COQQGaW1 AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNINw DAILY NEWSPAPER AMERICAN HOME LETO XLVIII—VOL. XLHII CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, JUNE 21, 1945 Tooovi na Okinawi so zdai utihnili pro je, ce veste °boje s sabljami med "timi višješolci so naciji Podpirali. Rekli so, da •rima preko obraza vsaj >razde, ki mu jo je izorala l> ta sploh ni pravi Ne-S to srednjeveško vitež-so se mladi Nemci prišli za arogantne vojsko-brez srca. Leta 1933 je r Prepovedal tujcem gle-'ake dvoboje med nem-"'adino, češ, da tujci ne ' Prav ceniti te vitežke ^ tradicije. ■ države so imele do le-^ postavo, glasom kate-Postal predsednik Zed. ako je umrl predsednik ^Predsednik, predsednik j; ki je takoj odredil no-za novega predsed-l|) podpredsednika. Od naprej je pa v vezava, da postane predjed. držav, ako umrje m za njim še pod-"^ik, ki ga je nasledil, '^ed članov predsedni-4 kabineta, začenši z dr-l tajnikom, zatem za-:sk«m tajnikom itd. To-s° se kaj zgodi sedanje-!edsednik Zed. držav, predsednik državni ako se njemu kaj zgo-!s t a n e predsednik za-K^i tajnik in tako na-P*&ko bi lahko postal Nk človek, ki ni bil votla r o d a. Kongres se Očrtom, da bo to po-^drugačil. Berchtesgaden. — Erich tva. Kempke, bivši Hitlerjev šofer, Trupla obeh so potem odnesii tudi pravi, da sta izvršila Hitler zunaj na vrt, polili z gazolinom in njegova priležnica, Eva in zažgali. Pri tem je bil navzoč Braun, katero je poročil tik pred propagandni minister Goebbels, smrtjo, samomor. Hitler da se ki je pozneje tudi izvršil samo- je ustrelil skozi sence ob 2:30 mor, ko je najprej postrelil vso popoldne na 30. aprila in sicer svojo družino. Pri sežiganju je pod državno kanclerijo v Ber- bil navzoč tudi Martin Bormann, linu. Eva Braun se je pa ustre- eden izmed nazijskih voditeljev, lila par sekund zatem. šofer dalje pripoveduje, da je Kot pripoveduje šofer, sta nesel truplo Hitlerjeve žene sam Hitler in Eva sedela skupaj na na grmado, divanu v razkošnem skrivališču. Goebbels se je istotam ustrelil Dočim se je Hitler ustrelil v (1. maja. Tudi njegovo truplo in sence, si je Eva pognala kroglo trupla njegove družine so voja- v srce. Oba sta bila takoj mr- ki polili z gazolinom in zažgali. , 2a molzno krav bodo '"'-delovali za trg v dve'h % Manjši bo stal ok-!°>P00 in pomolze lahko naenkrat v 12 minula 800 krav je lahko |.f''ia torej v šestih urah r Pri tem je treba samo Stroj večje mere lf! Pa še enkrat hitreje. sleparijo so izvabi naciji nad narodom ! 1938 do 1941. Napla-5 kakih 300,000 delav-1 so' plačevali po $2 na nakup avtomobila, ki naj prodajal do $396. Pa ves ta denar porazno. Nemški delavci način izgubili do J'0OO. * * * j'1 lahko presodijo glo-z novimi očali po-* izdelka. Ako je vohlja globoka, se jim j 8kozi ta očala bela, v o® čevljev rumena, pri Jh črno zelena in pri in več črna. * * * tu, torij ameriške arma-^mil nov motor, ki je lahak. Motor za 3 i, ,sile tehta namreč ko-funte, dočim tehtajo taki motorji do 100 * * ♦ j8 letih obstanka Zed. 16 vlada potrošila $188 $100, ki jih je pre-|avkih od naroda. Zdaj 111 gre vaš denar. ik Važna seja 0 Mart'ha Washing-SDZ bo imelo svojo ? etek zvečer ob 7:45 v staro poslopje SND lair Ave. •i M, GUAM, 21. junija. — Deseta ameriška armada pobija zdaj I I ostanke japonske garnizije na Okinawi, dočim so ameriške topovske baterije prenehale s streljanjem, da ne zadenejo lastnih čet. Admiral Nimitz poroča, da Amerikanci pobijejo na otoku I povprečno 2,590 Japoncev na dan. V nedeljo, pondeljek in torek [ so jih pobili 6,884 in 885 zajeli. Toliko japonskih žrtev na dan I še ni bilo v nobenem boju na Pacifiku. Na Okinawi je padlo v 80 dneh boja 87,343 Japoncev, a ujeli so jih 2,565. Admiral Nimitz v zadnjem poročilu uradno še ne omenja konec bojev za Okinawo, priznava pa, da to ni zdaj več daleč. t\ Ostanki japonske, garnizije so zdaj nagneteni v tri gnezda, kate-. rih največje meri komaj 1,200 jardov. Eno tako gnezdo ima obkoljeno 6. divizija marinov na skrajni južni točki otoka. Prva divizija marinov in sedma pehotna pal naskakujeta drugo japonsko gnezdo na višini 81. V tem pa polagoma uničuje tretje japonsko gnezdo 96. pehotna divizija na južno vzhodnem koncu otoka. * * * CHUNGKING, Kitajska. — Kitajski glavni stan poroča, da so se približale kitajske čete na tri milje letališču Liučov, kjer je bila včasih velika ameriška letalska baza in katero so Amerikanci prepustili Japoncem pred sedmimi meseci. Radio iz Tokia je pa trdil, da so Japonci obkolili šest kitajskih divizij severno od Hong Konga ter s tem preprečili, da bi mogli Kitajci s svojo armado pomagati Amerikancem, če bi inva. dirali južno kitajsko obrežje. * * * MANILA. — General MacArthur poroča, da je 9. avstralska divizija napredovala na severnem koncu otoka Borneo. Avstralci so se izkrcali zopet na več krajih otoka in prodirajo v notranjost. Razen patrulj ne vidijo sovražnika včasih po več milj. Pridite jutri večer v SND, kjer boste dobili lepo razvedrilo Skupina, ki je v tej okolici zainteresirana v prodajo vojnih bondov za 7. vojno posojilo, vabi na prijetno zabavo jutri večer v SND na St. Clair Ave. Nobene vstopnine ne bo in vsak je pri-___________ jazno vabljen. Pridite že ob sedmih zvečer, da ne zamudi-NgS^-gl te slovite godbe ameriške obrežne straže, ki bo proizvajala najlepše komade od 7 do 8. To bo ^J^f/ prvič, da bo godba obrežne straže nastopila v oJllW** naselbini. Ok osmih ko pa začetek ostalega progra-^giOTTTr^ ma> ki bo nadvse zanimiv. Nastopila bo solistka Tillie Jackshaw ter Marjorie Shermanova skupina modernih plesalk. Zatem bo naš čarovnik John J. Grdina lovil po zraku cekine, spreminjal vino v vodo in obratno, požiral goreče cigarete in kuhal omlete v klobuku. Mr. Grdina zna vedno fino zabavati občinstvo. Zatem bo nastopil slovenski pevski kvartet in nato znani dekliški Baragov zbor. Govoril bo edino Frank McFarlane, ki je načelnik kampanje za 7. vojno posojilo za ta okraj. Še enkrat opozarjamo, da pridete v avditorij SND točno ob sedmih, da boste lahko slišali ves program godbe obrežne straže. Ta godba prav nič ne zaostaja za znano godbo naše mornarice, o kateri gre glas, da je najboljša na svetu. Nov delavski predlog je bil vzložen v senatni zbornici Washington. — Senatorji: Harold Burton iz Ohio, Joseph Ball iz Minnesote in Carl Hatch iz New Mexico, go vložili v senatu nov delavski predlog, ki bi nekaj predrugačil Wagnerjevo delavsko postavo. Predlagatelji pravijo, da bi ta predlog, če bi postal postava, v bodoče preprečil vse spore med delavstvom in industrijo ter preprečil vse stav. ke, ker bi gotov vladni odbor vse spore rešil mirnim potom in v zadovoljstvo obeh strank. Predlog sicer ne prepoveduje stavk, toda govori pa o posredovalnem vladnem stroju, ki bi stavke lahko preprečil. Vsi trije, senatorji izjavljajo, da a0 na tem predlogu študirali 18 mesecev in so ga sestavili skupaj tako, da bo pravičen tako za delavca kot za delodajalca in kar je glavnq, da bo prinesel v ameriško industrijo mir in pro-speriteto. O predlogu se bo vršila v senatu obširna debata. -o- Bilo srečno! V soboto 23. junija se bosta poročila v cerkvi sv. Vida ob enajstih Josephine Veronica Lunder in Pfc. Elmer Janchar. Nevesta je hči Mrs. Frances Lunder iz 9308 Parmalee Ave., ženin je pa sin Mr. in Mrs. Frank Janchar iz 620 E. 94 St. Poročne obrede bo izvršil Rev. Ludwig Virant iz Madison, O., ki je ženinov bratranec. Nevesta