r Milac Simo»»*--
v.-, Cioxenj s^o. pri Trzxcu
^sitniaa piaiaaa v gatavtel
Naročnina
zaaia letno 30 Din, polletna 15 Dui, — za inozemstva letna 60 Dia.
Posamezna Stev. i Din
uredništvčT"uprava s pri g. Jos. Sento v M. Soboti telefon številka 8.
Itav. rai. poštne hran. 13.94»
vihala vsako nodello
IV. LETO
Murska Sobota« 25. avgusta 1935.
Cena oglasov
Na oglasni strani; cela stran 60t Din, pol strani 300 Din. — Cena aalim oglasom do 30 besed 15 Dia vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vraCalo
ŠTEV. 34
Naia gimnazija
Vsa zadnja leta se bije boj za dosego viije gimnazije v Murski So boti, ki nam je bila odvzeta pred leti. Vsi napori merodajnih faktorjev pa so ostali do danes brezuspešni, in preko obljub da se bo ugodilo našim željam in zahtevam, nismo prišli. Na vse načine nas tolažijo, a v tej tolažbi nam odrekajo zahtevo po kulturnem zavodu, do katerega imamo pravico, za katerega smo se izkazali vredni, ko so iz našega zaveda odhajali najboljši dijaki v svet.
Do prevrata je bila najbližja gimnazija, ki so jo obiskovali dijaki iz naiih krajev, v Monoštru. Bila je popolnoma madjarska. Slovensko gimnazijo smo dobili še le po osvoboditvi. Bila je to kulturna in nacionalna pridobitev za naie Prekmurje. Za vod se je lepo razvijal, število dijakov je naraičalo, doseženi uspehi so bili odlični in absolventi nižjih razredov gimnazije, ki so nadaljevali svoje itudije onstran Mure, so bili na naj boljšem glasu. Že leta 1924 je ministrstvo prosvete otvorilo peti in nato šesti razred. Ko pa je tri leta za tem obstojala resna nevarnost, da delno izgubimo našo največjo kulturno pri dobitev, je Velika občina Murska Sobota velikodušno priskočila na pomoč in prevzela vzdrževanje višjih razredov. Leta 1929 smo imeli prvo veliko maturo. Vzdrževanje samoupravne gimnazije je bila za občino veliko finančno breme in nihče ni mogel zahtevati, da bi to breme nosila večno. Upanje da bodo višji razredi zopet podržavljeni, se ni izpolnilo in pod silo nastalih razmer je občina morala opustiti svojo pleme nito akc jo in prepustiti gimnaz;jo svoji usodi. Leta 1930. je bila druga in zadnja veika matura v Murski Soboti. Zavod, ki je bil naš ponos in naše upanje v boljšo bodočnost prekmurske mladine, je ostal okrnjen do današnjega dne.
Kje je krivda? Leta 1927. je izšel finančni zakon, čigar žrtev je po stala naša gimnazija. Tudi takrat je bil v vladi g. dr. Korošec, kakor danes, zato smo prepričani da bo magai popraviti krivico, ki se nam je takrat storila. Boj za našo gimnazijo mu je gotovo znan, gotovo so n u pa-znani tudi vzroki, ki nam dajo pravico, da smemo zahtevati vpostavitev popolne gimnazije. Da so vse intervencije in prošnje ostale do danes brez najmanjšega uspeha, tudi ni treba povdarjati. Nasveti čei : naj se kakino drugo mesto n. pr. Ptuj, Kočevje, Kranj i. t. d. odpove svojih višjih razredov, katere se bi potem nadoknadili v Soboti, pa je posmeh za nas vse, ki pa nas ne more ustrašiti v borbi za naSo pravično stvar.
Gospodarski, kulturni in nacionalni napredek je odvisen od zmage v tej borbi. Potrebo po popolni gimnaziji čuti stotisoč prebivalcev Slo venske krajine in enako tudi petdeset tisoč prebivalcev Murskega polja. Na
skrajni točki naše države, v bližini dveh nacionalnih držav prebivamo. V boju za obstanek, nacionalno zavednost in napredek našega ljudstva, bo popolna gimnazija najvažnejši faktor. In če se izpolnijo naše pravične zah teve, bo to le v interesu države. Na merodajnih osebah »je, da se te naloge lotijo s podvojenim delom, kar je bilo zamnjenega. nadoknadijo in kri-vice popravijo. To je zahteva ljudstva t
PO Ll
Konferenca Male antanté bo
22. in 23. t. m. na Bledu. Stalni svet Male antanté bo razpravljal o vseh aktualnih vprašanjih mednarodne po litike, predvsem v onih, ki se tičejo držav zaveznic.
Prejšnji teden ie bil podpisan predlog za prijavo stranke Jugoslo-venske radikalne zajednice. Prijavo so prvi podpisali Aca Stanojevič, pred sednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič, notranji minister dr. Anton Korošec in prometni minister dr. Mehmed Spaho.
Voditelj zemljoradnikov Joca Jovanovfč je na velikem shodu združene opozic je v Sanskem mostu med drugim izjavil: «Vlada je dobila kre dit od opozicije, toda naj se ne igra z njim."
Pri alkarskih igrah v Sinju je prišlo do težkega spopada med orožniki in množico. Ker so ljudje s kamenjem navalili na orožnike, so ogroženi uporabili orožje. Na meslu je obležal mrtev neki delavec, dva orožnika in en kmet pa so bili ranjeni. V nočnh urah je bil zopet mir in red v Sinju.
Program in pravila Radikal-ske zajednice so bili te dni objavljeni. Nova stranka, ki to organizirana po banovinah, srezih in občinah, stoji na stališču državnega in narodnega edinstva.
Knez-namestnik Pavle, ki je zbolel na vnetju mišic leve roke, je bil uspešno operiran.
Opozicija je priredila v zadnjem času več shodov, na katerih so govorniki predvsem govorili o sporazumu Hrvatov in Srbov.
Novo nacionalistično stranko mislijo ustanoviti bivši prijatelji Pri-bičeviča. Akcijo vodijo senatorji dr. Angjelinovič, Banjanina in dr. Zeč. Baje hočejo v ta pokret stopiti tudi pristaši z dr. Krámerjem na čelu
Na zahtevo ministra dr. Korošca se bo v ministrskem svetu vršila ponovna razprava v razdelitvi dobav premoga za državne železnice, ki bi V sedanji obliki vrgla v še večje siromaštvo našega slovenskega rudarja.
