeka i suradnje me- dju narodima. PUŠKE ZA MALE BALILLE Sveti Lovreč Pazenatički — U znak priznanja za uspješno d.jeio- vanje mjesnog odbora GIL federalno je zapovjedništvo poslalo malim balilama iz Svetog Lovreča 12 pušaka za balile. Dolazak oružja bio je u Svetom Lovre- ču naročito svečano proslavljen. STRANA 4 . »ISTRA- BROJ 23. IVAN FIAMIN PRIGODOM 50-GODIŠNJICE SMRTI JSTARSKOG PISCA I RODOLJUBA Upala mi u oči u mojoj biblioteci xnjiž;ca Ivana Fiamina, koja me sjetila aa njega kao pisca, rodoljuba i uvaže- uog svečenika, a osobito kao istaknutog Hrvata u ono doba u našoj dragoj Li- 'urniji. Rodio se u Opatiji godine 1833, a amro na Rijeci 25. aprila 1890. Otac mu ,e bio mornar, koji se preselio s porodi- com na Rijeku, gdje je njegov sin Ivan poffadjao i svršio pučku školu i gimna¬ zij u. Bio je odličan djak. Sjemenište je svršio u Senju. Zbog njegovih odlika i sposobnosti senjski biskup poslao ga je u Beč na bogoslovski fakultet. Zbog bu- ne u Beču godine 1848 vratio se u Senj. Tu je Fiamin bio vrlo zaposlen kao vje- roučitelj na gimnaziji i drugim školama i kao nadstojnik duhoVnoj mladeži, ko- ju je podučavao staroslavenski jezik. U Senju je stekao veliku popularnost, pak je bio odabran članom gradskog pogla¬ varstva te zastupnikom Riječkog kapto- la na hrvatskom saboru u Zagrebu. Ka- snije je premješten na Rijeku i imeno¬ van kanonikom. Tu se nalazio sada ne- daleko svog rodnog kraja. Na Rijeci se istakao kao izraziti ro¬ doljub i Hrvat ne samo u politici, nego i u crkvi. On je ostao vjeran svome rod- VIJESTI IZ DOMOVINE GOSTOVANJE MARIBORSKOG DJECJEG KAZALISTA U subotu 1. lipnja posli j e podne i u nedjelju 2. lipnja' prije podne nastupili su u Malom kazalištu u Zagrebu članovi slovenskog dječjeg kazališta iz Maribora, u stvari podmladak agilnog emigrant- skog društva JADRAN-NANOS, koji vodi pročelnica ženske sekcije društva gdja Ninca Pinter. Ideja o gostovanju malih mariborskih glumača u Zagrebu pala je prigodom nedavnog posjeta zagrebačkih hrvatskih književnika u Mariboru, kojom je prili- kom bila naročito podvučena potreba što jačeg kulturnog zbliženja i bratske suradnje izmedju slovenskoga i hrvat- skoga naroda. Razumijevajuči bolje no itko potrebu takve suradnje primorski su je emigranti u Mariboru s posebnim neukočeno i ležerno, posve logičnim razvojem radnje. Isticati pojedine igra¬ če kod ovakvih dječjih igara, gdje je svaki dao iz sebe sve najbolje, pa ma- kar i u najsitnijoj sporednoj^ ulozi kažu da nije ni zgodno ni pedagoški, no pri¬ kaz ne bi bio potpun. kad se ne bi istak- nulo vanredni glumački talent male Anice i dvorske lude. Na svakom koraku osječala se spretna ruka redatelja, koji zaista zaslužuje sva¬ ku hvalu, jer trud, koji je ulozio mora da je bio uistinu golem. Najcesca je pojava kod dječjih priredbi, da- djeca i nesvijesno ispadnu kao žive lutke in u najboljem slučaju neka dresirana biča, čemu je redovito uzrok površna i ne- valjala ruka režiseroVa. Toga ovdje nije oduševljenjem prihvatili. I kao prvi. bilo. Vidi se da je stvar radjena s mno daljnji korak na tom putu zbliženja po- strpljivosti i ljubavi a izvanredna slali su u Zagreb svoje naj mladje. Sretna je to zamisao. Djeca su vazda i svagdje primana sa simpatijama i srdačnošču. A ako je uz to ono što do- nesu zaista vrijedno i na višini, onda su uspjeh i