je graduirala iz John Hay višje šole, ženin je pa dijak iz John Carroll univerze. Njegov brat je poznani zdravnik dr. Leonard Janchar. Po poroki se bosta podala mlada zakonca na kratko potovanje na vzhod. Vse najboljše želimo mlademu paru v novem stanu. Maša za vojaka V petek ob 8:15 bo darovana v cerkvi sv. Frančiška na Supe- 'l rior in 71. cesta maša za pokoj-1 nega vojaka Pfc. Erank Blatni-■ ka. -o- PRVI POLETNI DAN j Danes ob 2:52 popoldne na-. stopi poletje Sonce je vzhajalo !ob 5:55, k) se pravi moralo bi pa ga radi meglenega ozračja nismo videli. Zahajalo pa bc ob 9:05, torej bomo imeli da-nen 15 ur in 1 minuto sončm i svetlobe ali najdaljši dan v le- "I tu. o( Od danes pa do 3. julija bc e dan enako dolg. Potem bo p* 1.1postajal vedno krajši do 21 e J decembra, ko bomo imeli dnev '■-ne svetlobe samo 9 ur in 2 mi i nuti. i-J Kakšno bo vreme poleti, b a vsak rad vedel. Kdo ve? ;e j -o- Kiimiitn irninp hnndal Moskva. — General Nikolaj 1 Afanazijev, glavni prosekutor za ; 16 Poljakov, ki so na sodbi zara- < di sabotažnih aktivnosti za rus- i ko armado, je izjavil na sodniji, j da ne bo zahteval za Poljake smrtne kazni, ampak samo za- , por. | Rekel je, da smrtna kazen ni potrebna, "ker živimo zdaj v praznovanju zmage in sovjetski narod je zdaj mogočnejši kot je Stavkarji v Akronu ne bodo šli še na delo i ' Akron, ^O. — Na zborovanju so delavci pri Goodyear Tire & Rubber Co. odglasovali, da se ne bodo pokorili ukazu vladnega delavskega odbora, ki jim je ukazal iti nazaj na delo. Nato ; je vladni odbor ukazal unijskim j voditeljem (CIO), da pridejo danes na zaslišanje v Cleveland. Na stavki je do 16,'000 delavcev pri omenjenem podjetju. Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. bil še kdaj." Izjavil je tudi, da j je glavni krivec za vse to polj- t ska vlada v Londonu, ki je sku- k šala ustvariti nasprotstvo proti Sovjetski Uniji. Prosekutor je tudi trdil, da ni Stanislav Mikolaczyk nič vedel o teh činih poljskih domoljubov. Torej bi bil za Ruse sprejemljiv pri poljski vladi v Varšavi. (Moskva je na ta način odstranila vse neljube osebe, ki bi sicer znale priti v poljsko vlado). -o- Republikanci so samo za 6 mesecev za 0PA Washington. — V poslanski zbornici je zdaj boj, če se podalj-' ša OPA še za eno leto ali samo J za 6 mesecev. Postava poteče 30. junija, če ne bo podaljšana.1 Republikanci se borijo, da bi se podaljšalo OPA samo za 6 mesecev. Demokratski poslanci podpirajo administracijo, ki zahteva urad za kontrolo cen (OPA) še | za eno leto. Ruski prosekutor ne zahteva za Poljake smrtne kazni ampak samo zapor Hitlerjev šofer trdi, da sta se Hitler in njegova nevesta ustrelila NOVI GROBOVI Joseph Kmc Včeraj zjutraj je umrl Joseph Krnc, star 60 let, stanujoč na 1171 E. 58. St. Tukaj zapušča soprogo Kato roj. Osbolt in pet otrok: Caroline omož. Vild, Ano omož. Maček, Rose omož. Shoff, Joseph in Pvt. Louis na Francoskem, brata Antona in več drugih sorodnikov. Rojen je bil v vasi Lekanc, fara Trebnje, kjer zapušča več sorodnikov. Tukaj je bival 35 let ter je bil član društva Cle-velandski delavci št. 9 SDZ. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8:15 iz Želetovega pogrebnega zavo- . da v cerkev sv. Vida in na Kal-varijo. Naj počiva v miru, preostalim naše sožalje. ! Joseph Adamič 1 Po dolgi in mučni bolezni je ' umrl na svojem domu, 716 E. ; 157. St. dobro poznani Joseph ' Adamič, star 41 let. Tukaj | zapušča soprogo Mary roj. Krall, hči poznane družine Joseph in Mary Krall, sina Jo-sepha, mater Josephine, sestro Mary omož. Kozlevčar in več drugih sorodnikov. Rojen je bil v Johnstown, Pa. Tukaj je bival 30 let in je bil član društva sv. Jožefa št. 169 ICS K J ter I.W.O. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 8:45 iz Želetovega pogrebnega zavoda na 152 cesti v cerkev Marije Vnebo* vzete ter na Kalvarijo. Naj mu bo lahka rodna zemlja, preostalim naše sožalje. -o- To so vam inženirji! Našo slavno St. Clair cesto popravljajo med 61. in 62. cesto že osem mesecev, to je od razstrelbe pri plinarni 20. oktobra. Saj je kazalo, da bo cesta te dni odprta za promet. I Pol ceste je bilo že popolnoma tlakane, ko so se včeraj spomnili, da so nekaj pozabili in za-,'čeli so zopet razbijati pravkar dovršen tlak. Nekoč smo brali o zdravniku, ki je pozabil 'škarje v telesu bolnika, ko ga t je operiral. Pa ne, da bi bili t . pozabili kak kramp pod cesto - in ga zdaj iščejo? Kaj se ve. . Upamo, da bo St. Clair popravljena prej, ko bo konec vojne na Pacifiku. Ampak stavili pa ne bi. V svoje prostore Mr. in Mrs. Joe Suštaršič, ki ] sta vodila znano gostilno na 1 6702 St. Clair Ave., sta se zdaj preselila v svoje prostore _ na 5379 St. Clair Ave. Pro-e [store sta vse moderno preuredila in se toplo priporočata za obisk gostilne. 0 Pobiranje asesmenta a Tajniki in tajnice, ki pobirajo asesment v Slovenskem do-mu na Holmes Ave., naznanja-[_'jo, da ga bodo ta mesec pobirali v soboto in pondeljek ve-čer, ker pride 24. dan na nedeljo. članstvo je prošeno, da to upošteva in pravočasno plača svoj asesment. DA NE BOSTE ZDAJ j NORELI, KO BO VEČ GAZOLINA I Eno minuto čez polnoč danes i je stopila v veljavo odredba, da je vsak gazolinski kupon A-16 vreden 6 galon gazolina. Kupo- J ni A kart so kupili dozdaj samo J 4 galone gazolina. Tudi oni, ki imajo ribiške čol- ^ ne na motor, bodo dobili za 50 t odstotkov več gazolina. Oni, ki j imajo "B" karte bodo tudi do- \ bili več gazolina, če dokažejo, da ga potrebujejo. j. -o- Tri županske kanidate • imamo v Clevelandu Včeraj je bil zadnji dan, ko ® so morali kandidat je za razne s urade vložiti pri volivnem od- i boru svoje peticije. Tri župan- * ske kandidate imamo i«, 1 bo kandidat na demokratski li-sti župan Thomas Burke, na republikanski Ray C. Miller in neodvisen George B. Harris, z_ republikanec. Za mestno zbornico nimajo ^ nekateri odborniki nobenega 'c tekmeca, tako v 10. kot 28. var- 1 di; v prvi je odbornik Edward 1 L. Pucel, v drugi Michael Lu- < cak. V 23. varcli imamo pa tri kandidate in sicer je sedanji ] odbornik Edward Kovačič, da- , lje sta vložila peticije Anthony Kosan in Louis A. Novak. j V 32/ vardi bomo imeli tudi ] tri kandidate in sicer je sedanji ; odbornik John J. Prince, ter i Anton Vehovec in Luther J. DeSantis. -o----•'. Delavci se vračajo Delavci, ki so stavkali pri < Diamond Alkali Co. v Fair- j port, O., se počasi vračajo na 1 delo, odkar je armada prevze- < la podjetje. Toda vzelo bo še j več dni, predno se bo lahko 1 pričelo z obratom. i Queen Mary je pripeljala 14,526 vojakov včeraj v N« Y. New York, 20. jun. — Tukaj je danes pristal največji par-nik na sveto, Queen Mary. Na krovu je imel p a r n i k 14,526 ameriških vojakov in častnikov, osvobojenih vojakov iz nemškega ujetništva, vojaških bolničark in druge. Na parniku je bil tudi prvi bataljon vojaške policije, ki se je vrnil v Ameriko. Mnogo je bilo vojakov, ki bodo šli po dopustu naprej na Pacifik, mnogo pa takih, ki bodo za vselej slekli vojaško suknjo. Lausche napada zbornico, ker ni »prejela pi ctliuga . za varstvo zemlje Columbus, O. — Poslanska zbornica je glasovala z 58 proti 53 glasovi, da morajo premogovne družbe, ki kopljejo premog ali rudo vrh zemlje, površino zopet posaditi ali obsejati, ne pa pustiti golo. Predlog je prepa-del, ker za sprejem je bilo potreba 69 glasov. Guverner Lausche, ki je toplo priporočal sprejem tega predloga, je rekel, da ne razume, kako je mogla zbornica glasovati proti koristim lastne države. Saj predlog ni bil drugega kot ukaz rudniškim družbam, da nehajo mesariti ohijsko zemljo. -:—o- Plava kri nima pri nas nobene prioritete Clevelandčani so pokazali, da jim plava ali plemiška kri prav nič ne imponira. Ko je bil te dni v Clevelandu angleški vojvoda Windsor, bivši angleški kralj, je imel prav take težave kupiti cigarete kot drug navaden meščan. Razne vesli od ] naših borcev ^ v službi Sirka Sama Edward John Bokar, sin Mr. in Mrs. Bokar iz 6615 Edna 'Ave., je graduiral iz bolniške korne šole v Farragut, Idaho. Med 123 učenci je bil šesti najboljši. Svoje čase je bil Eddie naš priden raznašalec. čestitamo mu na njegovem uspe-'hu. Njegov naslov je zdaj: | Edward John Bokar, HA jl/c U. S. Naval Hospital Staff, !Great Lakes, 111. n n A j Sledeči naši fantje so bili ■ častno odpuščeni iz armade: •| Michael J. Valentič, 961 E. • 239 St. William F. Rode, 902 E. 75 • St. ) Frank J. Lustisr, 3538 E. 13S ,St. Joseph A. Cekada, 1119 E. : 177 St. Joseph Somrak, 1087 E. 64 l Street. II K H Med drugimi, ki je dospel z . 