Poleg tega naj še omenimo sledeče: Če se je našel potreben kredit za zgradbo novih gimnazij v Beogradu, ki sega v težke milijone, bi se gotovo našel tudi potreben znesek za vzdrževanje naše višje gimnazije. To ne bi bila nobena usluga, ampak le delna vrnitev našega denarja, ki se steka v državne blagajne. In do tega imamo vendar tudi mi pravico. To je naše mišljenje 1
Z I Kfl
Ministrski svet bo v kratkem razpravljal o namestitvah nekaterih novih banov. Sprememba na štirih banskib mestih se bo izvršila tako, da pridejo na ta mesta odlični člani nove stranke.
Trgovinska pogajanja med našo državo in Grčijo se bližajo koncu. Do sedaj so se vršila na Bledu, nadaljevala pa se bodo v Beogradu.
Pravosodni minister napoveduje nove zakone. Za zakonski osnutek o korupciji bo v kratkem imenovana komisija, zakonski osnutek o čekih je že gotov, v izdelavi je trgo vinski zakon na dnevnem redu pa je tudi novi državljanski zakonik.
Prijatelji g. dr. Mačka nameravajo izdajati svoje glasilo, tednik „Slovenska zemlja".
Naš poslanik Dučič je bil sprejet od Mussolinija, s katerim je govoril v pospešenju trgovinskih pogajanj med Italijo in Jugoslavijo.
Konferenca treh zapadnih velesil, ki je bila v Parizu, ter razpravljala o sporu med Italijo in Abesinijo, se je razšla, ne da bi se dosegel sporazum, ki bi preprečil vojno nevarnost v Afriki. Sedaj namerava Anglija predložiti nove predloge, obenem pa grozi, da bo nastopila pri prihodnjem zasedanju Društva Narodov z vso odločnostjo proti Italiji.
Mussolini bo odpotoval na inšpekcijo italjanske vojske v zhodno Afriko, da navduši vojake za pred-stoječi vojni pohod.
V Albaniji je prejšnji teden iz bruhnil upor. Uporniki se ubili generala Gilardija in se polastili nekaj važnih strateških točk. Vladnim četam pa se je posrečilo zadušiti vsfajo in voditelji upora so zbežali v Italijo.
Mobilizacija italjanske rezervne vojske se nadaljuje. V bližnjih dneh bo vpoklicanih nadaljnih 15000 rezervistov pod orožje. Italija ima pripravljenih že nad milijon vojakov za slučaj vojne.
Veliki in nevarni delavski ne miri so bili v Toulonu in Brestu (Francija), zaradi znižanja uradniških
in nameščenskih plač. Nemiri so imeli komunističen značaj. Nekateri pariški listi so zato pisali, da naj Francija pretrga svojo zvezo s sovjetsko Rusijo.
Japonskega generala Nagato, voditelja umirjene vojaške struje, je ubil neki podpolkovnik. Japonska vlada je odredila ostre ukrepe, da se zopet utrdi stara disciplina v japonski vojski in je obsodila morilca na smrt
Borba med narodnimi socialisti in katoliki postaja v Nemčiji vedno ostrejša. Mnogo katoliških društev je bilo razpuščenih in povsod preganjajo katoličane. Govorijo, da bo Vatikan prekinil vse stike z Nemčijo in odpovedal konkordat.
Za kmečko zaščito
Občinski odbor v Puconcih je na svoji zadnji seji, na okrožnico banske uprave, glede kmečke zaščite predlagal sledeče : 1 ) Občinski odbor je proti vsaki zaičiti posestev, ker s tem zgubi kmet vsako kreditno možnost, obnovi se zelenjaštvo in kmetu se odvzamo svoboda nad privatno lastnino. 2 ) Edini izhod in prava rešitev kmečke krize bi bila v zaščiti kmečkih posestev in v pomoči zadolženih, če kr. vlada poseže v to vprašanje radikalno in z vso resnostjo in sicer na sledeči način:
Z državno pomočjo naj se dvignejo cene kmečkih pridelkov za 100%, industrijski pa se naj znižajo za50®/0 in sicer deloma z izdajanjem notranjih novčan c, deloma pa z zboljšanjem obstoječih trgovinskih pogodb.
Kmečki dolgovi naj se konvertirajo z državno pomočjo, z amortizacijsko dobo od 30—50 let, z nizko anuiteto, ki bo primerna donosu kmetijstva.
3.) Z zakonom naj se odpravijo vsi obstoječi karteli ali pa se naj ustanovijo kmetijski karteli s centralno statistično pisarno. Poleg tega bi bile neobhodno potrebne kmetijske zbornice.
Izvoz živine
Prlvredni pregled štv. 33 od 18. 8.
1935 je obelodanil med drugim :
Pred par let se je osnovala zadruga za izvoz živine in svinj Zagreb-Beograd, ki bi morala izvažati samo živino in svinje od zagrugarjev. Toda v začetku tega leta je začela izvažati naravnost na trgovski podlagi, to j* blago, ki pripada drugim osebam in ne zadrugarjem, seveda z dovoljenjem Ureda za izvoz ftoke u Beogradu.
Tako je izvozila do aprila 646 mesnatih svinj. V maju Je samo zadruga Beograd dobila dovoljeoje za izvoz 80 svinj za Prag, 50 mastnih in 240 mesnatih za Avstrijo, dočim «a avgust 402 mesnatih in 850 mastmi kot zadruga, a njen predsednik in podpredsednik pa po 406 svinj.
Ako pomislimo, da je t avgustu dovoljeno izvoziti le 3750 svinj, pridemo do zakljuCka, da izvozi Zadru ga nad polovico celega izvoza, dočim 39 legalnih izvozničarjev ostalo slabo polovico. Oo tega na Prekmurje ničesar ne odpade.
Favoriziranje zadrug za izvoz živine in svinj je silno pogrešeno tudi iz razloga, ker ni razširjeno na vso državo, ampak obsega le gotove kraje, kjer navidezno zadruge obstoje. Vrhu tega je podeljevanje tozadevnih izvoznih dovoljenj dokaj čudno, kajti ne nanaša se samo na zadruge, ampak tudi na zadružne predsednike in pod predsednike...
•
Pripomba uredništva: Pri izvozu mastnih svinj, ki jih je v Prekmurju prav malo, je zaslužek prav dober, posebno še za zadruge, ki niso obremenjene z takšnimi davščinami, kakor so legalni izvozničarji.