važnost takove misije dvo- struki. Mali glumci bili su na višini! Izveli su igrokaz s pjevanjem i ple- nome kraju i Liburniji. Službu Bo-, som »U kraljevstvu patuljaka« od Josi- žju vršio je samo na hrvatskom jeziku J pa Ribičiča. Naš narodni jezik i staroslavenština se održala najdulje u Liburniji, Hrv. Pri¬ morju, pa negdje i u Istri do nedavnih dana. Sva je bila mogučnost, da Fiamin bu- de imenovan senjskim biskupom zbog njegovih vrlina, znanja i karaktera,. ali zbog njegovog istaknutog nacionalizma bilo je to spriječeno. Ali Fiamin se dao na posao i rad oko prosvjete našeg na¬ roda, pak se latio pera da knjigom ople- meni i podigne svoj narod. Napisao je i izda o više knjiga. Pri ruci mi je njegova i Prirodno i neusiljeno kretali su se na pozornici, sigurni i bez treme. Svaka kretnja, svaka gesta, bila je tako naravna, da je bio pravi užitak gledati te male žive figurice kako se snalaze na pozornici. Posebno treba is- taknuti skupnu igru, koja se je odvijala igra malih glumača najbolja je zado- voljština režiseru za uloženu muku. Mali su glumci materij al s kojim se dade još mnogo lij epa i dobra stvoriti. A kako su to najmladji čuvari naše sjeverne granice, kako je to posebno podvučeno, nadamo se da čemo ih na pozornici imati prilike vidjeti u naj- skorije vrijeme u kakvom igrokazu, koji če u mladih gledalaca zapaliti plamen zanosnog i požrtvovnog rodoljublja. Mali su Mariborčani primljeni u Za¬ grebu nadasve srdačno i vjerujemo da če im dani proboravljeni u Zagrebu ostati u najljepšoj uspomeni. A vri- jednoj ženskoj sekciji našeg emigrant- skog društva »Jadran-Nanos«, koja je to uspjela stvoriti može se uistinu česti¬ tati. DJELOVANJE TALIJANSKOG INSTITUTA U ZAGREBU , .... t, Suradniku jednoga zagrebačkoga knjižica »Radnja — covjeku duznost : dnevnika dao je ravnatelj talijanskoga blagodat«, koju je izdalo Društvo Sv. Je- instituta u Zagrebu informacije o dje- ronima godme 1870, bas kada je Mate latnosti instituta. Ravnatelj, dr. Paolo Bastijan poceo izdavati u Trstu »Nasu Mix, rekao je, da je zadovoljan s uspje- Slogu«. Bastijan je tako nacionalno ra- j hom u prva tri mjeseca rada. Držane su dio za Istru u Trstu, a Fiamm na Rijeci, tri vrsti tečajeva, koje je polazilo oko ali više u uzgojnom i gospodarskom sm slu. , 900 učenika. To pokazuje, rekao je dr. i Mix, da u Zagrebu vlada veliko zani- Svakoga če začuditi ova knjižica, ko- manje za učenje talijanskoga jezika. Uz joj je sadržaj napredan rad i štednja, jezične težajeve i tečajeve, kojima je bio čime hoče Fiamin da podigne naš zao- j cilj upoznavanje talijanske kulture, stali narod. U predgovoru čita se, da se' održan je niz predavanja, na kojima su sav ljudski napredak nalazi u radu. U j predavali osim talij anskih intelektuala- radu je naša moč, umiječe i vještina, ve-; ca jpš i neki domači kulturni radnici li Fiamin; u radu se nalazi dobrota, po-. Nekoliko najmarljivijih studenata tali- štenje, sreča i bolj itak. Dalje veli on-; j-- n • janskoga instituta u Zagrebu polazi — kako dalje čitamo — na ferijalne študije u Italiju. U novoj sezoni, koja počinje u jesen, institut namjerava, po riječima njegova ravnatelja, provesti još inten- zivniju i smišljeniju djelatnost. PRIREDBA ZAGREBAČKIH ŠEGRTA U nedjelju 2. o. mj. poslije podne na¬ stupili su u Radničkoj komori zagrebački šegrti. Uz