86. divizijo iz evropskih bojišč je tudi Pfc. Joseph Kožar, k 723 E. 157 St. ■a na m Mrs. Josephine Zaman, 675 E. 160. St. je prejela obvestilo, . da je bil njen sin Joseph A. Za-1 man, F. C. l/C na 12. aprila ranjen na Pacifiku in da se zdaj • nahaja v bolnišnici na, Pearl Harborj u. Pri mornarici služi 5 že od novembra 1942, kamor je vstopil po graduaciji iz Collin-5 | wood višje šole. AMERIŠKA DOMOVINA SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. 40-60 per year. Cleveland, by mail. $7.60 per year. U. s. and Canada, $3.60 for 6 month«. Cleveland, by mall. $4.00 tat 8 months. U. 8. and Canada, $2.00 lor 8 month«. Cleveland, by mall, $2.26 lor 8 month«. Cleveland and Euclid by Carrier, $8.60 per year: $3.60 for 6 month«. $2.00 for 3 months. Single copies 8 cent«. ■ t i1*1»» H ♦H "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) •117 St. Clair Ave. Htnderson $628 CleveUuMl 8. Ohio. Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland. Po poiti. celo leto $7.60. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.60. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $4.00. Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po poŠti Četrt leta $2.25. Za Cleveland in Euclid, po raznaialcih: Celo leto $6.50. pol leta $3J50, četrt leta $2.00 Posamezna Številka 3 cente gaiERlSKA DOMOVINA, JUNE 21, 1945 BESEDA IZ NARODA Pismo iz Francije Entered as second-claas matter January 6th, 190», at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd. 187$. No. 143 Thurs., June 21, 1945 Zdaj ne govorijo več o 60,000,000 delih V čikaškem stadionu je poslušalo 110,000 oseb predsednika Roosevelta, ki je kandidiral za četrti termin. Tukaj je imel Roosevelt enega svojih glavnih kampanjskih govorov in izrekel je med drugim sledeče pomenljive besede: "'Ko bomo dobili to vojno, bomo morali gledati, da bo vsaka oseba v Zed. državah imela delo. Naš program govori za 60,000,-000 del po vojni." Preko noči je postalo eno glavnih kampanjskih rekov demokratske stranke "delo za 60,000,000 oseb." Henry Wallace je ves navdušen sprejel to geslo in ga pripel na svoje kampanjsko bandero. Rocseveltov protikandidat, guverner Tom Dewey, je izgledal kot pravi politični pritlikavec, ko ni mogel ameriškemu narodu obljubiti po vojni drugega, kot "polno zaposlitev." Polna zaposlitev ali pa sigurnih 60,000,000 del je razlika kot noč in pa dan. Ko je bil Roosevelt izvoljen, je bil še vedno glavni bojni krik demokratov in pa levičarjev, na čelu Henry Wallace — 60,000,000 del po vojni v mirnem času. Kaj nas skrbi, ko preneha delati vojna industrija, saj nam je Roosevelt obljubil 60,000,000 del! Toda aprila meseca je umrl predsednik Roosevelt in na njegovo mesto je prišel Harry S. Truman. Ta nam je zagotovil, da se bo držal večinoma smernic, kot jih je zarisal njegov prednik Roosevelt, toda kar na tiho je položil na polico tistih "60,000,000 del." Zdaj se žg sliši, da je vlada popolnoma opustila misel na 60,000,000 del in začela vedno bolj na-glašati; "polno zaposlitev." Prav tisto, kar je v kampanji naglašal ali obljubil newyorški guverner Dewey. Zakaj ta sprememba? Vladni uradniki so začeli drug za drugim izjavljati, da je predsednik Koosevelt vzel v roko vse prevelike številke, ko je obljubil 60,000,000 del v mirnem času. Saj bi moral delati potem vsak dijak in vsaka hišna gospodinja, ki sta v normalnih ali mirnih časih: prvi v šoli, druga v kuhinji. Lanskega decembra je izjavila delavska tajnica Frances Perkins, torej lornaj en mesec po predsedniških volitvah, da bo po vojni najmanj 7,000,000 oseb pustilo delo v vpjni industriji, nekaj zaradi mladosti (dijaki), nekaj zaradi starosti, nekaj zaradi hišnega poklica (matere in gospodinje). Če bi hoteli torej po vojni zaposliti vse, ki bodo pripravljeni delati, bi morali preskrbeti kakih 8,000,000 del več, kot jih jč bilo leta 1940 in takrat je bilo zaposlenih 45,500,-000 oseb. Za polno zaposlitev bi torej potrebovali, kakor je izračunala delavska tajnica Perkins, okrog 53,500,000 del, kar je za 6,500,000 manj, kot je pa obljubil del Roosevelt. < Tudi trgovinski tajnik Wallace, ki je tekom predsedniške kampanje nosil po deželi geslo "60,000,000 del," je zadnji teden mimogrede pripomnil, da bo morda kaj takega potrebno šele leta 1950. Ako nam bo pripravila po vojni industrija in vse drugo, kjer bodo dobili Amerikanci lahko delo, vsaj toliko dobrih del, da bo lahko delal vsak, ki bo hotel, pa bomo lahko zadovoljni. Tisto kampanjsko geslo "60,000,000 del" po vojni, je bilo podobno onemu, s katerim je kandidiral Hoover: dva avtomobila v vsaki garaži in po dva piščanca v vsakem loncu, ali pa kampanjsko geslo McKinleya: polna pelca za vsakega delavca! V kampanji se marsikaj obljubi. Kdo je torej kriv? V Ameriki nam manjka danes tega, nam manjka onega. To se pravi, manjka samo tistemu, ki noče plačati več kot pa je od vlade določena cena. Ako je pa človek pripravljen plačati gotovo ceno, lahko dobi vse, kar hoče. Kokoši so, recimo, kar izginile s trga. Toda kdor hoče plačati ceno, jih dobi lahko toliko, da ima vsak dan trikrat kokošjo pečenko na mizi. To je takozvana črna borza. Vlada nam pravi: ne kupujte na črni borzi, pa bo izginila! Dobro, toda če mora človek presoditi med tem, da naj bo lačen ali sit, ne bo gledal kje kupi in koliko plača. Ako hoče vlada-ugonobiti črno brzo, nam mora preskrbeti dovolj stvari, ki jih potrebujemo. Saj vendar nihče ne plača rad več, kot bi bilo pa potreba. Toda če pa ne more dobiti potrebščin drugje kot na črni borzi, bo šel pač tje> saj denarja ima dovqjj. * Vlada, to se pravi urad za kontrolo cen, je med drugim tudi določil cene modnemu bl^gu. Otroške oblekce, na primer, ne smejo biti dražje kot med 98c in $1.49. Dobro, pa pojdite v trgovino in skušajte dobiti tako ceneno blago, ko ga, pa ni. Statistikarji trdijo, da ni nihče drugi kriv, da je pomanjkanje živil in drugega v deželi kot urad za kontrolo cen. Urad ni napravil drugega, kot da je postavil maksimalne cene, ni pa preskrbel, da bi bilo po vsej deželi dovolj potrebščin po tisti ceni. Na ameriških pašnikih je toliko glav klavne živine, da ne vedo kam ž njo, a naše mesnice so pa brez mesa. Kaj narodu pomagajo nizke cene, kot ima pa prazne lonce. Edino, kjer je bil urad za kontrolo cen uspešen, je bilo pri najemnini. To pa