Izvoz živine v Avstrijo je radi nizkih cen nemogoč. Toda v kombi naciji z mastnimi svinjami, bi* bilo mogoče izvažati tudi živino na ta način, da bi se kril def cit z dobičkom pri svinjah. To je seveda mogoče le tedaj, ako bi se izvoz mastnih svinj pravično in stvarno razdelil tudi na one izvozaičarje, ki imajo čut in smisel za kombinacijo.
Vlada bi morala v tem pogledu upoštevati vse pokrajine enakomerno po zmožnosti producentov. Predvsem bi morala gledati na kraje, ki so trpele po elementarnih nezgodah, kakor n. pr. Prekmurje, ki je vsled dolgotrajne suše silno prizadeto, ko bodo kmetovalci morali, vsled pomanjkanja krme, prodati polovico svoje živine.
Dolžnost vlade je, da s tem računa in ne, da šablonsko izdaja izvozna dovoljenja.	_
Hornyphon...
Petaniski most in iavna dela
Sedanja vlada je takoj po svojem prihodu radi zmanjšanja nezaposlenosti v državi ter radi poživitve gospodarskega življenja podvzela vse potrebne korake, da se javna dela prično izvajati v pospešenem tempu. Gradbeni minister je za izvedbo javnih del, delo v svojem resoru celo pospešil in je do danes pustil izvesti objekte v skupni vrednosti 200 milj. Din. Ta vsota je v glavnem razdeljena : za zgraditev cest, mostov i. t. d. Za isti namen pa so razpisane še nadaljne licitacije za okoli 41 milj. Din. V me secu juliju in avgustu so se nadaljevala in dokončala regulacijska dela na 30 raznih mestih na rekah Donave, Save,
Drave i. t. d. Odobreni so tudi projekti za nekatera druga regulacijska dela na 28 raznih mestih v iznosu 15.700 000 dinarjev. K temu je treba še dodati zneski iz bednostnega fon da naše banovine, ki so tudi name njeni javnim napravam. Skratka ; mnogo se 'dela na tem, da se povsod izboljšujejo ceste, regulirajo reke, popravljajo mostovi in zgradijo novi, kar je samo za pozdraviti. Naš denar bo dobro naložen in prišel bo v prave roke. Nehote pa se moramo vprašati, kakšen delež bomo imeli mi cd tega, saj smo vendar ravno tako upravičeni, da dobimo dobre ceste, da se nam popravi Mura in da se nam že slednjič po toliko letih obljube zgradi most pri Petanjcih. Kadar je treba dati naše obvezne dajatve oblastem, takrat smo upoštevani in se nas vsi spomnijo, ko pa bi bilo treba kaj našega vrniti, in nam urediti in napraviti naprave, ki so važne za prospeh našega celokupnega gospodarstva, takrat se pa na nas pozabi, kakor nas sploh ne bi bilo. Da pa le ne bi bilo nezadovoljstvo preveliko, se nam milostno vrže nekaj tisočakov za popravo mostu pri tem in tem km. kamnu in stvar je spet urejena za leto dni. In to se ponavlja že vsa zadnja leta In upravičeno se sprašujemo, ke-daj bo tega konec?
V to poglavje spada tudi most pri Petanjcih. Saj bi ga že imeli, če bi ga gradili iz privatne inciative In ne bi več danes tožili o poplavah Mure, ki nas po več tednov odtrga od ostalega sveta ali o zmrznjenju reke, ki nam prepreči vsak promet z ostalo Slovenijo. Večno dreganje na pristojnih mestih, neštete prošnje in intervencije so slednjič spravile zadevo z mrtve točke. Banska uprava je poslala komisijo, da se prepriča, koliko bi bilo prebivalstvo pripravljeno prispe vati k zgraditvi mostu. Razven zastopnikov cestnih odborov Murska Sobota in Ljutomer, je bil odgovor odklonilen.
Zastopniki zdravilišča Radenci, vrelca kisle vode Petanjci ter občina Tišina in Radenci, pa so kategorično odgovorili z ne. Ponovno povdarjamo, da bi bila dolžnost države, da spričo drugih velikih javnih del v državi, nam da most pri Petanjcih, povdarjamo pa tudi, da stališče omenjenih zastopnikov ni bilo pravilno in bi morali pokazati vsaj nekaj dobre volje, ki bi bila v dokaz nujnosti po zgraditvi mostu. Posebno omenjene občine, pa tudi zdravilišče, bi vendar imeli največjo korist od te zgradbe.
Prebivalci posedujejo zemljo to in onstran Mure, ves ostali promet iz Prekmurja bi bil usmerjen skozi Radenci, ki bi na prometu samo pridobili. Pridobitev pa bi bila tudi za Slovenske Gorice, čigar že itak živahen
promet z Prekmurjem, se bi samo povečal, in to predvsem glede izvoza vina. Največji odjemaici so bili vedno naši gostilničarji. Pa kdo bi našteval obojestranske koristil
Banovina je poskušala začeti z delom. Mogoče bi tudi država kaj prispevala. Odklonilno stališče onih, ki bi imeli od zgradbe mostu največje koristi, pa je mogoče zapečatilo to vprašanje za dolgo dobo. Ljudstvo gotovo ne odobrava njihov jedrnasti: nel
Hornyphon...
Šolstvo in gospodarstvo
(Nadaljevanje.)
Nepoučeni činiteljl bi radi imeli v Soboti meščansko in kako strokovno šolo. Meščanska šola taka, kot je sedaj ni niti strokovna niti praktična šola, temveč je v bistvu taka kot nižja gimnazija z razliko, da absolventi meščanskih šol ne morejo niti v višjo gimnazijo niti v učiteljišče. Meščanske šole potem takem Slov. Krajini prav nič ne ustrezajo, pač pa je živ-ljenska potreba gimnazija, zakaj manjše mesto, ki ne more imeti več vrst šol, naj ima tisto, ki nudi najširšo splošno izobrazbo in ki odpira vrata v vsa druga učilišča.
Kaj pa strokovne šole ? Strokovne šole, katerih absolventi bi potem iskali službe, so za Prekmurje nepotrebne in za Soboto nemogoče. Strokovne šole so preveč specljalizirane za posamezne panoge. Kaj bi počeli n. pr. s trgovsko, strojno itd. šolo ? Premalo bi bilo učencev, če pa bi se v začetku vendarle še našli, bi bilo takoj preveč absolventov. Sicer pa dobimo kmalu strokovno šolo. Kmetijsko šolo v Rakičanu. Ta šola se kajpada ne ustanavlja zato da bi njeni absolventje iskali služb, temveč, da vzdržijo na domači grudi in postanejo napredni kmetovalci.