glazbeni program izveli su po¬ sebno za tu svrhu napisan igrokaz iz šegrtskog života »šegrti« od Ern. Rade- tiča. Bilo je prisutno oko 3000 zagreba¬ čkih šegrta sa svojim majstorima. šegrti, koji su igrali sami sebe, postigli su silan uspjeh. S ’2L‘&S£ KoS’Sfi $t j -OZOK« fK|TSJTONIKa AIBJlNSItE da se jedino ustrajnim radom i trudom vlade grofu CIANU svakoga pojedinca domovina podignuti ' Albanski ministar pretsjednik Verlaci može. * uputio je — kako su javili talijanski li- Interesantne su misli i riječi kojima stov » — grofu Cianu po njegovom po- Fiamin završava svoju knjižicu: Treba vratku iz Albanije u Rim brzojav, u ko- nam da još mnogo naučimo, da se ugle- jemu zahvaljuje talijanskom ministru damo u druge narode. Čovjeku neuku ili - vanjskih poslova na njegovom posjetu neradinu sudjeno je siromaštvo, tako i" kao i za sve ono, što je učinio za Alba- heuku i neradinu narodu tud j inči mu se' ni ju. Svoj je brzojav zaključio riječima; nameču i na vrat sjedaju, te se koriste' »Isporučite Duceu, da je albanski narod onom blagodati koju on zanemaruje na spreman da se pod njegovim vodstvom svojoj zemlji. Radimo dakle za se, za' uzdigne za veču slavu kralja i čara i svoj rod i bližnje i za domovinu. — Tu imperija liktorskoga svežnja«, se ispoljuje Fiaminov patriotizam i na- ; NARODNOSTI V SOVJETSKI RUSIJI Po zadnjem štetju ima Sovjetska Ru¬ sija 182 milijonov prebivalcev. Na nje¬ nem teritoriju se nahaja 49 narodov. Absolutno večino tvori ruski narod, ki ima 99 milijonov duš ali 58,41 odstot¬ kov celokupnega prebivalstva. Ukrajin¬ cev je 28 milijonov ali 16,56 odstotkov, Belorusov je 5,2 milijona (3,11 odstotka), Tatarov 4,3 milijona (2,54 odstotka) Uzbekov, 4,8 milijonov (2,86 odstotka), Židova 3 milijone (1,78 odst.), Nemcev 1,4 milijona (0,84 odst.) itd. ZAPLJENA ZBIRKE »ISTRIJANSKA ZEMLJA* »Istarski Glas« donosi .ovu obavijest: *Odlukom dri tuiioštva u Zagrebu za- plijenjena je zbirka čakavskih pjesama »lstrijanska zemlja « Ivana Boštjančiča. i Zvane Črnje s predgovorom Mute Balote«. Zbirku »lstrijanska zemlja « izdala )'■ lstarska naklada u Zagrebu. IZ AMERIKE Naša povjerenica za Ameriku g Mary Vidošič poslala mm .te putem čeka 1 dolar za polugodišnju pretplntu za g. EmiI Bla- ževiča, Metropolitan Studios. 1425 Broad- way, New York City — Gornjim iznosom podmirenn je pretplala do konca god 1939 Hvala! NAŠI POKOJNICI + MARKO MIKOLAVČIČ U petak 31. svibnja u jutro lspustio je svoju plemenitu aušu u staroj Vasi kod Vidma (Krško/ naš Istranin Marko Mikolavčič u svojoj 56 godim. Rodom je bio iz Nugle kod Roča. On je sa svcjom obitelji i bračom Jožetom, Ivanetom i Juretom odmah iza prevrata odabrao Staru Vas za svoje novo obitavaliste. Sa svojom bračom kupio je ovdje lijepo ima- nje, koje su oni izmedju seoe r%zdijelili i uzorno dalje vode prikupivši svojom marljivošču i radinošču još nekol.ko ne- kretnina. Poko]m Marko bio je uzcran gospodar, dobar suprug i bnzljiv otac. Cijela bliža i daleka okolica poznavala ga je i štovala, kao što štuju i njegovu braču. Bio je član raznih društava. na¬ rodnjak od pete do glave. Naj bolj i do¬ kaz zato bio je njegov zadnji lspračaj do hladnoga groba u nedjelju poslije podne. Ogromna povorka sa mnogo vi- jenaca i cviječa ispratila je naše- do- brog Marka iz Stare Vasi u župnu crkvu u Videmu a odavle na malo