za to, ker tam ne more biti črne borze. Naslednje pismo sta prejela od svojega nečaka iz Francije Msgr. V. Hribar in Mary C. Hribar, 15519 Holmes Ave. Pismo se glasi: Francija, 10. jan. 1945. Draga teta in stric! Pišem vama že drugo pismo, a ne vem, ali bosta kaj prejela ali ne. Pred par dnevi sem vama že pisal eno tako pismo. Neizrečeno bi tudi že rad šel domov, kjer nisem bil že dve leti. Stara mama so še živi in zdravi doma. Jaz sem ravno v takem položaju kot je bil moj oče. (Oče je bil tudi vojni ujetnik od leta 1915 do 1918.) Drugače mi gre še kar za silo in sem zdrav. Minilo je staro leto in nastopili smo novo leto 1945. O, da bi nam to leta prineslo zaželjeni mir in vrnitev na svoje domove. Draga teta, prav lepo Vas prosim, da če prejmete to pismo, da bi mi odpisali. Teta, prosil pa bi Vas tudi, če Vam je mogoče kaj poslati, ne obleke pač pa kaj za jesti. To Vas prav lepo prosim, želim tudi vama srečno novo leto. Drugič vama bom še kaj pisal in kaj več poročal o domu. Z Bogom! Martin Hribar. (Op. Martin Hribar je bil prisiljen služiti v nemški armadi in je bil pozneje zajet v Franciji.) Izlet kluk'Ijubljana" Kakor vsako leto tako bo tudi letos imel klub Ljubljana svoj izlet v prosto naravo in sicer v nedeljo 24. junija na prijazno Artelnovo farmo. Izletniški prostor je oddaljen kakih 4 do 5 milj od Slovenske ga društvenega doma v Euclidu. Vozite po Euclid Ave. do Richmond Rd., tukaj obrnite na desno in vozite po Richmond Rd. do Highland Rd., tu pa obrnite na levo in vozite po Highland Rd. kake pol milje ter pazite na napis "Klub Ljubljana," tu za vijete na levo na farm0 in ste na mestu. Sklenjeno je bilo, da se zbiramo ob 12:30 pri Slovenskem društvenem domu v Euclidu in točno ob eni uri se odpeljemo na izletniški prostor. Vsi tisti, ki nimate svojega avta, bodite točno na mestu, da ne bo potem izgovorov: jaz bi bil šel, ali bi bila šla, pa me ni imel kdo pe-ljat. Ob času našega izleta nam bo že Stric Sam malo primaknil pri gazolinu, da ne bo nikakega izgovora, češ, nisem imel gazo-lina. V slučaju dežja pa ostanemo v Slovenskem društvenem domu. Za dobro zabavo bo vsestransko poskrbljeno, tudi plesaželjnim bo ustreženo. Torej, člani in članice, udeležite se v velikem številu, čim več nas bo, bolj bo luštno. Na svidenje v nedeljo 24. junija na Artelnovi farmi. Za klub Ljubljana, Mary Yapel, tajnica. -o- Iskrena zahvala Vsem mojim dobrim prijateljem in prijateljicam, kateri so mi prišli čestitat k mojemu rojstnemu dnevu in za imendari, ki ste mi poslali voščilne kartice mnoga darila in lepe šopke, naj vam bo tem potom izrečena prisrčna zahvala. Prav lepa hvala tudi vsem prijateljem, ki so se me spomnili potom slovenskega radio-programa ter čestitali. Srčna hvala tudi Mrs. Kodrich, ki mi je tako lepo voščilo napisala v Ameriški Domovini, ker tega gotovo nisem zaslužila. Torej hvala Fanny! Ne smem pa pozabiti mojih društvenih sosester društva Svobodomiselne Slovenke št. 2, ki so mi prišle čestitat v tako velikem številu in vsaka mi je prinesla tudi darilce, saj one me itak nobeno leto ne pozabijo. Hvala vam! Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat prav prisrčna hvala in upam in želim, da vam bom mogla kdaj povrniti. Vam hvaležna in udana Tončka Jevnik. -o- Pismo iz domovine Iz Nemčije je prejel pismo od svojega sina rojak Joe Jalovec, ki živi v Ravena, Ohio. Svoje-časno je bival v Clevelandu. Pi-smo-se glasi: Dragi papa! Najprej prejmi najlepše pozdrave od Tvoje še živeče družine. Mi smo še vsi živi in zdravi Nahajamo se tukaj v Straubrin-gu, to je, v Nemčiji, kjer smo že tri leta. Da Ti malo opišem naša doživetja, začnem kar od za četka in malo bolj površno. Ko so leta 1941 prišli k nam »Slovenijo Nemci, so prišli do Krke in Italijani pa z one stra ni do Krke. Tako da Brod in kar je bilo tostran, je spadalo pod Nemce-; onstran, Sv. Križ in okolica' pa pod Italijane. Ko je nastopila zima, so pa pričeli Nemci zbirati nas Slovence in nas odpeljavati v svoje "lager-je." Med tem pa je mnogo lju di pobegnilo preko meje. Tudi mi smo nameravali, a ■ so me Nemci s konji in vozom vred zajeli. Voz in konje so mi vzeli in vse, kar smo imeli naloženo, mene so pa zaprli. Zaprt sem bil 14 dni. V tem času pa so mejo tako zaprli in zastražili. da nismo več mogli preko. Nato so pa prišli 24. aprila 1942 ob petih zjutraj, ter nam dali dve uri časa, da si vzamemo kaj s seboj, pa kaj smo hoteli vzeti, ko pa nismo imeli nič, ker so nam Nemci že vse prej pobrali. 28. aprila smo prišli v Stranburg, kjer smo morali delati v grdem ali lepem vremenu ter smo mnogo pretrpeli. Sedaj proti koncu bi nas bili kmalu še postrelili, pa niso imeli več časa, ker so nas Amerikanci prej rešili, ko so prišli sem 28. aprila 1945 ob devetih dopoldne. Sedaj pa vsi željno čakamo, kdaj nas bodo odpeljali domov. Jaz nameravam iti v Ameriko, ker tukaj ni več za živet in tudi nikoli ne bo, zato pa nam takoj odpiši in nam daj kaj pojasnila. Drugič Ti bom kaj bolj obširno pisal. Še enkrat prejmi najlepše pozdrave od Tvoje družine mame, Vinkota in Jovita. Bay, bay! žovi Jalovec. -—o-- Rodi sam svoj gospodar Ako naj nekaj napišem v korist sedme prodaje za tako z vane "War Bonde," naj bo v ta na. men zapisanih tehle par vrstic. Pod zgornji naslov naj gre vse, za kar se piše in kar prikazujejo slike širom U. S. za dober izid 7. kampanje (sedmega posojila), da dosežemo hitrejšo zmago nad drugim sovražnikom, ki nas je zahrbtno napadel in povzročil toliko prelitja krvi, naših ameriških sinov. Vlada, ki nas je sprejela kot take v svoje okrilje in dala nam priliko, da smo postali sodele-žni njeni sodržavljani vseh pravic svobodne dežele Amerike, kjer vživamo vse blagostanje, kakršnega nimajo druge dežele na celemu svetu. Ta vlada pravim, ta velika in nad vse druge dežele mogočna država nas sedaj kliče, da naj bomo njej lojalni ! Ničesar ne zahteva od nas takega, kar nam bi bilo težko storiti; kaj še, vse kar hoče je to, da kupimo tako zvane bonde. Kaj so ti bondi? To so delnice naše vlade, še več, to je, gotov denar, kakor je vaš denar, ki ga imate v žepu ali v banki. Zavedajmo se, kako modro, pravilno in skrbno ravna vlada v tem oziru, ko skrbi, da v času vojne vihre, ko je nevarnost tako velika, da se pri tako ogromnih prometnih denarnih računih državni red in sistem ne zruši. Vprašam: Kaj bi se zgodilo z našo domovino Ameriko, če bi vlada ne obdržala reda v finančni strukciji? Kaj bi sledilo? Sledila bi inflacija, ki bi bila hujša šiba od vojske! Vlada je do zdaj storila vse kar je mogla ,da je zadržala inflacijo, največji blagor (sreča) za obstoj reda, kjer se je zamoglo ohraniti; na eni strani cene ži-vilqm, na drugi strani pa veljavo dolarja, kar je eno in isto. Vendar pa je to oboje edina rešitev in pot k zmagi, vsaj za hitrejšo zmago. Za to pravim, se imamo zahvaliti vladi, ki ima na čelu modre in skrbne voditelje, v katerih rokah so vsi milj oni ljudi te naše "REPUBLIKE.' Kdor bi se torej izgovarjal, da ni potreba kupiti bondov, ali pa, da ni potreba nadzorstva radi živil, tak človek nima ne pojma in ne smisla, kaj se pravi v vojnem času ohraniti red \ številu 130 miljonskega naroda Pri vsem tem, kar je zgoraj omenjeno, je še eno, za kar gre vladi priznanje, za njeno skrb za svoje držfyvljanq: Delaj in hrani! Kdor tako ne dela je slab gospodar. Kdor hraniti noče ko bi hranil lahko, naj bo tudi brez sredstev, kadar dela ne bo Vsak je dolžan