Strokovno šolstvo pri nas posebno še ne uspeva. Malo strok, šol imamo, pa niti absolventje teh šol ne dobijo zaposlitve. Zakaj ? Ali zato, ker jih ne rabimo ? Ne I Čeprav naša obrt in industrija nista še bogvekako razviti, sta vendarle že tako močni, da bi mogli vse dosedanje absolvente popolnoma zaposliti. Vzrok je v usodnem predsodku, da v obrti in industriji ni treba šolanth ljudi. Zategadelj pa se morajo uvažati kvalificirani delavci in obratovodje specialisti. Kakor da bi se naš Izobraženi delavec ne mogel z lahkoto priučiti nekaterih, nikakor tako težkih spretnosti. Saj je vendar znano, da se izobraženi dela-
vec, čeprav ni strokovno, temveč samo na splošno izšolan, izredno hitro iz-vežba v svojem poslu.
Za koliko praktičnih, drobnih izumov, ki so za cenejši obrat v obrti in industriji odločilnega pomena, se moramo zahvaliti inteligentnim, vsaj nekoliko izobraženim delavcem in preddelavcem. In koliko dobrega na-pravljajo razumni poslovodje in obratovodje, ki se niso sramovali začeti svoje karijere v umazanem predpasniku.
Počasi prodira spoznanje, da opravlja mati-gospodinja neprimerno višje duševno delo, kot gospodična tipkarica, ki je postala deloma že stroj brez lastnih misli. Treba je razumeti, da je marsikateri pisar v uradu rokodelec, ki potrebuje manj duha kakor odličen čevljarski mojster, da so trgovci, obrtniki in kmetje ne redko bolj inteligentni in se bolj poslužujejo svojih duševnih dobrin kakor marsikateri gospod za mizo s peresom v roki.
Železniške karte za polovično ceno
Prometni minister je izdal odlok o uvedbi nedeljskih in prazniških povratnih voznih listkov. Popust znaša 50% in velja za razdalje od 6 do 250 km od odhodne postaje za drugi in tretji razred potniških vlakov. Potovanje se sme pri odhodu začeti najprej v soboto, oziroma dan pred praznikom ob 12. uri in se mora končati najkasneje v nedeljo, oziroma na praznik ob 24 uri. Pri povratku se sme vožnja začeti najprej v soboto, oziroma dan pred praznikom ob 20 in končati najkasneje v ponedeljek, oziroma dan po prazniku ob 12.
Hornyphon...
Politično gibanje.
Prejšnjo nedeljo se je vršil prvi politični sestanek v gostilni Banfi v M. Soboti. Sestanek je bil namenjen zaupnikom nekdanje SLS in so se ga udeležili iz vsake občine po eden ali dva delegata. Navzočih je bilo okrog 25 do 30 ljudi. Zbranim je raziožii program osnovane Radikalne zajednrcei tajnik notranjega ministra, g. Kranjec Marko, ki je v ta namen prispel iz Maribora. V svojem govoru je tudi kritiziral politiko dr. Mačka.
J" Razpotje 12
Visok dan je že bil, ko se je zbudil. Glava mu je bila svinčena a v sebi je čutil čudno sproščenost, opran dogodkov, težkih misli in nepotrebne cmerikavosti. Pretegoval se je po ležišču in šele sedaj opazil svoje blatne čevlje na odeji, svojo umazano in zmečkano obleko. Pa je planil z ležišča, slekel umazane hlače in suknjo ter vse skupaj potisnil pod posteljo. Ko je kmalu za tem stopil v nedeljski obleki v delavnico, si je žvižgal in je bil glasnih besed. Laci, ki je dremal pri stroju, ga je začudeno in vprašujoč pogledal. In ko je Urh uprl oči v njega ter ga za hip radovedno motril je vedel, da sin ni&esar ne ve kaj se je včeraj zgodilo z njim. Glasno se je odkašljal, še glasneje zažvižgal ter se molče lotil šivanja. Pa tudi Laci je bil zadovoljen : stari ničesar ne ve, da se je šele v jutru vrnil domov...
To noč je bila hiša prazna, zapuščena, mrtva ... Le v beli sobi, za visokimi okni je trpeča žena poslušala vso nbč udarce ure, tja do jutra ...
IV.
Dan je bil drugemu sličen. Zunaj je naletaval sneg. Vedno več ga je bilo in ljudje So delali steze od hišnih pragov do plotov in še do ceste, kjer so s snežnim plugom zvijugali široko gaz. Tako tiho je bilo vse okrog. Krik je zaman iskal meteže glasov, da bi se preplašeno skril v svojem nepremišljenem vzgonu v višino .. . Gluha samota se je plazila okrog hišnih vrtov in se oprijemala zdolgočasenih obrazov, ki so se prižemalik orosenim šipam ter zaman iskali življenja po samoti. Prvi dnevi po novem letu . . .
Stara Lecovka je še vedno ležala v bolnišnici. Operacijo je srečno prestala, le zdravje se ni hotelo vrniti v
strpinčeno telo in zadnje dneve po praznikih se je celo obrnilo na slabše. Urh je vsaki dan hodil v bolnišnico. Ko je še zvonilo poldan, je že zlezel v svojo staro zimsko suknjo, naložil še nekaj polen v peč in pustil Lacija samega v delavnici.
„Ob treh pridem."
Laci je samo pokimal in glasneje pognal stroj. Čakal je še, da je Urh zdrsel mimo okna, potem pa je žvižgajoč odložil delo, nametal nekaj stare obleke na mizo poleg peči in se vlegel. Tako je delal vsaki dan. Zakaj bi garal, če stari okrog postopa? Pravi, da bo ob treh doma. Vraga I V mraku bo prišel in smrdel bo po vinu. Tako dela odkar hodi v bolnišnico na obiske.
Urb pa se poganja po zasneženih potih k visokemu belemu poslopju kraj mesta, ki ima svoj duh in svoje čudno življenje. Pred pragom si skrbno otepa čevlje in previdno stopa po
stopnicah. Toplota v sobi je suha in duši. Vedno kadar pride ima žena zaprte oči in ko stopi tik nje jih previdno odpira.
„Kako je Treza?" . „Boljši."
Tako vedno odgovarja, a z vsakim dnem ji je glas tišji in bolj boječ. Urh ve, da se laže sebi in njemu. Saj ima oči in vidi njen obraz, ki je vedno bolj droban in otročji in pogled, ki je udan in vedno bolj proseč. Pa še to ve, da so njene ure štete, za to mu je nerodno in ne ve kaj bi govoril z njo ... In sedi pri njej, se ozira po sobi in posluša razgovor bolnikov in obiskovalcev, ki je tih in plašen, tako da ga je komaj čuti od sosednjih postelj, če je kakšen znan obraz, še včasih sam poseže vmes. Pa takoj prestane. Njegove besede so glasne in pretrde za to sobo, za to ga plašijo.