lijepo gro¬ blje. Pjevački zbor, kojeg je bio on član, pjevao je izpred kuče žalosti, u crkvi i na groblju Kapelan iz Vidma držao j p u crkvi lijepi i dirljiv govor. Mnoge su suze orosile lica prisutnih.... Sva zvona u Staroj Vasi i Vidmu tužno su zvonila i po zadnji put pozdravljala našeg Marka. Prolazeči kroz Staru Vas i Videm za vrijeme povorke sve su gostio- ne bile zatvorene u znak žalosti. Ostavlja ucviljenu družicu života tužnu Franciku, ožaloščene kčerke Ma¬ riju i Slavku i sinove Zvaneta, Joška i Mirka. Dragi Marko, neka ti draga slo¬ venska zemljica bude lahka, a ucvilje- noj suprugi Franciki i tužnoj djeci naše iskreno saučešče i jakost u velikoj tuzi! I. V. predni duh. Fiamin je izdao 10 knjižica večinom dine je izdao u prevodu djelo Mantegaz- uzgojnog sadržaja. Pored rečene knji-. ze »Dobro i zlo, knjiga za svakoga«, te žice izdao je godine 1868 kao prevod izinabožnu knjigu Nikole Tommasea »Krš- talijanskoga »Mladič upučen na dobro- j čanske molitve«. »Matica Hrvatska« iz- tu, nauk i rad«. Iste godine takodjer je! dala mu je godine 1879 u prevodu iz izdao u prevodu iz talijanskoga i »Po- 1 francuskoga »Zgode Telemaka«. Godine štenjak iliti pravice i dužnosti«. Godine 1870 izdao je »Dva govora oca Bourda- lona« (prevod iz francuskoga). Iste go- 1880 i 1881 izašle su još dvije njegove knjige kao prevodi iz njemačkoga »Ksan- tipa« i »Katilinina urota«. Poput svojih zemljaka, Eugena Ku- mičiča, Viktora Čara, Katalinič-Jeretova i dr., radio je i Ivan Fiamin perom za svoj narod pa smo zato smatrali dužno- šču da se pola vijeka nakon njegove smrti sjetimo s priznanjem i osječajem zahvalnosti ovog našeg istarsko-liburnij- skog pisca i narodnog radnika iz prošlo- ga stolječa. — V. š. IVO JARDAS: ZIBEL Z MOTOVUNSKEGA LUGA (Svršetak.) — Nečeš ti lipa krv moja, govoril je barba Tone, ko če Bog poč va školu tamo kadi deju — lezi — i — dimi. Ti češ poč školu tu poli naše hiže. Samo Bog sriču i zdravlje. — Kako se zove mali? — pital san. — Ha, rodil se je na Obradenje Svetega Pavla. Uni, dan kada se škrapi grunat z blagoslovljenum vodun, da zemlja dobro rodi i da intradu i grozje ne potuče graši ca. Kad je baš na ta dan rojen, krstili smo ga Paval Zovemo ga Pave i Pavič. Mali Pave j’ kreljutal z ručicami ka da če ulovit na urehe pere, ko j’ stresala ba vica, ale vetrič ki j’ počel z mora puhljat zapolnen okol južinske dobi. Mali Pavič bil je se mirneji i mirneji najzad je zaspal. Ma bil je kod jedan an- jelič. Za sna se j’ počel smeškat. Barba To¬ ne j’ rekal; — E, sanje lipa krv moja! Sa¬ nje da je va našoj slovinskoj ali hrvackoj škole. E, gledajte kako se smije. On sanje, sanje. Črni Zvane i barba Tone su zakantali: Zaspal Pave Pod orihon v hlide. Barba Tone j’ kantal po debelo a črni Zvane po tanko. A kantali su Bože moj, ozvanjalo j’ zdo- lu se do Motovunskega Luga. Prišli su i susedi pak ni kantu ni vese- j lju ni bilo kraja ni konca. I SMRT VRIJEDNOG SVEČENIKA U svom rodnom mjestu, u »levit- skom gradu« Vrhnika ia otoku Krku, umro je u 68 godini života pon Ivan Or- šič. Kao'svečenik služio je u Malom Lo¬ šinju, gdje se pred četrdesetak godina istlcao u narodnim borbama, a najviše vremna službovao na otoku Rabu, dok se ,-ije med malo mieseci reselio u Vrbnik, gdje ga je dosta nenadano za¬ tekla smrt. Za njim uz rodbinu Žale mnogi znanci i