skrbeti za sebe dolžan varčevati-hraniti v svojo korist. Zelo pameten je oni, ki tako stori. Vlada to ve, za to va bi in opominja na delo in na varčevanje, če ji bomo sledili bo za nas prav in za milijone drugih ljudi.' V petek pridite na tak shod v SND, kjer se bo vršil lep program v ta namen Anton Grdina. -o- Baronica (Vohunski spomini) Tisti večer sem že več kakor pol ure stedel' v "pivnici tiste vr ste, ki so za Dunaj tako značil ne. Pojedel sem bil klobaso in popil precej vrčkov piva Bližal se je čas za sestanek, za katerega sem se bil dogovoril Zaradi tega nisem niti z očesom trenil od ogromne ure, obešene na zadnji steni obsežnega .in nizkega prostora. Konec koncev sta se kazalca na uri združila in pokazala pol noč. V tistem trenutku sem se z naglim gibom zadel ob napo prazno skodelico, ki je stala na mizici, kjer sem sedel. Prevrni sem posodo na tla, ki se je raz letela na kosce. Zaradi trušča, ki sem ga tem napravil, je prihitel nata kar in se podvizal pobirati čre pinje. Komaj je natakar do bro odšel, je k moji mizici pri šel visok in krepak moški ter me nepremično gledal. Vrni sem mu pogled in tedaj si je neznanec dvakrat pogladil bra do. Zna'menje je bilo v redu, za to sem minuto kasneje odšel za njim na cesto, kamor je izgini neznanec. "S temle boste lahko odpr vratca na koncu vrta," je deja ponižno in mi pomolil ključ, ki sem ga vtaknil v žep. Cez nekaj trenutkov je pristavil: "V hiši sta ostali samo dve stari soba rici. Trenotek je torej ugo den." Po teh besedah je pohlevno spravil bankovec, ki sem mu ga dal za plačilo, potem pa izgini v temi. Ko sem bil sam, sem pogle dal na uro in izračunal, da bi bil ob eni po polnoči že lahko v palači baronice X. Do vrha sem zapel težki plašč in zavihal tudi ovratnik. Toda mraz in vlaga sta me vseeno rezala prav v mozeg. Naj sem si še tako prizadeval, se mi ni posrečilo, da bi potlačil drget, zaradi katerega so mi zobje glasno šklepetali. . . Sicer je bilo res že v januarju, toda tako oster mraz je bil le nekaj nenavadnega in malo prehud. Tako se je začel dogodek, ki če verjamete al'pane Miimuuiuiiiu "Ne vem, kaj bi rekel," je po-mišljal Jim, ko sem hotel tako prepričevalno dobiti v njegovi castroli prostor za mojo putko. "Jim, ali se spominjaš, kako smo mi jagri nekoč ujeli lepega prašička, pa ga potem nesli k Zalarjevim tamle čete često, kjer so ga nam spekli tako lepo, da smo si kar prste oblizavali." "Kaj se ne bom spominjal," potrdi Jim, "in kar hudo mi je, če se spomnim, da so tisti lepi časi minili." "Tisto se ne pita, kakšni časi so bili. Kar bi ti jaz rad doka zal je to, da so imeli Zalarjevi peč pripravljeno za kruh in če so pritaknili zraven še eno tako nežno telesce mladega prašička, ni za to peč prav nič trpela." "Imaš tudi nekaj prav," pri-daja Jim, ki se mi ni mogel več izmazati. "Takih dokazov ti naštejem lahko na koše. Ali se spominjaš, na primer, kako so se v starem kraju vozili na lojterskem vozu na božjo pot in če je bil voz tu- še ga še tako živo spominjam kot bi se bil primeril včeraj. * * * Dva dni prej, 16. januarja 1914, je v svoji stari palači na Dunaju, tako polni naj različne jih spominov, nenadoma u-mrla baronica X., ki jo bom i menoval baronico Margareto Schulzovo. Komaj se je ža lostna novica razvedela, sem dobil zelo kočljivo nalogo: za vsako ceno naj se polastim do ločenega svežnja pisem, ki jih je ta dama imela. Diplomacija se je morala še enkrat izkazati za najbolj ne izprosno in najbolj neusmilje no sovražnico resnične zgodo vine. Morala so izginiti pisma ki bi bila marsikatero poglavje resnične evropske zgodovine pokazala v čisto drugačni lu ei, kakor pa jih gledamo sedaj Baronica Margareta Schul zova je bila nad petdeset let zaupnica evropskih vladarjev in najvidnejših politikov. Eni in drugi so njene nasvete zelo radi poslušali. Vse evropske vladne pisarne šo vedele, da si je baronica nepretrgoma in ze lo pogosto dopisovala z vsemi številninrp odličnimi prijatelji Četudi so diplomati domnevali da je previdna dama najbolj kočljiva pisma le uničila, so vendar vedeli, da jih je veliko le ohranila in da so ob smrti še bila v njeni palači. Zlasti so dobro vfedeli za do pisovanje, ki ga je proti kon cu leta 1908 imela z nekom, ki j bil tedaj navaden uslužbenec pri nekem angleškem poslani •štvu, zdaj pa je imel zelo važno mesto v državi. Naši vladi je torej bilo neznansko do tega, da bi dobila v roke ta pisma, ki bi mogla zelo škodovati naši zunanji politiki, če bi se bilo zanje izvedelo ali če bi prišla, v roke nepoklicanim osebam. — Razumljivo je, da je vlado ta reč zelo skrbela, zakaj ravno tiste čase je naša zunanja politika imela povsod obilo trdega in nehvaležnega dela. * * * Prišel sem pred palače ob eni po polnoči, kakor sem bil namenil in kakor je bilo treba sklepati, da bom prišel. S ključem, ki mi ga je dal neznanec v pivnici (bil je tp bivši baroničin uslužbenec), sem zlahka prišel na vrt. V vsej hiši sta bili razsvetljeni samo dve okni v drugem nadstropju, pa še ti prav .slabo. Za-trdrio sta to bili okni v mrliški sobi. Prav dobro sem poznal ureditve hiše in sem vedel, da je baroničina delovna soba v drugem nadstrop j u, tik poleg sobe, (Nadaljevanje na 3. strani) li do zadnjega kotička . ja se je še vseeno dobil P'y r la romarja, ki so ga došli ® iti. Vidiš, pa ni voz r8"1 jrav nič trpel." "Saj nič ne rečem, da b1; ne. lalo kako napraviti, sam0 »nos, me skrbi, kaj bo ona rek'8 Joško "Urška kaj da bo rekla- rez r "No, ja, saj jo bo ko pc konca le ona imela v va^ ' dekle sto tvojo kokoš in zdii se» k poš bi bilo zelo pametno, Če j" ^ In šala tudi njo. Tukaj Pri' A1i ni in barvi imam že jaz ifdon ampak zgorej v kuhinji r i všeč vse komandira." ®ber. "Oh, glede Urške bot ie pre, kar brez skrbi," hitim J bi s ikor jo jaz poznam i" 11,16 ( 'daj bro srce, sem prepriča11' Ja," si malo pocajhnal in PO*8* fo od bi mi še vašo putko zavi'a Bamri naše." ,Samo "šur, jaz naj bi pote* J ter je zno kastrolo strgal, kaj, ;°'je i: Jim naglo zastavil pr°tlp * je j "No, saj jaz samo ta j zdela vim za prigliho. Torej I, Ve viš, ali dovoliš, da bi se11 1 je , vaši cvrla?" 'Pust "Vidiš, Jack, koliko »J '%in nih besed je bilo za to ^ besec vendar dobro veš, da ti ekak čem nobene stvari na te"J ] *§>rž Kar prinesi tisto per"a • 1 Polo: v nedeljo opoldne j« 1 , y bi iskat in rečem ti, da ** . ke še nisi jedel, kot bo P rid Razume se, da sem y3 % i molčal, da je putka.se zavesti in v perju. tli ki [ Stekel sem ven k ' er< le doi papirnati zaboj, v jj, liri gj ždela moja bodoča Pe j %1; kel naglo nazaj ter * j, iemU; žil pred Jima na P1'0 jje, "i se zo z besedami: "Tul|' p < bral nedeljo opoldne Pril ^ 'al rc njo!" Potem sem obrnil in hitel k $ !&}_ sem že med vrati, ko {j fe šal Jima, ki jez Pa n glasom zavpil za mc . Vsg "Hej! Kdo jo bo P^j j ^ Dobro sem vedel, j ^ ^ slil Jim povedati, z« „ riQ ^ ozrl nazaj, ampak s cU . avto pred r^jejo , 5 ^ » pognal doli po Wat* „ ; P se je vse kadilo. D«*^ . & kom naročil, naj P° ju pokliče kdo po teleff ; do v njem spoznali J s Jor da šepica (otroke ^ 1 1 vanja do drugih lJu. ' 3li fa mi nis0 krav skupaj r VJ 'o me izgovorijo, ka^0,lU H > ®e znajo, samo k telet ^ eS) j ne kličejo. Pričaka' ^ |0re reč, da bo hotel Ji«1 " pgt M žno vprašanje: kdo klal, j0 slekel in poPr Q t* 'i, b go stanje v kastni. ^ zmenila." . i In v nedeljo oP° pri po zadnji maši usta ^ y cevih in nesel od ta"»,e,iK< slavi lepo rumeno P'ji Urški sem se °PraV1.0je 11 sil za zamero radi giriej nosti, pa se je sarn° p* ^ rekla: "Oh, to ni s/ prinesi, pa ti jih ' Jim, ki je takr^.K gavil' tam po K1 j^i.