Domače pesci
mimo ms
V polnoč sili čas. Ulice so prazne. Rumenkasta svetloba odločnic pometa cesto v točno odmerjenih nihajih. Pohleven dež udarja po listju dreves kakor bi daleč nekje šumela voda ... Za hip so se odprla vrata kavarne. Dvoje postav sili na cesto v noč. Tesno drug ob drugem sta zavila proti drevoredu, mimo luči, ki je oplazila njen razgret obraz in njegove vsiljive oči. In potopila sta se v temi drevoreda. Ko sta se hotela vsesti pa je ona kriknila. Na klopi je ležal neznanec. „Nesramnost. Policija naj spravi pijance domov ..je povzel njegov glas. Potem je spet vse utihnilo. Le hreščanje težkih in trudnih korakov po pesku je motilo tišino. Ob robu drevoreda pa je obstal človek, sključen in truden in ni vedel kam naj se obrne. Do jutra je bilo še dolgo ...
TT7u rs ka $ob ota :
—	Osebna vest. Naš ožji rojak g. dr. Zoitan Š ftar, doma iz Pužavec, je bil imenovan od madž. ministra notranjih zadev za pomočnika tajnika pri Madžarskem deželnem zavodu za socialno zavarovanje. Naše čestitke!
—	Zahvala. Uprava «Trboveljskega slavčka" se najgloblje zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način pomagali pri organizaciji koncerta v Murski Soboti in Ljutomeru ter istotako tudi vsem gostiteljem, ki so prevzeli deco v prenočišče in prehrano.
—	Nov zdravnik. Na kirurgični oddelek tuk. bolnišnice, je bil dodeljen novo imenovani sekundarij g. dr. Pertl Emanuel.
—	Nesreče. Pri zadnjem viharju, lei je divjal v ljutomerski okolici, se je ponesrečil čevljar Leben Ivan iz Bučečovc. Padel je pod čebelnjak ter pri tem dobil poškodbe po telesu. — Pri beljenju sobe je padla s stola Zrim Marija iz Trdkove. Dobila je lažje poškodbe. — V prepiru z bratom jo je izkupil Kreslin Marko iz D. Bistrice. Brat ga je z motiko udaril po glavi. — Tesarska sekira je padla pri delu na glavo Adamič Štefanu, zid. pomočniku v Strehovcih. Dobil je težke po-fkodbe na temenu. — Z nabojem se je igral dijak Glažar Koloman, ki mu je nenadoma eksplodiral v roki. Odtrgalo mu je palec, kazalec in sredinec leve roke. Vsi ponesrečenci se zdravijo na kir. oddelku tuk. bolnišnice.
—	Dva dijaka se sprejmeta na hrano in stanovanje. Pomoč tudi pri očenju. — Krstič, M, Sobota, Lendavska c. 19.
—	Gospodinjski tečaj. Kolo jugo-slov. sester v Murski Soboti priredi 3 mesečni gospodinjski tečaj, ki se bo cačel dne 1. septembra 1.1. Tečaj vodi v Soboti že znana odlična strokovna učiteljica gdč. Mikuževa. Praktično in teoretično se bo poučevalo kuhanje, šivanje, splošno gospod, itd. Prijave sprejema do 25. avgusta predsednica K. J. S. ga. Narandžičeva. Pričakovati je, da bo obisk tečaja od strani tuk. gospe in gospodičen obiskan polnoštevilno.
—	Nalezljive bolezni. Kakor lansko leto, tako se je tudi letos pojavila griža v obmurskih vaseh, loda v mnogo manjšem obsegu in v manj nevarni obliki. V mursko-soboškem srezu je do sedaj zaznamenovati le en primer griže. Pojavila pa se je tudi škrlatinka. Slučajev je malo in se ni bati, da bi se raziirila v epidemijo. Toliko v informacijo ljudem, ki širijo najrazličnejše neosnovane vesti.
—	Smrt. V najlepših mladeniških letih je podlegel zavratni bolezni krojaški pom. Vratarič Ladislav. Preostalim naše sožalje. N. v m. p.
—	Nevihta. Prejšnjo sredo je divjal nad Soboto pravi orkan. V nenad-
nem viharju so zažvenketale šipe in vse je zbežalo s cest in ulic. V parku in drevoredu je veter lomil veje, nekaj trhlih dreves pa je prelomil na dvoje. Poškodovan je bil tudi električni daljnovod in mesto je bilo do poznih večernih ur brez luči.
—	Ni denarja ... Povsod, kamor se obrneš, te s tem pozdravijo. Vse toži o slabih časih in vse stremi za ■tem, da si pridobi vsaj toliko, kolikor nujno zahteva vsakdanje življenje, za to mu pa je tudi vsak nepričakovan priboljšek pravo veselje. In kdo bi se temu odrekel, če se mu to z polnimi rokami nudi? 2000 Din, 1000 Din, blago, čevlji, živila i. t. d. i. t. d. bodo dobitki velike sokolske tombole v M. Soboti, čigar priprave so že v polnem teku. Za Vas so pripravljeni in Vam namenjeni, za to ne hodite slepi in gluhi mimo sreče, ki se Vam stavlja na pot. Po 2 Din bodo tombolske karte. Dva kovanca lahko zamenjate za dva jurjal
őornja Lendava ;
—	Poroka. V nedeljo 11. avgusta se je poročila v Mariboru agilna članica tukajšnjih društev gdč. Poldka Dugar, učiteljica v Vidoncih z g. Stane Staničem, učiteljem na Kogu. Mlademu paru želimo v novem stanu mnogo sreče 1
Nesreče. 8 letni Recek Franc iz Dol. Slaveč je bil v Forjaničovem mlinu. Po neprevidnosti je dobil med kolesa levo roko, ki mu je zmečkalo srednje tri prste, posebno močno prstanec, na katerem je ostala samo kost. — F.cko Frančiška iz Vidoncev je po neprevidnosti dobila levo roko pod nož slamoreznice, ki ji je odrezal konec kazalca in sredinca. — Bokan Irena iz Gor. Slaveč je padla z voza in si nalomila levo roko v komolcu. Vsi navedeni se zdravijo v domači oskrbi.