prijatelji, jer ie bio čo- vjek na svom mjestu. NATJEČAJ ZA PUČKU POPJEVKU Pula — želeči propagirati pučku popjevku raspisala je redakcija lista Giomale d Italia natječaj za najbolju pučku popjevku. Tri su kategorije nat- ječaja; pučka popjevka s rodoljubnim karakterom. popjevka s karakterom pučko-tradicionalnim i popjevka uz ples Nagrade iznose 30.000 lira. Kad se j’ mali Pave zbudil žela ga j’ nona, tete Foška na rnka. Ja san se malo bolje nadazrel na zibel, tot san na njoj zagljedal zrezane nekakove figurice. Zibel je bila od hrastovini. Po njoj su bili okole zrezani ko da bi spleteni ženski vlasi ale kosice. Spodobno j’ bilo staroj hr- vatskoj ornamentike. Na jenen čele zibeli, zvani, bil je, zre¬ zan trabakul z otprtemi jadri. Na saku stran trabakula grozdič. Z nutarnje strani nad zglavljen, glava i kreljuti od anjeliča Na drugen čele bila j’ zvezana kastav- ska Sveta Jelena i pod njun leto 1659. Čudil san se toj lepoj staroj zibele. Barba Tone mi j’ rekal: — Ta zibel je storena za oca od mojga prek dida. Storil ju je kako su stari pripovidali meštar ki je bil nutri s Kastva grada. Trabakul i grozje zrezal je zato, aš je naša fameja voževala va Trst i Beneci: vino, grozje, a i vunu i ule. — Va. Kostanjice san videl takove figuri na jenoj skrinje. I tamo su mi rekli da j’ škri- nju delal Kastavac. Kastavci da nisu po Istroj za plaču zi- mali samo soldi, lego največ vunu i ule. Va Kastve bilo j’ nekada, sak sorti arti- žani, pak i rezbari Zato bt rec. po kastav- skoj Švetoj Jelene, ka j’ bila zrezana, na škrinje i na zibele da j’ to delal i rezal neki Kastavac. — Kastavci su delali se stvari od driva ča kmet pri hiži rabi — rekal je barba Tone. Motovunskega Luga. Lipa je, zato se tuli-, Je kadi po svitu tako lep kraj. Blagosl ko lit čuva pri naši hiži. I H en kraj: Vinogradi, uliki. n ivi. Tono Si smo se mi tu rodili va zibelah, ke su storene od trdega hrastovega driva. Trd je motovunski hrast Trde su i zl beli ke su s te hrastovini storene. Trdi su i ljudi ki su se s teh zibel zdignuli. Vero je z tih hrasti bila zibel i onega — Velega Jožeta — za kega ste nan diško- rili, rekal je barba Tone. Trde su te zibeli za vaik su! Ma su za vaik i ljudi ki su se va njih zibali, ki tute živu. Gledajte, rekal je, sa zemlja, do Moto- vunskeh zidi je naša. Oni prvi bokun je moj. Tamo dalje Mateta Jugovca, Jureta Rovine. Pod Grožnjan, Matije Duhca, Zva- na Kraljeviča. Blizu Krasice su Zlatiči, na Volpije tamo napred od Buj su Nežiči Na Kapitanije Ribariči. Naš svit su zemliu ima i dela. * Treba nan je školu, a puli škole za- drugu, da nas ne truju z onih zidin ni pavuki ni skorupije. Ma samo još deset lit* — govoril je barba Tone. Najzad se j’ pomalo prišmuljal sunac zahod Mirna se j’ črljenela i more tamo pul Novi Grada. Motovunski Lug počel se j modret kako da j’ pun vijolic. — Lipo nan je tute, rekal je Črni Zva¬ ne, ma triba je poč doma. Lepo smo se šemi oprostili, ko da bi zavavek. Parona Foška j’ plakala. valfdoMhT 5 ” eki SUS6d ŠH SU 9 naml Na jrhe smo stali. Gledali smo - Zibel je od hrastovega driva tn z < kraji. Barba Tone j’ rekah — Mai^atro? Odgovorni urednik- ERNEST RADETlC. Kraiiška ul. 12. — Vlasnik i izdavač: Savez jugosl. emivrantskib m I i- »Istra« izlazi svakog tjedna u četvrtak —Broj čekovnog računa 36.789.. — Pretplata za ciielu p-odin«