* pristavil: "Jack, ves ^ kaj le jo pojej, ^ X domov." . "Ata," se je tedaJ 1 gov čvrsti sinko J"11',,, _ ^ še stricovo Pohan?a,' ^ / Te besede mladij ^ pomagale, da sem ^jo 1 v veliko nevarnost za j) Np- ko, pa sem se ^ vi* naglo in na vse * j d sj zahvalil, pa odd d p(,n, ^ stopnicah ^s Peč^g>r° ^ bila oba sprejeta se ^jj j| častjo in slavo, kot j^. (| ^ neral Eisenhower jell Washingtonu. iv " jOj- uspeh na celi črti- I Mi* S.HERISKA DOMOVINA, JUNE 21, 1945 BARONICA je. Gašper se je tako prevzel, da me še ne pogleda več. Z v§ako drugo govori, samo z menoj ne, ki mu nisem nič 'hudega storila. Gotovo je prišlo kakšno obrekovanje vmes." "Mana," je dejal brat in prijel sestro za roko, "meni se vse dozdeva, da ne bo s tvojo svatbo nič in z mojo nič. Kakor je božja volja. Saj človek ne ve, kaj je zanj boljše. Ti imaš očeta in mene, in jaz imam vajudva. če se bomo radi imeli, bomo živeli mirno in pošteno." "Mirno in pošteno," je dejala tiho Mana, si obrisala oči in voščila bratu lahko noč. Preteklo je nekaj dni, in Tone ni šel h Kržanovim. To se e njegovemu očetu čudno zde-Omenil je nekega večera, da bi že rad imel Jerico v hiši. "Hudega ni zdaj nič," je dejal, "samo dolgčas je včasih. Hiša brez otrok je zaspana in dremlje; kakor steče zi-aelka, je pa vsa pokoncu. Jaz sem se sveta že zelo naveličal; zibal in pestoval bi pa še rad." Tonetu, ki je molče poslušal, se je mračil obraz. Saj je bil že skoraj določen dan poroke; sdaj pa se drži- nevesta, kakor da bi se hotela skesati, kakor da ni še vezana. On seveda bi udi še lahko snedel besedo, če. bi bil goljuf in slepar. Da mora kot poštenjak ostati zvest svoji obljubi, to mu je bilo ta-tj.ihf ne, bi povzročilo, če bi me prijeli. Dasi sem bil nepoznan, bi vendarle listine, ki sem jih imel pri sebi, vlomljena ključavnica in pa svežnji pisem zadosti zgovorno pričali o tem, kaj sem in kaj nisem. Minute so tekle in neizogibno se je bližal trenutek, ko me bodo prijeli. Ce bi moji možgani bili konj, bi bil zatrdno razbil deset bičev, da bi jih zbudil in pognal v tek. Treba se je bilo izogniti škandalu in to za vsako ceno. Ce me primejo? Prava reč, saj se lahko izdam za navadnega tatu. Kaj pa listine? Pisma? Zdaj se mi je posvetilo. Brž, brž! Treba je migati\ Izpraznil sem iz žepov vse, kar bi mi moglo škodovati. Potem sem vzel tista dragocena pisma in šop razvezal. Vse skupaj sem zmetal na kup, potegnil vžigalico in . . . » Kakšen lep plamen! Kako sem si oddahnil in kako zadihal, ko sem ga koncem koncev zagledal! (5ez pol ure ni bilo v sobi drugega kakor kupček pepela od sežganega papirja. Tedaj so se odprla vrata in na pragu so se pokazali štirje smehljajoči se stražniki. * * ^ lo zadnjič! Pek mu je dal samo dve žemlji mesto štirih. Kaj je storil pes? Ko je videl, da ga je pek ociganil, je stekel na policijsko stražnico, poklical stražnika in odšel z njim k peku. Tam je vpričo strogega moža postave zahteval še dve žemlji in jih je kakopak tudi dobil." Neki drugi lovec je samo po-kimal in rekel: "Tvoj pes je res moder in zvit, a moj pes je še mnogo bolj! Pa ni samo zvit in moder, ampak je tudi pošten in resnicoljuben. Ko je zadnjič neki lovec pripovedoval izmišljene lovske dogodivščine, je moj pes planil k njemu in Cez štirinajst dni so me so-|mu odgriznil jezik, češ: Tako, dili zaradi poskušene navadne j zdaj vsaj lagati ne boš mogel tatvine. , Med vso tisto naglo več!" razpravo sem zinil eno samo Na te besede se je vsa družba besedo in sicer tedaj, ko je ne- glasno zasmejala, prvi lovec pa kdo izmed sodnikov, lep človek ; je osramočen utihnil, predirnega pogleda vzkliknil: "Ampak zebsti vas je pa moralo tisti večer, dečko moj, kaj ? In radi tega ste zažgali malo papirja, kajne?" Vzdržal sem njegov pogled, ne da bi bil trenil z očesom, in odgovoril: "Tako je!" Cez mesec dni so me izpustili iz zapora. -o- V kozji rog ga je ugnal Okoli mize je bila zbrana lovska družba. Kramljali so pravkar o psih. Eden izmed lovcev je takole začel hvaliti svojega psa: "Moj pfes je tako pameten, da mu ga ni para na vsem svetu. Zdaj ga učim računstva in bo v kratkem šel za trgovskega pomočnika. Naučil sem ga tudi, j da gre vsako jutro, k peku po j žemlje. V košarico mu dam de-setico in pek mu izroči štiri zemlje. Poslušajte, kaj se je zgodi-J BELO DOBIJO DELO DOBIJO THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ženske za hišno oskrbovanje ZA POSLOPJA V MESTU Poln ali delni čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Sprejme se dve ženski za čiščenje, eno za podnevi, eno za ponoči. Zglasite se v uradu na 842 E. 79. St. HE 2000. (x) Za lepotilni salon Takoj se sprejme operatorico za lepotilni salon; delo je 5 dni v tednu. Zglasite se na 5506 Superior Ave. ali pokličite HE 7202. (144) MALI OGLASI Stanovanje v najem V najem se odda stanovanje B sob na 6710 Bliss Ave. (143) — Po statistiki državnega urada za ljudsko štetje umrje za jetiko v Zed. državah 40 oseb na vsakih 400,000. — S tem, ko so Angleži okupirali Burmo, so Japonci izgubili koro 8,000,000 sodov olja letno. Prav tisti trenutek, ko je moja roka nepotrpežljivo prebirala pisma, je odsekan šum nenadno pretrgal gluho tišino. O-brnil sem se ko blisk. . Toda prepozno! Nevidna roka je s hodnika zapjla vrata, ki sem jih bil samo priprl in kri mi je ledenela po žiT&h, ko sem ostal ondi s pismi v rokah in mi je po ušesih odmeval odsekani zvok ključa. Bil sem.zaprt, pa amen. Zasačili so me prav v trenutku, ko je bilo moje težavno delo kronano z uspehom. Moji biriči so tedaj zatrdno že telefonirali na policijo. V nekaj minutah bodo tukaj stražniki, da ijae primejo! Hudo razburjenje včasih o-hromi tudi najokretnejše možgane. Nekaj minut sem bil docela uničen. Po meni je nabijala misel, da sem zdaj doživel naj kočij ivejši in najusodnejši trenutek svojega življenja. Dobro sem vedel, kakšne hude zapletljaje, tudi politic- Dance Recital AMATEUR IN NAME — PROFESSIONAL IN PERFORMANCE Sunday Evening, June 24lh, 1945 8:30 P. M. at THE MASONIC AUDITORIUM, 3615 Euclid Ave. By Students of PLAY HOUSE SQUARE DANCE STUDIO Tickets: Children 60c, Adults $1.00 For Reservations Call Mrs. F. Grdina, HEnderson 2970 Poceni hiše Za eno družino na Lockyear Ave. 6 sob, furnez, garaža. Na 185. cesti moderna hiša 6 sob, furnez, garaža, lot 50x140. Na 79. cesti hiša za 3 družine, dobra investicija, nosi $90 na mesec; cena je $9,000. Za več informaciji pokličite zvečer od 7 do 8 ure Geo. Kasunic HEnderson 8056. __(144) Studio Couch naprodaj Naprodaj je Studio Couch v j ako dobrem stanju, zmerna cena. Zglasite se na 1064 E. 61. St. (143) Za dobrega harmonikarja Harmonikarja se sprejme za ob sobotah zvečer v gostilniških prostorih na 3244 St. Clair Ave. Telefon: PRospect 8730. _(143) Moški in ženske ZA TOVARNIŠKO DELO ŽENSKE ASSEMBLERS— INŠPEKTORICE SOLDERERS— PUNCH PRESS OPERATORICE MOŠKI SET-UP (AUTOMATIC) STOCK ROOM POMOČNIKI INŠPEKTORJI TOOL MAKERS TOOL CRIB ATTENDANTS LATHE DELAVCI BRAZERS SHIPPERS POMIVAČI OKEN Dobra plača od ure — 10 ur na dan Definitivna povojna bodočnost The Bishop & Babcock Mfg. Co. 1285 East 49th St. (143) Statiuiuu y and Portable Bench Grinders ■St' Plača od ure Turret Lathe operatorji na Warner & Swasey strojih Plača od kosa Steel Improvement Forge Go. 970 E. 