—	Za poštenjake. Pošten najditelj, ki je našel srebrno cigaretno dozo z vgraviranim imenom „Marija" in monogramom L. B., se naproša, da jo vrne proti nagradi g. Dr. Lukmanu, ban. zdravniku v Gor. Lendavi.
—	Društveni dom. Akcija za ta severni dom, ki bo v ponos vsemu Prekmurju lepo napreduje. Zlasti sedaj, ko žgejo nad 40 000 opek in že nekaj dni žari nebo v ognjenem svitu, se vsa okolica ozira po kraju in opušča vsak dvom, da bi iz tega nesebičnega in požrtvovalnega dela društvenikov ne zrastla mogočna društvena postojanka. Da vso delo tako vidno napreduje, ima posebno velike zasluge domačin g. Bačič Franc, posestnik in zadrugar, ki je morda v vsem kraju in tudi v obč. odboru edini, ki ima za take in sllčne akcije pravi smisel. Brez njegove opore bi v našem kraju, kjer mečejo drug drugemu polena pod noge, padlo vso to delo že zdavnaj v vodo. Kot pošten in ugleden posestnik je izprosil v ta namen več brezplačnih voženj in drv za žganje. Z eno besedo: skrbi in dela kot bi zidal svoj dom. Dokler ima pripravljalni odbor v svoji sredini take može, se mu ni treba bati, nobenih ovir, prebredel bo vse težave in skrbi ter, našel v svoji idealni zamisli, kljub slabim časom, še vedno tolikšen vir dohodkov, ki bo omogočil ustvariti končni cilj — sezidati društveni dom.	*
—	Obupal nad življenjem. Bernát Janež, posest, iz Bodoncev, je že dalje časa bolehal na neozdravljivi bolezni. Kljub temu, da je imel že 65
križev in povrhu še bolan, je še vedno marljivo obdeloval svoje posestvo. Bolezen ga je duševno tako potrla, da je obupal nad življenjem ter se je zadnji teden pri domačih svinjskih hlevih obesil. Za nesrečnežem žaluje vsa vas.
Med tednom
DOTTM
Navodila za sestavo novega
proračuna je izdal finančni minister. Naročena je najstrožja štednja tako glede banovinskih kakor tudi občinskih proračunov.
Prejšnji teden so divjale velike nevihte v zagrebški okolici, primorskih krajih in južni Bački, ki so povzročile veliko gmotno škodo, zahtevale yeč ponesrečencev, v Zagrebu tudi eno smrtno žrtev.
Pravi pekel za delavce so odkrili v opekarni tovarnarja Sarvaša v b[ižini Petrovgrada. Starci in tudi otroci, ki so morali delati od 6 zjutraj do 6 zvečer, so zaslužili po 3 Din na dan.
Med Caro in Smokovcem na Korčuli je požar uničil 8000 kvadratnih metrov najlepšega gozda.
V	Beogradu gradijo nov spomenik Neznanemejunaku, kakor siga je zamislil blagopokojni kralj Aleksander.
Pri zadnji nevihti je strela razsajala v vasi Breg pri Ribnici. Mnogo oseb je bilo poškodovanih pa tudi gmotna škoda je precejšnja.
Splašena konja, last nekega posest, iz novomeške okolice, sta zdirjala z vozom, na katerem so bile svinje, v globoko Krko, kjer sta utonila.
Krava je navalila na hlapca Šun terja iz Limbuša, ter ga stisnila z rogovi s tako silo ob jasli, da mu je zdrobila prsni koš.
DRUGOD
V	premogovniku Ribolu pri
Rimu je počila vodovodna cev, nakar je vdrla voda v rov, da je 14 rudarjev utonilo.
Pri mestu Ovada v Italiji se je zaradi silnih nalivov porušil jez. Voda je v širino 8 km in 40 km daleč vse porušila. Dve vasi sta čisto uničene. Nad 100 ljudi je našlo smrt v valovih.
Neka siromašna 15 letna vajen-ka iz Marseilla je v francoski državni loteriji zadela glavni dobitek, ki znaša 3 milijone frankov.
Angleški prometni minister je izdal odredbo, po katerih bodo konjske vprege polagoma zginile z ulic angleških velemest.
Pri poplavah v Autungu (Japonska) je utonilo okrog 1000 oseb. Nad 30.000 hiš je ogroženih od katerih se je mnogo podrlo ali pa jih je odnesla voda. Iz nekega rudnika so potegnili 100 mrtvih.
Koncem tega leta bo Nemčija dogradila 9 novih križark, večjo število torpednih rušilcev i najmanj 12 podmornic.
SOKOL
Čuvajte Jug oslavijo 1 Izbirne okrožne tekme v odbojki se vršijo v nedeljo, dne 25. VIII. 1935 na telovadišču čete v Martjancih. Pričetek bo ob 13. uri. Vse edinice pozivamo, da pošljejo zaostale mesečne izkaze.
Vse br., ki so bili letos potrjeni k vojakom vabimo, da čimpreje vložijo pri svojih edinicah prošnje za izdajo potrebnega „Uverenja", ki je potrebno za dosego skrajšanega roka.
Edinice opozarjamo na okr. br. Saveza štev. 71 od 30. VII. 1935 in štev. 10 od 12 II. 1934.
Potrebne tiskovine dobite pri tajniku društva Murska Sobota.
Zdravo I
Okrožje.
GASILSTVO:
V Bakovcih se bodo dne 1. septembra 1935 vršile okrožne gasilske vaje za 1. okrožje. Vaje, katerih razpored je obširen, se začnejo ob 14. uri. Po vajah se bo razvila neprisiljena veselica pri krčmarju gosp. R a j h Nacetu, na katero se cenjeno občinstvo vljudno vabi.

PRODAJ
je hiša z posestvom, njivo, travnikom in gozdom. Podrobnejša pojasnila da BENKO JOSIP, Mlajtinci it. 39. p. M. Sobota.
Gostovanje Gradjanskega iz Čakovca.
V	nedeljo je gostoval v M. Soboti čakovski Gradjanski, prvak mariborskega okrožja, s prvim in rezervnim moštvom.
Proti čakovski rezervi je nastopila Murina mladina v lepi, zanimivi in fair igri. Fizični slabši domačini niso izdržali ostrega tempa in so podlegli z 1:2 (0;0). Tekmo je sodil strogo in objektivno g. Nemec L.
Tekma prvih moštev ni prinesla pričakovanega sporta, igra je bila vse prej kot prijateljska. Neprestano prigovarjanje sodniku, zlasti od strani gostov, je znak precejšnje nediscipliniranosti. Pri tekmi, ki je končala s 4:1 (2:1) v korist Mure, je bilo le prav malo premišljenih akcij. Domačini so bili sicer tehnično boljši, toda tudi pri njih je bilo opaziti mnogo vrzeli. Sodnik g. Türk je bilindispo-niran, čemur je brez dvoma mnogo pripomoglo neprestano prigovarjanje igralcev in stalno kričanje občinstva v neposredni bližini obeh golov.
Teden sporta.
Nogomet: V Krakovu je jugoslovanska reprezentanca slavila zasluženo zmago proti Poljakom s 3:2 (0:2). — V Beogradu: BSK-Sofija 4:1, Sofija-Ju?oslavija 1:0.
Veslanje: Evropskega prvenstva v Berlinu so se udeležili tudi naši veslači, dosegli so v četvorcu 4., v dvojcu pa 6. mesto. Glandazov pokal so si priborili Madžari pred Poljaki, Nemci in Švicarji.
Tenis : Na nacionalnem državnem prvenstvu je zmagal v singlu Punčec, rodom iz čakovca, dober znanec soboške športne publike. V ženskem singlu je zmagala Kovačeva.
Olimpijada visokošolcev v Budimpešti je končana. Končno stanje točk je sledeče : 1. Madžarska 481, 2. Nemčija 465, 3. Angleška 146, 4. Češka 102, 5. Francija 101, 6. Japonska 88.	Nc.
Prvo moštvo I. S. S. K. Maribora v M. Soboti.
V	nedeljo, dne 25. t. m. bo gostovalo proti Mari renomirano moštvo I. S. S. K. Maribora. Mariborčani pridejo v kompletni postavi. Zadnji uspehi Maribora proti Iliriji in Čakovcu nam jamčijo, da bo tekma na višini in bo nudila vsakemu gledalcu pravi športni užitek.
Začetek zanimive tekme bo ob l/2 4 uri popoldne.
Iz delovanja Združbe trgovcev
v IT?urski S°boti. Kolkovanje poslovnih knjig
Dolžnost voditi poslovne knjige po trgovskem zakonu in jih kolkovati, se nanaša samo na trgovce, to je na one, ki opravljajo trgovinske obrate. Pri tem je upoštevati, da nekatere vrste poslov dajo podjetniku značaj trgovca in to v primeru, če jih izvršuje v takem obsegu, da posli presegajo delokrog obrtnega obrata. Potem takem so torej dolžni voditi poslovne knjige in jih kolkovati tudi obrati, ki se izvršujejo na industrijski način. Nasprotno so pa poslovne knjige .obrtnikov, čeprav se dejansko vodijo, oproščene kolkovanja, ker za njihovo vodenje ne obstoja zakonita dolžnost. Ravno tako praviloma niso dolžni voditi poslovne knjige in jih kolkovati gostilničarji, ki točijo pijače in prodajajo jedila v manjšem obsegu, to je ne preko obsega obrtnih obratov. Vendar pa v tem pogledu ni podana fiksna meja, vsled česar jo je treba v vsakem spornem primeru po konkretnih činjenicah individualno določiti.
Besedilo tar. post. 167. taksne tarife in čl. 145 taksnega in pristoj-binskega pravilnika, priobčujemo spodaj radi evidence, olajšave in z va bilom, da vzame na znanje vse članstvo :
§ 13.
Tar. post. 167. takse tarife se glasi :
Za potrditev wh trgovinskih, bančnih in drugih knjig, ki se morajo po določbah zakona voditi, se plačuje taksa, in sicer:
a)	za potrditev (parafiranje) glavne knjige, kontokorentne in saldokon-tne knjige, od vsakega lista po Din 1.
b)	za potrditev (parafiranje) vseh ostalih knjig (dnevnika, strace, blagaj nlške knjige, prima note, knjige računov, skladiščne knjige, inventarja, bilančne knjige, registrov itd) neglede na to, ali so vezane, ali pa sestoje iz poedinih nesešitih listov, od vsakega lista po Din 0 50.
Pripomba L Te potrditve in pobiranje takse vrše na enoten način davčne uprave.
Vse tiste knjige, ki so potrjene in taksirane po dosedanjih predpisih pri drugih oblastvih, se morajo predložiti v 60 dneh po oveljavitvi tega predpisa pristojni davčni upravi na vpogled.
Pripomba 2. Te takse ne plačujejo knjige za kopiranje in žepne knjižice, ki jih nosijo trgovci in drugi s seboj, tudi ne trošarinske knjige, ki se vodijo po zakonu o državni trošarini (če niso trgovinske knjige), ki se vodijo po tar. post. 99. zakona o taksah in po zakonu o davku na poslovni
promet, registri za kupovanje in prodajanje deviz in knjige te vrste, namenjene za prodajo in rezervne trgovinske knjige, ki jih denarni zavodi in delniške družbe še ne uporabljajo.
Prav tako niso zavezane tej taksi knjige kmetovalcev.
Če se te knjige ne prijavijo zaradi plačila te takse, je kazen petkratni znesek neplačane takse, poleg plačila redne takse.
Osebe, ki ne predlože po drugem odstavku predhodne pripombe v določenem roku knjig na vpogled, se kaznujejo v denarju od 100 do 500 Dim Člen 145. (K tar. post. 167.)
1.	Taksa iz tar. post. 167. taksne tarife, se plačuje za potrditev vseh knjig, ki se morajo potrditi po katè-remkoli zakonu.
2.	Taksa iz te tarifne postavke se plačuje tudi za potrditev vseh ostalih knjig, ki jih po zakonu ni treba potrditi, katerih potrditev pa zahteva kdorkoli.
3.	Taksa iz tarifae postavke se prileplja na potrdilo, ter izključuje takso iz tar. post. 43 taksne tarife.
4.	Za prošnjo, s katero se zahteva potrditev knjig, se plačuje za vsako knjigo, katere potrditev se zahteva taksa iz tar. post. 1. taksne tarife.
5.	Če se ne prijavijo knjige iz točke 1. tega člena v potrditev, je kazen petkratni znesek neplačane takse, poleg redne takse.
6.	Za list se računa folio knjige (dve strani).
7.	Taksa iz tar. post. 167. se plačuje tudi za kartoteke. Taksa za kartoteke se prileplja in uničuje na referatu, odnosno na prošnji, s kalero se prijavljajo kartoteke v potrditev, odnosno parafiranje in sicer tako, da se pritisne na vsako kartoteko žig naslednje vsebine: .Taksa po tar.post.
166. plačana pod št............../193 ....______•
Davčni oddelek nabavi žige za vso ob-lastva, pristojna za pobiranje takse.