64. St. 4ft (144) Za likanje Mi potrebujemo več izkušenih žensk za oddelek, kjer se lika in popravlja Poln čas, stalno dela, plača. The Halle Bros. 1228 Euclid Ave. (143) Ženske Vies ha. been »alk^Jn^r^ac« he bought nil the,. Gornja slika, ki je bila žele sedaj dovoljena, kaže kako silno so razdejane pristaniške naprave in ladjedelnice v nemškem .pristamjču Hamburg. To je jasen dokaz, kaj je dobilo vojno v Evropi, za zaveznike. V ospredju slike je videti-male podmornice, ki leze razimetane in od bomb uničene. COMPTOMETER OPERATORICE STROJEPISKE - t JUNIOR STENOGRAFKE GENERAL CLERKS POMIVALKE POSODE 48 ur na teden Plača in overtime Zglasite se The Osborn Mfg. Co. 5401 Hamilton Ave. (145) Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. , t tvi nejevolji je šepetal To. je m° taos, da bi bilo čudno in d; iltl" si je dejal in se ustra-alj "le odločnosti. Na misel iala Namreč prišlo, da je bila . samo ta večer tako čud-(je včasih vsak človek " tob'e in ne ve, zakaj. Mo-tlpk k je pa tudi samo njemu . tf'; zdela, ker je bil on na- ,e Kj Ve se pa tudi, kako na-jn 'je nejevolja, kako po- d; j |ust človek celo družbo; ^ nepr 'Wim ni varna najnedol- d( stv beseda. Robatega Milia 3i i ne, "ekako preveč zagovarja- ^ ^; Mbrž iz samega usmilje- be at0-'Polomljenega siromaka, se p1' bi ji zameril, da imax zi lke ] *žn°> tako rahločutno^ sr- 3 P1: ^šperju pa vendar ni* go- se J'eS'fl za njegova junaštva se h '»Sevala. "Da bi bila le ?< 1,84žena!" si je dejal. "Po- d., ;vse dobro. Videla bo, ka- ± ^ »»am rad in kako delam ti ■P ';Pridnega hlapca, če tudi ima vsak gospodar r in razdvojen je pri- k ^erf domov, kjer je sedela ;] |iri šivanju. Pozdravil je /, ,aboj !P; govoriti se ni ljubi- j< LjaU %u, ne njej. i ajle. f se zdi, Mana," je de-eJtt 1 ;brat čez nekaj časa in n , pa roke, "da sem prej 0 :iH ko nisem še poznal R 'sel*1 Zdaj sem res časi k jiii I večkrat pa žalosten, nik li. Oddaleč se j 3a ■'. Vse to drugače videlo. 0 left) \ si, da se pomenim o se 1 * Jerico, potem se po- J )Čil" fe s starši, in stvar bo p Št^ siu in sreča pod streho. 10°^ Sc pa vleče mesece in 3 ? Seveda sem jaz — c 'ect°' ^ana? — bolj dolgoča- g 1 | ,vek. Ampak jaz ji te- t glass morem dopovedati, in ^ k Mo mi de, ko hvali ona r ž8a fanta, zdaj druge- i p ve 0 mene nikoli. NOcoj )lu fi . "a našega Judeža "'erT H ker ima krive noge; , 'LflS revež za to! Miha CQ put P4 na psa, ker je hud ;aViia Je- Kadar pojdem zo-0 w ' b°š ti Judeža doma ene A J ^a ne bo žalil njenih j ei'" 0 Poroki bi ga dal tako ^adi ljubega miru. Oh, in sam Bog ve, kdaj jflioV " Bog ve," je vzdihnila se V* ' '"Saj meni ni nič laž-_— JHIHHHlllHlllHimiHiuimimiiii"niimiimii«"»»«»'«"»»....................^ tE PRALNIKE, VACUUM ČISTILCE § IN RADIJSKE APARATE | POPRAVLJAMO | I EAST APPLIANCE SERVICE & SALES I | i8724 St. Clair Ave. IV 7263 | liiiiiiriiiiiiiiiiiiiilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIllllllii Dobra prilika Ako želite imeti svoj rlpnto-nvestiran po 10%, potem kupi-e posestvo, ki se nahaja na 63. :esti blizu Glass Ave. Hitremu cupcu se proda pod ceno. Več jodrobnosti izvesti pri J. Sterle ' 6718 Edna Ave. EN 0147 f Kličite po 6 uri zvečer. (Tues. & Thur. June 21) Hiše naprodaj Hiša za 4 družine, 16 sob. Hiša za 1 družino, 6 sob. Te hiše sta obe na enem lotu. Poizve se na 093 E. 63. St. ali pa pokličite EN 7626 med 6 in 7 zvečer. (June 15, 16, 21, 22) RENU AVTO BODY CO. 983 East 152nd St. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fender je. Welding! J. POZNIK — M. ŽELODEC GLenville 3830._ • r Vas muči revmatizem? j Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas. Mandel Drug 15702 Waterloo Rd. slovenska lekarna (Thur.-x) FR. MIHČIČ CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdicott 9350 6% pivo, vino, žganje in* dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj East 61st St. Garage FRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEnderson 9231 Sev priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. _______ Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IVanhoe 2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNI-CA NAGROBNIH SPOMENIKOV /T" vtna \ ^B^raoOTTir. CZH£ZX ^etloba in senca 11 SPISAL DR. FR. DETELA AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 21, 1945 V teh zadnjih trenutkih so se v trdnjavi odigravali ginljivi prizori. Veliko žensk ni maralo »iti v vrste, marveč so vokaje in o-bupajoč tekale po trdnjavskem dvorišču, iskale po kupih mrli-čev svojce in se metale na negibna trupla mož, ki so nagli smrt od indijskih krogel. Otro- ci so pretresljivo vresca je človeku segalo do d»a Nekatere ženske so bile mrtve od žeje in od glada da so otroke" bolj vlekle s bo, kakor pa jih nosile. To je bila žalostna skoraj da strašne j ša, kal(C gled' na boj sam. (Dalje prihodnjih. ELEKTRIKA - POCENI ZANESLJIVA - VEDNO POSLUŠNA "Visokost, zdaj pa pod nobenim pogojem ne sprejmem vaših predlogov! Obžalujem, toda zdi se mi, da je to čisto nemogoče!" Salutiral je in že hotel oditi, ne da bi pogledal grofa Volo-nova. Toda kan ga je ustavil: "Dragi major, vsekakor vas prosim, da sporočite moj predlog svojemu poveljniku! Ce boste prejeli moje pogoje, potem izobesite belo zastavo!" Vickers je še' enkrat strumno pozdravil, se obrnil in odšel iz šotora, za njim pa vojak, ki ga je spremljal iz trdnjave do sem. Medtem ko se je Vickers s svojim vojakom in z indijskim spremstvom vračal proti trdnjavi, je Surat-kan najprej po- klical enega izmed vojakov, ki 'so bili spremili majorja Vick-.ersa do sem. Zahteval je, naj |mu vojak vse natančno razloži, j kako je bilo v trdnjavi, kako se drže vojaki in kakšno razpoloženje vlada med njimi. Vojak mu je pripovedoval na dolgo in na široko, kan pa ga je zdaj pa zdaj ustavljal z vprašanji, iz katerih je bilo moči sklepati, da je Indijec dober poznavalec človeke duševnosti. Poslušal je to pripovedovanje dobre pol ure. Nazadnje, ko je vojak nehal govoriti, je vladar dejal : "Po vsem tem se mi zdi, da se bo Campbell bojeval do zadnjega moža!" Volonov mu je odvrnil: "Morate vedeti, visokost, da se Angleži nikdar ne udajo!" Pri tem se je malce porogljivo nasmehnil in nadaljeval: "No, njihove puške jim ne bodo dosti koristile, če boste poslušali moj nasvet . . ." Kan je radovedno vprašal: "Zdi se mi, kakor da imate kak načrt, dragi grof? Torej, kaj mi predlagate?" "Če polkovnik Campbell sprejme naše predloge, o čemer niti malo ne dvomim, bo prav lahko . . ." Ni mogel končati stavka, ker se je od zunaj zaslišalo gromo-vito kričanje in navdušeno vzklikanje. Volonov je stekel iz šotora, za njim pa Surat sam. Z daljnogledom sta zrla na trdnjavo: Angleži so na zidov ju trdnjave izobesili belo zastavo . . . Chukoti se uda . . . Ko se je major Vickers vrnil v trdnjavo, so vsi drveli k njemu, vojaki i.n ženske, od vseh strani, da bi jim povedal, kaj sta se dogovorila s Suratom. Geoffrey jim ni odgovarjal, ker se mu je mudilo, da bi čim prej obvestil poveljnika o tem, kaj se je razgovarjal s Suratom. Pri vratih je vprašal z zamolklim glasom: "Kje je poveljnik?" "V srednji baraki," mu je odgovorilo nekaj vojakov. Ko je Geoffrey vstopil mrk ni s pobešeno glavo ter šel po Kovol/l V»WAfi P««.__1__11.. "I • • V Rf, A C SPOMIN DRUGE OBLETNICE ODKAR JE PREMINUL NAŠ LJUBLJENI SOPROG IN OČE LOUIS HLAD ki kc je lcčil od svojih dragih in zaspal večno spanje dne 21. junija 1943. Bok odvzel soproga in očeta, dve lei že počivaš v grobu in spomin nam žalosti srce. Počiva.) v miru, blaga duSa in prosi milosti za nas. Žalujoči ostali: MARY HLAD, soproga; TRI HČERE IN DVA SINOVA. Cleveland, O. 21. junija 1945. I stal v kotu, so vsi umolknili. Polkovnik se je pogovarjal s Pearsonom, ki si je bil že čisto opomobgel od nenadnega živčnega zloma. Nekaj žensk se mu je vrglo na kolena pred noge. Prosile so ga, naj jim pove, kaj je. Vickers je za trenutek obstal, toda ni imel moči, da bi I jim bil kaj povedal in si jim ni upal pogledati v oči.,Ni pogle-. dal niti Elizabete, ki je bila tudi med ženskami in ki ga je gledala z otožnim pogledom, v katerem ni bilo nič solza, marveč ' samo neskončna žalost. Tudi ona mu ni rekla niti besede. Ko je polkovnik Campbell zagledal njegov zaskrbljeni o-braz, je priskočil k njemu in vzkliknil: "Vickers, kaj je?" Vickers mu je s tihim glasom odvrnil : "Sire, rad bi se z vami razgo-voril na samem." Odšla sta iz barake. Preteklo je četrt ure, preden sta se vrnila. Vsi ljudje v trdnjavi so s strahom pričakovali, kaj bo odločil poveljnik Chu-kotija. Ali se bo udal . . .? Kaj je neki predlagal kan Vi-ckersu? Ali se bodo boji nadaljevali . . . Medtem je Campbell stal malo vstran od vojakov, ki so z dvorišča odnašali ranjence in mrtvece, ter se posvetoval z majorjem Vickersom. Vickers si je na vso moč prizadeval, da bi Campbella pregovoril, naj vztraja in pusti njega, da pojde v Loharo po pomoč. Vickers Suratu ni zaupal. Campbell je govoril z odločnim glasom: "Moramo misliti na ženske in otroke! Ce se bomo še naprej bojevali, bomo padli vsi do zadnjega človeka. In kaj bo potem z ženskami in otroki?" Vickersov odgovor se je glasil : "Vendar je mogoče, da bomo vzdržali, dokler ne pride pomoč iz Lohare! Če se pa zdaj udarno, je naša usoda zapečatena ! Surat-kan in Volonov nam ne bosta prizanesla!" "Geoffrey, verjemite mi, da je tudi meni težko pustiti trdnjavo . . . Toda moramo to storiti . . . Moramo poskusiti, da rešimo ženske in otroke!" Vickers je molčal. Potem je spregovoril: "Videl sem, kako je ta Volonov pomežiknil Suratu! Nekaj pripravljata ... !" Campbell je za trenutek premišljal. Videlo se mu je,kako se bojuje sam s sbeoj. Bilo mu je težko odločiti se. Če ostanejo v Chukotiju, pojdejo vsi po zlu . . . Č& se vkrcajo na čolne . . . morda se pa Vickers vendarle moti, ko čuti tako nezaupanje do Sura-ta . . . Poveljnik trdnjave se je obrnil in pogledal v barake, ki so bile že vse preluknjane od krogel. Niti ženske, niti vojaki ne bodo mogli več dolgo vzdržati ker so bili izčrpani in onemogl zaradi boja, vročine in žeje. Iz barak je donelo stokanj* ranjencev in mu trgalo ušesa. Pogledal je na stolp, na katerem se je še vedno vila angleška zastava. Polkovnik Campbell je stisnil ,pesti in se obrnil k Vicker-su: "Zapovejte, naj izobesijo belo zastavo!" Geoffrye je minuto stal nemo in togo, kakor da ne razume, kaj mu je polkovnik zapo-vedal. Potem je zavpil vojakom, ki so se začeli zbirati pri vhodu v barake: "Izobesite belo zastavo!" Vojaki so stekli, da bi izpolnili zapoved. Težko bi bilo pripovedovati in opisovati, kako so vsi ti ljudje, vojaki in ženske, sprejeli novico o tem, da se bo trdnjava u-dala. Vojaki so zdaj postajali po barakah s puškami v rokah, vsi onemogli in obupani. Ženske so jokale od razburjenja in od strhau. Zlasti so bile preplašene domačinke, ki so vedele, kako zahrbten in okruten je Surta-kan. Campbell je Vickersu in Pearsonu dajal nova povelja: "Vse ranjence na nosila! Potem naj se ženske z otroki zvr-ste v red! Vojaki naj gredo ob strani nihoVih vrst! Tako krenite do reke in naložite na čolne najprej ranjence, potem ženske "in otroke! Nazadnje pa še vojake!" Častniki so vse to delo nadzorovali in ljudi vzpodbujali, da so se nagleje gibali. S stolpa je stražnik sporočil, ia Suristanci že prihajajo. Naznanilo ★ Cenjenim gostom in prijateljem naznanjamo DA SMO PRESELILI NAŠO GOSTILNO iz 6702 St. Clair Ave., na 5379 ST. CLAIR AVE. ★ kjer imamo popolnoma prenovljene prostore, ki jih je preuredil poznam gradbenik in kontraktor Frank Štrumbel Novi prostori so lični in moderni, ter nam bo mogoče postreči našim S0' stem najboljše. Se vljudno pripor0' čamo, da nas ob priliki obiščete. VEDNO DOBRA ZABAVA ★ MR. & MRS. Joe Sustarsic GOSTILNA '■ ' s alvipla 537» SI. (UK AVE. FRIDAY NIGHT ATTEHD THE ' 7th War Bond RALLY SLOVENIAN AUDITORIUM 6415 ST. CLAIR AVENUE Beginning promptly at 7 P. M. ear the U. S. Coast Guard Band. The band will P1^ •om 7 P. M. until 8 o'clock. One hour concert- ^ lere early and get your seats. FREE admission- J rogram to follow the U. S. Coast Guard Ban« elude: TILLIE JACKSHAW, soloist MARJORIE SHERMAN'S dancing group J. J. GRDINA, magician SLOVENIAN QUARTET ST. VITUS BARAGA GLEE CLUB Guest speaker will be Frank McFarlane, 7th War Loan County Chairman See the War II veterans who have just ret« mi the European and the Pacific war theatres. Everyone is cordially invited to attend-o hear the U. S. Coast Guard Band be at ^ Slovenian Auditorium by 7 P. M. This ad was ordered by THE STEEL IMPROVEMENT FORGE CO. DAVE JOHNSON, Superintendent. __ Boljše kot če bi imeli svoj lasten rastlinjak! ALI SE SPOMINJATE, da so imeli vse leto sveže sadje in sočivje samo oni, ki so imeli svoj lasten rastlinjak? Dandanes je to drugače ... s truki in vlaki ter letali, ki doneso produkte vrta in farme velike daljave . . . tako, da lahko ob vsakem č-asu najdete v prodajalni večjo izbero, kot jo pa more producirati dru-žinski rastlinjak. VAŠA VSA-ELEKTRIČNA KUHINJA po vojni bo lahko to vršila v polni meri ter vam dajala koristi svežih živil. Imeli boste izboljšano ledenico z mnogimi novimi izboljšavami ter naglo zamrzujoč kabinet, ki bo omogočal, da boste imeli' mnogo živil' v zamrznjenem stanju cele tedne ali mesece. Imeli boste tudi izboljšano električno peč . . . ki bo proizvajala nove triumfe v kuhi ... ki bo producirala bolj tečn ajedila. VAŠA VSE-ELEKTRIČNA KUHINJA s temi in drugimi novimi ter iz-boljsanimi pripomočki, vam bo prihranila delo in skrbi, čas, živila in denar ... ter se bo v času sama izplačala. Več ko elektrika stori za vas, cenejša je povprečna edinica v ceni Kljub skoro vsem dražjim stvarem, pa Illuminating Company danes daje elektriko za d<)move po najnižji povprečni ceni zadnjih 53 let. we- Ctw&asea RODNEY ADAMS GRELNA POSTREŽBA cen r? o An Nov Iokal 550 E. 200. St. vogal Monterey Odprto dnevno 8 zj. do 6 zveč. Sredo do 1 pop., soboto do 8 z več. Kompletna zaloga plumberskih in grelnih potrebščin in opreme Mi imamo v zalogi. . . »FURNEZE NA PREMOG, jeklo in lito železo »FURNEZE NA PLIN. Gravity In Airconditioning units "CONVERSION PLINSKE GRELCE "BLOWER UNITS •"TERMOSTATE za furneze na premog In plin. "BOILERJE, para in vroča voda '"STOKERJE na premog. Sedaj je čas, da daste pregledati furnez brez vsakih stroškov Naj vam na£ licenziran vdevalec pomaga premagati vsake težkoče, ki jih morda imate. FURNEZI RE-CEMENTIRANI........................................ IN VEČ Naša kompletna zaloga plumberskih potrebščin vključuje: 20 in 30 gal. avtomatične grelce za vodo — toilete — umivalnike — Tank Jackets — termostate — bakrene grelce — Stone lined grelce za vročo vodo (imajo 20 let garancijo; mere 24 in 33 gal.) — De Luxe Laundry Trays — pipe iz medi — baterije za žepne svetilke — žarnice. Pokličite KEnmore 5200 M. Jacoby - R. Jjeigh: POROČNIK INDIJSKE BRIGADE ROMAN i__