Potemtakem mora uradnik, določen za potrditev, odnosno parafiranje kartotek, postaviti na vsako kar* toteko številko vložnega zapisnika, pod katero je vpisana prošnja za potrditev kartoteke, pod njo pa svoj podpis (parafo). Po številu kartotek se pobere taksa in uniči na prošnji in je šteti pri tem vsako kartoteko za en list.
Po izvršenem žigosanju (potrdilu) potrdi dotični uradnik na prošnji, koliko kartotek je žigosanih in kolika taksa pobrana in izda o tem stranki potrdilo (n. pr. I. I je žigosal danes 5000 kartotek pod št................)
Pred imenovanjem davčnih odborov.
Po § 27. zakona o dvanajstinah imenuje dva člana davčnega odbora finančna direkcija po svobodni izberi, dva člana pa pristojne zbornice iz vrst zavezancev pridobnine. Položaj
za davkoplačevalce je s tem bistveno poslabšan, ker so imeli do sedaj davčni zavezanci v davčnem odboru večino, sedaj pa nimajo več te večine. Nova določba je stopila 1. avgusta že v veljavo in zato je finančno ministrstvo naročilo finančnim direkcijam, da takoj odrede vse potrebno, da bi se mogli imenovati davčni odbori že do 20. avgusta. Finančno ministrstvo nalaga finančnim direkcijam, da imenujejo drugega člana iz vrst zavezancev na pridobnino, dočim je prvi član in oba namestnika iz vrst davčnega uradništva.
Obenem morajo davčne uprave pozvati zbornice, da imenujejo v 14 dneh oba člana in po dva namestnika ter da njih imena takoj sporoče davčni upravi. Takoj nato morajo davčne uprave sklicati davčne odbore, da razpravljajo o predlaganih odmerah pridobnine za leto 1935. Končno opozarja ministrstvo šefa davčnih uprav, da poskrbe, da bodo predsedniki davčnih odborov na višini svojih nalog in da bodo pazili nato, da se bo v davčnih odborih razpravljalo objektivno in v miru.
Minister za socijalno politiko g. Preka
je izjavil, da bodo takoj razpisane volitve v okrožne urade, kakor hitro bo dovršen novi volilni red, ki se iz deluje.
Obdačenje potočnih mlinov in kotlov za kuhanje žganja.
Po pojasnilu davčnega oddelka f n. ministrstva ni smatrati lastnike potočnih mlinov za majhne obrtnike in se zato ne morejo obdavčiti pavšalno, temveč na podlagi dejansko doseženega dohodka. Kmetje, ki izdajajo kotle za kuhanje žganja v najem, plačajo pridobnino samo takrat, kadar ima to poslovanje značaj stalnega obrta. če ima lastnik toliko si-rovin, da sam potrebuje kotel, potem se smatra odajanje kotla v najem, kot postranski posel in potem ni razloga za obdavčenje. V nasprotnem primeru pa se matra odajanje v najem za majhen obrt ter se plača davek pavšalno.
KTTOJsrro
Vpliv dela na množino in kakovost mleka krav.
Lahko delo ali že samo hoja na prostem pomnoži množino mleka. Posebno ugodno vpliva na mlečnost paša na pašn kih z zadostno dobro travo. Pa že samo kretanje krav na tekališču ali dnevna gonja krav na napajanje k studencu vpliva ugodno na množino in kakovost mleka. Zmerno delo, pa tudi že samo gibanje na prostem po-
veča apetit pri kravi. Krava povžije večje množine krme in jo tudi boljše prebavi in izrabi. Telo dobi več hranil, kot pa jih rabi za sebe in to kar je, več porabi za produkcijo mleka. Tako mleko pa ima tudi več maščobe in beljakovin, kot mleko krav, ki stoje vedno v hlevu.
Zmerna vožnja utrjuje odpornost živine proti boleznim in vpliva ugodno na razvoj telesa, pomnoži množino in izboljša kakovost mleka, izboljša pa tudi kakovost mesa.
Pri težkem, napornemu delu se pa množina mleka zmanjša, množina maščobe pa poveča. Zguba na množini mleka je odvisna od teže in trajanje dela in od prehrane. Če se pa vprežne krave še slabo krmi, je odstotek zgube na mleku še večji, ta odstotek je pa tudi velik pri napornemu delu ali pri delu, na kakoršnega krave niso vajene.
Pri rednem delu in primerni hrani zgubijo dela vajene krave samo krog 10% mleka. To zgubo na mleku pa vrnejo krave z opravljenim delom.
Krave bi se smelo vpregati le poldnevno, z vožnjo bi se jih nesmelo preutrudit, imeti morajo zadosti časa za prebavo in prežvekovanje ; plemenska krava bi se pri vožnji nesmeia nikoli znojiti (potiti).
Mleko krav, ki prenaporno delajo, se rado hitro skisa in sesede. Tako mleko ima tudi dostikrat neprijeten okus.
Mleko od preutrujenih krav po« vzroča baje pri ljudeh drisko.
Zvezna razstava rodovniške živine
bo v nedeljo dne 8 septembra v M. Soboti na marofu. Živina pa, ki je določena za razstavo, mora biti prignana v Soboto že v petek zvečer, oziroma najbližji v soboto 7. septembra zjutraj. Na dan pred razstavo bo namreč ves dan ocenjevanje živine po tujih strokovnjakih.
Radi skromnih sredstev se pripusti na razstavo samo krog 200 glav odbrane živine.
V zvezi s to razstavo bo tudi tekma krav s težko vprego radi po-skušnje na moč vprežnih krav, tekma s vprego na uspešnost vožnje, tekma krav pri oranju in tekma bikov na uspešnost hoje.
Za razstavo določeno livino, posebno pa rodovniške bike začnite 2e sedaj voditi na hojo!

in zato najcenejši čevlji
so čevlji „PEKO"!
OGLEJTE SI NOVO ZALOGO !
Velika izbira čevljev vseh vrst in za vsako priliko v podružnici Murska Sobota.
Torei PEKO levile in SOKO oblek«! Kupite šolarikom I
NOVO OTVORJENA
je v Murski Soboti prodajalna
„SOKO" OBLEK
v Cerkveni ulici tik podružnice Peko.
- ,. i!
Krasna zaloga damskih plaščev, vsakovrstnih moških oblek, hlač, plaščev, zimskih sukenj, otroških kostumov, otroških plaščev, deških oblek vseh vrst, športnih kap i. t. d.
Za obilen obisk se priporoča
JOŠKO BRUMEN